KATOLJSK CKRKVEN LIST.
., Danica" izhaja veak petek na ceii poli, in veija po pošti za celo leto 4 gid. t*) kr, za pol leta 2 gl. 40 kr., za eetert leu 1 gl. 30 kr. V tiskarnici *prejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za čertcrt leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide „D»nica" dan poprej.
Tečaj XXXVIII.	V Ljubljani, 20. sušca 1885.	List 12.
Premišljevanje in molitve za vse stanove.
(Dalje).
Jezusova delavnost.
Ko je Jezus nekdaj pri kopeli Betzajdi 381etnega bolnika ozdravil, so mu Judje za zlo vzeli in očitali, da v saboto bolnike ozdravlja. Jezus pa jim je odgovoril: Moj Oče do zdaj dela, in jest (tudi) delam. Oan. 5, 17.) S temi besedami je hotel reči: Nikar ne mii .e, da Bog od tistega časa, kar je svet stvari!, več ne ' da; temuč on dela neprenehoma do danes s tem, da vse ohranuje in vlada. On je, v kterem živimo in smo, in ko bi on od svojega delovanja le trenutek nehal, mora vse zastati in prenehati. Kakor pa nebeški Oče od svoje božje delavnosti nikdar ne preneha, tako tudi jest to Božjo delavnost skazujem in to tudi o sabotah s čudeži, ker sem z Očetom ene nature iu enega bitja. Neprestrašena delavnost je tedaj znak Božjega bitja.
Kakor pa je Jezus po svoji Božji naturi neprenehoma deloval; tako je pa tudi po človeški naturi izgledno delavnost skazoval, in nam tako naj lepši zgled postal. — On dela že pred svojim rojstvom, pride po človeški naturi k Janezu in ga posveti po Božji naturi. On dela pri svojem rojstvu, ko kliče k jaslicam pastirje in modre, ter jih blagoslavlja. On dela v Egiptu s svojo priču-jočnostjo, dela v Nazaretu, ko svojim starišem pomaga. On dela posebno ob času svojega očitnega nauka, ko Božji nauk o/.nanuje, čudeže dela in povsod dobrote skazuje. In ta delavnost se mora imenovati zares neumorna in neutrudljiva. Koliko čudežev nam le sveti evangelisti sporočajo, koliko drugih pa je še storil, kteri nikjer niso zapisani! (Jan. 21, 25.) Gorečnost za čast nebeškega Očeta in za zveličanje ljudi ga je gnala, da si skoraj nič počitka ni privoščil. Kako milo se nam mora storiti, ko slišimo, da truden sede k Jakobovemu vodnjaku pri Samariji, in vender je berž pripravljen Sa-marijanki z dolgim pogovorom k spoznanju in zveličanju pomagati. (Jan. 4, 6. etc.) Še po noči si ne da miru in se pogovarja z Nikodemom. (Jan. 3, 2.) Zvečer ga še ljudje nadlego vajo in mu pripeljejo veliko obsedenih in bolnih, da jih ozdravlja. Od trudnosti v čolnu zaspi, pa poklican precej učencem pomaga. (Mat. 8, 24.) Če tudi celi dan uči, zvečer le moli po pol noči, ali celo noč! In tudi vzrok svoje delavnosti aposteljnom pove, ko pravi: Jest moram delati dela Njega, ki me je poslal,
dokler je dan; pride noč, ko nihče ne more delati. (Jan. 9. 14.) Zato je pa tudi konec svojega življenja po pravici zainogel reči: Dopolnjeno je! (Jan. 19, 30.) To se pravi: Vse, kar mi je Oče naročil, sem spolnil; delo, ktero mi je naložil, sem do čistega zveršil, zato zdaj lahko in mirno umerjem!
Kakor pa je Jezus bil naj lepši zgled prave delavnosti, tako je tudi v svojih naukih k delavnosti spodbujal in lenim, nepridnim hlapcem naj veči kazni za-žugal. (Mat. 25, 26.)
Kaj tedaj tudi nas k delavnosti priganja?
1.	Pcrvič že ta Jezusov zgled iu njegov nauk. kterega so od nekdaj vsi pobožni kristjani posnemali in ga še zdaj spolnujejo. Od nobenega svetnika ne beremo, da bi si bil z lenobo, s postopanjem in pohajkovanjem zveličanje pridobil; pač pa nad vsimi neprestano delavnost občudujemo. Mnogi so zraven duhovnega dela tudi telesno delali. Ti ko je postavim sv. Pavel šotore delal, kadar je od podučevanja domu prišel, in tako pokazal, da je treba vsakemu po svojem stanu delati. (Dj. apost. 20. 35.) Kaj in koliko so delali sv. Frančišek Seraf. in Salezij, sv. Ignacij in sv. Frančišek Ksaverjan, sv. Karol Boromej, sv. Vincencij Pavijan! Iu kaj katoliški misijonarji delajo in kako se trudijo! Koliko delajo in se trudi:o sploh katoliški duhovni za zveličanje bližnjega!
2.	K delavnosti nas priganja že naša lastna natura in vse kar nas obdaja. Kakor je ptica za letanje, riba za plavanje, tako je človek za delo stvarjen. Že perva človeka je Bog v raj postavil, da naj ga obdelujeta, in zemljo je Bog človeku izročil, da naj z umnim delom nad njo gospodari. Vse stvari, ki se gibljejo in živč okoli nas, nas uče, da je treba delati. Zato že modri Salamon lenuha goni k mravlji v šolo, da naj se tam delavnosti uči. (Pregov. 20, 13.) Zato je pa tudi lenoba zares madež pri človeštvu, ki ga pod živali ponižuje. Prava sramota so zlasti postopači, posebno po mestih, ki iz ljudi solde žulijo, da jih v lenobi zajedo, celo še za žganje dajejo! Sramota in velika nesreča so nekteri pobalini, ki se nobenega dela ne primejo, da bi pošteno si kruh služili.
3.	K delavnosti nas pa spodbada tudi lastni dušni in telesni dobiček. Kuor po svojem stanu prav živi, kdor dolžnosti svojega stanu zvesto opravlja, ima veliko časnega prida in veselja. Delaven človek je navadno zdrav in čverst; si sam in zadostnega kruha prisluži in
tak kruh veliko bolj diši ia tekne, kakor sprošeni ali nezasluženi. Priden in delaven človek pa ne prisluži le sebi potrebnega živeža, ampak tudi z & svoje lahko oskerbi, in tudi potrebnim revežem kaj podeli, kar človeku veselja donaša. — Z delavnostjo se tudi naj bolj nezadovoljnost in dolg čas odganja.
Z delom si pa človek še posebno dušni dobiček nabira. Dela /en človek je veliko skušnjav obvarovan, kterim je lenuh tolikokrat izpostavljen. Lenoba je začetek in studenec vsih hudobij. — Tekoča voda je bistra, stoječa pa je nečedna in smerdljiva. — Kdor rad dela in svoje stanovske dolžnosti spolnuje, in to zavoljo Boga, si že tukaj na zemlji prisluži vedno več gnad, v nebesih pa toliko veči veselje zadobi. Zato je rečeno pridnemu hlapcu: rBlagor ti, dobri in zvesti hlapec: bil si v malem zvest, te bom čez veliko postavil (Mat. 25, 23.); in sv. Pavel nas k delavnosti opominja, ko piše: Kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel; in kdor seje v obilnosti, bo tudi v obilnosti žel! (2 Kor, 9, 6.)
Molitev.
