POŠTNINA PLAČANA V gotovini NAŠ LIST JUNIJ 1932 6 ŠTEVILKA TRETJE LETO GLASILO KATOLIŠKE AKCIJE ZA KAMNIŠKO IN MORAVSKO DEKANIJO NAŠ LIST IZDAJA MISIJONIŠČE V GROBLJAH, P. DOMŽALE. — UREJUJE IN ZASTOPA IZDAJATELJA JOŽEF GODINA C. M., DOMŽALE-GROBLJE. — TISKA MISIJONSKA TISKARNA, DOMŽALE - GROBLJE. ZA TISKARNO JANKO STRNAD, DOMŽALE. — IZHAJA MESEČNO. POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 1 DIN, CELOLETNA NAROČNINA 12 DIN. INSERATI PO DOGOVORU. ROKOPISI SE REDNO NE VRAČAJO. Nekdaj in zdaj »Kriza, težki časi!« To je splošna beseda današnjih dni. Stari ljudje tožijo, kako hudo je postalo na svetu, mladi premišljujejo, kako lepo je pač bilo nekdaj. Pa tožba o slabih časih je stara, kot je star človeški rod. Slabe, težke čase je otvoril že izvirni greh. Na splošno je torej na svetu vedno težko in nezadovoljivo. Često je naštevanje dobrih starih časov odveč. Toda za nekatere stvari je pa le dobro, da iščemo primere v preteklosti. In če primerjamo dejavno krščansko življenje posameznika in družine v nedavnem času in zdaj, moramo tudi reči: Včasih je bilo Vendar drugače! Na primer: Nekdaj naši predniki niso bili samo kot kristjani napisani v krstni knjigi, hišo molili in priznavali Boga samo v cerkvi in molitvi, ampak je bilo vse hjihovo življenje prešinjeno z verskimi mislimi. Povsod so videli Boga, 2a njegovo čast so se postavili tudi v javnosti. Danes verska zavest in ponos vedno bolj gineva in prevladuje gola posvetnost. Brezverski kričač hna često prosto besedo, navzoči katoličan pa molči. Matere so bile vedno v največji šasti. Pred porodom so bile blagro-vane, da jih je Bog odbral za preime-hitno delo. Danes mnogi imenujejo *hatere s številno družino neumnice, mserati po časopisih iščejo stanoval-ccv — zakonskih parov, ki nimajo °trok. Starši s kopico otrok iščejo k°gosto zaman streho. Ali je to krščansko? Bog bo govoril pač dru-|ače, ko nas bo sprejemal pod nebeško streho. Z znamenjem svetega križa smo j^asih pričenjali in posvečevali vse. , fekrižali so se vsi, ko so vstajali, so hodili k počitku, ko se je za-jkskalo, ko je gospodinja zamesila ^uh, ko je oče načel nov hleb kruha-jj^cden je voznik dal živini potegniti °2 itd. Zdaj je prišlo vse to že precej ^ iz mode. j^cna deželi se zdi menda nekaterim jjhiževalno, sneti klobuk z glave za . °litev. Premnogi so že vzvišeni nad °iitev, so že — svobodni. Nekdaj so po sobah visele le svete podobe. Pri ženitovanjski opravi je bil najlepši in najvažnejši predmet križ. Zdaj svete podobe izpodrivajo premnoga zrcala. Po stenah stanovanj često iščeš zastonj svete podobe, pač pa vidiš naslikane kakšne pse, mačke, pokrajine in tudi — nage ženske. Da v takih sobah iščeš zastonj kropilnika z blagoslovljeno vodo, je jasno. Iz našega govorjenja, iz današnje družbe, iz naših družin, iz našega življenja hočejo mnogi izriniti Boga. Kakor je tu in tam odrinjen oče v zapeček, ko je izročil gospodarstvo sinu, tako hočejo nekateri izriniti Boga iz vsega našega življenja. Vera zginja, nastopa pa svojo pot materializem, uživanje. Saj so vse pozemelj-ske stvari za človeka, saj so jih ljudje vedno ljubili. Toda Boga je treba pri tem vedno priznavati. Mnogi pa ga hočejo kar odstaviti. To je napačna vera v snov namesto v Boga; v zemljo namesto v nebesa; v dinar in liter in meso namesto v dušo, vest in milost. Ali ne prihajajo od tod že strašne posledice? Razdvojena in prevarana človeška srca kričijo po rešitvi. Enako družabne in gospodarske razmere. Pa ni rešitve, razen v Bogu. Hvala Bogu, ni še vse izgubljeno. Bog ne daj, da bi bilo! Vere je še mnogo na svetu. Bo naj pa živa in praktična! Prijatelj, dve procesiji gresta skozi življenje današnjega človeka. Ena je usmerjena samo v ta svet in njegovo uživanje in Boga pri tem ne upošteva. Druga pa svetne dobrine po božji volji uporablja in ima za cilj Boga in zveličanje. Kateri teh dveh procesij si pridružen? Pomisli! ... (Cerkv. glas. tržiške žup.) Prva velesila Že Napoleon je imenoval tisk peto velesilo v Evropi. Če gledamo danes po dobrih 100 letih na delovanje in vpliv tiska, moramo priznati, da tisk ni samo peta velesila, ampak — prva! Nobena vlada ne more danes obstati brez tiska, ki podpira njeno delo. Mogočne države se morajo pogosto vdati pred mogočnimi svetovnimi listi. Nemške sile ni strlo toliko orožje zaveznikov, kakor tisk, ki je dvignil ves svet v boj proti osrednjima državama. Če dobi kako gibanje v roke tisk, potem je za njega bitka dobljena. Zato vidimo, da se danes bije boj za denar, za svetovno gospodarstvo, za dežele, za popravo mirovnih pogodb in proti njej, za vlade in režime pred vsem po tisku. Katoličani ne smemo prezreti velike sile tiska. Nam ne gre za denar ne za vlade ne za režime ne za revizijo mirovnih pogodb ne za osvajanje dežel ali kolonij, nam gre za več, mi hočemo osvojiti svet za Kristusa. Toda če ne bomo rabili tega orožja, če se ne bomo posluževali te velesile, tiska, ne bomo osvojili sveta za Kristusa, ampak bomo še v dosedanjih katoliških deželah podlegli nasprotnim silam. Svobodomiselstvo, framasonstvo, materijalistični svetovni nazor ima v svoji oblasti ogromno število dnevnikov, tednikov in drugih listov, izdaja brez števila brošur, knjig in tiskovin, ki imajo vse namen izpodkopati v srcih vernih katoličanov vero, krščanstvo, katoliško prepričanje in življenje. Razkrajajoči vpliv katoliški veri sovražnega tiska se opaža že po vsem svetu. Na bojnem polju tiska se bije danes svetovna vojna med Kristusom in Antikristom. Zadnji čas je že, da se katoličani zdramimo in da z vso silo podpiramo le oni tisk, ki proglaša, brani in utrjuje katoliška načela! V naše družine naj prihajajo le take knjige, le taki listi, le take brošure, ki spoštujejo našo vero, naše prepričanje in našo vest! Današnji čas prinaša za vernega katoličana polno nevarnosti. Naše versko prepričanje se več ali manj jasno napada v družbi, po salonih, po tovarnah, po knjigah in listih. Katoličan mora biti danes dobro podkovan v resnicah svoje vere, da mu jo ne omajejo ugovori, napadi, laži in zavijanja. Treba je, da danes več beremo in več znamo o verskih vprašanjih. V slovenskem