8554 AA
601 C
L' ! N J A K N J X' X NIC A
P * P -126
PRimtJRSKI DNEVNIK
^oitnina plačana v gotovini	•.
Abb. postale I gruppo liCUa 400 Ur
Leto XXXVII. Št. 224 (11.046)
TRST, torek, 22. septembra 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
MRZLIČNI POSVETI PRED PREDLOŽITVIJO PRORAČUNA
ZA SPADOLINIJA KLJUČNI TEDEN PRED PREIZKUŠNJO V PARLAMENTU
Včerajšnje srečanje proračunskega ministra La Malfe s sindikati «korak naprej», a brez obvezujočih odločitev
RIM — Včeraj se je začel za Spadolinijevo vlado ključni teden Pri določitvi gospodarskih ukrepov, ki naj zajezijo inflacijo na najvišjo raven 16 odstotkov v prihodnjem letu, kot prvi pogoj za obnovo inve-»ttcij in izhod iz gospodarske krize. Tak prvenstveni namen vlade je Potrdil tudi sam ministrski predsednik na včerajšnjih srečanjih s krajevnimi upravitelji v Milanu, pri čemer je izrazil prepričanje, da ne bo pogrešal «stvarne podpore« vlad-»ih strank in zaupanje, da bo «u-»tavna opozicija« (KPI) pokazala ♦pozitivno dovzetnost«.
Sam Spadolini je označil ta teden *a «odločilnega» v borbi proti inflaciji, češ da namerava vlada doseči ta smoter «za vsako ceno». Ker se Je pa sam obvezal, da bo ustrezne zakonodajne akte, državni proračun in priloženi finančni zakon za leto 1982, predložil parlamentu do konca meseca, postajajo roki vse bolj tesni, težave pri usklajevanju stališč v sami vladni koaliciji in »ted samimi ministri, pa še doseganje kolikor tolikšnega soglasja ta-
Pred.scdnik vlade Spadolini
'ko,, imenovanih »družbenih šib, sindikatov in združenj delodajalcev, o-stajajo v osrednju mrzličnih prizadevanj ' predsednika vlade in njegovih ministrov.
Včerajšnje srečanje proračunske-8° . ministra La Malfe z zastopniki enotne sindikalne zveze, ki odpira Verigo zaporednih posvetov na vseh ta vneli, je bilo (mimo uvodnih »bliskov«, ko je samozavestni sip enega od '«oččtov republike* skušai postaviti sindikaliste ob zid, čemur s* * seveda ustrezno odgovorili) po Oceni obeh strani «neodicčilno», a v bistvu »korak naprej« v razgovori vlada - sindikati. Po seji, na kateri so obravnavali vladne predlo-8“ glede investicij in izkoriščanja
sklada 10.000 milijard (ki naj bi ga pridobili s klestenjem po socialnih postavkah proračuna), je pa le obveljalo stališče sindikata, da hoče preveriti s pristojnimi ministri posamezne ukrepe v vsej operaciji.
Danes bo skušal Spadolini uskladiti nasprotujoča si stališča svojih ministrov glede proračunskih postavk, ki naj bi jih oklestili, kar mu ne bo prav lahko. Jutri se bo srečal s predsedniki parlamentarnih komisij, da jih prepriča o nujnosti pospešenega postopka pri razpravi o proračunskih zakonskih ukrepih. Pojutrišnjem se bo, skupaj s pristojnimi ministri, ponovno sestal z najvišjimi sindikalnimi voditelji Lamo, Carnitijem in Benvenutom v upanju, da mu odprejo zeleno luč za dokončno odobritev finančnih u-krepov na petkovi seji vlade.
Izid njegovih prizadevanj na vseh
teh različnih ravneh je pa povsem vprašljiv, predvsem zaradi dvomljivih protivrednosti, ki jih lahko ponuja sindikatom v zameno za gotove žrtve (pri skrbstvu, zdravstvu, šolstvu, javnih storitvah, oliranitvi dejanske kupne moči plač), če niti ne upoštevamo nasprotovanja politične opozicije, ki ga čaka v parlamentu.
Znamenja rahlega popuščanja inflacije
RIM — Po prvih podatkih o naraščanju cen v tem mesecu, ki jih zbirajo v Milanu in Turinu (okrog 1 odstotek v primerjavi s prejšnjim mesecem) ter na osnovi podatkov iz avgusta, ko so se cene povišale «sa-mo» za 0,7 odstotka, se inflacija u-mirja. Če se bo tako upočasnjenje nadaljevalo še v oktobru, bo novembra draginjska doklada poskočila le za 7 točk, medtem ko se je februarja povišala za 11, maja za 14 in avgusta za 10 točk.
NA REDNEM ZASEDANJU GENERALNE SKUPŠČINE OZN
Haig diktira tretjemu svetu pogoje za gospodarske pomoč
Za ameriškega državnega tajnika je odprava krajevnih spopadov ključ za dosego trajnega miru
NEVV YORK — Ameriški državni tajnik Alexander Haig je včeraj v svojem govoru na 36. zasedanju generalne skupščine OZN izrazil prepričanje, da je ključ za premostitev kronične revščine tretjega sveta v ponovnem uvajanju načela »pomagaj si sam« in v doslednjem spoštovanju zakonitosti prostega tržišča, obenem pa je poudaril, da bodo iz načrtov ameriške gospodarske pomoči črtali vse tiste države,
ki vodijo nasilno in teroristično politiko.
»Ne moremo prezreti, je dejal Haig, tesne medsebojne odvisnosti med varnostjo (vojaško) in gospodarskim razvojem«. Ob tem je poudaril, da bodo ZDA nadaljevale in stopnjevale svoje pobude pri »preprečevanju agresij«, prav zato ne bodo nudile pomoči tistim državam, ki vodijo po ameriški oceni napadalno, agresivno in teroristično politiko. Te besede je večina opazovalcev v Stekleni palači ocenila kot pojasnilo, zaradi črtanja gospodarskih pomoči Nikaragui. ZDA namreč trdijo, da sandinistična revolucija pomaga salvadorskim upornikom.
V duhu medsebojne odvisnosti med vojaško varnostjo in gospodarskim razvojem je Haig obsodil Sovjetsko zvezo in Vietnam zaradi
•iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiMHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiaiiiiiiniiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuitiHiiiiitinmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiidiiiiiiiiaMiuiiuiiiiiiiiiii
PO SICER NEURADNIH VESTEH IZ VARŠAVE
Moskva grozi Poljski z omejitvijo dobav petroleja in drugih surovin
Mrzlični pogovori poljskih voditeljev - Solidarnost se pripravlja na začetek drugega dela kongresa
VARŠAVA — Včeraj se je v običajno dobro obveščenih varšavskih krogih razširila vest, da nedavno pismo CK KPSZ in vlade ZSSR partijskemu in vladnemu vodsiu Poljske ni bilo objavljeno v celoti. Uradna cenzura naj bi črtala iz objave tiste dele (ali dodatni del),»v katerih Sovjeti jasno napovedujejo omejitev v dobavi petroleja in drugih surovin, glede trgovinske izmenjave pa naj bi veljala ozka recipročnost. V tej luči je seveda lažje razumeti «izjemno stanje«, o kate-
rem so se poljski voditelji v preteklih dneh mrzlično pogovarjali.
Na izredno napetem poljskem pri zorišču se je tako začel nov teden, ki bo verjetno veliko pomenil v raz voju ene najbolj negotovih kriz. ki ju Poljska preživlja. Prejšnji teden se je trikrat sestala vlada in kar dve seji sta bili namenjeni razpravi o izrednih ukrepih, ki bi bili potrebni, če bi se položaj «nevarno» preokrenil. Tudi partijsko vodstvo se je večkrat sestalo s perifernimi vodstvi in proučevalo vlogo partije, še posebno po Brežnjevi zahtevi, naj radikalno nastopa proti antisovjet-
GOVOR BERLINGUERJA V TURINU
Za miroljubno rešitev kriznih žarišč v svetu
Glavni tajnik KPI govoril tudi o vlogi partije v Italiji - Prizadevanja za pogajanja med velesilama
RIM — Z govorom, ki je bil Osredotočen na žgoča vprašanja te-Sa časa, in sicer na vprašanje {»iru, vojne, razvoja in vloge delavcev. funkcije komunistične par-ti.le. je glavni tajnik KPI Enrico Berlinguer v nedeljo v Turinu ,.kle-»il velik praznik komunističnega Rslva. Berlinguer je govoril skoraj »('pregledni množici ljudi, saj se jih je zbralo na prazniku »Unita« skoraj 200 tisoč.
Nismo izolirani in niti sektaški jo dejal glavni tajnik KPI, in sploh »e odgovarjajo resnici orizadcva-»ia, ki bi hotela predstaviti KPI kot zastarelo stranko ki nima posluha za «modernost* sedanjega »asa. Kaj pa je modelnega je polemično naglasil Berlinguer. v politiki naših nasprotnikov, ki nas obsojajo? Kje je modernost v aroganci in zlorabljanju oblasti v .škandalih in polemikah med razni-*ni strankarskimi tokovi?
KPI si prizadeva predvsem za teir, zato podpira vsak ukrep, ki »i privedel do pogajanj med obema vclesila‘ma in bi postavil v ravnotežje svet. ki nevarno drsi proti katastrofi tretje svetovne vojne. Komunistična partija naslanja veliko »Panj tudi na gibanje neuvrščenih, »a vse evropske sile in sile »tretjega sveta«, ki si prizadevajo za »hran.ievan.ie ravnotežja in iskanje drugačnih poti, kot na ie sedanja »uklearna grožnja. Komunisti hočejo drugačen razvoj, sai rtoseda JVii «nc zadošča primarnim potrebam fizičnega življenja ljudi tre t.iega sveta«, niti ne zadovoljuje Listih ki so se komaj prebili iz revščine. KPI se bori za tisto «tre-Co pot«, ki ne odgovarja niti iz-k'’š|)ifirn zahodnih socialdemokracij ih niti izkušnjam tako imenovane-
ga »realnega socializma«.
Skratka, to »tretjo pot* bo v Italiji mogoče uresničiti ie takrat, ko bodo padli v pozabo vsi medsodki napram komunistične partije. S tem .je Berlinguer posredno polemiziral tudi s svojimi političnimi nasprotniki, v prvi vrsti z voditelji KD in socialistične stranke. Glavni tajnik KPI pa se je vzdržal polemik s sedanjo Spadolinijevo vlado, saj o tem sploh ni govoril kol v bistvu ni omenil niti konkretnih težav, ki jih imajo danes delavci v Italiji in niti konkretnih perspektiv za razne spremembe v državi. Pa tudi o mednarodnih vprašanjih je Berlinguer govoril boli na splošno in ni dajal vzvišenih ocen. Glede poljske krize ie Berlinguer dejal. da je treba najti pozitivno rešitev, nekdo ie omenil da glavni tajnik KPI predlaga nekakšen »zgodovinski kompromis« med partijo, sindikatom Solidarnost in cerkvijo.
R. G.
ma delovnih kolektivov — včeraj je prednjačila siderurška tovarna »Srp in kladivo* — ki pozivajo »poljske brate, naj se uprejo kontrarevoluciji, s katero skušajo, sovražniki socializma prekiniti bratske odnose med SZ in Poljsko«. Agencija TASS je prvič neposredno obtožila Zahod in ameriško tajno policijo FBI, da skrivajo pod gospodarsko pomočjo Poljski le naklepe za gospodarsko in politično infiltracijo.
NEW DELHI - Kot poročajo af-ganski begunci v Indiji je skupina »mudžahedinov* napadla in huje poškodovala poslopje sovjetskega veleposlaništva v Kabulu. Uporniki naj bi pri tem uporabili številne rakete. O žrtvah in obsegu škode ni točnej-ših podatkov. V četrtek so «mudža-hedini« s težkim orožjem napadli tudi carinski urad v prestolnici. Bitka je baje trajala kar šest ur.
»kršenja ozemeljske suverenosti« Afganistana in Kampučije. Sovjetske voditelje pa je obvestil, da ne bo kljub ameriškemu prepričanju v koristnost nadzorstva nad oboroževanjem nobenih pogajanj in sporazumov brez jamstev in premikov v' sovjetski politiki. Po Haigovih besedah je mednarodna skupnost »precenjevala« pozitiven vpliv pogajanj o varnosti na regionalne spopade. Haig je prepričan, da je prav odprava krajevnih spopadov ključ za dosego trajnega miru. Trajnejšega sporazumevanja med »velikimi* ne bo, dokler se bodo nadaljevale kršitve ozemeljske celovitosti in napadi na suverenost posameznih držav, ki jih vodi SZ s svojimi zavezniki. To je z grobimi besedami povedano, kar je Haig mislil, ko je govoril o Afganistanu in Kampučiji.
Glede razvoja tretjega sveta pa je Haig zagovarjal Reaganovo strategijo »rasti* in nakazal tri točke za izhod iz revščine Tretjega sveta. Najrevnejše države potrebujejo izdatno mednarodno gospodarsko pomoč, a tudi zdravo gospodarsko politiko, ki naj jim zagotovi večjo gospodarsko neodvisnost. Revnejše države potrebujejo investicijske ka-pitale, tehnično pomoč in strokovno usposabljanje, a tudi sredstva za sodelovanje pri svobodni izmenjavi. Najbolj razvite države Tretjega svete pa morajo po Haigovih besedah odpreti vrata svobodni trgovini in investicijam.
Haigov govor pred generalno skupščino OZN lahko po vsem tem ocenimo kot odraz notranje Reaganove politike na mednarodnem prizorišču in kot stopnjevanje strateškega pogojevanja v dialogu Sever - Jug tudi v luči prihodnje konference v Cancunu.
Številni pogovori ministra Colomba v Stekleni palači
NEW YORK — Ob generalni skupščini OZN so v Stekleni palači v teku tudi številna srečanja in posvetovanja predstavnikov svetovne diplomacije. Italijanski minister E-milio Colcmbo je imel včeraj vrsto pogovorov s predstavniki raznih držav. Z vzhodnonemškim zunanjim ministrom Fischerjem in z jugoslovanskim zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem se
je pogovarjal predvsem o poljski krizi. Predsedniku NDR .je Colombo povedal, da bi vsak zunanji ali nasilni poseg v poljska dogajanja hudo zavrl možnost obnavljanja odnosov Vzhod - Zahod. Z Josipom Vrhovcem pa sta se strinjala, da je položaj na Poljskem nevaren, obenem sta se zavzela za sklicanje konference o razorožitvi v Evropi.
Colombo se je sestal tudi s turškim zunanjim ministrom in z ameriškim državnim tajnikom. Z obema .je razpravljal predvsem o vprašanjih atlantskega zavezništva, s Haigom pa o napovedanih ameriško-sovjetskih pogovorih.
Belise postal neodvisen
BELISE — Od včeraj je svet dobil še eno suvereno in neodvisno državo — Belise (bivši britanski Honduras), ki je že dve leti opazovalec v gibanju neuvrščenih. Po mnenju marsikaterih pa je »vroče* srednjeameriško, področje dobilo novo žarišče napetosti zaradi ozemeljskih pretenzij sosednje Gvatemale.
SPOMIN NA GREGORČIČA
A’ nedeljo so v Vršnem, rojstnem kraju Simona Gregorčiča, s krajšo slovesnostjo odkrili spomenik velikemu pesniku, »goriškemu slavčku«. Spomenik so s prostovoljnim delom postavili sami vaščani Vršnega. Poročilo na goriškl strani.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiinutiiiiMiiiiiiuiiM
SOGLASNA IGOIOViriV NA VČERAJŠNJEM PLENARNEM ZASEDANJU
Skupnost Alpe-Adria zadobiva čedalje večji politični pomen
Po vključitvi Tridciitinske-Južnc Tirolske šteje skupnost deset članov - Posebna pozornost kulturnim vprašanjem ter prevoznim in prometnim infrastrukturam
BENETKE — Predsedniki dežel, ki sestavljajo delovno skupnost dežel Tn regij vzhodnoalpskega obmo čja Alpe - Adria in ki so včeraj imeli plenarno zasedanje v prosto rili ustanove Cini na otoku Sv. Jurija v Benetkah so Dodčrtali, da se politični pomen skupnosti Alpe Adria veča iz leta v teto, kar dokazuje tudi zanimanje, ki ga delovanje skupnosti vzbuja v raznih evropskih organizmih. Politični pomen skupnosti pa se bo nedvomno povečal z vključitvijo dežele Tridentinske - Južne Tirolske, ki so jo včeraj soglasno sprejeli v skupnost Alpe - Adria.
Na včerajšnjem zasedanju so pregledali dosedanjo dejavnost skupnosti ter sprejeli celo vrsto pomembnih in vsebinskih sklepov, med katerimi naj omenimo kriterije o finansiranju dejavnosti Al-
ski propagandi. Solidarnosti. Velik odmev v svetu — in še posebno na Poljskem — pa je imel tudi papežev nagovor v nedeljo, ko je pred številnimi verniki v Castelgandolfu poudaril, da ima «Poljska pravico reševati svoje probleme samostojno*.
«Preveč poljske krvi je bilo že prelite v zadnjih vojnah, da bi zdaj mislili in govorili o nadaljnjem prelivanju,* je poudaril Janez Pavel II., ki je nagovor tako končal: »Treba je poudariti, da ima narod, ki po takšni ceni plačuje svojo neodvisnost, pravico, da samostojno odloča o svojih problemih.«
Danes ali jutri bo Janez Pavel n. sprejel tajnika poljske škofovske konference Bronislawa Dabrovvske-ga, ki je včeraj odpotoval iz Varšave. Zahodne agencije poročajo, da je visokega poljskega dostojanstvenika poklical na razgovor sam papež.
Vodstvo Solidarnosti, ki se je baje sestalo včeraj, ni do sedaj uradno odgovorilo na sovjetsko izjavo, ki je po njihovem mnenju bila namenjena partiji oziroma vladi in ne Solidarnosti. Tako je izjavil včeraj glasnik Solidarnosti, ki je napovedal, da bo sindikat odgovoril na ta vprašanja med dragim delom kongresa, ki se bo začel v soboto. Medtem pa vsi pričakujejo sejo Sejma, ki je napovedana za četrtek. Na njem bodo poslanci morali odločati o zahtevi Solidarnosti, da parlament ne sprejme zakonskega osnutka vlade glede delavskega samoupravljanja, oziroma naj prej izvede referendum. Solidarnost je že napovedala, da bo v nasprotnem primeru bojkotirala zakon ter na lastno pest organizirala referendum.
Če je poljski tisk včeraj objavljal predvsem članke v podporo poročila politbiroja, ki je Solidarnost obtožil, da je enostransko prekinila družbeni dogovor, je sovjetski tisk veliko bolj radikalen in daje vtis, da hoče prikazati poljski položaj še bolj katastrofalen, kot v resnici je. Na vseh časopisih se vrstijo odprta pis-
...................
Dolomiten o bližnjem popisu prebivalstva
ŠOVINISTIČNI IZPAD V BENEŠKI SLOVENIJI
»NEZNANCI* PONOVNO OSKRUNILI SPOMINSKO SKALO NA KAMENICI
ČEDAD — »Običajni neznanci« so v soboto spet oskrunili'spominsko obeležje na Kamenici, ki je postavljeno na senožet v bližini Tarbija v Beneški Sloveniji. Dvojezični napis, ki priča o nekdanji avtonomiji slovenskega prebivalstva Benečije pod okriljem Beneške republike, so huligani tokrat celo izbrisali z dletom in nato nemoteno zapustili prizorišče svojega šovinističnega «podviga«.
Kamenica, kjer vsako leto slovenska kulturna društva in Zveza izseljencev iz Beneške Slovenije prirejajo tradicionalno kulturno srečanje med sosednimi narodi, je bila doslej že večkrat tarča podobnih izpadov. V zadnjih treh letih se je namreč nasilni
bojkot bratstva in medsebojnega spoštovanja kultur in jezikov, katerih nosilci so narodi, ki se tu vsako leto srečajo, dosledno ponovil. Poleg mazanja spominskega kamna in uničenja druge opreme, so huliganski bes izražali tudi tako, da so senožet dobesedno posejali s steklenimi drobci, nevarne in ovinkaste cestne prehode, ki peljejo na Kamenico pa so prav tako «opremili» s tisočimi žeblji. Tokrat so se omejili le na spominsko obeležje, škoda pa je vendarle precejšnja.
Ni potrebno posebej poudariti, da storilcev tudi tokrat niso našli. Njihova mržnja do Kamenice pa jasno priča iz katerih vrst iz-
hajajo. Kljub temu, kaže, da številni pozivi silam javne varnosti in sodstvu, naj odkrijejo krivce in jih za njihovo vandalsko početje primerno kaznujejo, niso zalegli. Demokratično urejena država, za katero se ima Italija bi si ponovnega obujanja duha nasilja, nestrpnosti in objestnosti, ki ga je v te kraje prinesel fašizem, ne smela dovoliti. In vendar se mazaške akcije, ne le v Benečiji, temveč tudi v ostalih krajih dežele, kjer živimo Slovenci, nekaznovano nadaljujejo. Imena storilcev pristojnim organom najbrž niso povsem neznana, prav zato pa je pričakovati, da bodo proti njim naposled ukrepali in jih enkrat za vselej tudi onesposobili.
GENOVA — Genovski občinski svet je sinoči potrdil dosedanjega župana Cerofolinija (PSI). S tem so tudi v Genovi potrdili dosedanjo levičarsko upravo, ki jo sestavljajo svetovalci KPI, PSI, PSDI, PDUP in radikalcev. Edina novost v pri merjavi s prejšnjim odborom je pristop socialdemokratov k levičarski koaliciji.
Dolar po 1.134,50 lire
MILAN — Protestom proti Reaga novi gospodarski politiki in znižanju obrestnih mer v ZDA pripisujejo izvedenci nadaljnji padec tečaja dolarja, ki je bil včeraj vreden 1.134,50 lire
BOČEN — Bližnji popis prebivalstva že nekaj časa buri duhove na Južnem Tirolskem, kjer bodo v bocenski pokrajini popisovali prebivalstvo po narodnosti in bo izjava ob popisu veljala za pravico do sprejema v državne službe. O tem vprašanju obširno piše južnotirolski nemški dnevnik Dolomiten, ki se seveda odločno zavzema za popis po narodnosti, s katerim bi si nemška večina pridobila vrsto privilegijev, predvsem kar zadeva zaposlovanje. Številne stranke, začenši z levico, nasprotujejo preštevanju manjšine po narodnosti. Preti dnevi so v Bocnu na tiskovni konferenci predstavili popisno polo. ki je vsebovala tudi vprašanje o narodni pripadnosti, Dolomiten pa sedaj piše, da je osrednji zavod za statistiko ISTAT umaknil iz obtoka že pripravljene (dvojezične) pole in da se širijo govorice, naj bi vlada popustila tistim, ki nasprotujejo popisu po narodnosti.
Dolomiten se sprašuje, kateri so nameni vlade: gre samo za tehnično zamenjavo formularjev (na vprašalniku o narodnosti naj bi ne bilo oznake ISTAT, ker gre za izvajanje «paketa» in ne za statistično poizvedovanje) a': za poskus, da odstranijo vprašanje o narodnostni pripadnosti s popisne pole? Po mnenju nemškega dnevnika bi bil tak sklep odkrito kršenje južno-tirolskega paketa.
