PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26.- novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 208 (13.741)
Trst, sobota, 15. septembra 1990
Japonska namenila kar tri milijarde dolarjev za kritje intervencije v Zalivu
Vdor vojakov v ambasade v Kuvajtu stopnjuje napetost v zalivski krizi
Mitterrand ostro obsodil vdor in ugrabitev treh Francozovy danes bodo sprejeli protiukrepe O vdoru negativno tudi Bush in Evropska skupnost - Ladja ZDA zaustavila iraški tanker
KUVAJT —- Položaj v Zalivu se je včeraj še dodatno zapletel. Po nekaj tednih navideznega Premirja so namreč v jutranjih urah iraški vojaki ^drli v francosko ambasado v Kuvajtu ter ugrabili štiri osebe. Gre za tri francoske državljane in Vojaškega atašeja, ki so ga sicer kasneje izpustili. Nobene vesti pa niso posredovali glede usode ostalih treh Francozov, ki so jih odvedli neznano 'Tam. Kasneje so Sadamovi vojaki vdrli še v bel-SJijsko ambasado. Osebje veleposlaništva se je zateklo v bližnje bivališče belgijskega veleposlanika. Vojaki so se kmalu zatem umaknili, tako da Se je osebje lahko ponovno vrnilo v ambasadno Poslopje. Pred dvema dnevoma so iraški vojaki
kršili diplomatsko imuniteto s tem, da so vdrli v nizozemsko in tunizijsko ambasado. Iz Kuvajta s° včeraj dopoldne prihajale tudi zaskrbljujoče Vesti o zasedbi ambasade Velike Britanije, ven-dar so kasneje omenjene vesti demantirali.
Evropska skupnost je takoj ostro obsodila novi *adamov »podvig«, ki bi očitno želel najti ustrezen način, da bi sprožil pravo sveto vojno proti zahodnim »okupatorjem«. Evropska dvanajsterica Zahteva takojšnjo izpustitev vseh ugrabljenih °seb ter poziva Irak, naj spoštuje določila mednarodnega prava.
Sadamov podvig je seveda najostreje obsodil hancoski predsednik Mitterrand, ki se je oglasil ‘z Češkoslovaške, kjer je bil na obisku pri pred-sedniku Havlu. Francija, je dejal Mitterrand, na-
merava odgovoriti Sadamovi agresiji. Še prej je stopil v telefonski stik s predsednikom ZDA Bushem, ki je tudi sam negativno ocenil vdore v ambasade v Kuvajtu. Mitterrand je še predlagal izreden sestanek zahodnoevropskega združenja, ki koordinira evroameriško vojaško prisotnost v Zalivu ter sklical za danes v Parizu izreden sestanek ministrskega sveta, na katerem bodo sklenili najustreznejši odgovor Sadamovemu izzivu.
OZN je medtem končno po ostrih polemikah odobrila pomoč Azijcem, ki se še nahajajo v Kuvajtu in Iraku. Hrano in zdravila bo poslala sama Organizacija združenih narodov v sodelovanju z Rdečim križem in nekaterimi drugimi humanitarnimi združenji, ki bodo nadzorovala, da bodo dragoceni tovori dospeli v prave roke. Najverjetneje bodo že danes lahko odplule proti Kuvajtu vse s hrano naložene indijske tovorne ladje, ki že nekaj dni čakajo na odhod. Sklep v skupščini OZN so podprle vse članice skupščine z izjemo Kube in Jemena, ki sta bila proti.
Odločno pomoč Zalivu je včeraj napovedala tudi Japonska, ki je namenila milijardo dolarjev za stroške vojaških zalivskih enot ter dve milijardi dolarjev za potrebe zalivskih držav.
Včeraj pa je ameriška vojna ladja blokirala v Omanskem zalivu iraški tanker, da bi pregledala, ali je bilo s tovorom vse v redu. Tanker so zaustavili z opozorilnimi topovskimi salvami.
Ameriški general Collln Povvell med obiskom ameriških vojnih čet, ki so nastanjene v Savdski Arabiji	(AP)
Minister Baker dospel v Italijo
DAMASK, RIM — Včerajšnje zgodovinsko srečanje med ameriškim zunanjim ministrom Baker-jem in sirskim voditeljem Asadom je bilo vsekakor plodno.. V skoraj pet ur dolgem sestanku sta poglobljeno debatirala o zalivskem perečem položaju. Sirska država je pripravljena poslati v Savdsko Arabijo še dodatnih 15 tisoč vojakov. Baker in Asad sta podrobneje analizirala tudi problem mednarodnega terorizma. Zdi se, da se državnika nista popolnoma sporazumela. Kar zadeva arabsko-izra-elsko krizo sta menila, da bosta o tej spregovorila kdaj drugič. Med srečanjem sta se pomenila tudi o Libanonu in ameriških talcih, ki so tam že dalj časa v rokah libanonskih skrajnežev.
Baker se je nato namenil v Rim, kjer se je na letališču srečal z italijanskim zunanjim ministrom De Michelisom, ki mu je obrazložil sklep odhoda letal tornado in vojaške ladje proti Zalivu. Baker je pozitivno ocenil italijanske sklepe. Danes se bo srečal še z Andreottijem in predsednikom Cossigo.
Posmrtni ostanki Giancarla Pajette bodo počivali v Megolu
Poslednji ganjeni pozdrav komunistu in borcu Nullu
Poslala bo eno fregato in osem lovskih letal
Italija krepi svoje enote v Perzijskem zalivu
Utrinki o Pajetti
STOJAN SPETIČ
. ^ letih, ko je televizija prvič vstopi-a v stanovanja sem Giancarla Pajet-° videl prvič na malem ekranu, ko je ^ed volilno kampanjo neusmiljeno gledljivo mučil demokristjane z dim in istim vprašanjem: »Kam je iz-rPilo tisoč milijard zveze kmetijskih *°nzorcijev?« Nekoč se je celo priklo-^ in skril glavo pod mizo, dd ga je ™°derator Jader Jacobelli vprašal: '^nboga, gospod poslanec, kaj pa pojenjate, saj se je oddaja že pričela!« Jfkrat se je Pajetta dvignil, strogo po-jfmdal v kamero in rekel: »Iščem tisoč biljard zveze konzorcijev...« V svoji ?iif?i spominov je Jacobelli dodal: Jeazumel sem, Pajetta je obvladal .oderni televizijski medij bolje kot Z' Poklicni novinar.«
$efrVi sf^ s Eajsffo je bil dobrih de-Sv pozneje, na trgu pred cerkvijo m e’!effa Jakoba, kjer se po nedeljski .zbirajo tamkajšnji Slovenci. Pri-ii smo volilno zborovanje in meni ^naročili, naj spregovorim v sloven-in priporočim preferenčni glas ho« ^0 Škerka, ki je pozneje postal je s Poslanec. Pred tem je Pajetta, ki v 9°voril rusko in razumel druge slo-Vo^e jezike, prosil za pomoč. Z go-rn^^kega odra je tedaj rekel, da ga ra slovenska manjšina ijneti svoje-rQ(p°slanca, vendar naj ve, da lahko cj v parlamentu z vsemi poslan-»T0 ‘ in dodal, v okorni slovenščini: s}g^ar^i' tudi jaz sem slovenski po-
K
dne°n?c leseni 1976 me je »Primorski 0 pQ n.ik« poslal v Rim, da bi poročal Shn/mmenfarni razpravi o osimskem p^zumu.
n ti „/ie(,a je posegel v imenu KPI in se mem začetku opravičil za krivič-AdALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM — Vdor iraških vojakov v nekatera tuja veleposlaništva v mestu Kuvajt je naposled izzvalo italijansko vlado, da pošlje na zalivsko območje nove vojaške enote. Obrambni minister Rognoni je po posvetovanju s predsednikom vlade Andreottijem in zunanjim ministrom De Michelisom sklenil poslati v Perzijski zaliv osem letal tornado in še eno ladjo, ki se bo pridružila fregatama Orsa in Libeccio in s katerimi naj bi poostrili embargo proti Iraku. Odločitev italijanske vlade, ki sovpada s podobno odločitvijo britanske vlade, je že izzvala različne, zlasti pa polemične, reakcije.
Še pred posvetovanjem z Andreottijem in De Michelisom je Rognoni izjavil včeraj, da mora biti embargo proti Iraku popoln in da si je v ta namen treba prizadevati na vse načine. »Čim ostrejši je embargo,« je dejal, »tem manj možnosti obstaja, da bo v bodočnosti treba sprejemati drugačne ukrepe. Embargo pa poleg tega koristi tudi diplomaciji.«
Minister De Michelis pa je po sprejetju sklepa izrazil mnenje, da je ta
RIM — Včeraj so se v Rimu poklonili spominu pokojnega komunističnega voditelja Giancarla Pajette. Na sedežu KPI v Ulici Botteghe Oscure so za poslednji pozdrav tovarišu Nullu poskrbeli zastopniki vseh strank in vlade, predvsem pa komunisti in ljudje, ki so se Pajette spominjali še iz let, ko se je boril v partizanskih vrstah.
Malo po 16. uri je pogrebni sprevod krenil proti Trgu Montecitorio. Krsto so spremljali Pajettova življenjska sopotnica Miriam Mafai, sinovi in vnuki, predsednik republike, predsednika obeh vej parlamenta ter partijski tovariši pokojnega politika. Na Trgu Montecitorio so se slavnostni spominski govori zaključili z Occhettovim pozdravom prijatelju in tovarišu. Occhettovemu »Ciao Nullo« je sledilo petje in sta Bella ci*ao ter Bandiera rossa obdali krsto, ki bo že danes pripotovala v Piemont. Pajetta bo namreč počival v družinskem grobu na pokopališču pri Megolu v pokrajini Novara.
Na sliki (AP): častna straža ob krsti na sedežu KPI v Rimu.
8. Kmetijski dnevi
V Boljuncu so sinoči slavnostno odprli 8. Kmetijske dneve, ki jih prirejajo vse občinske uprave na Tržaškem in ki jih je uradno odprl odbornik za finance Dario Rinaldi	(Foto Magajna)
NA 4. STRANI
odločitev dosledna z zaključki parlamentarne razprave o zalivskem vprašanju.
K nadzorovanju zalivskega območja naj bi Italija prispevala torej s fregato Zeffiro in z osmimi lovskimi letali tornado. Prvič po drugi svetovni vojni se je Italija odločila, da pošlje svoja bojna letala na tuje operativno območje. Tornado so večnamenski reaktivci, ki lahko napadajo objekte na zemlji, na morju in v zraku, lahko pa opravljajo tudi izvidniške misije. Skopo povedano, letala tornado združujejo v sebi več funkcij: so hkrati prestrezniki in bombniki, obenem pa letijo tako nizko, da jih radarji izsledijo le zadnji trenutek. Fregata Zeffiro, ki je bila že v Perzijskem zalivu za časa ira-. ško-iranske vojne, spada v razred maestrale in ima 2.700 BRT, razpolaga z dvema protiraketnima baterijama, enim raketnim sistemom morje-morje in štirimi torpednimi cevmi. Njena posadka šteje 24 častnikov in
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Litovski pesnik Tomas Venetova letošnji dobitnik literarne nagrade Vilenica ’90
NA 3. STRANI
DEMOS in Socialistična stranka Slovenije podprla novo kosovsko ustavo
Položaj na Kosovu ponovno dramatičen zaradi represivnih metod srbske države
LJUBLJANA — Iz Prištine poročajo o novem spopadu med Albanci in srbsko policijo, med katerim je bil po informacijah Tanjuga hudo ranjen policist in dva Albanca ubita, po besedah srbskega zunanjega-ministra Prlje pa nevarno ranjen miličnik, en Albanec ubit, drugi nevarno in tretji manj nevarno ranjen.
Do ponovnega prelivanja krvi je prišlo na cesti med Prištino in Klino, kjer sta policista ustavila avtomobil s tremi Albanci. Policist je zahteval dokumente in se sklonil k šoferju, ki pa je vanj ustrelil s pištolo in ga hudo ranil. Drugi policist je takrat sprožil rafal, ki je zadel vse tri potnike avtomobila.
To je že drugi ognjeni spopad, tako da so po policijskih poročilih v dveh dneh izgubili življenje štirje Albanci, dva miličnika pa sta bila nevarno ranjena. Očitno napetost na Kosovu narašča, odnosi se zaostrujejo in vedno nevarnejša postaja grožnja z oboroženim uporom, čeprav je po drugi strani tudi res, da so vsa poročila iz miličniških virov na Kosovu skrajno sumljiva in le redko verodostojna, saj je pri skoraj vseh dosedanjih ubojih Albancev šlo za načrtno izsiljevanje in napade milice.
Srbija je ogorčeno reagairala na vest, da so se ilegalno zbrali pokrajinski poslanci albanske muslimanske in turške narodnosti in sprejeli novo ustavo ter razne druge pravne akte. Srbska vlada je odkrito zagrozila vsem, ki bi ta pravni akt priznali, in napovedala državljansko vojno na Balkanu, kolikor bi do tega prišlo.
Grožnjo je na že omenjeni tiskovni konferenci srbski zunanji minister Prija potrdil, vendar pa jo je objektiviziral, češ da bi stvari avtomatično tako potekale, kolikor bi nekatere republike v Jugoslaviji ali celo države v tujini priznale kosovsko skupščino kot zakonito. Kosovo je po njegovih izjavah Srbija in srbska oblast naj bi imela edina pravico, da legitimno odloča o vsem. Drugi se v notranje zadeve Srbije ne smejo vmešavati, niti predstavniki helsinške komisije za človekove pravice, ki naj bi jih po njegovi izjavi izgnali zaradi nesporazuma. Menda se niso predstavili, imeli so s seboj večje količine zdravil in milica jih je izgnala, ne da bi prej obvestila srbsko vlado. Zagotovila zunanjega ministrstva, da je treba izgon preklicati, pa srbski minister ni hotel komentirati.
Srbija namerava sprožiti kazenski postopek proti 111 poslancem, ki so sprejeli novo kosovsko ustavo. Okrožno javno tožilstvo v Prištini je včeraj poslalo odgovornim organom za notranje zadeve zahtevo, da zberejo informacije in da ugotovijo, kdo je sodeloval pri sprejemanju ustave republike Kosovo. Sprejetje ustave označujejo kot kaznjivo dejanje. O ukrepih bodo obvestili javnost. Nameravajo zapreti vseh 111 delegatov, katere bi morala ščititi po vsem svetu priznana in dosledno spoštovana poslanska imuniteta.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je predsednik Demokratske zveze Kosova Ibrahim Rugova izjavil, da so vsi akti, ki so jih sprejeli kosovski delegati, povsem legitimni. Po vsej Jugoslaviji se pišejo ustave in tudi Albanci imajo pravico, da napišejo svojo. Najostreje je obsodil »kazenske ekspedicije« srbske milice, ki množično provocira albanski narod. Tajnik odbora za človekove pravice Zenun Čeljaj pa je dokumentirano dokazoval, da gre tudi pri zadnjem spopadu z milico in uboju dveh Albancev za milič-niško načrtovano akcijo. Rugova je še povedal, da so v manjših krajih po Kosovu odpovedali pouk v srednjih šolah, tako da bo ostalo na cesti še 11.500 albanskih otrok. Glede izjave, ki je bila objavljena v sarajevskem »Oslobodjenju«, da se zavzema za konfederacijo z Albanijo, pa je pojasnil, da ni omenil Albanije, temveč konfederacijo Albancev in da Albanija za sedaj še ni konfederativna država, Jugoslavija pa bo zelo verjetno.
Po raznih komentarjih iz Beograda in s Kosova je položaj vedno bolj napet in vedno večja je nevarnost, da izbruhne oborožen gnev, ne več samo gandijevski odpor Albancev. Alternativa in predvsem sedaj že osrednja Demokratska zveza Kosova, ki je uradno registrirana kot ena izmed jugoslovanskih strank, se trudi, da bi ohranili odpor v pasivni obliki in preprečili prelivanje krvi.
V ta namen so organizirali kapilarno pomoč vsem onim, ki jih množično odpuščajo z dela, tako da premožnejši Albanci skrbijo za družine ljudi, ki jim grozi lakota. Gre za nekakšno OF ali rdečo pomoč, kot smo je bili vajeni med drugo svetovno vojno na slovenskem okupiranem ozemlju. Strnjenost albanskih ljudi je popolna in pomoč za zdaj brezhibno deluje.
Toda srbskih provokacij je vedno več, vsak dan pretepajo in zapirajo ljudi, vsak dan se strelja in zlasti mladi žele odločnejši in tudi oborožen odpor.
O položaju na Kosovu je včeraj v razgovoru s slovenskimi novinarji govoril slovenski član predsedstva Janez Drnovšek. Dejal je, da se je v predsedstvu trudil, da bi zmagala načela spoštovanja človekovih pravic in da je zato tudi predlagal, naj se sprejme stališče o preklicu prepovedi prihoda hel-šinski delegaciji, katere predsednika je kot predsedujoči uradno sprejel. Upa, da bo to stališče prevladalo, saj gre za dogodek, ki je močno škodil mednarodni podobi Jugoslavije in odnosom znotraj države.
Predsednik Demosa dr. Jože Pučnik je včeraj poslal Ibrahimu Rugovi pismo, v katerem čestita prebivalstvu na Kosovu k sprejemu ustave republike Kosovo. »To veliko dejanje je svetal trenutek v težkem boju albanskega življa na Kosovu in nova zmaga demokracije v tem delu sveta.«
Socialistična stranka Slovenije je včeraj v svoji izjavi poudarila, da je za slovenske socialiste dejanje delegatov kosovske skupščine legitimno in legalno. »Tudi Skupščina Republike Slovenije naj dosledno spoštuje svojo odločitev, da ne bo dala soglasja k spremembam zvezne ustave, vse dotlej, dokler se ne bo o teh lahko izrazila tudi legalno izvoljena kosovska skupščina. V skladu s tem je slovenska skupščina zavezana, da se o dejanju kosovskih delegatov jasno izreče.« Slovenski socialisti bodo že na prvem jesenskem zasedanju skupščine zagotovo dali pobudo, da do tega tudi pride. »Čas je, da odločno spregovorimo o terorju nad prebivalci Kosova, ki ga izvaja SR Srbija v imenu 'doslednega spoštovanja načel pravne države". Z neodločnim ravnanjem ali z zatiskanjem oči pred krutimi kosovskimi dejstvi postajamo sokrivci za dejanja v državi, ki je vsaj formalno še vedno tudi skupna. Čas je torej, da naša odločna stališča predstavimo tudi širši mednarodni skupnosti.
V svoji uradni izjavi republiški izvršni svet Srbije grozi z neslutenimi posledicami vsem, ki bi kakorkoli solidarizirali s kosovskimi delegati, kar je samo še en dokaz militantnosti srbskih oblastvenikov in njihovega pojmovanja pravne države. »Takim grožnjam se ne smemo nikoli ukloniti,« končuje svojo izjavo o kosovskih dogodkih Socialistična stranka Slovenije.
BOGO SAMSA
Gospodarski
manever
• \S
in premična lestvica
RIM — Politična razprava se je včeraj osredotočila na vladni gospodarski manever. O tem tako pomembnem vprašanju za bodočnost Italije so politične in družbene sile že začele soočanje.
Na četrtkovo zahtevo Confindus-trie o »sterilizaciji« premične lestvi- -ce je že dal svojo oceno podtajnik pri predsedstvu'vlade Cristofori. Po njegovem mnenju je treba začeti pogajanja s sindikati, ne da bi sprejeli enostranskih »diktatov«. Pogajanja že zagovarjata CISL in UIL, ki pa skupaj s CGIL nasprotujeta predhodnemu določanju točk premične lestvice glede na predvideno rast inflacije, kot to predlaga Confindus-tria ob podpori Intersinda.
»Sterilizacijo« je podprl tudi PLI, ki je mnenja, da bi le tako zaustavili rast inflacije. Popolnoma drugačnega mnenja je opozicija, ker bi po njenem padla kupna moč delavskih plač. Celo MSI nasprotuje »sterilizaciji«, češ da bi sprožila družbene konflikte. Že sedaj je namreč jasno, da se stopnjujejo težave pri pogajanjih o obnovi delovnih^ pogodb. Tako Confindustria kot vlada sta namreč predlagali, da bi pogajanja odložili za eno leto, kar so včeraj sindikati najodločneje obsodili.
Istočasno s soočanjem o gospodar-. skem manevru pa se nadaljuje razprava o podjetjih z državno soude-ležbo.,Tajnik PSDI Cariglia je včeraj odločno zvrnil možnost, da bi pri Efimu dosedanjega predsednika (socialdemokrata) zamenjal podpredsednik, ki je socialist. Podtajnik Cristofori ga je v bistvu podprl, ko je predlagal, da bi v javnih podjetjih opustili načelo »rotacije stolčkov« in bi raje funkcije »racionalizirali«.
Vladni dekret ni zadovoljil lekarnarjev
Križni ogenj med Claudiom Martellijem in »nasprotnikom« Ciriacom De Mito
RIM — Ukrepi ministrskega sveta za poravnanje dolgov krajevnih zdravstvenih enot ni zadovoljil lekarnarjev. Samo lacijski lekarnarji so namreč prekinili protest, medtem ko se bo boj lekarnarjev Kampanije v naslednjih dneh še zaostril, tako da bodo zaprli okrog 50 odstotkov lekarn, izdajali pa bodo samo najpomembnejša zdravila.
Protest pa napoveduje tudi Dežela Sicilija, ki je prav tako nezadovoljna z dekretom. Sicilija naj bi namreč vložila priziv na ustavno sodišče. Dekret po njenem ogroža deželno avtonomijo.
Položaj v javnem zdravstvu pa se bo še poslabšal zaradi nezadovoljstva zdravnikov javnih zdravstvenih struktur. Le-ti so namreč ogorčeni nad dejstvom, da vlada še ni sprejela dekreta, s katerim bi morala stopiti v veljavo nova pogodba, ki so jo podpisali pred petimi meseci. Zaradi tega in zaradi napovedanega klestenja izdatkov za javno zdravstvo naj bi zdravniki v prihodnjih dneh celo stavkali.
Claodio Martelll	(Telefoto AP)
Clriaco De Mita	(Telefoto AP)
RIM — Socialistični praznik roza nageljne in praznik prijateljstva KD sta bila včeraj tribuni, s katerih sta Martelli in De Mita izrazila njuno politično sporočilo dneva.
Morebitna kriza Andreottijeve vlade je fantom, ki straši tako po socialističnih kot po krščanskodemokratskih taborih, dejansko pa se o možnosti predčasnih volitev govori že vsakih štirinajst dni.
Tokrat je za najbolj ostro polemiko poskrbel socialist Claudio Martelli, ki se je v svojem govoru ob odprtju praznika socialističnih žensk navezal na težave italijanske javne bilance. Po njegovem mnenju je položaj tako delikaten, da bi morala Italija razpolagati z res enotno in trdno vlado, česar pa sedaj nima. Za primer vladne nestabilnosti je navedel sosledje minikriz, ki so se vrstile od julija do danes. Dobršen del krivde je naprtil na ramena levice KD, ki bi rada sedaj rešila vse italijanske težave z volilno reformo, za katero naj bi poskrbeli ali s tranzverzalno večino v parlamentu ali s protiustavnim referendumom. De Mita
ponuja to rešitev socialistom in laikom, obenem pa bi rad obnfevil mit zavezništva med komunisti in KD. Martelli pa je dejal, da ga dejansko skrbi trenutna debata znotraj KP1, saj se nagiba k preteklosti in se nekako izogiba soočanju s sedanjim političnim trenutkom. Martelli je posvetil nekaj kritičnih besed tudi ligam, ki bi rade razbile Italijo na tri »operetne« republike, medtem ko bi morala stabilna vlada poskrbeti za realno združitev med severom in jugom Italije.