O moj Jezus! Kako zelo me Tvoj zgled in zgled Tvojih svetnikov osraiaotuje. Ti si se toliko trudil v službi svojega nebeškega Očeta, in svetniki so toliko delali za svoje in bližnjega zveličanje; jest pa bi brez dela pohajal, lenobo pasel iu stanovske dolžnosti zanemarjal! Oh, žal mi je, da sem v svojem življenji toliko časa po nepotrebnem zamudil! Zdaj pa skleuem, s Tvojo gnado in pomočjo za naprej svoje stanovske dolžnosti zvesto spolnovati, prejšne zamude, kolikor mogoče popravljati! Dnevnega reda, kterega sem (o sv. misijonu ali o ekser-cicijah) naredil, se hočem natanko deržati in nobene ure nespametno, z nekoristnimi, ali celo pregrešnimi rečmi 9 zapraviti! Zdaj hočem delati, dokler je dan, zdaj se * truditi, dokler mi še solnce Tvoje gnaoe sije; zdaj hočem iti v Tvoj vinograd, in tam delati do večera, da tudi jest potem prejmem iz Tvojih rok denar večnega živlfsnja. Amen.
Nekaj ovetio za mladino iz verta svete Ane, zavetnioe keričanskih mater.
Pravi kerščanski mladenič in prava kerščanska devica sta kakor cvetice na vertu katoliške cerkve. Veseli se jih Bog sam in njegovi svetniki, sveta cerkev in njeni otroci, ker kakor blaga dišava, je njih pobož-nost in lepi zgled. Vsaka cvetica mc da požlahniti, pa če jo zanemariš, se ti najlepša v spako zverže. Podajam tu nekaj cvetic, ktere same naj s tabo govorč, in ti povedo, kar ti je treba.
1. Marjetica ali iskrica.
Kadar pride lepa spomlad in sneg skopni, pokaže se prijazna marjetica iz tal. Glavičico uajperva iz zemlje pomoli, jo pokoncu derži v vročini in mrazu, o lepem in gerdem vremenu, ponoči in podnevu, in zmeraj z bistrim očescem kviško k nebu gleda, dokler je nemila zima z merzlim pertom ne zagerne. — Kaj ti pravi ta cvetičica? Pravi ti: »Kakor jaz terdno stojim in se ne maknem, in zmeraj kviško gledam, tako moraš tudi ti v veselju in žalosti*. — Pa ies je tako, ljubo serce! terdno, čversto, krepko moraš stati v katoliški veri, in vsaki dan verno in zaupljivo gledati kvišku k nebesam, naj se bliska in germi in treska in buči okoli tebe, in te gosta trna obdaja. Tako naj gori luč tvoje svete vere, ki ti jo je sveti Duh sam prižgal, pri sv. kerstu tako naj gori tvoja vera do zadnjega zdihljeja. — Ta vera te mora vsega prešinjati in pre-
vzemati in prekvašati, da boš iz vere živel, da bodo resnice svete ve re vodile ti življenje, posvečevale ti misli in želje in djanja, da bodo vsa tvoja dela in opravila vravnana po postavah večne modrosti. To se pravi iz vere in po veri živeti. — Kader pristopi hudobni duh, da bi te zamrežil v svoje peklenske mreže, reci kakor Kristus: »Zapisano je", t. j. vera me uči drugači. Kader te vabi ali ti žuga svet, reci: »Nebeški moj učenik mi pravi drugače". Kader te mami lastno meso, da bi prelomil postavo božjo, takrat reci: ,.Bog hoče drugači". Potem tvoja vera ne bo kakor preperelo platno in mertvo blago, brez koristi, ali kakor posušeuo drevo brez cvetja in sadu, ampak tvoja vera bo zaslužljiva od največega djanja do najmanjšega opravka. Tako ti veruj, tako delaj, da ne boš podoben (-bna) zavedenemu duhu, ki tudi veruje, dela pa kakor hoče, dela le hudo, dobrega nikoli ne. — Res je, oviral in zapreke ti bo delal duh časa, ki verske resnice zasmehuje in pravovčrnike zasramuje; oče laži si bo vse prizadel, da bi ti življenje po veri ogrenil, pa tudi leta mladosti bodo pripomogla zanemarjati in pozabljati, kar je edino potrebno. — Pomočki proti tem oviram so: pogostno obujanje in oživljanje vere, dobro podučenje in branje o verskih resuicah, in potem molitev in prošnje da bi ti rBog resnice" pomnožil včro. — V tej zadevi ti bodi sv. Ana zgled prave žive vere; posnemaj jo in hodi za njo, in srečno se boš ogni) (a) vsem breznom dušne in telesne nesreče, varovala te bo največega hudega, t. j. greha, in potemtakem bo gospod Bog s tabo tukaj na zemlji, in ti z Bogom tamkaj v nebesih.
2. Beršljan.
Vera je vkladni in vogelni kamen; na tem počiva poslopje upanja. — Zeleno pomeni upanje, in ker je beršljan vedno zelen, in ker ima še druge lepe lastnosti, zato zaznamuje beršljan upanje. Ne mislim pa čednosti upanja, t. j. onega upanja, po kterem se zanašaš, da ti bo Bog odpustil grehe, ter ti dodelil večno zveličanje; v mislih imam upanje v Boga, zaupanje božje, ki je viša stopinja upanja, in ktero zaupanje se je tolikanj svetilo v življenju sv. Ane. — Beršljan skoro nikdar sam ne raste, temuč se ovija in oklepa drugih rastlin in drevja in zidovja in kamenja. Takisto tudi ti ne želi samemu (-mi) se razvijati, zakaj tvoja leta so prešibka, tvoja pamet premlada, tvoja moč prekerhka, tvoja volja preslaba, da bi mogel (-gla) obstati v viharju življenja; treba ti je terdne podpore. — Na koga se boš opiral (a) ? na ljudi? ne, ker oni sami so kakor terst, ki ga veter semtertja maje. Edina zanesljiva podpora tvoja bodi Bog, v njega zaupaj iz vsega serca, njemu se verzi brez skerbi v naročje, in nič žalega se ti ne bo zgodilo, akoravno bi se proti tebi zaklele peklenske moči. — Beršljan se terdno derži debla, se zarašča v njegovo skorjo in takorekoč iz njega živi. Tudi ti bodi tesno združen (a) z Bogom, od njega dobivaj božjo pomoč, dušno hrano, ki te bo ohranila v večno življenje. Ako terdno v Boga ne zaupaš, ako se ne oklepaš naj močnejše podpore, žališ Boga, se odvračaš od njega, in padel (-dla) boš, se pohabil (a) in ranil (a) in strašno potolkel (-kla). Kaži torej v djanju, koga se deržiš, da ne boš lažnik (-ica), kader boš molil (a). — Beršljan je zmeraj zelen, poleti in pozimi, kader solnce sije in kader ploha lije. Uči se iz tega, imeti vselej in povsod terdno zaupanje, v dobrih in hudih dneh, v radosti in žalosti. Ce pride nadte velika ali majhina nadloga, telesna ali dušna stiska: zaupljivo pogleduj gori k Bogu, svojemu Očetu, tako zaupno, kakor zaupno gleda dete v oči svoji materi. Naj ti ne upada serce, temuč zaupno kliči s kraljem Davidom: „v Gospoda
upam; vekomaj ne bom osramoten (a). Naj ti tudi vsega manjka, naj bo tvoje serce suho in zapuščeno kakorkoli, v tvojem sercu naj vendar zeleni beršljan zaupanja v Boga; saj veš, kaj pravi že pregovor: „kader sila do verha prikipi, se božja milost že glasi'4. Beršljan pleza in se pne zmirom bolj kvišku, kakor bi ti klical: Tudi tvoje želenje in tvoje hrepenenje naj se dviga zmeraj dalje in više kvišku, iz pozemskega prahu gori nad oblake. Razumeš li zdaj, čemu pravi sv. apostelj Pavel: ..Vse premorem v njem, ki me poterjuje?" — Beršljan cvete še le, ko je nekoliko stariši. Upanje in zaupanje je še le takrat, kader nimamo, česar želimo; in vendar je premnogo kristjanov, ki hočejo prec imeti, berž ko požele, in ravno s to nepočakanostjo odmetavajo od sebe zaupanje. Takim vihravim otrokom kliče sv. Duh: „Upanje ne osramoti", in sv. apostelj naravnost zaterjuje: Po upanju se zveličuiemo." Kader Bog vidi, da to ali ono ti bo koristilo, takrat ti da, ne pa vselej kader ti upaš in zahtevaš. Zatorej veleva psalmist: „Vso skerb verzite na Gospoda, on vas bo preživi!*' in nasitil tukaj na zemlji z milostmi in darmi za dušo in telo, v večnosti pa vam bo sam sebe dal.