Sicer pa se Dolomiten tokrat odkrito zaganja proti vladi, ter napada podtajnika pri predsedstvu vlade poslanca Compagno, češ da je predstavnikom nemškega sindikata, ki so ga obiskali, izjavil, da ni mogoče zahtevati od Italijanov z Juga, ki delajo v javnih upravah na Južnem Tirolskem, da se naučijo drugega jezika in da so »južni Tirolci nemške narodnosti narod kmetov in da bi morali to tudi ostati ter prepustiti javne uprave Italijanom z Juga«. Poslanec
Compagna je včeraj te izjave demantiral in je dejal, da je prišlo očitno do nesporazuma, ki ga je treba »morda* pripisati »slabemu poznanju italijanskega jezika* pri njegovih sogovornikih ali pa tudi njegovi nesposobnosti, da objasni, kar misli v zvezi z zaposlovanjem na Južnem Tirolskem. Compagna pravi, da je pripisovanje političnega pomena njegovemu problemskemu razglabljanju rinstrumentalizacija«, saj gre predvsem za besede, ki zadevajo vprašanje Juga ne pa Južno Tirolsko.
Včeraj so o popisu prebivalstva zavzeli stališče tudi radikalci. Poslanec Marco Bo-ato je na tiskovni konferenci v Bocnu izjavil, da radikalna stranka sicer soglaša s popisom prebivalstva no narodnosti, vendar mora biti ta popis enak onemu izpred desetih let, to je anonimen popis v zgolj statistične namene.
pe - Adria, sodelovanje na področju informiranja, sodelovanje med univerzami, kriterije za podelitev kulturne izkaznice, ne nazadnje pa se tudi domenili o vrsti pobud na področju prevoznih in prometnih infrastruktur.
Kar zadeva vprašanje prevoznih in prometnih infrastruktur so predsedniki dežel Alpe Adria sklenili, ob upoštevanju izrednega Domena, ki ga ima promet v okviru skupnosti. da sprejemejo predlog o izdelavi dokumentacije o cestnih in železniških povezavah ter o prometnih perspektivah skupnosti. Poleg tega bo sprejela skupnost pokroviteljstvo nad organizacijo simpozija o mednarodnem zračnem prometu, ki bo v Gradcu. Obvezali so se tudi, da bodo pri posameznih nacionalnih vladah in na vseh u-streznih mednarodnih organih na evropski ravni podpirali realizacijo vrste načrtov, za katere so ugotovili, da so prioritetnega značaja v okviru že ugotovljenih povezav, spričo njihovega pomena v mednarodnem prometu, predvsem pa zaradi hitre in učinkovite povezave severno-jadranskih luk in sicer Trsta in Benetk v Italiji ter Kopra in Reke v Jugoslaviji s centralno Evropo. Gre za načrte za Phyrn-sko avtocesto (Niimberg - Regensburg - Lienz - Gradec - Maribor -Ljubljana - Zagreb - Beograd); za Tursko avtocesto vključno s predorom pod Karavankami (Munchen - Celovec - Ljubljana - Zagreb -Beograd); za avtocesto pod Mont,e Croce Carnico (Trst - Monte Croce Carnico - Lienz - Munchen); za avtocesto Benetke - Lienz - Munchen ter za vse ceste, ki so predvidene v osimskem sporazumu v trikotniku Trst - Gorica - Videm.
Govor je bil tudi o tako imenovani kulturni izkaznici ali o kulturnem potnem listu. Predsedniki so s tem v zvezi podčrtali pomen take pobude kot instrumenta, ki omogoča medsebojno spoznavanje in dialog med kulturnimi delavci skupnosti. Kulturne izkaznice, ki bi morale i-meti dveletno veljavo in jih bodo začeli podeljevati v prvih mesecih prihodnjega leta. bodo namenjene znanstvenim delavcem in umetnikom, ki imajo v interesu kulture potrebo po stikih z najbolj reprezentativnimi kulturnimi inštitucijami, ki jih bodo samostojno določile posamezne dežele skupnosti. Morali b' podeliti kakih 10 tisoč kulturnih izkaznic, ki naj omogočijo plodnejšo izmenjavo izkušenj, skupne raziskave itd. Zadolžili so tudi 3. komisijo (za kulturo in informiranje), da zbere sezname institucij, ki bodo vključene v to pobudo.
Predsedniki delovne skupnosti Alpe Adria so podčrtali poseben pomen, ki ga imajo sredstva javnega obveščanja v okviru dežel skupnosti ter obvezali tiskovne urade dežel, da na področju informiranja zagotovijo večje sodelovanje, ki naj se izrazi v pobudah, ki lahko privedejo do boljšega- spoznavanja stvarnosti posameznih dežel. Prav tako bo treba poglobiti konkretno sodelovanje med štirimi tiskovnimi agencijami ANSA, TANJUG, DPA in APA, da bi omogočili sredstvom množičnega obveščanja obsežnejše in hitrejše obveščanje o gospodarski, politični
in kulturni stvarnosti dežel Alp« Adria.
Ob koncu naj še omenimo, da s« med včerajšnjimi sklepi sprejeli tudi tistega, ki priporoča ustanovitev športnih iger Alpe-Adria in pa organizacijo vrste kulturnih prireditev na temo »Dve stoletji kulture v deželah skupnosti Alpe-Adria (1750-1950)».
IVAN FISCHER
Leopoldo Elia novi predsednik ustavnega sodišča
RIM — Sodnik Leopoldo Elia .» enajsti predsednik ustavnega sodišča. Elio so izvolili včeraj po tajnem posvetu, katerega se je udeležilo 14 sodnikov.. Novi predsednik ustavnega sodišča je prejel osem glasov, medtem ko .jih .je sodnik Antonino Di Stefano prejel šest. Leopoldo Elia. ki je star 56 let. je bil pravni svetnik umorjenega predsednika KD Alda Mora. leta 1974 pa se je udeležil tudi mednarodne konference o manjšinah v Trstu, kjer .je imel tudi jjoseg. o njegovem posegu pa smo takrat zapisali naslednje:
»Dr. Leopoldo Elia i rimske univerze ie svoj voseo začel z ugotovitvijo, da ie manjšinsko problematiko va splošno težko pravno urediti in ie v zvezi s tem bil mnenja, da bi bilo bolie manjšinsko problematiko zakonsko urejati v okviru splošne Hal' ionske zakonodaje, sai bi bilo na primer neumestno iužnotirolski "paket” enostavno prenesti na slovensko manjšino v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kajti v Južni Tirolski i* nemška manjšina kompaktno naseljena, vtem ko ie slovenska manjšina v Furlaniji - Julijski, krajini razpršena. Nato je dr. Elia prešel na primer Nadiških dolin in tu uoo-tavljal, da morebitne jezikovne značilnosti še niso nacionalne, značilnosti, kaiti določena skupnost se mora čutiti za manjšino in da neka manjšina v manjšini, ki to izpoveduje. še ne predstavlja manjšine. Svojo razlago je rimski profesor zaključil, da bi tudi probleme manjšine mogli rešiti v okviru svhšn:h nacionalnih zakonov, potem va še s specifičnimi deželnimi zakoni.»
VČERAJ V TREH DRUŽINSKIH POSVETOVALNICAH TRŽAŠKE OBČINE
Volitve v upravne svete posvetovalnic spopad med naprednim in konservativnim
Uspeh demokratičnih sil v Rocolu - Še nejasen položaj v posvetovalnici pri Sv. Soboti Oster napad melonarskega «Movimente donne Trieste» v Rojanu
Včerajšnje volitve v upravne svete družinskih posvetovalnic tržaške občine so potekale, kot je bilo pričakovati, v znamenju spopada med naprednimi in konservativnimi silami. Vsaj po prvih, še neuradnih rezultatih sodeč (volilne sedeže so zaprli snoči ob 21. uri, nakar se je začelo preštevanje glasov), so demokratične organizacije — v prvi vrsti Zveza žensk Italije (ZŽI -UDI) — ubranile napad nazadnjaških skupin, ki so se zbirale okrog Gibanja za življenje in novonastalega melonarskega «Movimento donne Trieste*.
Volilna udeležba ni bila prav visoka; volilo je približno 1400 volilnih upravičencev od skupnih 3.550 (med katerimi je bilo 1984 porabnikov posvetovalnic in 1566, ki so se pozneje vpisali v volilne sezname.
Napredne organizacije so na volitvah v družinski posvetovalnici v Rocolu slavile skoraj popoln uspeh: od petih novih članov upravnega sveta pripadajo štiri izvoljene demokratičnim gibanjem (ZŽI - UDI in ACLI), eden pa je bil izvoljen kot neodvisen, vendar se njegov program v mnogočem približuje programu Gibanja za življenje. Od skupnih 580 volivcev jih je volilo 372, kar znaša 62 odstotkov volivcev. Izvoljeni so 'ili: Silvia Sandrin (ZŽI) 161 glasov, Olivia An-driani (ACLI) 100, Gabriella Va glieri (ZŽI) 90, Eugenio Flamigni (neodvisen) 86 in Giuditta Bambara (ACLI) 74. Listarski «Movimento donne Trieste* ni kandidiral.
V družinski posvetovalnici pri Sv. Soboti so bili izvoljeni v upravne svete trije predstavniki Gibanja za življenje in dve predstavnici Zveze žensk Italije, možno pa je, da bo izvoljena v upravni organ še ena predstavnica ZŽI. Predstavnice demokratičnih gibanj namreč pritiskajo na Zdravstveni konzorcij, da bi štel upravni svet še enega člana več, ker je tam več zaposlenih ope-
raterjev. Izvoljeni so bili; Ester Pacor (ZŽI) 244 glasov, Giulio Camber (Gibanje za življenje) 154. Ondina Peteani (ZŽI) 112, Elena Schiavon Magnelli (Gzž) 95 in Paola Gonelli Bissaldi (Gzž). Izvolitev šestega člana je še sporna, na šesto mesto pa se je s 68 preferencami uvrstila predstavnica (ZŽI) Emilia Zacchi. Od skupnih 1350 volilnih upravičencev jih je volilo 477 (ali 35 odstotkov).
V posvetovalnici v Rojanu sta bili izvoljeni po dve predstavnici li-starskega «Movimento donne Trie-ste» in Zveze žensk Italije (UDI) ter predstavnik ;n predstavnica Gibarje za življenje. Od 1452 volilnih upravičencev jih je volilo 568 (skoraj 40 odstotkov). Izvoljeni so bili: Bene-detta Nordio Bombacigno (Movimen-to donne Trieste) 250 glasov, Maria Fortunata Zarotti (MDT) 227, Marita Lauri (ZŽI) 175, Liliana Caltana (ZŽI) 153, Luigi Russo (Gibanje za
življenje) 117 in Henke Tudech (Gz Ž) 113. Pri preštevanju preferenc za predstavnico Zveze žensk Italije Liliane Caltana je prišlo do manjšega spora, vendar njena izvolitev kljub temu ni v dvomu.
Včeraj v Grljanu srečanje o kavi
V kongresni dvorani hotela Adria-tico v Grljanu je bilo včeraj popoldne na sporedu srečanje o raznih aspektih prodaje kave in o vprašanju njenega tržišča. Uvodno poročilo je imel tržaški podjetnik Ernesto Hly, srečanja pa so se udeležili številni domači in tuji operaterji ter skupina švicarskih novinarjev in turističnih izvedencev. Pobudo za srečanje je dalo tržaško podjetje «Hlycaffe» pod pokroviteljstvom nekaterih švicarskih družb, ki se ukvarjajo s trgovanjem kave.
Slovenski upokojenci proslavili 40-letnico OF
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu je pripravilo pretekli četrtek svojevrstno proslavo. V Gregorčičevi dvorani je namreč predvajal svoje diapozitive Srečko Šuman. Treba pa je takoj pripomniti, da tokrat ni šlo le za običajno prikazovanje več ali manj poznanih krajev Primorske. Bil je spoštljiv prikaz številnih spomenikov in obeležij, kot prispevek k proslavi 40-letnice u-stanovitve OF slovenskega naroda. In kot prvo je bilo prikazano obeležje v rojanski osnovni šoli, posvečeno štirim bazoviškim junakom. Od tu dalje so se kot cvetovi v vencu prepletali in vrstili umetniško in tudi preprosto izdelani spomeniki, a vsi žive priče o žrtvah in trpljenju našega ljudstva v borbi za svobodo. Prikaz je zaključila podoba navdušenega slavja v prvih majskih dneh 1945 na Velikem trgu v Trstu.
L. P.
• V okviru glasbenega septembra
bo jutri ob 20.30 nastopil v Katedrali sv. Justa znani ruski organist Viktor Scholz.
SESTAL NAJ BI SE ŽE V TOREK, 6. OKTOBRA
Uprava LpT ima trdni namen sklicati zasedanje tržaškega občinskega sveta
To vprašanje bo vsekakor v središču raiprave na sobotni seji načelnikov svetovalskih skupin ■ Pokrajinski svet se bo sestal v ponedeljek
Občinski odbor Liste za Trst ima trden namen sklicati sejo občinskega sveta: do takega zaključka je prišel na včerajšnji popoldanski seji, na kateri je razpravljal tudi o drugih vprašanjih. Občinski svet naj bi se sestal v torek, 6., nato pa šp v petek. 9. oktobra. Svojo odločitev bo predstavnik LpT sporo
MiiMitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiitssHiiiMiiiiii
Slovesnost ob življenjskem jubileju dr. Sonje Mašere
Vrabčeva Zdravica, zapeta iz otroških ari mladinskega pevsKega zbora Glasbene matice, je bila prav gotovo najbolj primeren uvod v sinočnjo slovesnost, ki jo je tržaško Slovensko planinsko društvo priredilo svoji dolgoletni predsednici in sedanji članici nadzornega odbora ter ugledni tržaški slovenski zdravnici dr, Sonji Mašeri ob njenem življenjskem jubileju — 70-letnici. Mala dvorana Kulturnega doma je bila za to oriložnost skoraj pretesna, kar je zgovoren dokaz o priljubljenosti in simpatijah, ki jih slavljenka uživa med tržaškimi, in ne le tržaškimi Slovenci, saj so ji prihiteli čestitat tudi številni goriški rojaki, od koder je jubilantka po rodu, pa seveda predstavniki matične Planinske zveze Slovenije iz Ljubljane in obmejnih planinskih društev ter dolga vrsta tistih, ki so z njo pohajkovali in še pohajkujejo po prelepih slovenskih gorah od Pohorja do Matajurja ali pa ji prišli izrazit' zahvalo kot otroški zdravnici saj je domala vsem našim povojnim rodovom bila spremljevalka na prvih korakih v življenje.
Potem ko je mladinski zbor GM pod vodstvom Stojana Kureta zapel še Gonzovo Venci bejli in v prvi izvedbi Gabriielčičevo medji-mursko V'uprem oči. je o slavljenki spregovoril predsednik SPD - Trst inž. Pino Rudez in ker smo morali spoštovali njeno želio, da pred to javno slovesnostjo ničesar ne napišemo o njenem jubileju, povzemamo iz njegovega nagovora vsaj glavne poudarke
Dr. Sonja Mašera se je rodila v Gorici 20.9.1911. študirala v Turinu in dokončala specializacijo ravno na dan napovedi druge svetovne vojne in se nato zaposlila v tržaški bolnici. Sredi poletja 1942 se je preko narodnega heroja Antona Veluščka - Matevža vključita v OF. Zbirala je zdravila in sanitetni material, zdravila ilegalce in povratnike iz koncentracijskih taborišč. Propad Italije jo je zalotil v Gorici in je tam in v Trstu nadaljevala s svojim zdravniškim in aktivističnim delovanjem. Bila je v odborih OF, na koncu vojne v Mestnem osvobodilnem svetu za Trst. V krajevnem odboru vri Magdaleni je skrbela za organizacijo zdravstvenih centrov, takoj po vojni pa je z dr. Hlavalgiem organizirala otroške posvetovalnice v Istri in v Slovenskem primorju ter bila več let tudi zdravnica Slovenskega dijaškega doma v Trstu.
Po osvoboditvi je dr. Mašera bila med pobudniki obnovitve Slovenskega planinskega društva, sprva njegova odbornica in podpredsednica. predsedniško mesto na ie prevzela leta 1965 po Jelinčičevi smrti in bila na čelu društva do leta 1977. V času njenega predsedstva je pila trasirana slovenska planinska transverzala od Peči do Glinščice, ustanovljena zadruga Mangart ter dosežena množičnost na smučarskem področju
Za svoje zasluge pri razmahu zamejskega planinstva je dr. Mašera prejela razna družbena in planinska priznanja, leta 1972 tudi odličje OF.
Naslednje misli je inž. Rude1, na menil jvbilantki kot planinki:
»Vsi člani smo srčno navezani nate — ie dejal med drugim — tako ALsrciši, katerim si bila in si še vedno prijateljica i» družabna so-
planinka na izletih, kot mladi, katerim si bila, skoraj vsem, najprej o-sebna zdravnica, nato pa tista oseba, ki zna navduševati mlade za planinstvo. Naša Sonja namreč ni bila društvu le predsednik, bila je predvsem njegovo srce, ki daje pobude, ki povezuje in usklajuje njegovo delovanje*.
Jubilantki sta nato prinesla pozdrave in čestitke v imenu osrednje Planinske zveze Slovenije podpredsednik Tone Bučar in tajnik Janez Kmet in ji izročila bronasto plaketo PZS kot posebno priznanje poleg vseh drugih, ki jih ji je PSZ že poklonila. V imenu Slovenske kulturne gospodarske zveze je slavljenki (za radi zadržanosti predsednika Borisa Raceta) čestital član izvršnega odbora Jože Koren in posebej poudaril nje:i humanizem v dvojnem svoj-stvu otroške zdravnice in planinke ter njeno privrženost boju za enakopravnost zamejske slovenske narodnostne skupnosti. Jože Koren je jubilantki čestital tudi v imenu Primorskega dnevnika, za njim pa so se s čestitkami in najboljšimi željami zvrstili predstavniki ŠPD Gorica (Jožica Smet in Nada Sancin), Obalnega planinskega društva iz Kopra (dr. Branko Šalamun), Planinskega društva tovarne Tomos v Kopru (Lado Cvetko in Olivio Oblak), zadruge Mangart v Žabnicah (Stanko Požar), planinskih društev iz Sežane in Nove Gorice (z brzojavko) potem pa še slikar Milko Bambič (ki je za to priložnost poklonil jubilantki u-metniško sliko), narečna pesnica Marija Mijot s primerno pesmijo, pa še na desetine drugih planincev in neplanincev. Vsem se je ganjena, pa vendar tudi simpatično sproščena kot zna biti le ona .zahvalila jubilantka z obuditvijo nekaterih lepih in tudi manj lepih spominov na začetku povojnega planinarjenja in poznejše življenje SPDT.
Tiho, kar pretiho za tako visok življenjski jubilej — osemdesetletnico — in za dolgoletno zvestobo tržaškemu Slovenskemu planinskemu društvu, so predsednik inž. Rudež, dr. Mašera sama in drugi nato poča stili tudi tovariša Danila Micheluzzi-ja, ki praznuje svoj življenjski jubilej prav na današnji dan.
Slavnostnemu delu je sledila v baru Kulturnega doma prav planinsko prisrčna družabnost.
Obema, dr. Sonji Mašeri in Danilu Micheluzziju, čestitamo in želimo še mnogo nadaljnjih krepkih planinskih let.
čil načelnikom svetovalskih skupin v občinskem svetu, ki se bodo sestali v soboto.
LpT navaja kot pretvezo za sklicanje to, da mora občinski svet potrditi nekatere važne odloke, ki jih je njen odbor sicer sprejel v obdobju, ko bi po najosnovnejših pravilih demokratične korektnosti sploh ne smel zasedati odborniških mest: odbor LpT tolmači demokratična pravila, kot je že pokazal tudi ob dnjgih primerih, na svoj način, zaradi česar ni prav nič čudno, da se vede na tak način, kot da bi ji občinski svet z zavrnitvijo proračuna sploh ne izrekel nezaupnice in mirnodušno ostaja na svojem svetu tudi potem ko je moral komisar odobriti proračun. O tem vprašanju bo vsekakor Jpkl^ obširna in tudi lahko zelo razgibana razprava na sobotni seii načelnikov skupin, saj so se demokratične stranke jasno izrekle proti takemu zadržanju Liste za Trst, ki pa so ga podprli misovci.
Pokrajinski odbor, ki ga vodi predsednik Ventura, pa je pokrajinski svet sklical za ponedeljek, 28. v prvem in v torek, 29. oktobra v drugem sklicanju. Na dnevnem redu bo skupščina imela odobritev obračunov za leti 1979 in 1980.
Poziv partizanskim učiteljem
Prihodnji mesec, 17. oktobra, se bodo spet zbrali partizanski učitelji, ki so obnavljali naše šolstvo med narodnoosvobodilno borbo na Primorskem. Tokrat bodo gostje občine Ajdovščina, kjer je bila usta novi jena prva slovenska vlada.
Ob tej priliki, bodo prejeli priznanje še vsi oni učitelji, ki so poučevali v času NOB v šolah in tečajih, ki so jih organizirali organi OF, Zveza mladine in drugi in ki ga ob prvem srečanju niso i re jeli. Zato prosimo, da vsi prizadeti pošljejo Odseku za zgodovino, Ul. Petronio 4, naslednje podatke: priimek in ime, partizansko ime, kraj poučevanja.
Javite se lahko tudi po telefonu od 8. do 13. ure (tel. 733086) do 30. septembra. Navesti je treba tudi sedanji točen naslov.
Važno obvestilo za kulturna društva
Tržaška pokrajina sporoča kulturnim ustanovam in društvom, da 7. oktobra nepreklicno zapade rok za vložitev prošenj za javne finančne podpore v korist splošnih kulturnih in umetniških dejavnosti krajevnega in pokrajinskega značaja. Isti rok velja tudi za vložitev prošenj v zvezi s kulturno dejavnostjo, namenjeno ohranjevanju ter ovrednotenju krajevnih jezikov in kultur in to v smislu nedavno izglasovanega zakona o razvoju kulturnih dejavnosti v deželi Furlaniji
Predstavnik Mladinskega pevskega s bora GM izroča jubilantki cvetje
- Julijski krajini. Zainteresirana društva lahko dobijo vse informacije in tiskovine ob vhodu sedeža pokrajinske uprave na Trgu Vittorio Veneto 4 v Trstu.
V Zgoniku so priredili praznik grozdja
Kot je postal že običaj, je tudi letos mladinski krožek iz Zgonika priredil praznik grozdja. Kljub razmeroma neprimernemu letnemu času je bilo vreme tokrat naklonjeno organizatorjem in se je na prireditvenem prostoru v Zgoniku v aveh dneh zbralo veliko obiskovalcev. Leti so si lahko ogledali razstavo kmečkega orodja. Praznik se je pričel v soboto, ko je za prosto zabavo poskrbel ansambel Taims z Opčin. Na nedeljski kulturni prireditvi sta nastopili godba na pihala iz Nabrežine in ansambel Mladost iz Repna, ki sta navdušila prisotno občinstvo. V večernih urah pa je za prijetno počutje poskrbel ansambel Lojze Furlan.
Z. S.
Predstavitev knjige o tržaškem sindikalnem gibanju
V dvorani Di Vittorio v Ul. Pon-dares bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo »Tržaška sindikalna kronika 1943 - 1948», ki sta jo napisala sen. Paolo Šema m Claudia Bibalo. Knjigo bo predstavil deželni tajnik Nove zvezne delavske zbornice CGIL Arturo Calabria.