S KD je bil polemičen tudi De Mita, ki je o svojih strankarskih kolegih dejal, da so preleni. Po njegovem bi morali brez obotavljanj rešiti vprašanje lig. Za križni ogenj med PSI in KD je kajpak poskrbel tudi De Mita, ki je dejal, da je italijanski vladni sistem v krizi in je zato odločno podprl zamisel o volilni reformi. Zavrnil pa je tezo vladne krize, ki je po njegovem mnenju nepotrebno zlo.
Predsednik Cossiga sprejel madžarskega premiera Antalla
Italijanski predsednik republike Francesco Cossiga in madžarski vladni minister Jozsef Antall sta se včeraj na Kvirinalu pogovarjala o meddržavnem sodelovanju	(AP)
• Utrinki
ne ocene, na račun prijateljske Jugoslavije, izrečene dvajset let prej med podobno razpravo o londonskem memorandumu in delitvi STO.
Ostro je kritiziral prosvetljene iredentiste, ki so sanjali o dveh italijanskih obalah Jadranskega morja in mednje uvrstil tudi »liberalne mislece iz vrst neapeljskega meščanstva«.
Potem je začel o Slovencih: »Vi ne morete vedeti, kaj so Slovenci pretrpeli. Bil sem v Dolini pri Trstu. Tam je spomenik, tako dolg, a vendar imena padlih polnijo vse njegove stene.«
Radikalci so tedaj skupaj s tržaškimi meloni gnali kampanjo proti mešani industrijski coni, češ da bi se k nam naselilo ogromno delavcev z juga Balkana, a jih je Pajetta ošvrknil: »Saj smo pripeljali v Italijo tudi črnogorsko kraljico, da bi malo poplemenitili savojsko kri.«
Pozneje se je v baru zadovoljno hahljal pred Amendolo, češ da je obračunal tudi z njim, »neapeljskim meščanom«. Bila sta velika prijatelja in Pajetta je govoril Amendoli v slovo, ko je umrl.
* * *
Še in še je Pajetta prihajal v Trst. Pred par leti je na Velikem trgu govoril o »gnili meloni«, ki s svojim
smradom onesnažuje vse okrog sebe, nato pa preživel večer na openski radijski postaji. Bil je nabrušen kot bodalo in komaj je čakal, da se bo oglasil kak fašist ali kdo drug od pobalinov: ki so po telefonu psovali Slovence, da bi mu povedal svoje.
Pomladi je v Rimu bil seminar o spremembah v Jugoslaviji. Bilo je kmalu po bolonjskem kongresu KPI. Pajetta je prišel prezgodaj in čakal drugega predavatelja, Borisa Muže-viča.
Usedel se je za predsedniško mizo in se zamislil, v tipični pozi, z roko si je podpiral glavo. Prisedel sem in se z njim pogovarjal, a je bil ‘zbegan. Skoraj v opravičilo je zamrmral, bolj zase: »Skrbi me, za Jugoslavijo. Tam so se narodi že klali med seboj.« In nato še tiše: »In za partijo tudi.«
• Italija v Zalivu
več kot 200 podčastnikov in mornarjev. Velika Britanija pa bo na zalivsko območje poslala predvsem zemeljske enote (oklopni polk s 120 tanki, pehotni bataljon in protiletalsko baterijo), a tudi dodatno eskadro letal tornado. Okrepitev britanskih enot na zalivskem območju bo britansko vlado stalo skupno 220 milijard lir.
Kot rečeno, je sklep italijanske vlade izzval včeraj različne reakcije.
Vladni sklep so ugodno sprejele seveda predvsem tiste stranke in ko®' ponente, ki so od vsega začetk® spodbujale vlado k množičnejši prll sotnosti v Zalivu. Najbolj zadovolj® so torej republikanci, po mnenju katerih je odločitev korektna in sPrlf razvoja zalivske krize celo neizogibna. »Sadam,« bo pisalo v jutrišnji st ^ vilki njihovega glasila, »ni niti najmanj odstopil od svojega stališč3. Prav danes je izvedel prvi vojaški napad, tako da je ugrabil francoskefl vojaškega atašeja.«
Čisto drugačen pa je seveda ton leve opozicije, ki je zelo slabo sPreE. la vladno odločitev. Komunisti so 1 ^ razili zelo veliko zaskrbljenost na pošiljanjem tornadov. »Namen ita janske misije,« piše v njihovem sp ročilu, »je bil izvajati embargo prV Iraku. Kako je mogoče opravičiti pt sotnost letal tornado, pa ni razumfl vo, zlasti po Andreottijevem goV°r ' v katerem je predsednik vlade pot . dil, da je treba na vsak način naj politično rešitev.« KPI zahteva tor od vlade, naj svojo izbiro zagova J pred parlamentom.
Sklep vlade je zelo zaskrbljuj® | napačen in nevaren tudi za medtem ko je za zelene mavrice c protiustaven in nezakonit. Italijan ^ ustava namreč prepoveduje, da o mednarodni spori reševali z voj pošiljanje tornadov pa lahko cel zove vojaški spopad.
Zaključek pomembne mednarodne prireditve danes z literarnim večerom v vileniški jami
litovskemu pesniku Tomasu Venclovi letošnja književna nagrada Vilenica
Tomas Venclova
LOKEV — »Ne bom te mogel izgubiti, vendar brez tebe bom ostal«. Uvodni verzi pesmi »Oda mestu« izražajo že sami po sebi in silovito vso življenjsko usodo litovskega pesnika Tomasa Venclove. Pesnik je že leta 1977 emigriral iz rodne Litve v ZDA, pravzaprav so ga izgnali zaradi njegove oporečniške dejavnosti. Vendar izseljeništva ne jemlje tragično, nič se mu ne toži po odvzetem sovjetskem državljanstvu, saj mu zadoščata ameriško in litovsko. Tudi s svojimi pesmimi, ki izhajajo v knjigah z naklado do tisoč izvodov, se obrača k bralcem v Litvi in sorojakom 'po svetu, upodablja tipične obbaltiške motive, nagibajoče se k refleksiji in stoični bivanjski drži. Tomas Venclova, pesnik iz Litve, je letošnji dobitnik mednarodne literarne nagrade Vilenica '90. Z njim smo se srečali včeraj v Lokvi v starodavnem stolpu na tiskovni konferenci, kjer je postregel z nekaterimi podatki iz svojega življenja in ustvarjanja. Vsebino tiskovne konference, ki sta jo uvedla predstavnik iz Lokve in pesnik Veno Taufer, smo opredelili v 'glavnih črtah že na. začetku. Kot vsakič je bil včerajšnji jutranji dogodek med viški Vilenice, ki se je včeraj selila v devin-sko-nabrežinsko občino najprej z literarnim branjem na Devinski grad, nato pa še k svojim včerajšnjim zamejskim gostiteljem, predstavnikom Nabrežinske hranilnice in posojilnice same. Goste je v imenu nabrežinske občinske
uprave pozdravil Bojan Brezigar, v imenu Hranilnice pa ravnatelj Gvido Zidarič. Fantje izpod Grmade pa so zapeli nekaj pesmi.
K včerajšnji kroniki sodi tudi predstavitev založniške dejavnosti koroške založbe Wieser, ki si počasi utira pot v avstrijski knjižni prostor. Gre za mlado založbo, ki je bila deležna tudi visokega priznanja - državne nagrade, in ki jo opredeljujeta slovenski in nemški program. Z obema žanje hiša velike uspehe tako z vsebinskega kot oblikovnega vidika, kar se je še posebej videlo na četrtkovi video predstavitvi dejavnosti založbe v jami Vilenica.
Naj bo dovoljen sedaj še krajši odmik v čas (to bomo naredili tudi jutri s kroniko dogajanja v Devinu in Nabrežini), to je na začetek Vilenice. Včeraj smo posredovali glavne obrise simpozija, na katerem pa se je izkazala tudi tenkočutnost udeležencev do usode malih narodov. Zbor Vilenice je namreč sprejel protestno resolucijo v zvezi z javno dvojezično šolo v Celovcu in gladovno stavko dveh slovenskih mater in jo poslal avstrijskemu kanclerju, ministrici za šolstvo, in koroškemu deželnemu glavarju.
Danes se bo Vilenica zaključila z literarnim večerom v vileniški jami (ob 19. uri), zjutraj bo v Štanjelu prav tako literarno branje, kateremu bo sledila podelitev kristala Vilenice za'najboljši letošnji objavljeni ali brani tekst.
MARIJ ČUK
Člani Zveze slovenskih izseljencev v Kanadi
ČEDAD — Zveza slovenskih izseljencev Furlanije-Julijske krajine je predvsem za slovenske izseljence iz FJK v Kanadi pripravila vrsto posvetov, s katerimi bi Zveza rada približala novo realnost v Furlaniji-Julijski krajini, ki je zdaj povsem drugačna kot za časa'množičnega izseljevanja, s srečanji pa bi tudi radi utrdili narodnostno identiteto izseljencev.
V Kanadi, kamor sta v četrtek odpotovala župan Sovodenj in pokrajinski svetovalec Paolo Cudrig in podpredsednik Zveze slovenskih izseljencev Graziano Cruzil, bodo predstavili kulturne, družbene in gospodarske vidike nove deželne stvarnosti, nujnost te pobude pa izhaja iz potrebe po ponovni vključitvi v deželna dogajanja tistih oseb, ki sicer živijo in delajo izven svojih rojstnih krajev, vendar pa še vedno predstavljajo precej številčen in aktiven del slovenske narodnostne skupnosti v FJK.
Gladovna stavka za dvojezično šolo včeraj zaključena
CELOVEC — Gladovna stavka dveh slovenskih mater za dvojezično ljudsko šolo v Celovcu se je včeraj končala v celovški bolnišnici, kjer so zdravniki ugotovili, da bi bilo vsako vztrajanje za zdravje izredno škodljivo. Starši otrok, ki so se prijavili za dvojezični pouk (gre za 7 prvošolčkov), so se odločili, da v znak protesta najamejo privatne učitelje in pouk organizirajo po domovih, račun pa nameravajo nato poslati avstrijskemu ministrstvu za izobraževanje.
Medtem pa je tudi slovenski predsednik Milan Kučan v pismu pozval avstrijskega predsednika Waldheima, da se s svojo osebno avtoriteto zavzame za Slovence na Koroškem in poseže za ustanovitev dvojezične šole. Tudi slovenski sekretariat za mednarodno sodelovanje je poslal apel vsem političnim silam in uradnim inštitucijam v Avstriji, da čim prej na odgovoren način najdejo rešitev za vse zaplete, do katerih je prišlo v Celovcu zaradi trdovratnega nasprotovanja koroških oblasti odprtju javne ljudske dvojezične šole, kar je bilo vzrok za gladovno stavko mater dveh prvošolcev.
Zahteve slovenskih staršev na Koroškem pa je Podprl tudi slovenski PEN klub, ki je zahteval posredovanje avstrijskega pisateljskega društva, po slovenskih prenoviteljih ZKS-SDP pa so solidarnostne izjave koroškim Slovencem poslali tudi Zeleni Slovenije.
Ob udeležbi mnogih gostov danes na Ptuju tabor slovenskih krščanskih demokratov
LJUBLJANA — Slovenski krščanski demokrati bodo v soboto na Ptuju priredili prvi tabor, ki naj bi utrdil stranko in bo pomemben medijski dogodek. Organizatorji predvidevajo, da bodo člane pripeljali posebni avtobusi iz vse Slovenije, veliko bo vidnih gostov, program pa politično, kulturno in tudi drugače zelo zanimiv.
Tabor se bo pričel dopoldne s slavnostno otvoritvijo in štirimi zanimivimi okroglimi mizami, na katerih bodo poleg vidnih osebnosti sodelovali številni slovenski ministri.
Verjetno najbolj odmevna bo okrogla miza na temo »Prihodnost Slovenije«, ki jo bo vodil Viktor Blažič. Na tiskovni konferenci je povedal, da se bodo dotaknili vseh najbolj perečih vprašanj: osnutka nove slovenske ustave, osnutka predloga konfederativne pogodbe, načrta zakona o lastninjenju dosedanje družbene lastnine in ob vsem tem tudi mednarodnega položaja in mednarodne vloge Slovenije. Okrogle mize se bosta udeležila tudi predsednik parlamenta France Bučar in predsednik Demosa Jože Pučnik, iz zamejstva pa bo sodeloval deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar.
Priredili bodo še okrogle mize na teme: »Družina, šola in ljubezen do življenja«, »Krščanstvo in kulturna dediščina« in »Kako preživeti in ostati srečen«.
Osrednji del tabora bo popoldne, ko bo govoril predsednik stranke Lojze Peterle na temo »Edinost, sreča sprava k nam naj nazaj se vrnejo«.
Na tabor so povabili predsednike vlad sosednjih držav. Iz Italije bo prišel minister Bernini kot osebni odposlanec predsednika Andreottija, iz Zagreba pa pričakujejo obisk predsednika Tudjmana. Iz zamejstva v Italiji so povabili širšo delegacijo Slovenske skupnosti. Niso vabili opozicijskih slovenskih strank, kar so opravičili z organizacijskimi težavami in kot organizacijski spodrsljaj.
Prvi tabor bo torej nekak prerez prizadevanj pa tudi organizacijske moči Slovenskih krščanskih demokratov. Organizacijski tajnik Pavle Bratina je povedal, da je stranka organizacijsko razpredena po vsej Sloveniji in razdeljena na okrog 350-400 krajevnih odborov, ki so povezani v občinah, kjer delujejo občinski odbori. Ta mreža je razpredena in stkana povsod, razen v sežanski občini in v
občini Ravne, kjer so za zdaj samo iniciativni odbori. Občinske odbore povezujejo regijski, ki so sestavljena na enak način, kot je bila Slovenija razdeljena med volitvami.
Število članov nenehno narašča. Sedaj jih je okrog 40 do 45 tisoč. Za to leto so na januarskem kongresu stranke sklenili, da ne bodo pobirali članarine, vendar so julija razposlali osem tisoč položnic in v veliki večini so že od 85% poslanih položnic dobili odgovor skupaj z denarnimi prostovoljnimi prispevki. Celotna struktura dobro deluje in po mnenju organizacijskega tajnika je stranka zdaj najbolje organizirana v Sloveniji.
Na »vrhu« ni nobenih razgovorov o združevanju Kmečke zveze in SKD, toda na terenu, zlasti pri vaških odborih, v praktičnem političnem življenju ni razlik in se lepo dogovarjajo, kdo bo predsednik skupne organizacije. Do zlivanja je na terenu torej že prišlo, čeprav na vrhu ostaja razlika, ki pa je tesno povezana s trdnostjo Demosa, ker po mnenju stranke mora obstajati in biti stabilen vse do trenutka, ko bodo uresničene bistvene programske obveze o ustavi, samostojnosti Slovenije in podobnem.
BOGO SAMSA
Tri dni stavke pri Corriere di Pordenone
^ pORDENON — Novinarji dnevni-Corriere di Pordenone, last skupine , 0ntii so proglasili tridnevno stavko, ®.r je založnik napovedal, da bo uki-, 1 tiskanje televizijske priloge, ki naj ne bi nadomestili s tedensko revijo .‘Sgazine TV, kot bo to primer pri ^talih časopisih skupine Monti. Po Ileriju novinarjev pordenonskega $jievnika gre za ukrep, ki bo osiroma-L, ?as°pis, istočasno pa gre v primer-kj..1 2 ostalimi časopisi za očitno dis-hninacijo. V tiskovnem sporočilu ofnlnarji pordenonskega dnevnika Sr *:ai° založniku, da jih ni povabil na bril n-'e v Bologno, kjer je bil govor o p .lo9ah. Dnevnik tiskajo v Trstu sKu-snLS P'cc°tom, v kioskih pa naj bi bil P6t v torek.
Na Koprskem izredno povečano zanimanje za nakup tujih valut
KOPER — V osmih mesecih so v menjalnicah Splošne banke Koper zamenjali za 140 milijonov dolarjev deviz, ali 34 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. Poglavitni razlog za večjo količino deviz je v tem, da črnega kliringa tako rekoč ni več. Vendar so na večjo v dolarjih prikazano količino deviz prispevali tudi drugi razlogi - nihanje tečaja dolarja, na primer, in precenjeni dinar. V istem obdobju so v Splošni banki Koper občanom prodali za 85 milijonov dolarjev deviz, ali v povprečju 12 milijonov dolarjev več. Zanimivo je, da se je povpraševanje po devizah močno povečalo v času, ko je na primer Bajtov inštitut ugotovil nerealno vrednost dinarja in napovedal inflacijo. Pred časom, ko v nekaterih jugoslovanskih bankah deviz niso prodajali občanom, je koprska banka v tistih dneh prodala kar pet odstotkov vseh takrat v Jugoslaviji prodanih deviz. Sicer pa so se v tej koprski banki dinarske hranilne vloge kljub slabim časom povečale za 51 odstotkov, devizne hranilne vloge pa za 23 odstotkov. Močno so se tudi povečali potrošniški krediti, indeks presega številko tisoč. B. Š.
Danes v Stični vseslovenski
shod mladih
Ob Langobardih v Čedadu zdaj še razstava slik in zlatarske umetnosti
LJUBLJANA — Za Rebrco pri Železni kapli na Koroškem, kjer je bilo konec avgusta 6. tradicionalno vseslovensko srečanje študentov in mladih izobražencev, prihaja konec tega tedna na vrsto še ena pomembna prireditev mladih Slovencev, tokrat pod naslovom »Stična 90«. Vseslovensko srečanje mladih »Stična 90« se bo začelo danes, 15. septembra, ob 10. uri, ko bo mladim spregovoril eden od menihov domače cistercijanske redovne skupnosti. Na samostanskem dvorišču pa bo v opoldanskem času zanimivo snidenje z znanim slovenskim pevcem zabavne glasbe Aleksandrom Mežkom, ki v Angliji že vrsto let uspešno sodeluje z velikim pevcem svetovnega slovesa Cliffom Richardom.
ČEDAD — Po »sledi« uspešne razstave o Langobardih, ki si jo je samo v prvih treh mesecih po odprtju ogledalo že več kot 100 tisoč ljudi, se v Čedadu v cerkvi S. Maria in Corte danes odpira še ena razstava, ki je tokrat posvečena zlatarskim izdelkom, ki s s vojo tradicijo še posebej označujejo deželo FJK. Ob tem pa bo še razstava slikarskih in grafičnih del. Razstava naj bi bila nekakšen pregled deželnih dosežkov na tem področju, svoje sodelovanje pa so zagotovili znani zlatarji in mojstri grafike, kot tudi uveljavljeni slikarji. Ob njih se bodo pojavila tudi nekatera nova imena, ki se bodo ob bolj znanih kolegih skušala vtisniti v spomin občinstvu.
Še posebej z razstavo zlatarskih del se želi predstaviti vsa popolpost raziskovanja na tem področju v naši deželi, kjer se je v mednarodnem prostoru uveljavil tudi kipar Dino Basaldella, ki je znal spojiti preteklost s sedanjostjo in je v langobardskem zlatarstvu črpal navdih za svoja dela, ki so nato dobila svoj odraz tudi v delih Basadellovih naslednikov na tem področju.
Vodstvo Splošne plovbe Piran zavrača anonimne obtožbe o razprodaji ladij
r0ji °RTOROŽ — Predsednik poslovodnega odbora porto-sVete Splošne plovbe Lucijan Stadina, je na seji delavskega dej a zavrnil vse očitke iz anonimnega pisma, ki so ga lavnem Splošne plovbe (in javnosti) poslali nekateri de-pt0cj te9a ladjarja. Naslov anonimnega pisma je bil »Raz-Us0cjala ladij, odliv delovnih sredstev v tujino in igra z o delavcev Splošne plovbe Portorož«.
Han; ^IKdo se je doslej spraševal, ali so anonimno pismo tejen'r tisti užaljeni delavci, ki so bili začasno prerazpo-in ^ 1 '^1 delavcev), ali kdo od tistih osmih, ki so brez dela tudi v?3 čakai° nanj z 80-odstotnimi plačami, ali pa gre Nihf m Pr*meru za kakršnakoli politična ozadja. danes Ce °d članov delavskega sveta in drugih prisotnih ali pron.1. Kakorkoli ugovarjal, nasprotoval, niti dopolnjeval jo le_t p za dodatna pojasnila v zvezi z očitki ali zavrnitvi-hje a®11' Lucijan Stadina je menil, da je bil povod za pisa-^eK)vnu?lmne^a Pisma Prav odločitev o znižanju števila s° oseb 111681 v uPravi. Med drugim smo lahko slišali, da Njvišj: ni dohodki delavcev Splošne plovbe vsa leta med in cia V Primerjavi z drugimi jugoslovanskimi ladjarji i a ji 7 broški vzdrževanja ladij v sedemdesetih letih zna-Kov sm .odst°tka, v 80-tih letih pa 8,9 odstotka vseh stroš-0 ne plovbe in njenega podjetja v tujini.
Leta 1980 je imel slovenski ladjar na svojih 28 ladjah z nosilnostjo 453 tisoč DWT zaposlenih 871 pomorcev, povprečna starost ladij je bila takrat 12,9 leta. Konec avgusta letos ima 24 ladij, njihova povprečna starost 12,5 leta, nosilnost 604 tisoč DWT, na njih je zdaj 588 pomorščakov. Vsa leta od 1976 je imela Splošna plovba pozitiven neto devizni priliv, največji je bil prav lani - 42,9 milijona dolarjev, neto devizni učinek pa je lani znašal 37,6 milijona dolarjev. Do polletja letos je bil naš ladjar brez izgube, vendar se likvidnostnim težavam ni mogel izogniti. Voznine so začele letos aprila spet hitro padati, gorivo, ki pomeni visok strošek, se je v zadnjem mesecu podražilo za 40 do 60 odstotkov, tudi dinarski del stroškov (plače) je zaradi nerealnega tečaja dinarja hudo prizadel ladjarja. In če k temu dodamo, da je Splošna plovba lani za davke in prispevke odštela 9,2 milijona dolarjev, je slika o poslovanju bolj ali manj jasna.
Seveda se predvsem osem začasno nerazporejenih in nekaj drugih prerazporejenih delavcev nikakor noče sprijazniti z odločitvijo poslovodstva in trdijo, da je bila ta odločitev v nasprotju z zakonom. Zato njihov pravni zastopnik zahteva, da razveljavijo vse sporne odločitve o prerazporeditvah in nerazporejenih delavcih.
BORIS ŠULIGOJ
Zaradi slabe letine solinarjev bo treba tudi letos sol uvažati
SEČOVLJE — Približno 60 sečoveljskih in strunjanskih solinarjev je v letošnji sezoni iz 55 kristalizirajočih solnih bazenov doslej nagrabilo le 2050 ton soli (v preostalih lepih jesenskih dneh pa bodo lahko nagrabili le še malo Solnih kupov). Letos je soli sicer veliko več kot lani, toda še zmeraj je to podpovprečna letina, saj ob normalni žetvi tukajšnji solinarji vuni sezoni poberejo okoli pet tisoč ton slanih kristalčkov. Kljub sorazmerno lepemu poletnemu vremenu je solinarje poletne mesece vsak teden presenetil vsaj en dan obilnega dežja. Velike količine sladke vode pa so seveda razredčile že pripravljeno slanico in dober pridelek je šel po zlu.
