reok dam t* elj lu pr*xnflw*. (UilT oxoop4 ^..nd Holktajs.* PRO f year x vin. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTS U rodni Akl In aprovnliki prostori, »667 80. LavrmioU Ar«. Offloo »f PnMkatloat 2067 80. Lavrndsls An. TrlephoM, Bookwoll 41*04 Cen* iiMta i« $5.00 Ki.U-rod m mund-dtii Mttar Jftnuary iS. m o at tk. •t CkfaM* llliuou. unod imenom "Yakima ", in Thomas Bay, ki navadno izvajata prepire med kra-Vjm" pastirji za filme, sta naučila \ resnih vlogah. Nastal J' pr«-pir. (irde l>esede so letele K, rT'intjh, počilo je in James An-hoji , J(, zgrudil smrtno zadet Ma Aretirali so Thomas Bay-mljen je umora. Kitajci v angleškem poslaništvu za>itavknli. J'« king. 10. avg. — Kitajski "M,/,rtnoi v tukajšnjem angle-l*>slaništvu in elektrarni " zaštrajkali danes zju-' Okrog 200 delavcev je v '"^ki. Angleški poslanik je a-' na kitajski zunanji urad, i"»*r««duj*, da se uslužbenci r' "jo na delo. Kitajski dijaki ' "bjo stavko. St. Paul, Minn. — Minesotski bankirji, ki |x>snemajo čikaške bankirje, nameravajo organizirati 10,000 privatnih pobojnikov. S tem si laste policijske funkcije in zaradi tega žanjejo kritiko organiziranega delavstva. "Minnesota Union Advocate" pravi o tem početju: "Minesotski i>osojevalci denarja so pričeli s 4,000 popolnoma oboroženimi in izurjenimi možmi pod j*>-veljeništvom višjega, ki je |*>-koren pozivu bančne bratovščine . . ." "Namiguje se," nadaljuje delavski list, "da se bo ta policija vporabila za kaj drugega kot za lov na bančne bandite. Z drugimi besedami pomeni, da ne |*>-stoji prav noben vzrok, zakaj bi se ti najemniki ne porabili v taki krizi, kot je stavka. "Mi smo prepričani, da je to najbolj nezakonita in nesramna stvar, ki je bila kdaj v Ameriki pod vze ta v imenu za obrambo zakona. Organizacija take obsežnosti kot jo nameravajo izvesti bankirji je jasna nevarnost za demokratično vlado. Ce se kaj takega trpi, je to izpoved, da je ponesrečila zakonita vlada." GREEN PRIČEL Z BOJEM PROTI KOMUNISTOM za pretvezo mu služi ameriški zamorski delavski kon. c res. On trdi, da sklicujejo kongres komunisti. Kitajci bojkotirali angleške misijonarje Škot je moral bežati; misijonske šole in bolnišnice so zaprte. klinika za delavce. New Yorfc, N. V. — Delavci, poškodovani na delu v manha-tanškem industrijskem distrik-tu, bodo prejeli zdravniško |*>-moč na industrijski kliniki, ki je bila ustanovljena v bolnišnici na Reckmanovi ulici. VVashington, 1). C. (F. P.) — VVilliam Green, predsednik ameriške delavske federacijo primerja komunizem z bombažnim žužkom na bombažnih poljih in pravi: "Oba sta uvožena in oba enako škodljiva." S temi besedami je Green pričel boj proti komunistom v Ameriki, ko svari strokovno organizirane zamorske delavce, da se naj nikar ne udeleže ameriškega zamorskega delavskega kongresa, ki je sklican za dne 25. oktobra t. 1. v Chicago, 111. On izjavlja, da je ta kongres sklicala ameriška delavska stranka in da "njegovi sklicatelji vzdržujejo precej sorodnih organizacij, ki delajo pod direktivo iz Moskve." Green obtožuje zamorski delavski kongres dveh reči. Prvič pravi, da ima komunistično ozadje, drugič, da ima namen izzvati plemensko sovraštvo. "Zadnji dni," pravi Green, "sem prejel precejšnje število pisem in brzojavk, ki me vprašujejo, če Ameriška delavska fe deracija odobrava ta kongres. Ameriška delavska federacija ne odobrava takega kongresa in ga tudi ne bo odobrila. Obdrža-val se ne bo v korist zamorcev, ampak temu plemenu bo vcepil najbolj slabo doktrino — plemensko sovraštvo. "Porabljajo se lei>o doneče fraze za podžiganje zamorcev. Ena teh se glasi: "Zamorci se niso rodili s sedlom na njih hrbtih, pa tudi belopoltniki ne z o-strogami na nogah.' Zamorcem se pripoveduje, da so temna plemena po vsem svetu v vstaji proti bclopoltnikom in da oni ne potrebujejo ničesar drugega, kot ustanoviti Ameriški delavski kongres in proti "njim bodo prenehale vse družabne, politične in gospodarske krivice" . . . Poleg razlagajo ustanovitelji, da bodo vse njih pritožbe odpravljene, Če se strmoglavi vlada Združenih držav in sc ustanovi sovjetska republika, z drugimi besedami diktatura proletarijata. Podžigalo se bo k plemenskemu sovraštvu, da se doseže ta cilj," pravi Green.' Dalje pravi Green, da Je bilo si>eljanih več zamorskih unij, da pošljejo delegate, ker mislijo, da bo kongres sestavljen iz strokovno organiziranih delavcev. V resnici je pa bil kongres sklican od ljudi, ki niso člani delavskih strokovnih organizacij. Nato dostavlja Green tole izjavo: "Gibanje organiziranega delavstva izključuje tako hitro komuniste, kot jih izsledi." Ta njegova izjava se specijelno nanaša na akcijo eksekutiv organizacij United Mine NVorkers, International Assn. of Machinists, La-dies Garment VVorkers in drugih velikih organizacij. Green povdarja, dasiravno ni več ko par sto komunistov več v deželi, kljubtemu delajo tak vihar, kakor da jih je par milijonov. Končno m vari zamorce, ki so strokovno organizirani, naj se nikar ne dajo zvabiti na'led Izjava Green* prihaja v prav pO prvi seji ekaekutivnega sveta Ameriške delavske federacije in je tako sestavljena kot njegovo osebno mnenje glede taktike proti komunistom na polju ameriškega delavstva. Ako je preje poveličeval svoj spor z njimi, tedaj tega ni zdaj storil Zborovanje v Atlantic Cityju bo tvorilo nov |wimnik o obnovljenih sporih med konservativnimi in radikalnimi silami, ampak javno pa Izjavlja, da spor postoji le s komunisti, katerih je samo par sto. Peking, 10. avg. -— Angleško poslaništvo je prejelo informacije o gibanju splošnega l>ojkota proti angleškim misijonarjem in njihovim šolam ter drugim zavodom v kitajskih provincah. Dijaki v provinci llonan so prisilili angleške misijonske šole in bolnišnice, da so zaprle vrata. Kanadski episkopalni škof Vfhite je moral bežati iz Kaifcn-ga. Protimisijonsko gibanje se jf pojavilo tudi v provincah llu-nan, Cckiang in Kiangsu. t Sangaj, 10. avgu. — Japonski konzul poroča, da bo štrajk 50,-000 kitajskih delavcev v japon-skih tekstilnih tovarnah končan morda ta teden. Podajani« so v teku. Ohieago je postalo Eldorado za bandite En sam bandit oplenil gledali Me. — Odnesel je več ko dva i najst tisoč dolarjev. — Na to je izginil na ulico. Chicago, III. — Medtem ko ve liki dnevniki kažejo na sosedne dežele, kako se v njih širi brez-postavnost, pa veliko mesto postaja pravi Eldorado za bandite. V gledališču State-l.ake je sedelo okrog dva tisoč pet sto oseb, ko je vstopil