(Dalje naal.)
Križev pot.
VII.
O križcih z odpustki križevega pota. Bolniki, popotniki na morji, jetniki in drugi po poganskih deželah, ali sicer postavtio zaderžani velikrat ne morejo te dobrote deležni biti ter odpustkov križevega pota dobivati. Zato je 1. 1773 papež Klemen XIV na prošnjo nekterih frančiškanskih novincev dovolil, da tudi taki se zamo-rejo dobrot križevega pota vdeležiti, tako namreč, da v takem stanu molijo 14 očenašev in češenamarij in na koncu še 5 očenašev in češenamarij v spomin Kristusovega terpljenja, morajo pa med molitvijo v roci deržati bronast križec (krucifiks iz kovine), blagoslovljeni od kacega gvardijana, ali višega prednika, ki je podložen generalu vesoljnega reda v Araceli. Pij IX je 1. 1863 to cblast razširil tudi na gvardijanske namestnike (predsednike invikarije). Le sam general pa zaraore to oblast podeliti, kakor tudi moč, da jo zamorejo taisti podeliti drugim. „Notandum tamen est, praedictam facul-tatern aliis concedi non posse a mcmoratis Superiatoribus excepto solo Ministro (seu Vicario vel Delegato) Generali, qui ex ficultate Apostolica eamdem facultatem tura iutra tum extra Ordinem delegat, ac etiam potestatera subdelegandi concedit," Tako rimski pisavec (Acta Mi-norium Annus II, str. 127).
Za dosego odpustnov ne zadostujejo samo prosti križi; temuč križci morajo imeti podobo Kristusa kri-žanega in sicer ne zgoli slikane ali vtisnjene, ampak Jezusovega presv. Telesa na križu. Križci taki tudi ne smejo biti vse premajhni; sv. Oče Pij IX bi. spom. so večkrat blagoslov odrekli križcem pol palca ali en palec dolgim, rekši, da so vse premajhni.
Kar je rečeno zastran tvarine krucifiksov, velja samo o telesu Zveličarjevem, ne pa tudi o križcu, kterega blagoslov ne zadeva in je lahko iz kakoršne koli tvarine. Telo bodi saj iz medf (mesingast), ne pa iz železa, svinca itd. („Praeterea ab hujus modi benedictione Sanctitas sua rejicit. .. cruces, Crucifixos .... quae ex ferro, stamno, plumbo, vel ex fragili ali materia fa-cilis consumptionis conficiuntur.")
Dalje je za blago«lovljevalca rečeno; ,,Ad applicau-das indulgentias Crucifixis S. Viae Crucis non requiritur, ut adhibeatur formula benedictionis, neque ut Crucifixi
hujusmodi aspergantur aqua benedicta, nec necesarius est alius ritus quicunque, sed sufficit signum crucis factum a sacerdote habente facultatem praedictos Cru-cifixo8 benedicendi, cum intentione applicandi lucrandas indulgentias Viae Crucis". (Decr. auth. Ed. nov.)
Da kdo s takim križcem zadobi odpustke križevega pota, je razun stanu milosti božje potrebno:
1.	Postavni zaderžek, telesni ali duhovni, da ne more štacijonov obiskati. Ker velja pravilo v pravništvu: ,.favores sunt ampliandi — vgoduosti razširjaj'', torej kaže. da ni treba biti preveč strogim v dopuševanji zaderžka; pameten nagib bodi menda zadosten, naj že izvira iz kakoršaega si boli vzroka, kteri odračuje, da kdo za takrat - hic et nune — ne more iti pravega križevega p.;ta molit.
2.	Da saj s skesanim sercem in pobožno moli 20 očenašev, češenamarij in čast bodi; enega namreč za vsaki štacijon, njih pet v spomin svetih ran N. G. Jezusa Kr., in euega v nameu sv. Očeta. (Po dekretu sv. Očeta bi namreč zadostovalo li) očenašev in češeuamarij, brez čast bodi; vender je očitno iz poznejšega določila Urbis et Orbis 8. avg.	da se jih zahteva 20.) Tako hudo bolni, da tudi tega ne morejo opraviti, molijo samo enkrat obžalovanje (gre-vengo). ali pa: „iebe tedaj prosimo, pomagaj svojim služabnikom, ktere si s predrago kervjo odrešil." (Te ergo quaesunus, tuis fauiuii* subveni, quos pretioso sanguine redemisti "
3.	Posle injič je potreba, da molivec med predpisanimi molitvami derži blagoslovljeni križec v roki.
K besedam: da se to mora moliti vsaj skesano in pobožno, je opomniti, da ako bi bil kdo v stanu smertnega greha in toraj nezmožen zn sprejemo odpustkov, naj se po popolnem skesanji in s sklepom spoved opraviti povzdigne v stan milosti, ter postane zmožen za dosego odpustkov; torej pri tistih, ki so že tako v stanu milosti in ljubezni boZje, ni bistveno potrebna reč olrnjepje popolnega kesauja. (Cfr. Decret auth; Ed nov. a, u. 427.)
Mož brez vere — nesrečen mož.
IV.
(Konec.)
9) Naposled se mu približujejo stari dnevi, z njimi pa tudi težave starosti. Pogled nazaj v življenje, na šale, neumnosti, prederznosti, ošabnosti, na svoje grehe, na zapravljeno življenje — ta pogled ga dela še bolj nesrečnega. Telo mu zmeraj bolj slabi, pod težo let omahuje; a noben spomin na kako plemenito delo ga ne zravnuje. Ne poterjuje ga nobena podoba osrečenih ali v čednostih poterjenih ljudi, ker nikogar ni osrečil in k čednosti nagnil. Pač pa ga straši marsiktera postava onih, ki so po ujern postali žertve zapeljevauja in pregreho; to mu stiska serce, ter mu peliui še ostale dni življenja. Taki, mučen z grizenjem vesti, strašen z mislimi na Boga in na večnost, trapljen z bolečinami telesa, razdjanega v pregrehah, gre naproti strašni sodbi, osodnemu koncu, neskončni večnosti. Kako grozeu mu bo še zadnji ta trenotek pozemeljskega življenja: kader se mu odkrije vse malopridno in hudobno mišljenje, njegovo nespametuo, večnemu namenu nasprotno, sebi in drugim pogubljivo življenje, njegova zlobna pokritost, njegova hiuiovoljua potuhnjenost, njegove okrinkane strasti. na skrivnem in očituo storjeni grehi iu hudodelstva! Kako strašun mu bo poslednji trenotek: kader mu bo predstavila vest. od božjega žarka pojasnjeua, vse siromake iu aedolžne, ktere je razžalil, okrivičil, oškodoval, zapeljal, pogubil; kader se bo videl v vsi svoji goloti, z grehom ponižanega, oskrunjenega, razodetega!