ZANIMIVA IN USPELA POBUDA V DOLINSKI OBČINI
Praznik v Bol juncu važen prispevek k ovrednotenju kmetijskih dejavnosti
Velik obisk izpričal zanimanje za tovrstne prireditve Nagraditev razstavljavcev živine in trtnih šparonov
V kulturnem centru pri gledališču F. Prešeren v Bcljuncu se je včeraj zaključil praznik kmetijstva, ki ga .je priredila dolinska občinska uprava. Najprej naj povemo, da je zaključna ocena o prvi priredbi »Dneva kmetijstva* vsekakor več kot pozitivna, oziroma lahko upravičeno trdimo, da .ie ta nova prireditev doživela res izreden uspeh
Že v nedeljo zjutraj je bilo vse živo. Veliko ljudi si je namieč prišlo ogledat razstavljeno živino in kmetijske izdelke. Še bolj živahno je bilo popoldne na slovesnosti, med katero je spregovoril Boris Mihalič. predsednik pripravljalnega odbora, ki je med drugim de.jal, da je v zadnjih letih industrija odganjala ljudi s kmetij, a da odigrava kmetijstvo v dolfhski občini kljub temu še vedno važno vlogo. Mihalič se .je tudi zahvalil vsem, ki so poleg uprave sodelovali pri organizaciji te prireditve. To so pripravljalni odbor, kmetijska občinska posvetovalna komisija. Kmetijska zadruga iz Trsta, Združenje rejcev in še mnogo posameznikov, med katerimi gre še posebna zahvala mladim agronomom iz dolinske občine in predstavnikom ŠD Breg, ki so z veliko vnemo in veseljem upravljali kioske. Končno pa so vsi sodelavci delali v prepričanju, da bo praznik uspel in s trdno željo, da bodo prihodnje leto praznik ponovili, ga dopolnili in obogatili.
Pred Mihaličevim govorom je v imenu občinske uprave občinstvo pozdravil dolinski župan Edvin Švab. Govoru pa je sledilo nagrajevanje razstavijevcev živine in trtnih šparonov. Prvo mesto za naj-lepšo mlekarico je dobila krava Angela Serlija od Krmenke, drugo mesto pa krava Vesne Bernetič iz Gročane. Najlepša telica na razstavi je bila last Danile Zobec iz Zabrežca, drugo mesto pa je šlo telici živinorejske zadruge Dolga krona iz Doline. Posebno priznanje pa je dobil še Anton Petaros iz Gročane, ki je pripeljal na raz stavo svojega bika. Ker je bil to prvi poskus takovrstne razstave, je domača komisija ocenjevala živino le po njeni lepoti in mlečnosti. Nato .je sledilo še nagrajevanje naj-lepših šparonov grozdja.
Nagrade za prvo mesto so prejeli Josip Sancin iz Doline za malvazijo, Bruno Prašelj prav tako iz Doline žš sauvignon, Damjan Žerjal iz Bo-ljunca za refošk in Angelo Serli od Krmenke za merlot. Nagrajevanje so organizatorji pripravili po dogovoru z živinorejci in z vinogradniki, tako da so vsi razstavljavci dobili kupon za določeno vsoto denarja, ki ga bodo uporabili v Kmetijski zadrugi ali za krmo v mlinu pri Mahniču na Krmenki. Nagrajenci pa so dobili poleg kupona še pokale, ki sta jih izročili tudi podprefekt dr. Maz-zurco in šef kabineta predsednika deželne vlade dr. Bellarosa.
Praznik je doživel uspeh tudi zaradi mnogih novosti. Obiskovalci so si namreč lahko ogledali veliko zanimivosti, kot na primer razstavo traktorjev, frez in ostalih kmetijskih strojev, ki jo je pripravila Kmetijska zadruga iz Trsta pred gledališčem F. Prešeren. V notranjosti pa je Kmetijska zadruga razstavljala kletarsko opremo in preparate v e-nologiji, fitofarmacevtske preparate, razna gnojila in še izdelke, ki so v rabi v kmetijstvu.
R. P.
Med nedeljsko slovesnostjo na prazniku kmetijstva v Boljuncu
lliniimiMIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIMIIHHHMHIimMlIllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllttllflllllllllltlltll
DANES SKUPNI SESTANEK NA SEDEŽU ZSKD
Priprave na seminar o amaterskem gledališču
Ob sklepu lanske sezone so se tržaški gledališki amaterji zbrali na posvetu Zveze slovenskih kulturnih društev ter razpravljali o vrsti vprašanj, ki v živo zadevajo problematiko zamejskega gledališčega ljubiteljstva. Na posvetu so se med drugim domenili tudi za gledališki seminar, ki naj bi potekal v začetku nove kulturne sezone.
Organizator seminarja Zveza slovenskih kulturnih društev je prejšnje dni odposlala vsem društvom in gledališkim skupinam vabilo za seminar, ki naj bi predvidoma bil v drugi polovici oktobra. Seminar naj bi po zamisli organizatorjev potekal po week-end sistemu. To se pravi, da bi se seminaristi zbrali tri sobote in nedelje zapored in sicer 17. in 18, 24. in 25. oktobra ter 31. oktobra in 1. novembra. Seminar bo v domu Rdečega križa na Debelem rtiču (približno kilometer od mejnega prehoda pri Lazaretu), v lepem in prijetnem obmorskem okolju.
Seminar je namenjen vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo z ljubiteljskim gledališčem, se pravi amaterskim igralcem, režiserjem, animatorjem pa tudi vsem tistim, ki se zanimajo za problematiko gledališča, niso pa vključeni v nobeno skupino. Predavanja in druge točke seminarja bodo vedili režiserji Marjan Belina, Boris Kobal, Mario Uršič in Sergej Verč, dramaturg Vladimir Kocjančič ter gledališka igralka Mira Sardoč.
Ker želi Zveza slovenskih kulturnih društev čim bolje organizirati seminar, vabi vse zainteresirane na skupni sestanek, ki bo danes, ob 20. uri na sedežu Zveze, v Ul. sv. Frančiška 20. Na posvetu bodo razdelili tudi podroben program seminarja ter se pogovorili o vseh organizacijskih zadevah.
Vse prijave za seminar sprejema ZSKD do vključno 30. septembra!
prikazano tudi v Miljah. Seveda tudi sedaj so dela le razstavljena in niso na prodaj.
Razstavo bodo odprli jutri, v sredo, 23. t.m., ob 18. uri.
• Obrtniki in trgovci bodo morali do 25. septembra plačati prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Pri tem se bodo poslužili posebnih poštnih položnic, ki jim jih je že poslal INPS in na katerih je tudi določena vsota, ki jo morajo plačati.
«85^ SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
vabi k vpisu v
BALETNO ŠOLO
V šolo se sprejemajo dosedanje učenke ter kandidati in kandidatke, starejši'‘dd 6 Tež.
Vpisovanje in podrobne in-informacije ob delavnikih od 8. do 14. ure do 29. septembra v upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734-265.
Gledališka šola SSG
Si kdaj pomislil kaj je gledališče?
Če še nisi, smo mi pomislili nate.
Letos odpiramo v Trstu in v Gorici gledališko šolo za vse tiste, ki bi želeli na drugačen način spoznavati sebe in svet, v katerem živijo. Ker menimo, da je gledališče tudi ena od možnosti življenja, te vabimo v našo šolo, ki jo letos odpiramo za I. in II. letnik: se pravi za vse tiste, ki so io že obiskovali, pa tudi za vse ostale, ki je še niso.
Vpisovanje in podrobnejše informacije ob delavnikih od 8. do 14. ure do 30. septembra v upravi SSG. Ul. Petronio 4, tel. 734-265, ali v Gorici na sedežu Zveze kulturnih društev, Ul. Della Croce 3, tel 8^4-95. ob delavnikih od 11. do 14 ure in od 16. do 18.30.
Zveza
slovenskih kulturnih društev
obvešča, da se bo v šolskem letu 1981 - 82 nadaljevala
ZBOROVODSKA ŠOLA
Prosimo, da lanski obiskovalci potrdijo svoj vpis najkasneje do 30. t.m.. Telefon 040 - 767303.
BST33ISHHB
Namesto cvetja na grob tovarišev Oskarja Vidonija, Andreja Mahniča ter Vide Pečenik daruje Dušan Košuta z družino 10.000 za moški pey' sk zbor Vesna, 10.000 za KD Vesna,
10.000	za vzdrževanje spomenika padlim borcem iz Križa, 10.000 za Društvo slovenskih upokojencev -Trst in 10.000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Riccarda Guština darujeta Marta in Vittorio Pupulin 10.000 lir za Glasbeno matico.
V spomin na Oskarja Vidonija darujeta Bruno in Milena Košuta
20.000	Mir za vzdrževanje doma Albert Sirk.
Namesto cvetja na grob Riccardu Guštinu darujeta Neva in Marjan 20.000 lir za TPK Sirena.
Ob nenadni in prerani smrti Vla-dimira Merviča iz Devina izreka sekcija Slovenske skupnosti občine Devin - Nabrežina globoko občuteno sožalje ženi, otrokoma in drugim sorodnikom.
Društvo Pravnik izreka iskreno sožalje'.svojemu članu odv. Branku Agneiettu ob izgubi drage matere.
Fantje izpod Grmade Izrekajo iskreno sožalje družinam Antonič ob izgubi sestre in tete Cene.
tllltlllllllllnilllllllllllllllllllllltllllllllllllllHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIimilllllllllllllltllimtllllllllllllHIII
VČCRAJ PRIPLULA g IDA 'A. BIBOLINh
Prva ladja s premogom v tržaškem pristanišču
Sinoči je dospela v tržaško pristanišče italijanska motorna ladja »Anna Bibolini*, ki prevaža nad 47 tisoč ton ameriškega premoga. Tovor bodo začeli raztovarjati danes zjutraj na sedmem pomolu, večji del premoga pa bodo s posebnimi vleki, ki so jih zgradili v tržaškem Arzenalu, prepeljali v Tržič, kjer bo služil termocentrali Enel. »Anna Bibolini*, ki pluje pod zastavo istoimenskega brodarja, je prva večja ladja za prevoz premoga, ki je kdaj pristala v naši luki in nedvomno predstavlja preizkus ali bolje rečeno posredni uvod v delovanje premogovnega terminala v Trstu. Premog bodo razstovarjali s posebnim žerjavom, ki tehta 26 ton in ki ga na sedmem pomolu niso doslej še uporabljali. Doslej so premog, ki je bil namenjen tržiški termocentrali, raztovarjali v La Spezii in v Marseillu. V prihodnjih dneh pa pričakujejo v tržaškem pristanišču še večjo ladjo iste vrste, ki prevaža nad 80 tisoč ton južnoafriškega premoga.
Na splošno pa je delo v tržaškem pristanišču v teh dneh zelo živahno. Na sedmem pomolu raztovarjajo neprestano kontejnerske ladje iz vseh predelov sveta, precej dela pa imajo z raztovarjanjem magnezita, ki je namenjen zlasti avstrijski industriji. Delavci enotne pristaniške družbe so včeraj, proglasili dveurno stavko ob koncu vsake delovne izmene v znak protesta zaradi še nerešenega vprašanja delovnih odnosov med pristaniškimi delovci in zasebnimi podjetji, ki upravljajo pristaniška skladišča.
Nesrečen Izlet
Osemdesetletni Rocco Colavito, ki stanuje v Ul. del Pozzo 16, je šel
na izlet v Firence. Njegova ekskurzija pa se je končala nesrečno, saj se je vrnil v Trst z rešilcem Rdečega križa. Na Trgu Indipendenza v Firencah ga je namreč povozil fiat 500. Colavito je zadobil udarce po glavi in po telesu, prvo pomoč so mu nudili v bolnici v Firencah, nakar so ga pripeljali v nevrokirurški oddelek tržaške bolnice, kjer se bo moral zdraviti 15 dni.
Bambič bo razstavljal v miljski galeriji
Našemu likovniku in umetnostnemu kritiku Milku Bambiču umetniška zadruga «La Portizza* pripravlja razstavo v miljski galeriji «11 j Mandracchio*. Je to že tretja njegova razstava v zadnjih desetih mesecih in je vsekakor upravičena, i saj tržaški umetnostni kritik prof. \ Sergio Molesi v priložnostnem ka- ! talegu med drugim pravi, da «je potrebno, da ga tudi mlajši spoznajo ne le kot upoštevanega kritika, pač pa tudi kot zanimivega slikarja, ki je z nad polstoletnim delom postal pomembna osebnost v slovenski tržaški kulturi.*
Razstavljena dela se prvič javno prikazujejo in dopolnjujejo antološki pregled Bambičeve ustvarjalnosti, ki ga je oskrbelo PD Tabor lani na Opčinah z več kot 200 eksponati z vsega ustvarjalnega po dročja kot so to Bambičeva olja. pasteli in grafike, knjižne ilustracije in lepaki. V ožji izbiri bo to
V globoki žalosti nas je zapustila v 23. letu starosti naša predraga
GABRIJELA MICHELI
Od nje se bomo poslovili danes, 22. septembra, ob 14. uri izpred nabrežinske cerkve.
Žalujoči: starši, brat in drugo sorodstvo
Nabrežina, 22. septembra 1961
UIIIMIHIH Ml Hill lili Hllflltllllllllllllllltltt Hit HIMIlHl IH Hill IHHIIIIIItllllllllllll Hilli III lili HI llllllltlllllltllllll
HIŠNE MIŠI NA DELU
Grenki presenečenji po brezskrbnem izletu
V	Trstu in okolici se že kar vrstijo kraje po stanovanjih. Neznane hišne miši dokaj dobro izberejo svoje »žrtve* in vlomijo v stanovanja in hiše, ko gospodarjev ni doma.
V	nedeljo zjutraj so tatovi vdrli v stanovanje družine Crisman v Ul. Martiri della Libertš 7. Prebrskali so po vseh hišnih kotičkih in marsikaj prevrgli; njihov trud ni bil zaman, saj so pobasali v Žakelj denar in zlatanino v vrednosti približno 30 milijonov lir.
Presenečenje pa je čakalo tudi Luigio Ruscon por. Sedmak, ali bolje njeno hčer, ko se je po brezskrbnem izletu vrnila na materin dom v Ul. Vignola 3. Ko je prišla v hišo, je opazila, da je vse razmetano. Delo tatov je bilo tudi tokrat temeljito, saj so prebrskali dve nadstropji hiše, kaj in koliko so odnesli, pa Rusconova ni znala takoj izračunati.
V Ul. Flavla se je hudo
ponesrečil mopedist
Včeraj so z rešilcem Rdečega križa nezavestnega pripeljali v tržaško splošno bolnico 49-letnega Giuseppeja Marcovaza, ki je po poklicu mizar in stanuje v Ul. Buonarroti 27.
Marcovaz se je približno ob 15.30 uri peljal z mopedom po Ul. Flavia, ko je na križišču z Ul. Brigata Ca-sale trčil v avto, ki je bil ustavljen pred semaforjem, po trčenju je Mar covaza zaneslo še v drog semaforja. Na kraj nesreče so prišli tudi mestni redarji, ki pa niso ugotovili vzroka nesreče. Avto, v katerega se je Marcovaz zaletel, je bil namreč pravilno ustavljen pred semaforjem, ki je kazal rdečo luč.
Ponesrečencu so v bolnici ugotovili močan udarec v glavo, z obeh u-šes je tekla kri. Zdravniki so si za ponesrečenca pridržali prognozo.
Ob prerani smrti drage
GABRIJELE
Izrekajo občinski uslužbenci skupno z občinsko upravo občine Devin - Nabrežina globoko sožalje družini Michell
+
Zapustil nas je naš dragi oče in n ono
MATIJA GRGIČ
(MARKOTOV)
Pogreb bo danes. 22. t.m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Padričah.
Žalostno vest sporočajo sin Emil z ženo Lidijo, vnuk Renato z ženo Marto in drugo sorodstvo
Padriče, 22. septembra 1981
£*** SLOVENSKO
stalno* a
'	' GLEDALIŠČE
V TRSTU
REPERTOAR
ZA SEZONO 1981-82
V ABONMAJU	
Ferdo Kozak Eduardo De Filippo Federico Garcia Lorca Nikolaj V. Gogolj Moliere Tone Partljič Wasserman - Leigh	PUNČKA, drama DOLGONOGE LAŽI, komedija KRVAVA SVATBA, drama ŽENITEV, komedija DON JUAN, komedija, gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. NA SVIDENJE NAD ZVEZDAMI, satirična komedija, gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega ČLOVEK IZ' MANČE, glasbena komedija, gostovahje Komedije iz Zagreba
IZVEN ABONMAJA	
Matjaž Kmecl Victor Lanoux Pavel Goba	INTERVJU, igra ODPIRAČ, groteska JURČEK, mladinska igra
PROGRAM ZA ŠOLE	
Fran Levstik Ace Mermolja	MINISTER GREGOR PA NIČ 40-LETNICA USTRELITVE PINKA TOMAŽIČA
VRSTA ABONMAJEV V	TRSTU
Red A (premierski) Red B (prva sobota Red C (prva nedelja Red D (mladinski v Red E (mladinski v
SLOVENSKI DEŽEENI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
sklicuje
2. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v petek, 25. t.m., ob 19. uri v Trstu, v prostorih Gregorčičeve dvorane — Ul. sv. Frančiška 20/n.
Dnevni red:
1.	predsedniško poročilo
2.	poročilo ravnatelja
3.	poročilo nadzornega odbora
4.	razno.
Vljudno vabljeni!
.V.V.V.V.V.-.V.JV.V/.VAV.V.V.
ilipiiiiii
SLOVESNO KULTUR«* :
■v.
DRtfšm-
TABOR mm ',
V petek, 25. septembra, ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah nastopil
PIANIST
GIUSEPPE MASSAGLIA
Na sporedu: G. Martucci, L. von Beethoven, O. Messiaen, S. Rahmaninov, F. Liszt.
po premieri) po premieri) sredo) četrtek)
Red F (druga sobota po premieri)
Red G (popoldan na dan praznika)
Red H (mladinski)
Red I (mladinski)
Red J (mladinski)
CENE ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV
Premiera	Ponovitve
Parter	32.000 lir	23.000 lir
Balkon	13.500 lir	13.500 lir
Slovensko stalno gledališče razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma,- ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 13 500 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 13.500 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Abonmaja red F in red G staneta 18.000 lir.
KD VESNA
prireja jutri ob 20.30 v domu Albert Sirk v Križu razpravo na temo:
((Slovenski delavci v sindikatu«
Sodelovala bosta sindikalista Stanka Mokole in Patrizio Košuta.
Vabljeni!
Vpisovanje abonentov do 30. septembra od 10. do 12. in od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734265, 734269.
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 28. septembra.

Zveza vojnih invalidov« * o.«* NOV
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju
VZPI- ANP1 ~ ,vnc Društvo
slovenskih upokojencev Športno združenje BOR
združeni v
KROŽEK ZA
REKREACIJSKO UDEJSTVOVANJE - TRST KRUT
sprejemajo prijave za
— TELOVADBO (začetek 6. oktobra 1981)
— PLAVANJE v Strunjanu (začetek 1. oktobra 1981)
do 28 septembra 1981 na sedežu 'krožka, Ul. Montecchi 6 — IV. nadstropje — telefon 795-136 v uradnih urah
Šolske vesti
šuiu UiasLeue mulite oovesca, da bo prva vaja dekliškega pevskega zbora danes, 22. septembra, ob 19. uri v šoli Glasbene matice. Ul. Ruggero Manna 29. Obenem toplo vabi, da pristopijo v vrste zbora vse tiste, ki jih veseli petje.
šola Glasbene matice obvešča, da bo prva vaja pevskega zbora ((Kraški slavček® v sredo, 30. septembra, ob 14 30 v prostorih šole Glasbene ! matice v Nabrežini
Šola Glasbene matice obvešča, da bodo popravni izpiti iz teorije sot-feggia jutri, 23. t.m., na šoli Glasbene matice v Trstu s sledečim urnikom: ob 15. uri gojenci iz Trsta, ob 16. uri gojenci iz Nabrežine in ob 17. uri gojenci iz Bol junca.
Razna obvestila
Krožek Foto Trst 80 spofoča, da bo v petek, 25. t.m., ob 20. uri v' sejni dvoran^,Z§J£P v Ul. sv. Frančiška 20/11 redna seja.
Tisti, ki bi radi obiskovali tečaj v črno beli tehniki ali tečaj ponovili, naj kar pridejo. Pomenili se bomo. Črno-bela tehnika je osnova za barvno fotografijo. Naša vrata so na stežaj odprta, tudi za izvežbane fotografe!
KD Vesna prireja v soboto, 26.
, t.m., ob 20.30 v domu A Sirk v ! Križu gostovanje dramske skupine I SKD Tabor, ki bo uprizorila «Me-! lonarjado*. Spisal in režiral Dra I go Gorup. Vabljeni.
L Čestitke
Danes praznuje svoj rojstni dan MILIJA KALC iz Gropade. Mno-> sreče in zdravja ji želi sestra
arija.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 22. septembra MAVRIČU
nce vzide ob 6.52 in zatone ob .03 — Dolžina dneva 12.11 — Lu-vzide ob 1.00 in zatone ob 16.06. Jutri, SREDA, 23. septembra SLAVOJK
eme včeraj: najvišja temperatu-26.4 stop.nje, najnižja 20,6, ob uri 25 stopinj, zračni tlak 1018.3 j ustaljen, brezvetrje, vlaga 76-stotna, nebo oblačno, morje mir-, temperatura morja 21,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE:	Elisa Colonl,
10I0 Vidonis, Luca DAddanzio, tisuelo Cutuli, Marcello Berton, isa Maitzen, Angela Esposito, E-a Valentinuzzo.
UMRLI SO: 80 letni Antonio Stef-72-letni Riccardo Guštin, 69-let-Giustina Starc vd. Rupel, 80 let-Carla Sblatero vd. Sartori, 75-:na Silvestra Žagar por. Grgič, -letna Francesca Weichandt por. ancese, 81-letni Pietro Pechiar, •letni Mario Zacchigna, 74-letni iciano Gattegno.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Libertž 6. •ta S. Anna 10, Lonjerska ce-s 172.
d 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italia 14. Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
JRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure 1. 732 627, predpraznična od i4. do . ure in praznična od 8. do 20 e. te! 68 441
Kino
' iV- (K
LEKARNE V OKOLICI
tol junec: tel. 228 124; Bazovica: 226 165; Opčine: tel 211001: rsek: tel 225 141; Božje polje mik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: 213137; Milje: tel. 271124.	1
Ariston 17.30—22.00 «11 dottor Stra-namore*. P. Sellers in G. Scott.
Rilz 17.00 «Excalibur».
Eden 18.00 «Complotto di famiglia*.
Grattaclelo 17.00 «Bionda fragola*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 16.30 «Ricomincio da tre*. Massimo Troisi.
Cristallo Danes zaprto.
Aurora 16.30 «Fantozzi». Paolo Vil-laggio.
Capitnl 16 00 -20 00 «Ludvvig».
Moderno 16.30 «Blue brothers*.
Mignon 16.30 »Compleanno di san-gue*. G. Ford, M. S. Anderson. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 «Sex erotic libido*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Le Svedesi super pon pon*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.15 «La locandie-ra». Adriano Celentano, Claudia Mori.
Radio 16.00 «l,ingua golosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «Action in love*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Razstave
V	umetnostni galeriji «Koeian» v Gradežu je odprl razstavo videmski likovnik Giorgio Valentinuzzi, ki je za to priložnost pripravil tudi nekaj svojih literarnih in glasbenih novosti v skupen uerformance.
V	Sesljanu, na sedežu turistične ustanove, razstavlja Claudia Raza
Floreancig. Razstava bo odprta do 3. oktobra. Urnik od 9. do 12. ter 16 do 19. ure, razen ob nedeljah.
V	občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita še danes razstavlja De-ziderij Švara.
