Št. 373.	V
Posamezna štet. v Ljobljani ia Trsta 4 vin.
»JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu Besečno K 1 •—, z dostavljanjem na dom K 1‘20; s pošto adciietno K 18 —, polletno K 9 —, četrtletno K 4-50, Mesečno K 1'5Q. Za inozemstvo celoletno K 28'—. t	Telefon številka 11S.	:
Pavovo perje.
Trst, dne 11. marca.
In vendar smo se še zmotili ! »Edinost" še vedno nadaljuje svoj večno brezkončni članek o »Tržaškem Slovenstvu, njega vodstvu in njega delu", dasiravno je že daleč pred pol mesecem zagotovila, da »zvršetek tega članka pride."
Toda naj le poje »Edinost" svojo večno čast in slavo »vodstvu" in sebi saj je vendar »Edinost" glasilo tega »vodstva" mi pa si oglejmo nekoliko natančnejše to tako hvale vredno vodstvo in njega delo.
Rekli smo že, da si je »Edinost" na prav prijeten način olajšala svoja dokazovanja, piše namreč na dolgo in široko o vsem mogočem, samo ne o predmetu, samo ne o stvari, ki naj bi jo dokazala. V celem svojem neskončnem članku ne pove »Edinost" nikjer in nikoli, koga pravzaprav smatra za to »vodstvo*, kdo je to »vodstvo!" Nikjer ne imenuje otroka s pravim imenom, nikjer ni čitati, da je to vodstvo — politično društvo »Edinost", oziroma odbor tega društva, ali natančnejše — štirje advokati in — lest not least — glavni urednik »Edinosti", toda ta le »ad sim-plcem usum", kajti gospodje mu že zdavnaj kuhajo »zahvalo" za njegovo 25 letno garanje v obliki — pokoja. To je torej to »vodstvo", katerega ne imenuje »Edinost" nikjer, hoteč si menda tako zavarovati za vsak slučaj izhod iz zagate.
Res, prav komodno stališče i za »Edinost", i za politično društvo, njegov odbor in njenega predsednika, za to vzorno »vodstvo".
A glejte! To politično društvo šteje morda 70 ali 80 članov, na njegove občne zbore, kjer se voli društveni odbor, prihaja komaj po 30 članov, ali pa še ne, odbor se določi v kavarni in potem ga eden izmed gospodov predlaga v izvolitev, vzdigne se par rok in — vodstvo Tržaškega Slovenstva je izvoljeno! Tržaško slovensko ljudstvo, in to velja pravtako za mesto, kakor za okolico, se kratkomalo ne meni za občni zbor političnega društva »Edinost", in političnemu društvu je to celo všeč, saj je samo vedno delovalo na to, da bi občni zbori ne bili preveč dobro obiskani, kajti slišala bi se potem marsikatera odkrita, resnična beseda, a odkritosti in resnice se boje gospodje voditelji. Ako danes tarnajo na občnem aboru, da ima društvo malo članov, je to le zaradi — blagajne, ne pa zaradi članstva samega, kajti čim manj je ljudi na občnem zboru, tem varnejše je vodstvo, da ne bo kakih »neljubih* prizorov, temmanj se je treba bati, da bi kdo zahteval kakih pojasnil. Dolgoletni posetniki občnih zborov političnega društva se ne morejo spominjati, da bi se dobil kak drugačen odgovor na zahtevo po pojasnilih, kakor: »stvari ne gre obešatinaveliki zvon, iz taktičnih vzrokov se ne more razpravljati o tem v j a v n o s ti 1“
»Vodstvo* pač hoče le samo vedeti in znati, ljudstvo je preneumno, prebedasto za to in sme le ploskati in kričati »živio", kadar se »vodstvu* zdi to potrebno! Naj le pove »Edinost", kedaj je politično društvo stopilo pred ljudstvo invpra-šalo ljudstvo za mnenje, kaj naj stori v tej ali oni zadevi?
— Nikdar! Politično društvo je sklicevalo in še sedaj sklicuje javne shode šele potem, ko je stvar že gotova in to le v slučaju, a k ov s e je dobro obnesla stvar. Če se je pa obnesla slabo, potem n i javnega shoda, kajti ljudstvu ni treba vedeli, da so ga polomili. Edino v »šolskem vprašanju" se upa politično društvo na dan z neuspehi, kajti tu se je ljudstvo že navadilo več nego četrtstoletne fraze ki se ponavlja na vsakem občnem zboru političnega društva: tudi v minulem letu je ostaio to vprašanje nerešeno!
Tako se igra politično društvo »Edinost* leto za letom slepe miši z »ljudstvom* in hoče nazadnje biti celo istovetno s tem ljudstvom, ki končno toliko ve o »delovanju" političnega društva, kakor ve politično društvo o pravih potrebah tega ljudstva, namreč
— prokleto malo!
»Edinost" je okitila v svojem članku »vodstvo" s tolikim pavovim perjem, da bi človek, ki ne pozna »Edinostne" verodostojnosti v tej zadevi, v resnici verjel, da je to vodstvo res vredno vsega občudovanja. Toda, kakor smo že rekli, ni to »vodstvo" sedanje »vodstvo" namreč, niti še sanjalo o kakem »delu", ko se je orala ledina na tržaškem Slovenskem! Kje so bili tedaj kaki dr. Rybari, dr. Wil-fani itd., saj komaj dr. Gregorin in Cotič segata do tja in sta danes tudi edina med onimi v »vodstvu", ki sta sodelovala v politični borbi pred po-splošenjem volilne pravice. Sedanjemu predsedniku političnega društva bo n. pr. pač malo znanega iz časa indirektnih volitev.
Smešno, strahovito smešno in za dotičnike naravnost ponižujoče je tako pisarjenje, ki dela iz ljudi malike, pred katerimi naj bi ljudstvo občudovanja in spoštovanja ležalo na trebuhu, ker so ti ljudje storili le svojo dolžnost v poslu, ki so ga prostovoljno prevzeli. Vse kar je prav! Čast komur čast, nikakor pa ne malikovalstva!
Z ozirom na to, da se bavi »Edinost" v svojem članku skoraj izključno z dogodki pred dobo splošne in enake volilne pravice, pred dobo sedanjega »vodstva", se bomo bavili z njenimi izvajanji le toliko, da konstatiramo, koliko je res sodelovalo ali nesodelo-valo sedanje vodstvo in ga tako rešimo neljubega (?) pavovega perja, s katerim ga je gotovo proti (?) »njega" volji našemila naša ljuba »Edinost".
Slovanski jug.
Iz srbske »Akademije znanosti".
Srbska akademija znanosti je imela te
dni ob prisotnosti kralja Petra in prestolonaslednika Aleksandra svoj občni zbor. Iz slavnostnega govora predsednika akademije, Stojana Novakoviča, kakor tudi iz tajniškega poročila je razvidno, da je Akademija preteklo leto svoj delokrog znatno razširila. Zlasti važno je dejstvo, da se je srbska »Akademija Nauka" zvezala z zagrebško »Jugoslovansko Akademijo" v svrho skupnega sodelovanja pri izdaji jugoslovanske enciklopedije in z ruskim arheološkim muzejem v Carigradu, ki se peča z raziskavanjem jugoslovanske aiheologije. Na občnem zboru je bil novim članom imenovan Sava Uroševič, vseučiliški profesor v Belgradu.
Bolgarski poslanci v Belgradu. Petrograjsko »Novo Vreme" poroča iz Sofije, da v najkrajšem času obišče več bolgarskih poslancev Belgrad, kjer bodo posetili srbske narodne poslance.
V	sofijskih političnih krogih pripisujejo temu obisku velik političen pomen.