Kako hudo mu bo, ko se bo gledal brez tistega ponarejenega leska, s kterim je slepil ljudi; ko ga bosta lastna vest pa večni sodnik oglasila in spoznala tacega, kakoršen je, in kakoršen je bil! Kdo si more predočititi zmešanost, osramotenje. obupanje, ki se ga bo polastilo, in ktero bi ga celo vničilo, ako bi megoče bilo? Prebival bo v nesrečni družbi nesrečnih ljudi, ki bodo na onem svetu z njim delili nesrečno osodo — kako ga bo peklilo očitanje vesti, očitanje sogrešnih tovarišev, zavest lastne nespameti, občutek lastnega zadolženja, prepričanje zasluženega pogubljenja!
* *
Dragi moj čitatelj, ljubi moj prijatelj! Verjemi, da se ne boš kesal, ako te verstice večkrat prebereš, jih večkrat premisliš; to te bo nagibalo, da boš zmeraj resnejše in odločnejše oddaljeval se žalostni osodi brez-verskega moža, moža, ki ima dandanašoji tovarišev po svetu brez števila. Še je čas svobodno delati s svojo pametjo, še se moreš vterditi v spoznanji in spopolnovanji. Prijatelj! ako res misliš po dostojanstvu kristjanovem živeti, ako res misliš biti vreden člen človeštva in koristen deržavljan na svetu, ako res misliš pospeševati lastno srečo: o ne opušaj zmeraj več znanja pridobivati si v verskih resnicah, v zapovedih svete vere, da boš mogel prav živeti. Ako boš marljivo in oprezno hrepenel po resnici, ako je boš iskal brez predsodkov, s čistim, neomadežanim sercem: resnično, spoznal jo boš, poprijel se je boš, imel jo boš, ter boš srečen v resnici, v Bogu, ker Bog je resnica. Ne zamujaj vendar, temuč kolikor moreš, odvračaj nejeverstvo, ki se tolikanj množi, upiraj se, kolikor zahteva tvoj stan, verski malomarnosti, ki predira celo v niže in najviše razrede. To storiti si dolžan, dolžan Bogu, dolžan bližnjemu, pa sebi. Narodnjak si? Prav; delaj za vero, kajti vera vzderži narod. V ta namen ne moreš bolje delati, kakor če onim, ki ne spoštujejo Boga in ga ne častč, ki ne čislajo in ne ljubijo čednosti, ti s svojim zgledom pokažeš: kako vera daje človeku še le pravo vrednost, kako pospešuje posamezno in skupno blagostanje, kako spretne in čverste nas dela v dobrem, kako čiste radosti nam vliva v serce, kako jih požlahtnuje, kako nas s tolažbo, s poterpežlji-vostjo in serčnostjo napolnuje v vseh nezgodah sedanjega življenja, kako nam daje moč neustrašeno gledati sami smerti v oči, kako vera stori, da se blaženo konča življenje človeško. Stori tako, pa ne boš malopridni, ampak vredni, ne boš nevarni, ampak koristni, ne boš nesrečni, ampak srečni mož, srečnoblaženi človek, srečen za čas, blažen za večnost!	P. H.
Dolžnost dobrih katoličanov proti slabim časopisom.
Ako opazujemo časništvo, katero je po večem v besedi in duhu največji sovražnik sv. Cerkvi, katero s svojim strupom pokvari toliko duš, in z brezbožno pre-derznostjo ne zaničuje samo Cerkve, ampak merzi tudi naravne postave čednosti in pravice; vsiluje se nam vprašanje: katera sredstva lahko rabijo in morajo rabiti dobri katoličani, da bi to zlobno delo ovirala? Ali naj se nič ne menijo za to, in raji prepuste rešitev času in božji previdnohti?
Res so postave, katere nam velevajo previdno in s preuiislikom ravnati; so pa tudi Božje postave, katerih človeK nikdar in nikakor prezirati ne sme. V resnici velikokrat se sliši svarjenje pred nenravnimi, Cerkvi sovražnimi spisi. Katoliški časopisi, pridigarji s pnžnice, spovedniki v spovednici, in katoliški pisatelji v raznih spisih so svarili in svare tisoč- ir tisočkrat zaradi Boga
in vesti zoper si«bo branje. Ravno v tem slučaju je natorna dolžnost človeku in posebej katoliškemu kristjanu , tako določena, da bi ne bilo treba nobenega opominjevanja in razlaganja takemu, ki ima še kaj bla-zega čutila. Vsak človek, zlasti Katoliški kristjan, kateri je pri zdravi pameti, mora vedeti, da je že po naravni (natorni) postavi prepovedano izpostavljati se pohujšanju, posebno, ako se to godi brez potrebe. Vsak katoliški kristjan tudi ve, da nikakor ni dovoljeno pripomagati bližnjega v čednosti ali v veri pohujševati, bodisi že s tem, da hudobneža oserčuje, ali pa da mu podeljuje sredstva, s katerimi potem sv. Cerkev iu vse dobro za-teptuje. To je ta*o resničua in pojasnjena podstavna resnica, da je ne bi bilo treba vernikom ponavljati, še manj pa onim, kateri se štejejo izobražene, v veri pod-učene in vterjeue može. Pohujšljivi človek je gerši, kakor tat, on je ropar, nevreden, da bi solnce nanj sijalo.
Rastoča nevarnost in pohujšanje, katero naoravljajo liberalni časopisi, kakor tudi oporninjevanje ranjega sv. Očeta Pija IX in sedanjega Leona XIII nam vsestransko kaže, da je naša sveta dolžnost o teh časopisih večkrat govoriti in dokazovati, da branje tacih spisov ni dovoljeno. Kajti akoravno bi moral vsak to spreviditi in spoznati; vender se le redko zgodi, ali pa vsaj le po-veršno. Veliko jih je pa tudi, kateri terdijo, da je to vnčmarna reč. Dolžnost je, spoštovane bralce na to nevarnost zavračati in svariti pred pohujšanjem, klicati jim: zderžite se branja bukev, spisov in časnikov, kateri podkopujejo spoštovanje duhovnov, svetih reči, hujskajo proti predpostavljenim svete Cerkve.
Že naravna dolžnost nam prepoveduje brezverske časopise brati. Vsakdo mora pripoznati, da je največje bogastvo spoznanje resnice, posebno resnice, katera je vodilo našega duha in naših misli in vsega, kar je s temi v dotiki, katera naj bi nam služila kot vodilo v zasebnem in javnem delovanji in življenji.
S spoznanjem resnice v tesni zvezi so vsi pojmi in predstave o pravici in dolžnostih, o postavi in predpostavljenih, o podložnosti v družini, deržavi in Cerkvi.
To pravo in gotovo spoznanje resnice je za katoličana zapopadeno v naukih sv. vere, v naukih njegove sv. Cerkve, katera je edina hrauiteljica prave resnice.
Ako ljudstvu uzameš katoliško vero in 10 Božjih zapoved, ako zaveržeš ss. zakramente in podkoplješ pokorščino do sv. Cerkve, — spodbil si stališče katoliški veri in postave nravnega vedenja; zamašil si vir, iz katerega je katoličan zajemal vero in moč za svoje delovanje; uničil si pokorščino, katera edina zamore človeka nagibati k čednosti in pravičnosti, kajti le vsled pokorščine je mogoče nepokvarjene nauke o veri in nravnosti ohraniti in spolnovati. Ako iztergate človeku iz serca vero in deset Božjih zapovedi, kaj mu potem še ostane?