Izleti
Tržaška federacija KPI prireja or 3. do 8, novembra 1981 letalski izlet v Sovjetsko zvezo. Vse informacije dobite v večernih urah na tel štev. 220213. Izlet sovpada s proslavo oktobrske revolucije.
Združenje Union - PodJonjer priredi enodnevni izlet, in sicer 27. t.m. v Cerknico in bolnišnico Franjo. Vpisovanje danes in v petek od 17. do 19. ure. Telefon 64459 ali 73285».
Potovalni urad AURORA
prireja naslednje izlete in potovanja:
27. septembra — z avtobusom v Novo mesto in Dolino Krke. Cena 25.000 lir.
Od 1. do 6. oktobra — z ladjo in avtobusom vzdolž dalmatinske obale do Boke Kotorske. Cena 228.000 lir.
17. oktobra — z letalom v Beograd na nogometno tekmo Jugoslavija - Italija. Cena 140 tisoč lir.
Od 1. do 4. novembra — z
avtobusom v Budimpešto. Cena 192.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »AURORA*, Ul. Cicerone 4, tel. 60-261.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAM fiat 127 letnik 1971 v dobrem stanju in čoln znamke mo-linari 410 s prikolico in motorjem evinrude 25 HP. Tel. 040/826759 ob delovnem času.
KVALIFICIRANA tehnična risarka za gradbeno in opremljevalsko stroko — z administrativno izobrazbo išče primerno zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Zaposlitev».
PRODAM deset 50-litrskih pletenk v dobrem stanju. Tel. (040) 416561.
PRODAM skoraj nov gorilnik znamke riello - isothermo domus G4 (na kurilno olje) po izredno ugodni ceni. Telefon (040) 213034 od 19. ure dalje.
OSMICO je odprl Ivan Lavrenčič v Samatorci štev. 8.
V GORICI ali okolici iščem hišo ali zazidljivo zemljišče. Telefonirati po 20. uri na štev. (0481) 390-788.
OSMICO je odprl Viktor Coretti pri Dom ju (pri spomeniku). Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino.
SZ BOR išče podjetm osebo, ki bi prevzela društveni bar na stadionu «1. maj*. Delovni čas od 15. do 21 ure. Ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod »DRUŠTVENI BAR*.
PRODAM 18.000 m2 zemljišča za zidavo z vodo in elektriko, gozdom in orno zemljo ter manjše 3.000 m2 zemljišče. Ponudbe: Silvano Labi-nac, Labinci št. 113 - Poreč.
SVEČANOST JE BILA V NEDELJO POPOLDNE
Nad dva tisoč ljudi na odkritju spomenika Simonu Gregorčiču na Vršnem
Slavnostni govornik Ciril Zlobec je poudaril važnost Gregorčičeve poezije tudi v današnjem času
	
	
	
	
	
Ciril Zlobec med govorom
Najbrž je malokrat bilo na Vršnem pod Krnom toliko ljudi, več kot dva tisoč, kolikor se jih je zbralo v nedeljo popoldne, ko je bila na sporedu svečanost odkritja doprsnega kipa Simona Gregorčiča. Domačini na Vršnem so se tokrat svojemu velikemu in znanemu rojaku oddolžili s kipom, tik pred petinsedemdesetletnico njegove smrti. Najbrž zadnja podobna svečanost je bila na Vršnem pred petnajstimi leti, ko so- Gregorčičevo rojstno hišo spremenili v muzej.
Izletniki ki so prišli sem gori, so lahko ugotovili, da utripa danes v Vršnem novo življenje. Popotresna obnova je segla tudi sem gori kot v druge spodnje vasi kobariškega kota. Cesta do vasi je sedaj lepa, docela asfaltirana, veliko hiš je popravljenih. Nič več ni izseljevanja v dolino, je povedal v svo'em pozdravnem govoru predsednik krajevne skupnosti Franc Kutin, ljudje se v dovino vozijo vsak dan z vozili, marsikdo pa sp je ponovno oprijel kmetijstva. Vrsno ne bo izumrlo! Uresničuje se danes, je še dejal Kutin, naša dolgoletna želja, da našemu velikemu rojaku po stavimo spomenik.
Morda se je čudno zdelo, da so Simonu Gregorčiču postavili spomenike- in kipe drugod širom po slovenski zemlji, v . ^Kobaridu, Novi Gorici, Gorici in še drugje, da so po -njem. -poimenovali društva in šole, na rojstnem Vršnem pa je bil doslej le muzej v njegovi rojstni hiši. Pa je bilo tako.
Sedaj pa imajo tudi na Vršnem pesnikov doprsni kip in to bo marsikoga spodbudilo, da se bo, kar z avtomobilom po lepi cesti, povzpel do te vasice, odkoder imaš zelo lep razgled po delu Soške doline, seveda če imaš priliko dobiti sončni dan.
Na nedeljski proslavi je bil slavnostni govornik pesnik Ciril Zlobec. «Simon Gregorčič je živel in živi v nas, njegove pesmi nam povedo veliko več kot je v njih napisanega* je dejal govornik. »Soči* je' ena najlepših slovenskih pesmi sploh. V njej najdemo vso lepoto naše dežele, domoljubje, preroštva. Našim partizanom je ta pesem veliko pomenila, še več našim o-trokom v partizanskih šolah. Ta pesem je v tistih časih bila, kot da bi jo pesnik sproti pisal, naš narodnoosvobodilni boj. Čisto razumljivo je bilo torej, da je bil po Simonu Gregorčiču poimenovan že leta 1942 partizanski bataljon, naslednje leto že brigada, da nosi njegovo ime sedanja vojašnica v Tolminu, da so po njem poimenovane enote teritorialne obrambe.*
Potem ko se je dotaknil raznih trenutkov pesnikovega življenja, je Ciril Zlobec dejal, da Gregorčičeva
poezija živi še danes zaradi žive umetniške ustvarjalnosti našega naroda. «Gregorčič je v svoji pesmi 'Nazaj v planinski raj’ občuteno opeval rojstno deželo, lepi svet sredi katerega smo danes*, je dejal Zlobec, «zato je tudi prav, da se mu je Vrsno danes s tem spomenikom oddolžilo.*
«Simon Gregorčič je pel ljubezen, zato tudi mi ga živimo z Ijubez-nijo», je zaključil slavnostni govornik.
V kulturnem programu so sodelovali še zbori iz neposredne bližine, Kobarida, Tolmina pa tudi iz Branika, recitirala sta vojaka Jože Zorko in Marko Hafner ter domači učenec Zoran Škocir. Spregovoril pa je tudi znani planinec Jaka Čop, ki bil med pobudniki
akcije za postavitev tega spomenika. Domačini so mu v znak hvaležnosti podarili pesnikovo sliko. Vence so položili zastopniki raznih društgv. Kristijan Bavdaž se je poklonil v imenu kluba starih gori-ških študentov in povedal, kako je bilo na Gregorčičevem pogrebu pred 75 leti. Spomenik je odkril domačin Rudi Šturm, ki je večkrat upodobil pesnika ter izdelal tudi značke, ki so jih prodajali na nedeljski proslavi. Kip je izdelal akademski kipar Jaka Torkar, stoji izven vasi, ob počitniškem domu, na lepi razgledni točki.
Na Vrsno je ob tej priliki prišlo tudi veliko ljudi iz zamejstva, še zlasti iz Benečije. Mnogi so si ogledali tudi muzej v Gregorčičevi rojstni hiši.
SINOČI NA GORIŠKI OBČINI
Nesporazum v večinski koaliciji pri glasovanja za načelnike komisij
Načelniki • začasnega značaja - so bili izvoljeni s kompaktnim glasovanjem KD, KPI in PLI, vsi drugi so se vzdržali
Pred letom dni doseženi sporazum med petimi strankami v Gorici in na pokrajini nima lahkega življenja. Po glasovanju za predsednika KZE in nekaterih drugih nesporazumih je prišlo sedaj do nesoglasja tudi v goriškem občinskem svetu. Včeraj popoldne so se sestali, na povabilo župana, tisti svetovalci, ki so člani petih komisij, ki so bile ustanovljene v začetku tega leta. Šlo je za umestitev komisij, na dnevnem redu so imeli tudi izvolitev načelnikov, ali kot jim uradno pravijo, koordinatorjev.
Po uvodnih županovih besedah je načelnik krščansko-demokratske skupine Tuzzi predlagal, da bi predsedstvo komisije bilo poverjeno tudi opoziciji. Z njim so več ali manj soglašali zastopniki vseh skupin. Socialdemokratom sicer ni to preveč prijalo, komunisti pa so s svoje strani izjavili, da bodo kljub temu vodili opozicijsko politiko. Na-
niiiiiiuiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiniittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitmiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiuiiiin
Izredno zanimanje in obisk na vsakoletni razstavi gob
V nedeljo in včeraj je bila na' tržejo vsega cvetja in sadja, ki ga pokritem trgu na Verdijevem kor-j najdejo na svoji poti, kot se žal zu v Gorici vsakoletna razstava * vse prepogosto dogaja. Kar se tiče gob. ki jo je tudi letos priredilo! gob pa predvsem to: nikar naj ne goriško mikološko društvo. Veliko nabira gob, tisti, ki jih ne pozna, število gobarjev in sladokuscev se j Vse gobe, toliko bolj pa če nabije zbralo v nedeljo dopoldne že | ralec ni stoodstotno gotov o užit-pred 10. uro, ko so uradno otvorili, nosti nekega primerka, je treba
razstavo, da bi si na stojnicah ogledali preko 350 vrst razstavljenih gob.
Priprava razstave je zahtevala nekajdnevni trud kakih 30 članov gobarskega društva, pa tudi številnih ne včlanjenih gobarjev, predvsem iz Slovenije, ki so prispevali številne primerke, s katerimi so obogatili razstavo. Gobe so nabrali predvsem na Trnovski planoti, na Krasu, pa tudi dlje v Furlaniji in Karniji. Nekatere primerke so šli iskat celo 300 kilometrov daieč. Tolikšen trud pa je bil tudi poplačan, saj si je v obeh dneh ogledala razstavo prava množica obiskovalcev. V nedeljo je bila poleg ogleda na voljo tudi pokušnja najokusnejših med užitnimi gobami, s polento in kozarčkom vina.
Med obiskovalci včerajšnjega dne §q,^gječ pre.vladavali . učenci .osnovnih šol, ki so se na poučnem sprehodu- v spremstvu učiteljic ooti-kafc	občudovali
razstavljene gobe, od pisanih strupenih mušnic, pa do užitnih jurčkov in lisičk. Tudi tokrat je bila razstava odlično pripravi iena. saj so stojnice prekrili z mahom, tako da bi bile čimbolj podobne naravnemu okolju v gozdu, poleg vsakega primerka pa je bila tablica z osnovnimi informacijami o vrsti.
Poleg razstave je bilo na pokriti tržnici veliko zanimanja tudi za nakup gob. Ponudba je bila odlična, kar priča o tem. da je sezona, po razmeroma slabem začetku, v teh dneh na višku. Tako so se tudi cene nekoliko znižale, saj so včeraj ponujali jurčke po 15 do 20 tisoč lir za kilogram, štorovke pa so stale od 3 do 6 tisoč lir.
Da je gobarska letina res ugodna, so dokazali tudi številni zasebniki, ki so prinesli na tržnico košare polne gob, ki so jih nabrali čez nedeljo, da bi jih tam izvedenci pregledali in odstranili morebitne strupene vrste. V zvezi s tem smo se pogovorili s predsednikom mikološkega društva Nardini jem, ki nam je povedal nekaj nasvetov in priporočil za vse, ki bi radi šli na gobe. «Prvo priporočilo, ki ga namenjam vsem, ki hodijo v naravo*, je dejal, »je to, naj naravo spoštujejo, na primer tako. da čez travnike hodijo v vrsti drug za drugim, da ne bi pomendrali vso travo, da ne lomijo vej in ne po-
tovalce na restriktivna pravila EGS, ki zadevajo sajenje novih trt. Pravilnik št. 45J iz dne 18. 2. 1980 namreč prepoveduje sajenje novih trt (z izjemo trt za namizno grozdje) do 30. novembra 1986. Države članice lahko izjemoma dovolijo nove nasade le v točno določenih primerih, predvsem za vina s kontroliranim poreklom, ki jih v evropskih pravilnikih označuje kratica VQPRD.
Vsekakor je za sajenje novih trt pred 30. novembrom 1986 potrebno dovoljenje deželnega ravnateljstva za kmetijstvo, ker je v nasprotnem primeru predvideno uničenje nezakonito sajenih trt. še ostrejše sankcije predvideva v tem primeru zakonski predlog, ki ga je lani izdelal tedanji minister za kmetijstvo Marcora, v katerem so predvidene denarne kazni od 2 do 6 milijonov lir.
Za podrobnejše informacije v zvezi z obstoječo zakonodajo naj se zainteresirani obrnejo na servis za kmečko proizvodnjo pri Deželni di-
Pozor na pravila EGS &5S.	. aST ul'
glede sajenja trt ... .
Deželno ravnateljstvo za kmetijstvo je v teh dneh izdajo tiskovno poročilo, v katerem opozarja kme-
1111111111111111111111111111111111111111111111111 ti tiiiiittitiitifiiiiiititiiitiiiiiiiiitiiiiiitiittttlitiiiitiiittiitiiitiiiittimiii
DREVI V TRŽIŠKEM OBČINSKEM SVETU
prinesti na pokrito tržnico, kjer jih izvedenci pregledajo. Če kdo ni gotov o užitnosti neke vrste, naj nikar ne nabere cel kup gob in jih nato prinese pregledat, ampak na.i prej prinese na pregled eno samo gobo in na.i nato nabere ostale, samo če je tista užitna.*
Pa še en nasvet za gobarje: deželni zakon dovoljuje nabiranje gob s pletenimi košarami nikakor pa ne z najlonskimi vrečkami ali podobnimi torbami: gobe namreč «/se-bu.jejo precej vode, ki v najlonskih vrečkah Jahko povzroči to. da se goba pokvari in se iz užitne spremeni v neužitno. Na tržnici gobe v takih torbah kar vržejo med smeti.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču - dežurna lekarna ■ Al Reden-tore. Ul. Rosselli, tel. 72 340.
Odločitev o najetju posojila za ureditev kanalizacije
Za prvo skupino del bo potrebnih 800 milijonov - Najprej bodo zgradili glavni jašek med južnim območjem mesta in novo prečiščevalno postajo
Na seji občinskega sveta v Tržiču, ki je napovedana za danes, ob 17.30, bodo med drugim odločali tudi o najetju posojila 800 milijonov lir za izvedbo prve skupine del načrta u-reditve kanalizacijskega omrežja na področju občine. V prvih mesecih prihodnjega leta naj bi zgradili glavni kanal za odplake in sicer med južnim območjem mesta in novo prečiščevalno postajo v Bistrigni, na področju občine štarancan, ki je pričela poskusno obratovati prav te dni. V naslednji stopnji izvajanja načrta bodo na ta glavni jašek priključili tri zbiralnike in sicer z območja Panzana, Ulice Aulio Manlio in Crocera ter drevoreda Cosulich. Vsekakor bo izgradnja kanalizacij-
...........................
Množica na pohodu «Stragorizia»
Nad tisoč ljubiteljev peš hoje je v nedeljo sodelovalo na petem pohodu «Stragorizia», v odlični organizaciji goriške skupine GMG. Start in cilj množične prireditve sta bila na občinskem stadionu na Roj-
cah. Večina udeležencev je; kajpak prehodila krajšo (desetkilometrsko) progo, medtem ko se je le kakih sto «bolj korajžnih* odločilo za 28 kilometrsko progo po goriških Brdih. Poleg domačih skupin, so na prire-
ditvi sodelovali tudi gostje iz drugih krajev naše dežele ter celo skupina iz okolice Rima. škoda le, da je bilo vreme precej nenaklonjeno.
(Na sliki: 'tisočglava množica je krenila na pot.)
skega omrežja trajala nekaj let, zaradi višine stroškov in pa zaradi tega ker v Tržiču doslej sploh ni bilo urejene kanalizacijske mreže. Po sedanjem izračunu bi za dograditev celotnega sistema potrebovali okrog 20 milijard lir, očitno pa je, da bo načrt, do popolne izpeljave, stal precej več.
Seja rajonskega sveta za mestno središče
Danes ob 21. uri se bo v prostorih zavoda «Lenassi», v Ul. Vittorio Veneto, sestal rajonski svet za mestno središče. Na dnevnem redu je razprava o popravilu ulic D’Azeglio in Lorenzoni ter razno. Seje se bo udeležil tudi občinski odbornik za javna dela Del Ben.
V Gradežu naši}
potopljen motorni čoln
Orožniki iz Gradeža so v nedeljo ponoči priskočili na pomoč posadki in potnikom 16-metrskega čolna Vi-stona, ki je nasedel na sipini. Po treh urah trdega dela so plovilo le zavlekli v globljo vodo. Lastnik čolna je Gianmarco Borea iz Chioggie.
Gradeški ribiči pa so te dni, ob ustju kanala, ki pelje v gradeško pristanišče našli potopljen motorni čoln, dolg okrog osem metrov, o-premljen z dvema močnima motorjema. Oznaka, oziroma ime čolna je delno zabrisano, zaenkrat pa še tudi niso znane okoliščine potopitve.
'Domnevajo, da so se plovila posluževali tihotapci. V teku je preiskava.
t Eksplodiral je plin
- Precejšnja gmotna škoda je nastala v stanovanju Luige Braidotti in •Luigija Franca v Battistijevi ulici v Koprivnem, kjer je v nedeljo zjutraj eksplodiral plin, ki je uhajal iz jeklenke. Na srečo sta še priletna zakonca izmazala le z lažjimi telesnimi poškodbami.
Do eksplozije je prišlo okrog pol osmih zjutraj, ko je gospodinja nameravala, tako kakor vsak dan, skuhati kavo.
Menda je plin uhajal Iz gorilnika na štedilniku, ki je ostal čez noč odprt, škode je po prvih ocenah za okrog deset milijonov lir.
čelniki skupin so nato odšli iz dvorane, da bi se dogovorili o teh načelnikih. Sporazuma med njimi pa ni bilo, zato se je plenarna seja pričela ponovno šele ob 21. uri.
Ni pa bilo niti takrat sporazuma med zastopniki večinskih strank, kajti domenjeno je bilo, da bosta po eno načelstvo dobili tako KPI kot PLI. Za pet strank večine so bile torej na razpolago le tri komisije, poleg tega pa ni bilo sporazuma o porazdelitvi načelstev.
Demokristjani so zatem predlagali, da bi sami prevzeli začasno načelstvo treh spornih komisij, o-pozicija pa bi dobila svoji načelstvi. Socialisti, socialdemokrati. Slovenska skupnost in misovci niso bili s tem predlogom zadovoljni, z njim pa so soglašali KD, KPI in PLI.
V vseh petih glasovanjih so načelniki tako dobili po 26 glasov, in sicer kompaktne glasove demokristjanov, komunistov in liberalca, medtem ko so se vzdržali PSI, PS DI, SSk in le pri prvem glasovanju MSI, kajti pri naslednjih glasovanjih ni ta stranka sodelovala.
Za tako rekoč začasne načelnike so bili izvoljeni Polmonari (KD), ki je na čelu prve komisije. Lam-berti (KPI) v drugi. Sergio Forna-sir (PLI) v tretji. Cefarin (KD) v četrti in Nanut (KD) v peti komisiji.
Pretekel je 132 kilometrov med Benetkami in Tržičem
Pred dnevi smo pisali o posebnem rekordu amaterskega tekača, 30-let-nega Luciana Tartara iz Tržiča, ki je doslej pretekel že nad 41 tisoč kilometrov. Tartaro je te dni poskrbel za nov podvig: pretekel je 132 kilometrov dolgo pot med Benetkami in Tržičem in to v 14 urah in pol. Iz Benetk je startar v četrtek zvečer, na cilj pa je pritekel v petek in to skoraj pol ure pred napovedanim časom, kljub temu, da je na zadnjem odseku poti nekoliko zmanjšal ritem. Ob prihodu sta ga pozdravila tržiški župan in odbornik za šport ter seveda številni prijatelji in navijači.
Baletni večer šole Tersicore drevi v Verdiju
V noriškem Verdijevem gledališču bo drevi ob 20.30 baletni nastop gojenk goriške baletne šol« «Tersicore», fci jo vodi prof. hala Di Bert Brandolin. V prvem delu programa so obvezne vaje, v drugem pa klasična simfonija štev. 1. Sergija Prokofjeva in Capriccio italiano Petra I. Čajkovskega.
Razna obvestila
V prostorih prosvetnega in športnega društva Vipava in sekcije VZ Pl - ANPI na Peči, bo v petek, 25. t.m., ob 20. uri sestanek z občani. Sklicuje ga pripravljalni odbor za postavitev partizanskega spomenika na Peči. Predvidoma bodo izvolili člane novega odbora ter se pomenili o drugih zadevah.
Županstvo v Sovodnjah išče sode-lavca-ko, za občasno zaposlitev ob skorajšnjem popisu prebivalstva. Interesenti morajo biti polnoletni. Podrobne informacije dobijo interesenti v tajništvu občine.
Števerjanska občinska uprava sporoča, da bo občinski zdravnik cepil proti gripi. Zainteresirani naj se prijavijo na občini najkasneje do 1. oktobra. Cepljenje je brezplačno.
Upravni odbor Slovenskega planinskega društva v Gorici pripravlja dokumentarno razstavo ob 70-let-nici ustanovitve društva. Ob tej priložnosti naproša upravni odbor člane in prijatelje društva, ki hranijo stare fotografije ali drugo gradivo, ki je kakorkoli povezano i nastankom in razvojem društva, da to sporočijo tajnici, oziroma drugim članom odbora. Razstava bo v drugi polovici novembra.
Pred nekaj dnevi so na nogometnem igrišču v Sovodnjah našli zapestno uro. Lastnik naj se obrne do blagajnika društva.
Koncerti
Na Trgu Battisti (v slučaju slabega vremena v dvorani UGG) bo danes ob 20.3J koncert godbe italijanske kopne vojske. Na sporedu i-majo klasično glasbo ter nekaj vojaških koračnic.
Kino
C ort ca
VERDI 20.30 Nastop baletne skupine šole »Tersicore* iz Gorice.
COttSO 17.00 - 22.00 «Excalibur». Barvni film. N. Perry in H. Miren.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržit
EXCELSIOR 18.00 - 22.00 »Maca-bro*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Le depra-vate del piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
No in (> urico in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Mesto žensk*. Italijanski film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Plava laguna*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Ko tujec pokliče*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 84-124.
ATLETIKA
NA 40. BALKANSKIH IGRAH V SARAJEVU
Jugoslovanska moška vrsta nepričakovano pred Bolgarijo
Knapiču kar tri zlata odličja - Nov jugoslovanski rekord Srejovi-ca v troskoku - Med ženskami Bolgarija brez enakovredne konkurence
(Od našega poročevalca)
SARAJEVO — Jugoslovanska moška atletska vrsta je na 40. jubilejnih atletskih balkanskih igrah, kj so bile od petka do nedelje v Sarajevu, dosegla nepričakovano veliko slavje: osvojila je namreč kar prvo mesto. Pred igrami v Sarajevu so v jugoslovanskem taboru realno pričakovali tretje mesto. Bi le pa so tudi možnosti za stopnico višje.
Da bi pa «plavi» lahko premagali eelo Bolgare, tega res nihče ni pričakoval. Veselje na stadionu Ko-ševo je bilo tako še večje. Veliko število gledalcev, ki so tudi zadnji dan spremljali tekme, je bilo priča v vsaki disciplini veliki borbi med predstavniki obeh reprezentanc. naposled pa so le slavili Jugoslovani. in to za eno točko.