Srbska ministrska kriza rešena. Kriza, ki je nastala v srbskem kabinetu vsled demisije vojnega ministra polkovnika Gojkoviča, je konečno vendar rešena. Kakor smo že poročali v brzojavki, je kralj Peter imenoval novim srbskim vojnim ministrom generala Stjepana Stepanoviča, ki je enkrat že opravljal posle vojnega ministrstva in sicer pod sedanjim režimom. Imenovanje novega ministra je naletelo na velike težkoče V kombinaciji je bilo namreč več oseb, a obe radikalni stranki se nikakor nista mogli sporazumeti. Konečno je kralj Peter imenoval novim vojnim ministrom ge-rala Stjepana Stepanoviča, s čemur sta bili zadovoljni tudi obe radikalni stranki. Stepanovič bo nadaljeval vojno politiko svojega prednika polkovnika Ilije Gojkoviča, ki se je neprestano trudil za preporod srbske armade. Da bo tudi minister Stepanovič delal v duhu Gojkoviča, ki je rajše podal demisijo, kakor da bi preklical svojo izjavo, v kateri je razkrinkal osebne interese nemškega poslanika Reichenaua pri nabavi novih srbskih topov, dokazuje dejstvo, da je še pred avdijenco pri kralju dalje časa kon-feriral s polkovnikom Gojkovičem. Prvo vprašanje, katero bo moral Stepanovič rešiti, je vprašanje nabave 15 novih gorskih baterij, ker je vsled demisije Gojkoviča stopil tudi prejšnji tozadevni sklep iz veljave.
m
			
Slava, slava, slava Boitatumu Pepetu s Kudeluga!
Splošni pregled.
Amerikanska vojna se obeta prav na amerikanski način. Združene ameriške države so dolgo z zanimanjem gledale gibanje v Mehilu. Celo leto smo čitali in pisali o revoluciji v Mehiki, ki je izbruhnila lansko leto in se je širila brez določenega načrta po državi tako, da ni dosegla posebnih uspehov, ker ni šlo ljudstvo v boj. ampak je bil boj le med vladnimi in revolucijonarskimi četami, ki so po amerikanski navadi najete in plačane in torej ne gredo v boj s prepričanjem
Ti si napisal nam članke prelepe, Tebe slavimo, o Boltatu Pepe!
Z njimi slepili bedake smo siepe, Tebi gre hvala, o Boltatu Pepe!
Ti si nam polnil izpraznjene žepe, Tebe častimo, o Boltatu Pepe!
Zdaj pa to »Jutro" pregrešno nas tepe, farje in Tebe. o Boltatu Pepe!
Vsi zapazili so naše naklepe, kaj bo zdaj z nami o Boltatu Pepe!
Treba zaviti med noge bo repe, in popihati, c Boitatu Pepe!
Kjer na mest’ glav so puhle le repe, tam nam bo dobro, o Boltatu Pepe!
Tam se dobijo zlata cele kepe, tam bo kupčija, o Boltatu Pepe!
Glej, tu pred Tvojo sliko stojimo z lavoriko, da tebe počastimo,
za vse zasluge Tvoje, za vse težavne boje, da z njo te proslavimo.
Ti jezik naš si pačil, vsa dejstva predrugačil, prav kakor smo želeli.
Si zmerjal liberalce, rohnel čez radikalce po vsej Ljubljani beli.
Ti vsako si soboto pripravljal jih v sramoto in delal jim škandale.
In vsi so se Te bali in pred teboj bežali, terc’jalke pa vriskale.
Oh, zdaj pa modra glava prebrisan’ga Bav-bava vso reč nam je skazila,
vse, vse v besedi resni al’ pa v šaljivi pesmi je svetu pojasnila.
A vendar v zarji slave s te zemeljske puščave zdaj tebe mi častimo.
bi angelček na kahli sedeč v meglici rahli Ti trobi svojo štimo.
Oh, vse na svetu mine in tudi slava zgine, ko do vrhunca zrase.
Vendar pred Tvojo sliko mi stali z lovoriko Ti bomo večne čase.
Slava, slava, slava, večna slava Tebi našemu vzoru, Tebi našemu glasniku, Tebi našemu branitelju, Tebi Boltatu Pepe s Kudeluga!
MICHEL ZfiVACO:
LISTEK.
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
— Sprejmemo ga že naprej! so vzkliknili naši tovariši, navdušeni nad toliko lepoto, mikavnostjo in smelostjo.
— Dobro! Zahtevam to,	da	si sama izberem	svojega lju-
bimca. Ali vam je prav tako?
— Da, da! . . .
— In nato bom svobodna? . . .
— Da, da!
Sandrigo je pokimal, da je tudi on zadovoljen. Upal je, da si lepa neznanka izbere njega, in nikogar drugega. Tudi moje prepričanje bilo takšno. Stopil	sem torej nazaj	ter	vtaknil svo.e
bodalo v nožnico . . • Ali vas	ne	dolgočasim,	gospod? se je ne-
nadoma prekinil Skalabrino.
— Saj sem ti dejal, da me vsa reč silno zanima. Zdi se mi, da berem kako lepo pripovest Ariostovo. Le nadaljuj, je rekel Roland]
Ali se je laskala Skalabrinu primera z Ariostom ali ne? . . .
Nadaljeval je:
— Torej, neznanka se je ozrla naokrog po moških, ki so stali okoli nje. Videl sem, kako moji tovariši prebledevajo drug za drugim. Te lepe oči so za hip obstale na Sandrigu, in začutil sem, da mi spričo tega vsa kri izginja iz obličja. Toda ona je šla mimo njega! . . . Prišla je naposled do mene, prijela me za roko in dejala:
— Tega hočem imeti! . . .
Ah, gospod, je nadaljeval Skalabrino. to je bila minuta enega izmed največjih razburjenj mojega življenja. Sandrigo je besno zakričal ter planil na prosto. Jaz pa, zadihaje se, ves neumen od te nenadejane sreče, ki mi je padala z neba naravnost v naročje, sem prijel krasno bitje z rokami, vzdignil ga in tekel z njim v ozadje votlin. Ona je bila položila svoje roke okrog mojega
vratu, in njena glava se je sklanjala na mojo ramo. Trepetal sem. Ves pijan sem bil od naslade. Tisoč let bi se spominjal ure, ki je sledila — ako bi mogel tisoč let živeti. Vse učeno ljubkovanje, s katerim more razgreta ženska obsipati moža, blaznega od strasti, je razsula ta ženska name ... Ko se je zopet oblekla, sem jo hotei vprašati, kako ji je ime, predlagati ji, da pojdem za njo do konca sveta ter postanem suženj njen, toda ona je takrat vzkliknila:
— Nikdar se še nisem tako zabavala! . . .
Tu je Skalabrino prekinil svoje pripovedovanje. Tudi ta groba natura je plačevala zaljubljeni sanjariji svoj tribut. Zavzdihnil je, zamrmral kletvico, in povzel nato:
— Od tega odgovora, gospod, sem kar otrpnil.	Ta ženska je igrala komedijo strasti, in zdaj se je norčevala iz mene. Toda, na vse zadnje, ali sem mogel zahtevati kaj drugega? Odšla je . . .
— Ali nisi nikoli izvedel njenega imena?	je vprašal Roland.
— Nikoli.
— In je nisi	videl	nikdar več?
— Nekega večera,	v Benetkah, se mi	je	za hip	dozdevalo,
da	jo zopet spoznani . . , Toda ne . . . To ni	mogla biti
ona . . .
— V Benetkah, praviš?
— Da, gospod. Toda, ponavljam vam še enkrat,	zmotil sem
se	. . . mislim vsaj, da sem se zmotil. In zdaj, ko je	šest let od
tistih dob . . .
— Šest let! Ženska, ki se ti je zazdelo, da jo zopet spoznaš, je bila torej . . .
— Kurtizana, ki nas je podkupila, da bi vas šiloma odvedli! . . . Toda ta moj vtis je zelo nezanesljiv. Sicer pa se mi je več nego stokrat zazdelo, da sem zopet spoznal neznanko. Toda motil sem se, vselej sem se motil.
— Dobro, je	dejal	Roland zamišljeno.	Nadaljuj.