V naukih sv. Cerkve so naj potrebniše in najdražje vednosti človeštva in ako to človeštvo zgubi, zgubilo je vse neogibno potrebno za svoje mišljenje in življenje. Vsem šolam in poučevalnim knjigam, akoravno bi bile le-te proste zmot. ne bi bilo mogoče ljudstva podučiti v tem, da bi svoje dolžnosti na tanko spolnovalo. Nevera lahko strasti zbuja, množici se prikupuje s tem, da se — češ — za njene pravice bori; vendar ji ni moč nadomestiti duhovna, ni ji mogoče dati ljudstvu knjigo, katera bi nadomestila katekizem. Za ljudstvo brez vere in cerkve ui moči, katera bi ga mogla z vspehom vladati. Kaj zamorejo dati oni, ki se imenujejo „možje vestne in miselne prostosti, možje proste čednosti in čiste zavednost V Kaj zamorejo podati ljudstvu fra-masoni, brezbožniki in meseneži, s čim hočejo nadomestiti vero, zapovedi Božje in cerkvene? S čim hočejo ljudstvu olajšati njegove pretežne butare in žalostni dušni stan človeškega serca?
Nikakoršnega pripomočka nimajo zoper te rčve človeškega stanu, katere so pa samo oni zakrivili. Oni trosijo le negotovost, dvome in zaničevanje vsih resnic. Oni razdirajo terdnjave, zidajo pa zmešnjave; oni spodkopavajo, ne da bi vterjevali; oni ne dajo ničesar, ampak jemljejo in tajč vse, da, celo Boga in čednost. Oni človeka, katerega so oropali vere in proste volje, preku-cujejo v brezno divjih nagonov in zverskih strasti.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. V Blazni k o vi tiskarni je ravnokar izšel slovenski „Officium parvum B. V. M.", to je: „Svete dnevnice" v čast presvete Device Marije, kakor se molijo v raznih časih cerkvenega leta po ca-redbi papeža Pija V. — Sostavil in spisal je to delo čast P. AdolfMayr, iz reda sv. Frančiška, v Ljubljani 1885.
Namenjena je knjiga pred drugimi udom svetovnega tretjega reda sv. Frančiška, služi pa dobro tudi duhovnom in drugim pobožnim kristjanom, ki radi v domači besedi s svetopisemskimi molitvami časte prečisto Marijo Devico. Obsega tri popolnem izdelane dele, tako, da ni treba listov sem ter tje prebirati ter še le iskati zadevnih molitev, predpevov in psalmov, kar je o raznih časih nekoliko razločno.
Lični, primeroma majhni knjigi pridjane so te-le potrebne molitve: sv. maša, pripravljanje za spoved, za sv. obhajilo, vera, upanje, ljubezen, ponovljenje kerstne obljube, litanije Matere Božje in vseh svetnikov; vodilo (novejše po papežu Leonu XIII), odpustki, o sprejemu in o slovesni obljubi tretjerednikov.
Dobiva se pri B1 a z n i k • u. Stane: Lepo v platno vezana 70 kr.; v usnji 90 kr.; v usnji z zlato obrezo 1 gld. Svetuje se, naj se vsako čast. predstojni-štvo tretjega reda preskerbi za svoj kraj in za svoje ude s to po najnovejših določilih vravnano knjigo, da jo posamezni udje dobivajo lažje, hitreje, in zarad poštnine tudi ceneje.
Bodi tedaj to čedno delo tretjerednikom in drugim prijateljem in prijateljicam Marijinega češenja gorko priporočeno.
V	Vodicah je umeri poštenjak Janez Luznar, ki je pred smertjo prosil, naj bi bil v „Zgodnji Danici" priporočen čč. gg. duhovnom v molitev, kterih mnogi so ga poznali, ker je bil stričnik ranjc. gospoda fajmoštra Val. Berganta in je vedno pri njem živel do njegove Einerti.
S tem tedaj bodi blagega Janeza želja in priporo-čenje spolnjeno, in Bog daj obema večni mir!
V	Terstu je prač. stolni in mestni dekan, škof. kancelar itd. preblagi gospod dr. Janez Šust, naš rojak iz Stare Loke, postal stolni prošt, naslednik slav. r. Jož. Šneider-ja. Časniki so to razglašali že pred ne-kterimi dnevi, zdaj pa je resnica, ker dospele so vse dotične pisma iz Rima. Slava!
Zagreb. Po slovanskih deželah je zdaj na dnevnem redu prašanje, kako se bode obhajala slovesnost svetega Metoda 6. mal. travna. Nadškofovski duhovni stol v Zagrebu je odločil naslednje: Šestega mal. serpana, veliki ponedeljek, naj se z veseljem za vstajenje našega Zveličarja zedini spomin blažene smerti sv. Metoda. Maša bodi po rubrikah o vstajenji Gospodovem, k molitvi o vstajenji pa naj se pod enim sklepom doda molitev o ss. Cirilu in Metodu. Med slovesno sv. ma5o bodi pridiga poglavitno na čast sv. Metodu in Cirilu, in ob koncu maše naj se odpoje zahvalna pesem. Vse to pa naj se
zgodi, kar je moč, najbolj slovesno in lepo, in verniki naj se na veliko noč opomnijo, da naj na slovesnost pridejo naj bolj obilno kar je moč, in da se obnašajo z vso pobožnostjo.
Iz Adrijanopola, 4. sušca. (Poterdilo.) Zastonj išem besed, da bi prav izrekla svojo globoko in nsj pri-serčniši zahvalo za prelepi misijonski dar 45 gld. a. v. in dva cekina, ktere mi je danes izročil č. P. Maksimilijan. Vsegamogočni naj tisuč- in tisučkrat (dobrotnikom) dar poverne, tukaj in v prihodnjem življenji naj bogatejše nadomestuje. Ravno smo v prav hudih okoli-šinah, ker še ta mesec moram plačati 70 (turških) lir, okoli 700 gl. a. v. O koliko dobrega bi zamogle tukaj storiti, koliko duš satanu izmakniti, samo da bi imele pomočkov. Bodi Vaši dobroti (blagim Slovencem) tudi v prihodnje priporočen naš misijon. S preponižnim spoštovanjem prehvaležna služabnica & Angela Poje 1. r.v
prednica.
„Češena si Marija I"
Zdravnik Recamir imel je bolnika, kateremu je bila žila počila. Bolezen je postajala vedno hujša in vse upanje, da bode ozdravel, je bilo zgubljeno. Vendar ga je še vedno obiskoval, akoravno se je prepričal, da ne bode bolnik več ozdravel. Nekega dne se je ločil od njega, misleč, da ne bode nič več živega videl.
A v veliko začudenje je ta živel še nekoliko dni.
Toraj pravi zdravnik: življenje tega mladega moža se mi nekako čudno zdi. Videl sem, da ima na vratu svetinico in škapulir. Ali mu morebiti Mati Božja pi-maga, da je toliko časa pri življenji ostal? V teh mislih se poda še enkrat k bolniku. Ko stopi v sobo, zagledal je ginljiv prizor. Bolnikova žena je vsa objokana prosila: „Prosim te, zarotim te, ljubi moj, stori to!" Stara mati pa je še pristavila: „Ljubi moj sin, stori to, boš videl, da bodeš potem postal miren in srečen."
„Kaj pa je?" vpraša zdravnik.
„Oh, gospod zdravnik", odgovori mati, „on noče. Ali ni res, gospod zdravnik, da so ss. zakramenti že marsikoga rešili nevarnosti." „Gotovo da*, odgovori na to zdravnik.