Težko je reči, kateri posamezniki »o v največji meri pripomogli k velikemu slavju jugoslovanske vrste. Na dlani je, da je vsa reprezentanca pokazala izjemno borbenost, požrtvovalnost, homogenost. Vseeno pa verjetno treba še posebej omeniti Željka Knapiča, ki je bil v Sarajevu izreden in ga je posebna strokovna komisija tudi izbrala za najboljšega posameznika letošnjih BAI. Po rekordu dan prej na 400 m je Knapič izboljšal še jugoslovanski rekord na 200 m s časom 20”76 in nato tudi odločilno pripomogel, da je štafeta 4X400 m osvojila odločilne točke za končno zmago na skupni lestvici.
V' nedeljo je bil odličen tudi Zdravkovič, ki je zanesljivo zmagal na 5.000 m. ne gre pa pozabiti na Srejoviča, ki je v troskoku imel izredno serijo rezultatov in je tudi s 17.01 m izboljšal jugoslovanski rekord.
najbolje izkazali, to je bilo odvisno predvsem od tega, da smo Igrali podrejeno vlogo. Tu v Sara jevu pa smo imeli enakovredne
Zvezni trener Dane Korica je s tem uspehom seveda zelo zadovoljen in je dejal: «Nad svojimi atleti sem navdušen. Vsi so dali vse od sebe. Dosegli smo nekaj odličnih rezultatov, izboljšali več državnih rekordov. Ta zmaga je zmaga prav vseh. Res je, da so na primer Knapič, Zdravkovič. Apo-stolovski itd. osvojili predragocene zmage, vsi pa so h končnemu u-spehu doprinesli s predragocenimi točkami. Da se v Zagredu nismo
KOLAJNE	NA BAI	1981
Moški	Z	S B
Bolgarija	10	6 5
Jugoslavija	8	8 4
Grčija	3	3 9
Romunija	2	6 1
Turčija Ženske	—	1 —
Bolgari ;a	. 10	6 5
Romunija	5	7 5
Jugoslavija		2 4
Grčija	—	— 1
tekmece, vsakdo pa je lahko da) največ. Ta zmaga pa naj nam bo tudi dobra šola, da še naprej dobro in požrtvovalno delamo.*
Aied ženskami Bolgarke seveda ni -o imele enakovredne konkurence V nedeljo pa se je od Bolgark še posebno izkazala Zečeva, ki je zmagala v skoku v višino s 105 cm.
Od Jugoslovank naj omenimo, da je štafeta 4X400 m izboljša'a jugoslovanski rekord in osvojila drugo mesto.
Finalni rezultati 3. dne
i MOŠKI
5.000 m
1.	Zdravkovič (Jug.)	13'58"85:
2.	Papachistosi (Gr.; 13'59”40: 3. Oalastis (Gr.) 14 02”71 4. Andrejca (Rom.) !4’03”02; 5. Zaharia (Rom.) 14’06”79; 6. Mekhandiji-s;y	(Bol.)	14’T9”43:	7.	Karpačev
(Bol.) 14’22”58;	8. Miklavžina
(Jug.) 14’36”05.
Disk
t. Prohaska (Bol.) 63,18 m; 2. Nigy (Rom.) 62,56 m; 3. Vladimi-r.tv (Bol.) 61,56 m; 4. Zmafiraclie (Rom.) 60,80 m; Milič (Jug.) 55,08 m; 6. Marčeta (Jug.) 54.92 m; 7. Georgakopouios (Gr.) 54,38 ; 8. Spandis (Gr.) 53,60 m; 9. Kara-bi.' ik (Tur.) 44,26 m 200 m
1.	Knapič (Jug.)	20”76: 2. Za-
rič	(Jug.) 20"97;	3.	Karnjotov
(Bol.) 20”99; 4. Caprazli (Tur.) 21”13; 5. Petkov (Bol.) 21"39; 6. SUatcs (Gr.) 21"43; 7. Hapaianu (Rom.) 21”54; 8. Gungor (Tur.) 2l”98.
110 m ovire
t. Krastev (Bol.) 13”88 (nov balkanski rekord); 2. Evripidou (Gr.) J3”94; 3. Pa)ffy (Rom.) 14"04; 4. Oltean (Rom.) 14”04;	5. Pisič
(Jug.) 14” 15: 6. Nadjalkov (Bol.) 14"16; 7. Vukičevič (Jug.) 14”18; 8 N. Evripidou (Gr.) 14”19. Troskok
1. Milias (Gr.) 17,04 m; (nov balkanski rekord); 2. Srejovič (Jug.) 17,01 m; 4. Kathiniotis (Gr.) 16,30 m; 5. Ghioroaie (Kom.) 16,29 m; 6, Stojkov (Bol.) 15.50 m; 7. Ilijev (Bol.) 15,39 m; 8. Geldisen (Tur.) 14,85 m.
Maraton
1. Koussis (Gr.) 2.19’05'TO, 2. Karousskov (Bol.) 2 21’49"00; 3. Či-likov (Bol.) 2.23’00”00, 4. Ukič (Jug.) 2.26'18"00; 5. Altun (Gr.) 2.27'52”00; 6. Zaridis (Gr.)	2.28’29’’00;	7.
Berbereche (Rom.) 2.36’20"00; Odstopili: Terzi (Tur.) Nicolae (Rom.) in Stefanovič (Jug.).
4X400 m
1. Jugoslavija (Srebrnič, Životič, Popovič; Knapič) 3‘08”92; 2. Bolgarija 3’09”54; 3. Grčija 3'10”24;
4.	Romunija 3’10”67.
KONČNI VRSTNI RED 1. Jugoslavija 223 točk, 2. Bolgarija 222; 3. Grčija 186; 4. Romu nlja 134; 5, Turčija 50.
ŽENSKE
100 m ovire
1. Asenova (Bol.) 13”S2; 2. Te-neva (Bol.) 13”G5; 3. Grecu (Rom.) 13”99; 4. Coculeana (Rom.) 14"07;
5.	Papič (Jug.) 14’’18: 6. Puhalo (Jug.) 14”64. 7. Aksu (Tur.) 14"83; 8. Stanelu (Gr.) 15”15.
200 m
1. Penkova (Bol.) 23”28; 2. Nou-neva (Bol.) 23”71; 3. Istvanovič (Jug.) 23”98; 4. Vintila (Rom.) 24"36; 5. Seliškar (Jug.) 24”42; 6. Siouli (Gr.) 24”70; 7. Tzitzira (Gr.) 24”90; 8. Ciolan (Rom.) 25”03; 1.500 m
1. Lovin (Roni.) 4’07”15; 2. Ja-cinkova (Bol.) 4'18”23; 3. Gospo-dinov (Bol.) 4’24”83; 3. Strakan-tcuna (Gr.) 4’31”18; 5. Kutlu (Tur.) 4’31”96; 6. Aroniadou (Gr.) 4’32”88; 7. Ristič (Jug.) 4'33”72; Melinte (Rom.) in Marsič (Jug.) odstopili. Kopje
1. Todorova (Bol.) 63.36 m; 2. Girbea (Rom.) 62,44 m; 3. Sako-
rafa (Gr.) 60.16 m; 4. Pejeva (Bol.) 58,60 m; 5. Verouli (Gr.) 56.12 m: 6. Chiriliuc (Rom.) 51,82 m; 7. Menjhart (Jug.) 51,58 m; 8. Bukvič (Jug.) 49,20 m.
Štafeta 4X400 m
1. Romunija 3’34”21; 2. Jugoslavija 3’35”57 (nov jugoslovanski rekord); 3. Bolgarija 3’37”82;	4.
Grčija 3'50”89.
Višina
1. Ječeva (Bol.) 195 cm (nov balkanski rekord), 2. Popa (Rom.) 188, 3 Prezelj (Jug.) 182. 4. Bojovič (Jug.) 179, 5. Koeva (Bol.) 179, 6. Vasile (Rom.) 179, 7. Otopolo (Gr.) 176, 8. Kundouru (Bol.) 173.
KONČNI VRSTNI RED 1. Bolgarija 212, 2. Romunija 178; 3. Jugoslavija 123; 4. Grčija 82; 5. Turčija 14.
B. Lakovič
KOLESARSTVO
NA DIRKI PO UMBRIJI
Silovit finiš Moserja
CASTEL SAN MARIANO - V kolesarski dirki po Umbriji je prvi prispel na cilj Francesco Moser, ki je v sprintu premagal Švicarja Grazeta in Gavazziji.
NOGOMET

V 3. ITALIJANSKI LIGI
TRIESTINA NAVDUŠILA
V prvi tekmi letošnjega prvenstva je gladko premagala Forli - Odličen zlasti napad
Triestina — Forli 2:0 (2:0)
TRIESTINA: Bartolini. Costantini, Schiialdi; Leonarduzzi, Mascheroni, Dominissini; De Falco (87’ Štrukelj), Mitri. Dreolini, Doto, Ascagni.
FORLI': Delli Pizzi, Ammoniaci. Serena; Spada, Dradi, Melotti; Schincaglia, Piccioni, Gaudino. Ca-tania (61’ Ungaro), Beccati (57, Fab-brizi).
SODNIK: Luci iz Firenc.
KOTI: 8:6 za Triestino, gledalcev
10.060.
STRELCI: v 23' Ascagni, v 45’ Doto.
Triestina je začela letošnje prvenstvo s prepričljivo zmago, ki je navdušila številno občinstvo in pid marsikaterem navijaču se je ponovno zaiskrilo upanje, da bo končno tržaška ekipa napredovala v drugo ligo. Zgrešeno pa bi bilo že sedaj, po prid prvenstveni tekmi, dajati dokončno sodbo možrmsti ekipe. Mirno pa lahko trdimo, da ima Trie-stina letos odličen igralski kader, da je ekipa zelo uigrana in igra dopadljivo in učinkovito. Že nekaj let ni imela tržaška ekipa takih i-gralcev v napadu, kot so Ascagni, De Falco in Dreolini, ki so sposobni spraviti v škripce katerokoli obrambo.
Rezultat 2:0 je za Tržačane daleč pretesen, če ga primerjamo s tem, kar je ekipa pokazala na igrišču. Tržaški igralci so popolnoma nadigrali goste in poleg obeh golov so imeli najmanj ducat prav lepili pri-

NOGOMET
V I. ITALIJANSKI LIGI
Tokrat le Turinčani zadovoljili
Juventus in Torino že po drugem kolu sama v vodstvu Ostali lavoriti pod pričakovanji ■ Težak poraz Udineseja
Drugo kolo italijanskega prvoligaškega nogometnega prvenstva je potrdilo nekatere vtise, ki nam jih je zapustilo prvo kolo. Razen Juven-tusa, ki je z zelo učinkovito taktiko zmagal v gosteh v Avellinu in Torina, ki je v poprečni tekmi premagal Bologno z golem Pulicija v zadnjih minutah srečanja, so vse e-kipe, ki so jih pred prvenstvom u-vrščali med favorite, ponovno razočarale. Roma, Iritfer', Napoli, Floren-tina in Milan niso uspeli doseči do slej tistih rezultatov, ki jih je bilo pričakovati.	1'f'
Roma. ki je po zaslugi presenet ljivega Chierica kmalu prišla v vod stvo v tekmi s Ceseno, se je morala odpovedati svojim upom na zmago zaradi avtogola Ancelottija. Pri Ceseni je zelo uspešno opravil svoj krstni nastop avstrijski igra lcc Schachner.
Za še večje razočaranje je poskrbel Inter, ki je v Catanzaru igral tako slabo, da je lahko že zadovoljen z neodločenim izidom. Napoli pa, ki je v Cagliariju nastopil brez svojega najboljšega igralca Krola, je imel v tekmi s Sardinci nekaj smole, saj so le ti po Pellegrinije-vem golu iz prvega polčasa izenačili z zadetkom Selvaggija, ki pa je izzval mnogo protestov s strani Neapeljčanov. Selvaggi je bil namreč v nedovoljenem položaju. Protesti so bili tako ostri, da .je sodnik predčasno poslal v slačilnice kapetana Bruscolottija in Vinazzanija.
V središču pozornosti je bila tekma Milan - Fiorentina. ki se je končala brez zadetka. Milan je igral praktično brez napada, saj Jordan In Antonelli nista stopila na igrišče. Kljub temu so Milančani lahko tudi nezadovoljni z delitvijo točk, ker so ustvarili nekaj ugodnih priložnosti in vratar Fiorentine Galli je moral ponovno potrditi svoj sloves, da so ostala vrata njegove e kipe nedotaknjena. Fiorentina, pri kateri so odpovedali predvsem napadalci. je imela svojo največjo priložnost proti koncu tekme, ko je odlični Antognoni z lepim strelom zadel prečko.
Za presenečenje v negativnem smislu je poskrbel Udinese, ki je v Ascoli ju visoko izgubil s 3:0.
Ascoli je vse gole dosegel že v prvem polčasu. Videmčani so imeli skozi vso tekmo terensko premoč, toda ni jim uspelo resneje ogroziti obrambe Ascolija. Pri Videmčanih je zlasti odpovedala obramba, ki je bila stalno v težavah pred hitrimi napadi Ascolija. Trener Ferrari je izjavil, da bo visok poraz njegovim igralcem dobra šola, saj je prvenstvo zelo težko in podcenjevanje liasprotnikov je vselej nevarno.
Como in Genoa sta po povprečni tekmi remizirala.
’ REZULTATI 2. KOLA
Ascoli - Udinese	3:0
Avellino - Juventus	0:1
Cagliari - Napoli	1:1
Catanzaro Inter	(1:0
Cesena - Roma	1:1
Como - Genoa	1:1
Milan - Fiorentina	0:0
Torino - Bologna	1:0
LESTVICA
Juventus in Torino 4. Ascoli in Fiorentina 3. Cagliari, Napoli. Ca-tanzaro, Roma. Inter in Milan 2. Bologna, Como, Genoa, Avellino, U-dinese, Cesena 1.
PRIHODNJE KOLO (27. 9.) '
Bologna - Catanzaro, Fiorentina -Ascoli, Genoa - Cesena, Inter - Torino, Juventus - Como, Napoli - Milan. Roma - Cagliari. Udinese - A-vellino.
B LIGA
Bari - Rimini 1:0, Catania - Vare-se 0:2, Cremcnese - Perugia 0:0. Lazio - Spal 1:2. Lecce - Foggia 1:0, Pescara - Brescia 1:0, Pistoiese -Sambenedettese 1:0, Reggiana - Ca-vese 0:2, Sampdoria - Palermo 2:0, Verona - Piša 1:0.
LESTVICA
Cavese in Varese 4. Spal, Bari. Perugia. Pistoiese 3, Piša, Sampdoria. Brescia, Lecce, Verona. Catania, Pescara 2, Lazio, Rimini, Cre-monese, Sambenedettese, Palermo, Reggiana 1, Foggia 0.
PRIHODNJE KOLO
Brescia - Lecce, Cavese - Sampdoria, Foggia - Pistoiese. Palermo -Pescara, Perugia - Verona, Piša -Catania, Rimini - Lazio, Sambenedettese - Cremonese, Spal - Bari, Varese - Reggiana.
ATLETIKA
Nov svetovni rekord Scartezzinija
VIDEM — Med atletskim srečanjem med vojaško državno reprezentanco in izbrano vrsto atletov treh Benečij je Mariano Scar-
tez^jni po^v» d nov «vetovra-rekord
v
inoi
tisoč m z zaprekami s časom 5’22”2. Prejšnji rekord je bil last Britanca Weltona s 5’27"L Scartez-zini je po rekordu izjavil, da bo v prihodnji sezoni skušal izboljšati rekord na razdalji 3.000 m z zaprekami.
ložnosti, da bi dosegli še obilnejši izkupiček. Pripomniti moramo, da nasprotniki Tržačanov, ekipa iz For-lija, niso gotovo zadnji prišleci, saj je v njihovih vrstah mnogo dobrih igralcev, ki so do nedavnega igrali v višjih ligah. Forli je solidne ekipa, ki je občasno pokazala tudi lepo in urejeno igro predvsem na sredini igrišča. Velika pomanjkljivost ekipe pa tiči v napadu, kjer sta Beccati in Gaudino popolnoma zatajila in dobro vemo, da tudi najboljša ekipa ne doseže večjih rezultatov brez učinkovitega napada. Posebno nas je razočaral bivši igralec Milana in Barija Gaudino, ki so ga pred tekmo označili za izredno nevarnega strelca.
Razumljivo je zato, da je bil ves trud veznih igralcev Forlija, predvsem Catanie in Piccionija. jalov. Gostje so imeli le eno priložnost, ko je bil rezultat še neodločen, toda Gaudino je z glavo poslal žogo za las mimo vrat. Drugače pa so gostje bili nevarni le s prostimi streli, ki pa niso nikoli resno ogrozili tržaškega vratarja.
Jasno je. da se je Triestina precej mirno lahko podajala v napad tudi z branilci. Predvsem se je pri tem izkazal Mascheroni, ki je s solo akcijami večkrat povzročal preglavice obrambi Forlija.
Triestina je začela tekmo precej živčno. Kot nam je po tekmi tudi potrdil trener Buffoni, so nekateri igralci kakor Costantini, Dreolini in Dominissini občutili psihološko težo krstnega nastopa v višji ligi. Vse je minilo, ko je v 23. minuti Ascagni prestregel odbito žogo in z močnim strelom zatresel mrežo gostov. Od tistega trenutka dalje je bila na igrišču ena sama ekipa: Triestina. Po mnogih zgrešenih priložnostih so domačini podvojili v zadnji minuti prvega polčasa. Doto je po neustavljivi solo akciji drugič premagal vratarja gostov. S tem je bilo tekme praktično konec. V drugem polčasu je Triestina imela nekaj zrelih priložnosti za gol, toda rezultat se ni več spremenil.
Igor Pavletič IZIDI 1. KOLA
KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE
Tokrat le šestnajst zadetkov
Tri značilnosti so dale pečat nedeljskemu ča moštva. Vardar je izgubil na osmemu kolu v 1. jugoslovanski nogometni ligi: Kantridi na Reki, Budučnost pa beograjski Partizan je prvikrat prevzel mesto na čelu skupne lestvice, edina doslej še neporažena ekipa, Dinamo, je v Novem Sadu ostala
Sarajevu. Zadnje srečanje ja sprožilo val protestov v vrstah Titograjčanov, ki trdijo, da jih
praznih rok, poleg tega pa prvoligaši nasploh je sodnik Vlajič hudo oškodoval. --—’	’7'~ Prihodnje kolo jugoslovanskega
prvenstva bo na sporedu že ju-
niso ponovili dobrih tekem iz prejšnjih kol. Zlasti so razočarali strelci, ki so dosegli le 16
zadetkov, kar je veliko manj kot v prejšnjem tri, osrednje srečanje pa bo na rekordnem kolu. Obenem pa so igralci znova Maksimira, kjer bo zagrebški Di-pozabili na disciplino, tako da so imeli sodniki namo skušal prvo mesto, ki go polne roke dela z rdečimi in rumenimi kartoni:
V tem kolu je naneslo, da sta se v Nišu srečala Radnički in Hajduk, ekipi, ki sta prejšnjo sredo odlično zastopali jugoslovanski nogomet v pokalu UEFA v Neaplju proti Napoli ju oz. v Splitu proti Stuttgartu. Kljub temu, da v Nišu ni bilo ne poraženca ne zmagovalca, pa ekipi prikazali res dobro igro.
je izgubil v nedeljo, iztrgati beograjskemu Partizanu.
REZULTATI 8. KOLA
Sarajevo - Budučnost Sloboda - C. zvezda Radnički - Hajduk
Z zmago proti Željezničarju, nje. Mostarci so v Zagrebu iz- T , . n H katero mu je prinesel reprezen- out>«i proti ekipi, ki je samo te- '1 ' t ant Žinkovič z učinkovitim sire- den dni prej doživela pravo ka-	* TvL™„
lom z glavo, je Partizan torej	tastrojo na Maksimiru. Sodnik	„
prevzel vodstvo na lestvici. Kot	Petrovič poleg tega ni dopuščal Laruzan : z.eijezmcar
smo že omenili, je Dinamo to-	grobosti enih in drugih in je iz-
krat doživel svoj prvi poraz, ne	ključil Dediča in Matijeviča (Ve-
toliko zato, ker bi bil slabši od	lež) ter Mijoviča (Zagreb).
Vojvodine, ampak zaradi tega,	...................
ker so bili Novosadčani priseb- M.e<* doslej najuspešnejše ekipe nejši pri zaključevanju.	;« * uvrJUl OFK Beograd, ki je
dosegel trt zaporedne zmage. To-	- TT ., , „ — - , ,
Kar se je dogajalo na Tuš- krat je porazil ekipo Teteksa iz vena zvezda, Hajduk 9, Sloboda
2:1 2:2 0:0 0:1 2:0 3:1 1:0
Rijeka - Vardar	1:0
Osijek - Olimpija	0:0
LESTVICA
Partizan 11, Dinamo, Vojvodina, OFK Beograd, Željezničar, Rijeka, Osijek 10, Olimpija, Cr-
nju v Tuzli, meji skoraj na ne- Tetova in imaj sedaj 10 točk na mogoče. Beograjska Crvena zve- skupni lestvici, torej le točko zda je samo pet minut pred kon- manj od vodečega Partizana: cem srečanja vodila z 2:0, ven- v prejšnji sezoni pa je prvoliga-dar svojega vodstva ni uspela ški status ubranil prav v zad-ubraniti: domačni so v samih dveh njem kolu. minutah (84. in 86.) z goloma Miljanoviča izenačili.
8, Radnički 7, Vardar, Budučnost 6. Velež, Sarajevo, Zagreb 5, Te-teks 4.
PRIHODNJE KOLO (23. 9.) Olimpija - Radnički, Vardar -Osijek, Željezničar - Rijeka, Di-
Med uspešne gostujoče enajste- namo - Partizan, Velež - Vojvo-rice uvrščamo tudi Ljubljančane, dina, Budučnost - Zagreb, Crvena Zmagovalec jugoslovanskega po- ki so na gostovanju v Osijeku zvezda - Tgteks, Hajduk - Slo-Jcala, mostarski Velež, ni več ostali neporaženi in osvojili točko, boda, OFK Beograd - Saraje-moštvo, ki je zbujalo spoštova- Isto ne velja za ostala gostujo- vo (24. 9.).
Alessandria - Piacenza	1:1
Atalanta - Treviso	1:0
Empoli - Parma	1:0
Fano - Vicenza	0:0
Modena - Monza	0:0
Padova - Mantova	4:2
S. Angelo - Rhodense	2:3
Trento - Sanremese	0:0
Triestina - Forli	2:0
LESTVICA
Rhodense. Triestina, Atalanta, Empoli, Padova 2, Vicenza, Monza, Sanremese, Piacenza, Alessandria, Fano, Modena, Trento 1, Trevjso, Parma. Forli, Mantova, S. Angelo 0.
PRIHODNJE KOLO (27. 9.)
Forli - Atalanta, Vicenza - S. Angelo. Mantova - Alessandria, Monza - Empoli, Parma - Triestina, Piacenza - Trento, Rhodense - Fano, Sanremese - Padova, Treviso - Modena.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiitiiiiiiiHKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiifiiHiiiinnmiiiinHniumuniiiniiiitif
ATLETIKA
V GORICI
Kljub slabemu vremenu nekaj dobrih rezultatov
Nastopilo je 300 atletov iz Italije, Slovenije in Koroške ■ Izjemen dosežek Borovega mladinca G. Sedmaka
Nad 300 tekmovalcev 38 društev iz Italije, Slovenije in Korcške se je v nedeljo udeležilo 5. mednarodnega atletskega mitinga, ki ga je v Gorici pripravilo društvo •sAtletica Gorizia - Cassa di Risparmio* in ki je veljal za pokal Ford - Gratton.