— To je vse	gospod. Hotel sem vam	le	še povedati,	da	me
je začel Sandrigo od tistega dne na tihem sovražiti. Bal se je mene in mojega velikega vpliva do naših ljudi. Toda potem, ko so me zaprli, je postal Sandrigo nedvomno njihov poglavar, in zdaj poveljuje v gorovju, kakor sem včasih jaz poveljeval. Če pa
mu prideva v roke, in če bo videl, da sem vam vdan, bo padlo njegovo staro in doslej še neutešeno sovraštvo tudi na vas. Sandrigo bo zdaj poizkusil storiti to, česar si takrat še ni upal poizkusiti . . .
— Povej mi no: ali je bil ta Sandrigo na večer revolte v Benetkah? . . .
— Da, gospod. In zdaj, ko mislim . . . oh! . . .
— Kaj to je?
—	To	mi je, da . . . oh, ta lupež! ...	To	me je prijelo,
gospod,	da sem	se spomnil: v trenotku, ko so	me	prijeli,	se	mi
je zazdelo, da vidim med beriči tudi Sandriga!
—	Ah,	ah!	To je bilo torej njegovo maščevanje!
—	Da,	da,	spominjam sel Zaklical sem	ga	takrat,	in	še
čudil sem se, ko sem ga videl izginiti. Najprej sem mislil, da so ga prijeli z mano vred ... Ah, nizkotnost! . . .
— In kakšna je bila njegova	uloga v	komediji,	ki	jo	je
vprizoril . . . moj prijatelj . . . moj vrli prijatelj Bembo? . . .
— Spomini se mi vračajo trumoma. Čudno je, da so vse	te
reči	spale v moji glavi, ko sem bil	v ječi.
— Ječa je noč razuma, je dejal Roland zamolklo.
— Da, da! In zdaj se dobro zavedam . . .
— Torej, kako je bilo s Sandrigom?
— O kom ste že govorili, gospod? Ah, o Bembu, o škofu! Da; tisti večer ko je prišel Bembo k meni, ga je pripeljal Sandrigo ... Ah! Zdaj se mi jasni vsa ta temna istorija! ... In česar ne vidim, to ugibljem! ... Zdi se mi, da vidim tega lopova, Sandriga, kako snuje spletke z Bembom. Zamenjala sta najini dve življenji, gospod! Sandrigo vas je prodal Bembu, in Bembo, uslugo za uslugo, je prodal mene Sandrigu! . . . Ah, gospod, kakšen strašen izpraševalec ste, in kako znate z eno samo besedo vzdramiti vse strahove preteklosti! . . .
— No, torej, Skalabrino, je izpregovoril Roland, ali mi še vedno svetuješ da naj se obrnem nazaj?
— Ne, gospod, je odgovoril Skalabrino s srditim glasom. Na	pot, in Bog nama daj, da	najdeva	Sandriga	v	soteski
Piave! ...
V	tem trenotku se je začul oddaljen krik.
Roland in njegov tovariš sta prisluhnila.
_________________________________ (Dalje.)
Vaše zdravje
si ohranUc! Oslabelost in bolečine izginejo, Vače oči, živci, mišice, kite se okrepčijo, spanec ozdravi, Vaše splošno zdravje se zopet utrdi, ako rabite Fellerjev fluid z znamko .Elza-fluid*. Dvanajsterica za po»kušnjo 5 kron franko. Izdelovateij samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elza-trg št. 264 (Hrvatsko).
Ljubljani, nedelja dne 12. marca 1911.	Leto	II.
:	Izven Ljubljane m Trsta 6 vin. :
Uredništvo tn upravo t&tvo Je v Frančiškanski ritd •.
Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravoiStvu Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n«
vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, posiana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem  -w 	    D.-l?š«n>u	popust.	Za	odgovor	je	priložiti znamko.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. -==== —.	■	Telefon	številka	t18.
in navdušenjem. Celo revolucijonarsko | gibanje je bilo naperjeno proti staremu predsedniku Drazu. Taki nemiri so se v Mehiki Ž2 večkrat ponovili, toda Diaz jih je vselej potlačil, ker so imeli ti nemiti le sebične namene nekaterih ljudij, ki bi radi dobili v roke bogata visoka mesta.
Diaz je stal skoraj cel čas od leta 1867., ko je bil ustreljen cesar Maksimiljan, na predsedniškem mestu rnehi-kanske države. Toda po letih je ostarel in revolucijonarski duhovi so hoteli izrabiti ta položaj in z revolucijo dobiti vlado v roke. Amerikanske zedinjene države so mirno gledale razmere za mejo in se niso hotele vtikati v tuje, negotove razmere. Niso hotele podpirati niti Diaza niti revolucionarjev, le mejo so zavarovale. Sedaj pa je naenkrat počil glas, da ameriške zedinjene države mobilizirajo. To so one zedinjene države, ki se tako zavzemajo za mir pridno prirejajo mirovne kongrese, in ob vsaki priliki govore o svetovnem miru in njih milijonarji polagajo milijone za mirovno gibanje. Taft pravi sicer, da so vojne priprave na mehikanski meji le namevri. na drugi strani se trdi, da imajo ti manevri namen čuvati last in osebno varnost ameriških podanikov, toda po vsem se da soditi, da mislijo združene države posesti Mehiko, kar je popolnoma naravno. Država je sama v sebi oslabljena in razdejana, 81. letni prezi-dent Diaz je slab in tako je država brez prave obrambe in se na ta način lahko izvrši ta amerikanska vojna prav na amerikanski način. Kakor poročajo listi so oborožene ameriške čete že prestopile mejo in tudi vojne ladje so obdale mehikaeski zaliv. Komandanti vojnih čet so dobili iz Nashingtona povelte, da naj bodo vse čete pripravljene za vojno. V današnji brizi, ko manjka dela v Ameriki, ne bo težko najeti vojakov io denarja za vojno bo tudi v Ameriki dovolj.
Odgovor škofu Jegliču.
Škof Jeglič je napisal znano .Poslanico vernikom", v kateri napada napredno čašo p i s j e k o t s 1 a b o , pokvarjeno itd. A „Dornoljuba“ pa pri-priporoča in ravno v tem listu smo čitali naslednje izraze krščanske ljubezni: Laži-rilček, umazano in črno liberalno človeče, liberalni cigan, liberalni osli, mukanje liberalnih dopisunov, izrodki človeškega rodu, patentirani osli, borniranl tepci, liberalni stekli psi, človeške surovine, rigajo kot osli itd. itd. Takih izrazov ne rabi noben slovenski napredni list in za to citiramo tukaj škofovega „Domoljuba“ brez vsakega komentarja.
DNEVNE VESTI.
Vprašanje na višjega državnega pravdnika g. Amschla. V našem listu smo p sali, da je kandidat za županski siolec ljubljanski ln podpredsednik trgo sko-obrtne zbornice gosp. Ivan Kregar v družbi s svojim prijateljem Štefetom in drugimi pri zadnjih volitvah v trgovsko-obrtno zbornico falsl-flclral na stotine glasovnic. Pisali smo, da so klerikalci kar na debelo goljufali z glasovnicami in da so celo za mrtve volili. Opozorili smo na vse to ljubljansko državno pravdnl-štvo in tudi pripomnili, da naj ukrene vse potrebno, da ne Izginejo iz regi-strature ali arhiva .Trgovsko-obrtne zbori i;e“ glasovnice, ki so corpus
MALI LISTEK.
Malomestne tradicije.
Veseloigra v enem dejanju.
(Češko spisal V. Štech.)
(Dalje.)
Ščuka: To je malenkost — ah, ko bi le lahko pisal, kakor bi rad — ampak tu me zadržujejo sama postranska opravila — kaj bi govoril. Ravno zdaj moram dokončati gospodu svetniku —
Rozika: In jaz vas še motim — oprostite — že grem —
Ščuka: Tako nisem mislil, gospodična — prosim —
Rozika: Niti besede več — gospod Ščuka — ne smem vas motiti — še enkrat: čestitam! Z Bogom! (odhiti na levo.)
Ščuka: GospodičnaI — Kakšno neumnost sem naredil No, nič za to! Aboniral sem se pri nji na najboljši prostor. To je punčka! Kakor zlato. In dobila bo! (S prsti posnema naštevanje denarja. Trkanje na sredi.) Naprej!