Tako bodo zdaj spet morali prositi zvezno direkcijo v Beogradu za uvoz jedilne soli, ki jo potrebuje Slovenija. Lani so zaradi izredno slabe (morda najslabše doslej) letine prosili za 8000
ton, dobili pa so dovoljenje za uvoz 4000 ton soli (v glavnem iz Tunisa). Po drugi strani so se sečoveljski solinarji skoraj že sprijaznili z ugotovitvijo, da najbrž še dolgo ne bodo gradili tovarne soli. Lokacijska dokumentacija, ki so jo namreč pred leti pripravili za ta načrt, je že zastarela, saj velja največ tri leta. To pa pomeni, da bi morali začeti vse postopke povsem na novo.. Tako jim ostane samo razmišljanje o tem, kako na drug način priti do zaslužka. Ena od možnosti je pridobivanje magnezijevega subkarbonata in magnezijevega oksida iz slanice. To sta surovini, ki jih nujno potrebuje farmacevtska industrija in jih Jugoslavija mora uvažati. Za zdaj so dobili prva naročila za manjše količine. Za večje količine pa bi se morali lotiti večje naložbe - predvsem nabave zahtevne opreme.
B. Š.
Sestal se je w razširjeni Šolski odbor
V četrtek se je v Trstu sestal razširjeni Šolski odbor, da bi pretresel vprašanje združevanja in ukinjanja šol oziroma ravnateljstev slovenskih osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol v Gorici in Trstu. Seja je bila sklicana tudi z namenom, da se pretrese možnost političnih korakov za rešitev vprašanja, ker upravni postopki očitno ne zadoščajo in ker je vprašanje kot tako predvsem politične narave.
Na sestanek so bili vabljeni predstavniki političnih sil, za katere se opredeljujejo Slovenci, ravnatelji nižjih srednjih šol v Trstu in višjih srednjih šol v Gorici in predstavniki Sveta slovenskih organizacij ter Slovenske kultur-no-gospodarske zveze, udeležili pa so se ga za KPI Anamarija Kalc, za SSk (in tudi kot ravnatelj) Aldo Štefančič, Marij Maver za SSO, Darko Bratina za SKGZ, tržaški ravnatelji Josip Pečenko (tudi kot član Vsedržavnega šolskega sveta), Aleksander Kriščak, Zvonko Legiša, Edmund Žetko in Humbert Mamolo, za Sindikat slovenske šole, ki je dal pobudo za sestanek, pa Živka Marc in Samo Pahor, medtem ko predstavnikov PSI in goriških ravnateljev ni bilo.
Kot piše v tiskovnem komunikeju, ki ga je po seji izdal Sindikat slovenske šole, »so v razpravi udeleženci ugotovili, da pristojne oblasti ;že pri začetnih postopkih niso spoštovale obstoječih zakonov, kar je bilo vzrok za upravni postopek, po drugi strani pa so ugotovili, da še ni stekla politična akcija za rešitev obravnavanih vprašanj, čeprav je možna njihova temeljita rešitev samo na tem področju.«
Na seji so udeleženci nadalje ugotovili, da »gre očitno za poteze v širše zasnovanem načrtu za krčenje slovenske šolske mreže in za izrinjanje ustanov slovenske manjšine iz tržaškega mesta, pri čemer je racionalizacija v državnem merilu dobrodošla priložnost. Pri tem je značilno neupoštevanje mnenja deželne komisije za vprašanja slovenskih šol in mednarodnih obveznosti glede spreminjanja šolske mreže. Predmet razprave je bilo tudi vprašanje samostojnega načrta za preureditev slovenskega šolskega omrežja, ki naj bi optimalno odgovarjal potrebam slovenske manjšine, je pa to vprašanje izrazito politične narave, kot še piše v tiskovnem poročilu Sindikata slovenske šole.«
V zvezi z vprašanjem ukinitve rojanske šole Fran Erjavec
Nič kaj spodbuden obisk staršev pri tržaškem šolskem skrbniku
Na ponedeljkovi seji na Pokrajini
Upravne zadeve v pričakovanju sldepov o SSk
»Vtis smo imeli, da je proveditor sam v težavah, ker je podedoval problem, ki ga ne zna rešiti. Rekli bi tudi, da se zaveda krivic in da je pripravljen — vsaj sodeč po besedah — razumeti naša stališča.« S temi ugotovitvami so predstavniki staršev dijakov nižje srednje šole F. Erjavec v Rojanu (Nadja Peric Dolhar, Renato Štokelj, Neva Malalan Jagodic in Edi Čermelj) odhajali včeraj s sestanka s tržaškim šolskim skrbnikom Vitom Čampom. Za srečanje so prosili, da bi jim neposredno obrazložil, zakaj in kako je prišel do odločitve, da ukine ravnateljstvo in šolo Erjavec priključi proseški F. Levstik.
Uvodoma so starši opozorili na nepravilnosti postopka in ukrepa, ki je že stopil v veljavo 1. septembra. Zakon o racionalizaciji namreč predvideva specifične socio-ekonom-ske pogoje, v katerih racionalizacije ne gre uvajati, poleg tega pa določa, naj se kot prve združujejo tiste šole, ki so brez ravnatelja. Ukrep o združitvi šol Erjavec-Levstik ne upošteva nobenega od teh dveh pogojev. K temu so starši pridali še vsedržavne pogodbe, ki ščitijo slovenske šole in sploh nepravilnost, da se ministrski dekret o združevanju šol izvaja, čeprav še ni bil sprejet. Gre torej za vse tiste utemeljitve, s katerimi sta odvetnika Močnik in Sanzin prav v njihovem imenu vložila priziv na Deželno upravno sodišče.
Toda včerajšnji razgovor je tako nanesel, da so starši poglobili predvsem vprašanje, po kakšni logiki je prišlo do znane priključitve. Če že pristanemo na racionalizacijo, zakaj mestno šolo priključiti kraški in ne drugi mestni, denimo nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu ali Sv. Ivanu? Sploh pa bi radi izvedeli, zakaj se je še februarja letos uradno govorilo o združitvi šol Erjavec in Gruden v Nabrežini, nato pa se je naenkrat zadeva drugače zasukala, so ga vprašali. Toda odtjovora niso dobili, saj je skrbnik razoroženo priznal: »Če naj bom iskren, moram povedati, da odgovora ne poznam.« Po dolgem brskanju po zaprašenih mapah je uradnica sicer odkrila ministrov telex, ki je imel na seznamu, poleg italijanskih šol, tudi združitev Erjavec-Levstik, toda o razlogih, ki so narekovali spremembo, Čampo ni poučen, ker je pač nastopil službo šele aprila, celoten postopek in načrt za racionalizacijo slovenskih šol pa je izpeljal njegov predhodnik Čorbi.
Pri tem so si starši seveda zastavili vprašanje, kako je mogoče, da rimski funkcionarji odločajo o slovenski šoli, ne da bi povprašali za mnenje periferne organe, če pa so jih, zakaj ti niso o spremembah obvestili slovenske šolske orga-
ne. In še: kdo ima tolikšno avtoriteto, da lahko samovoljno spreminja ustroj slovenskih šol in to po logiki, ki je skregana z zdravo pametjo? AH ne gre za zlorabo oblasti?
Skrbnik odgovora ni imel, vnovič je poudaril povsem politično plat vprašanja, pri tem pa opozoril starše, da mora do februarja dopolniti predlog o nadaljnih ukrepih za racionalizacijo šolske mreže. Starše je zato pozval, naj se pravočasno navežejo na pristojne šolske organe in politične forume, tako da se morebiti tudi vprašanje šole Erjavec »drugače racionalizira«. Z njegovim sicer nekoliko zagonetnim zatrdilom »ne riparleremo ancora«, je bil sestanek končan.
Mimo bolj ali manj konkretnih izidov srečanja pa so starši odhajali s skrbništva s spoznanjem, da bi se proti ukrepu dalo marsikaj storiti, če bi ukrepali prej, saj je bil problem združitve (sicer Erjavec-Gruden) znan že pred poldrugim letom, če ne več. »Vem, da je enostavno kritizirati, toda v dveh tednih, odkar sem se kot predstavnik staršev začel ukvarjati z ukinitvijo šole Erjavec, sem spoznal, da so z ozirom na ta problem šolniki oziroma ravnatelji, predstavniki Sindikata slovenske šole in politiki ravnali ležerno in diletantsko. Če mi kdo dokaže, da je moja ocena zgrešena, jo bom spremenil, vendar doslej imam občutek, da marsikaj ni bilo storjeno. Če sem sam kot nestrokovnjak odkril v nekaj dneh toliko stvari, ki bi jih bilo treba preveriti, preučiti in spodbijati, se mi dozdeva, da bi poklicani lahko to storili še veliko bolje. Ljudje hodijo preverjat v Rim postopke za pokojnine, za službene probleme ali druge osebne zadeve, mi kot manjšina pa nismo sposobni, da bi šli do ministra in preverili, kako se nam piše usoda in to v trenutku, ko nam zapirajo šole in jih potiskajo na Kras. Mar ni to že dejansko izvajanje Maccanicovega zakona, ki naj bi slovensko prisotnost priznaval le na kraških obronkih,« se je jezil Renato Štokelj.
Na njegove kritike bodo verjetno odgovorili prizadeti, mi bi opozorili le na stavek iz tiskovnega poročila, ki ga je po seji Šolskega odbora (in torej našega najbolj reprezentančnega političnega foruma za slovenske šole v Italiji) izdal Sindikat slovenske šole in ki ga objavljamo tu zraven v okviru. Tako pravi poročilo: »Udeleženci so ugotovili, da še ni stekla politična akcija za rešitev vprašanja združevanja oziroma ukinjanja slovenskih šol, čeprav je možna njihova temeljita rešitev samo na tem področju...«. Mršava ugotovitev, ali ne, še posebno če upoštevamo, da je problem znan Že skoraj dve leti.
NADJA FILIPČIČ
V ponedeljek se bo sestal tržaški pokrajinski svet, ki pa bo obravnaval predvsem nekatera sprotna upravna vprašanja. V bistvu so se o tem odloči; li na včerajšnji seji odbora in sklicali že naslednjo sejo sveta, ki bo 26 t. m. Na tej seji bodo razpravljali tudi o popravkih proračuna za letošnje leto.
Zaporedje datumov pomeni enostavno to, da v ponedeljek ne bo prišlo do vstopa predstavnika SSk Hareja v pokrajinski odbor. O problemu bodo v svetu razpravljali torej konec meseca, kar daje strankam čas za nadaljnja pogajanja. Že kak dan pred formalno, sklenitvijo sporazuma, s katerim je de-mokristijan Locchi postal novi nabre-žinski župan, je namreč odstopil odbornik KD Bruno Brait, na prazen prostor pa bi moral sesti svetovalec Ha-rej. Pozneje so se stvari očitno zapletle. Na zadnjem sestanku predstavnikov petih strank, ki sestav; Ijajo večino, so namreč republikanci nastopili proti vstopu SSk v odbor. Očitno se bojijo, da se bi njihov položaj znotraj večine ošibil in zato zahtevajo nadaljnja pogajanja in preverjanja. Za vstop se odločno zavzema KD, socialisti tudi podpirajo izbiro, očitno pa bo o zadevi tekla beseda na novem in že najavljenem petstrankarskem vrhu, ki bo v ponedeljek pred pokrajinsko sejo.
Petstrankarska večina pa bo morala premostiti še eno težavo. V ponedeljek se bodo spomnili tragično premi; nulega svetovalca Giorgia Bonata, ki je po izvolitvi prešel iz svetovalskih vrst LpT v socialistično skupino. Sedaj pa ga bo zamenjal prvi neizvoljeni na listi Lpt Antonio Peinkhofer, kar pomeni, da bodo socialisti in s tem večina ob svetovalca, pridobila pa ga bo Lista za Trst, ki je v opoziciji.
Z Mascherinijem kipom lepši videz Trga Oberdan
Trg Oberdan ima od včeraj lepši videz. Na končno urejeni zelenici sredi trga so namreč odkrili več kot štiri metre visok kip Marcella Mascherini-ja, ki mu je sam dal naslov »Cantico dei cantici«.
Kip je mestu podarila Mascherinije-va vdova, ki se je prav gotovo strinjala z mislijo, ki jo je ob otvoritvi izrekel tržaški župan Richetti, ko je poudaril, da je lepo gledati umetnine domačih umetnikov v raznih galerijah in razstavnih prostorih, da pa je še posebno pomembno, da se te umetnine, kot je Mascherinijev kip, postavijo tudi sredi samega mestnega središča, saj nudijo mimoidočim bežen pogled na to, kar je želel umetnik s svojim delom povedati, tistim pa, ki lahko še posedijo na klopeh ob zelenici, tudi nekakšno oazo miru in harmonije.
Kip je postavljen tako, da jq njegova glavna stran obrnjena proti palači
deželne vlade. Dve tretjini zelenice pokriva lepa trava, tretji del pa je v vodi, odkoder vodijo štiri stopnice do samega kipa.
Poleg tržaškega župana je nekaj besed spregovoril arh. Tamburini, ki je napravil načrt za zelenico in postavitev kipa, navzoči pa so bili, poleg vdove Giannine Mascherini, še predsednik deželnega sveta, pokrajinskega sveta, Tržaške trgovinske zbornice, predstavniki tržaške prefekture, političnih strank in vojaških oblasti. Odkritju spomenika je sledil še sprejem na sedežu deželne uprave.
Naj omenimo, da je bilo že v četrtek zvečer v Italijanskem krožku za kulturo in umetnost predavanje založnika Vannija Scheiwillerja na temo »Mar; cello Mascherini v moderni italijanski umetnosti«, (ni)
Na sliki (foto Magajna) včerajšnje odkritje kipa na Trgu Oberdan.
Sejm bil je živ...
Oljkarstvo, vinogradništvo, ribogojništvo, raznorazne razstave in pričevanja iz bogatega kmečkega sveta, predavanja in srečanja...
Naši razstavljaici Vas pričakujejo z dobro založenimi kioski z domačim vinom in hrano
V Boljuncu od 14. do 17. septembra na
KMETIJSKIH DNEVIH ’90
URNIK RAZSTAVEs
sobota/nedelja	9 - 22
ponedeljek	17 - 22
Kioski, predstave in ples vsak dan do 24. ure
"Dneve" prirejajo Občine: Trst, Milje, Devin-Nabrežina, Dolina, Zgonik, Repentabor
PUNTAR________________
Vabimo vas, da se nam pridružite pri odkrivanju zanimivosti in lepot Zgornjega Posočja, zbranih v programih naše ponudbe.
Informacije: Trg /. maja 8, TOLMIN, Slovenija, tel. (065) 82977
menjalnica_______________________m. 9.1990
TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN	TRST		TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN	TRST	
Ameriški dolar		.. 1171,40	1155.—	Japonski jen 		8,567	8.—
Nemška marka		..	745,94	740.—	Švicarski frank		.. 897,460	885.—
Francoski frank ...	..	222,74	219,—	Avstrijski šiling ...	.. 106,048	104,—
Holandski florint .	..	661,48	650.—	Norveška krona ...	..	192,91	190.—
Belgijski frank		..	36,283	35,—	Švedska krona		..	203,42	200,—
Funt šterling		.. 2207,10	2170.—	Portugalski eskudo	8,424	-7.—
Irski šterling		.. 2002,50	1960,—	Španska peseta ...	11,876	' 11,—
Danska krona		..	195,58	191,—	Avstralski dolar ...	964,—	900.—
Grška drahma		7,748	7,—	Jugoslov. dinar ...	—	100,—
Kanadski dolar		.. 1004,15	970,—	ECU		.. 1544,90	—
■ ■	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
BCIKB	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet : Sedež 040/67001 Agencija 'Domjo 831-131 Agenpija Rojan 411-611
Z avtobusom na proslavo
Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da je odhod avtobusa za nastopajoče in udeležence, ki bodo sodelovali na Bevkovi proslavi v Zakojci, določen za nedeljo, 16. septembra, ob 9. uri izpred Kompasa na mejnem prehpdu pri Fernetičih (jugoslovanska stran). Ker je v avtobusu še nekaj prostih mest, se lahko interesenti prijavijo še danes od 10. do 12. ure na ZSKD - tel. 767303.
v SLADOLEDI DOMAČE PROIZVODNJE
Oaza, ki jo uživaš v tisočerih različnih okusih tudi na vrtu
mali oglasi
IŠČEM motor alfa 33 1500. Tel. (0481) 531038.
IŠČEM hišo z vrtom na Krasu, tudi potrebno popravil. Tel. 824691 v večernih urah.
IŠČEM knjige za peti razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 829963.
IŠČEM knjige za 3. razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 231139.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta v ponedeljek, 17., in v ponedeljek, 24. t. m., s sledečim urnikom:
od 8. do 13. ure ter od 14. do 19. ure
Nadalje sporoča novi delovni urnik:
torek, sreda, četrtek in petek, od 8. do 13. ure in od 14. do 19. ure sobota od 9. do 13. ure.
FORTUNA
PREIZKUSITE UDOBJE PREJEMANJA NASLOVOV OZ. TEL. ŠT. USTREZNIH PARTNERJEV ZA ZAKON ALI PRIJATELJSTVO NA DOM!
Poslužite se FORTUNE, ki vam bo z RAČUNALNIŠKO OBDELAVO PODATKOV IN FOTOGRAFIJ, po metodi, ki se v zahodnih državah uporablja že DESETLETJA, odprla pot številnih možnosti.
Nikamor vam ne bo potrebno hoditi -pošljite le naslov z navedbo starosti in izobrazbe in posredovali vam bomo podatke o delovanju z vprašalnikom.
Cene so različne: od 100 do 500 din.
OBRATOVALNICA FORTUNA, p.p. 348, p. 61101 Ljubljana
IŠČEMO vajenca za pekarno. Tel. ob delovnih urah na št. 213645.
MLADJE: tržaško uredništvo obvešča, da se na revijo lahko naročite v Tržaški knjigami z naročilnicami in nakazilo11) na tujski račun št. 65/21363 pri Tržaški
' kreditni banki. Letna naročnina znaša 20.000 lir + 4.000 lir za poštne stroške-Na revijo se lahko naročite neposredno pri izdajatelju: Mladje, Tarviserstr-16, 9020 Celovec.
UPRAVA PRIMORSKEGA DNEVNIK^
- Gorica išče osebo z mopedom za raznašanje Primorskega dnevnika v zgodnjih jutranjih urah po mestu Gorica-Za informacije: uprava Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1 Gorica, tel. (0481) 533382.
PRODAM mini 90 po-zelo ugodni cen ■ Tel. 381794.
PRODAM fiat 500, letnik '72. Tel. p° 1B' uri na št. 226687.
RENAULT SUPER 5 '86, v zelo dobrein stanju prodam za 4.800.000 lir. T®.' 421508 od 13.00 do 13.30 ali po 20. uTj'
SUHA drva za kurjavo prodam. Te -421508 od 13.00 do 13.30 ali po 20. «)*•
PRODAM po ugodni ceni 200 bal sena » 70 bal listja za steljo. Zainteresirani n tel. ob uri kosila na št. 226585.
PRODAM rabljene plastične zaboje grozdje. Tel. na št. 229112 od 8. do 1*
MLADA mucka išče zatočišče pri ljub' telju živali. Tel. 213856.
OSMICO je odprl Milko Purič v RepD
OSMICO so odprli v Borštu pri Zaharja
OBDELOVALEC vinograda v Boljun® prodaja okrog 15 stotov belega grozo] na trti. Tel. št. 228146.	.
MLAD zakonski par iz Slovenije išče K_ kršnokoli delo na domu. Nudimo P . štor in lastni prevoz. Tel. (0038
711419-	•	MnO
INŠTRUIRAM angleščino in španšcu^ ali pa pomagam učencem pri doma . nalogah in jih lahko spremljam v s Tel. 309956 - Klavdija.	notno
PISARNA išče uradnico z vsaj PeU„ra. prakso tajniškega dela. Pisati na P vo Primorskega dnevnika, Ul. M° chi 6, 34137 Trst, pod šifro »Talnica -
Prireditev je slovesno odprl deželni odbornik Rinaldi
Kraško ozemlje protagonist včerajšnje okrogle mize na $. Kmetijskih dnevih
V torek demonstracija na Trgu Oberdan
Upokojenci zahtevajo pravičnejše pokojnine
Deželni odbornik za finance Da-ri.o Rinaldi, ki je zastopal predsednika deželnega odbora Adriana Bi-nsuttija, je sinoči uradno odprl 8. kmetijske dneve, najpomembnejšo manifestacijo tržaškega kmetijstva, .! jo v Boljuncu prirejajo vse občinske uprave iz naše pokrajine. Uradne otvoritve se je udeležilo p5 veliko število predstavnikov lavnih uprav in ustanov, obiskoval-čov pa je bilo že sinoči kar precej, kar priča o priljubljenosti te prireditve in tudi o velikem trudu, ki so 9a organizatorji namenili propa-9andi ter drugim reklamnim sred-oni- Na tem področju je priprav-Jalni odbor ubral povsem novo pot n zato upa v velik odziv občinstva.
, Predsednik pripravljalnega od-°ra Boris Mihalič je v svojem go-°ru na otvoritvi postavil v ospredji najpomembnejše aspekte te po-nde, ni pa prezrl problemov, Predvsem finančnega značaja, ki so Pravzaprav odraz precej hudih te-av, v katerih se nahaja naše kme-ijstvo. Organizatorji pa so kljub sernu optimisti in upajo v velik nziv občinstva, ki bo največja na-"rada za vse sodelujoče, za imenu dolinske uprave je popravil župan Marino Pečenik. ned govorniki sta bila tudi pred-ednik Trgovinske zbornice Gior-9i° Tombesi in predsednik pokraji-6 Dario Crozzoli. Predstavnik de-eme vlade Rinaldi se je strinjal z -9°tovitvami predsednika Mihali-a in z njegovo zaskrbljenostjo, P edvsem kar zadeva položaj tržaš-®9a kmetijstva. Dežela se je obve-, a za izvajanje nove politike na k ^ Področju in pričakovati je, da . do obvezam tokrat res sledila
dajanja,
0,Zanimiva je bila otvoritvena c/ogla miza o vprašanju zaščite . askega teritorija. Uvodna poroči-Drr,S° P°dali deželni odbornik za Ca ?orsko načrtovanje Gianfranco rbone, urbanist Igor Jogan, ki. (j0Ucuje na beneški univerzi, ter .cent iz agrarne ekonomije na tr-bur m vseučilišču Mario Prestam-^dčgo. Politično zelo aktualen je dal p0se9 Carboneja, ki je napove-Za Vse*3ino zakonskega predloga o dstanovitev kraškega parka, ki rj- do deželna vlada v kratkem b diožila deželni skupščini. Od-pfl_dik je poudaril, da bo bodoči 9 * v prvi osebi upravljala Kraška sev h s^uPnost' kateri bo treba Priznati nove pristojnosti in h0 'dova finančna sredstva. O tem ^deželna uprava predložila, kot tra e' Ndi neke vrste paket za vses-bil t c razvoi Krasa, o katerem je miikokrat govor tudi na nedav-h0 P°9ajanjih za sinhrotron. Car-6 ie glede tega omenil tudi po-
trebo po novem sodelovanju s Slovenijo ter pokazal veliko zanimanje za predlog o mednarodnem zaščitenem parku, za katerega se zavzemajo posebno zeleni,
Prestamburgo je podal zelo podroben prikaz položaja tukajšnjega kmetijstva, ki ima po njegovem mnenju, a tudi sodeč po uradnih podatkih kar precejšnje možnosti razvoja. Jogan pa je govoril o sozvočju med zaščito in razvojem Krasa. Pri tem pa je dejal, da mora prostorsko načrtovanje spremljati konsenz prizadetega prebivalstva. Pri nas se je doslej dogajalo čisto nasprotno in negativne posledice so vsem na dlani.