Bolnik, kateri je zaradi tega postal nejevoljen, reče: »Pustite me v miru; le mučite me, in umorili me bodete!•
Zdravnik je precej spoznal, da ta trenutek v taki jezi se ne da nič opraviti, toraj je ukazal ženi: molčite in odidite.
Potem pristopi prijazno k njemu, ga potolaži iu pomiri, slednjič mu pa še obljubi, da bode prav kmalo zopet prišel. Ženama je pa rekel: „Le previdni bodite in zaupajte, prepričan sem, da presveta Devica posebno nad njim čuje; toraj le goreče molite, saj veste, koliko moč ima „Cešena si Marija".
Bilo je že na večer, ko je zapustil bolnika. Potem je šel še v samostan presv. Serca Jezusovega, kjer je bilo tudi nekoliko bolnikov. Tam je prosil vsako redovnico, naj moli saj eno „češenamarijo" za tega in tega bolnika. Tudi k duhovnemu pastirju je šel in ga je prosil, naj tudi on moli en „rožni venec*.
Okoli devete ure še le je prišel domu zdravnik in je pri skupni večerni molitvi prav goreče molil 3 „če-šenamarije za revnega bolnika.
Drugo jutro je šel naj prvo k temu bolniku.
Kako veselo začuden je prejel zdaj plačilo za svoje zaupanje do Matere Božje!
Ona mu je bila sprosila milost spreobernjenja in kesanja, ker bolnik sam je prosil duhovna, iu prejel je ss. zakramente s spodbudno pobožuostjo.
0O gospod zdravnik!* zaklical je, „kakosem sedsj jaz srečen! Spravil sem se z Njim, Katerega vi tako
ljubite." Komaj je bolnik to izgovoril, je mirno v Gospodu zaspal.
Njegova mati in žena, kateri ste bili še ravno kar veseli, jeli ste zaradi smerti žalovati.
A zdravnik ju potolaži, kazaje na podobo prebla-žene Device, rekoč: »Zahvalite se ji za milost, katero je ranjkemu izprosila, in zaupajte vanjo; tudi vaji ne bode zapustila!"
wO katerem času pa je prosil duhovna", vpraša dalje zdravnik.
»Bilo je o poli-desetih", odgovorite mu ženi.
„O kako natančna je sv. Devica", odgovori zdravnik nato; »ravno o poli desetih smo mi svojo molitev dokončali. Res, Mati Božja ve, kedaj je čas pomagati!"
Ktero oblačilo?
(Lopa dogodba za pervo sv. Obhajilo.)
Ni še ravno dolgo, kar je v Monastiru (Munster) umeri obče spoštovani duhoven G., kateri je bil ob enem vodja tamošnji učiteljski pripravnici. Koj v začetku bolezni se muje dozdevalo, da mu gre življenje proti koncu, akoravno drugi niso cenili bolezni za nevarno. Zatorej je dal poklicati spovednika in se je dal previditi. Na to se je prav goreče pripravljal. Ko je prišla ura sv. opravila, ukazal je svoji postrežnici, naj mu da neko posodico iz omare. V njej je bil korporal, na katerega naj bi se postavil ciborij s sv. Popotnico. Korporal pa je bil narejen iz oblačilca, katero je imel pri sv. kerstu. To oblačilce je bila njegova pobožna mati spravila koj po sv. kerstu, da ga mu je pozneje dala kot spominek na sv. kerst. Sin jo vzrastel in bil posvečen za mašnika. Dal si je pa iz onega oblačilca narediti korporal, katerega jc rabil pri svoji novi maši. Potem ga je pa varno hranil, kakor je hranil tudi nauke, katere mu je dajala njegova mati. Kakor je hranil ono oblačilce, tako je tudi ohranil nedolžnost, katero je prejel pri sv. kerstu. Na tem korporalu naj toraj počiva presveto Telo, katero je zadnjikrat prejel kot popotnico za v večnost. Tako je storil blagi duhoven, gotovo se spominjajo besed, katere pravi Cerkev kerščencu: »Sprejmi to belo oblačilce, ktero neomadežano prinesi pred sodnji stol našega Gospoda Jezusa Kristusa, da dosežeš večno življenje."
Ti sicer nimaš tacega spominka od svoje matere, pač pa imaš posvečujočo milost božjo, katero si prejel pri sv. kerstu, v katero si bil kot v dragoceno oblačilce oblečen. Spoštuj in ohrani jo do svoje zadnje ure, da bodeš v nji prišel pred večnega Sodnika. Gost, kateri ni bil po svatovsko oblečen, ni smel priti k nebeški ženitnini.
Spreobernitev judovske družine.
V avatrijanski cerkvi „Anima", kakor je poročal pred nekaj časom »Moniteur de Rome", bilo je lepo in ginljivo opravilo, namreč, očitni pristop gospoda in gospe Adler iz Dunaja, v katoliško cerkev. (5. g. Jiinig, učeni iu blagi vodja v hospicu „Anima", je goreče poskerbel, da se je z veliko svečanostjo vse to godilo. Mil. gosp. škof Budejevihki, Sclionborn, je bil od sv. Očeta poo-blasteu, da je spreobernjence kerstil, birmal in obhajal. Grof in grofinja pl. Moutpelas sta bila pričujoča kot kerstna oče in mati. Vsi kapelani iz »Anime" in mnogo ljudstva je bilo pri tej slovesnosti pričujočih.
Vzrok tega spreobernjenja je bil nekako poseben. Gospod Adler je bogat zasebnik iz Dunaja, sin judovskih starišev, ki si je pozneje kot umetnik (zidarski mojster) veliko čast pridobil. Katoliška Cerkev pa s svojimi nauki
je od davno imela veliko moč do njegovega serca. Njegova soproga je v katoliških cerkvah vsakokrat britke solze točila. Milost božja je počasi, pa gotovo do blagih sere moč skazovala. Že je bil drugi sin Adlerjev prestopil. Tudi njuna hči je bila zapustila judovstvo ter s svojim možem g. Blumenstockom, sekcijskim načelnikom na Dunaji stopila v katoliško Cerkev. Vsi ti soudje Adlerjeve družine so prigovarjeli starišem, da naj vendar že božji klic poslušajo.
Pred štirimi leti je bil nekega dnč g. Adler s svojo gospo v cerkvi sv. Petra v Rimu, kjer je stal blizo sloveče štatuve sv. Petra. Tu mu je mimo gredoč duhovnik rekel, naj poljubi nogo svetega aposteljna, katero je že toliko kat. kristjanov s češenjem poljubilo. G. Adler je poslušal duhovnovo besedo. Pa v tem trenutku, ko je sv. aposteljna počastil, šine mu misel v glavo: „Kaj, če bi bil tudi jaz katoličan?" »Kdo ve", je rekel nato k svoji soprogi obernjen, „če ne postanem katoličan?"
Od tega dne je iskal g. Adler resnice z ginljivo 0dkrit08erču0stj0 in stanovitnostjo. V zadnjem času je imel srečo, da je prišel v dotiko s pravim apost. govornikom, č. g. P. Huklenbro ck-om. Ta čast. redovnik je mož krotke nature, in dasiravno slep, vendar še ozna-nuje besedo Božjo. On ima one »razsvetljene oči do serca", o katerih govori sv. Pavel.
Do tega svetega mašnika se je obernila družina Adler, da jo je v katoliških resnicah podučeval. Bila je torej po pobožnem redovniku v naukih sv. kat. cerkve dobro vterjena.
Adlerjevi prijatelji so mu prigovarjali, naj kerst odloži do velike sabote; pa on ni hotel nič slišati o kakem odlašanji. Rekel je: »Mnogi čakajo le na moj kerst, da se bodo tudi spreobernili; nočem tedaj dalje se muditi."