VI.	nastop.
Ščuka. Srebro t.
Sr e b r o t (v Črni obleki)'. Klanjam se! — Gospod svetovalec —
delicti. Ker ni ni do danes še ničesar znanega, da bi tukajšno c. kr. državno pravdništvo že uvedlo preiskavo zoper krivce, dovoljujemo si vprašati višjega državnega pravdnika g. Amschla, ali je njemu slučaj znan in zakaj državna oblast v zadevi ničesar ne stori.
Kako so klerikalci popravili volilne imenike. Odkar je dr. Krek spisal v „Slovencu“ uvodnik z napisom „V kavarniškem dimu“ je opazovati, da v klerikalni stranki čisto sistematično odrivajo posvetnjaki in jih nadomeščajo s kleriki. V »Gospo-darski zvezi" je zapustil ravnateljsko ~nesto posvetni strokovnjak Škrbine, na njegovo mesto je sedel farovški šušmar Juvan. V »Katoliški tiskarni" so vsled papeževega odloka izgubili vso samostojnost posvetnjake končno in odločilno besedo v redakciji »Slo-venca" ima duhovščina. Tako de lajo klerikalci na vseh koncih in krajih. To so pokazali tudi pri reklamacijskem postopanju. V popravljenih volilnih imenikih vidimo med novimi volilnimi opravičenci skoraj same nune, frančiškane, jezuite in druge take črnuhe. Klerikalcem torej ne zadostuje, da nadlegujejo frančiškani in nune nevzdržema ubogo in nevedno ljudstvo z beračenjem, sedaj hočejo še, da jim ti ljudje še pomagajo to ljudstvo politično zasužnjiti. Klerikalci bi očividno najraje imeli, da bi postal ljubljanski župan deželni finančni minister dr. Lampe, občinski svetniki pa sami frančiškanski kozli. Potem bi ne bilo treba več po cerkvah beračiti s puščico in bi se kar doklade na davke kar povišale.
Kreditna banka vendarle kupila mestni svet nasproti pošte. Znano je lopovstvo, ki sta ga prizadjala Kregar in Štefe ljubljanskim davkoplačevalcem s tem, da sta s pritožbo na deželni odbor začasno onemogočila prodajo mestnega sveta nasproti pošte. Po 75 K m2 je že prodala mestna občina svet .Ljubljanski kreditni banki", da bi na njem sezidala mnogočno stavbo. 225.000 K je imelo mesto dobiti za dotični svet, na tisočake in tisočake bi zaslužili obrtniki in delavci pri stavbi, ki bi tujski promet našega mesta neznansko vzdignil. Klerikalcem pa niso bili mar ljubljanski obrtniki, niti delavci, niti se niso ozirali na mestne davkoplačevalce. Da rešijo hotel »Union" preteče konkurence preprečili so velikansko stavbo ^Kreditne banke" na Dunajski cesti. Če računamo samo obresti, ki bi jih dobila občina letno od 225.000 kron, vidimo, da sta klerikalca Kregar in Štefe zadnji dve leti oškodovala za več kot za 30000 kron ljubljansko občino in nas davkoplačevalce. V resnici pa je ta škoda mnogo večja in opravičeno lahko rečemo, da je ljubljansko mesto vsled prizadevanja klerikalcev pri stavbišču na Dunajski cesti izgubilo več kot 100.000 kron. Sama hudobija, sama škodoželjnost in ničesar drugega ni bil protest klerikalcev proti prodaji mestnega sveta. Dokaz temu je to, da je sedaj Laschan prodal isti svet »Kreditni banki" za isto ceno. Klerikalci sedaj ne ugovarjajo prodaji. Vsa klerikalna lumparija pa je še bolj jasna, če pomislimo, da so klerikalci med tem časom obesili na vrat »Kreditni banki" za drag denar hišo Pred Škofijo, ki je bila last škofovega brata Jegliča. Da so napravili zase »kšeft", da so odvrnili »Unionu* konkurenco, so torej klerikalci — kar mora vsakdo uvideti — izdali interese ljubljanskega mesta in oškodovali davkoplačevalce!
»Kranjskašparkasa" intabulirana na .Učiteljski tiskarni- ali dolgovi škofa Jegliča. Zadnje dni je pisal »Slovenec", da je na »Učiteljski tiskarni" na prvem mestu intabulirana »Kranjska šparkasa". Nam ni bilo o
Ščuka: — Ga ni doma. Pride kmalu — če hočete —
Srebrot: Ne vem, ali naj počakam -
Ščuka: Gospod Srebrot v slavnostni suknji?
Srebrot: To je pač moja razvada,, kadar delam obiske.
Ščuka: Gospod kolega se je prišel pač predstavit?
Srebrot: Kolega?
Ščuka: Kolega tajnik.
Srebrot: Naši dve društvi imata zelo malo kolegijalnega.
Ščuka: Stališče »Bralnega društva" je seveda višje —
Srebrot: Ali imenujete marijaš in tarok stališče?
Ščuka: Vedno ste enaki, gospod Srebrot; škoduje vam to, škoduje — verjemite mi. Na primer danes spet.
—	Imate izvrstna izpričevala — pa ste tako jezični in zato ste propadli!
Srebrot: Šeja je še le ob sedmih.
Ščuka; Ampak služba je že moja!
Srebrot: Potem vam pa samo želim veliko sreče.
Ščuka: Hvala — hvala! Ali sprejmete za to gratulacijo dober svet?
Srebrot: Jaz? Jaz?
vŠčuka: Vrzite jim tisto tajništvo v .Čitalnici" pod mizo in stopite v
tem ničesar znano in zato smo radovedno povpraševali po tem. Posrečilo pa se nam je dognati naslednjo zanimivost: »Kranjska šparkasa" je res intabulirana na hiši »Učiteljske tiskarne" v Frančiškanski ulici. Ta dolg pa datira še od takrat, ko so bile lastnice te hiše frančiškanke. Takrat je namreč napravil ljubljanski škof pri »Kranjski šparkasi" puf, ki je še sedaj intabuliran na hiši, ki jo je po frančiškankah kupila »Učiteljska tiskarna". Tako je »Slovenec" sam odkril novo klerikalno skrivnost in pripomogel v to, da sedaj ve cela javnost, da so frančiškanke beračile po Ljubljani zato, da je na njihovo hišo delal škof pri »Kranjski šparkasi" dolgove.
Slabo so naleteli. »Slovenec" je napadel »Učiteljsko tiskarno" na nesramen in lažnjiv način, pa se je urezal. Pregovor pravi, da kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce in če bi »Slovenec" količkaj verjel v ta pregovor, pa bi imel še strjeno maslo na glavi, tako se ga mu je pa nekaj že odtajalo. Poskrbeli bomo, če bo še kaj rogovilil, da bo »Slovencu" in tistim dopisunom maslo curljalo z glave po hrbtu kakor lava. Naši. čita-telji nam gotovo ne bodo zamerili zaradi tega, če bomo »Slovencu" povedali take stvari, ki mu bodo škodovale, ker nismo mi začeli. Poznamo dostojnost, poznamo meje, vemo kaj se lahko izkorišča v politiške namene in obsojamo, da se spravlja stvari na dan, ki morejo podjetjem škodovati. Toda braniti se ima vsakdo pravico in mi se čutimo dolžne, da branimo »Učiteljsko tiskarno" zato, ker je ta zavod v kratkem času svojega obstajanja že veliko dobrega in koristnega naredil za slovensko mladino in za Slovence sploh. Le poglejmo malo zalogo tega zavoda. »Učiteljska tiskarna" izdaja »Zvonček" okrog katerega se veselo zabava in raduje 1500 malčkov, ki pridno prebirajo povestice in pesmice ter rešujejo raznovrstne uganke in si s tem bistrijo um. »Učiteljska tiskarna" izdaja »Našo Bodočnost", ki prinaša poučne, zabavne, pa tudi znanstvene spise, ki jih prebira slovenska napredna mladina in se s tem izobrazuje. »Učiteljska tiskarna" izdaja »Domače ognjišče" v katerem najdejo starši in vzgojevalci slovenske mladine lepa navodila za vzgojo svojih otrok. »Učiteljska tiskarna" izdaja ne-broj drugih zabavnih in poučnih knjig, ki so slovenski mladini za nizko ceno na razpolago. Vsa podjetja so v aktivnem stanju in se čisti dobiček porabi zopet v vzgojevalne namene. Kaj pa dela »Katoliška tiskarna" ? Ona demoralizuje našo ljubo slovensko mladino, jo zapeljuje na slaba pota, v temo, v propad! . . . Ona razširja časopise, ki so polni laži in hinavščine in so pravi strup za našo slovensko mladino; ona tiska in izdaja škofovo rdečo brošuro, nad katero so se zgražali celo najbolj demoralizirani klerikalci. Večina teh listov je v pasivnem stanju, na kantu, zato, ker jih usiljujejo izdajatelji na pol zastonj, da tem lažje širijo med ljudstvo podivjanost in zbesnelost. Proč s takimi listi iz slovenskih hiš! Proč s »Slovencem", proč z »Domoljubom"! Proč z vsem, kar se tiska v tiskarni, ki si je prisvojila ime »Katoliška" tiskarna.