Okrogli mizi je sledilo veliko število poslušalcev, kar znova priča, da je ta problematika zelo občutena med ljudmi. V razpravi se je oglasilo tudi nekaj predstavnikov kmetovalcev, ki so izrazili upanje, da bodo besedam sledila dejanja. Okroglo mizo o Krasu je odprl predsednik KG S Marino Pečenik, vodil pa jo je član izvršnega odbora te ustanove Lojze Tul.
SANDOR TENCE
Na sliki (foto Magajna) dolinski župan Marino Pečenik za govorniškim pultom sinočnje zanimive in zelo dobro obiskane okrogle mize o zaščiti kraškega ozemlja.
Deželni sindikati upokojencev CGIL, CISL in UIL prirejajo v torek, 18. t. m., deželno protestno manifestacijo, ki bo v Trstu na Trgu Oberdan in na kateri je predviden tudi poseg vsedržavnega tajnika Miniatija.
Pobudo so predstavili na včerajšnji konferenci, na kateri so spregovorili deželni predstavniki treh sindikatov Bruno Paludetto, Livio Feletti in Arnolde Renni. Tržaški shod se uokvirja v vsedržavno protestno akcijo upokojencev, ki bo svoj vrhunec dosegla s splošno demonstracijo, ki bo 18. oktobra. Za takrat predvidevajo, da bo odpotovalo v Rim približno pol milijona upokojencev iz vse Italije.
Osnovna razloga za protest pa sta vprašanje pokojnin in pokojninske reforme ter problem socialnega skrbstva, ki se v Italiji opira še na Crispi-jev zakon iz prejšnjega stoletja. Sindikati zahtevajo, da bi vlada revalvirala pokojnine ljudi, ki so zapustili delovna mesta pred leti. Dogaja se namreč, da ima postajenačelnik, ki je šel v pokoj pred leti, manjšo pokojnino kot njegov kolega z istim činom in z isto delovno dobo, ki pa je šel v pokoj lani. Krivični sistem velja seveda za najrazličnejše kategorije delavcev. V tem smislu sindikati protestirajo tudi proti vladnemu odloku, ki so ga sprejeli pred nedavnim in ki odpravlja nekatere krivice, vendar se ne loteva položaja več kot dva in pol milijona upokojencev, predvsem tistih ne, ki imajo nizke pokojnine. Sindikati poudarjajo, da je vlada sprejela odlok brez posvetovanj in bila krivična prav do tistih, ki najbolj potrebujejo poviške. Predstavniki upokojencev nadalje opozarjajo, da so nekatere novice glede re-valvacije pokojnin brez pravih temeljev, saj za to ni izrecnega finančnega
kritja. Očitno je torej, da nekateri ministri napovedujejo korenite spremembe, potem pa se obljub ne držijo. Podtajnik predsedstva vlade Cristofori je med drugim obljubil pričakovane spremembe prav sindikalni delegaciji, ki mu je izročila peticijo z več kot dva milijona podpisov.
V zvezi s pokojninami sindikati zahtevajo tudi, da bi poviške izenačili s poviški plač, skratka to, da bi mehanizmi, ki pogojujejo višanje plač, veljali tudi za pokojnine, ki se danes višajo mnogo počasneje in s tem dejansko slabšajo življenjsko raven upokojencev.
Pereč problem je seveda tudi nezadostno socialno skrbstvo, ki se v Italiji še vedno opira na preživelo miselnost miloščine. Sindikalni predstavniki so kritični do krajevnih uprav (deželnih, občinskih, pokrajinskih in KZE), ki še vedno niso udejanile sprejetih programov v korist ostarelih. Zakon je bil namreč sprejet pred dvema letoma, do sedaj pa niso storili nič konkretnega. Dogaja se tako, da morajo številni starejši upokojenci plačevati v domovih za ostarele bolniško oskrbo po visokih cenah. Zadeva je absurdna, vendar resnična: nepremična oseba mora v domu plačati dodatne zdravstvene storitve, spremstvo in posebno nego, kar je izjemno krivično, saj bi morala biti prav zdravstvena oskrba zajamčena in brezplačna, še posebno za stare, ki jo najbolj potrebujejo.
Proti omenjenim krivicam bodo upokojenci, kot smo že zapisali, demonstrirali v torek, s pričetkom ob 9. uri na Trgu Oberdan. Sindikalna delegacija pa bo stopila tudi do predstavnikov tržaškega občinskega in deželnega odbora ter jim izročila dokument z vsemi omenjenimi zahtevami.
Današnji spored Kmetijskih dnevov
Današnji spored Kmetijskih dnevov bo naslednji: ob 9.30 bodo na prireditvenem prostoru v Boljuncu odprli prašičji sejem, pol ure kasneje se bo začel otroški slikarski-ex tempore na temo »Kmetijski dnevi, pogledi in vtisi«, ob 15. uri pa bodo odprli razstavo grozdja (prikaz »šparonov«), na kateri bodo sodelovali vinogradniki iz celotne pokrajine. Uro kasneje pa bo predstava s konji združenja »Monta da lavoro western« iz Furlanije-Julij-ske krajine.
V konferenčni dvorani bo ob 17. uri strokovna razprava o oljkarstvu, ki jo prirejajo v sodelovanju z Deželno ustanovo za razvoj kmetijstva (ERSA). Vodil jo bo predsednik te ustanove Emilio Del Gobbo, sodelovali pa bodo strokovnjak ERSA R. Vitiello, profesor Inštituta za oljkarstvo v Spoletu G. Panelli in O. Boschelli z Inštituta za živilsko tehnologijo videmske univerze. Ob 18.30 bo sprevod narodnih noš, sledila bo pokušnja domačih pridelkov. Manifestacija se bo nadaljevala s koncertom godbe Breg, do poznih ur pa bo za ples in zabavo igral ansambel Happy Day. Vmes se bosta občinstvu predstavila kantavtor Ivo Tul in gost iz Rezije.
Živahna in občutena javna razprava v miljskem gledališču Verdi
Miljski komunisti odločno zavračajo obrekovanja na račun odporništva
Sekcija KPI iz Milj je priredila v gledališču Verdi javno razpravo na temo »Za resnico, pravico in potrditev vrednot odporništva«. Razpravo so organizirali, da bi odgovorili na časopisno kampanjo, ki je izbruhnila v zvezi s povojnimi pokoli v Reggio Emiliji.
Tajnik sekcije Fulvio Vallon se je najprej poklonil spominu priljubljenega komunističnegs voditelja Giancarla Pajette: »Pajetta je dobro poznal naše kraje in našo zgodovino, skupaj z najboljšimi sinovi naše zemlje je trpel v fašističnih zaporih. "Rdeči fant" je bil pojem poštenosti, doslednosti in privrženosti idealom delavskega gibanja. Komunisti ga ne bomo pozabili.«
Predsednik miljske sekcije Vsedržavnega združenja partizanov Italije Gino Fontanot je poudaril, da je omalovaževanje odporništva, ki smo mu žal priča v teh dneh, zelo nevarno, ker mladim prikriva pravi pomen odporništva in antifašističnega boja. Slavica Barut pa je poudarila, da sta glavna cilja te obrekovalne kampanje prav KPI in odporništvo. Pri vsem tem pa mnogi pozabljajo, da je prav odporniš-
tvo omogočilo, da se je Italija po vojni priključila zmagoviti koaliciji antifašističnih držav.
Poslanec Willer Bordon je dejal, da s tem napadom na odporništvo želijo najbolj nazadnjaški krogi v naši državi omejiti demokratični domet italijanske ustave in republike. Eden izmed skritih ciljev te kampanje je verjetno ustanovitev druge republike, o kateri je svojčas sanjaril vodja lože P2 Licio Gelli. Edina obramba zoper te načrte je širjenje resnice o osvobodilnem boju. Demokratične sile si morajo prizadevati, da mlajše generacije spoznajo zgodovino antifašističnega odpora.
Pokrajinski tajnik VZP1-ANPI Arturo Calabria je kritiziral razne časopisne razpravljalce, ki povojne dogodke obravnavajo zunaj vsakega zgodovinskega konteksta. Povojni umori so sad sovraštva in nasilja, ki ga je fašizem sejal več kot dvajset let.
Organizatorji srečanja so napovedali, da bo tržaška federacija KPI konec meseca priredila veliko javno manifestacijo, da bi potrdila vrednote in izročilo odporniškega gibanja.
£ včerajšnjim sprejemom slovo generalnega konzula Jakomina
^Soslov^11*111 sPrejemom na sedežu N k0n7 ^askega konzulata je generalih0 k oni , vi° Jakomin včeraj dejan-^Rj v svoj mandat predstavnika Pire9stavrci krajih in se poslovil od .Venske ov °blasti in zastopnikov vilo UtlGl aarodnostne skupnosti. Šte-?avništv,e2P:ncev' predvsem pa pred-?°kaz, rt, .'pijanskih oblasti so bili i °9ih zei6 Livio Jakomin v vseh tl 0Pravii ,° cenien zaradi dela, ki ga 1° v razmnrsy°ieni štiriletnem manda-pke. qi_ rah. ki nedvomno niso bile pi in ,Kt Preclstavnikih državnih ob-n vilni nr!rtOV Pa so bili prisotni tudi i*?V 'n orr^.vniki slovenskih usta-n hrene ePpacij, kar je tudi odraz 0lhina Hn a'eijskih odnosov Livia Ja-
* 00 manjšine.
Pred nekaj dnevi je Slovenska kul-turno-gospodarska zveza priredila za Livia Jakomina krajši sprejem kot priznanje za pomembno opravljeno delo. V sredo pa se je od generalnega konzula SFRJ poslovila delegacija Slovenske skupnosti, ki je diplomata obiskala na sedežu konzulata. V obsežnem in prijaznem razgovoru so predstavniki SSk izrekli Liviu Jakominu priznanje za štiriletno delo. Med pogovorom so seveda obravnavali tudi položaj Slovencev v Italiji in razmere v Jugoslaviji.
Na sliki (foto Magajna) gostje generalnega konzula na vrtu konzularnega predstavništva SFRJ v Trstu.
Zelena alternativna lista pri koprski občinski upravi
V Kopru so se te dni sestali predstavniki Zelene alternativne liste iz Trsta in koprske občinske uprave, ki so jo zastopali župan Aurelio Juri (ZKS-SDP), poslanec v slovenskem parlamentu Franco Juri (ZSMS - Liberalna stranka) in Žare Pregel (zeleni).
Precej pozornosti so posvetili možnosti skupnega ekološko čistega uničevanja odpadkov in razvoju kulturnih pobud za mlade, sogovorniki pa so tudi soglašali, da je treba od obeh vlad zahtevati, da se tudi jugoslovanskim državljanom čim prej omogoči prehod meje zgolj z osebno izkaznico, kot je to že v veljavi za Italijane, ki so namenjeni v Jugoslavijo.
Vlom v picerijo se nepridipravu ni obrestoval
Mladi nepridiprav je včeraj ponoči vlomil v picerijo »El Morisco« v Ulici Soncini 20, vendar mu je tatinske namene prekrižala oseba, ki se je ob tisti uri še nahajala v lokalu. Bilo je namreč okrog poldruge ure ponoči, ko je opazila mladeniča, ki je zbežal skozi luknjo na šipi vhodnih vrat. Šipo je očitno sam razbil, ko pa je stopil v lokal, je opazil, da ni prazen, zato je opustil svoje namene in se odločil za beg. Medtem so prišli policijski agenti, ki so nepridiprava izsledili v bližnji okolici. Identificirali so ga za 19-letnega Tržačana Franca Zani-na, ki nima stalnega bivališča, v zameno pa je star znanec policije. Za seboj ima namreč celo vrsto kaznivih dejanj, v glavnem proti tujemu premoženju. Agenti so ga prijavili sodstvu z obtožbo poskusa kraje v obtežilnih okoliščinah.
Gospodarstveniki iz Ukrajine v gosteh pri družbi Finporto
Na povabilo pristaniške finančne družbe Finporto bo danes pripotovala v Trst delegacija iz Ukrajine. Gostje se bodo v Trstu seznanili s pristaniškimi strukturami Furlanije-Julijske krajine in se pogovarjali o možnostih sodelovanja med našo deželo in Ukrajino.
Obisk se uvršča med stalne stike, ki jih jima družba Finporto z občinskima upravama v Odesi in Iličevsku pri načrtovanju prostocarinskih con ob Črnem morju. V načrtih pa je tudi sistem mešanih prevozov (torej po vodi in kopnem), ki bi povezoval Severni Jadran s Črnim morjem. Pot bi šla tudi preko Budimpešte in tako omogočila boljšo prometno povezavo na smeri, ki pelje skozi Srednjo Evropo in Balkan.
Predsednik družbe Finporto Alessandro Perelli je izjavil, da je obisk ukrajinske delegacije dokaz, da se v finančnih in pristaniških krogih utrjuje prepričanje o tem, da bi bila pot, ki bi povezovala Trst, Budimpešto in Odeso koristna in vsekakor tudi donosna.
Delna prenova funkcij v okviru Združenja tržaških industrijcev
V	okviru delne prenove vodstvenih funkcij pri Združenju industrijcev tržaške pokrajine je bila dr. Ugu Verzi (lastniku podjetja Aurisina Marmi in bivšemu predsedniku zavoda IACP)) zaupana naloga predsednika odseka za malo industrijo, povrhu pa bo zastopal Deželno zvezo industrijcev v komisiji za sindikalne odnose pri vsedržavni zvezi Confindustria. Verza je tako nasledil inž. Araldu Francu Romanu, ki je postal operativni podpredsednik tržaškega združenja.
V	teku predstavitvenih srečanj s tržaškim županom Richettijem, z deželnima odbornikoma Carbonejem in Rinaldijem in z bivšim poslancem Modianom se je novoizvoljeni predsednik tržaške male industrije pogovarjal predvsem o glavnih problemih tržaške industrijskega sektorja po poletnem premoru, še zlasti v zvezi s politično-ekonomskimi dogajanji v vzhodnoevropskih državah in s približevanjem datuma, ko bo začelo veljati enotno evropsko tržišče. Posebna pozornost je bila posvečena tudi sporu, ki ga je sprožila EGS zaradi paketa za Trst, in zakonskemu načrtu za razvoj obmejnih območij.
■ V zvezi z neuradnimi glasovi o priključitvi tržaškega železniškega okrožja beneškemu je deželni svetovalec Liste za Trst Gambassini naslovil na deželni odbor interpelacijo, v kateri opozarja, da bi bil takšen ukrep v popolnem nasprotju z zagotovili ministra za prevoze Berninija, ki je v teh dneh potrdil, da bi moralo tržaško okrožje v kratkem prevzeti pomembno vlogo v železniškem prometu proti vzhodni Evropi, hkrati pa bi moralo postati eno izmed ključnih v uresničevanju projekta o hitrih železniških povezavah.
razstave		gledališča		kino
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki
spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vlil Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-13.00, ob četrtkih in petkih
10.00-	22.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in
17.00-	20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je'na ogled razstava »Načrti za cesarja«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in
17.00-	19.00.
Na gradu sv. Justa bo razstava ruskega slikarja, kostumista in designerja Er-teja odprta do konca septembra. Urnik: od 10. do 19. ure.
KD Kraški dom obvešča, da je odprta slikarska razstava Milana Bizjaka v pokrajinskem muzeju v Repnu še jutri, 16. t. m., Urnik: ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius bodo danes ob 18. uri odprli razstavo slikarja Giovanni-ja DUIZA. Razstava bo na ogled do 3. oktobra po običajnem urniku.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je še jutri na ogled razstava o alpinistu Emiliu Comiciju.
V	pritličnih prostorih TKB v Ul. F.
Filzi 10 je na ogled razstava akvarelov JOŽETA ŠAJNA.
Grad sv. Justa (Bastione iiorito) - Na
gradu je na ogled antološka razstava del slikarja Santa TOMAINA po rodu iz Kalabrije. Na razstavi sodelujejo še slikarji in kiparji E. Cafiero, F. Ferzini, G. Gra-neris in R. Tigelli.
V	Miramarskem parku (bivša konjušnica) bodo danes ob 11. uri, ob prisotnosti župana, odprli razstavo risb na platnu slikarke Miele REINA. Slike se nanašajo na obdobje od 1956 do 1961. V torek, 18. t. m., ob 19.30 pa bo otvoritev razstave risb na papirju iz istega obdobja v galeriji Torbandena. Razstavi bosta na ogled do konca oktobra po sledečem urniku: v Miramarskem parku vsak dan od 10. do 18. ure; v galeriji Torbandena vsak dan od 10. do 13. ter od 16. do 20. ure,ob praznikih samo zjutraj.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 15. septembra 1990
•DOLORES
Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 19.17 - Dolžina dneva 12.34 - Luna vzide ob 2.24 in zatone ob 17.33.
Jutri, NEDELJA, 16. septembra 1990
MILKA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.03 najnižja -45 cm, ob 8.54 najvišja 37 cm, ob
14.45	najnižja -17 cm, ob 20.15 najvišja 29 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,2 stopinje, zračni tlak 1025,8 mb, rahlo raste, brezvetrje, vlaga 57-odstotna, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 21,7 stopinje.	_..
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODIL SE JE: Kjuder Massimiliano.
UMRLI SO: 64-letni Ettore Cecchini, 47-letna Licia Costa por. Giovannini, 77-letna Libera Pecchiari, 86-letna Angela Massarotto, 32-letni Roberto Lucchesi, 95-letna Augusta Cosma vd. Žago.
OKLICI: obrtnik Giorgio Stradella in gospodinja Susana Morante, trgovec Sandro Scocchi in šolnica Elisabetta Pri-mavera, elektrikar Sergio Poctarsky in uradnica Nicoletta Saccari, inženir Wal-ter Valesi in šolnica Valdimara Sinico, uradnik Roberto Zanfranceschi in uradnica Filomena Chila, železničar Gian-franco Panigas in uradnica Maria Luisa Tommasini, šolnik Riccardo Furlanich in uradnica Alessandra Visintin, uradnik Fabio Surace in prodajalka Gabriella Leiler, komercialni direktor Bruno Micheli-ni in gospodinja Michela Bellotto, odvetniški pripravnik Dario Miani in arhitekt Ivonne Clelia Gatta, trgovec Roberto Ar-dessi in točajka Denis Piovesan, zdravnik Franco Valdi in zdravnica Claudia Perin, finančna straža Giorgio Deiana in uradnica Gabriella Luisa De Rizzo, delavec Angelo Bagno in gospodinja Giuliana Cirillo, fizik Marcus Martin Bernhard Špeh in fizik Francesca Borzumati.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. septembra 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Sonino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Milje - Lungomare Venezia 3.
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Largo Sonino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Milje -Lungomare Venezia 3.
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Milje -Lungomare Venezia 3.
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
VERDI
Simfonična sezona 1990/91 - Pri blagajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih.
V torek, 18. t. m., ob 20.30 bo v Mali dvorani gledališča Verdi koncert dua, ki je leta 1989 osvojil prvo nagrado na mednarodnem natečaju Sergio Lorenzi in ki ga sestavljata Cleeve Greensmith (čelo) in Carole Presland (klavir). Na programu bodo skladbe L. van Beethovna, J. Brahmsa in S. Barbera.
Prodaja vstopnic je v teku pri blagajni gledališča Verdi.
koncerti
Devinski grad
Od danes, 15., do 22. t. m. bo na sporedu tretja izvedba mednarodnega glasbenega natečaja "Castello di Duino", ki je letos namenjen violončelu. Prva izločilna preizkušnja bo danes, 15. t. m., ob 10.30 v Devinskem gradu. Udeležencev je 42 in prihajajo iz ZDA, Sovjetske zveze in Japonske.
Glasbena matica vabi v torek, 18. t. m., ob 20.30 v evangeličansko luteransko cerkev, Trg Panfili, na koncert Mladinskega pevskega zbora SEVERAČEK iz Liberenca (ČSFR). Dirigent Milan Uhe-rek.
Repentabrska cerkev
Jutri, 16. t. m., ob 18. uri se v repenta-brski cerkvi pričnejo glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe, ki jih prireja GALLUS CONSORT v sodelovanju s tržaškim deželnim sedežem RAI in tržaško pokrajino. Na sporedu bo glasba 18. stoletja dežele Kranjske v izvedbi čembalista MILKA BIZJAKA.
ARISTON - 17.45, 22.15 Mr. & Mrs. Brid-
ge, r. James Ivory.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Pretty Wo-man, r. Garry Marshall.
EKCELSIOR AZZURRA - 15.30, 22.00 Mahabharata, r. Peter Brook. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 La časa 7, srh., □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Mi arren-do... e 1 soldi?
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Soggetti proibiti, □
NAZIONALE IV - 16.20, 22.15 Ragazzi fuori, r. Marco Risi, □
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Ancora 48 ore, i. Eddie Murphy.
MIGNON - 17.00, 22.15 L'albero del male.
LJUDSKI VRT - 21.00 Nuovo cinema Paradiso.
EDEN - 15.30, 22.00 Maliziosi turbamen-ti di Eva giovane studentessa, porn.,
□ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Senti chi parla, i. John Travolta, Kristie Alley. LUMIERE - 17,00, 22.15 Pepi, Luci, Boom e le altre ragazze del gruppo,
r. P. Almodovar.
ALCIONE - 18.00, 22.10 Sogni, r. A. Ku-rosawa.
RADIO - 15.30, 21.30 Plena voglia ani-mal, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □
- 18. letom □ □
Danes se poročita ERIKA FERFOLJA in PETER UGRIN Spomni se večkrat na lepe dni, ko smo skupaj greli šolske klopi. Vse naj naj vama iz srca želijo vsi		Sonji in Paolu se je pridružil mali MATEJ Staršema čestita, Mateju pa želi vso srečo KDSLOVAN
		
čestitke		razna obvestila
Danes si bosta v Bazovici obljubila večno zvestobo DARJA RENČELJ in IVAN PERNARČIČ. Veliko sreče, zadovoljstva in razumevanja jima želijo teta Amalija, Marija, Nada, Boris, Darjo, Ksenija, Alen, Milena, Adrijan ter Avguštin.
Danes praznuje v Podlonjerju NI-COL svoj 8. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo mama Gracijela, stric, nono ter vsi, ki jo imajo radi.
Danes se vzameta ERIKA in PETER. Obilo sreče, zdravja in razumevanja jima želijo mama, papa, nona in brat.
Danes praznuje DRAGA KAPUN 70 let. Še mnogo srečnih let ji želijo družini Kapun in Blason ter Anica, Tončka in Mara.
izleti
šolske vesti
razne prireditve
Jutri, 16. t. m., ob 11. uri bo v Domu A. Ukmarja v Skednju predstavitev nove knjižne izdaje - Sandro Bolchi: LA POR-TATRICE DI PANE, prevedena v petih jezikih. Pozdravno besedo bo imel Dušan Jakomin, predstavitev dr. Marijan Bajc, Mirella Urdih - prevajalka.
Šolsko leto se začenja na vseh slovenskih višjih srednjih šolah v sredo, 19. t. m., ob 10. uri. Ob 9. uri je šolska maša v cerkvi pri Sv. Ivanu.
Ravnateljstvo srednje šole Igo Gruden Nabrežina sporoča, da bo šolska maša v torek, 18. t. m., ob 8. uri v nabre-žinski cerkvi. Učenci kriškega oddelka se bodo istega dne in ob isti uri udeležili šolske maše v kriški župni cerkvi. Pouk se redno prične na obeh šolah 19. t. m. ob 7.45.