narodu je pri naši vzgoji velika pomanjkljivost to, da premalo beremo nabožne knjige in življenjepise svetnikov. Pred nekaj leti sem prišel skupaj z nekim francoskim redovnikom, ki se je zgledoval nad slovensko literaturo, da je tako pičla. Malo imamo v tem oziru, pa še tega ne preberemo, kar imamo! Naša mladina bere prazne romane, plitve povesti, resničnih životopisov najboljših ljudi pa skoro ne pozna. Priporočal bi staršem, da dajejo svojim otrokom citati življenjepise svetnikov, sv. Alojzija, sv. Stanislava, sv. Terezije Velike in Male i.t.d. Tu bo gledala naša mladina živ zgled resničnega krščanstva, se bo navduševala in ogrevala ob ognju svetništ-va in bo vzljubila res krščansko življenje. Zelo poučno in vzgojno je misijonsko berilo, poročila o misijonih in misijonarjih. Koliko lepega berila prinaša Bogoljub, Glasnik presvetega Srca Jezusovega, Katoliški misijoni. Naj bo v vsaki družini vsaj eden izmed teh listov, ki bo učil versko resnico, budil versko življenje in prinašal vedno novega ognja v družino. (Kranjski zvon.) Oj slovenska zemljica, domovina mila... »Izpred oči, iz srca«, — taka je navadno človeška ljubezen. Drugačna je pa prava krščanska ljubezen. Poslušajmo prisrčno besedo velikega svetega Pavla, ki jo piše Filipljanom: »Zakaj Bog mi je priča, kako hrepenim po vas vseh v ljubezni Kristusa Jezusa; in to prosim, da bi vaša ljubezen bolj in bolj rasla v spoznanju in vsaki razumnosti, da boste preskušali, kaj je boljše, da bi tako bili za dan Kristusov čisti in brez spotike, napolnjeni po Jezusu Kristusu s sadom pravičnosti v slavo in hvalo božjo.« Mnogoteri naši bratje in sestre so nam »izpred oči«. Ali so nam tudi »iz srca«? So to sinovi našega rodu, katerih po svetovni moriji ni mogla objeti naša domovina, so pa tudi mnogi naši izseljenci. Ali spolnjujemo mi svojo narodno, krščansko dolžnost do svojih rojakov, ki niso v naši sredi? Ali hrepenimo po njih v ljubezni Kristusa Jezusa? Samemu Gospodu so se rojaki smilili in jokal je bridko nad svojim ljudstvom. Kakšna poročila beremo o svojih rojakih, trpinih pod tujim jarmom! Ali segajo ta poročila nam do srca? Ali najdejo v naših srcih tudi odmev? In ta odmev je pravi, če mi za svoje brate in sestre molimo. Z molitvijo jim moremo največ pomagati. Niso tisti narodni junaki, ki morda na zunaj hlinijo svojo domovinsko ljubezen in obračajo svoj plašč vedno po vetru, ampak tisti so pravi zvesti sinovi domovine, ki poznajo pravo krščansko ljubezen in žrtev. Čudno. Ko mnogi želijo v našo sredo, v svojo domovino, med svoje ljudi, pa na drugi strani v zadnjem času mnogi Slovenci svojo očetnjavo zapuščajo. Izseljevanje je postalo v zadnji dobi naša narodna bolezen. Ta bolezen se je prijela naroda kot kuga, ki naredi mnogoterega nezadovoljnega z razmerami doma in kaže zlate gradove v oblakih tujine. Koliko naših ljudi pa gre v tujino iz resnične potrebe ? Ali ne manjka našemu kme- tu delavcev ? V tujini vrši marsikateri slovenski delavec kmečka dela, katerih se je doma — sramoval! V naše kraje pa prihajajo tujci. Poznavatelj našega izseljeništva trdi, da je 75% naših izseljencev, ki bi bili lahko našli doma boljši kruh kot ga jim pa reže tujina. Kolikokrat nam zatrjujejo naši Američani: »Doma bi bil našel boljšo Ameriko, če bi bil toliko skrbel, delal in trpel kot v tujini!« Kako krute so tudi nevarnosti tu-jine! ^ Nežne vezi družin tujina trga. Mati pod revnim domačim krovom koprni po sinu ... sin pa ... ? Družina je doma v bedi... lahkomiselni oče v tujini pa... ? žena doma hrepeni po možu ... mož v tujini pa ... ? Posledice so grozne: družine propadajo v revščini, otroci so slabo vzgojeni, zakoni se rušijo, časna in večna sreča izginja. Kolikeri v tujini pustijo svoje najboljše moči, zdravje, življenje. Tujina izrablja, izmozgava. In versko ter moralno tujina vpliva kvarno. Še doma, v ugodnih razmerah, se naš človek rad umakne verskemu življenju. Kaj bo šele v tujini, ko ni v bližini niti cerkve niti duhovnika niti lepih zgledov! — Pač pa je v tujini vsepovsod polno nevarnosti za nravnost, tako vabljivih in zapeljivih, da mnogi kmalu pade. »Slovenec tvoja zemlja je zdrava, za pridne nje lega najprava!« — Na svoji zemlji bodimo vsi na pravem mestu. V pravi veri očetov ostanimo in Bog bo zvesto z nami. Kjer je Bog, tam je sreča. Povsod Boga! Naj bo to naša molitev! (C. gl. trž. ž.) 29. junij Misijonski dan v Grobljah Cerkvena slovesnost ob x/2 9, nato zborovanje v Društvenem domu. Popoldne igra v Društvenem domu. Na zborovanju predava misijonar Kerec, ki se je vrnil s Kitajskega. Spoštuj hišo božjo! (Nadaljevanje.) Velikonočna sveča nam pomeni tudi od smrti vstalega Zveličarja. Ko duhovnik krščuje krščenca, mu da v roko prižgano svečo. Ta liturgična uporaba luči pri službi božji je zelo stara in sega tja v apostolske čase. Apostolska dela namreč izrecno pravijo, ko je sv. Pavel opravljal službo božjo: »Gorelo pa je v gornji izbi, kjer smo bili zbrani (pri daritvi) mnogo svetilk.« (Apd 20, 2.) Sploh so imeli prvi verniki navado, da so pn službi božji prižigali luči. Seveda so luč tudi potrebovali, posebno ko so darovali sv. daritev v katakombah, v onih temnih podzemeljskih prostorih, kamor ni nikdar prišel noben žarek sončne luči; tu so torej tudi iz praktičnih razlogov morali rabiti luč. A tudi za praktično uporabo so rabih le blagoslovljeno svečavo. To nam kaže zlasti blagoslov ognja na veliko soboto. V drugi vrsti pa torej služi luč V cerkvi praktični uporabi, za to se seveda lahko uporablja kakršnakoli razsvetljava, bodisi električna ah plinska ali pa petrolej i. dr. V kamniškem okraju sta pred vsem v rabi elektrika in petrolej, seveda taka razsvetljava nima z liturgijo nič skupnega. Želeti pa je, da so cerkve dobro razsvetljene, da potem morejo verniki slediti mašniku, da ne bi samo poslu' šali glas zvonca in le po tem vedeh, kaj se godi na oltarju, ampak da tud1 sami berejo sv. mašo. (Posebno je priporočljiv v tem pogledu Voduško^ molitvenik »Sv. maše«, ki ga je leto9 izdala Mohorjeva družba). Namen liturgije je namreč poglobiti naše notranje življenje in da bi čutili 9 cerkvijo po vzgledu prvih