Za 1500 K cenejše argentinsko meso bi Ljubljančani jedli, ako bi veleagrarci ne vzdrževali velikanske carine. 30 vin. za vsak kilogram ali čez 1500 K pri 5000 kg so Ljubljančani plačali samo za veleagrarne interese. In kdo je pri nas tisti, ki se je boril in ki se še bori proti veleagrar-cem? To so naši naprednjaki,- ki so se vedno zavzemali za ljubljansko prebivalstvo. In kdo je tisti, ki sam dela veliko agrarno politiko? To so pa
v naše .Bralno društvo" —
Srebrot: Jaz? Jaz?
Ščuka; V posojilnici je prosto mesto knjigovodje. Jaz zdaj obesim tajništvo v »Bralnem društvu" na klin
— pristopite, takoj vas izvolijo za tajnika — priporočim vas. In tajnik »Bralnega društva" ima službo knjigovodje v posojilnici več kot zagotovljeno. No?
Srebrot: Vi ste diplomat —[rojen diplomat —
Ščuka: »Čitalnica" je v opoziciji proti sedanji vladi v mestu — tam ne pričakate ničesar —
Srebrot: Ali ste kdaj slišali, gospod Ščuka, kaj o principih?
Ščuka: Jej — Jej! Najprej jaz
— potem pa šele principi.
Srebrot: In vi ste se že vsedli na lavorike?
Ščuka: Teh oslarij imam že čez glavo. Zdaj — zdaj pustim vse. Ko dobim to službo, se zaročim s kako pripravno punco — veste — nekaj — Srebrot: Saj vendar zahajate h Klepčevim ?
Ščuka: Kaj s tem! Tri tisoč in staro na vratu do smrti —
Srebrot: Ali niste dali gospodični Klepčevi že besede?
Ščuka: Ampak ne pred pričami. Že poznam take paragrafe. Sicer pa imam punco že izbrano — no — kakor rožica. In .izobrazbo* ima tudi! (Po-
naši klerikalci. Zato se pa moramo njim zahvaliti, če je šlo čez 1500 K pri argentinskem mesu samo za carino in samo za carino in samo za velike kmetske interese. Ni ga meščana, ki bi ne uvidel, da klerikalci kot veleagrarci ne morejo biti drugega kot sovražniki in škodljivci Ljubljane.
Klerikalci in mestni uslužbenci.
Klerikalnim narodnim osrečevalcem se zopet kar cedijo usta samih obljub. V Ljubljani so se sedaj, ko se bližajo občinske volitve, zlasti z vso silo vrgli na nižje sloje, za katere niso imeli nikdar srca. Predvsem se hočejo prikupiti mestnim užitninskim paznikom, redarjem in slugam, ker mislijo, da so ti ljudje tako neumni, da se jim bodo vsedli na limanice. Edino, kar imajo mestni uslužbenci pričakovati od klerikalcev je to, da bodo v slučaju zmage v Ljubljani pometali ž njimi ravno tako, kakor pometajo sedaj v deželnem zboru z učitelji, katerim ne privoščijo zvišanja plače vkljub temu, da imajo samo 66 kron plače.
Klerikalni načrti. »Pri mestni upravi hočemo napraviti red in zavoženo občinsko gospodarstvo sanirati," pridigujejo zdaj klerikalni veljaki. Pa urediti jo hočejo tako, da bo tudi — njim kaj neslo! Zdaj imajo načrt, prej kot mogoče iztrgati mestu iz rok — u ž i t n i n s k i z a k u p, ker vedo, da bi bil to zanje masten plen. Kakih 200.000 K čistega dobička na leto, to je za mesto lep dohodek! Če izpelje deželni zbor ta načrt, bo za deželo zopet lep dohodek. Zato si ti ljudje zdaj nekako manejo veselja roke in prete: »Brez nas se na ljubljanskem rotovžu ne bo nikdar več gospodarilo po liberalni metodi!"
Značilno, Včeraj popoldne je prišel v prijazno Zalaznikovo kavarno na Starem trgu pristen ljubljanski meščan. Odložil je suknjo in klobuk, po gledal okolu kakor bi nekaj iskal in ko zagleda »Jutro", ga vzame hitro v roke in reče sam za sebe, ali dosti glasno, da so ga tudi drugi slišali: »Tega-le bomo brali, ki je prepovedan". O, Bonaventura, Bonaventura, kake rezultate je rodila tvoja prepoved!
Glas iz napredne javnosti. Iz napredne javnosti smo prejeli sledeči dopis: Zaslužene batine, ki jih dobiva izdajalska klerikalna banda dan za dnevom od vrlega »Jutra" spravile so Slovenčevo gospodo pokoncu, da sikajo kot onemogli gadje, ko jim so se poruvali strupeni zobje. Ker »Juiru" kljub temu, da so namazani pri »Slo vencu" z vsemi žavbami ne morejo do živega, spravili so se na tiskarno, kjer se tiska »Jutro" in začeli pridigo-vati bojkot vsem knjigam in sploh vsem tiskovinom, ki se tiskajo v »Učiiteljski tiskarni". Ta ostudna gonja ki je obenem jako podučen komentar k znanemu hinavskemu članku dr. Lampeta glede sprave oziroma skupnega delovanja na gospodarskem polju, sili nas naprednjake do tega, da se tudi mi glede vseh tiskovin knj ig in li sto v, ki se tiskajo pod eno streho s perfidnim »Slovencem", postavimo na stališče »Zob za zob". Pričnimo z »Dom in Svetom". Gotovo je več kot dve tretjine naročnikov tega lista narodno-naprednega mišljenja. Le bi se vsi ravnali po zgornjem geslu, bi klerikalnim petelninom kmalu upadel greben. Dolžni bi pa bili mi nastopiti proti »Dom in Svetu" z vso brezobzirnostjo tembolj,ker klerikalci že davno bojkotirajo napredne naše revije, predvsem »Ljublj. Zvon" in »Slovana". Na prstih ene roke bi lahko našteli klerikalce ki so naročniki teh listov. Med nami je pa dosti takih somišljenikov ki ne le samo naročujejo .Dom in Svet" ampak ga celo v vezavo pošiljajo »Katoliški klajstrarni".
snema s prsti naštevanje denarja) — Nimam časa, da bi se delj razgovar-jal. Svet sem vam dal, storite kar hočete! Ravnateljsko službo si pa izbijte iz glave — to ima že jaz v žepu.
Srebrot: Saj sem vam tudi že
gratuliral —
Ščuka: Moram vas naznaniti gospodični. Veste, to je žabica — kaj ? (Hiti na levo.)
Srebrot (sam): Še eno tako besedo, ti komedijant ti — (iztegne desaico )
VII.	nastop.
Ščuka. Rozika. Srebrot.
Ščuka: Prosim gospodična — gospod Srebrot.
Rozika: Sedite gospod Srebrot.