Izjemen rezultat 'pa je dosegel Borov mladinec Gabrijel Sedmak, ki se je v metu kopja uvrstil na 5. mesto z znamko 59:44' m, kar je nov osebni rekord slovenskega atleta in obenem letošnji najboljši mladinski rezultat v deželi. Sedmak je letos že nekajkrat za malo presegel 53 m in si je tudi priboril pravico do nastopa na državnem prvenstvu, kjer pa zaradi šolskih obveznosti ni mogel nastopiti.
•iitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiifiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiuiiiiuiimiHiiiiiinuiiHiimiiiiiiiiummHimunHHimmuiHmuiiHMMiuHiiiMiimiiumiuiin
KOŠARKA
NA EVROPSKEM PRVENSTVU
Jugoslovanke za dve točki izgubile bronasto kolajno
Sovjetska zveza razred zase - Italijanke šele sedme
ANCONA — Osemnajsto evropsko žensko košarkarsko prvenstvo, ki se je zaključilo v nedeljo v Anconi, je znova potrdilo razmerje moči na stari celini, saj so o kolajnah odločale reprezentance Sovjetske zveze. Jugoslavije, Poljske in Češkoslovaške, podobno kot lani v Banja Luki.
V finalni tekmi za tretje mesto pa Jugoslovanke tokrat niso ubranile bronastega odličja, ki so ga lani osvojile na domačih tleh. Samih spdem minut pred koncem so proti Češkoslovaški še vodile z 10 točkami razlike, nasprotnice pa so s pressingom nadoknadile zaostanek in izenačile 74:74. Do kraja so
S to enajstmetrovko je Torrisl dokončno pokopal vsak up Videinčanov na nedeljskem gostovanju v Ascoliju, kjer *• doživeli težak poraz (3:0)	(Telefoto AP)
manjkale le štiri sekunde, ko so imele Čphoslovakinje na razpolago dva prosta meta zaradi prekrška Perazičeve nad Trešnjakovo, ki ju je tudi uspešno izvedla. «Plavim» je tako preostalo premalo časa, da bi lahko izenačile in so morale bronasto odličje prepustiti ČSSR, ki ga je lani v Banja Luki izgubila prav proti Jugoslaviji.
Tokrat pa so še posebno razočarale Italijanke, od katerih se je pričakovalo kaj več, kot skromno sedmo mesto glede na to, da so igrale doma. Uvrstile so se sicer na mesto više kot lani, kar pa ne more biti nobena uteha. Skupno so dosegle le tri zmage (proti Finski, ZRN in Romuniji), doživele pa dva poraza za eno samo točko (proti Jugoslaviji in Nizozemski). Z zmago proti Romuniji pa so si vsaj zagotovile nastop na prihodnjem evropskem prvenstvu.
O Sovjetski zvezi ne gre zgubljati besed, saj je bila res za razred boljša od ostalih. Tega pa ne gre pripisovati izključno visoki Semjo-novi, ampak vsej ekipi, ki je bila skoraj v vsem veliko boljša od ostalih.
Še nekaj vpija omeniti. Obisk tekem je bil izredno slab, kar morda kaže, da ženska košarka ob sedanji razporediti! moči morda ne privlači več gledalcev.
REZULTATI Finale za 1. mesi«
Sovjetska zveza - Poljska 85:42 Finale za 3. mesto Češkoslovaška - Jugoslavija. 76:74 Finale za 5. mesto Bolgarija - Nizozemska 80:65 Finale za 7. mesto Italija - Romunija	72:66
Finale za 9. mesto Madžarska - ZRN	76:46
Finale za 11. mesto Švedska - Finska	70:68
KONČNA LESTVICA
1. Sovjetska zveza. 2. Poljska,
3.	Češkoslovaška, 4. Jugoslavija, 5, Bolgarija, 6. Nizozemska, 7. Italija, 8. Romunija, 9. Madžarska, 10. Zahodna Nemčija, 11. Švedska, 12. Finska.
Žensko prvenstvo?
ZORICH — Evropska nogometna zveza je pripravljena organizirati za prihodnje leto mednarodno pr venstvo za ženske reprezentance pod pogojem, da bi to sprejelo vsaj 12 od 34 državnih nogometnih zvez.
Orantes prvi v Palermu
PALERMO — Španec Manuel Orantes je zmagovalec mednarodnega teniškega prvenstva Sicilije. V finalu je Orantes premagal Re-bolleda (Čile) s 6:4, 6:0,6:0.
Z nedeljskim rezultatom je popravil Svoj prejšnji najboljši dosežek iz sezone 1980 kar za 4,5 m. Pripomniti gre, da je Sedmak v Gorici v vseh šestili metih dosegel rezultate nad starim rekordom.
REZULTATI
110 m qylr.e: J. R,, Torre., (FE OO Padova) 15”1; 2. M. Pecorari (Gorica) 15”2; 3. A. Floreani (Lib. Videm) 15”3. ..	......
200 m: 1. M. Piccoli (Mestre) 22”2; U Fiorino (Lib. Videm) 22”6; 3. F. Milozco (Gorica) 22"6.
• 800 m: I. W. Pessentheiner' (Celovec) l'55”5; 2. S. Forcolin (Gorica) 1’55”8; 3. M. Bressan (Gorica) 1’56”G.
Kladivo: 1. R. Budai (FF OO Padova) 64’56 m; 2. G. Zanello (Snia Friuli) 61,70 m; 3. R. Canton (Nuo-va atletica) 52,22 m.
Palica: 1. G. Cargnelli (Lib. Videm) 4.50 m; 2. P. Tosolini (Lib. Videm) 4,20 m.
100 m: 1. G. Lazzer (FF OO Padova) 10”7: 2. C. Girardi (Civ. Trst) 11”; 3. Gianni Lazzer (Mestre) in.
3000 m: 1. F. Novak (N. Gorica) 8’15”5: 2. S. Lena (FF OO Padova) 8’17”1; 3. M. Prosch (Civ. Trst) 8’21”7.
10.000 m: 1. R. Bonin (Lib. Grions) 31’05”6; 2. D. Innocente (Lib. Šarile) 31’06’T; 3. G. Pilot (Lib. Sa čile) 32’04”4.
Met kopja: 1. M. Černe (N. Gorica) 72’62 m; 2. C. Casarsa (Lib. Videm) 71,04 m; 3. A. Zalar (N, Gorica) 66,60 m; 5. A. Sedmak (Bor) 58,44 m.
Štafeta 4X100: 1. Gorica 43”8: 2. Libertas Videm 44”5; 3. Libertas Sa-cile 45”6.
Štafeta 4X400: 1. Gorica 3’26”6; 2. Libertas Sacile 3’38”8.
Daljina: 1. P. Salvadori (Uno-aerre) 7 m; 2. A. Domenghini (Pol. Lignano) 6,93 m; 3. R. Belcari (Lib. Sacile) 6,55 m.
Višina: 1. M. Di Giorgio (FF OO Padova) 2,16 m; 2. Miklič (N. Gorica) 2,08 m: 3. L. Toso (Nuova Atletica) 2,08 m.
MOTOCIKLIZEM
KLJUB 3. MESTU
Marco Luehindli š« vedno v vodstvu
SCARPERIA — V tretji dirki tekmovanja za osvojitev naslova državnega prvaka je v kategoriji 500 ccm zmagal Franco Uncini s tremi sekundami prednosti pred Le-androm Becheronijem. Svetovni prvak v tej kategorijii Marco Luchi-nelli, se je uvrstil na tretje mesto.
Luchinelli je tekmoval kljub temu, da ni še popolnoma okreval po nevarnem padcu v Doningtonu. Kljub tretjemu mestu je LuchineU li obdržal prvo mesto na začasni lestvici za državni naslov s 40 točkami, drugi je Becheroni (30). tretji pa včerajšnji zmagovalec Un-'cini (27).
MLADI BRITANEC LEE
Mladi Britanec Lee novi svetovni prvak v speedwayu
V nedeljo je bila v Gornji Radgoni finalna dirka 11. svetovnega prvenstva v speecwayu. Na 1.000 m dolgi progi se je pred 20.000' gledalci berilo 18 tekmovalcev iz 6 držav. Na skupni lestvici je nepričakovano zmagal najmlajši izmed nastopajočimi, 22-letni Britanec Michael Lee na jawi, ki je tako strl premoč zastopnikov ZRN. Jugoslovana Kekec in Kocuvan sta se uvrstila na 15. oz. 16. mesto.
KONČNA LESTVICA 1. Lee (VB) 23 točk: Betzl (ZRN) 20; 3. Michanek (Šve.) 19; 15. Kekec (Jug.) 3: 16. Koucuvan (Jug.)
OBVESTILA
SZ Bor
odbojkarski odsek
obvešča vse, ki bi radi gojili odbojko, da so treningi moške in ženske začetniške ekipe (letnik 1967 in mlajši) na sporedu vsako sredo in petek ob 14. uri v Borovem športnem centru.
« « «
Teniška sekcija Gaje
obvešča svoje člane, da se bo društveni turnir pričel v soboto, 26. t.m. člani, ki se še nameravajo vpisati, morajo to storiti najkasneje še danes, 23. t.m., na sedežu teniške sekcije.
NA TRADICIONALNIH 4GRAH TREH DEŽEL» V CELOVCU
Šest ekipnih zmag za Slovenijo
Dve prvi mesti tudi reprezentanci Furlanije-Julijske krajine - Iger se je udeležilo več kot 300 mladih športnikov
CELOVEC — Na tradicionalnem, 8. srečanju mladih športnikov treh sosednjih dežel Furlanije - Julijske krajine. Slovenije in Koroške, ki se je zaključilo v soboto v Celovcu, so bili najuspešnejši atleti iz Slovenije, ki so dosegli 6 ekipnih zmag, tri so pripadle domačinom, dve pa naši deželi. Bolj kot sami rezultati in športni uspehi pa je pomembno dejstvo, da so rigre treh dežel* znova potrdile koristnost takih srečanj in okrepile prijateljske vezi med mladimi (tekmovalke in tekmovalci so bili iz starostne kategorije do 15 let). Kot so poudarili zastopniki te-lesnokulturnih organizacij vseh treh dežel, predstavljajo igre konkreten doprinos prijateljstvu in sodelovanju med prebivalstvom z različno družbeno in politično ureditvijo, kulturo in iezikom. Poleg tega so razpravljali o predlogu, da bi igre raz-
širili na vseh devet dežel, vključenih v delovno skuDnost Alpe Adria, saj so se kot opazovalci udeležili srečanja tudi zastopniki dežel, ki so vključene v to skupnost.
Ponovno snidenje mladih bo čez leto dni v Sloveniji,
REZULTATI
ATLETIKA
ŽENSKE
200 m: 1. Weingartner (Slovenija) 25'’5 :	800 m: Kmet (Slovenija)
2’20”5; krogla: Lorber (Slovenija) 12,76 m; štafeta 4X100 m: Slovenija 50”00; 100 m: Stuckler (Koroška) 12"7, f m ovire: Hren (Sl.) 12”2; daljina: Hren (Sl.) 5,45 m; višina: Skvara (Kor.) 1,70 m.
MOŠKI
100 m ovire: šiško (Sl.) 14”2: 100 m: Rossi (F-Jk) 11”3; 400 m: Toso-ratti (F-Jk j 52”9; daljina: Marini
(F Jk) 6,46 m: 1500 m: Mohar (SL) 4’19’’8; višina:. Bulfoni (F-Jk) 2.00 m; štafeta 4X100 m: F-Jk 45”ll krogla: Primc (Sl.) 16,6 m.
VRSTNI RED
Pionirji: 1. Slovenija,’ 2. F-Jk, 3. Koroška.
Pionirke: 1. Slovenija, 2. F-Jk. 3. Koroška.
STRELJANJE: 1. Slovenija 1401. 2. Koroška 1355, 3. F-Jk 1207.
NAMIZNI TENIS - moški: 1. Slovenija. 2. Koroška. 2. F Jk; ženske:
1.	Koroška, 2. Slovenija, 3. F-Jk. TENIS: 1. Koroška, 2. Slovenija,
3 F-Jk
SABLJANJE - moški: 1. F-Jk. 2-Slovenija, 3. Koroška: ženske: L Koroška. 2. F-Jk, 3. Slovenija. KOŠARKA - moški: 1. Slovenija.
2.	F Jk, 3. Koroška ROKOMET - moški: 1. Slovenija.
2. Koroška. 3. F-Jk,
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET
V PRVI AMATERSKI LIGI
Nezaslužen poraz kriške Vesne na prvem gostovanju v Škocjanu
Kljub boljši igri in ugodnim priložnostim je ostala praznih rok - Številni kriški navijači le preveč zadržani
5. Canzian — Vesna 1:0 (0:0)
S. CANZIAN: Basso, Bramuzzo, Piemonte, Giacuzzo, Bicciato, Vrech, Castagnevic, Melloni, Stabile, Mo-roso, Pelos (45. mii). Marizza).
VESNA: Bubnich, Purich, Perisut-Acquavita, Pribaz, Sodomaco, Cicchese (v 65. min. Corbatti), Pi-Pan, Starc (85. min. Somma), Can-dotti, Košuta.
SODNIK: Pirtali iz Pordenona
STRELEC: v 46. min. Marizza
Kljub dobremu vtisu, ki ga je zapustila na svojem prvem letošnjem gostovanju, se kriška Vesna vrača Praznih rok iz Škocjana pri Tržiču. Glede na igro. ki jo je prikazala zlasti v drugem polčasu in na priložnosti. ki jih je imela, bi zaslužila vsaj točko. Treba pa tudi povedati, da si je že v prvih 45 minutah nerodno zapravila enajstmetrovko, take napake pa se lahko hudo maščujejo.
Prvi polčas je bil tehnično dokaj skromen. V začetku so domačini sicer pokazali nekoliko več odločnosti, vendar je bila Vesna izredno zanesljiva v obrambi in je kaj kmalu, vzpostavila ravnotežje. Igra je tako
S. Canzian se je bolj izkazal z borbenostjo kot pa s telesno in tehnično pripravljenostjo. Z razliko od Vesne ima gotovo nekaj izkušenj več, saj je tudi lani igral v tem prvenstvu, to pa je verjetno bilo tudi odločilno v tem krstnem nastopu Križanov.
Vesna je srečanje končala v desetih zaradi nepotrebnega prekrška Puricha, ki je reagiral po napaki nasprotnika in je dobil rdeči karton, rumeni karton pa sta si zaslužila tu-
di Acquavita in Bramuzzo. Nekaj pred koncem je moral v slačilnico tudi eden boljših na igrišču, Starc, ki se je poškodoval.
Še nekaj bi veljalo omeniti. Tekmo v Škocjanu si je ogledalo lepo število kriških navijačev, ki pa so nerazumljivo preveč plaho in tiho spremljali dogajanje na igrišču. Njihova ekipa pa bi prav gotovo zaslužila, da bi jo le odločneje bodrili, zlasti v drugem, polčasu, ko je dala vse od sebe, da nadoknadi zaostanek.
NOGOMET
V PRVENSTVU2. AMATERSKE LIGE
Med našimi ekipami je zmagal le Breg
Zarja je dosegla dva avtogola in zastreljala 11-metrovko - Bleda igra Proseeanov - Kras je tik pred koncem tekme oddal točko (z avtogolom)
Libertas — Breg 0:1 (0:0)
BREG: Micor, Pinzin, Rodella, Vižintin, Dazzara, Pregare, Cigui (v 15. min. d.p. Peroša), Albertini, Samec, Lavriha (v 15. min. d.p. Ražem) in Strnad.
LIBERTAS: Ulcigrai, S. Peher, Taučar (v 25. min. d.p. Ferluga), Francolla, Motica, Sorentino, Gi-gliani, Rakar, A. Peher, Mauro, Di Nicolo (v 2. min. d.p. Corsi).
STRELEC: Samec v 6. min. d.p.
SODNIK: Schiavon iz Tržiča.
Tekmo so igrali na bazoviškem
Za kriško Vesno start v 1. AL ni bil preveč uspešen. Čeprav so «plavi» v Škocjanu i-grali še kar zadovoljivo in med drugim zastreljali tudi 11-metrovko (Cicchese) so se domov vrnili praznih rok.
V nedeljo Vesna sprejme v goste nevarnega nasprotnika iz Turjaka, ki je tokrat nasul Soprani kar pet golov.
IZIDI 1. KOLA
Lignano - Torviscosa	1:1
S. Canzian - Vesna	1:0
Muggesana - Portuale	0:0
Palmanova - Ronchi	2:0
Isonzo - Sovrana	5:1
Costalunga - Lucinico	1:1
Sangiorgina - Gradese	2:2
S. Giovanni - Fortitudo	3:1
LESTVICA Isonzo, S. Giovanni,	Palma-
nova in S. Canzian 2; Sangior-gina, Gradese. Costalunga, Lu-cinico, Lignano, Torviscosa, Muggesana in Portua'e 1; Vesna, Ronchi, Fortitudo in So-vrana 0.
PRIHODNJE KOLO (27.9.)
Vesna - Isonzo, Lucinico -Muggesana, Torviscosa - S. Giovanni, Portuale - Lignano, Gradese - S. Canzian, Ronchi - Sangiorgina, Fortitudo - Costalunga, Sovrana - Palmanova.
B. R.
pravokotniku, ker Tržačani ne razpolagajo s svojim igriščem. Tekma je bila precej razburljiva, predvsem v drugem polčasu. Ekipi sta si bili enakovredni, a so Brežani zadali zmagoviti gol v 6. min. d.p.
V	prvi polovici prvega polčasa so Tržačani odločneje napadali, a je obramba <plavih», z Visintinijem na čelu, dobro branila. V drugi polovici prvega polčasa pa so «plavi» prevzeli vajeti igre v svoje roke in so večkrat ogrožali nasprotnikova vrata.
V	drugem polčasu pa so Brežani v 6. minuti povedli. Strnad je i-gral na sredini igrišča ter podal na levo krilo Samcu, ki je z lepim strelom premagal vratarja Tržačanov. Nasprotniki so nato pritisnili, a so Brežani večkrat (s težavo) branili rezultat.
Treba je povedati, da so Brežani igrali boljše kot v lanskem letu. Dobro je igrala obramba, s tremi veterani (Pregarcem, Visintinijem in Rodello). Na sredini igrišča je dobro igral Albertini. S hitrimi akcijami pa so napadalci Strnad, Samec in Cigui zaključevali akcije.
Franko Korošec
Kras — Zaule	1:1 (0:0)
ZAULE: Canziani, Vouk, Velia, Tremul, Chirsich (15. min. d.p. Vi-tello) Celie, Cattonar, Brainic (v 1. min. d.p. Puntin), Mondo, Rupini, Milanese.
KRAS:	Paulin, Darko Škabar,
Štoka, Puntar, Vascotto, Vilalta, L. Milič, Ferfolja, Gulia. Olivo, Verk, (12) Papandrea, (13) Tavčar, (14) A. Škabar.
Krasov nam.znoteniški turnir v Nabrežini je prinesel Krasovim barvam velik uspeh	STRELCA: v 26. min. d.p. avtogol
.......................................................m................m........................................................................................m...«
Tremul, v 40. min. d.p. avtogol D.
škcihciF
SODNIK: Sicuro iz Vidma.
Srečanje se je pričelo z rahlo premočjo gostov, Ferfolja pa je v dveh primerih le za las zgrešil vrata, tretjič pa ga je branilec podrl v 16-metrskem prostoru, sodnik pa je očividni prekršek spregledal. Domačini so s prostim strelom zadeli tudi prečko, a ta je bila edina resnejša priložnost, ki so jo ustvarili v prvem delu srečanja.
V drugem polčasu si je Kras u-
NAMIZNI TENIS
NA ŽENSKEM TURNIRJU ZA 9. POKAL KRASA
V celoti dosežen zastavljeni cilj
Dobra in učinkovita igra - Med ekipami je zmagala Semedela - Med posameznicami je osvojila prvo mesto Miličeva, med dvojicami pa sta se v finale uvrstila dva Krasova para
Ženski namiznoteniški turnir za I nimivih srečanjih, ki si jih je ogle-9 pokat Krasa, ki ga je v Na- dal tudi jugoslovanski konzul Alek-brežini v počastitev 20 letnice ob- sandar Nikolič, pomerile oosame-
v glavnem potekala na sredini tere-ha in nismo zabeležili niti enega strela, ki bi resneje zaposlil enega ali drugega vratarja. V bistvu velja omeniti le enajstmetrovko, ki jo je aastreljal Cicchese (njegov šibak strel je domači vratar odbil v kot) in ki jo je sodnik dosodil zaradi igranja z roko v kazenskem prostoru ter izredno odločen poseg Bubnicha, ki je na robu svojega kazenskega Prostora dobesedno strgal žogo r. nog Pelosu in rešil lastna vrata. Pri tem se je -domači igralec poškodo-val, tako da so ga morali odnesti z igrišča.
Že v prvi minuti drugega polčasa Pa je domača enajsterica nepričakovano povedla: Štabile, skupaj z branilcem Bramuzzom (ki je odlično Pokrival Košuto) prav. gotovo eden boljših v svojem moštvu, je lepo Podal čez ves kazenski prostor Vesne do Marizze, ki je z glavo neovi-rano preusmeril žogo v mrežo.
Po tem zadetku je Vesna pokazala drugačno igro kot v prvem delu, ko je v glavnem in tudi uspešno pa žila, da ubrani neodločen izid. Odločneje se je podala v napad in večkrat spravila v težave domačo ekipo. Najlepši priložnosti sta zamudila Cicchese (po podaji Starca je sam pred vrati nerodno streljal čez Prečko) in pa Košuta, ki je v zmes njavi v kazenskem prostoru tudi netočno poslal žogo visoko nad vrata. Pri tem na je zlasti prišlo do izraza, da Vesni mamka soliden vezni igra lec, ki bi znal učinkoviteje zaposliti napadalno vrsto.
stoja društva in 10-letnice ZSsDI priredil ŠK Kras. ie zelo dobro uspel in je v celoti dosegel za stavljeni cilj. Dekleta osmih ekip so za začetek sezone prikazala dobro in učinkovito igro. med nastopajočimi pa je vladalo nravo prijateljsko vzdušje, tako da so se v dneh skupnega bivanja še utrdile vezi sodelovanja med športniki obmejnih dežel.
V	ekipnem delu tekmovanja sta se v finale uvrstila domači Kras in Semedela, ki sta se že pomerila v predtekmovanju in tedaj je tesno zmagal Kras s 3:2. Tudi v finalnem spopadu je bil potek tekme povsem enak. tako da ie ori stanju 2:2 padla končna odločitev v srečanju med Doljakovo in ška-barjevo. Tekmovalki sta osvojili vsa! a no en set. v odločilnem nizu pa je Krasova igralka, ki v soboto ni bila najbolje razpoložena, povedla s 14:11. nakar pa je prišlo do preobrata in prvo mesto je tako šlo v Semedelo. Na tret je mesto se je uvrstila ljubljanska selekcija
V	nedeljo zjutraj pa so se v za-
iiiliiifmiimiiiiiiHimiiiiiiiimiimiiHiiiifiiiiiitiiiiit
znice in dvojice. Med posamezni cami sta se v finale prebili objek tivno najboljši igralki turnirja in sicer Krasova «mamica» Sonja Milič, ki je v dveh dneh nastopov nanizala same zmage v posameznih nastopih, in pa Ljubljančanka D/an-kičeva. Po enakovrednem boju v prvi polovici prvega seta se je Miličeva razigrala in brez težav spravila vse bolj živčno tekmico na kolena. Tretje mesto je presenetljivo osvojila Kraševka Blažinova, pred Pilgramovo iz Semedele
V igri dvojic sta se v finale u-vrstila dva para Krasa. V polfinalu je dvojica Milič - Škrk pripravila veliko presenečenje s (sicer tesno) zmago nad zelo homogen:m semedelskim parom Pilgram - Škabar. V finalnem srečanju pa je bila mlada dvojica Dol jak - Sedmak precej boljša in je tudi zasluženo zmagala. Tretji je bil tržaški par Ursich - Donda, četrti pa Semedelčanki.