kristjane^-Prvi kristjani so darovali sv. dari' tev samo pri blagoslovljeni razsvet' Ijavi in so imeli celo neko stopu)0 klerikov (kleriki - ki se mislijo posvetiti duhovskemu stanu - semeniščniki' z imenom akoliti (spremljevalci), k so imeli nalogo nositi v začetku služb božje pred mašnikom svečnike prižganimi svečami k oltarju. Ko J j maševal papež, so pri vstopu ne9 pred njim križ in 7 akolitov S°reCA sveče. Vendar akoliti teh sveč h1® sv. mašo niso postavili na oltar, ac® pak poleg oltarja. Šele v srednje1? veku je prišla navada, da so s ve devali na oltar in zdaj je strog Pr° pis, da morata biti med sv. mašo oltarju vsaj dve goreči sveči, pri 9 vesni službi božji pa 6; pri porlt ^ kalni sv. maši (ki jo daruje škof) P sedem. Te sveče morajo biti hla| slovljene in iz čistega belega vos Biti morajo prižgane pred S^V. ^ božjo in se ne smejo ugasiti pred k . cem iste. Samo na veliki petek h1 P slovesnih črnih sv. mašah smejo biti sveče rjave ali rdeče barve. Ko sem že pri razsvetljavi, moram še omeniti, da ni vseeno, kako se sveče prižigajo in da je natančno določen red, po katerem se prižigajo, in sicer takole: Začne se prižigati na evangeljski strani (to je na levi, če se gleda proti oltarju) in potem navzven proti levi. Nato se nadaljuje na epi-stolski strani (na desni) z notranjo svečo in se potem nadaljuje navzven. Gasi se pa prav nasprotno. Začne se Ha zunanji epistolski (desni) strani in Se gasi proti sredi. Nato se nadaljuje Ha zunanji strani (levi) proti sredi. Tako da je prva prižgana in zadnja Ugasnjena sveča vedno v sredi na levi strani. Prižiga se torej po tem redu: 654 321 789 10 11 12 Gasi pa 789 10 11 12 654 321 To naj si zapomnijo zlasti cerkovniki, da bodo znali pravilno sveče prižigati, ker prav v tem vlada v kamniškem okraju velik nered. In še nisem nikjer videl, da bi pravilno prižigali sveče. (Se nadaljuje.) Fantje na Homcu Shod fantovskih Marijinih kongregacij ha Homcu dne 22. maja se je sijajno ob-hesel. Udeležba je bila naravnost ogromna. Poleg fantov, ki jih je bilo na stotine, je ta dan prihitelo na Homec tudi mnogo drugega ljudstva, tako da je v obširni župni cerkvi primanjkovalo prostora. Prireditev ®e je vršila za poživitev in poglobitev fantovskih Marijanskih kongregacij v lepi kamniški dekaniji. Ta namen so imeli tudi govori, pred vsem cerkveni govor g. spiri-hiala dr. Cirila Potočnika iz Ljubljane, ki je spodbujal fante k življenju in delu za Kristusa Kralja, za božje kraljestvo na Jemlji. K temu delu so poklicani zlasti fantje Marijinih družb, ker imajo za zavetnico Marijo, ki nam je dala Jezusa. — P° božji službi je bilo zborovanje fantov ha krasnem obširnem prostoru pred društvenim domom, kjer se je vršilo že toliko Jhdskih shodov, taborov, sestankov prometnih društev, Marijinih družb itd., a fan-°vski shod se je vršil letos prvič na tem zgodovinskem prostoru, kakor je poudarjal v nagovoru zastopnik homške fantov-ke Marijine družbe. Kot dekanijski vodi-eb Marijinih družb je pozdravil fante g. .ekan Matej Rihar iz Kamnika in poudarja* v daljšem govoru velik pomen Marijinih ružb za današnji čas ter tudi obrazložil *anje fantovskih Marijinih družb v kam-dekaniji, kjer je med 20 župnijami v k župnijah ustanovljena fant. Marijanska ongregacija. Temeljiti govor g. dekana 1° gotovo rodil obilo sadu, zlasti še ta sad, *>odo povsod v kamniški dekaniji po- £jenje - - -~h iz Ljubljane, ki je s svojim krasnim (Jor°m o katoliški akciji posebno vnemal hem’ da 131 sodelovali z duhovniki pri duš-V1 'h Pastirstvu. Vmes so se vrstili pozdra-(j.Zastopnikov posameznih Marijinih družb f,p.0tnec, Šmartno v Tuhinju, Ihan, Vranja jjj ’ Nevlje, Mekinje, Kamnik, Vodice, Ko-^<*a) • Občinstvo je vnel s svojim govo- 111 že zlasti g. Nande Novak, župan in j. - Mar. družbe fantov in še nove usta-Ži *-er ho po njih zacvetelo lepo versko j^Jjeoje. Nazadnje je govoril g. Ivo Per- Prazniki in godovi JUNIJ 1. Sreda (26. dan po mlaju.) Portunat spoz., Juvencij, Reverijan, Pamfilij, Tespe-zij, Ishirijon, Firmus, Felin, Gracijan, Pro-kul, Sekund, Krescencijan, mučenci; Ka-prazij, Enekon, opata; Simeon, menih. 2. Četrtek (27. dan po mlaju.) Erazem, Marcelin, Peter, Fotin, Sanktus, Vecij, Epa-gat, Maturus, Pontik, Biblid, Atal, Aleksander, Bladina, mučenci; Evgenij, papež; Nikolaj Peregrin, spoz. 3. Petek (28. dan po mlaju.) Praznik Srca Jezusovega, Svetniki: Pergetin, Lav-retin, Lucilijan, Klavdij, Hipacij, Pavel in Dionizij, dečki, Izak, Pavla, mučenci; Cecilij, Liphard, mašnika; Davin, spoz.; Oliva, devica; Klotilda, kraljica. 4. Sobota (29. dan po mlaju.) Frančišek Karačolo, ustanovnik družbe m. red. klerikov; Kvirin, Klatej, Rutil, Saturnina, mučenci; Metrofan, Optat, Aleksander, škofje. 6. Nedelja (1. dan po mlaju.) 3. pohin-koštna. Evangelij: O izgubljeni ovci in denarju. Svetniki: Bonifacij, apostol Nemčije, Marcijan, Nikanor, Apolonij, Floren-tin, Julijan, Cirijak, Marcelin, Favstin,, Dorotej, Sancij (mladenič), Zenaida, Cirija, Valerija, Marcija, mučenci. 6. Ponedeljek (2. dan po mlaju.) Nor-bert, ustanovnik premonstratenskega reda. Filip, diakon, Artemij, Kandida, Pavlina, Aleksander, Amancij, mučenci; Evstorgij, Janez, Klavdij, škofje. 7. Torek (3. dan po mlaju.) Robert, opat; Pavel, Likarion, Peter, Valabonzus, Sabini-jan, Vistremund, Habencij, Jeremija, mučenci. 8. Sreda (4. dan po mlaju.) Medard, šk.; Maksimin, škof; Kalijopa, dev. m.; Viljem, Gildard, Heraklij, Klodulf, Severin, škofje; Salustijan, Viktorin, spoz. 9. četrtek (5. dan po mlaju.) Primož in Felicijan, Vincencij, Pelagija, mučenci; Maksimijan, Rihard, škofa; Kolumb, maš-nik; Julijan, menih. 10. Petek (6. dan po mlaju.) Margarita, kraljica; Getulij, Cereal, Amancij, Primitiv, Bazilij, Tripod, Mandal, Timotej, Mavrin, Zaharija, Krispul, Restitut, Arezij, Roga-tus, mučenci; Asterij, Maksim, Cenzuri j, škofje. 11. Sobota (7. dan po mlaju.) Barnaba, apostol; Feliks, Fortunat, mučenca; Pari-zij, spoznavavec. 12. Nedelja (8. dan po mlaju.) 