Ogled razstav Longobardov - Klub prijateljstva, ki se zbira v Ul. Donizetti 3 v Trstu prireja v petek, 28. t. m. celodnevni izlet za starejše občane v Čedad in Passariano na ogled razstav o Longobar-dih. Vpisovanje v trgovini Fortunato v Ul. Paganini 2 v Trstu, tel. 60542 do 22. t. m.
Zadružni center za socialno dejavnost in Društvo slovenskih upokojencev obveščata, da je še nekaj prostih mest za izlet v Budimpešto od 3. do 6. oktobra. Informacije in prijave na sedežu Zadružnega centra v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 360324.
SPDT prireja avtomobilski izlet na Bavški Grintavec 22. (popoldne) in 23. t. m. Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 267304).
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da bo odhod avtobusov za izlet na Brione v sredo, 19. t. m., točno ob 7. uri izpred deželne palače na Trgu Oberdan.
Odbor skupnosti borcev 19. SNOU® »S. Kosovel« vabi vse borce svoje brig8" de, da se 23. t. m. udeležijo rednega v°' lilnega zbora brigade, ki bo v Kazljah (v lovski koči) ob 11. uri, da bomo svoja delo lahko opravili pred proslavo ob 45-letnici zmage nad fašizmom, ki bo istega dne v Kazljah ob 15. uri in na kateri b° slavnostni govornik predsednik predsedstva Republike Slovenije, Milan Kučan-
Godbeno društvo Prosek vabi v glasbeno šolo novo godbenike. Vpisovanje in informacije vsak torek in petek od 20. do 21. ure v Soščevi hiši.
ŽPZ Ivan Grbec - Škedenj, Ul. di Sef' vola 124, obvešča svoje pevke, da bo začel novo pevsko sezono v ponedeljek, *'■ t. m., ob 20.30 v društveni dvorani. Srčne vabljene nove pevke. Za informacije p0' klicati na tel. št. 822605.
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariš je v septembru zaprta zaradi preureditve knjižnega fonda.
TPPZ Pinko Tomažič - sezona 1990/9' - Bliža se 20. obletnica ansambla in 50-obletnica vstaje proti nacifašizmu. Predstavniki pokrajinskega odbora VZPI 'J: odbora TPPZ P. Tomažič so obiskah predstavnike republiškega odbora ZZp NOV Slovenije. Pogovarjali so se o Popravah na 50. obletnico vstaje slovenskega naroda. V četrtek, 20. t. m., ob 20.3U bo v obnovljenih prostorih TPPZ P. mažič prva odborova seja. V petek, 21- _ m., ob 20.30 pa bo vaja celotnega ansambla. Vabljeni tudi novi pevci!
Godbena šola V. Parma obvešča, & je v teku vpisovanje novih godbenik0/ za leto 1990/91. Vpisovanje se vrši Pr' Danjelu Malalanu v baru v Trebčah vsair dan od 17. do 19. ure razen ob petkih sobotah in nedeljah.
MPZ Igo Gruden obvešča, da bo pr/j sestanek pevcev v torek, 18. t. m.,
20.30	v društvenih prostorih. Vablj®n prejšnji in novi pevci.
lili	m i	R |B ;	■ i
II!	u	■JIH	■j
OBČINSKO PODJET JE ZA DOBAVO ELEKTRIKE. PLINA IN VODE Ul. Genova 6, - Trst - Tel. 040/77931
V mrzličnem Iskanju »novih« načinov televizijskega sporočanja se vedno odločneje uveljavljajo oddaje, zasnovane na sproščenem laepetu s sicer dovolj »resnimi« protagonisti. Po seriji intervjujev z uspešnimi, a »neprebavljivimi« osebnostmi
Mario Mori poklepetali Laura Antonelli, Luciano Pavarotti, Paolo Villaggio in Laura Morante. Med temi morda izstopa tenorist Pavarotti (na sliki), edini izmed vseh naštetih, ki svoj igralski dar udejanja na glasbenih odrih. Nič manj privlačni (zdi se tudi dovolj nagajivi!) pa bodo seveda tudi ostali intervjuji.
sobota 20.30 Odeori Allonsanfan (dram.) nedelja 20.30 Rete 4 Lo scopone scientifico (kom.) ponedeljek 20.30 Odeon II mostro (dram.) torek 20.30 Rete 4 Lo specchio della vita (dram.) torek 21.30 RAI 1 II conte di Essex (zgod.) sreda 20.30 Canale 5 Romeo e Giulietta (dram.) četrtek 20.30 RAI 3 La grande rapina al treno (pust.) petek 20.30 Odeon A faccia nuda (krim.)
glasba_________________________
sobota 9.40 RAI 1 Karl Bohm vadi Beethovna sobota 11.05 RAI 3 Pianist Bruno Canino nedelja 10.20 RAI 2 Karaj an dirigira Brucknerja nedelja 16.00 RAI 3 Opera: Attila (Giuseppe Verdi) ponedeljek 22.45 RAI 1 Opera: La scala di seta (G. Rossini) sreda 0.10 RAI 1
Mit Jimija Hendrixa 20 let po smrti
šport
nedelja 11.45 TV-Kp, 18.00 Italia 1 Motociklizem - VN Avstralije torek 20.30 Italia 1 Nogomet: Milan-Ajax torek 23.05 TMC
Nogomet: Sporting Lisbona-Malines sreda 15.00 Italia 1
Nogomet: Zaglebie Lubino-Bologna sreda 16.25 RAI 3 Nogomet: Sliven-Juventus sreda 17.55 RAI 1
Nogomet: Atalanta-Dinamo Zagreb sreda 19.25 RAI 3 Nogomet: Rapid Dunaj-Inter sreda 20.25 RAI 1 Nogomet: Roma-Benfica sreda 20.25 RAI 2 Nogomet: Napoli-Ujpest Dosza sreda 20.30 Italia 1
Nogomet: Kaiserlautem-Sampdoria
ali
sobota 12.45 RAI 1 Fred Astaire in Ginger Rogers četrtek 22.30 Italia 1 Bom in the USA: Mesta rock glasbe


\TAL\JANSKE TV MREŽE
RAI 1__________________________]
9.00 Risanke
9.40 Umetnost dirigiranja: Karl Bohm na vaji z Dunajskimi filharmoniki (Sedma Simfonija Ludwiga van Beethovna)
10.35	Film: I due orfanelli (kom., It. 1947, r. M. Mattoli, i. Tot6)
11.55 Vreme in dnevnik
12.05 Aktualno: Benetke '90
12.45	Poletni maraton: Doppia coppia - Fred Astaire in Ginger Rogers
13.30	Dnevnik
14.00 Film: Uorganizzazione sfida l is-pettore Tibbs (krim., ZDA 1971, r. D.Medford, i. Sidney Poitier)
15.45	Sobotni šport: biljard, golf
17.30	XXVI. nagrada Estense
18.30	Žrebanje lota in Sedemdni TV
19.25	Nedeljski evangelij
19.40	Almanah, dnevnik in vreme
20.40	Variete: Biglietto d invito
22.30	Dnevnik
22.25	Posebnosti TG 1 - Benetke '90
23.35	Film: Un tipo che mi piace (kom., Fr. 1969, r. C. Lelouch, i. Jean-Paul Belmondo, Annie Gi-rardot), vmes (0.30) dnevnik
RAI 2
9.00 Nanizanka: Lassie in risanke 9.55 Nanizanki: Oliver Maass, 10.45 II mistero del Morca
11.30	Film: Un caso di coscienza per il Dr. Gillespie (dram., ZDA 1943, r. W. Goldbeck, i. L. Barrymore)
13.00	Dnevnik in Dribbling
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanka: Saranno famosi
15.30	Variete: Ghibli
16.10 Nanizanka: Mr. Belvedere
16.40	Proza: La presidentessa (i. Mario Scaccia, Valeria Moriconi)
18.30	Večerni šport
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Out of Order - Fuori servi-zio (dram., ZRN 1984, r. Carl Schenkel, i. Gotz George, Renče Soutendijk)
22.00	Razprava: Prvih deset let miru -Črna kronika (vodi A. Petacco)
22.45	Dnevnik - nocoj in vreme
23.00	Aktualno: Benetke '90
23.40	TV film: Stelle in fiamme (dok.) 0.40 Šport: biljard in DP v golfu
| RAI 3______________________________
11.05 Koncerti RAI 3: pianist Bruno Canino (Rossini)
11.55	Film: In nome della legge (dram., It. 1949, r. Pietro Germi, i. Massimo Girotti)
13.30	Pred 20 leti
14.00	Deželne vesti
14.10	Film: Magic Moments (kom., It. 1984, r. L. Odorisio, i. Stefania Sandrelli, Sergio Castellito)
16.15 Boks: Limatola-Visconti
17.10	Film: Strada maestra (dram., ZDA 1940, r. Raoul Walsh, i. Ann Sheridan, Humphrey Bogart)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Kolesarska nagrada Baracchi
20.00	Aktualno: Bambirichinate •
20.30	Film: II segno degli Hannan (krim., ZDA 1979, r. Jonathan Demme, i. Roy Scheider)
22.10	Film: Frammenti di paura (krim., ZDA 1971, r. Richard C. Sarafian, i. David Hemmings)
23.55	Nočni dnevnik 0.25 Blob v Benetkah
Jeseni se pustolovci preselijo pred TV
S prihodom leseni se na televizijske zaslone vrača tudi Ambro-gio Fogar (na sliki) z dokumentarno oddajo Jonathan. Tudi letos je uredništvo razposlalo svoje izvidnike v vse dežele sveta, ki morda se skrivajo kaj neznanega, od Antarktike do Zaira. Danes popoldne ob 14.30 se bomo lahko s pomočjo mreže Italia 1 podali na severno obalo Malezije in spoznali lovce na lastovičja gnezda, ki so nadvse priljubljena poslastica za vzhodnoazijske sladokusce.
ZASEBNE TV POSTAJE ■
CANALE 5____________
8.00	Nanizanke: Simon Templar, 9.00 Alfred Hitchcock, 9.30 Dia-monds
10.30	Film: Ritorna Tamore (dram., ZDA 1938, r. John Cromvvell, i. Ca-role Lombard)
12.30	Nan.: Due come noi
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro, 16.30 Čara TV
16.45	Nanizanka: La baia dei delfini
17.50	Kvizi: O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito
20.30	Film: Innamorato paz-zo (kom., It. 1981, r. Castellano-Pipolo, i. Adriano Celentano, Ornella Muti)
22.30	Variete: Una rotonda sul mare dan kasneje
23.00	Reportaža: 50 naj lepših na svetu - Madrid
24.00	Nan.: Ellery Queen,
1.00	Marcus Welby
RETE 4_____________
8.30	Nanizanka: Bonanza
9.30	Nad.: Una vita da vive-re, 10.00 Amandoti,
10.30	Aspettando il do-mani, 11.00 Cosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.35	Nadaljevanka:Sentieri
15.40	Nan.: Falcon Crest
16.45	Nad.: Andrea Celeste,
17.50	La valle dei pini
18.20	Nan.:General Hospital
19.25	Nad.: Febbre d'amore
20.30	Aktualno: Benetke '90
20.40	Film: Angelica alla corte del re (pust., Fr. 1964, r. Bernard Borde-rie, i. Michele Mercier, Claude Giraud)
22.45	Film: La pelicula del Rey (kom., Arg. 1986, r. C.Sorin, i. Ulisse Du-mont, Julio Chavez)
0.40 Nanizanki: Mannix,
1.40	Barnaby Jones
ITALIA 1	-________
7.00	Risanke
8.30	Nanizanke: Super-man, 9.00 Ralph Super-maxieroe, 10.00 Boo-mer, cane intelligente,
10.30	Skippy il cangu-ro, 11.00 Rin Tin Tin,
11.30	Flipper, 12.00 La famiglia Addams,
12.30	Benson
13.00	Variete: Sette per uno
13.30	Rubrika: Calciomania (pon.)
14.30	Dok.: Jonathan
15.15	Variete: Musiča e!
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka in risanke
18.00	Nanizanke: Batman,
18.30	Supercopter,
19.30	Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Film:	Corda tesa
(krim., ZDA 1984, r.
Richard Tuggle, i. Clint Eastwood, Gene-vieve Bujold)
22.40	Wrestling
23.25	Nanizanke: Down-town, 0.20 Chips, 1.25 Benson
ODEON______________
8.30	Nanizanke: Capitan Nice, 9.30 Le spie,
10.30	Ouattro in amore
13.00	Rubrike: Top motori,
13.30	Blu news, 14.00 II cavallo atleta
14.30	Posebnosti: Veronica Castro (2. del)
15.30	Film: PoveFammore (kom., It. 1982, r. Vin-cenzo Salvioni, i. Luc Merenda)
17.00	Nanizanka: Palcosce-nico
18.00	Rubrika: Beyond 2000
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film:	Allonsanfan
(dram., It. 1974, r. Paolo in Vittorio Taviani, i. Marcello Mastroianni, Mimsy Farmer)
22.30	Film: La prigione del diavolo (srh., ZDA, r. David Schmoller, i. Ti-mothy Van Patten)
24.00	Nan.: Night Heat
TMC_________________
10.00	Risanke: Snack
11.30	Morski planet
12.15	Rubrika o motorjih
13.00	Šport show: teniški turnir v Ženevi
17.00	Dok.: Megawatt
17.10	Film: L'amico indiano
(pust., Kan. 1980, r. Do-
nald Shebib, i. Charlie Fields)
19.00	Nan.: Masguerade
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: A muso duro (dram., ZDA 1974, r. Richard Fleischer, i. Charles Bronson, Al Lettieri)
22.30	Variete: Brown Sugar 0.15 TV film: Le ultime ore
prima del mattino (krim., ZDA 1975, r. Joseph Hardy, i. Ed Lau-ter, Rhonda Fleming)
TELEFRIULI__________
11.00	Rubrika: Motor news
11.30	Nan.: Trauma center,
12.30	Julia, 13.00 L'al-bero delle mele
13.30	Film: Giovanna D Ar-co (dram., i. Ingrid Bergman)
15.30	Nanizanka: L'albero delle mele (pon.)
16.00	Risanke
18.00	Dokumentarec: Desti-nazione uomo
19.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
19.30	Dnevnik
20.00	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka:Valen-tino (2. del)
22.00	Nanizanka: Julia
22.30	Večerne vesti
23.30	Variete: E adesso an-diamo a incominciare
0.30 Nočne vesti in News
TELE 4_____________
TV Slovenija 1________________|
9.00 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 9.15 Čebelica Maja, 9.40 Zlata ptica, 9.45 nan. Čudežna leta, 10.10 Zgodbe iz školjke, 10.45 Ob obisku Eriča Ericsona v Ljubljani, 11.15 Večerni gost
13.35	Karavana zapravljivčkov (pon.) 14.15 Film: Imeli bodo glasbo (ZDA
1939, r. Archie Mayo, i. Jaseha Heifetz, Andrea Leeds)
15.55	Žarišče (pon.)
16.25	Nan.: Družinske vezi (2. del)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik 17.05 Spored za otroke in mlade: ZBIS
- Južni križ, 17.20 Pogledi 18.40 Izobr. oddaja: Zdravila (pon.) 19.10 Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
• 19.59 Utrip in Žrebanje 3x3
20.35	Euromusica (2. oddaja)
21.30	Dok.: Kratka raziskava o kruhu 22.00 Dnevnik in vreme
22.25	Nočni program Sova, vmes nan. Srce mesta, film V temi (groz., ZDA 1985, r. D. Hickox, i. R. Widmark) in nan. Zlata dekleta
TV Koper_______________________
12.30	Oddaja o boksu: Bordo Ring
13.30	Rubrika: Sportime 13.45 Ameriški nogomet
15.30	Nogomet - nemško prvenstvo, Stuttgart-Bayer Leverkusen
17.15	Rubrika: Sportime
17.30	Nogomet - angleško prvenstvo, Leeds-T ottenham
19.15	TVD Novice
19.30	TVD Stičišče
20.00 Rubrika: Tuttocalcio
20.30	Nogomet - špansko prvenstvo, Betis-Barcelona
22.15	TVD Novice
22.30	Tenis - ATP Tour
23.30	Nogomet - angleško prvenstvo 1.15 Nogomet - špansko prvenstvo
TV Slovenija 2	__________
19.00 Kako biti skupaj 19.30 Dnevnik
20.15 Film: Umor v spalniku (krim., Fr. 1969, r. Costa Gavras, i, Yves Montand, Simone Signoret)
21.45	Koncert Tine Turner
22.45	Poskusni satelitski programi
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.);
8.40	Valčki in polke; 9.05 Radijska igra: Kaplan Martin Čedermac (France Bevk); 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: kitarist Igor Starc, mezzosopranistka Rieko Katsumata in pianistka Mojca Šiškovič, godalni kvartet tržaške GM (Radole, Merku, Viozzi, Srebotnjak, Coral, Kozina, Schubert, Bo-rodin); 11.30 Južnoameriška folklora;
12.00	Poletne razglednice; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika;
14.10	In exilium; 15.00 Vroči val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Antologija humorja; 18.30 Jazzovski utrip; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Prizma optimizma; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.40 Radijski Merkurček;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije. do melodije; 17.00 Mozaik;
18.05	Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli;
20.00	Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: napovedi in koledar; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.00	Kruh in sol Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije naj po telefonu; 18.35 Glasbena starinarnica;
19.30	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletni spored; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okoli sveta; 9.15 Clic; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Na prvi strani;
10.10	Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 V istrskem narečju; 12.00 Glasba po željah; 13,00 Čestitke; 14.30 Turistični napotki za tujce; 15.00 Poletni spored; 16.00 Igre; 18.30 Najlepše popevke; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot hits; 18.00 Discoteca sound; 19.00 Souvenir d’Italy; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 23.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Čudna pota usode
b
Res čudno je, kakšna pota včasih izbira usoda, ki nam zna postreči z prav nepričakovanimi in nepredvidljivimi dogodki. Gotovo si nihče še pred kratkim ni mogel zamisliti, da bo filmska tvrdka, ki je zaslovela z nenadkriljivimi risankami, dosegla svoj največji finančni uspeh s filmom, v katerem je glavna junakinja prostitutka. Stari Rimljani, narod, ki se je zavzel za pragmatičen pristop do vsakdanje stvarnosti, so nam med drugim zapustili tudi rek pecunia non olet ali po naše: denar, kakršenkoli je njegov izvor, ne smrdi.
Za.Walta Disneyja je bilo to nekakšno življensko pravilo, tisti, ki so ga svojčas spoznali pa so mnenja, da se sedaj najbrž obrača v svoji hibernacijski komori. Stari Walt je bil navsezadnje prototip dobromis-lečega Američana iz časa hladne vojne^ ki je slepo verjel v Ameriko, ameriško way o/ Ufe in dolarje, ne nujno v tem vrstnem redu. Zato mu verjetno ni ravno najbolj po godu, da je film Pretty Woman, komedija, v kateri nastopata Richard Gere in Julia Roberts (na sliki), ki igra prostitutko, na lestvici najuspešnejših Disneyjevih filmov prehitel celo Sneguljčico.
Walt Disney Productions je s Pretty Wo-man od spomladi vnovčila kar 170 milijonov dolarjev, kar je novi rekord za prvo sezono Disneyjevih produkcij. Režiser Gar-ry Marshall je nad svojim uspehom silno zadovoljen, reviji People pa je v intervjuju v šali le izrazil svojo bojazen pred prekletstvom starega kralja risank.
CORDA TESA — Tightrope, ZDA 1984.
V soboto, 15. septembra, ob 20.30, na Italia 1.
Policijski film. Clint Eastwood, tihi revolveraš iz Leonejevih špageti-vester-nov in jekleni policaj iz niza o Callaghanu, je v tem filmu dal na razpolago svoj značilni lik bolj dvoumnemu in zapletenemu junaku. Še vedno igra tipičnega inšpektorja na oddelku za umore, ki ima dokaj trdno in srečno roko pri razkrinkanju zlikovcev. Inšpektor neworleanske policije Wess Block je zapleten v zagonetno verigo umorov v mestnem podzemlju erotičnih trgovin in klubov. Eastvvo-od sam se prelevi v obiskovalca takšnih lokalov, da bi le prišel na sled skrivnostnemu ubijalcu; pri tem mu pomaga še čedna kolegica Beryl (Genevičve Bujold). Toda marsikdo zasumi, da je on sam morilski manijak. Kljub zavozlanemu zapletu in morečemu vzdušju pa se stari Eastvvood še vedno izkaže kot pravi, pa čeravno nekoliko nasilen poštenjak - v ameriškem stilu pač.
VIDEO NOTES
Oddaja:..................
Postaja:________________
Ura:..__________________
V_________________________J
NEDELJA, 16.9.
-1
s|
,1
>^o
O
RAI 1_________________________
7.00 Film: L'avventura del Grande Nord (pust., ZDA 1976, r. Tay Garnett, i. Mike Mazurki)
8.25 Risanke
9.15 Dok. oddaja: Kvarkov svet
10.00	Zelena linija
11.00	Maša in nabožna oddaja
12.15	Zelena linija
13.00	Nagrada Modello 1990
13.30 Dnevnik, Toto-TV Radiocorriere
14.00	Športne vesti
14.15	Film: In nome di Dio (vestem, ZDA 1948, r. J.Ford, i. J.Wayne)
15.55 Aktualno: Praznik solidarnosti
16.50	Športne vesti
17.00	Variete: Domenica in...
17.50	Športne vesti
18.15	90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.40 TV film: Vincent e Theo (biog., Fr. 1989, r. Robert Altman, i. Tim Roth, Paul Rhys, 1. del)
22.25 Športna nedelja
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.10 Kolesarstvo (iz Eindhovna)
0.30 Film: I fratelli Castiglioni (kom., It. 1937, r. Corrado D'Errico)
RAI 2________________________
8.15 Nanizanki: Lassie, 9.05 Punky Brewster in risanke
10.20 Glasbeni prostor: Herbert von Karajan dirigira Brucknerjevo Simfonijo št. 9 v d-molu
11.25 Film: Un racconto di Canterbury (dram., VB 1944, r. M. Powell-E. Pressburger, i. Erič Portman)
13.00	Dnevnik in medicinska rubrika
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nanizanka: Saranno famosi
15.15	Karting: SP v formuli K
15.45	Atletski miting (iz Padove)
17.15	Giostra della Ouintana 1990 (iz Foligna)
18.00	Športna mbrika: Studio Stadio
18.30	It. nogometno prvenstvo A lige
19.45	Dnevnik
20.00	Rubrika: Domenica sprint
21.05 Film: I/attesa (krim., Fr. 1985, r. P.Granier-Deferre, i. Alain Souc-hom, Jean-Louise Trintignant)
22.45	Dnevnik - nocoj
23.00	Rubrika o židovski kulturi
23.50 Osebnosti rocka, popa in jazza
0.25 Film: Ouell e company (pust., ZDA, r. W.Witney, i. M.Mason)
RAI 3_________________________
12.25	Film: II brigante di Tacca del Lupo (pust., It. 1952, r. Pietro Germi, i. Amedeo Nazzari)
14.00	Deželne vesti
14.10	Drobci
15.25	Kolesarstvo: DP za amaterje (iz Matere)
16.00	Popoldne v operi: Attila (Giuseppe Verdi, Gabriele Ferro dirigira simfonični orkester beneškega Gledališča La Penice, pojeta Samuel Ramey in Linda Ro-ark Strummer)
18.35 Rubrika: Domenica gol
18.55 Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45 Deželne športne vesti
20.00	It. nogometno prvenstvo B lige
20.30	Film: Una corsa sul prato (kom., ZDA 1978, r. Bryan Forbes, i. Talum 0'Neal, Christopher Plum-mer, Anthony Hopkins)
22.25	Rubrika: Gli intrattabili - Giu-liano Ferrara
23.10	Filmske novosti
23.20 Nočni dnevnik
23.50 Deželni nogomet
STAJE •
Tragično življenje velikega slikaija
V svojem življenju je Vincent Van Gogh prodal eno samo sliko, letos, sto let po smrti, so njegov Portet doktorja Gacheta prodali za 99 miliard lir. Temu edinstvenemu slikarju je ameriški režiser Robert Altman posvetil film Vincent in Theo, ki bo na sporedu nocoj in jutri zvečer ob 20.40 po RAI 1. Film pripoveduje o tesni medsebojni navezanosti med Vincentom in bratom Theom. Glavni vlogi je Altman zaupal Timu Rothu in Paulu Rhysu (oba na sliki).