fino oblečen bandit s svilenimi rokavicami na ro ksh in ukazal ravnatelju, bla-gajničarju in drugim zbranim pri štetju denarja, naj dvignejo roke kviško. Ravnatelj VVilliam A. Singer je mislil, da ju šala ln spregovoril par besed, Bandit ga je pa hitro zavrnil z resnimi in grozilnimi besedami in ravnatelj je spoznal, da je najbolje, da uboga bandita, če hoče ohraniti svoje življenje. Bandit je zaprl vse štiri osebe v zadnjo sobo, nato jo bandit rekel onemu, ki je štel denar, da mu ga izroči. Pripomnil je, da srebra ne mara, ker Je pretežko. Pobral je bankovce in se umaknil proti durim, kjer jih je jm>-svaril, da naj mirno ostanejo v sobi za deset minut, ako nočejo, da bodo njih telesa preluknjana od krogel. Nato je bandit izginil. Po izvršenem ropu so alarmirali ves iK)licijski aparat, toda bandita ni bilo nikjer. Vratarji pri vratih so izjavili, da niso videli nikogar izstopiti. In tako Je nastala misel, da se je bandit |*» izvršenem ropu pomešal med gledalce, kajti gledališče Je bilo nabito i>olno. URA PARNIH LOKOMOTIV JE ŠTETA Ford /.gradil novo električno lokomotivo. — Dolga Je 117 čevljev. — Vlekla ho vlak, ki Ih» miljo in pol dolg. Revelte v Siriji velik uderee za Frsaeijo Sirija je malone praana, ko so bile \ o jaške čete poslane na maroško fronto. Vlada priznava i/gube ln težave. Detroit, Mich. — Cas prihaja, zabljena reč in bo zanjo prostor lo še v muzejih. Ford Motor komimnija je zgradila e-ektrično lokomotivo, o kateri se lahko reče, da ju najdaljša lokomotiva na svetu. Njena vlačilna sila je tako velika, da lahko vleče vlak, ki je dolg miljo in pol. Lokomotiva sama Je pa dolga 117 čevljev. Henry Ford je prepričan, da nova električna lokomotiva na* znanja smrt parni lokomotivi. Novo lokomotivg so montirali in je že zunaj delavnice, pripravljena, da napravi preizkušnjo, ki bo izvršena že preden mino ta mesec. Lokomotiva je zelo težko kon-štrukcije ln tehta :i72 ton. Razvila U) pet tisoč konjskih sil. Sodnik Raaletos prišel jokat ee v Chlcago Prišel je sem na llryanovo spominsko svečanost in v govoru je napadel Darrowa. sviln1 delavci ne bodo stavkali. Paterson. N. J. — Tkalci, ki tka jo svilnato trakove, so izpustili od svoje zahteve. Zahtevali so $.'16 na teden minimalne mezde. S to umaknitvijo so |>ovzro-čili, da ne l*> stavke. Podjetniki br bodo glede mezde |M»godili z \sakim delavcem individualno. UrOtfe zahteve ho jiodjetnlki pri-/nalLNekaj tkalcev pa vprašuje, zakaj so organizirani, ako se bodo podjetniki z vsakim tkalcem I »osebe j |>ogajali glede mezde. Chlcago. — John T. Huulston, sodnik iz I)aytona, Temi., ki Je predsedoval znani opičji obravnavi proti prof. Scopesu, je bil v nedeljo gost čikaških funda me nt al i ato v in govornik v North Shore Congregatlonal cerkvi, kjer ao se vršili spominski obrodi za W. J. Bryanom. Sodnik Je bil namenoma povabljen, da na redi reklamo za fundamentall-sto v Chicagu. ltaulston je v svojem govoru |h*I alavo Bryanu, obenem pa Je tolkel po Clarence Darrowu, katerega je imenoval "agnostlčne-ga odvetnika", in po evoluciji. Ko je prvič omenil Darrowa, je vprašal, če Je "gcntleman agnostik" navzoč v cerkvi. Odgovor je bil molk. Darrow se nahaja te dni daloč proč od Chicaga. Tennessoejskl sodnik, ki Je izkazal že prej, da je lioljšl pridigar kakor jurist, je dejal med drugim, da on ne veruje v evolucijo — zato, ker Bryan ni verjel. On veruje vse tisto, kar Je Bryan veroval, čisto vse. Sleherna beseda in sleherna pika v bibliji je nJem »i sveta resnica. In ko Je pri|iovedoval kako jo prvič srečal "velikega" Bryana med procesom v Daytonu In prvič slišal njegovo kristjansko besedo, je začel ihtotl. To Je bilo preveč za furidamentallsUt, ki so na-Uačlll prostor in pobožno prikimali vsaki sodnikovi besedi, Tudi oni so začeli Jokati. Nekaj hI-|H)v ao vsi stiskali žepna robce. Da li so čikaškl fundarnentali-sti kaj pridobili s sodnikom Kaulstonom, niso še |»oročall. MoNkovčanke hodijo brez nogavic. Moskva, 10. a\gu. — Najnovejša ženska moda v Moskvi ao gole noge in sandale namesto čevljev. Nogavice so (»ostale luk-mjs, katerega Je jio|>olnoma zavrgla mlajša ženska generacija, ki Je zrastla v atmosieri revolu-• i je. Na ulicah sploh ni videti /.enake v nogavicah. Potre« na Turškem. Pariz, 10, av. — Havasova a-gentura javlja iz Kmirne, da Je l>J v ondotnem vljaletu hud |*>-tres Asdnjo soboto, ki je popolnoma razdejal eno vas in naredil veliko škodo v drugih vaseh. Nekaj ljudi Je izgubilo življenje. delavska banka odprta v hkattlij. Heaitlr, Wa*h. — The Bro-therhood Bank A Trust kompanija je odprla svoja vrata s prvim avgustom. Tri četrtine delavskih strokovnih društev v Keattlu je odglasovalo, da ae u stanovi delavska banka |skJ tem imenom. V banki so naložili takoj prvi dan denar okraja, mesta in države. Vloga Je znašala $460,000. Banka izplačuje po štiri od sto obresti In razdeli ves dobiček med vlagatelje, ki znaša voč ko deset odstotkov. Privatni Interesi ne vidijo radi delavskih bank, kajti v njih vidijo gospodarske postojanke za go» 1**1*1 sko samosvojo delavstva Neprijetni časi za privatne finančne interese pe pridejo prav zanesljivo, ko bodo delavci vlagali svoj denar Izključno v dela veke banke. ^ ^ j t* Pari*. 10, avg. — Francoaka vlada je končno priznala, da je revolta Druaov v Siriji, ki Je izbruhnila pred dvema tednoma, resna stvar. Ko ao prišla prva poročila o vstaji, so vladni liati brez malega Ignorirali dogodek, kakor da jo brez |>omena. Zdaj priznavajo, da vstaja ni lokalna. |tač pa je nevarnoat, da se razširi na vso Sirijo. Danes isiročajo, da je vojni minister moral vzeti nekatero čete z maroške fronte in jih poslati v Sirijo. Poslal je dva bataljona francoake tuje legije in gotovo število tankovnih, letel« : kih, nelntnlh ter stroiničnlh enot. Uradno |>oročilo se glasi, da ima Francija no več ko 5000 vojakov v Siriji. Lani Je bilo tamkaj 20,000 mož, toda danes so v Maroku. Pariški listi Javljajo, da so rebelni Druži pobili 106 Francozov, ko so zajeli četo gonerala Michauda in jo pognali v beg. Francozi so Izgubili 10 letal ln vse to|K>ve, strojnice, kamele in drugi materljal. Vsa (zkrajina Druaov je v rokah rebelev, lo stolp v S u odi j i, glavnem mestu Druiije, se fte brani; francoska inmadka v tem stolpu šteje o-krog 200 mož. Casopisjo ostro kritizira generala Sarraila, vrhovnega poveljnika francoske armade v Siriji, ker je s svojo ostro militarlatlč-no upravo provoclral Druze. Z maroške fronte poročajo o nadaljnlh francoskih