4. pobin-koštna. Evangelij: čudežni ribji lov. Svetniki: Janez Fakundski, spoz.; Bazilid, Ci- * v obenem prednik fantovske Marijine družbe v Nevljah. Kakor so nekdaj po naših holmih branili naši predniki slovensko zemljo pred sovražnikom, ki so ga zapodili v beg, tako mi danes manifestiramo na tem lepem Homcu, ki je pravi biser slovenske zemlje, za verske vzore. V današnjih zmedah in zmotah nam katoličanom ni treba prav nič dvomiti in se vpraševati, kamu naj sledimo; imamo vodnico sv. katoliško Cerkev, imamo Marijo za zavetnico, ki še ni nikogar zapustila, kdor je pod njeno varstvo pribežal. Zato naj bodo pred vsem fantje Marijinih družb v ljubezni vsi vdani sveti Cerkvi. — Da je vsa prireditev izpadla tako častno, brez najmanjšega nereda, za to se imamo zahvaliti pred vsem našim discipliniranim fantom. Iskrena zahvala gre posebno g. dekanu M. Riharju, ki je posvetil temu shodu vso skrb in žrtvoval zanj mnogo časa in moči. Hvala tudi vsem drugim, ki so kakorkoli sodelovali pri lepi prireditvi. Gov. rin, Nabor, Nazar, Antonin, muč.; Leon III. papež; Olimpij, Amfijon, škofa; Onufrij, puščavnik. 13. Ponedeljek (9. dan po mlaju.) Anton, Padovanski, spoz.; Felikula, Peregrin, Fortunat, Lucijan, Fandila, Akvilina, mučenci; Tifilij, škof. 14. Torek (10. dan po mlaju.) Bazilij, škof; Elizej, prerok; Marcijan, Valerij, Rufin, Anastazij, Feliks, Digna, mučenci; Metodij, Eterij, Kvinkcijan, škofje. 15. Sreda (11. dan po ml.). Vid, Modest, Krescencija, Hezihij, Dula, Benilda, Libija, Leonida, Evtropija (deklica), mučenci; Landelin, opat; Abraham, Bernard Men-tonski, Germana Kužen (pastirica), spoz. 16. Četrtek (12. dan po mlaju.) Jošt, opat; Fereol, Ferucijon, Kvirik, Julita, Kvi-rik (deček), A vre, Justina, Tihon, mučenci; Avrelijan, Similijan, Beno, škofje; Frančišek Regis, spoz.; Lutgarda, devica. 17. Petek (13. dan po mlaju.) Adolf, škof; Montan, Nikander, Marcijan, Manuel, Sabel, Izmael, Izavrus (dijak on), Inocenci j, Feliks, Jeremija, Peregrin, mučenci; Himeri j, Gundulf, škofa; Avit, Hipacij, Besarion, Rajnerij, spoznavavci. 18. Sobota (14. dan po mlaju.) Efrem Sirski, dijakon; Marko, Marcelijan, Cirijak, Pavla, Leoncij, Eterij, Marina, mučenci; Amand, škof; Kaloger, puščavnik; Elizabeta, devica. 19. Nedelja (15. dan po mlaju.) 5. pobin-koštna. Evangelij: O pravi pravičnosti. Svetniki: Julijana Falkonieri, devica; Ger-vazij, Protazij, Gavdencij, Kulmacij, Ursi-cin, Zožim, Bonifacij, mučenci; Romuald, samotar. 20. Ponedeljek (16. dan po mlaju.) Sil-verij, Novat, Pavel, Cirijak, mučenci; Ma-karij, škof; Florentina, devica. 21. Torek (17. dan po mlaju.) Alojzij Gonzaga, spoznavavec; Demetrija, Evzebij, Terencij, Rufin in Marcija, Cirijak in Apo-linar, Alban, mučenci; Urciscen, Martin, škofa; Levtfrid, opat. 22. Sreda (18. dan po mlaju.) Pavlin, škof; Alban, muč.; Nicej, Janz, škofa; Konsorcija, devica; Inocenci j V., papež. 23. četrtek (19. dan po mlaju.) Agripina, devica; Janez, Feliks, Zenon, Zena, mučenci; Ediltruda, devica in kraljica. 24. Petek (20. dan po ml.): Janez Krstnik, predhodnik Gospodov; Favst, Grenel j, Heros, Fernacij, Firmin, Firmus, Cirijak, Longin, Agoard, Aglibert, mučenci; Sim-plicij, Teodulf, škofa. 25. Sobota (21. dan po mlaju.) Viljem, spozn.; Sozipater, Lucija, Antidij, Galikan, Febronija, mučenci; Prosper, Maksim šk.; Adalbert, spoznavavec. 26. Nedelja (22. dan po mlaju.) 6. pobin-koštna. Evangelij: Jezus nasiti 4000 mož. Svetniki: Janez in Pavel, Vigilij, Salvij, Superij, Pelagij (mladenič), mučenci; An-zelm, škof; Maksencij, mašnik; David, puščavnik; Perseveranda, devica. 27. Ponedeljek (23. dan po mlaju.) He-ma, vdova; Krescens, Zoil, Anekt, muč.; Sampson, Janez, mašnika; Ladislav, kralj. 28. Torek (24. dan po mlaju): Vidov dan. Svetniki: Irenej, Plutarh, Seren, Heraklid, Heron, Raida, Potamijena, Marcela, Papij, Argimir, mučenci; Pavel papež. 29. Sreda (25. dan po mlaju.) Peter In Pavel, apostola; zapovedan praznik. Svetniki: Marcel, Sir, mučenca; Kasij, škof; Benedikta, devica; Marija, mati Janeza s priimkom Marko. 30. četrtek (26. dan po mlaju.) Spomin svetega Pavla. Lucina, Emilija, muč.; Mar-cijal, škof; Aloinijan, mašnik; Kajus, Leon, Bazilid, mučenci; Ostijan, mašnik. Z našega razgledišča KAMNIK. Prvo sv. obhajilo je prejelo 42 deklic na binkoštni ponedeljek v nadžup-nijski cerkvi. Cerkev je bila za ta lepi mladinski dan izredno lepo okrašena, kar je zasluga kamniških deklet. Prijatelji mladine so se v prav lepem številu udeležili slovesnosti v cerkvi in popoldne v Kamniškem domu. — Siromašnica v Prešernovi ulici je nekoliko urejena. Dozdaj so imeli mestni ubožci samo stanovanje, hrano so si iskali drugod, največ v samostanu oo. frančiškanov, nekaj jim je tudi dala Vin-cencijeva konferenca, ostalo pa so dobili pri meščanih z rednim tedenskim beračenjem. 15. maja pa so prevzele oskrbo siromašnice č. sestre usmiljenke. Ker pa občina ne razpolaga s kreditom za siromake, se je obrnila na meščane s tem, da prostovoljno odkupijo beračenje. Meščani so se odzvali in tako se vidijo po hišah tiskani listki: »Beračenje odkupljeno!« — Mestna občina zdaj gradi otroško kopališče in igrišče za tenis. — V Kamniku imamo še zelo star običaj, ki ga menda drugod človek nikjer ne vidi, namreč način razglasitve uradnih naredb. Drugod navadno razglasijo pred cerkvijo v nedeljo zjutraj ali kakorkoli drugače, pri nas pa pride stražnik (policaj) z bobnom na trg in v ulice, kjer »bobelcira«, t. j. kliče ljudi skupaj z bobnom. Dozdaj se je to uporabljalo le za uradna obvestila, zadnje čase pa na isti način razglaša policaj predstave za kino, ki ga ima Rdeči križ in gasilci. — Desko, na kateri je dnevno plakatiran »Slovenec«, je nekdo izruval iz stene. Radovedni smo, komu dela »Slovenec« tako preglavico. Desko so še trdneje pribili na steno. ST. GOTARD. Letošnji mesec maj je bil za nas izredno lep in pomenljiv, župna cer- kev je bila okusno okrašena, Mati božja kakor v enem samem cvetu. V tem mesecu smo slovesno obhajali god sv. Gotarda, našega farnega patrona. Imeli smo celodnevno češčenje sv. R. T., najlepši pa so bili štirje dnevi, 5., 6., 7. in 8. maja. Bili so to sveti dnevi. Naš g. župnik so preskrbeli duhovne vaje za vse, posebno za žene. Vodili so jih preč. g. svetnik Janez Kalan iz Ljubljane. Prelepih govorov je bilo