Sledilo je nagrajevanje v Zgoniku najboljših ekip in posameznic, ki so prejele pokale, plakete, kolajne in praktična darila. Nastopajočim se je zahvalil za udeležno načelnik namiznoteniškega odseka ŠK Kras Zvonko Simoneta, pozdrave pa je prinesel tudi predsednik ZSŠDI Boris Simoneta. Nagrajevanja so se u-deležili tudi odbornik za šport pri
1. —	1. Gheddafi	2	sednik deželnega odbora namiznote-	
	2. Baldur	X	niške zveze FITF.T Sergio Fabiani.	
2. -	1. Fauehe	2	IZIDI	
	2. Lively	1	POSAMEZNICE	
3. -	1. Arenia	X	Polfinale	
	2. Almabella	2	Milič : Blažina	2:0
4. —	1. Cerro	2	Džankič : Pilgram	2:0
	2. Naisco	1	Finale	
5. —	1. Girl Freya	2	Milič : Džankič	2:0 (14,	6)
	2. Morrine	1	DVOJICE	
6. —	1. Sitro	2	Polfinale	
	2. Mukhina	1	Doljak-Sedmak : Ursich-Donda	2:0
KVOTE			Milič - Škrk : Pilgram - Škabar	2:1
12 —	3.632.2C0 lir		Finale	
11 —	250.000 lir		Doljak - Sedmak : Milič - Škrk	2:1
10 -	32.000 lir		(—19. 19, 17)	
.................-.................."""...""""...........
NA TURNIRJU SLOGE ZA NAJMLAJŠE
ODBOJKA
Nastopilo je šestnajst ekip
V moški in ženski konkurenci je najvišje mesto pripadlo Slogi
Tudi tretji turnir, ki ga je Sloga organizirala ob svoji letošnji 10 let niči, je odlično uspel. Tokrat so sto Pili na igrišče najmlajših, miniod-bojkarji, ki so tako ponovno doka Zali, da se odbojko da igrati zelo zgodaj navdušujoče, predvsem pa
da vse odbojkarske elemente na ravno priučiti prav z igro. Na tur nirju je nastopilo 16 ekip. 6 ženskih in 10 moških, pravo tržaško prven stvo torej. Vabilu so se namreč od zvala skorajda v celoti vsa društva, ki se s to aktivnostjo sistematično ukvarjajo. Med temi, kar je naj bolj razveseljivo, pa je bilo tudi nekaj osnovnih šol To pa je obe nem tudi znak, da se le nekaj pre mika v sicer togem svetu osnovnih Šol, kjer je telesna kultura še prevečkrat tabu.
Toda povrnimo se k turnirju. Kot Pečeno je nastopilo 6 ženskih ekip. Brez večjega naprezanja je slavi-
la zmago prva postava Sloge in ta ko tudi osvojila pokal tržaške odbojkarske zveze. Dekleta so s to zmago dokazala, da odbojkarske e-lemente že dobro obvladajo, razveseljivo pa je tudi to, da bodo vse te miniodbojkarice lahko še v tej sezoni nastopile v prvenstvu mini-volleya. Na drugo mesto se je u-vrstiia postava Centro Olimpia z Opčin ter osvojila pokal Primorskega dnevnika, tretja pa je bila pre senctljiva postava Sloge B, ki je z zmago osvojila plaketo tržaške občine.
V moški konkurenci .je nastopilo 1(1 ekip. Tu sp bila grečanja izred na ostra, borbena in izenačena, kat je turnirju dajalo še posebno velja vo. Tudi v moški konkurenci se je Sloga prebila na prvo mesto in <y svojila pokal Hranilnice in posojilnice iz Nabrežine. Druga je bila postava VIS A, ki je za drugo me-
sto prejela pokal Hranilnice in posojilnice z Opčin. Tretji pa so bili predstavniki Centro minipallavolo iz Trsta. Osvojili so pokal Zveze kulturnih društev. Navdušenje vseh nastopajočih je bilo ob nagrajevanju izredno, kar je obenem znak, da je turnir dosegel svoj cilj. ŽENSKE Za prvo mesto:
Sloga A Centro Olimpia	2:0
15:9. 15:7)
Sloga A: Susič, Lupine, Kokoro vec, Vidali, Sosič.
MOŠKI Za 3. mesto:
MinmaUavolo Trst - VIS	B	2
(15:6, 15:7)
Za 1. mesto:
Sloea A VIS A	2
(15:7, 15:8)
Sloga A: Cocevari, Comari, K pan, Tognetti.
INKA
EKIPNO TEKMOVANJE Skupina A
Ente Porto - Vrtojba A	3:0
Kras A - Semedela	3:2
Kras A - Ente Porto	3:0
Semedela - Vrtojba A	3:0
Kras A - Vrtojba A	3:0
Semedela - Ente Porto	3:1
Skupina B
Kras B - Kras C	3:2
Lontz - Vrtojba B	3:1
Lontz - Kras B	3:1
Vrtojba B - Kras C	3:1
Vrtojba B - Kras B	3:0
Lontz - Kras C	3:0
Polfinale
Kras A - Vrtojba B	3:1
Semedela - Lontz	3:1
Finale
Semedela - Kras A	3:2
fV srečanjih: Pilgram - Dol jak 2:1 (-13, 9, 9,); Škabar - Milič 0:2 (—19, —17); Pilgram in Škabar -Milič in Sedmak 2:0 (14, 18); Pilgram - Milič 0:2 (-20. -19! Škabar - Dol jak 2:1 (-16, 14, 16)1. ’
VESLANJE
Suzi Lovrečič dri. prvakinja
PIEDILUCO — V soboto in nedeljo je bilo državno prvenstvo v veslanju. Tega tekmovanja se je u-deležila tudi zamejska Slovenka Suzi Lovrečič, ki tekmuje za tržaški klub Ginnastica Triestina. Lovreči-čeva je dosegla izreden uspeh, saj je nepričakovano osvojila državni naslov v četvercu, kjer je tekmovala z veslačicami turinskega društva Esperia. Zmagovalke so dosegle izreden čas 3’32”, ki je nov državni rekord in jim omogoča že sedaj sodelovanje na evropskem prvenstvu, ki bo naslednje leto. Poleg tega je Lovrečičeva osvojila drugo mesto v tekmovanju posameznic in je potrdila, da spada med najboljše italijanske veslačice.
ODBOJKA
NA EVROPSKEM PRVENSTVU
«Plavi» in «azzurri» v tolažilni skupini
V	Bolgariji se je zaključil prvi del evropskega odbojkarskega prvenstva. Jugoslavija in Italija ne bosta imeli svojih ekip med šestimi najboljšimi ne v moški, ne v ženski konkurenci.
Izidi zadnjih dveh kol:
MOŠKI
Jugoslavija - Romunija 2:3; Bolgarija - Finska 3:0; Finska - Jugoslavija 3:0; Romunija - Bolgarija 3:2;; Italija - Španija 3:0; Poljska - ČSSR 3:1; Francija - ZRN 3:2; SZ - NDR 3:0.
V	finalu za vrstni red od 1. do 6. mesta bodo igrale: SZ, NDR, Poljska, ČSSR, Romunija in Bolgarija, v tolažilni skupini od 7. do 12. mesta pa: Finska, Jugoslavija, Itali ja, Španija, Francija in ZRN.
ŽENSKE
SZ - Jugoslavija 3:0; ČSSR -Romunija 2:3; ČSSR - Jugoslavija 3:0, SZ - Romunija 3:0; Italija -Nizozemska 3:0; NDR - Poljska 3:0; NDR - Nizozemska 3:2; Polj ska - Italija 3:6; Bolgarija - Turčija 3:0; Madžarska - ZRN 3:0; ZRN - Turčija 3:0; Bolgarija -Madžarska 3:2.
V	finalu za vrstni red od 1. do
6. mesta bodo igrale SZ, NDR, Bolgarija, Madžarska, Poljska in Romunija, od 7. do 12. mesta pa: Z RN, Italija, ČSSR, Jugoslavija, Nizozemska in Turčija.
G. Furlanič
JADRANJE
i\a nedei.;ski legati na deskah
Obetaven nastop deskarjev TPK Sirena
Nedeljske regate jadralnih desk, ki jo je organiziral devinski «Wind-surf club», so se udeležili tudi štirje tekmovalci TPK Sirena, ki so se res dobro odrezali glede na to, da je bil njihov prvi nastop na tako zahtevni regati in da je bilo vreme zelo nenaklonjeno. Regate se je namreč udeležilo kar 75 tekmovalcev, veter pa je bil zelo šibak, poleg tega pa je stalno spreminjal smer.
V ostri konkurenci (prvo mesto je zasedel jugoslovanski prvak Dušan Puh) se je od Sireninih deskarjev najbolje uvrstil Stojan Kuret, ki je zasedel 17. mesto, Bogdan Milič je bil 25., Aleš Žetko 31., Robert Pertot pa 72.
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da bo danes, 22. septembra, ob 19. uri na sedežu ŠD Kontovel seja košarkarske komisije. Dnevni red: delovanje komisije.
Naše enajsterice niso najboljše startale v prvenstvu 2. AL. Do zmage je namreč prišel le Breg, Zarja in Primorje sta poražena zapustila igrišče, Kras pa se je moral zadovoljiti z eno samo točko.
Za presenečenje so torej poskrbeli Brežani v precej razburljivi in napeti tekmi, kjer so grobi prekrški prevladovali nad igro in tehniko. Gol Samca je bil obenem prvi zadetek v tej skupini, saj sta ekipi i-grali že zjutraj.
V poprečnem dvoboju pa je obe točki gostom prepustilo proseško Primorje, ki je igralo brez volje in jasnih idej, tako da je ekipa Campanele (kljub temu, da ni pokazala nič izrednega) odnesla s Proseka obe točki.
Bazovci so zakrivili dva avtogola in zastreljali 11-metrovko, tako da je bil poraz proti novincu Olimpii res neizbežen.
Proti novincu lige je igral tudi Kras, ki je do nekaj minut pred koncem vodil z 0:1. Zadnje minute pa so za predstavnike Krasa bile usodne: domačini so izenačili in je bil izključen v vrstah Krasa tudi kapetan Darko Škabar.
O ostalih izidih bi podčrtali le visoko zmago CGS nad novincem Roianesejem. Glede drugega kola bi omenili, da se bodo tekme začele ob 15. uri.
IZIDI 1. KOLA
Domio - Opicina	0:1
Olimpia - Zarja	2:0
Libertas - Breg	0:1
Primorje - Campanelle	0:1
Roianese - CGS	1:8
S. Marco - Čampi Elisi	0:0
Op. Supercaffe - Stock	1:2
Zaule - Kras	1:1
LESTVICA
CGS, Olimpia, Stock, Opici-na, Breg in Campanelle- 2; Zaule, Kras, Čampi Elisi in S. Marco 1; Domio, Libertas, Primorje, Op. Sucercaffe, Zarja in Roianese 0. PRIHODNJE KOLO (27.9.) Zarja - Roianese, Čampi Elisi - Libertas, Opicina - Zaule, Stock - Olimpia, Campanelle -Op. Supercaffe, Kras - S. Marco. CGS - Primorje, Breg - Domio.
B. R.
scotto, Bon, Prada (88. min. Ruz-zier), Zorzut, Aversa.
STRELEC: v 85. min. Aversa.
SODNIK: Pestrin iz Vidma.
GLEDALCEV: 200
Po enoletnem obstanku v 3. AL se je Primorje ponovno vrnilo v 2 AL in že v prvem nastopu na domačih tleh nerodno klonilo ekipi Campanell.
Srečanje agonistično in tehnično prav gotovo ni zadovoljilo sicer maloštevilne gledalce obeh klubov. Enajsterici sta igrali precej zmedeno in brez jasnih idej. Občasno so igro razživeli le posamezniki z osebnimi akcijami, zato navijači v tem srečanju niso prišli na svoj račun. Res je, da boljše sheme i-gre in več agonizma ni nikdo pričakoval, nekoliko več dobre volje pa bi lahko nogometaši vseeno po kazali.
To velja predvsem ža domačine. Ekipa Primorja se je predstavila svojim navijačem v popolnoma obnovljeni postavi. Veliko novost sta predstavljala Debernardi in Di Be-nedetto, ki sta lani igrala v i. AL v vrstah enajsterice Stock. Oba, kot tudi Scipizza, ki je že igral za Racetov memorial, pa nista pokazala nič izrednega, kot tudi ne o-stali standardni nogometaši Primorja, če izvzamemo mladega Vasilija Pertota, ki je bil nedvomno najboljši v vrstah Primorja, in veterana Tomizzo, ki se je zagrizeno boril za vsako žogo. Skratka, res poprečna igra Primorja, ki je našlo na igrišču prav tako neorganizirano e-kipo Campanell, ki pa je bila (vsaj kar se tiče prodornosti) bolj učinkovita in je tako tudi prišla do za-
detka, čeprav šele pet minut pred koncem.
B. R.
Olimpia — Zarja
2:0
ZSŠDI
ZDRUŽENJE SLOVENSKI ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI - TRST
obvešča, da bodo
uradi odprti za stranke
od 11. do 14. in od 18. do 20. ure
stvaril nekaj ugodnih priložnosti, a jih žal ni znal izkoristiti. Vseeno pa je v 26. min. povedel z Olivom, ki je iz gneče ob robu kazenskega prostora spretno streljal, žoga je oplazila nasprotnega branilca in končala na dnu mreže. Domačini so reagirali, imeli so na razpolago vsaj eno stoodstotno priložnost, a Kraševci so bili v protinapadih zelo nevarni. Zaule so remizirale 5. minut pred iztekom tekme. Z nesrečnim avtogolom Darka Škabarja, katerega je kmalu nato izredno nezanesljivi sodnik (skupaj v Voukom) predčasno poslal v slačilnice.
Prav to je bil najpomembnejši trenutek srečanja, saj bo moral ka-netan Škabar vsaj dve koli počivati. To pa bo predstavljalo veliko breme za nadaljnje nastope Krasa.
Zdravko Skupek
Primorje — Campanelle 0:1
(0:0)
PRIMORJE: Stoka, Tomizza, W. Pertot, Germani, Angileri, P. Ca-harija. Debernardi, V. Pertot (84. min. Cauzer), Rustja, Scipizza (65. min. Persi), Di Benedetto.
CAMPANELLE: Medin, Zudich, Grassi, Taddeo, Pouh, Sinico, Va
OLIMPIA: Dapas, Cosutta Gulič, Di Cambia. Ciacchi Cervinani, Kirkma.ver. Gatta, Massimi. Mar-cuzzi, Ferandelli.
ZARJA:	Pucer, Žagar, Dana,
Franko, Makor. Križmančič, Ražem (v 35. min. d.p. Damjan Fonda), Benčič, Sossi. Fonda, Mahnič (v 25. min. d.p. Gognetti), 12 Racman.
SODNIK: Bergamasco iz Tržiča.
Bazoviška Zarja je letošnje prvenstvo začela na najnesrerne'ši način. Izgubila je proti šibki Olimpii. kateri v vsej tekmi ni uspelo ustvariti niti ene resnejše priložnosti za gol. Nasprotno oa so ba-zovski branilci kar dvakrat na neroden način premagali lastnega vratar:a.
Zarja je začela tekmi, izredno dobro in je spravila nekajkrat v zagato obrambo domačinov, katerim ni uspelo zgraditi resnejše akcije. Toda proti sredini polčasa ie Zarja nenadoma popustila, tako da so domačini prevzeli vajeti igre v svoje roke in v 23. min prišli v vodstvo z avtogolom. Po prejetem golu se Zarja ni predramila ter ie še naprej igrala precej medlo.
V drugem polčasu je vse kazalo, da bedo Bazovci silovito reagirali, toda že po nekaj minutah jim ie še drugi avtogol pokopal vse upe. V 69. min. so imeli zarjani edinstveno priložnost, da zmanjšajo rezultat z 11-metrovko, toda tudi to so na lahek način zastreljali.

NOGOMET
V SOVODNJAH
LOVORIKA ZA SOVODNJE
Osvojile so prvo mesto (pred Au-daxom, Piedimonfom in Caprivo)
Finale za 1. mesto
SOVODNJE — AUDAF	4:3
po ,11-metrovkah (0:0 - 1:1) SOVODNJE: Cabas, Devetak. Pahor, Marson, Kovic, Pete.ian, Šuligoj, Zearo (Florenin). Butkovič, Milloch (Tomažič). Gumišček (Kodrič).
AUDAX: Carrano, Bolteri, Marini, Celeghin, Prinčič. Fortunato. Troian (Omizzolo). Toscani. Am-brosi (Tesolin). Lodolc, Candutti. | STRELCA: Ambrosi v 9, min. i d.p., Florenin v 40. min.
Finale za 3. mesto
PIEDIMONTE - CAPRIVA 3
(3:0)
terske lige (pričelo se bo 4 oktobra).
Kar zadeva finalno srečanje naj povemo, da sta obe ekipi predvajali slabšo igro, kot sta jo pokazali na sobotnem delu turnirja. To velja predvsem za Sovodenjce, ki so igrali nepovezano m brez več e uigranosti med posamezni sektorji.
V prvem polčasu lahko rečemo, da ni bilo niti ene akcije vredne, da bi jo opisali. Živahnejša je postala igra v drugem delu srečanja, že v 1. minuti je Silvan Florenin s prostim strelom odlično streljal v vrata, ravno tako odlično oa je vratar ubranil. Nekaj minut kasneje se .je SovcdenVem ponudila dru-.	. „	, . . , v .	, ga izredna priložnost za zadetek,
Elupa iz Sovodenj je končni zrna- ,| tokrat s Šuligojem, ki je iz raz-govalec nogometnega turnirja, ki; da]je neka j metrov /apravi; prednost.
so ga v vasi ob sotočju Soče in Vipave pripravili tamkajšnb športni delavci, člani Športnega društva Sovodn.ie. Domačini so v razburljivem srečanju (izid se it namreč od'očil šele po streljanju 11-metrovk) premagali goriški Audax.
V malem finalu pa ie ekipa iz Podgore brez večjih težav premagala Caprivo. Turnir je odlično služil vsem štirim ekipam, ki bodo igrale skupaj v prvenstvu 3 ama-
iiiiiiiiiiimi iiiii n u m um t iiiiiiiii*i iiim iiiiiiiiiiiumii
Ascoli - Udinese	1
Avellino - Juventus	2
Cagliari - Napoti	X
Catanzaro - Inter	X
Cescna - Roma	X
Como - Genoa	X
Milan - Fiorentina	X
Torino - Bologna	1
Cremonese - Perugia	X
Lecce - Foggia	1
Verona - Piša	1
Fano - Vicenza	X
Arezzo - Campobasso	1
KVOTE:
13 - 275.700 lir 12 - 21.700 lir
Na turnirju za najmlajše odbojkarje in odbojkarice pri Banih je bilo na sporedu tudi nekaj zelo lepih tekem
Po tej akciji so Goričani vodili žogo onstran sredine igrišča do pred kazenskega prostora domačinov. kjer je Ambrosi lepo preigral svojega čuvaja in z odličnim strelom ukanil Cabasa.
Mrzla prha je nekoliko prebudi'a Sovodenjce, ki so skušali priti do izenačenja. Utrujenost nekaterih igralcev ter pomanjkanje jasnih idej pa sta botrovala, da do tega ni prišlo.
Ko so vsi že obupali, je Šuligoj (eden najboljših na igrišču) točno podal na sredino, kjer ie Florenin z neubranljivim strelom dosegel zadetek. In s tem se je tekma v bistvu zaključila.
Za določitev zmagovalca sta ekipi streljali 11-metrovke. Prvi je za Sovodnje streljal Pete.ian in zgrešil, igralec Audaxa pa ne. V drugem krogu je Butkovič premagal nasprotnega vratarja, tokrat oa ie zgrešil nasprotnik. Tudi Floreninu je šel v mrežo tretji strel ravno tako igralcu Audaxa. V četrtem krogu pa je prišlo do odločitve: Marson je namreč realiziral. Omizzolo pa je zadel vratnice.
Ob robu tega turnirja naj povemo nekaj naših misli o igri. ki so prikazali Sovodenjci. Prva ugotovitev je, da je ekipa boljša od lanske. Trener Marson ie namreč z okrepitvijo nekaterih igralcev (Pahor, Marson, Zearo) delno zapolnil lanskoletne vrzeli in (o še posebno sredino igrišča, ki ie bila doslej najbolj ranljiva točka sovodenjske enajsterice.
Kar zadeva napadalne črte. nimamo kai dosti povedati, saj so Butkovič, Šu'igoi in Gonršček verjetno ena najboljših napadalnih troji v celotnem prvenstvu 3. AL.
Nekaj kritik pa gre obrambi. V obeh tekmah (Capriva in Audax) je obramba bila preveč negotova in več je bilo napak, tudi takih, ki v prvenstvu lahko stanejo gol. Menimo, da bo moral trener Marson delno spremeniti obrambno vrsto ter ji dati večjo gotovost. V slučaju rešitve tega problema, se bodo Sovodenjci predstavili na prvenstvu kot res solidna in homogena ekipa.
Ob koncu pa še to: veselilo nas je, da je ekipa v obeh srečannh imela «težave» zaradi preštevilnih igralcev. To .ie vsekakor dober znak.	R. PAVŠIČ
OBVESTILO ŠZ Bor -
košarkarska sekcija
sporoča, da bo seja sekcije Jutri, 23. t.m., ob 20.30 na stadionu tl. maj*.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 8 57 23 Naročnina
Nieser.no 7.000 lir — celoletno 84 000
V SFRJ številka 5,50 din, ob nerielinh 6 00 din. za zasebnike mesečno 80.00, lemo 800.00 din, zo organizacije m podietio mesečno 100,00; letno 1000,00.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
Stran 6
Za SFRJ Piro račun 50101 603-45361 «ADIT> DZS 61000 Ljubljan« Gradišče 10/It. riud„ teleion 22207
Ob delovnikih- trgovski 1 modul ‘Šir. 1 St„ viš, 43 rnft>! 27.000 lir Finančni .900. legalni 800. osmrtnice 300. sozolia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpco Moli oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furioni|e-Juli|SK» krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, i2 vseh drugih deze v Italiji pri SPI.