Srebrot: Če ni gospoda svetovalca doma — ne bom delj motil, gospodična.
Ščuka: Mudi se mi na slavnostni prostor — gospoda svetnika pošljem sem —
Rozika: Bodite tako prijazni, gospod Ščuka.
Ščuka: Prosim! (Vzame klobuk in odhaja). Sluga sem — gospodična
—	Klanjam se! (Odide.)
Srebrot: (Hitro stisne Roziko k sebi): Rozika!
Rozika: Tone!
Srebrot:	Kakor	v	zakletem
Naprednjaki! Učimo se od klerikalcev do.Nlednosti in — spoštovanja do samegasebe.
Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi v nedeljo dne 12. marca 1911 ob pol
4. popoldne v gostilni pri Franceljnu, Tržaška cesta 22 javen shod. Govornik g. strojnik Fran Korene Vam bode podal jasno sliko o najnovejših lopovščinah, ki so jih zakrivili klerikalci nad ljubljanskim mestom, ki bode moralo plačevati letno pol miljona več doklad nego doslej. Vo-Iilci in volilke, udeležite se polnoštevilno shoda!
Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi v nedeljo, dne 12. marca 1911 ob 10. dopoldne v gostilni »pri Minki", Turjaški trg št. 1 javen shod. Govornik g. urednik Rasto Pu-stoslemšek bode podal jasno sliko o najnovejših lopovščinah, ki so jih zakrivili klerikalci nad ljubljanskim mestom, ki bode moralo plačevati letno pol milijona več doklad nego doslej. Volilci in volilke, udeležite se polnoštevilno shoda!
Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju je začela poslovati ter je imela v nedeljo, dne 5. marca t. 1. prvi uradni dan. Do zdaj je nad 20 000 K prometa. Zanimanje za zadrugo je zelo živahno in vidi se, kako potrebna je bila. Posojuje se zadružnikom po 6 o/o na razne načine vračevanja, a vloge se sprejemajo od vsakogar po 5 o/„. Da se ustreže mesečnim varčevalcem, se obrestujejo vloge, ki dojdejo najpozneje do dne
5. meseca, že za ves dotični mesec. Položnice c. kr. poštne hranilnice so na razpolago! Uradne ure so: vsako nedeljo od 8 do 11. ure dopoldan v Celju, Breg št 26, I. nadstropje. Za natančneja pojasnila pa se je oglasiti pod naslovom »Učiteljska zadruga — Griže pri Celju". Za odgovor je vedno pridejati 15 vinarjev v znamkah.
Uganka. Kakšen razloček je med ljubljanskim škofom in Prešernovo Muzo. (Rešitev uganke priobčimo jutri).
Kaplana Frohlicha afera pred preiskavo. Kakor se nam iz Novega mesta in sedaj tudi iz Šmihela poroča, se kaplan Frohlich to pot ne bo mogel tako gladko izmuzniti, kot se je takrat v Kranjski gori, ko je svetnik celo noč posvetoval telesni čar lepe gostilničarjeve kuharice. Ljudski glas, na katerega se sveti možje kot je Frohlich, včasi tako radi sklicujejo, je po onem dogodku noči pustnega ponedeljka, tako se glasil in širil po deželi, da je Hrastar takra t kaplana pošteno nabrisal ter mu pri tem nekaj reber preš tel, — kaplan to seveda skriva, ker se boji še večjega škandala. Pravijo, da bo Hrastar o tem zaslišan ter vprašan, če mu je kaj znano o polomljenih kaplanovih rebrih. Kaplana pa bodo zapriseženi zdravniki preiskali, če se res in če sploh še pozna kak spominček na večer, ko sta kaplan in Hrastarjeva žena v boljši sobi sedela sama vsak na svojem stolu seveda. Zaslišan bode tudi šmihelski župnik o tem, kako je on Hrastarja in Burgerja pripravil do izjave, priobčene v .Slovencu", poslane tudi .Jutru". O tej izjavi se namreč sodi, da ne odgovarja resnici, posebno ker je Burger in njegovi sorodniki pred in po tej izjavi sam ta dogodek javno opisoval čisto drugače, kot se njegova pri župniku narejena in menda od njega tudi sestavljena in pisana izjava glasi. Ker Hrastar že sedaj toliko priznava, da je bil, ker mu je bilo znano, kake vrste svetnik je bil kaplan FrOhlich v Kranjski gori, jako ljubosumen na kaplana in da je zato šel špijonirat k oknu, se zna cela ta čudno zamotana afera še prav
gradu si — tri dni že nisem s tabo govoril —
Rozika: Vsak trenutek lahko kdo vstopi. — Povej mi vendar —
Srebrot: — zakaj prihajam? Včeraj sem dobil dekret za jako dobro službo v Ljubljani — čedna služba, Rozika — ampak v Ljubljani I
Rozika: Kaj pomaga — samo da je —
Srebrot: Jaz tudi tako mislim. Danes zjutraj pa mi je poslal urednik »Iskre", prijatelj Zgonec, ta listek: »Situacija v zadevi oddaje službe ravnatelja mestnih uradov se je nepričakovano izpremenila nam v korist. Pojdite se takoj predstavit vsem članom občinskega sveta — ostalo oskrbim jaz sam.“
Rozika: To bi bilo imenitno! Ali glej, Tone, vendar bi rekla vse papanu — rekla bi mu, da se imava tako zelo — zelo rada — on bi morda —
Srebrot: Niti besede ne! Proti meni ima toliko predsodkov — saj veš kakšno nasprotstvo je med našo »Čitalnico" in med .Bralnim društvom —
Rozika: Seveda — ampak — Srebrot; Imam najboljša izpričevala med vsemi prosilci. Ta naj govore sama.
----------------(Dalje.)
lepo razviti do gole resnice. To je pa sedaj stvar državnega pravdništva v Novem mestu, oziroma preiskovalnega sodnika.
Redni letni občni zbor krajne skupine c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani se vrši danes 12. marca ob 4. uri popoldne v društveni sobi gosp. Pocka, Florjanske ulice št. 6.
Nočno službo imajo tekoči teden sledeče ljubljanske lekarne: Bohinec, Rimska cesta; Levstek, Resljeva cesta; Trnkoczy, Mestni trg.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Slovanski poslanci in slovenski klerikalci.
Dunaj, 11. marca. Med slovanskimi poslanci v »Slovanski Enoti" vlada radi postopanja dr. Šušteršiča velikansko ogorčenje. „Slovenčevi“ članki se komentirajo tako, da jih je dr. Šušteršič s svojimi backi, zlasti z dr. Korošcem sporazumno sestavil, da bi tako dosegel svojo davno željo, da bi „Slov. Enota" razpadla in bi tako imeli slovenski klerikalci proste roke. Čehi so stopili v »Enoto** le pod tem pogojem, da bi vse stranke delovale skupno. Imeli so že lansko leto radi izdajstva slov. klerikalcev precej pomislekov o vstopu v reformirano „ Slov. Enoto", a so se vseno žrtvovali za skupno delo. Zato pa seda] tem odločneje zahtevajo, da vežejo tudi slovenske klerikalce iste dolžnosti, kakor druge stranke, združene v »uniji". V torek se vrši seja „Slov. Enote", kjer se bo določilo natanko stališče kluba proti infamnim napadom slovenskih klerikalcev na drja. Kramara.
Afera Ivan Hribar.
Dunaj, 11. marca. V ustavnem odseku avstrijskega državnega zbora je bil danes podeljen referat o nepo-trditvi bivšega ljubljanskega župana, državnega poslanca Ivana Hribarja, češkemu radikalcu Sokolu.
Aehrenthalov dopust.
Dunaj. 11. marca. Minister za zunanje zadeve, grof Aehrenthal, nastopi nes zvečer dopust in odide narav-n°st v Opatijo.
Canalejas in Vatikan.