uspehih. V bitki z Rifijanci v središču fronte, kjer so se sdružlle tri francoske kolone, jo bilo včeraj 60 vstašov ubitih in devet ujetih. Amoriiki avijatiški prostovoljci, ki bodo pomagali Francozom, so dos|>oli na bojišče. STKAftKN UČINEK JERUftA. Oče ustrelil slns. Chicago, III. — Odkar imamo prohiblcijo, Je Jerul povzročil že precej zločinov, 2.'l-letnl Ralph Drummond, ki se Je komaj pred tremi tedni oženil, Je prišel v so-Imto ua dom svojega očeta, ki ima farmo pri Gray's Laku, lil. Mialil Je, da najde očeta dobre volje, ko pride domov. Bilo Je pa narobe. Oče se je napil Jerufta In ni vmlel, kaj dola in govori. Ril je prepirljiv in pričel se Je takoj prepirat;! s svojim sinom. Beseda je dala besedo, naenkrat Je pa oče skočil |mj lovsko pulko in ju ustrulil svojega sina Ral-pha vpričo svoje žene in mlade sinove neveste. Po Izvršenem delu Je oče, ki e star 57 let bežal k svojemu zetu Thorpas Moggu. Tam ga Js prijel šerifov deputij Allen Mc-Mlllen. Ko ga Je oče vpraftal, kaj ju s sinom, mu je McMillen odgovoril: "Mrtev." Pri teh besedah su J« oče zavedel, kaj Je storil. Zaklical je: 'Nisem hotel storiti nič žalega!" Po teh besedah se Je |>a onnsve-stil. Vzrok Je bil prav msjhen. Oče Je praznovsl prihod svojega sina in njegove neveste na ta način, da su je napil. Pripeljal se je njegov sin v avtu, v katerem Je sedal še en par. Te par se Je pa odpoljal dalje. To Je očeta u-Jezllo, Hln mu je pojaanjeval, da je |zt tega para še dolga ln da zaradi tega ni mogel vstopiti. Očeta m te besed* še bolj pod-kurile. Ženske so se zbale, da o-če |**livja zaradi proobilo vžl-tegs jeruša, pa so zaklenila hišna vraU. To Je pa očeU Is bolj l*aikurllo. Prišel Je t lovsko puško in Jo pomoli! skozi okno. Pri tem Je pa klkal svojega sina, če ima pogum Jo vzeti. Min Je poizkusil, puška se je Sprožila In aln Je obležal rnrtev. IfHkajlo ze "Prwve»e"l GleSOV« aUMTT g. H. P. I. te atatdjev "Prooveto". A velim, Pa. — Slabe »o tu delavske razmere. Mo Je ie vsaki dan, a težko fa je dobiti, ker nas Je to že vedno dosti, da ga nimamo. Ne svetujem torej nikomur sem hoditi zs delom« ker gs tu ne bo dobfl. Slovencev je liT precejšnje število, ld ie ie dosti d*bro razumemo med seboj. Samo mene nekdo zavida, češ, da sem bolj površen. Kes imam hibo, ke* hitro izgovorim besedo jn stokrst pptem ne raz tolmačim, da še kdo slabo misli radi rfeumevfcnja. Naj povem samo primero, kako sem spregovoril v zadnji stavki leta 1922. Bil sem v bližnji naselbini, kjer me je neki rojak vprašal, kako s tistimi, ki so zaprti radi izgredov. Hitro sem odgovoril, da ne vem. Reveži so zaprti po nedolžnem, oni, ki so krivi tega,-so ps prosti. Krivi so bili tistfti par ducatov, ki so delaH v proglašeni stavki. Ker nisem tako raztolmaČfl, si Je marsikdo mislil drugače, kakor san v naglici povedal in šel naprej. To je imelo sla^e posledice zatl* ln za naselbino. Pred nekoliko tedni sem imel sličen razgovor. Oni me ni počakal, da bi pravilno povedal. Tako vidim, da nimam samo jaz hibe, temveč jo imajo tudi drogi, ki le v bližnjih vidijo vas slabo. Tu je doatl spoštovanja vrednih mož, po katerih bi se morali ravnati in se rešiti medsebojnih napak. Že nad 28 let delam tu Okoli. Pittsburgha, mnogo ljudi me torej pozna. Povem, da sem pošten delavec in tak vedno ML pa nikoli nič drugega. Za cerkev se ne brigam, za politiko tudi na, za alkohol pa še manj. Svobodo ljubim, ki pa je je bore malo. Ljubim tudi delo, katerega pa nimam že šest mesecev. Trideset let sem majnar, ki sem se vedno držal delavskih principov in se tudi borfl za delavske principe. Posdrav zavednim delavcem! J. Jomoftin. jemo) najlepše zahvaljujem. V prvi vrsti hvala društvu št. 242 "Sftauntonski Slovenci", ki so nas posotili s svojo društveno zastavo, in as krasen govor brata Per-vinšeka, ki nam je v kratkih besedah razložil pomen ^društvene zastave. Reči smem, da je malo govoril, pa veliko povedal. Najlepša hvala! Ob priliki smo tudi z našim društvom na razpolago) Enaka hvala tudi društvu št. t29 v Panami. IU., in društvu it. 356 v Benldu, 111. Hvala vsem, ki ste nam pripomogli zaflikati društveno blagajno. v. Dopisnik nam je tudi napisal, da se grešniki bojimo socializma, komunizma in ne vem še kakšnega t—iona. Mogoče bi se ga res bali, ko bi nam dopisnik razložil, kaj je to za ena zverina, ker kaj takega še nismo slišali. — Joe Vidmar. (Na Vaše vprašanje zdaj ne moremo odgovoriti, ker br. Vin-cent Cainkar se nahaja na konvenciji Fraternal Congressa v Duluthu, Minn. Ko se bo vrnil, ga vprašamo.—Op. uredništva.) ! "PROSVETA* MI74I ta. Lsvadals AveaOe, CH—i, fsili » ----1-—m— "THE ENLIGHTENMENT" Orgsa ti ths Slov«* Nstfcaal $mttU 3md*f. ^ INDUSTRIJSKO DELO NA DOMU IE SRAMOTNA PEGA NA CIVILIZACIJI. Industrijsko delo na domu n/le najizkoriščevalnejše in najnezdravejŠe, ampak tvori tudi sramotno pego na sedanji civilizaciji. Delo > plačano slabo. V majhnem prostoru dela pet do deset ali več oseb, ki je napofeijen z zatohlim zrakom in prepojen z vsakovrstnimi bacili. Med temi delavci so tudi otroci po desetimi leti, ki morajo po končanem šolskem poduku pomagati pri delu. Delavnik je seveda dolg hi traja pozno v noč. / \ Strokovno organizirani delavci so se odnekdaj bojevali za odpravo industrijskega dela na domu. Delavci niso bili nikjer tako imozgani in izkoriščani kot pri delu na domu. V vaseh v starem kfraju, v katerih je bfla razširjena domača obrt, so bili vašČani siromašni, le nekaj lokalnih trgovcev, ki je kupovalo od njih izdelke po nizki ceni in jih prodajalo z velikim dobičkom, je bilo premožnih. - To delo je bilo avoječasnO udomačeno v vseh obrtih, dokler niso bili izumljeni stroji in je bila produkcija pre-nešena v tovarne. Nekateri produkti so se pa izdelovali vseeno na domu, ker so podjetniki plačevali delavce na domu tako sramotno nizko, da so delali celo konkurenco strojem. Med krojači je bilo delo na domu razširjeno še do zadnjih let Po cele družine so bile vprežene vanj. Toda^kro-jaški delavci so se organizirali in njih organizacija je pod-vzela resen boj proti, delu na domu, dokler ga ni večinoma odpravila. Takrat so bili žalostni časi za krojaške delavce, ko so izdelovali obleke na domu. Vsa družina je delala od zore v pozno noč. Nekatere družine ao imele na stanovanju in tirani samce, ki 'so bili vpreženi v to delo. Delavnica ae je nahajala v kuhinji aH pa v spalnici. V kuhinji se je mešala sopara z vzduhom prepojenim zrakom, katerega so ti delavci zopet vdihavali vase. Jetika