G. Adler ima 4 otroke: hččr, katera je katoličanka, in tri sinove, katerih je drugi že sprejet v kat. Cerkev. Naj starejši sin, g. Viktor Adler je zdravnik. Tudi ta ljubi katoliško vero. Naj mlajši sin pa je skupej z očetom in materjo postal katoliški kristjan.
Kakor se očitno vidi, je božja milost s temi dosegla prav izvoljeno družino. Bog daj veliko tacih! Sliši se tudi, da je g. Adler ravno zdaj daroval veliko svoto denara za katoliške naprave.
Vidi se iz tacih zgledov, kteri niso odveč redki, da s v. Cerkev med tolikimi drugimi ne moli zastonj veliki petek tudi za spreobernjenje judov. Zraven druzih sta nam še v živem spominu lansko leto umerla brata Ratisbona.
Razgled po svetu.
Rim. (Častitljivi služabnik Božji Janez Nep. Čiderer.) Italijanski listi pišejo, da je 10. pros. t. 1. zbor za sv. obrede imel sejo v Vatikanu, v kteri so so obravnavale predprašanja, če naj bi se v sluhu svetosti 1.1800 umerli Trienški škof Janez Nep. Čiderer prištel med zveličane. Sklenjeno je bilo, da ni nič zaderžka, da bi se v tej reči ne napredovalo. Vedeti je, da tako imenovana preiskava škofovska mora biti dognana, predno se papežev Stol sam 8 to rečjo peča. Perva pravda tedaj, ki se je obravnavala še v Trientu, je dognana in po-terjeno je, da je škof Janez Nepomuk živel v sluhu junaških čednosti in čudodelnosti. Na podlagi tega izreka se odsihdob umerlemu spodobi naslov: »Častitljivi služabnik Božji." —- Nova slava za verle Tirolce! — Tudi pišejo, da sv. Oče namerjajo med svetnike prišteti angleške mučence Tomaža Mor-a in kardinala Fišer-ja.
Rim. Leon XIII, kakor pišejo, Čaka le primarnega trenutka, da razglasi novo eacikliko zoper prostomiš-ljaštvo (liberalizem), ta prekanljivi gad, ki ostrupuje vse stanove današnje dobe. Pisanje, ako „Miinchener Frem-denblatt" pravo ve, se obrača na pervo h katoliškim strankam, in skuša poravnati, zediniti razločne misli, ki vladajo med gotovimi skupinami velike katoliške družine; znamenito na Francoskem, BeJgiškem, Španjskem, Italijanskem in v Kanadi. Leon XIII hoče postaviti mejnike, med kterimi katoličani smejo sprejemati novodobne prostosti in misli, ne da bi le za dlako odstopili od na-čelstev, ktere morajo biti pravila v njihovih razmerah do deržave. Znotraj teh od papeža postavljenih mej bodi popolna svoboda osebnin misel. Vse ima biti živo zedinovanje raznoterih, silno bogatih oblik in prizadevanj, ne pa dolgočasno, nerodovitno skupoglasje. Enciklika ima ob enem biti glas v prid konservativnega principa, ki si zdaj v Evropi tako mogočno veljavo pridobiva. Na to je pritaknjeno overženje in obsodba veri sovražnega pro8tomišljaštva (liberalizma) in njegovih lažnjivih so-cijalnih naukov. Tudi po obliki bode enciklika mojster-sko delo.
V Dublinu na Irskem je 11. sveč. umeri ondotni kardinal Ed. Mak-Cabe. Bilje preslavni gospod rojen 1. 1816, Kardinal postal je 1. 1882. Malo pred smertjo je dokončal postni pastirski list, ki je posebno hudo grajal dinamitarje in se je 15. svečana bral po vsih doblinskih cerkvah. Zgubilo je.Irsko v njem enega naj blagših, naj modrejših sinov svoje dežele.
Amerikanske novice. Nadškof Gibbons, predsednik v Baltimorskem cerkvenem zboru, je prečastitemu škofu Dwenger-ju v Fort-Wayne-u dal častno nalogo, da bode dekrete cerkvenega zbora nesel sv. Očetu v Rim — in sicer v tekočem mescu sušcu. Diecezani so močno veseli, da je njihovemu škofu došla ta čast.
Univerza, vseučiliše, katoliške velike šole —to je zdaj pri katoličanih v zveznih deržavah na dnevnem redu. Vprašanjb pa je: kje? Mnogi terdijo, da Novi Jork ali pa Bal ti more bi bila pripravna kraja za tako častitljivo napravo; drugi menijo, da naj se raji povzdigne kje na zahodu, ali kolikor je moč v sredini zveznih deržav. Eni imenujejo Georgetowen ob reki Pitomaku, v silo prijetnem kraju, kjer oo. jezuiti že zdaj imajo velik kos univerze. Drugim se pripraven zdi Cincinati, Chicago itd. — Naj že bode, kjer koli, potreba je za visoke katol. Šole gotovo velika in to ne le v Ameriki, ampak tudi po druzih delih sveta. Po katoliških univerzah bi prišlo zopet več vere in nravnosti med vradne in višji stanove in to je neogibna potrebna pot k zboljšanju Človeštva. Podobne višji katoliške naprave so po Evropi enako potrebne za vojaštvo, obertništvo, tergovstvo; kdor bi kaj tacega propadlemu človeštvu vstanovil, bi več dobrega storil, kakor vse nove iznajdbe.
Samostojnost. Novi predsednik severnih amerikan-skih deržav Cleveland se ne da nikomur z darovi in postrežljivostjo v zanjke vjeti. Ponudijo se mu vsaktere drage darila, on pa nič ne sprejme. Želežniške družbe na pr. so se mu ponudile, da hočejo njega in vse njegovo spremstvo brezplačno in z vso svetičnostjo prepeljati v Wa8hington, in kolikor veče bi bilo spremstva, toliko ljubše bilo bi železniškim družbam. Cleveland pa je odveč skušen mož in dobro ve, da družbe svoje plajše obračajo le po prihodnjem vetru in na skrivnem pričakujejo, da jim bode prihodnji predsednik storjeno postrežbo po drugi poti prav lepo poplačal. Toda on se železniškim družbam nikakor ne da vjeti.
Škof Gross v Savani je postal nadškof v Ore-
gonu.
Amerikanski novi predsednik Cleveland je že nastopil svojo službo. Prešnji predsednik Arthur je odstopil z lepim spominkom, da se je pošteno poganjal za pravice amerikanskih katoličanov v Rimu zoper laške grabeže in je amerikanski kolegij v Rimu obvaroval oropanja.
Posnemanja vredno iz Cikage. V eni mesnici on-dotnega mesta imajo to lepo navado, da odpadke pri sekanji mesa in izločene kosti obračajo za pripravo prav dobre in zdrave juhe, ktero blagi mesar ubogim ljudčm zastonj deli. Ves božji dan hodijo delavci in uboge žene in otroci in vsak prinese iz prodajalne naprave pisker vrele juhe. Vsak dan se razda med 50—100 galloni (nekake velike mere) dobre mesne juhe zastODj. — To je res hvale vredno. Marsikdo, ki po mesa pride, bi še sam kosec ali kako kost odtergal in za ubožue v kabelj vergel.