Madrid, 11. marca. Stališče španskega ministrskega predsednika Ca-nalejasa je popolnoma trdno, vkljub vsem naporom Vatikana ,da bi ga vrgel. Ko je včeraj španski poslanik na vatikanskem dvoru izročil papeževemu tajniku španski odgovor na zadnjo noto Vatikana, je Merry del Val odgovoril, da Vatikan nikdar ne bo Pristal na take pogoje. A Canalejas Je včeraj v zbornici izjavil, da bo novi društveni zakon tudi brez privoljenja Vatikana predložil zbornici. Kralj Alfonz sam je včeraj napram Canalejasu zatrdil, da ima popolno zaupanje do njega in mu da popolnoma proste roke pri sestavi raznih človekoljubnih zakonov.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska „UčiteijsKa tiskarna*, Ljubljana
Poslano)
Odgovor .Slovencu".
V petek je priobčil .Slovenec' notico pod naslovom .Kakšna podjetja podpira Učit. tiskarna* ter hujska zoper .Slov. llustrovani Tednik*, češ, da sva si dala urednika g. G. in jaz policijsko zakleniti uredništvo. To je zlobna laž. Res pa je sledeče:
Pogodbeno je bilo določeno, da sem jaz lastnik lista .Ilustr. Tednik*, g. G. pa urednik, in sem podpisal pogodbo s tiskarno jaz ter bil pošti in poštni hranilnici priglašen jaz kot lastnik. Vladi pa je g. G. prijavil kot lastnika sebe in ne mene, vkljub temu, da je bilo dne 30. januarja 1.1 dogovorjeno, da mora mene priglasiti tudi vladi kot lastnika lista »llustrovani Tednik*.
G. G. je opravljal svoje posle nekorektno, opomnim samo na slabo slovenščino, ki jo je pisal — ni pustil izvršiti nikake reklame za list, skrivoma je — s čirnur se je sam pobahal — izmed naslovov, ki so bili določeni za *■ številko lista izmaknil celo pest naslovov (kakih 300-500) ter jih vrgel v peč ter tako zakrivil, da mnogi niso dobili lista na ogled, zakrivil je zmešnjavo in zakasnitev razpošiljale 1. številke itd., in ko sem mu očital nje-
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo Zgovorno le toliko, v kolikor določa zakon.
govo nekorektno postopanje, mi je zabrusil cinično v obraz, da me šikanira in me bo šikaniral, sicer pa da je on lastnik lista in ne jaz, ker je pri vladi on prijavljen kot lastnik in ne jaz. In tako sem zvedel za to lumparijo. Ko sem ga nato takoj odpustil, sem zahieval od njega ključe od uredništva in ker mi jih ni f otel dati, sem naročil tiskarniškemu slugi, da je zaprl vrata z drugo ključavnico.
Zvedel sem pa tudi vzrok za čudno postopanje g. G Imam priče, ki bodo pred sodiščem potrdile, da je g. G. nameraval s 4. številko „Iiustr. Tednika" naenkrat prenehati z listom ali kakor seje izrazil pustiti .Ilustr. Tednik* pasti ter začeti izdajati v neki drugi tiskarni nov .llustrovani List* insejeo tem dogovarjal s klerikalci in celo z dr Korošcem. — Priče so na razpolago.
Povem, da je obstoj .Slovenskega Ilu-strovanega Tednika* zagotovljen in bo .Tednik* izhajal najmanj leto dni, če dobi kak vinar naročnine in za inserate — ali ne. Ker je zanimanje zanj veliko, sem uverjen, da se bo prav lepo razvil vkljub intrigam in bojkotu.
Značilno je tudi, da .Slovenec* niti plačanega inserata za .llustrovani Tednik* ni hotel priobčiti, dočim priobčuje prav rad oglase celo čifutskih nemških tvrdk. Torej mu je razvoj tujih tvrdk všeč, a slovensko nepolitično nestrankarsko kulturno podjetje pa ne le da noče podpirati, temveč ga hoče z intrigami in s pozivom k bojkotu uničiti.
Ker je priglašen pri vladi kot lastnik .Ilustrovanega Tednika* g G., se je naslov lista izpremenil v .Slovenski Ilustr. Tednik*, da se izdajanje ni prekinilo. Sicer je pa že vložena na drž. pravdništvo zoper g. G. ovadba radi goljufije
»Slovenca* pa prosim naj le še piše zopet kaj o .Ilustr. Tedniku" ali .Slov. Ilustr. Tedniku* ter dela tako v uredniškem delu lista zanj brezplačno reklamo. So pač nobel ljudje pri .Slovencu*, da p ačanega inserata ne marajo priobčiti, a v uredniškem delu pa delajo brezplačno reklamo.
Kar se tiče .Učit. tiskarne* je izhajanje .Slov. Ilustr. Tednika" njej le na korist, ker se ji ni bati nikake izgube. Vsaka številka se ji sproti plačuje ‘n lastništvo .Slov. Ilustr. Tednika* jej je založilo tudi 1000 K (en tisoč kron) kavcije, da je torej riziko tiskarne popolnoma izključen. Narodni pregovor pravi: »Ko bi nevoščljivost gorela, bi ne bilo treba drv.“ Capito k a t o 1 i S k i tiskarji 1
Anton Pesek.
Pojasnilo.
Na mnoga vprašanja zakaj sem se preselil, naznanjam, da se nisem samovoljno, temveč na odpoved. Odpovedale so mi pa radi tega, ker jih nisem zadosti ponižno pozdravljal. In tudi kako bi jih mogel pozdravljati, ko so pred mojim pozdravom vedno vse tri zbežale v stranišče in se še celo zaprle. Tudi to je merilo za njih oliko, da žugajo strankam, od katerih žive, z odpovedjo, ako jih kdo ponižno ne pozdravlja Mesto te časti-iakomnosti bi. bila zelo umestna nekoliko večja skrb za snago v hiši, da bi se ne redile v toliki meri podgane, stenice i. dr. Slavnoznan je tudi dohod po od kokošjih odpadkov in druge nesnage bogatem dvorišču v stanovanjc. Naj bi si vendar mestni magistr.it ogledal to gnezdo bacilov v sredini mesta. Ob času kuge bi bilo to zelo nriporočljivo. Posebna zahvala jim še pristoja za junaški čin, da so otročji voziček, ki je stal par trenotkov v veži, postavile na cesto. Prtv hvaležen sem jim, da so mi še pravočasne odpovedale in s tem obvarovale bolezni moje otroke.
Fr. Kraigher, krojaški mojster.
Ljubljana, Gosposka ul. 7.
Zanesljiv raznašalec
„Jutra“
za Trnovo in Vič se takoj sprejme.
krojač v Ljubljani pri »Novem svetu"
javlja slavnemu občinstvu, da sprejema stare moške obleke v popravo ter izvršuje iz starih oblek nove za otroke po najnižjih cenah.
ES S
Sprejme se takoj
prodajalko,
staro nad 20 let, ki ima veselje do boljše trgovine in boljšega
slugo.
Ponudbe pod „Trgovina“ na in-seratni oddelek »Jutra".
S Z
Kupujte „jUTft0“.
Iščem službo
aiimapcinerja
položim kavcijo. — Dopise sprejema upravništvo „Jutra“ pod šifro „Zmož-nost".
Trgovski
pomočnik
bi rad prevzel dobro idočo trgovino v večjem prometnem kraju blizu železnice. Natančne ponudbe na upravništvo „Jutra" pod šifro Trgovina 11.
Iz proste roke prodam lepo
posestvo
obstoječe iz lepe enonadstropne hiše, gospodarskega poslopja, dobro zaraščenim sadnim vrtom. V bližini se nahajajo travniki, njive ter dobro tea-raščene smrekove gozdi. Hiša stoji poleg cerkve v Ljubnem, in je zelo pripravna za vsako trgovino.
Kupec naj se oglasi pri prodajalcu
Ivanu Markelju, gostilničarju v Otočah p. Podnart, Gorenjsko.
Išče se
ia s nun
za samico, tu, ali izven mesta. Ponudbe do 16. t. m. pod »Stanovanje" na inseratni oddelek „Jutra".
Šivilje
se sprejmejo pri A. Singer, Gosposka uliea št. 7.