ZASEBNE TV PO
CAHALE S____________
8.30 Nanizanki: Arcibaldo, 9.00 Simon Templar
10.00	Aktualno: II Girasole
10.30	Film: La commedia e finita (kom., ZDA 1946, r. Richard Wallace, i. Charles Laughton)
12.00	Varieteja: Anteprima, 12.30 Rivediamoli
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Nanizanki: Infermiere a Los Angeles, 15.00 Un trio inseparabile
16.00	Film: Farfallon (kom., It. 1974, r. Riccardo
' Pazzaglia, i. Franco Franchi, Ciccio In-grassia)
18.00	Kviz: O.K. II prezzo e giusto!
19.30	Nanizanka: Love Boat - L esame di April
20.30	TV film: Giovani omi-cidi (dram., ZDA 1987, r. Marvin J. Chomsky, i. Judd Nelson, Brian McNamara, Raphael Sbarge, Fredric Lehne, 1. del)
22.30	Napovedi: Jesenska filmska ponudba
23.00	Aktualno: Sette scena-ri per il 2000 (vodi Maurizio Costanzo)
0.15 Nanizanki:	Ellery
Oueen, 1.15 Marcus WelbyM.D.
RETE4____________
8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nanizanke: Bonanza, 9.20 Due onesti fuori-legge, 10.15 Shane
11.00	Film: Processo e morte di Socrate (biog., It. 1940, r. Corrado D’Erri-co, i. Rossano Brazzi)
13.00	Nanizanki: Barnaby Jones, 14.00 Joe Forrester
14.45	Nad.: Anastasia
16.30	Film: L’oro dei Caraibi (pust., ZDA 1952, r. Ed-ward Ludwig, i. John Payne)
18.30	Film: II principe študente (kom., ZDA 1954, r. Richard Thorpe, i. Ann Blyth, Edmond Purdom)
20.30	Film: Lo scopone scientifico (kom., It. 1972, r. Luigi Comen-cini, i. Alberto Sordi, Bette Davis)
22.45	Film: Un borghese pic-colo piccolo (dram., It. 1977, r. Mario Moni-celli, i. Alberto Sordi, Vincenzo Crocitti, Shelley Winters)
1.05 Nanizanka: Mannix
ITALIA 1___________
7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.25 Vikend v kinu
10.30 Rubriki: Šport v ZDA, 12.30 Guida al campio-nato
13.00	Tednik: Grand Prix
14.00	Film: LTncredibile corsa attraverso le montagne (kom., ZDA 1977, r. James L. Con-way, i. Christopher Connelly)
16.00	Otroški spored: Bim bum bam, vmes nanizanka in risanke
18.00	Motociklizem: VN Avstralije (iz Sidneyja)
19.00	Risanke
20.30	Športna oddaja: Pres-sing
22.00	Variete: Mai dire Ban-zai
22.30	Film: Profumo (erot., It. 1986, r. Giuliana Gam-ba, i. Roberto Egon, Florence Guerin)
0.25 Nanizanke: Chips, 1.25 Benson, 1.55 Apparta-mento in tre
ODEON______________
8.30 Nan.: Captaine Nice, 9.30 Ouattro in amore
13.00	Rubrika o zdravju
13.30	Film: L uomo di But-ton Willow (ris.)
15.00	Nan.: Captain Power
15.30	Film: Verso il grande sole (pust., Avstral. r. Safran-Cole, i. Scott Bartle, 2. del)
17.00	Nanizanki:	Zufall,
18.00 Galactica
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: Testimone forza-to (krim., Izr. 1983, r. Raphael Rebibo, i. Anat Atzmon, Uri Gavrieli)
22.30	Reportaža:	Merit
Whitbread Cup
23.00	Film: La morte ha fatto l uovo (dram., It. 1967, r. Giulio Ouesti, i. Gina Lollobrigida)
TMC__________________
10.00	Risanke: Snack
12.00	Papežev blagoslov 12.15 Film: Vento di tempes-
ta (pust., ZDA 1959, r. I.
Rapper, i. Carroll Baker, Roger Moore)
15.35 Avtomobilizem F3 (iz Varana)
16.30	Teniški turnir Open -finale (iz Ženeve)
19.00	Aktualno: Neurejeni potopis
20.00	TMC News
20.30	Variete: Galagol
22.15 Film: AlFOvest niente
di nuovo (vojni, ZDA 1930, r. Lewis Milesto-ne, i. Lew Aires, John Wriay)
24.00	Film: La prima volta di Jennifer (dram., ZDA 1968, r. Paul Newman, i. Joanne Woodward)
TELEFRIULI
11.00
11.30
12.30 13.00
13.30
15.30
19.30
20.30
22.30
23.30
Rubrika
Dokumentarec: Desti-nazione uomo Nanizanka: Julia Športne napovedi Film
Nanizanke: L albero delle mele, 16.00 Navy
17.00 Skag^lS.OO Haw-kins
Športne vesti Film: Capitolo secon-do (kom., r. Robert Moore, i. James Cann) Športne vesti Nanizanka: Navy
TELE 4______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
I
TV Slovenija 1________________|
8.30	Video strani
8.40	Otroška matineja: Živ žav, 9.30 nanizanka Pet prijateljev
9.55	Dokumentarni oddaji: Gradovi (1. del), 10.25 Priobalna jezera v pokrajini Languedoc-Roussilloh
11.00	Nanizanka: 'Alo, 'alo
11.25	Ansambel Slovenski muzikanti
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Glasbena oddaja: Danica iz Podjune
13.40	Euromusica (pon. 1. oddaje)
14.40	Nanizanka: Praški panoptikum
15.35	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Film: Zlobna gospa (dram., VB 1945, r. Leslie Arliss)
18.45	Risanka, Mernik in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Vrnitev Katarine Kožul (Abdulah Sidran, 1. del)
21.05	Zdravo
22.30	Dnevnik in vreme
22.50	Nočni program Sova, vmes nanizanki Doktor Doogie Howser in Srce mesta
24.05	Video strani
TV Koper ____________________
10.00	Rubrika: Veliki tenis
11.45	Motociklizem - VN Avstralije, 125 ccm, 250 ccm, 500 ccm
14.45	Rubrika: Sportime domenica
17.00	Oddaja o boksu: Bordo Ring
18.15	Supenvrestling
19.15	TVD Novice
19.30	Rubrike: Sportime
20.00	Rubrika o ribolovu: Fish Eye
20.30	Dokumentarec: Čampo base
22.15	TVD Novice
22.25	Rubrika: Sportime
22.30	Eurogolf - evropski turnirji
23.30	Rubrika: Sportime
24.00	Nogomet - Mezzanotte gol
24.15	Motociklizem: VN Avstral. (pon.)
TV Slovenija 2
10.00	Oddaja za JLA in dokumentarna oddaja Ko se korenin zavemo
13.00	Športno popoldne
19.30	Dnevnik
20.00	Dok. oddaje: Čutila, 20.30 Volite mene, 21.50 Le Corbusier (2. del)
22.00	Zgodbe iz kluba B. P.
22.20	Športni pregled
• RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: Pisana žogica (Franjo Kumer);
10.30	Revival; 11.00 Filmi na ekranih;
11.15	Glasbeni potpuri; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Orkestralna glasba; 12.40 Pihalni orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Antologija humorja (pon.); 14.40 Priljubljene melodije; 15.00 Poslušali boste;
15.15	Rock zvezde; 15.40 Priljubljene melodije; 16.00 Počitniški rendez-vous;
16.20	Potpuri; 17.00 Šport in glasba,
18.30	Evergreeni; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Jutranji koledar; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.05 Radijska igra za otroke;
8.50	Pop rock za mlade; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
12.00	Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.00 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-
4.30	Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
14.30,	17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah;
12.30	Aktualno: Primorski dnevnik;
12.45	Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset;
18.30	Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 8.25 Popevka tedna; 9.00 Nedeljska oddaja; 9.30 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 15.00 Poletna oddaja; 17.32 Folk studio; 18.30 Lestvica Long Pla-ying plošč; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
za davkoplačevalca
Paul Anka, mladi idol najstnic iz petdesetih let (na sliki s Hankom Ballardom na prireditvi ob njunem lanskem sprejemu v slovito Rock and Roli Hall of Farne), je končno postal ameriški državljan. Tako je namreč prejšnji teden sklenilo pristojno zvezno sodišče.
Pevec in avtor številnih uspešnic se je rodil pred 49 leti v Kanadi. Komaj šestnajst let star je osvojil svet z nepozabno Diano. Tedaj so se časopisi zgražali nad dejstvom, da baje mladenič sploh ni poznal not in da je pač komponiral »po posluhu«. Glede na njegov kasnejši opus morda to sploh ni res, kakokorkoli že, dandanes se nad tem sploh nihče ne zdrzne.
Od nenadnega prvega uspega, ko so mladenke v kratkih belih nogavičkah sanjale ob nežnih besedilih njegovih popevk, je minilo veliko let. Gelo osnovnošolke niso več hotele nositi belih nogavičk, Paul Anka pa je briljantno nadaljeval svojo umetniško pot kot skladatelj. Malokdo morda ve, da je on avtor zanosne My Way, ki jo je posnelo veliko slavnih pevcev po vsem svetu!
Pevec že dolgo let živi v Las Vegasu in je nepogrešljiv član ameriškega show busi-nessa. Za državljanstvo ZDA je zaprosil že pred časom. »Plačujem milijon dolarjev davkov (približno milijardo in dvesto milijonov lir),« je v šali dejal časnikarjem, »zato se mi je zdelo prav, da dobim nekaj v zameno « Sedaj pa ima vsaj pravico do glasovanja!
UN BORGHESE PICCOLO PICCOLO — Čisto mali meščan, It. 1977.
V nedeljo, 16. septembra, ob 22.45, na Rete 4.
Dramatični film. Režiser Mario Monicelli in igralec Alberto Sordi sta nedvomno med protagonisti italijanske filmske komedije, kot izpričujejo številni filmi. Vendar v njunem poljudnem opusu ne manjka tudi resnih odtenkov in celo tragičnih osvetlitev italijanske vsakdanjosti: pomislimo le na njuno zgodovinsko tragikomedijo La giande guerra. Ni torej naključje, da sta skupaj realizirala tudi ta boleči prikaz Italije sedemdesetih let. Albertone s pravim občutkom pooseblja neutolažljivega in maščevalnega malega uradnika, ki so mu gangsterji naključno ubili dvajsetletnega sina. Ob smrti edinega sina žena (Shelley Win-ters) tako rekoč ponori in ohromi, Sordi pa se spremeni v sodnika in rablja. Monicelli je posnel ta vzburljiv film po romanu Vincenza Ceramija, enega najzanimivejših sodobnih italijanskih pripovednikov in scenaristov.
VIDEO NOTES
■ , v. ■. ■	:	' ' '
Oddaja:_________,______1 -
Postaja:.................
Ura:____________________
\_________________________J
PONEDELJEK, 17 9,
RAl 1__________________ |
7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Film: Fedora (dram., It. 1942, r. C.Mastrocinque, i. L.Ferida)
11.55 Vreme in kratke vesti
12.05	Film: Fedora (2. del)
12.30	Nanizanka: Fuorilegge
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Ciao fortuna
14.15 Dokumentarec: Kvarkov svet
15.00	Velike razstave
15.30	Ponedeljkov šport
16.00	Mlad. oddaja: Aspettando Big!
17.30	Dok.: Verdijev festival v Parmi
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Nanizanka: Cuori senza etci
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	TV film: Vincent e Theo (biog., Fr. 1989, r. Robert Altman, i. Tim Roth, Paul Rhys, zadnji del)
22.25 Dnevnik 22.35 Filmske novosti
22.45	Opera: La scala di seta (G. Rossini, dir. Gabriele Ferro)
0.30 Nočni dnevnik in vreme
[ RAl 2____________________________
7.00 Risanke
8.15 Nanizanki: Lassie, 8.40 Ho spo-sato tutta la famiglia 9.30 Božanska komedija: Nebesa
10.00	Film: A sud di Pago Pago (pust., ŽDA 1940, r. George Bruce, i. Victor McLaglen)
11.30	Nan.: II brivido delfimprevisto
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in gospodarstvo
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nanizanka: Saranno famosi 15.15 Variete: Ghibli
16.30	Nanizanka: Mr* Belvedere
16.55	Film: Pianura rossa (vojni, VB 1954, r. R.Parrish, i. G.Peck)
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di S. Francisco
19.45	Dnevnik in šport	1
20.30	Nan.: II commissario Koster 21.35 Proza: Napoli milionaria (r.-i.
Eduardo de Filippo), vmes (22.20) večerni dnevnik 23.50 Dnevnik, vreme in horoskop 0.05 Film: II fascino delLambiguitci (dram., Fr. 1981, r. Pierre Grani-er-Deferre, i. Michel Piccoli)
Jutranja oddaja za boljši dober dan
Septembra se v šolska poslopja zgrinjalo razigrani šolarji in dijaki, na televizijske ekrane pa uspešne oddaje iz prejšnje sezone. Na prvi državni mreži menijo, da nam bo zgodnje vstajanje manj mučno, če nas bosta zabavala Livia Azzariti in Puccio Corona (oba
RAl 3
11.30	Košarka: memorial Menichelli
12.00	Dok. oddaja: Meridiana - tečaj angleščine in francoščine, Con licenza delFautore, II primo anno di vita, Otroški laboratorij
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobr. oddaja: Universo citta
15.30	Namizni tenis: Italija-Anglija
16.00	It. prvenstvo v bezbolu
16.25	Balinarski turnir (iz Verone)
16.45	Film: Miss Italia (kom., It. 1950, r. Duilio Coletti, i. Gina Lollo-brigida)
18.15 Poletje Magazine 3
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55 Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Ponedeljkov deželni šport
20.00	Videobox
20.30	Ponedeljkov proces
22.00	Drobci
22.25	Večerni dnevnik
22.30	Film: Se incontri Sartana prega per la tua morte (vestern, It. 1968, r. Frank Kramer, i. Klaus Kinski)
0.05 Nočni dnevnik
ZASEBNE TV POSTAJE ■
CANALE 5	________
8.00	Nanizanke: Simon Templar, 9.00 Hitchcock, 9.30 Diamonds
10.30	Film: Ouesto e il mio uomo (kom., ZDA 1947, r. Frank Borzage, i. Don Ameche)
12.30	Nan.: Due come noi
13.30	Kviza: Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00. Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro, 16.30 Čara TV
16.55 Kvizi: Doppio slalom, 17.25 Babilonia, 17.50 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito
20.30	TV film Giovani omi-cidi (zadnji del)
22.30	Dosje: Vse za denar
23.00 Variete: Maurizio Co-
stanzo Show
1.00	Nan.: Marcus Welby
RETE 4_____________
8.30 Nad.: Una vita da vive-re, 9.30 Andrea Celes-te, 10.00 Amandoti, 10.30 Aspettando il do-mani, 11.00 Cosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja 13.35 Nad.: Sentieri 15.40 Nan.: Falcon Crest 16.45 Nad.:La valle dei pini 17.20 Nanizanka: General
Hospital
17.55	Nad.: Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30 Nanizanki: Dynasty, 20.30 Colombo
22.00	Film: Pollice da scasso (kom., ZDA 1978, r. William Friedkin, i. Peter Falk)
23.55	Film: L'avamposto delFinferno (pust., ZDA 1954, r. Joseph Kane, i. Rod Cameron)
1.40 Nanizanka: Mannix
ITALIA 1____________
7.00 Otroška oddaja 8.30 Nan.: Webster, 9.00 Arnold, 9.30 La piccola grande Neli, 10.00 Amore in soffitta, 10.30 Famiglia Brady, 11.00 Strega per amore,
11.30	Tre nipoti e un maggiordomo, 12.00 Famiglia Addams,
12.30	Benson, 13.00 Famiglia Bradford, 14.00 Happy days, 14.30 Compagni di scuola, 15.00 Supercar
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanke: Batman,
18.30	Tarzan, 19.30 Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Film: Italiani a Rio (kom., It. 1987, r. Mic-hele M. Tarantini, i. Leo Gullotta)
22.30	Film: I fichissimi (kom., It. 1981, r. Carlo Vanzina, i. Jerry Calci)
0.15 Nanizanke: Chips, 1.15 Benson, 1.45 Apparta-mento in tre
ODEON_______________
9.00 Nanizanke: Ouattro in amore, 9.30 Captain Nice, 10.30 The Colla-borators, 11.30 Le spie
12.30	Filmi in risanke
15.00	Nan.: Captain Power
15.30	Film: Il naufrago del Pacifico (pust., It. 1951, r. Jeff Musso, i. George Marshall)
17.00	Nanizanki:	Zufall,
18.00 Galactica
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: Il mostro (dram., It. 1977, r. Luigi Zam-pa, i. Johnny Dorelli)
22.30	Film: Rangers attacco ora X (vojni, It. 1970, r. Roberto Montero)
0.30 Nan.: Un salto nel buio
TMC _________________
8.30 Nanizanke: Get Smart, 9.00 Petrocelli, 10.00 Condo
10.30	Nad.: Terre sconfinate, 11.15 Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Dok. oddaja: Tajnosti in skrivnosti
13.00	Športne vesti
13.15 Dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Ouesto difficile amore (dram., VB 1966, r. Roy Boulting)
17.00	Aktualno: Ženska TV
18.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
19.00	TV film: Tra il buio e la luce (biog., ZDA 1986, r. Robert Butler, i. S. McLaine, 1. del)
20.00	Vesti: TMC News 20.30 Film: Unico indizio un
anello di fumo (krim., VB-Kan. 1977, r. Stuart Cooper, i. Donald Sut-herland)
22.20	Variete: Ladies & Gen-tleman
23.00	Večerne vesti in šport
23.20	Madnarodni prenosi 0.15 Film: Adolescenza tor-
bida (dram., Meh. 1950, r. Luis Bunuel)
TELEFRIULI__________
10.00	Nanizanka: Navy
11.00	Dok. o naravi
11.30	Nad.: Vite rubate
12.30	Rubrika
13.00	Roza salon
13.05 Nadaljevanke: Capric-cio e passione, 13.40 Potere, 14.20 Un uomo due donne
15.30	Nanizanka: L'albero delle mele
16.00	Risanke
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Nanizanka: Si e giovani solo due volte
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Voglia d’e-state
20.30	Ponedeljkov šport
21.30	Nanizanka:	Storie
straordinarie di Edgar Allan Poe
22.30	Nočne vesti
23.00	Furlanska noč
0.30 Nočne vesti
TELE 4______________
■ SLOVENSKE MREŽE
TV Slovenija 1_________________|
8.50	Video strani '
9.00	Spored za otroke in mlade: Nina in Ivo (zadnji del)
9.15	Mozaik. Mednarodni pevski festival Celje '83, 9.45 Utrip, 10.00 Zrcalo tedna , 10.15 Mernik
10.30	Video strani
15.25	Video strani
15.35	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije in Dnevnik
17.05	Mozaik. Zdravo (pon.)
18.30	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Lonec, 18.45 Čebelica Maja
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Odpoved (O. Braaten, r. Per Bronken)
21.15	Osmi dan
22.00	Dnevnik in vreme
22.25	Dokumentarna oddaja: Portret slovenskega glasbenika - Bogo Leskovic
23.15	Nočni program Sova, vmes nanizanki Alfred Hitchcock vam predstavlja in Srce mesta
24.30	Video strani
I TV Koper__________________________
13.00	Supenvrestling (pon.)
14.00	Dokumentarec: Čampo base
15.30	Eurogolf - evropski turnirji
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Nogomet - argentinsko prvenstvo (pon.)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika: Tuttocalcio
20.30	Boks: Speciale Bordo Ring
22.15	TVD Novice
22.30	Rubrika: II meglio di Koper
23.30	Rubriika: Eurogolf
24.30	Oddaja o boksu: Bordo Ring
TV Slovenija 2______________
17.00	Poskusni satelitski programi
19.00	Dokumentarna oddaja: Iwelen -Obdobje po neolitiku v Nigru
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Dok.: Po sledeh napredka
21.00	Športna oddaja: Sedma steza
21.20	Zabavnoglasbena oddaja: Karavana zapravljivčkov
22.00	Omizje
• RADIO ■ RADIO • RADIO

V 2 A R I S C U
Puritanci na pohodu
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19-00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledari 8.10 Na počitnice (pon.); 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.10 Radijska igra: Kajn (France Bevk); 9.40 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Morje - včeraj, danes, jutri; 12.20 Orkestralna glasba;
12.40	Poje Oktet Gallus; 13.20 Priljubljene melodije; 13.40 Zabavna oddaja: Za smeh in dobro voljo; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Stari časi družabnosti;
16.45	Orkestralna glasba; 17.10 Klasični album: teden ruskih skladateljev;
18.00	Aladinova svetilka; 18.30 Znani ansambli; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00,
21.00,	22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Rin-garaja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola;
14.20	Mladi glasbeniki; 14.40 Merkur-ček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali;
19.35	Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan,
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis;
13.00	Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja;
8.25	Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj;
9.00	Okoli sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje;
11.00	Knjižne novosti;12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Poletna oddaja; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot hits; 18.00 Mixage; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro;
12.00	Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Potujte s Putnikom;
20.30	Loža v operi, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
POLLICE DA SCASSO — The Brink's Job — Rop pri Brink's, ZDA 1978.
V ponedeljek, 17. septembra, ob 22.00, na Rete 4.
Filmska komedija. Tako ta film kot Crichtonov 1855. La grande rapina al treno (ki bo na sporedu po RAI 3 v četrtek, 20. septembra, ob 20.30) obravnavata pravzaprav isto zgodbo, to je, eno klasičnih tem policijskega filma: pripravo in izvedbo nemogočega veleropa. V obeh primerih pa izjemoma nad značilnimi žanrskimi prvinami (visoka napetost, spektakel, geometrično natančna izpeljava načrta) prevladuje to, kar bi moralo biti zraven le v omejeni in najmanjši meri: ironija, kaotična nepripravljenost in neumnost policajev. To pride še posebej do izraza v filmu Pollice da scasso. Skupina sedmih razcapanih tatičev, ki jo vodi odlični Peter Falk, v samih petnajstih minutah pokrade dva milijona in pol dolarjev. Naivne roparje (Allen Georvitz, Warren Oates, Paul Sorvino, Peter Boyle) policija odkrije po šestih letih, dolarjev pa nikoli več...
Puritanska Amerika se je še enkrat izkazala s svojo totalno nestrpnostjo in se tokrat znesla nad režiserjem Philipom Kaufmanom oziroma njegovim filmom Heniy and June. Gre za delo, ki opisuje pariške ljubezensko-erotične dogodivščine Henry-ja Millerja (na sliki), njegove soproge June in pisateljice Anais Nin.