devet, katerih smo se udeležili stari in mladi ter jih skrbno poslušali. Zato so nas tudi pohvalili, posebno fante. Govorili so tako domače in preprosto, da je vsak lahko razumel in nam ne bo šlo tako hitro iz spomina. Možem so priporočili, naj bodo dobri možje svojim ženam, svarili so jih pred kletvijo in pijančevanjem. Koliko nerodnosti in gorja rodi pijanost, kar lahko in mora vsak človek potrditi. Žene v splošnem tega greha nimajo, vendar so živo opominjali k molitvi, krotkosti, ponižnosti in krščanski vzgoji otrok. Tudi mladina ni bila izvzeta. Svete zakramente je prejela skoro vsa župnija. Najlepši vtis so napravili možje in fantje, še imamo nekaj mož in fantov, ki se ne branijo upogniti kolena in pristopiti h Gospodovi mizi. G. voditelj! Iz srca smo Vam hvaležni vsi in Vam obljubimo, da se bomo ravnali kolikor mogoče po Vaših navodilih. Marijina družba za žene se bo kmalu pomnožila; kadar pridete spet k nam, nas boste res lahko veseli. VIR. Pri nas so na praznik Vnebohoda pokrivali Kocijančičevo stavbo, katero je ogenj upepelil na pustni torek. Domačinom nikakor ne gre v glavo, da bi bilo delo tako nujno, da bi na praznik in v splošno pohujšanje ne samo domačinom, ampak tudi tujcem, ker je stavba ob veliki cesti, morali pokrivati. Kdo je temu kriv, bi mogel gotovo povedati tesarski podjetnik Štebe, katerega naslov še danes visi na stavbišču. čudimo se le, da ni tega dalo zabraniti tukajšnje županstvo, ker bi s teffl varovalo le svoj ugled in svojo občino pred zgledovanjem. KOLIČEVO. V Bonačevi tovarni na Količevem so se spet izpozabili in je podjetje obratovalo na Vnebohod, čudno se to sliši tem bolj, ker je podjetje še pred kratkim časom odpustilo več delavcev s pretvezo, da nima naročil. Ko bi gospodje imeli več socialnega čuta, bi tega ne bilo treba. Ako ni dovolj naročil, bi v delavnikih lahko izvršili to delo, ako pa imajo več naročil, naj vzamejo več delavcev, saj čakajo na zaslužek. Ne pozabite, da je delavec tudi človek, ki hoče živeti in praznovati svoje praznike. V JARŠAH v predilnici ne more biti vse v redu. Vedno pogosteje se sliši, da boleha več delavk na jetiki. Govori se, da niso vse po zakonu predpisane priprave za odvajanje prahu in pokvarjenega zraka v redu. Če je temu res tako, bo trditev prava, da je tako delo skrajno nevarno za pljuča delavk. Kam bo to pripeljalo naše prebivalstvo, je jasno, ko že zdaj jetika pobere toliko mladih ljudi. Pričakujemo, da bo podjetje samo napravilo red v tem oziru, ker vodilni krogi imajo toliko socialnega čuta, da se gotovo zavedajo odgovornosti ne samo pred zakonito oblastjo, ampak tudi pred narodom. STRANJE. V Dolu pri Ljubljani so V binkoštnih dneh pokopali našo župljanko Ivanko šlebir. Kakor vse kaže, se je pokojni zmešalo in je v tem stanju šla v vodo-Bog ji daj večni mir, preostalim pa obil° mero tolažbe! — V naših krajih je zdaj na vrsti uravnavanje ceste Kamnik-črna-Gomji grad. Letos so pravkar dovršili delo pri Reclju. Edino skazo na cesti bo zdaj delal most pod župniščem. Mogoče bo tudi prišel čas, da ga bodo malo zasukali. K* malo razširili. Janez Langerholz: Iz njegovih zapiskov POVEST. — Nadaljevanje. Spretno mi je prikrival svoje delo. Nisem mu mogel drugače dokazati sleparije, kakor da sem nastopil s Silo. Napil sem se. Zvečer pa, ko mi je Toni pokazal svoj plen, sem zagrmel nad njim: »Ali je to vse!« »Vse«, mi je pritrdil. »Še enkrat: Ali je to vse?« »Vse«, je odgovoril nekam zmedeno. »Bomo videli!« Podrl sem ga na tla, preiskal sem mu žepe in dokaz je bil doprinešen. Toni je imel skoro še enkrat toliko denarja kakor jaz. »Goljuf«, sem hropel, »goljuf, goljuf!« Izgubil sem vso razsodnost. Pograbil sem, kar mi je prišlo v roko, poleno, in mlatil sem, neusmiljeno sem mlatil. Pobral sem mu ves denar, njega sem pustil na mestu in sem jo popihal v temno noč. Kdaj se je Toni predramil, ne vem. Samo toliko vem, da sem bil v nekaj dneh spet v kleščah neizprosne pravice. Toni sam je popisal, kakšne barve in kašne postave tič sem, in za- dostovalo je. Spal sem mirno v hladni senci za nekim potočkom. Pa me je prebudilo skrivnostno, skoro šepetajoče govorjenje. Ko sem se predramil, sta mi dva oborožena moža velela, naj vstanem in naj povem, kdo in kaj sem. Ne bom na dolgo in na široko popisoval, kako je bilo potem. Vzeli so mi ves denar in nikdar ga nisem več videl. Slepar Toni je prisegel, da je bil ves pri meni najdeni denar v resnici njegov. In dobil ga je. Menda je vedel, da ga jaz ne bom več rabil. Zakaj obsojen sem bil na deset mesecev, potem pa da me bodo odgnali v domačo občino. Za to vožnjo pa itak ne bom rabil denarja, kajti vozil se bom na — državne stroške ... Rad bi bil videl, da bi se bili tisti meseci podaljšali v večnost. Pa se niso. Minil je deseti mesec, pa smo šli na vlak in na pot v domovino. Na tujem mi je bilo zelo vse eno, če sem bil kot človek tak ali tak. V svoje domače kraje se pa po taki poti nisem rad vračal. Skrbelo me je, kaj bodo rekli doma, če bom tak stopil pred očeta, pred mater, pred drage vaščane. To bo govorjenja, resničnega in izmišljenega, o izgubljenem študentu. Vso dolgo pot sem premišljeval, kaj bi storil. Do pravega sklepa nisem prišel. Izročili so me na zadnji postaji okrajnemu sodišču v Kranju. Prespal sem dobro celo noč in še drugo jutro sem jo potegnil pozno v dan. Popol' dne ob dveh me je sodni sluga odvedel v domovno občino. Računal sem: petih bova doma. Še vedno pri beleO1 dnevu. Nagovoril sem sodnega sluga. Re' kel sem mu, da težko hodim in da & ne videl rad, če bi preveč po dnevO prišla pred domačega župana. moram ga pohvaliti. Ta mož je k1 res človek, kakršnega boš v tem sta' nu težko dobil. Razumel je moj0, prošnjo in jo je upošteval. PoČaS1 sva hodila, tudi počivala sva, še krtf' ha mi je kupil in ko je bila že precej temna noč, me je izročil županu. župan me ni spoznal. Iz pisanja J zvedel, kdo sem. Poprosil sem ? naj nikar nikomur ne pove, kdo 1 kaj sem. In naj mi dovoli, da se kjef koli pošteno prespim. Pot iz Soren?„ Štajerske me je pošteno izdela1 ' Potem, ko se prespim, bova več rila. Odkazal mi je prostor v obči skih zaporih. Ni bilo kdovekaj, : kdor je truden, lahko povsod zaSF Prespal sem spet celo noč. , j Ko sem se prebudil, sam zagl6-poleg sebe skodelico mleka in * ^ črnega kruha. Bog ti oboje VovX dobra žena županova, če te prav poznam! SELA. Ljubi maj, krasni maj ... Krasota maja je letos nastopila šele sredi meseca. Pa je le prišla! Zjutraj prihajamo k šmarnicam in se navdušujemo za Marijino češčenje in po letošnjem šmarničnem berilu za skrb za duše v vicah. Cvetoči maj je obenem mesec izletov. Letos je šla ženska Marijina družba v Tunjice, dekliška pa ha Homec in v Groblje. V Tunjicah so videle žene, koliko ljudje žrtvujejo za cerkev. Poprava cerkvene strehe in zvonikov po pogorišču je stala 400.000 Din. To pa niso mačje solze! Požrtvovalnost pa vse naredi — tudi v taki fari, ki je manjša od naše. Na Homcu je bilo jako lepo, samo škoda, da je bil g. župnik bolan. V Grobljah so ham gg. misijonarji v svoji nepopisni prijaznosti pokazali v tiskarni zares lepe in za has dekleta čudovite reči. Kakšno »kunšt« znajo ti stroji, to smo dekleta kar gledale. Še za spomin so nam nekaj črk vlili. Za vse smo iskreno hvaležni, pa ne strojem, ampak... Pa kako lep kip Marijin imajo v cerkvi in kako lepo ozadje — kar nagledati se nismo mogle. Kako lepa mora biti Marija šele v nebesih! K njej moramo priti! DOMŽALE. Ker je bila proslava dr. A. Koroščeve 60 letnice prepovedana, se je istega dne brala za dr. Korošca samo sv. maša na prostem. Posebno pomemben je bil cerkveni govor g. svčtnika Bernika. Pri maši je igrala domžalska godba. Sv. maši je prisostvovala množica, kakor je Domžale še niso videle. — Na dan sv. Reš. Telesa smo kljub slabemu vremenu imeli procesijo z Najsvetejšim. Leon XIII. in rešitev delav. vprašanja 27. »Z zaupanjem se lotimo predmeta in in s popolnoma našo pravico, kajti tu gre Za ono vprašanje, katerega sprejemljiva rešitev se gotovo ne bo našla, če ne bo pomagala vera in Cerkev. Ker smo pa mi Čuvarji vere in pred vsem mi upravljamo one zadeve, ki so pod cerkveno oblastjo, Zato bi očividno zanemarili dolžnost, če bi molčali.« 28. »Gotovo zahteva tako važno vprašanje tudi drugih delo In prizadevanje; tu mislimo na vladarje držav, na gospodarje in bogataše in končno na delavce same, za katere se borba vrši. To pa trdimo brez oklevanja, da bodo zastonj vsa prizadevanja ljudi, če bo zapostavljena Cerkev. Cerkev je namreč, ki jemlje Iz evangelija nauke, s katerih močjo more spor ali popol- noma poravnati ali pa ga gotovo more ublažiti s tem, da mu vzame ostrino. Ona je tista, ki si prizadeva ne samo učiti duha, ampak tudi s svojimi zapovedmi voditi življenje in nravnost pozameznlkov, ki uprav delavski stan zboljšuje z mnogimi preko-ristnimi ustanovami. Ona hoče in se poganja za to, da bi se združile razsodnost in moči vseh stanov v ta namen, da bi se čimbolj ugodilo zahtevam delavcev, ter smatra za potrebno, da se v isto svrho — seveda s premišljeno zmernostjo — uporabijo celo zakoni in oblast države.« Časom preoblikujejo lice ideje in ne meč ne revolucija in nobena surova sila ne more trajno preobraziti človeške družbe. To morejo doseči le ideje in sicer ideje Kristusove. Kristus je socialni kralj sveta. Popoldne sva imela z županom razgovor. Povedal mi je, kako je pri nas doma. Oče je še vedno gospodar, vdovec, pa še krepak. Matere torej ni več. Ob cerkvi, tam tik pokopališkega križa, na desno, da je njen grob. Lahko ga bom dobil, saj je spomenik ob grobu. Vedel sem dovolj. Domov ne bom šel. Pač pa na materin grob. Zvečer, ko ne bo nikjer žive duše, bom šel. Sam hočem biti hri materi, čisto sam. Povedati ji hočem povest svojega življenja. Olajšano mi bo v duši. Zakaj zdaj me nekaj tlači kakor mora. Potem pa ®Pet nazaj v svet. Saj je velik. Večji hakor moj dom. Moj dom? Ni ga več. Samo grob |k> še moj dom. A kje? Ob materi? Sladka misel. Toda ... Vso noč sem deloma prespal, de-°nia prebedel na pokopališču. In ni bilo strah. Ob materi, pa strah? jf^č pa sem drugi dan, že v sosedni lari, slišal govorjenje, da je prejšnjo ?toč šel stari Robida mimo pokopa-išča in da je slišal, kako je na poko-Pališču strašilo. Skoro sem mu pri-°ščil, dedcu staremu, če sem ga malo Prestrašil. Saj je deloma tudi on kriv, sem to, kar sem, izgubljen in Potepin. 9h< Micika! Ne smem se te spomni. Ti si angel, moja mati je pa že 'Ped angeli; jaz bi bjl pa lahko vsaj pošten človek, če ... Ne! Tiho bodimo. Kaj bi tožil in tarnal, ko pa moje tožbe nihče ne čuje. Samo tebi jo zaupam, ti zamazan papir. S teboj naj pa izgine iz sveta. Moja pot pa gre naprej. Med Nemce ne več! Harter, Toni in še nekateri drugi so mi dosti zagrenili življenje. Obrnil sem se na vzhod. Danes ne vem, kje bom spal jutri, in kje se bom spet ustavil, bogatega kmeta popotni sin in berač. Šel sem mimo Kostanjevice. Povpraševal sem po taki in taki hiši, kjer imajo sina pri rudniku v Leobnu. Dobil sem jo. Povedal sem, da sem prijatelj njihovega sina. Kako so bili veseli. Dva dni sem ostal v prijazni hiši. Pa bi bil še lahko. Da! Ko bi smel doma takole ostati! Oh dom, oh dom, kako je človek navezan nate! Šel sem naprej skozi dolenjska in štajerska zelena polja. Valovita so žita, plevice so pevale in tovarišice na sosedni njivi so jim odpevale. Jaz pa sem šel naprej in naprej, brez obstanka in brez prestanka in sam večni Bog ve, kje se bo spet ustanovila moja noga ... V. Ne vem, ali mi je usojeni ali kali? Nemcem sem se hotel umakniti, pa sem padel spet med Nemce. Nemogoče je, da bi zginil s sveta socialni nered in socialna beda, dokler ne zavlada svetu trojna ideja, ki jo je oznanjal Kristus: ideja resnice, pravičnosti in ljubezni. Ta nauk je pa Kristus izročil svoji Cerkvi in ji obenem naročil, naj ga oznanja celemu svetu: »Pojdite torej in učite vse narode!