je bila zelo pogosta bolezen med temi delavci. Krojaško delo na domu je danes povsod odpravljeno, kjer so delavci dobro organizirani. Kljubtemu ae pa izvršuje še veliko dela na domu. N. pr. v New Yorku dela še več ko štirideset tisoč delavcev doma. Tudi Chicago in druga večja mesta imajo še lepo število takih delavcev. TI delavci izdelujejo okrašene trakove, kl Jih priši-jejo na obleko. Izdelujejo kravate, čipke in semintje tudi obleko za moške, ki jih spravljajo v denar vettke trgovske in mešetarske tvrdke. Največ produktov iz takih delavnic, ki jim Američan pravi "swea& ahop" odhaja v velike trgovine, v katerih bogatini kupujejo svoje potrebščine. Samopoeebi se razume, da delavec ne kupuje okrašenih trakov ali čipk za svoje obleke, ki prihajajo na trg kot importirano blago to Evrope. Čipke prihajajo na trg po imenom, da so bile izdelane v Švici, Belgiji ali Italiji, v resnici ao pa bde izdelane v New Yorku ali katerem drugem ameriškem mestu. Vsled tega lahko zahtevajo zanje pretirano eeno, ki jo bogati odjemalci radi plačajo, ker žive v prepričanju, da je bilo blago importirano. To prinaša trgovcem ogittnen dobiček, delavci pa prejmejo sramotno nizek zaflMftek. . Napravljajo se poickusi zf organiziranje Uh najbolj Izkoriščanih delavcev. Kadarfo prišla med te ismozgane moderne sužnje zavest, da ee »rajo organizirati, ako hočejo odpraviti strašno izkoriščanje, tedaj bodo podjetniki v nauzdanem časopisju zapeli J*seitf o neizmerni poželji-vosti delavcev, kl hočejo a svojo poželjivostjo podražiti produkt, ki ima tako že visoke eeno. Nauzdano časopisje bo pa prinašalo pobarvane vesti o gibanju in v korist podjetnikom. Združili se bodo val, ki ae strinjajo v tem, da ima gospodarsko močnejši od Boga podeljeno pravico izkoriščati goepodarako šibkejšega. Ničesar ne bodo opu-stili, da se ohrani n*jnečednej|a tn najoatudnejša izkori-ščevalna metoda v korist bogatim podjetnikom. Na strani teh izkoriščanih airomakov bo sUlo le politično In strokovno organizirano delavstvo. Kajti delavec nima drugje prijateljev kot med delavci. Drugi so le toliko čaaa delavčevi prijatelji, dokler delavec brez godr-njanja in potrpežljivo prenaša najnizkotnejše izkoriščanje njegove delavne sile. Tekom celega starega in začetkom srednjega veka je bila cela severna Skandinavija neznana in nepdkrlta zemlja. Norveške naselbine so segale do planote Lo-fflt, kjer je bila zadnja naselbine Halgoland ali Helgoland. Šele leta 870 je odplul Other all Ottar ob obali proti severu. Tri dni je plul naravnost proti severu in opazoval obalo, ki je bila deloma povsem zapuščena, deloma pa naseljena s finskimi plemeni. Ko je dosegel skrsjno me-jp, do katere so sploh kdaj prišli ribiči, je plul še tri dni proti severu in opazil, da se obala na-giblje k vzhodu. Četrti dan je o-pazil, da se razteza obala proti jugovzhodu — ieverni rtič Evrope je bil tako prvič prekoračen. Cez naslednjih pet dni je doepel Ottar do Belega morja k izlivu reke Dvina, toda dalje si ni upal, ker se je bal, da gjs finski Bjarmieri napadejo. Čudno, da se tudi za to novo odkrito o* balo ni nihče zmenil, dokler nI poskusil sir Hugh Willonghly 1. 1668 tu najti severno pot do Kitajske. Ps niti severni del Baltiškega morja začetkom srednjega veka še ni bil raziskan. Na zemljevidih iz 11. stoletja je Skandinavija označena še kot otok. — Učenjak Adam Bremsky (okrog 1.' 1075) je smatral Kurlandsko in Estonsko za otoke, dalje na severu mu je bila Zemlja žen —' terra feminarum, kjer so živele po njegovem mnenju Amazonke, čijih možje so imeli pasje glave. 6ole Wulfstan se je napotil iz Haethuma (bržkone današnji Stettin) proti severovzhodu in dospel do izliva Visle, ki ga je nazval Vzhodno morje. Dalje do polarnih krajev v srednjem veku niso prišli. t Komaj pa je Kolumb odkril A-meriko, ki so jo smatrali takrat šo.za del Indije, so začeli pomorščaki iskati pot do Kitajske v severni smeri. L. 1496 je odplul John Cabot is Bristola ter dospel do severne obale Amerike, za njim sta dospela brata Corte-raal mimo severne kanadske o-bale do Baffinovega zaliva, leta 1604 So pristali bretonski raziskovalci na Novi Fundlandiji in v izlivu Svetega Lovrenca, Gio-vannl di Verrazano je odkril.s francoskimi ladijami leta 1528 izliv reke Hudsona in dosegel 50* severne širine. LeU 1525 si je Estelan Gowez ogledal obalo Kanade, leta 1586 je Cartla pristal ob skrajni meji današnjega Quebeca in Montreala, kjer so je prvič seznanil s kanadsko zimo. I. 1676 je odplul Angleft Martin Prollsher na dveh jadrnicah, da najde pot do Kitajske. Ob obali Greenlandske ga Je vodila pot skozi Hudsonovo ožino in Prollsher je bil prepričan, da je odkril severno pot do Kitajska ln Molukka. Nstovoril je medene rude, ki jo je smatral za zlato, ter se vrnil v Anglijo, j se je lotila angleška javnost tega problema. Pot do Kitajske preko Arktidc jo je zelo mikala. Londonski trgovci so poslali leta 1685 Johna Davlaa. kl je odkril Oavlsovo ožino dalje od 72* sevamo širine. L. 1607 Je poskusil Heery Hudson dospeti do Kitajsko naravnost čes severni tečaj. Sheboygan, Wis. — Mefi-nami Žive osebe, ki mislijo, 4$ bi se jim moral klanjati celi svet. Vse mora biti po njih želji, Itdor jim ne ugaja, je ničvreden. Tete, ki mislijo, da je tieta kaj več, kl zna reči "šurH, ali pa "ju bet", se shirajo skupaj po svoji navadi. Poolužujejo se najbolj nlžkih sredstev, če se namenijo koga u-ničitl ali pa med ljudi zanesti prepir. Poslužujejo se nekake ponočne poŠte; kaj bi rade s tem dosegle, ml je uganka. Nihče se ne boji sličnegfffta-stopanja obrekljivih ljudi, zaveden človek Ima le pomilovanje do takih oseb, ker pameten človek ve, da oseba zdravega razuma ne počenja napram svojemu bližnjemu, ld ji iti ie nikdar nič žalega storil. ' Gotove osebe snajo za vse ia-pake In pregrehe drugih, ne zavedejo se pa svojih pomot, kl niso nič boljše. Nekatere so iker Že pripoznale svoje zmote vpričo štirih oseb, kar pa, kakor so vidi, še ai dosti, ter se iele še bol j bla-mirati. , Takim bi priporočil, da kadar jim dopušča čaa, vsomejo v tok e dobre delavske časopise in podučile k mige, katerih imamo na hbero. Ce pa slučajno kdaj prt; dejo skupaj, naj as pogovarjajo kaj stvamsgo in koristnegp, sa obstoj človeštva. To naj ponavljajo večkrat, aakar som gotov, da bodo prišle do prepriSanje, da lopo beseda lopo mesto najde ter da oo s obrekovanjem na pride dalj kot do sovroitvs. — Ja- LlvšagaUn, JB. — Naj cenjeni javnost Izve, kako veliki grešniki smo