Vesten šolarček in njegov brat V enem oddelku mesta Čikaga se 141etin deček Štefan Ennis ni vdele-ževal jutranje molitve pred šolo, ker bila je molitev lu-teranska. Potem, ko je deček že več mescev hodil v šolo, mu je 10. svečana t. 1. učitelj na povelje šolskega svetovalstva na voljo dal: ali s protestanti moliti, ali pa šolo zapustiti. Ker se pošteni deček ni hotel krivoverskih vaj vdeležiti, je bil izbrisan. Brat dečkov pravdosrednik Lor. Ennis je vsled tega šolski svet pri civilni sodniji tožil in zahteval, da tudi brez protestanških verskih vaj mu bodi odperta očitna šola, ne da bi zato bil siljen vdeleževati se drugoverskih vaj, ki so nasprotne njegovi veri in vesti. — Ni še znano, kaj je sodnija določila; toda brat dečkov je v tem napčno storil, ker je sploh dečka v krivoversko šolo dal in vsiloval. Starše težek odgovor čaka, kteri s kakoršuo koli pretvezo dajejo otroke v krivoverske šole, če tudi otroci niso siljeni krivoverskih vaj se vdeleževati. V tacih otrocih se lahko vgnjezdi verska malomarnost (indiferentizem) in lahko se naključi, da pozneje taki otrok odpadnik postane, toliko bolj, ker starši sami kažejo, da so v svoji veri prav slabo vterjeni, ako svoje naj drajše, svoje otroke dajejo v krivoverske šole.
Otrokom ne tabaka! Vlada deržave Nebraska je sprejela postavo, vslci ktere bode kaznovan, kdor otroku pod šestimi leti tabaka proda ali podari.
V pruski zbornici je bil pretekle dni na dnevnem redu prerištev za bogočastne zadeve. O tej priliki so se slišali izverstni govori katoliških junakov, kakor so: Windthorst, baron Schorlemer-Alst, Reichensperger, Ba-chem in drugi. Pravili so v zamerzo preganjavcem ka-toličanstva in prijateljem „kulturue borbe" ter pruski vladi tako gorke, da so razveseljene vse katoliške serca, pa tudi drugi pravični po svetu; Prusija pa je že davuo s svojim počenjanjem osramotena pred svetom in bode še vedno bolj, dokler ne pride čas zasluženega obiskauja za njene dela.
Tudi na razkolnem Ru>kem ima kat. Cerkev vedno vojske za svoj obstoj. V Vilni ruska vlada zahteva, naj stolni kapitel izvoli koadjutorja namesto škofa, kterega so po nedolžno tirali v Petrograd in najberže svoje škofije ne bo več vidil. Kapitel tega brez hudega ža-ljenja cerkvenih postav ne more storiti in nadškof je žo pred svojim odhodom izvolil si administratorja kanonika Herasvmovicz-a, kar je vladi naznanil. Vlada je hotla drugo sebi vgodno osebo; torej se je bati še na-daljnega trenja od njene strani.
— o* —
Bratovske zadeve.
V moli ter priporočeni:
Na milostljive priprošnjo N. lj. G. prosv. Jezusovega Serca, sv. Jožefe, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev vartov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanja in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanje in vse pošastne pregrehe in velike nesreče.
—	Bolna žena za pomoč v dušnih in telesnih težavah.
—	Blaga dobrotnica po njenem dobrem namenu in potrebah. — Mati priporoča slabovčrne in nehvaležne otroke za spreobernjenje. — Bolna oseba. — Duhoven v neki potrebi. — Bolan mladeneč, da bi se z njim zgodila Božja volja. — Trije bolniki za dušno in telesno pomoč. — Dijak za oavernitev neke neprijetnosti. — Drugi v enaki okolišini. — Bolan duhoven za pomoč. — Oseoa, ki je po rekem opravku prišla med živino in je hudo in nevarno ranjena, obernila se jez devetdnevnico k N. lj. G. in k sv. Jožefu za ljubo zdravje, z namenom zahvalo po Danici razglasiti; zato se tudi goreče priporoča družbi N. tf. G. v molitev. — Tri dekline v ve-licih dušnih stiskah se gorko priporočajo v bratovsko molitev. —
Koledar za prihodnji teden:
23. sušca. S. Nikolaj Fluenski (vou d. Fliie). — 24. S. Gabriel. — 25. Oznanjenje Marije Dev. — 26. S. Kastul. — 27. Sedem žalost Marije D. — 28. S. Sikst III. — 29. Cvetna nedelja. S. Janez Klimak.
Listek za raznoterosti.
Žalostna Mati Božja.
(Cerkvena pesem: „0 quam moestas!")
V	grenki tresti Se bolesti
Glej pod križem Mater tam;
Sladko-mili
Sin ko v sili
Smertni vrniva grehe nam.
Tam stoječa In molčeča Ihti se nebčs Gospa; Meč — oj stri na, Muke Sina
Ji presune dno sered:
„Ob obličje,
Prej cvetličje,
Kak zdaj vpada in bledi!
So poterli,
So prederli.
Sin, meso ti in kosti."
„Vdarci težki, Sin nebeški! Ko ti ranijo telo;
V	serce mene Vsak zadene,
Vbogo mater žalostno.**
»Nebo joka, Zemlja poka Groze za Preljubega; Solze skrile, Se vsušile,
V	joku gine luč svet&.u
„Muk valovi Morja novi
Stiskajo me noč in dan, Ko, Sin mili! Pogreznili
So te potlej v grob temdn."
,. Pokleknite, In hvalite
Ga, o verniki z menoj!
Veličastni
Ljubi, lastni
Sin moj dokončal je boj.M —
,.Glejte bedo! — Merzlo bledo Sveto truplo tu leži: Bog stvarjenja Bog življenja, Ki življenje sam deli!
„Prečastite Rane vrnite
Z gorkimi solzami zdaj;
Ljubeznjivi
Grob Mu živi
Čisto serce bode naj."
„Več ne v grobi, Tam v blišobi Rajski zdaj prestol ima; V zdravju zvesti In v bolesti
Serčno vsi ljubite Ga!"	Radodav.
Z Dunaja sta v torek zvečer dospela prečast. gg. Klun in Kulavic, poslednji na inštalacijo za kanonika „ad Baculum" — odmenjeni sv. Jožefa dan po vel. maši. V petek se z milg. škofom na Dunaj verneta.
Imenik klera i župa crkvene pokrajine u Bosni i Hercegovini za godinu 1885 — dobiva se v nadbisk. kancelariji v Serajevu po 70 novčičev. — O priliki kaj več o tem.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Za pirhe dijakom 12 gld. s pristavkom:
Očetu siromašnih dijakov slava in čast! Ki neutrudljivo za blagor njih se boru je, Ki v stiskah, nadlogah neomagljivi je hrast; Za kuhinjo vsak naj po imožnost' daruje.
B. V. 30 sold. — Z Brezovice M. S. 1 gld. 50 kr. — Neimenovana 2 gl. — M. Trilar 1 gld. — C. g. župnik Jan. Kapus 2 gl. — M. 1 gld. — Eden Josipov 1 gld. Za najpotrebniŠe misijone: R. Jan. Luznar 100 gl. Za opravo ubožnih cerkev: Iz Dobernič 50 gld. 30 kr. — Z Janč 23 gld. 25 sld. — Iz Spodnjega Tuhiuja 5 gld. — Iz Mirne 13 gl. — Cč. gg. Uršulinke iz Loke 30 gl. — S Kresnic 15 gl. — Iz Šmartnega pri Litiji 21 gl. 5 kr. — Iz Metlike 22 gl. 30 kr. — S Prežgan; 8 gl. 52 kr. — Iz Ljubnega 10 gl. — Iz Rakitne 6 gl. — Z Brezovice J. S. 5 gl. —
(Dragi dar. prih)
Jožefom.
Časno srečo večni dom Bog podčli Jožefom!
Odgovorni vrednik: Laka Jeraa. — Tiskarji in založniki: Jtief Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.