Film si je prislužil veliki »X« komisije Motion Picture Association of America, ki se je sama proglasila za varuha ameriške morale. Kaufmanovo delo je komisija uvrstila med pornografske filme in ga tako prepovedala mladini pod 18. letom starosti. Vsega so menda krivi trije prizori, v katerih se ljubita June in Anais Nin. Komisija očitno ni prebavila lezbijskega odnosa dveh protagonistk, vendar je tokrat verjetno prestopila meje pristojnosti, ki si jih je sama izbrala.
Sporna odločitev je namreč razkačila ameriške homoseksualce in lezbijke, v imenu katerih je nastopila organizacija Gay and Lesbian Alliance against Defama-tion. V pismu predsedniku zgoraj navedene MPAA, vplivnemu Jacku Valentiju, je ostro napadla komisijo ter ji očitala, da je s svojim početjem žalila drugačnost in jo preprosto uvrstila med navadno pornografijo. Valenti je pred časom že izjavil, da bi bilo treba nekoliko spremeniti pristop do določenih problematik, saj se z novim vetrom avtorske filme vedno pogosteje enači s pornografijo. Sam Pedro Almodovar je bil pred kratkim namreč glavni junak tožbe na sodišču zaradi svojega filma Atame.
C v	m	.rr F r	NOTES
Oc Po Ur \	Irlaja	Mini	
	staja H		_ iiiiig	'
		OB	siiiliiM		sl
			
RAI 1_________________________
7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Film: Fifa e arena (kom., It. 1948, r. Mario Mattoli, i. Tdtd), vmes (11.55) vreme in kratke vesti
12.30	Nanizanka: Fuorilegge t
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Ciao fortuna
14.15 Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Italijanske kronike
15.30	Sodobni umetniki
15.45	Risanka: Zmajček Grisu
16.00	Mlad. oddaja: Aspettando Big!
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05 Nanizanka: Cuori senza et&
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Dokumentarec: Ouark - Odkritja na planetu Zemlja
21.30	Film: II conte di Essex (zgod., ZDA 1939, r. Michael Curtiz, i. Bette Davis, Errol Flynn), vmes (22.30) večerni dnevnik
23.25 Variete: Napoli prima e dopo 0.25 Nočni dnevnik in vreme 0.35 Petrarcov Canzoniere
RAI 2
7.00 Risanke
8.15 Nanizanki: Lassie, 8.40 Ho spo-sato tutta la famiglia 9.30 Tečaj španščine in nemščine
10.00	Film: Ouattro in medicina (kom., VB 1954, r. Ralph Thomas, i. Dirk Bogarde)
11.30	Nan.: II brivido delVimprevisto
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in gospodarstvo
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nanizanka: Saranno famosi
15.15 Variete: Ghibli
16.30	Nanizanka: Mr. Belvedere
16.55	Film: Nella morsa delle SS (kom., ZRN 1960, r. Robert Siod-mak, i. Heinz Ruhmann)
18.30	Večerne športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Passaggio in India (dram., VB 1984, r. David Lean, i. Peggy Ashcroft, Victor Banerjee)
23.10 Dnevnik, nato Dosje 0.20 Dnevnik, vreme, horoskop 0.45 Film: L'alibi era perfetto (krim., ZDA 1956, r. Fritz Lang)
RAI 3_________________________
12.00	Dok. oddaja: Meridiana - Gali-leo Galilei, Mednarodna obzorja, Monografije, Boks, šport, mit in kultura
14.00	Deželne vesti
14.30	Kulturna rubrika: Block Notes
15.00	Dok. oddaja: Po Kolumbu...
15.30	Šport: jadranje - Sardinia Cup, Supermarecross, EP v hokeju
16.45	Film: Crimine silenzioso (krim., ZDA 1958, r. £>on Siegel, i. War-ner Anderson)
18.10 Poletje Magazine 3
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55 Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti in Drobci
20.00	Variete: Prove tecniche ore 20.00 (vodi Piero Chiambretti)
20.30	Aktualnosti: I racconti del 113
21.35 Večerni dnevnik
21.40 Film: Un turco napoletano (kom., It. 1953, r. Mario Mattoli, i. TotO, Isa Barzizza)
23.05 Aktualno: Lo spettacolo in confi-denza - Laura Antonelli
23.50 Nočni dnevnik 0.20 Dok. oddaja: Ve li ricordate?
Nezadržni Chiambretti zopet na zaslonih
V pričakovanju nove oddaje televizijskega enfant terrible Piera Chiambrettija (na sliki), ki bi morala biti na sporedu januarja, se lahko njegovi občudovalci potolažijo z najbolj zabavnimi posnetki iz njegovih starih oddaj. Niz v osmih delih z naslovom Prove tecniche ore 20.00 bo seveda prenašala tretja mreža RAI od 20. uri, vsak dan od torka do petka. Gledalci se bodo torej lahko do solz nasmejali nesrečnežem, ki so padli »v kremplje« nezadržnega Pierina.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
8.00	Nanizanke: Simon Templar, 9.00 Hitchcock, 9.30 Diamonds
10.30	Film: Ho ritrovato il mio amore (kom., ZDA 1938, r. Arthur Ripley, i. Henry Fonda)
12.30	Nan,: Due come noi
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro, 16.30 Čara TV
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 17.50 O.K. II prezzo d giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Kitajski cirkus
22.30	Aktualno: Pred varietejem Vota la voce
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.00	Nanizanka: Marcus Welby M.D.
_____RETE4______________
8.30	Nad.: Una vita da vive-re, 9.30 Andrea Celes-te, 10.00 Amandoti,
10.30	Aspettando il do-mani, 11.00 Cosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.35	Nad.: Sentieri
15.40	Nan.: Falcon Crest
16.45	Nad.: La valle dei pini
17.20	Nanizanka: General Hospital
17.55	Nad.: Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Dynasty
20.30	Film: Lo specchio del-la vita (dram., ZDA 1959, r. D.Sirk, i. Lana Turner, Sandra Dee)
22.50	Aktualno: Il tramonto della stella rossa 0.25 Film: Caprice la cene-re che scotta (krim., ZDA 1967, r. Frank Tashlin, i. Doris Day)
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nan.: Webster, 9.00 Arnold, 9.30 La piccola grande Neli, 10.00 Amore in soffitta, 10.30 Famiglia Brady, 11.00 Strega per amore,
11.30	Tre nipoti e un maggiordomo, 12.00 Famiglia Addams,
12.30	Benson, 13.00 Famiglia Bradford, 14.00 Happy Days, 14.30 Compagni di scuola,
15.00	Supercar
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanke: Batman,
18.30	Tarzan, 19.30 Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Nogomet: trofeja L. Berlusconi, Milan-Ajax
22.30	Športna rubrika: Torkov priziv
0.05 Nanizanke: Vietnam addio, 1.05 Chips, 2.05 Benson
ODEON_______________
9.00	Nanizanke: Ouattro in amore, 9.30 Captain Nice, 10.30 The Colla-borators, 11.30 Le spie
12.30	Filmi in risanke
15.00	Nan.: Captain Power
15.30	Film: In due si litiga bene (kom., ZDA 1985, r. Adam Brooks)
17.00	Nanizanki:	Zufall,
18.00	Galactica
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: A prova di errore (dram., ZDA 1963, r. S.Lumet, i. H.Fonda)
22.30	Film: Il serpente alato (srh., ZDA 1982, r. Lar-ry Cohen, i. David Carradine)
0.30 Nan.: Un salto nel buio
TMC__________________
8.30	Nanizanke: GetSmart,
9.00	Petrocelli, 10.00 Condo
10.30	Nad.: Terresconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Dok. oddaja: Tajnosti in skrivnosti
13.00	Športne vesti
13.15	Dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: La bionda e lo sceriffo (vestern, ZDA 1958, r. Raoul VValsh)
16.55	Aktualno: Ženska TV
17.55	Nanizanka: Autostop per il cielo
19.00	TV film: Tra il buio e la luce (2. del)
20.00	Vesti: TMC News '
20.30	Film: Onde cerebrali (dram., ZDA 1982, r.
Ulli Lommel, i. Tony Curtis)
22.05	Rubrika o motprjih
22.45	Večerne vesti in šport
23.05	Nogomet:	pokal
UEFA, Sporting Lisbo-na-Malines
1.00	Nanizanka: Tuono blu
TELEFRIULI_________
10.00	Nadaljevanka:	Un
uomo due donne
11.00	Dok.: Italia viva
11.30	Nadaljevanka: Vite rubate (pon.)
12.30	Rubrika
13.00	Roza salon
13.05	Nadaljevanke: Capric-cio e passione, 13.40 Potre, 14.20 Un uomo due donne
15.30	Nanizanka: L’albero delle mele
16.00	Risanke
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Voglia d’e-state (pon.)
20.30	Nanizanki: Hawkins,
21.30	Julia
22.30	Nočne vesti
23.00	Film: La tenda rossa (dram., r. M. Kalatozof, i. Sean Connery, Clau-dia Cardinale)
0.30 Nočne vesti
TELE 4______________
TV Slovenija 1________________|
9.00 Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke
9.30 Šolska TV: Portreti znanstvenikov, 10.00 dok. Boj za obstanek
10.15	Mozaik. Tečaj nemščine, 10.50 Sedma steza, 11.10 Osmi dan
11.55	Video strani
14.35	Tečaj nemščine (pon.)
15.05	Žarišče (pon.)
15.35	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije in Dnevnik
17.05	Šolska TV (pon.)
18.00	Spored za otroke in mlade: Zlata ptica, 18.05 Kultura vina, 18.50 Spomini na nadvojvodo Janeza, očeta štajerskega vinogradništva
19.00	Risanka in TV okno
19.30 Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Zmaga (r. Luigi Perelli, i. Marthe Keller, 2. del)
20.55	Dok.: Da ne bi bolelo
21.25 Glasbena oddaja: Melodije morja in sonca - Portorož '90 (2. del)
22.15	Dnevnik in vreme
22.40 Nočni program Sova, vmes nanizanki Dekameron in Srce mesta
24.05	Video strani
[ TV Koper______________________
13.00	Rubrika: Eurogolf (pon.)
14.00	Boks: Speciale Bordo Ring
15.45	Rubrika: II meglic di Koper
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Mednarodni nogomet
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Rubrika: Tuttocalcio
20.30	Boks
22.15 TVD Novice
22.30	Baseball - Major League
23.30	Boks: Speciale Bordo Ring
24.30	Boks
TV Slovenija 2________________
17.10	Svet športa
18.10	Žrebanje za olimpijske igre 1996
19.00	Ob obisku Eriča Ericsona v Ljubljani .
19.30 Dnevnik
20.00	Žarišče, nato Žrebanje lota 20.35 Dok.: Gradovi na Slovenskem
21.00	Umetniški večer: film John Hus-ton (dok., ZDA 1989, r. Frank Martin)
23.00	Poskusni satelitski prenosi
■ RADIO • RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledarček; 8.10 Rezija 89,- 8.40 Country club; 9.10 Mladinska nad.: Ukradeni mesec (Ludvik Aškena-zy, 1. del); 9.30 Instrumentalni solisti;
10.00	Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Italijanski kan-tavtorji; 12.00 Usodni karakter; 12.20 Veliki uspehi Beatlesov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Stari časi družabnosti; 16.35 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden ruskih skladateljev; 18.00 Najdaljša pot; 18.20 Evergreeni; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja;
10.00	Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslušalni-ca; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Lahka glasba;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za Franza Liszta; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročil la; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta;
19.30	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja;
8.00	Razglednica; 8.25 Pesem tedna;
8.40	Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okrog sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Poletna oddaja; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot Hits; 18.00 Mixage; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta.
FILMI NA MALEM EKRANU
Prehod skozi Indijo
PASSAGGIO IN INDIA — A Passage to India, VB 1984
Režija: David Lean □ Scenarij: D. Lean □ Fotografija: Ernest Day □ Scenografija: John Box □ Montaža: D. Lean □ Glasba: Maurice Jarre O Igrajo: Judy Davis, Victor Banerjee, Peggy Ashcroft, James Fox, Alex Guiness, Nigel Havers
V torek, 18. 9., ob 20.30, na RAI 2
Dramatični film. Leta 1920 dve plemeniti angleški dami, gospa Moore (Peggy Ashcroft) in mlada Adela (Judy Davis), odpotujeta v Indijo na obisk k mlademu uradniku angleške uprave Ronnyju (Nigel Havers), sinu prve in obljubljenemu ženinu druge potnice. Srečanje z indijskim svetom in njegovo pritajeno privlačnostjo prevzame obe ženski. Pri tem je še zlasti usodno njuno srečanje z omikanim domačim zdravnikom Azizom (Victor Banerjee, na sliki), šarmantnim vdgvcem, ki si prizadeva za vzajemno zbližanje in spoznavanje angleške ter indijske kulture.
S to barvito in impozantno priredbo For-sterjevega klasika se je po dolgih 14 letih spet vrnil k filmu znani mojster David Lean. Avtor velikih in razkošnih filmskih postavitev, od Lawrencea Arabskega (7 Oskarjev) in Mosta na reki Kwai (7 Oskarjev) dg Ryanove hčere (2 Oskarja) in Doktorja Živaga (5 Oskarjev), se je tako ponovno uveljavil na mednarodnem prizorišču. Dokaz tega so uspeh na Beneškem festivalu in dva oskarja - za najboljšo stransko žensko vlogo Peggy Ashcroft in za glasbo Mauricea Jarrea. Mimo nagrad pa gre tudi v tem Leanovem filmu za izreden spektakel, ki ne sloni toliko na razkošju zunanje akcije in scenografije kot na bogastvu notranjih vzgibov srca in duha.
DEKAMERON — Povest o pastirju, ki je volk postal, Jug. (Slov.) 1970.
V torek, 18. septembra, ob 22.40, na TV Slovenija 1.
TV nanizanka - tretja epizoda. Po »uspehu« Poletne noči si je TV Slovenija omislila še podoben pozni nočni program za jesenski čas, Sovo. Med razne nanizanke in nadaljevanke so odgovorni vrinili tudi posrečeni televizijski niz domače proizvodnje po Dekameronu. TV Ljubljana je še v »pionirskih« letih s črno-belo tehniko in pravzaprav z lahkotno ter prešerno duhovitostjo priredila nekaj najzabavnejših novel iz Boccacciovega komičnega eposa. Na podlagi scenarija Saše Vuge in režije Čeha Vaclava Hudečka, je nastala tudi ta razborita humoreska o opeharjeni plemeniti mladi dami in njenem zapeljivcu. Menih Alberto (Zlatko Šugman) prepriča naivno in čedno Lisetto (Majda Kohek), da se je nadangel Gabrijel zagledal vanjo, v njeno posteljo pa zleze sam... Nepozabnega pripovedovalca Messera Boccaccia pooseblja veliki Stane Sever.
RAI 1_________________________j
7.00 Aktualno: Uno mattina
9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40 Film: lo non protesto, io amo (kom., It. 1967, r. Ferdinande Bal-di, i. Caterina Caselli), vmes (11.55.) vreme in kratke vesti
12.30	Nanizanka: Fuorilegge
13.30	Dnevnik, nato Ciao fortuna
14.15	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Izobr. oddaji: Odprta šola, 15.30 Novecento - Italijanska literatura od '45 do danes
16.00	Mlad. oddaja: Aspettando Big!
17.55 Nogomet: pokal UEFA, Atalan-
ta-Dinamo Zagreb, vmes (18.45) kratke vesti
19.50 Vreme in dnevnik
20.25 Nogomet: pokal UEFA, Roma-Benfica
22.15	Dnevnik
22.45 Aktualno: predstavitev razstave Civilta delle Macchine
23.35 Rubrika: Effetto notte
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.10 Rockovska noč: Mit Jimija Hen-drixa ob 20-letnici smrti
| RAI 2____________________________
8.15 Nanizanki: Lassie, 8.40 Ho spo-sato tutta la famiglia 9.40 Dokumentarec: Muzej D’Orsay
10.00	Film: Uomini e nobiluomini (kom., It. 1959, r. Giorgio Bian-chi, i. Vittorio De Sica)
11.30	Nan.: II brivido dellimprevisto
11.55 Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in gospodarstvo
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nanizanka: Saranno famosi
15.15	Variete: Ghibli
16.15	Nanizanka: Mister Belvedere
16.40 Film: Angoscia (dram., ZDA
1944, r. G.Cukor, i. I.Bergman)
18.30	Večerne športne vesti
18.45	Nan.:Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik
20.25 Nogomet: pokal prvakov, Napo-li-Ujpest Dosza
22.20 Dnevnik - nocoj
22.30	TV film: Un'isola (r. Carlo Lizza-ni, i. Massimo Ghini, 1. del)
0.05 Dnevnik, vreme in horoskop 0.20 Film: Ehi amico... cd Sabata, hai chiuso! (vestern, It. 1969, r. Gian-franco Parolini, i. Lee Van Cleef)
| RAi 3____________________________
11.00	Atletika (iz Trenta)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Tavolozza italiana, Človek in okolje
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalni oddaji: Odprta šola, 15.00 Multimedialna enciklopedija filozofije znanosti
15.30	EP v motonavt}ki
16.10 Kolesarstvo (iz Silee)
16.25	Nogomet: pokal pokalnih zmagovalcev, Sliven-Juventus
18.15 Poletje Magazine 3
18.45 Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik
19.25	Nogomet: pokal UEFA, Rapid Dunaj-Inter, vmes (20.15) deželne vesti
21.20 Večerni dnevnik
21.25	Aktualno: Lo spettacolo in confi-denza - Luciano Pavarotti
22.05 Film: Kociss, Feroe Indiano (pust., ZDA 1952, r. George Sher-man, i. Jeff Chandler)
23.30	Nogomet: evropski pokali (povzetki)
0.15 Nočni dnevnik
Mojstrski samospevi Huga Wolfa z mezzosopranistko Maijano Lipovšek
V Gallusovi dvorani CD se bo nocoj slovesno zaključilo praznovanje 130-letnice rojstva skladatelja Huga Wolla (ob 20.05 na TV Slovenija 1), ko bosta nastopila svetovno znana mezzosopranistka Marjana Lipovšek in švicarski pianist Gčrard Wyss. Koncert je posvečen mojstrskim Wolfovim samospevom, pravim biserom glasbene literature.
Wolf se je leta 1860 rodil v Slovenj Gradcu, v svoji izjemni ustvarjalnosti je nadaljeval Schubertovo tradicijo, v katero je vnašal Wagnerjeve kompozicijske prijeme, zlasti njegovo kromatično prežeto harmonijo. Wolfovo življenje je bilo tragično in njegova pretirana delovna vnema ga je kmalu izčrpala. Umrl je leta 1903 v dunajski umobolnici.
• ZASEBNE TV POSTAJE •
CANALE 5
8.00	Nanizanke:	Simon
Templar, 9.00 Hitchcock, 9.30 Diamonds
10.30	Film: II miracolo del villaggio (kom., ZDA 1944, r. Preston Stur-ges, i. Betty Hutton)
12.30	Nan.: Due come noi
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	IL gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro, 16.30 Gara TV
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 17.50 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Romeo e Giuliet-ta (dram., It. 1968, r. F.Zeffirelli, i. L. Whi-ting, O. Hussey)
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.00	Nan.: M^rcus Welby
RETE 4	________
8.30	Nad.: Una vita da vive-re, 9.30 Andrea Celes-te, 10.00 Amandoti,
10.30	Aspettando il do-mani, 11.00 Gosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja
13.35	Nad.: Sentieri
15.40	Nan.: Falcon Crest
16.45	Nad.: La valle dei pini
17.20	Nanizanka: General
Hospital
17.55	Nad.: Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Dynasty
20.30	Film: Vacanze a Ischia (kom., It. 1957, r. M. Ca-merini, i. V. De Sica, P. De Filippo)
22.30	Nan.: Arabesgue
23.30	Praznik prijateljstva
23.45	Veliki golf
0.50 Film: Fratelli messica-ni (pust., ZDA 1955, r. Edgard G. Olmer, i. Arthur Kennedy)
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nan.: Webster, 9.00 Arnold, 9.30 La piccola grande Neli, 10.00 Amore in soffitta, 10.30 Famiglia Brady, 11.00 Strega per amore,
11.30	Tre nipoti e un maggiordomo, 12.00 Famiglia Addams,
12.30	Benson, 13.00 Famiglia Bradford, 14.00 Happy Days, 14.30 Compagni di scuola
15.00	Nogomet:	pokal
UEFA, Zaglebie Lubi-no-Bologna
17.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanke: Batman,
18.30	Tarzan, 19.30 Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Nogomet: pokal pok. zmagovalčev, Kaiser-lautern-Sampdoria
22.30	Nogomet: Zaglebie-Bologna (povzetki)
23.00	Reportaža: Jonathan
23.50	Nan.:Vietnam addio,
0.50 Chips, 1.50 Benson
ODEON______________
8.30	Nanizanke: Arthur re dei britanni, 9.30 Lare-do, 10.30 The Collabo-rators, 11.30 Le spie
12.30	Filmi in risanke
15.00	Nan.: Captain Power
15.30	Film: La grande mota (dram., ZRN 1961, r. Geza Radvanyi, i. Maria Schell)
17.00	Nanizanki:	Zufall,
18.00	Galactica
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: Finalmente papci (kom., ZDA, r. Edie Yolies, i. Sonia Smits, Timothy Webber)
22.30	Film: Gli eroi di Telemark (pust., VB 1965, r. Anthony Mann, i. Kirk Douglas)
TMC ________________
8.30	Nanizanke: Get Smart,
9.00	Petrocelli, 10.00 Condo
10.30	Nad.: Terresconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Dok. oddaja: Tajnosti in skrivnosti
13.00	Športne vesti
13.15	Dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Athena e le sue sette sorelle (glas., ZDA 1954, r. Richard Thorpe, i. Jane Po-well)
16.45	Aktualno: Ženska TV
18.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
19.00	TV film: Tra il buio e la luce (biog., ZDA 1986, r.' R. Butler, i. S. McLaine, 3. del)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Il mistero di
Wetherby (dram., VB 1984, r. David Hare, i. Vanessa Redgrave)
22.20	Aktualno: Top Šport
24.00	Večerne vesti
0.20 Nan.: Chicago Story
TELEFRIULI__________
10.00	Nadaljevanka:	Un
uomo due donne
11.00	Morski športi
11.30	Nadaljevanka: Vite rubate (pon.)
12.30	Rubrika
13.05	Nadaljevanke: Capric-cio e passione, 13.40 Potre, 14.20 Un uomo due donne
15.30	Nanizanka: L’albero delle mele
16.00	Risanke
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Nanizanka: Si č giova-ni solo due volte
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Voglia de-state (pon.)
20.30	Film: Freud, passioni segrete (r. John Hus-ton, i. Montgomery Cliff, Susanna York)
22.30	Nočne vesti
23.00	Nan.: Trauma Center
24.00	Nočni vesti
TELE 4_____________
TV Slovenija 1________________|
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: Živ žav
9.50	TV drama: Odpoved (pon.)
10.55	Nad.: Zmaga (pon. 2. dela)
11.40	Video strani
14.55	Žarišče (pon.)