tukaj, kakor nas dolži dopisnik s dne 16. Julija. Da bi koga preveč ne skrbelo, bom na kratko povedal kako In kaj. V aprilu t. 1. smo se domislili, da bi kupili društveno zastavo, ln sicer amerikansko. Grmelo in treskalo je kakor v Karpatih. Ampak naenkrat je zastava pri-romala sama v društveno dvorano, seveda ie zavita, da je bilo treba razvitja. Kaj pa seda/: sestavo Je trebe razviti, pijačo pa nobene, akoravno dopisnik pravi, da je jo dosti .Vsote, kaj so se naprednJaki izmislili — da bi zastavo kar pri suhem ln pri vodi razvili. To aa je tndi zgodilo na ULO BLIŽJE ^ stavki. rudarski teeapisjo fte kaše - ^mm Dva ubita ? tobačni vojni aa a>bS*a 10. gvg. — Dve oeebi »U hflt ubiti in pet težko raaje-nih v boju med iandarjl In kmeti v Ksgykiaru, SlovakiJa. Kmetje eo posadili tobak kljub dfšav-nemu tobačnemu monopolu, nakar »o prišli v konflikt a oblastmi. Ko so žandarji prišli zaplenil tobak, so se kmetje postavil! v bran s gnojnimi vilami in pu-f f *| nato je sledSa bitka, v kateri sta dva kmeta obležala u-streljena. Rnakf flcef pred sediftCem. Minsk, sovjetska Rusija, 10. avg. — Tu je bila danes otvorje-- .. nft 80dn* obravnava proti nad- ki mu I^ {n premogovni*** podjetni- jj^ ^^^ duhoVMV L^j ii t antracitoma p"«ju & tednu i***™?** - ds je upanje tukaj za ev tavke. Ta teden je s pissvo, da ae hitro bli-;tsvki in da je vaega Mv predsednik rudarske or-' L ker odklanja uje Tako bo sdaj to časopisje o seraintje in kazalo na ru-rJe kot krivce za stavko, done mine mesec. • ZLOČIN RA2V02UAN. Schwart| ae Je aam nbH. Oakland, CA — Charlea twartz, kemičar je «bfl same-gebe, ko je doMn pdHci* da aretira. Tsko je končalo to-|Schwartza, o katerem ao li, da so njegove močno e telesne ostanke našli po Ibploziji v tiju. Schwartz je pno na svojo ženo, V prizna, da je ubfl tujega člove-j» v silobranu. Imena ubitega tujca ni navedel, oblasti pa sodijo, ds je mrtvi tujec Gilbert Wsrren Barb, sto evangpliatič-Bejfa duhovna Jefcn Barba iz Jersey Cityja, Pa. Schwartz je bil zavarovan za $100,000 in njegova žena je trdila, da so telesni ostanki njenega soproga. ter lajikov, ki so obtoženi proti-revolucijonarnih aktivnosti to o-viranja oblasti pri zaplembi cerkvenih zakladov v letu 1081. Isatradaai Irci umirajo. DahRn, 10. avg. — Beda v ne-caterfh irskih krajih, brezposelnosti ia slabe letine, je začela zahtevati človeške irtve. Clonmela je prišla- vest, da je tam umrlo več otrok vSIed gladu. Irske oblaSti nameravajo izdati apel za pomoč. Pi-katerem KONFERENCA t BELGIJCI GLEDE DObGOV. Washington, D. C. — Belgij-ika dolgovna komisija je prišla v Washington te v -pondeljek ijutraj je imela prvi sestanek z ameriško komisijo za poravnanje vojnih posojil zaveznikom. Člani ameriške komisije so rekli v nedeljo zvečer, da pričakujejo mnogo ovir a strani Belgijcev, toda brez ovinkov Jim pove-l da Belgija mora plačati pol milijarde dolarjev sVoJefa dolga ameriškemu ljudstvu brez kake popust i t ve. ClKAfiKE VESTI. - Miss Harriette Krlžman iz Cicera je dovršila študije in dobila je službo učiteljice v Mrtyl Voos šoli. Miss Križman je sta- ra 21 let in članica društva Sosedje št. 449 S. N. P. J. Nftšs Čestitke. Nsčrt sa polet Francosov Atlantik. Pariz, 10. avg. — Francoska ti čez Atlantski ocean brez pre-«tanka. Ista letalca ata včeraj dosegls svetovni rekord, ko ata bila v zraku 45 ur m 12 minut nepretrgoma. V tem času Sta prepluls 2732 milj. to je več.ka-kor znaša daljava čes Atlantik. Rabils sta Farnum Goliath letalo. Ekaresarica Zlta pride v smeri ftke fihne? l/)ndon, 10. avg. — Iz San Se-bastijana, Španija, je prišla v* da je bivša avstrijska oeeari Žita sprejela ponudbo neke ameriške filmske druflbe, da nastopi kot igralka. Žita je baje rSMa, je sprejela ponuOho: "To je vse, kar ml je Še ostalo." Vi * dalje glasi, da Zlta pride Ameriko v treh mesecih. Hto Kosov ee Js Mld.| Vera .Cruz, 10. avg. — Skupi-na »to Rusov, del večjega fttevi-l» runkih emigrantov, se je vče-r*j izkrcala s parnika v tukajšnjem mehiškem pristanišču. Dr Hevhlesh, vodja skupine, _ rjavil, da Ruai niao prišli agiti-rtt » sovjetake ideje. kadio zvezal Amsrihe s ^ remont, Neb. — Don Ander-V)n- tukajšnji amater radi rator« Poroča, da je sadnji l^noCi ališal postajo v du. aovjetaka Ruaija. Ruaka radio i * h» taja je pošiljala fcpešepogOnM zini v ruakem Jeziku. Ruaki i* označil svojo postajo **>W, laboratorij NtoL IZNINMUt — TI torej Jesfeau Ui Jehove? mogočnejši kot srvgoota: vendar ustvaril, in se je vršila v Gorici prostem pr- se vedno sklicuje! vega zavzetja Gorice po kalija- Te beaede ao vae osupnile. Ve-nih. Ta dan sta prišla v Oorieo liki duhovnik je malo pemialll. hi se udeležila velikih domoiju- potem pa je pogovor okrenil bih svečanosti, katere bodo pla- smer čali Goričanl sami tudi šef g*>| — Ne gre sa to. Problem, ki nerafnega štaba general lio ter general GrazioH. šanje žrtev vojnega streliva. Največ nearsč povzročajo v želi bom so Ičenje odšle, pobrale denar, oblasti pa zvonijo po toč!. Taka Je v resntei njihova skrt> sa človeška življenja. prte! niha Mnog** držav ns pransaati svoje prentelioe dolga stoletja, ŠT mnogo je celo talcih, ki imajo en? in isto preateUco skozi vso svojo dolgo zgodvqk, ki v to nl upravi-so zastopane vse clvftne oblasti. Osn, dela takeavane čadefte; pri Italijanska mesta so poslala v tem trdi, da dela to v imenu Bo-Gorico posebne reprezentance. »vojeps očeta. No, čs je Bog Stroški za proslavo se bodo kri* v*0* sveta, je prodv^em iz posebnega fonda, sa katerega}®** ~J »»o mi poglobili aje-bodo pobirali prispevki jaV| \ ulI6ah Primanjkljaj pa 1 veda plačala mestna upravs\ j™ P^^ioe ■nvni. u«f je mo- N šareče s vojaim strelivom so > pa je konec čiove- prisilfls goriško varnostno ob- T?