« S tem je Cerkev prevzela težko nalogo nase, da mora dvigniti svoj glas, kadarkoli in kjerkoli se krši nauk Kristusov; ona mora učiti vse brez izjeme idejo resnice, pravičnosti in ljubezni in obsojati vse, karkoli tej ideji nasprotuje. Naročilo Kristusovo: »Učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal«, nalaga Cerkvi dolžnost, brigati se za socialna vprašanja. Ona edina je od Kristusa postavljena čuvarica, da se ideja resnice, pravičnost in ljubezni tudi pri reševanju socialnih vprašanj ne krši. Zato so pa velikanski napori ustanoviteljev raznih socialnih sistemov, ki so imeli dobro voljo, pomagati bednemu človeštvu, tako žalostno propsulli in sicer tem hitreje, kolikor bolj so nasprotovali ali se oddaljevali temeljnim socialnim idejam krščanstva. Tako je tudi novodobni maksizein obsojen na smrt, ker nasprotuje resnici s svojim materializmom in ljubezni z nasilno revolucijo. Socialna resnica je, da je za ohranitev družbe in reda potrebno spoštovanje oblasti. Ta oblast mora biti v službi pravičnosti in ljubezni; ni neomejena, da bi nasproti svojini podložnim kazala samo kravico, ampak ima tudi dolžnost in ne sme rabiti oblasti v zatiranje resnice. Socialna resnica je, da je božja postava nad človeško; resnica je, da ima le Bog neomejeno pravo in da tudi večina nima neomejenega prava, če ni v skladu s pravič- Prejadral sem vso obširno Ogrsko nižino. Lepa polja, rodovitni kraji, a za moje slovensko oko vse prepusto, vse predolgočasno. Kar nisem se mogel privaditi tistega prizora: solnce je zjutraj pokukalo ven iz zemlje, zvečer je šlo spet nazaj v zemljo spat. Ali ni desetkrat lepši solnčni vzhod tam v moji domovini, tam kjer solnce pogleda izza kamniških planin in gre počivat tja za Triglav in za Sv. Jošta! Prišel sem na Sedmograško. Spet so bile gore, spet mi je bilo nebo bolj domače. Kar prijetno bi bilo, ali sedmograških Nemcev pa le nisem bil vesel. Harter in Toni, ali je tudi to vajino delo? Čudno, da smo ljudje taki. Po dveh, treh ljudeh sodimo ves narod. Ali je to prav, ali je to pravično ? Prišel sem do mesta, ki se mu pravi Zalatna. Poskušal sem dobiti delo v rudnikih. Šlo je še dosti lahko. A zadovoljen nisem bil. Življenje so mi grenili spomini na Nemce; tudi ciganov nisem bil preveč vesel. Zato je bil moj sklep takle: fant, toliko prisluži, da boš lahko šel kmalu drugam. Vleklo me je v Bosno. (Se nadaljuje.) Dne 29. junija bo v Grobljah misijonski dan. Vabljeni vsi, ki se zanimate za misijone, od blizu in daleč! nostjo. Košnica je, da mora dobro in resnično imeti v človeški družbi ne le svobodo, ampak tudi zaščito; resnica je, da taka oblast spodkopuje sama sebi temelje, ki hoče biti nevtralna do dobrega in do hudega. Resnica je končno tudi to, da tam, kjer ne zadoščajo zakoni pravice, da varujejo bedne in slabotne, mora vladati ljubezen In da mora biti obveznost, izvirajoča iz ljubezni in vesti, prav tako sveta, kakor obveznost, ki izvira iz zakonov. Na teh in drugih socialnih resnicah je edino mogoča trajna rešitev socialnega vprašanja, trajna sprava med »razredi« v človeški družbi. Pri rešitvi socialnega vprašanja moramo računati namreč s človekom, kakršen je, z vsemi njegovimi slabostmi in hudimi nagnenji. Takega človeka je pa treba vzgajati, in sicer vsak rod znova vzgajati. Trenutna sprememba lastnikov oblasti in denarja ne more prinesti trajne rešitve, dokler ni zagotovljena trajna socialna vzgoja ljudi, kakor jo more izvesti le vera in Cerkev. x. Beležke Da, to naše podeželsko polizobraženstvo, namreč tisto od pet do glave domišljavo, ki stalno polni ljubljanske kino-prostore, vzdržuje dunajska in berlinska pornografska založništva in je prenatrpano z izsledki modeme »znanosti«, objavljene v raznih magacinih, ki se zastopi na modo, zna kleti in je pod parfumirano obleko ogabno umazano, to naše »izobraženstvo« je strokovno podkovano tudi v dušeslovju in vč sledeče: Za razna zločinska dejanja človek ni odgovoren, ker je v možganih pač tako ustvarjeni, da mora delati tako. Za zločinca, ki Je kakor gora velik, ki je iz pokvarjenega veselja moril ljudi, zlasti otroke, imajo »utemeljen« izgovor: »Ni sam kriv, je ustvarjen tako.« Tak zločinec je bil znani diisseldorfski vampir, ki je imel menda okoli 20 umorov na vesti. Dne 2. julija 1931 je pravica izvršila nad njim smrtno obsodbo v Kolinu — kljub izsledkom moderne znanosti »podeželskega polizobražen-stva«, da človek ni odgovoren za svoja dejanja. Za tega skrajno pokvarjenega vampirja so se pa res zanimali tudi resni duše-slovci. Njegove možgane so preiskali na tozadevnem preiskovalnem zavodu v Mo-nakovem in na anatomsko-biološkem institutu berlinske univerze. Dognali so, da so vampirjevi možgani čisto pravilni in niso mogli ugotoviti nikake napake na njih, iz katere bi sklepali, da bi bil vampir Kiir-ten (tako mu je bilo ime) nenormalen in zato neodgovoren za svoja dejanja. (Povzeto po poročilu berlinskega dopisnega urada z dne 30. aprila 1932.) Bog ve, ali so našo slavno polizobraženstvo razni njihovi listi o tem obvestili? KAMNIK. Gosp. Alojzij Peterlin-Batog, učitelj v Kamniku, je spisal Igro z imenom »Solnce«. Iz Slovenskega naroda št. 100 z dne 3. maja zaznavamo, da se je vršila 31. aprila v Narodni čitalnici krstna predstava te igre, ki se vrši, kakor piše g. Kos v Slov. narodu, »v razvratnem zabavišču (v javni hiši), kjer Venere vabijo moške v objem«. — Igra je vzbudila med Kamničani različne komentarje, vznemirjenje itd. Upali smo, da se bo oglasil kak strokovnjak-kritik, ki bo kamniški javnosti ocenil delo g. Peterlina v literarnem, umetniškem, dramatičnem in — moralnem pogledu. Pa se ni! Zato prosimo g. avtorja, da bi poskrbel Kamničanom primerno oceno, da bo konec vznemirjenja, (če se be resničen kritik sploh hotel spustiti na polje g. Peterlina, učitelja v Kamniku. — Urednik.) Po svetu Cerkev v Rusiji: Po sodbi p. Ed-monda Walsh-a, bivšega predsednika papeške pomožne akcije za Rusijo, je v sovjetski uniji okroglo 2 milijona katoličanov. Imajo le kakih 110 duhovnikov in 182 cerkva. Prej je bilo tam nad 800 duhovnikov. Od teh so jih Sovjeti kakih 200 zaprli, drugi so umrli vsled lakote in nasilne smrti, še več so jih pa poslali v pregnanstvo. Od bivših 8 škofov sta sedaj le dva svobodna, trije so pa v ječi. Da je bilo krščanstvo živo in močno, priča 614 večjih in manjših cerkva, katere so skoraj vse nasilneži uničili ali iz-premenili v svoje namene. Katoliški univerzitetni tisk. — V dnevih od 4. do 6. marca se je vršil prvi mednarodni kongres predstavnikov katoliškega vseučiliškega časopisja pod pokroviteljstvom kardinala Lienarda. Tudi Jugoslavija je bila zastopana na tem kongresu. Ustanovili so poseben urad s sedežem v Lielleu, ki naj bi zbiral materijal, posredoval izmenjavo časopisja in člankov ter omogočil najširšo mednarodno sodelovanje katoliškega tiska. Prihodnji kongres se bo vršil 1. 