čt«n ilinj«nsk»te*fl
zvert časopisnih
22. septembra 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja
in tiska
H
ZTT
Trst
založnikov FIEG'
BENEŠKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
MEDNARODNO ZASEDANJE BO TRAJALO 00 SOBOTE
Prisrčno srečanje Beneških Slovencev „ „	.	,
■ ■	■■ ■ v ■ i || i	V Trstu so sc zbruh uu kongresu
S predstavniki Švicarskega Yverdona načrtovalci ladij z vsega sveta
V	*	v	j
Y Spetru od nedelje odprta razstava ^Slikarstvo brez meja» j Gre za drugo srečanje pomorskih tehnikov za vzhodno Sredozemlje
ŠPETER — Prijateljske vezi, ki so jih naši beneškoslovenski izseljenci navezali s prebivalstvom krajev, v katere so morali po sili razmer na delo. so trajne in presegajo raven posameznih stikov ter se prenašajo na višjo raven stikov med inštitucijami in tudi javnimi upravami. Tako je prišlo ob koncu preteklega tedna do velikega prijateljskega srečanja med številnim predstavništvom švicarskega mesta Vverdon ter nekaterimi občinami Beneške Slovenije. Gre za občine Speter, Bardo in Gr mrk. gostje iz Yverdona pa so se muditi tudi v Čedadu in v Novi Gorici.
Osrednja nedeljska manifestacija je bila v špetru. kjer je goste pozdravil župan domače občine Fir-mino Marinig. Predstavništvo Yver-dona je vodil župan Pierre Du-voisin, v Beneško Slovenijo pa je prispelo s fanfaro in z ma/oretka-mi. ki so z mimohodom po glavni ulici Špetra (in popoldne v Bardu) navdušile številno občinstvo.
V	pozdravnem nagovoru je krajevni župan Marinig oo toplih po zdravnih besedah poudaril pomen takih srečanj; dejal je. da živi v Yverdonu mnogo prebivalcev obči ne Bardo in da so prav oni pripomogli k navezavi tako toplih pri jateljskih stikov. Marinig je tndi izrazil upanje, da bi taka srečanja lahko pripomogla k premostitvi osi hološki pregrad, ki so nastale v preteklosti in ki so še Dreoogosto opazne. Ob koncu je Marinig za želel gostom dobro počutje v Be ne.ški Sloveniji.
Po kratkem pozdravu podpredsednika gorske skupnosti Nadiških dolin Salvagna je nato --pregovoril župan Yverdona Pierre Duvoisin. ki je uvodoma poudaril doprinos delavcev iz Beneške Slovenije za razvoj Yverdona in okolice. Nato se je župan švicarskega mesteca zaustavil pri pomenu obstoja in dejavnosti Zveze beneških izseljencev, ki' deluje tudi na območju Yverdo-na'. ob koncu pa je izrazil upanje, da se bodo v bodoče ti medsebojni stiki še okrepili.
Sledila je otvoritev mednarodne slikarske razstave z naslovom »II-metnost brez me.ia>. ,ia kateri razstavlja 15 slikarjev iz Furlanije Julijske krajine, iz Slovenije in iz okolice Yverdona. in sicer Apnilo nlo, Bevilacgua. Binle.v. Borčič, Ce-liberti. Cescliia, Colo. Dorbolo. Ko mel, Liusso. Makuc. Osgnach. Pit tino. Spacal in Zigaina Razstavo je pripravil študijski center Nediža v dvorani špetrskega občinskega sveta, odprta pa bo do 26. sep tembra.
V	popoldanskih urah so gostje iz Yverdona obiskali še Rardo (sre Čanje v Grmeku je (Kiparilo zaradi slabega vremena), kjer jih ie sprejel župan Pinosa.
V Cavtatu zasedanji* «Socializein v svetu*
CAVTAT — Včeraj se je začelo v Cavtatu šesto zasedanje v organizaciji mednarodne tribune «So-cializem v svetu*. Udeležuje se ga preko 14(1 socialističnih in marksi stičnih znanstvenih ter političnih delavcev iz vseh celin ter 70 ude ležencev iz Jugoslavije. Razprav ljajo na temo »socializem, znanost, tehnologije, strategija razvoja*. Le tošnja tema zajema velike družbene probleme, s katerimi se sooča sodoben svet. je uvodoma dejal predsednik sveta mednarodne tri btine Milojko Drulovič. Svet se s strahotno naglico scoča s problemi pomanjkanja energije, industrializa tile in urbanizacije, vse to spremlja onesnaževanje okolja in tehnološke spremembe, ki jih človek morda ne bo mogel več nadzorova ti. Danes je znanost sposobna poiskati izhod iz obstoječe krize, vendar pa večina držav danes finančno in znanstveno tehnično ni pripravljena pri tem sodelovati.
Zavzeti se moramo, da bodo široke množice nadzorovale znanost in tehnologijo v prid človekovim potre bam in ne v prid delitve dela. ki povzroča razredno delitev. Po Dru lovičevih besedah je nadzorstvo nad tehnologijo danes v veliki meri eno temeljnih sredstev nadvlade, tako znotraj posamezne družbe, kot tudi v mednarodnih okvirih. V nada ljevanju so posamezni govorniki iz 1< čili nekatera vprašanja, o katerih bo tekla razprava v prihodnjih dneh.
Finski profesor Alenijusa je ugotovil. da je razvoj znanosti in teh hologije'prehitel predstavnike s socialističnim pogledom na svet, oziroma. da je tehnologija uresničila nov objektivni temelj, da kapitalistična družba stopi na socialistično pot. vendar pa se politični in ideološki predpogoji socializma niso u-resničevali z enako naglico.
Na to je bilo več odmevov. Predstavnik iz Moskve je zameril Ale nljsu. ker podcenjuje odnos do socializma ter ignorira vse. kar je socializem že dosegel, ne glede na to, da gre za prve korake.
Udeleženec iz Somalije Muhamed Abdi Ail pa se je vprašal, kateri je tretji sistem, če človekovih že lja ne zadovoljujeta niti kapitalizem niti socializem Poudaril je. da je kapitalizem že pokazal svoj nehumani obraz, socializem pa se pravkar osvobaja tega. (dd)
Z nedeljskega prijateljskega srečanja v Špetru
•lltIMtilllllllltiHllllMIIIlilllllillllllllllllIlIlilUiratiiMliililMIIIIinilltllllllllllllllllllllllltllllillimiiuttllllllllt
V SKUPŠČINI SR SLOVENIJE
Prihodnji teden razprava o obmejnem sodelovanju
0 tem vprašanju je včeraj govorila tudi komisija za mednarodne odnose
LJUBLJANA — Vsi zbori slovenske skupščine bodo na svojem na slednjem zasedanju 30. septembra obravnavali med drugim poročilo izvršnega sveta o obmejnem gospodarskem sodelovanju Slovenije. Pred obravnavo v republiški skupščini so gradivo te dni obravnavali člani različnih teles, med njimi včeraj tudi pod vodstvom Bojana Lubeja, komisija za mednarodne odnose. Po u vodni obrazložitvi, ki jo je podal predsednik republiškega komiteja za mednarodne odnose Jernej Jan so delegati soglasno ocenili, da so bi le izpolnjene poglavitne konkretne naloge iz skupščinskih sklepov iz lela 1975 in 1973.
K ugodni bilanci sodelovanja je prispeval tudi pozitivni trend v po litičnih odnosih s sosednjimi drža vami, kar vse je povečalo možnosti za nadaljnjo krepitev in obogatitev vseh oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja. Delegati so posebej poudarili, da ima obmejno gospodarsko sodelovanje še v naprej pomembno vlogo v okviru uresničeva nja politike odprte meje in vsestran-
vi*“a dobrososednega sodelovanja. Takšna politika je pomemben prispevek h krepitvi položaja in med narodnega ugleda samoupravne in neuvrščene Jugoslavije, kakor tudi k uveljavitvi duha in dogovorov o sodelovanju iz Helsinkov. Takšna opredelitev pa bistveno prispeva tudi k reševanju še vedno odprtih vprašanj položaja in razvoja sloven ske narodne skupnosti v sosednjih državah in h krepitvi njene gospodarske moči in družbene vloge. Delegati so opozorili, da bi neselek tivno uporabljeni ukrepi za omejevanje uvoza, v okviru nujnih prizadevanj za odpravljanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja, v obmejnem gospodarskem sodelovanju lahko povzročili nepopravljive posledice. Zavzeli so se, da se nujno predvidijo ustrezne rešitve. Ob za ključku razprave so predloženo poročilo o obmejnem gospodarskem sodelovanju podprli, z določenimi konkretnimi pripombami in predlogi ter predlagali zborom skupščine Slovenije, naj gradivo usvojijo kot izhodišče za dogovor o nalogali na tem področju v prihodnjem obdqbju.
JURE PENGOV
rodnosti na Kosovu pričakujejo, da bo zveza komunistov izreka odločnejšo bsedo za prodor samoupravljanja v resničnost, ko bo treba odločno zmanjšati obseg vseh vrst porabe in to povsod od baze do zveze.
Povedal je. da v SZDL ugotavljajo veliko nezadovoljstvo delovnih ljudi zaradi kršenja dogovorjene politike in nestabllizacijskega obnašanja pošamežfiTkov in organizacij. Če bi se v Jugoslaviji tako zgledno. kot se ljudje enotno in solidarno spoprimejo s posledicami naravnih katastrof, zdaj lotili premagovanja gospodarskih težav, varčevanja, zmanjševanja nepotrebnih izdatkov, dviganja delovne storilnosti in discipline, hi velikanska kopica na videz nepremagljivih gospodarskih problemov naenkrat splahnela in bi hitro odzdravili razmere in gospodarstvo, je dejal Mitja Ribičič, (jp)
Ob prisotnosti podtajnika za trgovinsko mornarico Giovannija Nonne-ja se je na pomorski postaji včeraj začelo drugo mednarodno zasedanje združenja pomorskih tehnikov za vzhodno Sredozemlje: prisotni so bili številni strokovnjaki in tehniki iz skoraj vsega sveta, najširša pa je bila seveža prisotnost, evropskih predstavnikov.
Zasedanje je odprl predsednik izvršnega odboja združenja, tržaški univerzitetni profesor Antonjo Ser-vello, za rijim pa so še spregovorili rektor tržaške univerze De Ferra. zastopnik občinske uprave odbornik Gambassini in zastopnik vlade podtajnik za trgovinsko mornarico Nonne.
Prvo tovrstno zasedanje je bilo pred tremi leti v Carigradu, tretje pa bo čez tri leta po vsej verjetnosti v Zagrebu, ali pa v Grčiji. Združenje je bilo ustanovljeno pred štirimi leti v Trstu na osnovi statuta, ki so ga sestavili predstavniki univerzitetnih inštitutov iz Jugoslavije. Turčije in Italije. Nastalo je iz potrebe, da bi se načrtovalci ladij iz Sredozemlja tesneje povezali med seboj ter da bi se mednarodna kooperacija med različnimi šolami načrtovalcev ladij še povečala z izmenjavo izkušenj in da bi tako izpolnili vrzeli neizkoriščenih možnosti na tem področju. Zasedanje bo trajalo do sobote, udeleženci pa bodo lahko poslušali skoraj 80 referatov: ogledali si bodo tudi Tovarno velikih motorjev pri Boljun-cu in tržiško ladjedelnico Italcan-tieri.
stveno raziskovanje eden tistih temeljev, na katerem slonijo prizadevanja za rešitev problemov. Pod tajnik Nonne pa je še posebej poudaril. da mora biti znanstveni razvoj usmerjen v vsa tista področja, ki so tesno povezana s človekovim življenjem, med katerimi so posebno važna kooperacija med narodi, sožitje in mir: novi znanstveni dosežki morajo zato biti v službi človeka in za utrditev prijateljstva med narodi.
Slavnostnemu odprtju so sledila prva predavanja, med katerimi tudi predavanje jugoslovanskih predstavnikov A. Bosniča in M. Vukičeviea.
Uspešno poslovanje zavarovalne družbe Lloyd Adriatico
Na zadnji seji upravnega sveta tržaške zavarovalne družbe Llojcl Adriatico so pregledali rezultate poslovanja v prvih šestih mesecih letos.
V prvem polletju se je, glede na enako obdobje lani, za več kot četrtino povečal prihodek od zavarovalnih premij. Že samo ta podatek napoveduje, da bo zavarovalna družba letos močno presegla lanskoletnih 250 milijard lir prihodka. Drugi zanimiv podatek je'uravnovešanje posameznih vej zavarovanja, predvsem na račun zavarovanja avtomobilov.
Člani upravnega sveta so se obenem seznanili, da so se v zadnjem
Slavnostnega odprtja zasedanja so | letu precej povečali stroški poslo-
se udeležili tudi predsednik deželnega sveta F-JK Mario Colli. tržaški kvestor Bartolini, predsednik pristaniške ustanove Zanetti, poslanca Cuffaro in Tombesi ter še številni predstavniki civilnih in vojaških o-blasti. Po uvodnih besedah predsednika združenja Servella in rektorja De Ferre, ki sta podčrtala važnost zasedanja, ter odbornika Gnmbassi-nija, ki je prinesel pozdrave občinske uprave, je besedo prevzel podtajnik za trgovinsko mornarico Nonne, uvodoma je podčrtal, da bo zasedanje koristilo tudi za utrditev odnosov med državami, katerih predstavniki sodelujejo na kongresu, kar bo navsezadnje služilo splošnemu 'znanstvenemu in tehničnemu razvoju. Obširneje se je zaustavil ob sedanji splošni krizj, ki ni prizanesla niti ladjedelskemu sektorju in podčrtal prizadevanja vlade, da hi premostila tako stanje, žal pa je v svetu huda energetska kriza, je dejal vladni podtajnik, ki v vseh dr žavah povzroča negativne posledice v produktivnih procesih: strokovnjaki imajo v takih pogojih zelo važno socialno vlogo, saj je zdrav-
Mitja Ribičič o politiki stabilizacije
LJUBLJANA - V nedeljo je bila v počastitev 40-letnice vstaje slovenskega naroda in ob jubilejih posameznih pomembnih dogodkov iz NOB vrsta proslav in srečanj po Sloveniji. Svoje doslej največje množično praznovanje je doživela tudi Ribnica na Pohorju ob zaključku znanstvenega simpozija slovenskih zgodovinarjev o krajevni zgo dovini. Na proslavi je spregovoril Mitja Ribičič, predsednik republiške konference SZDL. ki je bil v te žkih časih osvobodilnega boja tudi pohorski partizan. Obravnaval je zgodovinski pomen Pohorja v v,->ta.ii in oboroženem boju. pozornost pa je namenil predvsem, tako kot tudi govorniki na drugih proslavah, današnjim vprašanjem.
Naslonitev na lastne sile in zau panje v lastne množice je po nje govem osnovni porok za premagovanje še tako velikih težav. Izrazil je prepričanje, da v tem trenutku vsi ljudje v Jugoslaviji, še pose bej zaradi povečanega nacionalistič noga obnašanja, ki je pripeljalo do (žalostnega ekscesa albanske na
KONFEKCIJA ZA VSE OD
OTROKA
DO
ODRASLEGA
Pričakujemo Vas z novimi kolekcijami za jesen/zimo po najugodnejših cenah
TRŽIČ
UL. DUCA D’AOSTA 91/93 — TEL. (0481) 4455V
vanja in še posebej izplačevanje škod. Vendar velja omeniti, da se je letos zmanjšalo število nesreč, za dokončne rezultate pa bo treba počakati do konca leta.
Zelo uspešna je bila tudi dosedanja akcija za povečanje kapitala družbe, že pred iztekom roka so uslužbenci in razni sodelavci družbe rezervirali celotno vsoto dveh milijonov novah delnic z nominalno vrednostjo l.COO lir in 5.000 lir dodatka.
Upravni odbor je na koncu razpravljal še o prostoru za novi sedež in se seznanil s težavami, ki so povezane z gradnjo na prostoru bivše Tržaške tovarne motorjev.
ITALIJANSKA TV
Prvi kanal
13.00	Poletni maraton 13.25 Vremenske razmere
13.30 DNEVNIK 1 in Danes v parlamentu
17.00	Risanka
17.20 Ptičje strašilo - serijski film 17.45 Furia - TV film 18.10 Mister Fantasy - glasbena oddaja
18.50 Pozor na ona dva - TV film
Koper	18.00	Film - ponovitev
16.00	Narodna glasba: Taneč - 4.	19.30	Obzorja
oHriaia	20.00	Risanka
16.30	Cinenotes	20.15	TV DNEVNIK - Stičišče
17.00	Rezervirano za najmlajše	m ^ve minu^
«Corolla in sob - festival 20.30 Izsiljevanje - film otroških pesmi	Igra Anthony Quecn
Serijski film	22.00	TV dnevnik - Danes
bena kombinacija; 9.00 Radio an-
, uv» ......... 7.00, 8.00. 10.WL 13.00, 14.00, 17.00, ghe noi; 11.00 š"tiri četrtine; 12.03
19.45 Almanah in Vremenske raz- 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; ljubezen pomem 'Vj.13'1?,.oJi’
8.10 Radijski mozaik: Danes bo- lo.OO Errepiuno-poletje; 16.10 Rah mo govorili o... psiholoških vpra-	,17;w -j'eeP; tedenska rubnlka_0
šanjih. Glasbene spremljave, Iz	”	‘	”
mere
20.00 DNEVNIK 1 20.40 Lahko noč, Patrizia!
predstavah: 19.15 Zgodovina jazza;
22:30 »Zlate sanje, Nannija Mo-	f pr i£S
Ob koncu Dnevnik, Danes v dnevniški razgledi: Kulturne ak- vanja, —uo Glasba za glas o.
tualnosti doma in v svetu, Četrtko-	RADIO ?
v,a -srf,a"jaD (jfn0vite,v),' ^,rat^ 6.30. 7.30, 8.30, 9.30,' 11.30, 12.30, skeč: 13.20 Postni predal. Glasba 13 3() 15 30; 1(i 30 37.30, 18.30, 19.30 po željah; 14.10 Popoldanski pro-	- -	- -
parlamentu razmere
Drugi Kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgojna oddaja
17.00	Vesolje 1999 - TV film
Poročila: 6.00-8.45 Poletni dnevi;
?r^:niM°-iVi#Zc™iale1d^an^; 9 05 Zgodbe'siromašnih zaljubljen-14.30 Otrosk, Soticek; 14 50 Danes ^	10.12 Luna
izbrali; 15.30 Portreti: 15.oo „	Vnm	ndda-
s«no iznrau; imu mm:	v vodnjaku; 10.00 Posebna odda-
Glasbem avtomat: 17.10 Razsn- jg dne ^jka 2; 1132 šolska odda-
Program za mladino
lov- ^'san^®	....	, ,	jeni obzornik: Solist z orkestrom: •!“ U1,CVI,1*“
18.lo Evropske živali - dokumen-	r-	ja: na lov brez puške; 11.o2 Tisoč
18.00 »Grozdje in trta,, radijska ■>	.	,, ,n	nro-
tarna oddaja 18.30 Iz parlamenta in Dnevnik 2 -športne vesti
18.50 Korenine - TV nadaljevanka 19.45 DNEVNIK 2
20.40	Nekoč je bilo... - film
22.40	Srečanje s kinom
j	D i- ui- •	popevk: 12.10 in 14.00 Deželni pro-
drama; 18.4o Priljubljeni motivi. gramj. ]245 Radijski kontakt;
13.41	Sound-Track, glasba in kino:- 15.00 Nemogoči intervjuji, ob
7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila;	poje ansambel Pbtters;
15.42	Vse o toploti, od minute do minute; 19.00, 19.50 in 22.50 Stopi;
KOPER
(Slovenski program)
7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored;
norama.
“Td^rr- mmm
14.40 Male skladbe velikih mojstrov; 15.00 Počitniški vrtiljak;
15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogod- 13.00, ’ 15.00, lFOO^ 20.00 Poročila; 19.30 DNEVNIK 3 - Deželne vesti ki in odmevi: 16.30 Glasba po že- 7 jg pr0metne informacije; 1-28 ,20.05 Vzgojna oddaja 20.40 Jazz glasba 21.35 Znanost na trgu:
Dinamika zemlje: živeti z vulkani in potresi
nje vesti
Tretji kana)
19.00 DNEVNIK 3
LJUBLJANA
7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
Ijah: 17.00 Iz zborovskega arhiva; Rekreacija: 7.35 Vremensko po 17.30 Primorski dnevnik: 17.45 Za- r0eii0 za pomorščake; 7.50 Dobro
K'itmn rflocho	.	,	■ 1 n <v> t . »M. 
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.55, 11.00 in 16.30 TV v šoli 18.05 Beli delfin - risana serija 18.25 Praznični dnevi slovenske folklore
bavna glasba.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 m 19.30 Poročila; 8.15 Horoskop;
jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za ...I 12.05 Z našimi opernimi pevci;
i2-3s z»an°in ^^^0; 13.10
9,3. Pisma Lucianu. 10.00 Z nami D	izbrali; 13.30 Kmetijski
je 10.15 Igra orkester Maynard	, ,	. 1340 p ’ domače. j4 00
iuimuic	SSS SS2\b13f3.0of° ld4TCPriporo-
18.55 Pisani svet: 24 ur nekega ^ sLmVl2 05 Glasba ^ že- van? I5 05 J. korak ? mli'
festivala 19:30 Obzornik 19.40 Čas, ki živi:
Prva je gorela Rašica 20.10 Risanka 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Pripoved o stereotipnem vprašanju, dok. oddaja
21.45	Voltaire - ta vražji človek -TV nadaljevanka
22.45	V znamenju
dimi: 16.00 Dogodki in odmevi;
ah: 15.33 Prijetno popoldne; 16.15 ^30 Zabavna glasba: 16.50 Radio Glasben, spored, 16.fe Poje zbor daneSj ^	,7 (x) Vrtiljak:
Ž . '	^,.0,1 19 00 Sotočje: 19.45 Glasbena me-
na teden; 17.55 Iz sveta kulture in umetnosti; 13.00 Jug. pop glas
digra; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Milana
ba; 18.30 Poje skupine Exile: 18 45 e 2 Slovenska zemlja v ?, !!?« SS5E.,! i tuf *	I*™ i„ besedi; 21.30 S solisti in
23.00 Lahko noč z Ireno Grafe- 19.00 Poročila; 6.00, 6.58, 7.58, 9.58,
10.35 in 12.58 Zeleni val; 7.15 Glas-
na; 19.45 Nasvidenje jutri
RADIO 1
7.00, 8.0Q, 10.00 12,00. 13.00, 17.00, nemščini in angleščini; 23.25 Iz na-
ansambli JRT; 22.05 Radijska i-gra: 23.15 Informativna oddaja v
ših sporedov: 23.30 Tipke in godala: 00.05 Lirični utrinki.
mm,
certificati di cnedito del tesoro
veljavnost 2 leti
zapadlost 1. oktobra 1983
PRVI ŠESTMESEČNI KUPON
KI ODGOVARJA LETNEMU DONOSU ZA PRVO ŠESTMESEČJE CA 22%
nadaljnji kuponi
šestmesečni
DONOS BOT +
0,40
odstotka
emisijska cena za vsakih QQ n(| |jf 100 lir nom. vrednosti 5fO»VU 11
URNIK: ob delavnikih od 16. do 23. ure
sobota in nedelia: od 10. do 23. ure SEJMIŠČE TORREANO Dl MARTIGNACCO
□ Kuponi, ki sledijo prvemu, so določeni z dodatkom 40 stotink povprečnega donosa Šestmesečnih blagajniški!1 zapisov □□□ Minimalni sveženj 1 milijon lir □□□ Kreditni zavodi, zavodi za posebna kreditiranja, menjalni 0Qe°' ti in drugi pooblaščeni operaterji jih bodo lahko rezervirali pri zavodu Banca dltalia do 28. septembra □□□ Oh' činstvo jih bo lahko zahtevalo v bankah in pri menjalnih agentih za nakup po emisijskih cenah plus provizija aC1
oproščeni vsake sedanje in bodoče davščine