*!. , , , last, da ae je sedaj obrnila na ^ <** m' ojaške, civilne in cerkvene ura- z okrožnico, v kateri jih prosi pomoči pri svojem delu za zmanj- da f^iT^0; f??"0 ša/iie žrtev vni^m uH^Z Vaevečni je dejal: "Ns tAPABMO NftOŠJI aodi!" In ti si v prvi vrsti bošji Odposlanec, čeprav se v srcu m »esred J^mcido * SCiii* 6^.7 JŽ3 tn^M tSSL. - C« bi bil j« k' i,- —I »--------____1___l_l h^ NV I Rk • uTtniii. a. aa i« na c»f«. m. Vebsr: v (Legenda.) V tistem času so izvod elski duhovniki, ki so ssed Ijndstesm tttdi slalbo Sdrav-ntkov, da neki Jhsns is Galileje zdravi bolnike In da je že,4oae-gel čudovita napehe. Zato \š6 se tbraB k posvetovanj s, in'V izmed njih je izpregovoril Culi amo vznemirljive govorice. Ce dovolisso, da sme lajšati ljudem bolečine mik, ki ni študiral svetega pisma n ne čital prerokov, amo v iki nevarnosti, da izgubimo svoj stoletni ugled Pa je vstal eden ismed najmlajših duhovnikov to js isustft drsno bssedo: — Počakajte!... <> so podatki točni, je ta Jezus ozdravil hrome in slepe; da oek> mrtva e obudil, nam pa ae kaj takega še nikdar ni posrečilo, čeprav amo učeni! — Imaš ii alušbena poročila o teh čudežih? vpraša veliki duhovnik. — Ne. Toda videl aem slepca, ki so videli, in hrome, ki so vs-selo poskakovali. Slišal sem hva-eftne slavospeve, kl so spremljali Čudodelca, kjer se prikazal. Nemi ao govorili, gluhi ao slišali gobavi se niao več praakali. —. Dragi prijatelj, mu odvrne veliki duhovnik, razumem Jtvoje pomisleke to ti oproŠČam. Ti ne veš, ds so v tej stvari naši stanovski interesi s svojo nadnaravno močjo, varnostne oblasti, da pssi n* čl- , T,^*1 iS tli.' ." jul«!: ^T šudeže, odgovori veliki duhovnik Združitveni odbor: o^aM8&. ^r^^VSffl nekam osorno, bi jih bU storil. Mladi mož ae globoko prikloni. — O tem ne dvomim. Od tvoje modrosti ne zahtevam nič drugega, kakor da pošlješ akrlvaj svoje odposlance s nalogo, naj preiščejo dejanja, ki jih je atoli! čudodelni dobrotvorec. Ce IskaŽe, da ja zdravil le bolnike, ki jim nismo mogli pomagati mi, uradni zdravniki, mu boš oprostil? — Bomo videli, odvrne veliki duhovnik. In kar sa fts sklicuješ natnojo nepristranost, naj bo: sestaviti hočem odposlanstvo, \ katerem bodo trije zdravniki, iz brani izmed najstarejših in naj-aposobnejših. Ti pojdejo kar mogoče na tihem ogledat si tega Nazarenca, in bodo poskusil prodreti v skrivnost "čudežev" Potem bomo šele govorili 1... • In tako se je zgodilo s trije zdravniki, preoblečeni v berače 'so se nspotili v kraj, kjer je Je-Žus deloval. Skriti med množico, so prisostvovali njegovim čudežnim ozdravljenjem. Poizvedovali so nadvse previdno in bili sprva polni nezaupanja nad enostav nostjo Jezusovega ravnanja. T tem pa so se prlvsdin. Začu so. kako polagoma kopne vsi njih predsodki. Kot učeni zdravnik so jsl! ozdravljence opazovati Neka blazna dskllcs js prišla naenkrat k pameti; nebo-11 ss R norost pozneje povrnila? In mož, ki je vstal od mrtvih, ne bo-1 znova sspadsl v smrtni boj? Pri čudsžu človek nikoli ne vsi Izkazalo pa ss je, ds so bila čudežna ozdravljenja trajna; in Potil prizadet Os M ti ti znanstveno niti ni ugotovljena, osdrsvll neozdravljive In bi gs nihče ne videl, hi fts satisnil oko. Ali njesova ozdravljenja so javna, in mfmo nismo dali dovo- ljenje, zato so neverna sa njefeva nepoznana sila Je | perjena proti nam, kl tosemo svojo moč od Boga. On sdravl s polaganjem rek in i .i., naa. ljetM* — a ljudstvo ga hvali in obožuje, ugovarja »Mi duhovnik — Ljudstvo nima pravies vtikati ss v medicinske sadove, aa kaj medicina je predpravica du hovništva. Mar ss ne trudimo dolga leta, pcedao smemo opravljati zdravniško službo? In ni-li zdravniška služba neločljivo spojena s duhovniško časUo?... Ca tebe poslušal, bi lakko zdra- hi Vfl vsak, no in vldsi bi, kam bi naa to dovedlo. Ml Imamo nalogo brigati ae sa zdravje ljudi. In za to bomo šs odgovarjali pred Ja hovom naših očetov. Ta človek na ame več dolgo izvrševati svojega zločinskegs podjstjat — Oprosti, ugovarja trmogla-vec dalje. Ts Jezus U Naaareta nikakor ne spada v naše podro^ je!... On zdravi Is neosdmvlji-vs, kl jim vi niste mogli poma gati! Romu Izmed vss ss js le posrečilo postoriti hromca na noge? Ali vrniti slepcu vid? GlUh-cu aluh? AH od rojstva nememu govor? Kdo Ismed vsa js Sfcodll na svetu. Ravno pred božičem je1 alufbeno ugotovljenega mrtve poginil. Vaak aa Je smejal, ko so delali opazke, da Js petelin poginil radi tugovanja aa avojo mla-dežjo. Petelin fts ni bfl tako ster In Js bil krepak, dokler niso bili piftčsnsl odvesti od nJega. Kaj drugega naj bi bOo vzrok njego-fve smrti? , . liki NAR06RIKI POZOR je (Jolj 80.-1020 pomeni, da vem Je naročnin« potekla ta dan. Ponovite jo piivs^ino, da vam no netarlmo. Ako Nota «0 prejmete, Je mofote vsUv Ijen, ker mi bU platen. Ako je vai Ust platen In ga m prejmete, Jo nofole vstavljen vsled napateefa nado-va9 pišite nam dopisnico navedite sUri ia nevi Naši tastopnfld so vgi dni-stveni Ujnilri In dntf M- Naratelna aa cilo loto J* O^JOlnaapdletnpnieM. Clanl S. N. P. J. pletejo m pel JoUttJOlnaaeolo leto 13 J0, mwte CMeago In Cl-ta loto 9Udf M $336, sa liane $0 JO. Za ftrropo stane m pol leta $4 JO, ga vee leto pa OSJO. — Nihče! prizna odkrito ve-dohotnik. Vaa ts h A * _ _m^kšm I protrnaravne, tak* > Bog Js ustvaril svet teko. Os ao ne njem hrami, slepi, nemi In gtabl; In kdsr bo6 to stanje, ss epire Bogu. UPRAVMKVO "PROSVETA MT 8. Latmdale Am, CHICAGO, Pa. nOMTIftKl ODSEK t IU. MI74I B. LavaSala Ava« Nad somi Ik, mu a. L odbori BlMŠala. ni i Praak Sa)«. VBA PISMA. M ae aaaašaja as pasla gL praiaaMhs aa a. N. P. J, SSST4S Ba. Lavatala Ava« Chlaage, m. VBB SAMOT! BOLNIŠKI PODPOBB SB N Rve a. M. P. Im MT4I Ba. Utradala Ara. Cklaage, DSKAKNl POŠlUATVa DI STVAKl M se ^akAfJl SSH^UL* M Mftk?*> TaJlklAlV9 ^ VBB KADIVV V BTBH B BLAGAJNIŠKIMI POOU se »iROali SS »vTnisgslalšIve B. N. P. K MI14I Ba. Uvedaki Asa, fM«ss> ik ■e F"*** |iw pwmi)i ▼ vi. I laishi inhiftilli i ▼si srislvl aa gl* seveial BflM, n!a m, narhartaa, O Osplal la sjMsasneeBs, sihil, ■ mili si kmtjahi zdravnlkl so si morali vsi parjeni svočer priznati: Tal vek Ja v resnici čudodelec; pojdimo sa njim, ds gs spoznsmo. Toda dolžnost jih je kmalu pozvala nazaj; čez meaec dni so obrnili domov in ostavili čudežno bitje, ki je pridigalo novo vero. La neradi so se povrnili v domače svetišče, kjer Jih > te na prafu ustavil veliki duhovnik ter jih tesnobno povprašal: — Nu, kaj je s Jesusom? Sle-te ga razkrinkali? Ure in ura smo ga opazovali in se uverili, da ni lašl v njem. On veruje v svojo moč in njegova moč Je v reanlci neiamerna. Naš tovariš nl lagal; Jasus Js pravi čudodslec. Ozdravil je bolnike zgolj s polaganjem rok. Nikomur ni dajal reesptov; hromcu je dejal: Rodi! ln hromeč je šel; slspcu js dejal: Ia-praglsj! in slepec js vldsl; nsml so govorili ln gluhi so sllšsll. Prepričali smo se, ds Js njsgova par, kgj na? Sta — Ne, oče!... duhov- metoda uapešnejša, kot js — Tešekahrfaj! Vsllkid nlk se je samlsNI. Zaprl ss Js sa tri dni v Naj-s vete J še In nI to tes savftil nobene hrane. Potom pe je sklical duhovnike In jim dejal: - Najvišji me js vdahnil, kaj moram storiti. Zaslsdovsl bom Jesusa zaradi nssakonltsaa Is-vrševanja zdravniške službe. (Preval br.) DA SKUHAŠ DOBRO II* VO, PMl PO NAflB PRODUKTE. tujSouTVesisi OrocariJam, aladfllšsrjssi le f fte* dajala« ftelasain« iliai silsi■«■>! MovsmsUs sat FRANK OGLAR, lassrisv Ame«, CMsš a • 0 0 v. i I o o o • o o o o o o o o o o o o o 0 • 1 « o o o o o o o • 0 ■ r t 1 o o Tiskarna S. N.P.J. sptejela vsa v tbkjunm mit VOMSl KUL TMui rabila N VMSaa ta fMPffr«, Ifjl^, koledar J«, Maka IU. ▼ iadniflh. voktvo tmuhme apelu m članstvo s. i. p. j.f m tiskovne miota v CENE ZMZaNS, UMIISBO DBLO PBVB VBA POJASNILA 9.1. DAJS VODSTVO TI- 1 as. ie dobe na zeljo tudi vsa na |j MENA POJ. E. W. Hornuni!: Morilčev dvojalk Bik> je med vožnjo v škotskem polnočnem ekspresu, ki M ni u-a ta vil v ho dolgo pot od Londona do Creweja, ko sem prvič s »trakom ugotovil, da *em na la« »ličen Rowlandu Chandlerju. Groza, ki mi je Ukrat zaplaU po žilah, mi je osUvila že dosti globlji do-jem kakor tragični doživljaj, ki je »ledil moji ^ugotovitvi, najbrž zato, ker sem bil toli hladnokrven, da sem »e poglobil v v»e možne posledice, ki utegnejo zame nastati vsled te faUlne »ličnosti. Priznati moram, da mi je v prvem trenutku postalo precej mučno pri srcu. Mladi Chandler )e bil zločinec nizkih instinktov ali groza, ki je prijela Londonča-ne vselej, kadar so čuli njegovo ime, je izvirala predvsem odtod, ker se je znal Chandler po vsakem zločinu na vprav nečuven način odtegniti rokam pravice. Večerni listi so triumfirali; najnovejša afera jim je prišla vrlo dobrodošla za napolnitev njihovih senzacij željnih stolpcev. Ime mladega morilca je v velikih, debelih črkah odeevalo skoraj z vsake strani, celi stolpci so bili posvečeni natančnemu popisu, poizvedovanjem, izjavam prič in nepojmljivem begu Ujln-stvenega zločiipa. Veliki obeUjoči naslovi so vzbudili mojo pozornost; jel sem se poglabljati v čiUnje, ko na-krat ves presenečen opazim svojo sliko v sredi na prvi strani Takoj sem seveda hitel pogledati po imenu, ki je bilo natisnjeno pod sliko. Srce mi je tolklo; mar sem Čez noč postal slaven? Ah ne, še daleč ne; ni bilo moje ime, bilo je ime Rowlanda Chandler ja! Pogledal sem fotografijo naUnčneje; bile so na las moje poteze, Uko točne, kakor da vidim svojo sliko v zrcalu. Ko me je prvo presenečenje minilo, sem skoraj instinktivno dvignil list, da zakrijem svoj obraz pred tujimi pogledi, zakaj nisem bil sam v kupeju. Nato sem se zamislil v svoj položaj. Moja sličnoet s Candlerjem je bila na dlani, neovrgijhra in jas-fnjem nastopu, na za vsakogar, ki ima oči, da gleda in opazuje. Mar se nisem o tem že sam prepričal prejšnji večer? Spomnil sem se malih, nepomembnih incidentov, ki jim takrat nisem posvetil nobene pažnje. Zdaj razumem, zakaj me je kočijaž, ki me je vozil na kolodvor, toliko čaaa in Uko pozorno motril; zdaj vem- "kaj je postal na koncu ulice in poklical najbližjega policaja, ki pa me je hvala bogu poznal že dolgo časa. In potem tisti debeli človek z okroglim melonastim klobukom in suknenim površnikom na Eustonskem kolodvoru. Sledil mi je, zdaj se spominjam, od trenutka, ko sem stopil z voza, pa do blagajne; celo v vrsto se je posUvil, listka pa ni vzel, kar se mi je takrat zdelo zelo čudno, danes pa nič več; bil je detektiv s Scotland Yarda, ki je pa po mojem glasu spoznal, da nisem tisti, ki ga išče; zakaj kljub veliki sličnosti v obrazih je morala biti med menoj in Rowlandom Chandler jem ven- Toda, če me je detektiv na prvi pogled prepoznal jamči, da me ne bi trideset! sem še prisUvU. __ Nihče bi vam jih ne priso-kdo mi Idil, je odvrnil sopotnik ter upi-navadni ral svoj neusmiljeni pogled v tianjena v listu? Potnik, ki je bil z menoj v kupeju, je prav tako Čital list kakor jaz. BUa zemljan smatral za morilca, ko- moje oči. In kje je ona, vaša že- jega slika je bila toli jasno od- na? . J * -- - - -......1 _V Londonu sem jo pustd. _Živo? je vprašal brutalno. __________ ____ ____ Postalo mi je jasno, da je o- Hva sama. In'vlak "še je imel u-1 pazil mojo sličnost z morilcem MUviti šele čez neskončne tri u- že spočetka pogovora. rt*! Ozrl sem se izpod lisU na no- — Ob desetih je bila še, živa, Ke svojega sopotnika in videl, sem ga zavrnil. , da je obut v velike čevlje; po - In kje ste jo pustili? Men- vsem, kar sem mogel presoditi, da vendar ne v bližini Walham je bil mož močne posUve. Kaj Greena? bi se zgodilo z menoj, če bi opa- Njegov jovialm obraz se je pri U mojo sličnost in mi skočil na teh besedah odurno spačil. Ven-vrat, meneč, da ima pred seboj dar sem se premagal. Pomislil toli iskanega nevarnega zločin- sem na njegove ca? Seveda toliko čaaa bi že i-1roke. mel, da bi potegnil zasilno zavo- ro, in kadar bi se vlak usUvil.lsem jo osUvil, sem odgovoril bi se legitimiral; toda več kot mirno, boteč se za vpako ceno fotovo je bilo, da bi se moral ceno izogniti prepiru. zposUviti radovednim pogledom — Hm, hm, kraja nisU baš vsega potniŠtva in vso nadaljno daleč narazen, meni vsiljivi pot-vožnjo do Creweja bi rtioral pre- nik in prvič povesi za hip očL biti v zaprtem kupeju. medvladje i SOCIALEN ROMAN. ■ Spisal Jože Pahor. (Dalje.) — Nima vzroka! — je dejala trpko. — Vi nte Uki. kakor vsi drugi I -Gospa Albertina! - je vzkliknil presenečen. Užaljenje, ljubezen in poželjenje je bilo v vzkliku. _ a — Ai res ne vidite, kako sem nesrečen 7— Bolj in bolj ga je omamljala njena bližina. Za roko jo je prijel, pa se je otresla. — K oni pojdite! — ga je pošiljala nemirnejša. — Eno samo prijazno besedo! — prosil je tlše. — En sam pogledi Ste 11 res brezčutni? Ali me res ne razumete? Ali ne vidite, kako mi vsak dan dalje tone življenje? t — K oni pojdite, morda vam bo verjela! Glas jI je podrhtaval. ' Albertina, čujte me! En sam pogled! Objeti jo je hotel, naglo, strastno, pa se je umaknila in vstala. — Morda vas čaka! — je dejala razburjena in stopila iz ute jkkI bujno zelenje trt. Mrak se je bil napravil, od reke je vel tih hlad. Grudnovko je zgrabila divja bolečina in čutila je, da Je sama kakor nikdar poprej... Gruden je bil sicer ženi ugodil, ko je hotela na letovišče, preden je namerjal vzeti dopust tudi sam, vendar mu je bilo Ukoj žal, ko se je vrnil v Gorico. Mučilo ga je, da je obveljala ženina samovolja, zato je zfUj kljuboval in ni hotel — vzlic obljubi — na obisk. Nameraval je na U način pokazati ženi svojo nevoljo, obenem pa skrajšati njeno odsotnost. Razen tega je imel vsak dan težje delo v uradu. Kriza je vseokrog rasla ln objemala bolj ln bolj vse življenje, javno ln zasebno. Nič čudnega, če so njegovi delavci postajali osorni, nestrpni