1933 v Augsburgu. Nazadovanje starokatolikov. - Pri švicarskem zadnjem ljudskem štetju se je pokazalo znatno nazadovanje Starokatolikov v njihovih razvojnih središčih. Padli so od 55.000 na 45.000. Samo v kantonu Bern so nazadovali od 5.000 na 4.000. V mestu Bern samem so izgubili nad 400 duš. Nasprotno pa je katoliška cerkev napredovala v teh krajih za kakih 1600 duš. Splošno je prebivalstvo v »štirih svetih mestih« starokatolicizma v zadnjem desetletju naraslo za 12 in pol odstotka; starokatoličani pa so v istem času nazadovali za 17 in pol odstotka. Grozna sekta. Policija ameriške države Pensilvanije je odkrila strašno sekto. V neki livarni so namreč našli obešenega delavca. Dognali so, da je delavec pripadal verski ločini, ki svoje člane, o katerih sumi, da bi lahko smrtno grešili, spravi na oni svet, še preden bi v resnici padli v greh. Pravijo, da na ta način »rešijo« tega človeka večnega pogubljenja, obenem pa obvarujejo druge škode, s katerimi bi bil nesrečnež grešil. Tako so »rešili« tudi dušo tega delavca, ki se ni obnašal tako. kakor zahtevajo pravila te »rešilne« sekte. Bil je v največji nevarnosti, da se smrtno pregreši. Železnica v Vatikanu. Pred kratkim je bila dograjena in blagoslovljena nova železniška proga in postaja vatikanskega mesta. Proga vodi skozi velika vrata, ki se ponoči zapro in zastražijo. Ko pa zjutraj vlak izpelje, se spet odpro. Vera in šport. — Na zborovanju nemške Državne zveze za telesne vež-be v katoliških društvih v Kolnu je poročal znani jezuit Friderik Mukker-mann in med drugim opozoril na pomen športa tudi za cerkev in vero. Naglašal je, da naravno zdravje ustvarja predpogoj za zdravje vere in verskega občutja. Življenjska radost se povzdiga v radost sinovstva božjega. Potrpežljivost in vztrajnost se izpreminja v vajo za višje kulturno delo, športna svežost v predpogoj za udejstvovanje mladega in novega verskega življenja, dočim najde slovesnost svoj višek v dostojanstvenem bogoslužju. Telo prihaja pač vedno bolj in bolj do veljave. — K temu bi pripomnili samo to-le: Šport je zdrav in gibanje je potrebno, samo mora biti v pravi meri in dostojen. V tem pomenu so mišljene tudi Muk-kermannove besede. Telo, ki prihaja vedno bolj do veljave, naj bo izraz in orodje duše, in besede sv. Pavla o telesu kot templju Sv. Duha naj dobe razumevajoč odmev. Naj v nas spet oživi, kar je nekoč tako krepko živelo v zapadni Cerkvi, kjer še zdaj nosijo božji svod stebri, podobni mogočnim atletom. Francoske kolonije. V Parizu so na predavanjih duhovnika misijonske orgazinacije obravnavali tudi šolsko vprašanje Afrike. Številke kažejo veliko krivico, ki se godi katoliškim šolam. V francoski ekvatorialni Afriki obiskuje od 10.000 otrok 5600 misijonske šole, 4460 pa državne. V šolskem proračunu je za pouk teh 10.000 otrok določeno 1,600.000 frankov. Od tega so pa prejele misijonske šole le 81.000 frankov, vse ostalo je šlo za državne šole. Drugače skrbi država za Jude, hi jih je 150.000. Šolo jih obiskuje le 11.000. Za nje izda 2,450.000 frankov- Katoliška Cerkev na Angleškem* ' Prav razveseljivo je poročilo angleške »Catholic Evidence Guild«, ki navaj^ da prireja 38 podružnic redno vsfh teden nad 100 predavanj pod mihm nebom. Te podružnice štejejo oko 600 članov. Sklenile so, da bodo le^ tos to svojo vojsko razširile tudi n Škotsko. Potreben je zlasti najprr prostejši krščanski nauk. Izdatno dragoceno podporo daje temu apj' stolskemu delu katoliški tisk. Blac poolski škof Pearson upa, da^ v omrežje teh ciljev, te predstraze boju za dušo Anglije kmalu obj vso deželo. .. ge Katoliške poklicne organizaciji zlasti v zadnjih Letih na Anglesk uspešno in hitro širijo. Prvo ^g, zavzema »Metropolitanska polimJ OTROŠKI KOTIČEK PIŠE STRIČEK MATIČEK gilda«. Nekoliko kasneje je bil ustanovljen katoliški ceh nastavljencev na omnibusih in kakor poroča »The Universe«, sta se v nekaj tednih ustanovila katoliški lekarnarski in opti-čarski ceh in v Londonu katoliška organizacija poštnih nastavljencev. Tako je dosegla delavna katoliška »Truth Society« v razširjanju katoliških obrambnih spisov nov rekord: v 1. 1931. je prodala vsega skupaj 1 milijon 386.385 številk. V tem pa niso vštete prodane knjige in letaki in tudi ne brezplačno razdeljeni obrambni spisi. ZAPRTE DUHOVNE VAJE v Lichtenth. zavodu v Ljubljani V teku letošnjih počitnic se bodo v imenovanem zavodu vršili sledeči tečaji zaprtih duhovnih vaj: 1) Za meščanske gospe in matere od 29. junija zvečer do 3. julija zjutraj. Prijaviti se je treba vsaj do 15. junija. 2) Za učiteljice in uradnice od 14. julija zvečer do 18. julija zjutraj. Prijaviti se je treba do konca junija. (Posebna vabila se letos ne bodo pošiljala. Vabljene so ne le bivše zavodove gojenke, ampak vse, ki žele v duhovni samoti dati svoji duši novih moči.) 3) Za matere z dežele od 28. julija zvečer do 1. avgusta zjutraj. Prijaviti se je treba do 15. julija. 4) Za dekleta od 12. avgusta zvečer do 16. avgusta zjutraj. Prijaviti se je treba do konca julija. — Po potrebi bo še en tečaj za dekleta v drugi polovici avgusta. Oskrbnina (hrana in stanovanje) Znaša za vse tri dni 100.— Din. Prijave — ustmene in pismene — Sprejema vodstvo Lichtenthurnovega Zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg. Zadnje telefonske vesti Kamnik, 29. maja. (Tel. Naš. listu). -Vaš dopisnik je izvedel, da bo mestna poll-c* *ja aretirala vsakega, ki bo v bodoče beračil po teritoriju mestne občine. Kar bo Prtberačll, bo polleija zaplenila v korist °bčinske blagajne, ker je beračenje občin-8ki monopol. MENGEŠ, SO. aprila. (Tel. Naš. listu.) Nocoj je v naši bližini gorelo. Ker so ga-8Ucl bili že najbrž večinoma v posteljah, M kazalo, da bi jih motili pri nočnem počitku. Domžale, SO. aprila (Tel. Naš. listu). £°coj je trobil gasilski rog. Govorilo se je,