A. feldstein
priporoča svojo
galanterijsko knjigoveznico
na Radeckega cesti štev. 12.
Več delavcev
za kamnolom in
en preddelavec
se sprejme proti dobri plači.
Ponudbe na cementno tovarno Zidanmost.
unc-ove
obleke
so nedosežne glede oblike, izvršitve in cene.
Ljubljana, Dvorni trg 3.
rJ?el©foii Ht. 301.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
v
Ljubljana, Zidovska ul;ca št. 1. Spretnega krojaškega
pomočnika
za boljše delo in salonske suknje sprejme takoj Fran Kraigher, krojaški mojster, Gosposka ulica št. 7.
O. Bračko
Ljubljana, Dunajska cesta št. 14
priporoča p. n. občinstvu svojo
specialno trgovino z rokavicami, parfumi itd.
Vnanja naročila se točno in solidno izvršujejo.
Stampilje
\ seh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij.
Ljubljana, Stari trg št. 20. Ceniki franko.
Specialna trgovina
finih ročnih del
V Ljubljani, Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranje
Namesto 40K, samo 6K Priložnostni nakui
Gamsovabrada
f podobna jelenovi bradi, pristna, zelo lepa, 16 cin dolga dlaka, s starosrebrno Hubert-cevko, s premikajočim oklepom in vijakom, skupaj samo 6 K. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup razpošilja po povzetju izdelovalec gamsovih brad
Fenichei, Dunaj IX.,
Mnogo priznalnih pisem!
TT v za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno ft > V./dalmatinsko vinoKui najboljše sredstvo 5 kg franko K 4'—.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Danes v nedeljo zvečer
koncert
v kavarni „Merkur“.
Se priporoča
M. V. Izlakar.
Čemu bi ne pisali
po vzorce sukna in modnega blaga za moške obleke od tvrdke:
A. Tomec,
razpošiljalec sukna v Humpolcu na Češkem
če nas to nič ne stane!
Olimpija
krema
je suha krema, brez maščobe, ob enem najfinejše milo, raditega je Olimpija krema, kosmetično sredstvo prve vrste. 1 lonček velja 1 krono 20 vin. Po pošti franko 1 K 30 vin. — Dobi se v glavni zalogi: Lekarna Trnkoczy, Ljubljana.
Tovarniška znamka „iK0‘
■3	«
ctf Jz >	OJ
O Cu
s|£
a
cs F
jr
D-4)
§ gs > E .
ŠS5
•>
•• C£
# uj
o
OJ
Lastna tovarna ur v Švici.
v ^ePem kraJu na Gorenjskem, r	bi	se radi pomanjkanja znanja,
rad seznanil z gospico neomadeževane preteklosti.
Ponudbe s sliko sprejema inseratni oddelek »Jutra* pod šifro „Veleposestnik". Tajnost zajamčena.
#
CJ
N
<U
u
c*
N
N
U
JD
O
N
CJ
U
c«
N
N
Pl
CD
O
cS
>IS3
•r-H
rt
o
ca <u o
M « «0
o. o > .
M. o ra 3 O
«■5 c C
ors s s
"OfiM
>5 .H, g
SžlP
</5 ^3 ^ 3
■g o
i**
* o S.
U 0.0
ee
ea
os
d
<5
""5
5
<x>
m
3
42
bo
O
Jadranska banka filijalka v Ljubljani
Šelezib-u-rgro^T-a, toIIcsl žste-v. r7 (nasproti glavni pošti).
Kupuje in prodaja:
vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prioritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize. — Predujmi na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih Bkladiščih.
Promese k vsem žrebanjem. Centrala v Trstu.
Vloge na knjižice
41 0
2 o do dneva dviga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. Na tekoči in žiro račun po dogovoru. Živahna zveza z Ameriko.
Akredetivi.
Menjalnica.
Eskomptuje
menice, devize in fakture — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. — Stavbni krediti. — Rembours-krediti. — Borna naročila.
Inkaso. filijalka r Opatiji.
§
Sr
ZJ
£3
O
m
T3
>
O
n
bO
o
I
I Pre  J Plisi
1850 feavljepo 1860
M. DRENIK~|_
l-0'u.'tolja,n.a,, Kongresni trg- V, Predtiskarija. Risarski atelije. siranje. Kufriranje. Montiranje.
L
■ ■ Tamburiranje in vezenje na roko.------
Največja zaloga ženskih ročnih del
in vsakovrstnega materijala.
PnJ
c
s
3
—1
O
rvt
ST
c/5
ft>
o
r*
a
o
Naznanilo.
Vljudno naznanjam, da sem se 8. t. m. z mojo
graversko obrtjo in izdelovanjem kavčuk štampilij
preselil iz Sv. Petra ceste 6
|j na Stari trg štev. 20
ter prosim Vašega nadaljnega obiska tudi v novem lokalu in bilježim z velespošlovanjem ANT0N	Ljubljana.
52—8
IMIodjnLa- trgroTriJCLSL
j Josipina Podkrajšek
Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2
s
najtopleje priporoča za zimsko sezijo svojo bogato zalogo krasnih najmodernejših bluz, čepic in «podrijih kril. Lepe predpasnike za dame in otroke. Najnovejši nakit za obleke, kakor čipke, vezenine in posamentrije. — Perilo za dame in gospode. — Veliko izbero zavratnic, ovranlkov in manšetov. Nogavice in rokavice. Steznik po najnovejšem pariškem kroju itd. itd.
Sim. Praprotnik
stavbeni in pohištveni t  = mizar &■=
v Ljubljani, Jenkova ulica 7
priporoča p. n. odjemalcem (posebno že onim v južnejših krajih) svojo veliko zalogo vsakovrstnih
omar za led
v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, deli-Katesne trgovine itd.
Cene najnižje, postrežba točna. Ceniki zastonj in poštnine prosto.M
enem pa tudi prodam za zelo’|nizko ceno
popolnoma novo opravo za špecerijsko trgovino.
Ob
[ggtsafiisžt
Ustanovljena leta 1818.
‘4	•»	'	•'‘c* ••	'sji	'*’j*	•-»N’rir i
Ustanovljena leta 1818.
Pivovarna Mengeš
JULI US STARE
Zaloga v Ljubljani “™19
priporoča svoje izborno vležano
marčno, dvojno marčno in bavarsko :: pivo v sodčkih in steklenicah. ::
Telefon interurban štev. 129.
Valjčni mlin v Domžalah
L BONČAR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
.Gruden & Co., Stolni trg štev. 9.
M
Franc Souvan sin, Ljubljana
Mestni trg štev. 22 in 23
IvlIa.an.u.fa.lIrtTa.ras.a, veletrgovino.
Rezervni zaklad
j nad pol miljona
kron
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
reglstroTana zadruga s neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI
rtp
Stanje hranilnih
vlog dvajset
milijonov kron
Dunajska cesta štev. 1»
e
S3
v
■+J
a
to
00
obrestuje hranilne vloge po čistih
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posoiuie na zemliišča P° 51^» brez amortizacije ali na amorti-
--------° ..................  J-----	zacije	po	dogovoru.
»■§ v>< O rf UH
S. 3
- -?i = =
Eskomptuje
fiskomptuje
GO CO
trnovske menice.
trgovske menice
Ustanovljena
Ustanovljena
leta 1882.
leta 1882.
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000’
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000-—
mm
niwuBfiro.TiiiMefBar
innuumi	v/	*
imm
Otvoritev nove konfekcijske Irgoviie
AČEK & KOMP.
Dovoljujemo si sl. občinstvu vljudno naznanjati, da smo
v Ljubljani, Franca Jožefa cesta 3
(v obližju glavne pošte)
otvorili novo dobro sortirano
konfekcijsko trgovino
za gospode in dečke.
Kot dolgo let v tej stroki delujoči, se bomo potrudili cenjene odjemalce vsestransko zadovoljiti z dobrim, solidnim blagom ter nizkimi cenami.
Da ustrežemo cenjenim odjemalcem z dežele, bode trgovina med opoldansko uro
tudi odprta.
Maček & Komp.
Z odličnim spoštovanjem