in Če so pričenjali tudi že groziti, odkrito in ne voč skrivaj kakor doslej. NedosUjanJe živeža je bilo glavni vzrok nezdravih, čimdalje težjih razmer. Gruden je bil trdno uverjen, da bi delavci ne dvigali tako odločno glav, ko bi ne bilo med njimi hujskačcv, in najnevarnejši med njimi se mu je zdel Slak, kl se tudi delavcem ni plašil očiUti grehov, če Jih je našel. V početku se je zatekel k temu, da je nekaterim več nakazoval kakor drugim. Toda videl je hitro, da Je še slabše in očitkov in groženj še voč ko prej. Nato je skušal ljudi prepričati, naj potrpijo, ker leži U težka mora na vseh brez izjeme; ali besede niso nič zalegle. Delavci, ki jih je klical zdaj pa zdaj v svoj urad, so se poamehovali in odgovarjali, naj so vojna konča. Tod« služba je zahtevala od njega, da zdrži, da ohrani red in prepreči vsak nenormalen razvoj dogodkov v svojem področju. Imel Je tajna navodila, ki so mu bila sveta, in |K> njih se je ravnal. Kar se je godilo nuni delavci, je po navadi zvedel. Obveščen je bil, da se shajajo in kje. Ker niso smeli svobodno, so se pa skrivaj, nedovoljeno. Pasivna re*i«tenca, če se more Uko imenovsti, brezdelje slednjih mesecev, je postajala dan za dnem ol>čutnejŠa, vendar doslej drugih nerodnosti ni bilo. Gruden že ni imel o-rožja. da bi se ž nJim branil, in je bil nedovoljen, če se niso stvari usod ne je razvijale. Zdaj so ga prodane duše obvestili*, da snujejo delavci upor, stavko, da so edini in da ne gane, je bilo, da mu sploh ne pozabim — prisUvi, in zdelo se odgovorim ; takoj nato se mi je mI je> kot da 8 silo zadriuje raz. zazdelo bolje, če mu rečem, da burjenje> ki mu sili na ^ _ ne vem, kaj misli; storil pa ni- Torej( zaključi> priznali mi bosem ne prvega ne drugega. 8tef da gem bl, vrlo ljubezniv Smešna misel, da bi naj nedolž- napram Vam? ALI ni tr^l za zločine drugega! Sto- __ Kaj ^ pomenijo te bese-krat bolje je zgrabiti bika za ro- de? gove in odgovarjati brez strahu. _ Kaj pomeniio7 Da bi V8a_ Odmaknil sem ča*>pis in pogle- kdo na mojem mestu ^ zdavno dal govorniku v obraz: — Strašno, rea, sem odvrnil. — Dajmo ae malo o stvari pomeniti, hočete? je povzel smeje; ali v njegovih očeh je žarel čuden soj, in zdelo se mi je, kakor da mi hoče videti v globino duše. — Premišljeval sem o umoru v Walham Greepu, sem odgovoril kratko in malce osorno, kot da mi pogovor ni baš preveč ljub. — Tudi jaz. Prijazen dečko U Chandler! — Prijazen, da, sem ponovil z bledim glaaom. — AH najbolj se čudim njegovi mladoatl, je nadaljeval mi sijonar in uprl svoje kovinske o-či srepo v me. Prvič je čudno, da je Uko mlad ln že oženjen, drugič pa. — Ljudje te vrste se navadno zgodaj poreče, sem ga prekinil, in samozavest je začela rasti v meni, ko sem pomislil, da sem jaz sUr osemindvajaet let (čeprav izgledam mlajši), morilec pa jedva dvaindvajset. — Ah, res? odvrne moj častiti popotnik in nalahno namrši obrvi. Naj pa ljudje vaše vrste, nadaljuje s ljubeznjivim nasmeškom in pokaže avoje lepe bele zobe. Mar vi še niste poročeni. a? Izkazalo se je, da sem poročen in da sem to pot prvič osUvil ženo in otroka, ker sem ae namenil obiskati starega svojega tovariša na Škotskem. Priznal sem torej, da sem poročen, kakor je ree... _ . , _ zavoro i« M vil vlak. In vi dobro VeJl kaj... I — t I ^M — Ker je moj obraz slid* I tezam ničvrednega ChandU I Iz oči mu šine blisk. Nati 1 kima v znak pritrditve. 1 — On je ušel, kakor vest-1 trenotek je najbrž na poti J Skoteki; in v kupeju, kjer J midva, se nahaja nekdo, ki 1 je Čudovito podoben! 1 Spogledava se ostro v oči. I — Vi gotovo mislite, d* J vas imel za morilca? nad*il moj Ujinstveni sopotnik. 1 Prepričan sem o tem oj zil sem že takoj spočetka. M se smem zanesti na Časopis J ram priznati, da je uprav frapantna. j — Tako, mislite? Dobro, J kazati vam hočem, da j€ moj še večja sličnost. 1 Pri teh besedah dvigne J pis, in zazdelo se mi je, koti znova lisU v njem, toda oj sem, da so bile njegove ž&jj oči iznad lisU uprte v menej kaj čfcsa mu papir frfota v J nato pa pade predme na ty bilo mi je, kakor da je iz J vzrastlo zrcalo. Nasproti J je sedel dvojnik, moj drugijl Sopotnik — na kolenih mu J žala velika ponarejena bradi ponikljan revolver — mi je | podoben na las, le njegove od se razlikovale od mojih. — Vidite, v kakšni fata zmoti ste bili, izpregovori a moj dvojnik s temnim n; kom. Niti trenutek nisem na to, da bi bili vi Rowl« Chandler, iz enostavnega ka, ker sem Rowland Chand — jaz! Nisem mogel več dvomiti trenutek sem pomislil, da bi tegnil biti moj sopotnik preofa čen detektiv, ki so mi ga napil na vrat. Saj je vendar never; no, da bi zločinec, ki ga duje policija, se prostovoljno družil svojemu dvojniku! In bi se mi povrhu še toli pi dušno razkril? Kljub vsem pomislekom sem svojo domm kot nesmiselno hitro pregi Kaj mi je preosUlo drugef Verjeti sem moral besedam jega strašnega sopotnika; no se mi je le zdelo, da mi niso njegove mladostno-razis ne brutalne oči izdale na p mah. Z enim pogledom sem mu pi gledal obraz. Bil mi je neverji no podoben, ali prevladoval vulgarni, ordinarni, bestijalni raz. Močna spodnja čeljust i je štrlela naprej, mesnate dd le ustnice pa so mu pokril kratki brki. Oči je imel majta in žareče so mu zrle izpod Di kega čela. Skratka iz vsega nji govega obraza je odsevala di činska nrav. — Zasledujem vas že odi« se je zgodil zločin; povzame mil idi morilec. , , (Konec prihodnjič.) AcHiraJt« za "Pmntf1 ■■I CITATE dobre knjige? Tedaj naročite knjige Književne matice S. R. P. J. Človeku je potrebna duševna hrana kakor telesna. Največje zlo za deUvca je neznanje. Čimbolj je delavec neved«. tembolj ga Izkoriščajo od vaeh strani. Dobra knjiga J« naj-včji sovražnik nevednoeti in duševni teme. DeUvec se mo« učiti; vzeti ai mora aam, čeaar mu nI daU revna šola. Citati mora dobre knjige. Ako aU ukaželjni, če hrepenlU po izobrazbi m dušst-nem rasvedrilu, ako želite čiUtl poveati Is delavskega ftif-ljenja, spoznati nekatere naravne reenice in če ee hočete as-znaniti a temeljnimi pogoji angleškega jezika, naročiti a aledeče knjige: • * Slovensko-angleška slovnica Zajedald . Zakon biogenedje Jimmie Higgins Pater Malaventnra Kdor naroči Zajedalce in Zakon biogenezije skupaj, dobi obe knjigi za tri dolarje. Vae U knjige ao lično In trpežno vezana. Poštnina Ji všteta. Naročilu prilošlU denar. . Naročila za vae gori omenjene knjige prejema > a^a« •. im» • $2.00 1.75 . 1*0 . 1J0 - 1-M MJI2EVM RUTICA t IL11 «657 So. Law»dali A CHICAGO, ILL. j