15.25	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije in Dnevnik
17.05	Mozaik. Dokumentarca: Volite mene, 17.45 Po sledeh napredka
18.15	Spored za otroke in mlade: ZBIS - Rijoča kost, 18.25 lutkovna igrica Beli konjič
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Recital Marjane Lipovšek -Slavnostni koncert ob 130-letni-ci rojstva Huga VVolfa (iz CD)
21.00	Film: Afriška kraljica (pust., ZDA 1951, r. John Huston, i. Hum-phrey Bogart, Katharine Hepburn)
22.45	Dnevnik in vreme
23.05	Nočni program Sova, vmes nanizanki Alf in Ljubezen pa taka
24.20	Video strani
| TV Koper________________________
13.00	Oddaja o boksu: Bordo Ring
14.00	Boks (pon.)
15.45	Baseball - Major League (pon.)
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Nogomet
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče	.
20.00	Rubrika: Tuttocalcio
20.30	Ameriški nogomet - NFL
22.15	TVD Novice
22.30	Nogomet - tednik Tutto Merco-ledl
23.30	Oddaja o boksu: Bordo Ring (ur. Franco Ligas)
24.30	Ameriški nogomet - NFL (pon.)
TV Slovenija 2
17.00	Poskusni satelitski prenosi
18.30	Mostovi
19.00	Izobraževalna oddaja: Zdravila 19:30 Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Športna sreda - Evropski nogometni pokali
22.30	Svet poroča
22.50	Poskusni satelitski prenosi
■ RADIO ■ RADIO • RADIO ■
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 V Evropo in nazaj;
8.40	Revival; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Ukradeni mesec (Lukvik Aške-nazy, 2. del); 9.35 Instrumentalni solisti; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Južnoameriška folklora; 12.00 Intervju; 12.20 Orkestri; 12.40 Naši zbori: mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj (vodi Aleksandra Pertot); 13.20 Melodije; 13.40 Oblaki so rudeči; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik;
16.00	Stari časi družabnosti; 16.40 Pot-puri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden ruskih skladateljev; 18.00 Med zemljo in sanjami;
18.25	Znani ansambli; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00,
19.00,	21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo,- 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki;
14.20	Mladi mladim; 14.40 Merkurček;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori;
20.25	Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg;
21.30	Opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd;
7.35	Poletna oddaja; 8.00 Razglednica;
8.25	Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj;
9.00	Okoli sveta; 9.15 Clic, 9.35 Popevke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.40 Družina; 11.00 Srečanja;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke;
14.40	Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Živio poletje; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot Hits; 18.00 Puzzle; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir dTtaly; 20.00 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Jurgen Klinsmam
Jurgen Klinsmann, sedanji Interjev as in član nemške državne reprezentance, je v mladih letih poskusil malodane vse športne panoge, le nogometa se ni lotil. To pa je za državo, kot je Nemčija, skoraj neverjetno! Poskusil je z atletiko, odbojko in celo gimnastiko. Vsega pa se je precej hitro naveličal.
Končno je poskusil z nogometom. In tu je tudi povsem uspel. Verjetno je bilo odločilno, da se je prej ukvarjal s številnimi panogami in predvsem z atletiko, saj je tako dobil telesno moč in hitrost ter nenazadnje tudi zdržljivost, ki je pri nogometu še kako dobrodošla.
V prvi nemški ligi je Klinsmann debiti-ral v sezoni 1986/87 s Stuttgartom, odigral je 32 tekem-in dosegel kar 16 golov. Še dve sezoni je ostal pri tem klubu, nakar je prestopil v Interjeve vrste. Skupaj z Mat-thausom in Brehmenom je tako tvoril »strašno nemško trojico«, ki je bila tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu v Italiji odločilna, da je ZRN osvojila naslov svetovnega prvaka.
In v valu navdušenja po osvojitvi »mon-diala« je Klinsmann začel v velikem slogu tudi v letošnjem italijanskem prvenstvu, saj je že v prvem kolu v Cagliariju dosegel kar tri zadetke. Strokovnjaki menijo tudi, da bo prav klinsmann v tej sezoni eden od glavnih junakov ne samo italijanskega prvenstva, temveč tudi evropskih pokalov.
Za 26-letnega Jurgena, ki le štiri leta »resno« igra nogomet, je to vsekakor laskavo priznanje.
AFRIŠKA KRALJICA — The Afričan Queen, VB-ZDA 1952.
V sredo, 19. septembra, ob 21.00, na TV Slovenija 1.
Pustolovski film. Dva popolna protijunaka, priletna devica in razcapani pustolovec, imata možnost, da se dodobra spoznata v nadvse dramatičnih in tudi zabavnih razmerah. Osiveli pomorščak Humphrey Bogart s svojo ladjico reši sestro umorjenega misijonarja Katharine Hepburn. Skupaj v dobrem in slabem preplujeta mnogo milj po reki Kongo z namenom, da bi uničila nemško križarko. Zgodba se namreč dogaja leta 1915 in romantično slika nemško zavojevalno ihto, ki je zajela tudi ekvatorialno Afriko. Nemci ujamejo naša dva junaka in so že na tem, da ju usmrtijo, ko Bogeyev mali parnik, Afriška kraljica, opravi svojo nalogo in križarko »uniči«. Odlična protagonista sta uprizorila doživeto veseloigro mladostne starosti, v kateri ironija in svežina nadomeščata vsakršno otožnost in nadležnost ter odpirata pot nepozabni ljubezenski zgodbi.
Illilllililll
RAI 1	RAI 2		RAI 3
7.00
9.40
10.30
10.40
12.30
13.30 14.15
15.00
15.30
16.00
17.00
P
18.00 18.05 15.45
19.40
20.40
22.35
22.45
0.20
Aktualno: Uno mattina Pravljica: Obuti maček Jutranji dnevnik Film: Gli uomini vogliono vive-re (dram., It. 1962, r. Leonide Moguy, i. Jacgueline Huet), vmes (11.55) kratke vesti'
Nan.: Provaci ancora Harry Dnevnik in variete Ciao fortuna Dok. oddaja: Kvarkov svet Rubrika: Primissima Italijanske kronike Mlad. oddaja: Aspettando Big! Otvoritev razstave Civilta delle Macchine (iz Turina)
Dnevnik - kratke vesti Variete: Aspetta e ved...RAI! Nadaljevanka: Santa Barbara Almanah, vreme in dnevnik Film: L'avventura del Poseidon (dram., ZDA 1972, r. Ronald Nea-me, i. Gene Hackman, Ernest Borgnine)
Dnevnik
TV film: La neve nel bicchiere (2. in zadnji del)
Nočni dnevnik in vreme
8.15	Nanizanki: Lassie, 8.40 Ho spo-sato tutta la famiglia
9.30	Dok.: Bazilika sv. Petra
10.00	Film: lo sono un evaso (dram., ZDA 1932, r. Mervyn Le Roy)
11.30	Nan.: II brivido dell imprevisto
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in gospodarstvo
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nanizanka: Saranno famosi
15.15	Variete: Ghibli
16.05	Nanizanka: Mr. Belvedere
16.30	Film: I due compari (kom., It. 1955, i. Aldo Fabrizi)
18.00	S praznika rdečega nageljna
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.:Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	TV film: Naso di cane (r. Pasgu-ale Sguitieri, i. Nigel Courk, Yorgo Voyagis, 1. del)
22.00	Dnevnik - nocoj
22.15	Športna rubrika: Eurogol
23.00	TV film: Stelle in fiamme (dok.)
24.00	Dnevnik, vreme in horoskop 0.25 Film: Femmina (kom., Fr. 1967, r.
G. Lautner, i. M. Dare)
11.30	Rally
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Življenje živali, Peking, prepovedano mesto, II bel mangia-re, Dežele v ogledalu
14.00	Deželne vesti
14.30	Dok.: Mali založniki, 15.00 Neukrotljive ženske it. zgodovine -Sv. Katerina Sienska
15.30	DP v jahanju
16.45	Film: Singapore intrigo interna-zionale (krim., ZDA 1954, r. Robert Aldrich, i. Dan Duryea)
18.15 Poletje Magazine 3
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55 Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti, 19.45 Drobci
20.00	Variete: Prove tecniche ore 20.00
20.30	Film: 1855. La grande rapina al treno (pust., ZDA 1978, r. Michael Crichton, i. Sean Connery, Donald Sutherland)
22.20	Večerni dnevnik
22.25 Aktualno: Lo spettacolo in confi-denza - Paolo Villaggio
23.20	Oddaja o kulturi: Fuori orario, vmes (24.00) nočni dnevnik
Nov tednik o italijanski stvarnosti
Po zakonu bodo tudi mreže Fininvest kmalu imele svoj dnevnik.
itojno uredništvo »trenirati« s tednik Emilio Fede (na sliki]. Nova oddaja bo na etrtek okrog 22.35 in bo posvečena bgodkom in problematiki italijanske stvarnosti, kot so zdravstvo, lamila in težave priseljencev iz držav tretjega sveta. Poleg bodo uredniki vsakič poglobljeno obravnavali vprašanje tedna.
Medtem namerava pristojno uredništvo »trenirati« s tednikom Cro-idil Emi
strtek L itali
Iz držav tretjega sveta. Poleg tega avali vpr< ”
naca, ki ga bo voi sporedu po Rete 4 vsak četrtek okrog 22.35 in bo posvečena zlasti do
mamila in težave
jencev
• ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
8.00	Nanizanke:	Simon
Templar, 9.00 Alfred Hitchcock, 9.30 Dia-monds
10.30	Film: L'uomo del sud (pust., ZDA 1945, r. Jean Renoir, i. Betty Field)
12.30	Nan.: Due come noi
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro, 16.30 Čara TV
16.55	Kvizi: Doppio slalom, ' 17.25 Babilonia, 17.50 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Variete: Bellezze al bagno 2
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.00	Nan.:Marcus Welby
RETE 4_____________
8.30	Nad.: Una vita da vive-re, 9.30 Andrea Celes-te, 10.00 Amandoti,
10.30	Aspettando il do-mani, 11.00 Cosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja
13.35	Nad.: Sentieri
15.40	Nan.: FalconCrest
16.45	Nad.: La valle dei pini
17.20	Nanizanka: General
Hospital
17.55	Nad.: Febbre d amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Dynasty
20.30	Film: I guattro del Te-xas (vestern, ZDA 1983, r. R.Aldrich, i. Frank Sinatra, Dean Martin)
22.35	Tednik: Kronika
23.20	Nanizanki: China Be-ach, 1.25Mannix
1TALIA 1___________
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nan.: VVebster, 9.00 Arnold, 9.30 La piccola grande Neli, 10.00 Amore in soffitta, 10.30 Famiglia Brady, 11.00 Strega per amore,
11.30	Tre nipoti e un maggiordomo, 12.00 Famiglia Addams,
12.30	Benson, 13.00 Famiglia Bradford, 14.00 Happy Days, 14.30 Compagni di scuola,
15.00	Supercar
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanke: Batman,
18.30	Tarzan, 19.30 Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Film: Triade chiama Canale 6 (krim., ZDA 1981, r. S. Carver, i. ChuckNorris)
22.30	Aktualno: Born In The USA - Mesta rock glasbe
23.15	Rubrika: Grand Prix 0.30 Nanizanke: Chips, 1.30 Benson, 2.00 Apparta-mento in tre
ODEON______________
8.30	Nanizanke: Arthur re dei britanni, 9.30 Lare-do, 10.30 The Collabo-rators, 11.30 Le spie
12.30	Filmi in risanke
15.00	Nan.: Captain Power
15.30	Film: L ultima neve di primavera (dram., It. 1973, r. Raimondo Del Balzo)
17.00	Nanizanki:	Zufall,
18.00	Galactica
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: Antologia di Toto (kom., Fr. 1978, r. Jean Louis Commolli, i. Tot6, Dario Fo)
22.45	Film: Le sei mogli di Barbablu (kom., It. 1950, r. C.L. Bragaglia, i. TotO, Isa Barzizza)
24.00	Nan.: Night Heat
TMC_________________
8.30	Nanizanke: Get Smart,
9.00	Petrocelli, 10.00 Condo
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Dok. oddaja: Tajnosti in skrivnosti
13.00	Športne vesti
13.15	Dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Ragazze alla fi-nestra (kom., ZDA 1952, r. Henri Levin, i. Mirna Loy)
16.40	Aktualno: Ženska TV
18.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
19.00	TV film: Tra il buio e la luce (biog., ZDA 1986, r. R. Butler, i. Shirley McLaine, 4. del)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Una canaglia a
tutto gas (pust., ZDA 1980, r. Hall Needham, i. Burt Reynolds)
22.20	Morski planet
23.20	Film: La tua pelle o la mia (vojni, ZDA 1965, r.-i. Frank Sinatra)
1.20	Nanizanka: Un uomo chiamato Sloane
TELEFRIULI__________
10.00	Nadaljevanka:	Un
uomo due donne
11.00	Medicinska rubrika
11.30	Nad.: Vite rubate
12.30	Rubrika
13.00	Roza salon
13.05	Nadaljevanke: Capric-cio e passione, 13.40 Potre, 14.20 Un uomo due donne
15.30	Nanizanka: L albero delle mele
16.00	Risanke
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Nanizanka: Si d giova-ni solo due volte
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Voglia d’e-state (pon.)
20.30	Variete: Un di di fieste
22.30	Nočne vesti
23.00	Nanizanka:	Storie
straordinarie di Edgar Allan Poe
24.00	Nočne vesti
TELE 4______________
TV Slovenija 1___________
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams
9.20	Šolska TV: dok. Otrok in šola,
9.50	izobraž. oddaja Kruh skozi stoletja, 10.25 tečaj angleščine za najmlajše Muzzy in Gondoland
10.40	Mozaik. Mostovi
11.10	Nanizanka: Zakon v Los Angelesu (pon.)
11.55	Video strani
15.00	Mozaik. Mostovi (pon.), 15.30 Žarišče (pon.)
16.00	Nan.: Ljubezen pa taka (pon.)
16.55	Poslovne informacije in Dnevnik
17.05	Šolska TV (pon.)
18.20	Spored za otroke in mlade: Prometna varnost, 18.40 nanizanka Čudežna leta
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Mihajlo Lomonosov (7.del)
21.25	Tednik
22.30	Dnevnik in vreme
22.50	Nočni program Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Ljubezen pa taka
TV Koper______________________
13.00	Nogomet: Tutto mercoledi
14.00	Nogomet - Pokal pokalov: Kai-serslautern-Sampdoria
15.45	Oddaja o boksu: Bordo Ring
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Nogomet - Pokal UEFA: Zagle-bie Lubin-Bologna
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Rubrika: Tuttocalcio
20.30	Rubrika: Veliki tenis
22.15	TVD Novice
22.30	Tednik: Gol d'Europa
23.30	Oddaja o boksu: Bordo Ring
24.30	Veliki tenis (pon.)
TV Slovenija 2
17.30	Studio Ljubljana
19.00	Nanizanka: 'Alo, 'alo
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Dokumentarna oddaja: Slovenija
20.50	Mali koncert
21.00	Dok.: Afera prisluškovanja
21.30	Večerni gost: Drago Habjan
22.05	Videogodba
2.50	Poskusni satelitski prenosi
■ RADIO ■' RADIO • RADIO •
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna kronika; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Ekologija danes za boljši jutri; 8.25 Evergreeni; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Ukradeni mesec (L. Aškenazy, 3. del); 9.35 Instrumentalni solisti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Rock zvezde; 12.00 Dobrodošlo poletje!;
12.30	Orkestri; 12.40 Z naših festivalov;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Stari časi družabnosti; 16.45 Potpuri;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden ruskih skladateljev; 18.00 Jugoslavija 1941-1945; 18.30 Soft mušic; 19.20 Žaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
8.05	Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba;
13.30	Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Zborovske pesmi;
19.35	Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije,- 7.30 Dnevni pregled tiska,- 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja;
8.00	Razglednica; 8.25 Pesem tedna;
8.40	Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okoli sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.40 Družinski svet: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Pisali so nam...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna;
14.45	Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 18.30 Najlepše popevke;
19.00	Souvenir dTtaly; 20.00 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Cest la vie; 18.00 Vede-ževalka; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU

Poklon režiserju
Te dni je v Veliki Britaniji izšel življenjepis velikega italijanskega režiserja Michelangela Antonionija (na sliki), ki ravnokar v ZDA končuje snemanje svojega zadnjega filma La ciurma. Izid knjige sovpada z revijo režiserjevih najpomebnejših filmov v londonskem National Film Theatre, ki bo trajala do konca septembra.
Avtor življenjepisa s preprostim naslovom Antoniom je filmski kritik Sam Roh-die, ki se je s svojim delom želel pokloniti - kot je sam izjavil - enemu izmed največjih režiserjev nasploh. Po njegovem je izbira neorealističnega ključa za razlago Anto-nionijevega opusa zavedla na napačno pot tako kritike kot občinstvo. Kljub svetovnemu uspehu filmov Blow Up in Professione Reporter velja Antonioni v mednarodnih filmskih krogih za manj pomebnega režiserja v primerjavi s Fellinijem, Viscontijem in celo Pasolinijem. Po Rohdiejevem mnenju so nekateri nad neorealizmom navdušeni kritiki Antonionija po krivem označili kot »hladnega«. Film Lavventura, s katerim si je italijanski avtor prvič prislužil oznako »ženski režiser«, so kritiki izžvižgali po premieri na cannskem festivalu, medtem ko občinstvo v ZDA še vedno sovraži Zabriskie Point,, v katerem je Antonioni naslikal tamkajšnjo mladino.
Sam Rohdie v svoji knjigi opisuje tudi režiserjeva študijska leta, predvsem obdobje, ki ga je preživel kot filmski kritik pri reviji Cinema. »Že takrat je težil k novemu, modernemu filmu in odklanjal konvencionalne pripovedne oblike,« trdi Rohdie. Po njegovem je Antonionijev slog sličen Rossellinijevemu, saj oba režiserja stalno oprezujeta, da bi odkrila lastni trenutek »filmske resnice«.
L'UOMO DEL SUD — The Southerner — Južnjak, ZDA 1945.
V četrtek, 20. septembra, ob 10.30, na Canale 5.
Pustolovski film. Mojster francoskega filmskega realizma, Jean Renoir, je med drugo svetovno vojno posnel nekaj filmov v ZDA, kjer je bil v izgnanstvu. Najboljše delo iz tega obdobja je verjetno The Southerner. V njem je Renoir Iz učinkovito in občuteno fotografijo naslikal težko življenje poljedelca in njegove družine, ki skuša spet oživiti zapuščeno kmetijo in se mora spoprijeti s številnimi težavami, od sovražnosti sosedov db nadležnosti narave in bolezni otrok. Vendar »beli« revež v domovini »črnih« revežev vztraja v svoji samonikli borbi, dokler ni njegov trud poplačan. Avtor Marseljeze in Velike iluzije, velikih retoričnih in poetičnih zgodovinskih epov, je v tem filmu našel prabitnost in harmonično zbranost za antropološko slikanje človekovega boja za obstanek, ki ju bo uprizoril tudi v indijskem filmskem potopisu Reka.

VIDEO NOTES

Oddaja:_______
Ura: _

||
■Hliiiii
'M
1 M
A
I
1
■ ITAL	1 J A N S K E	TV M R E 2	r e •
			
RAI 1	RAI 2	RAI 3	
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Film: Faccia da schiaffi (kom., It. 1969, r. Armando Crispino, i. Gi-anni Morandi), vmes (11.55) vreme in kratke vesti
12.30	Nan.: Provaci ancora Harry
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Ciao fortuna
14.15	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Dežele v ogledalu: Apulija
16.00	Mlad. oddaja: Aspettando Big!
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Aspetta e ved...RAI!
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Film: Sing Sing (kom., It. 1983, r. Sergio Corbucci, i. Adriano,Ce-lentano, Enrico Montesano)
22.35	Dnevnik
22.45	Variete: Top '90
24.00	Nočni dnevnik in vreme 0.10 Petrarcov Canzoniere
0.35 Film: II mio socio (kom., Fr. 1979, r. Renč Gainville, i. Michel Ser-rault, Claudine Auger)
8.15	Nanizanki: Lassie, 8.40 Ho spo-sato tutta la famiglia
9.30	Tečaj angleščine in francoščine
10.00	Film: La signora delle undici (dram., Fr. 1947, r. J.Devaivre)
11.30	Nan. : II brivido delLimprevisto
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in med. rubrika
13.30	Rubrika o gospodarstvu
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nanizanka: Saranno famosi
15.15	Variete: Ghibli
16.25	Nanizanka: Mr. Belvedere
16.50	Film: Sopra di noi il mare (vojni, VB 1965, r. Ralph Thomas, i. John Mills)
18.30	Športne vesti
18.45	Nan.:Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Glasbena komedija: A che ser-vono gli uomini? (i. Ombretta Golli, glasba Giorgio Gaber)
22.55	Dnevnik - nocoj
23.05	Dok.: Po deželi melodrame
23.55	Dnevnik, vreme in horoskop 0.10 Film: S.P.V.S. (kom., ZDA 1975, r.
Irving Kershner, i. Elliott Gould)
Gaberjeve skladbe za glasbeno komedijo
sprašuje u je na
bil
simpatična Ombretta Coli sporedu nocoj ob 20.30
l po eda-
Le čemu služijo moški, se sp (na sliki) v glasbeni komediji, ki
drugi državni mreži. Predstava je bila posneta lani v rimskem gled lišču Sistina. Zgodba pripoveduje o uspešni ženski, ki bi rada imela otroka, vendar se noče čustveno zaplesti z moškim. Avtorica besedila je laia Fiastri, glasbo pa je spisal Giorgio Gaber. Poleg Ombrette nastopajo Stefano Santospago, Pino Ouartullo in Patrizia Pellegrino.
12.00	Vabilo v gledališče: Medeja (Evripid, i. Sarah Ferrati)
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarna oddaja: Tisočletje kijevske cerkve - Zgodovina in liturgija
15.30	Vodno smučanje (iz Milana)
16.10	Jahanje
16.50	Mednarodni turnir v biljardu
17.50	Kolesarska rubrika: Biči & Bike
18.10	Poletje Magazine 3
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci
20.00	Variete: Prove tecniche ore 20.00 (vodi Piero Chiambretti)
20.30	Nanizanka: I professionals - La grande rapina
21.25	Film: Duel (pust., ZDA 1972, r. Števen Spielberg, i. Dennis We-aver, Jacgueline Scott)
22.55	Večerni dnevnik
23.00	Aktualno: Lo spettacolo in confi-denza - Laura Morante
23.40	Pred 20 leti 0.05 Nočni dnevnik
■ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
8.00	Nanizanke:	Simon
Templar, 9.00 Alfred Hitchcock, 9.30 Dia-'' monds
10.30	Film: Molly (kom., ZDA 1950, r. Walter Hart, i. pertrude Berg)
12.30	Nan.: Due come noi
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	II gioco delle coppie
-15.00 Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro, 16.30 Gara TV
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 17.50 O.K. II prezzo d giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Glasbena oddaja: Vota la voce '90
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.00	Nan.: Marcus Welby
RETE 4_____________
8.30	Nad.: Una vita da vive-re, 9.30 Andrea Celes-te, 10.00 Amandoti,
10.30	Aspettando il do-mani, 11.00 Gosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja
13.35	Nad.: Sentieri
15.40	Nan.: Falcon Crest
16.45	Nad.: La valle dei pini
17.20	Nanizanka: General
Hospital
17.55	Nad.: Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Dynasty
20.30	Film: La donna del fiu-me (dram., It. 1955, r. Mario Soldati, i. Sop-hia Loren, Rick Bat-taglia)
22.30	Film: Matrimonio all'i-taliana (kom., It. 1964, r. Vittorio De Sica, i. Sophia Loren, Marcel-lo Mastroianni)
• 0.25 Nanizanki: Mannix,
1.25	Barnaby Jones
ITALIA1____________
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nan.: Webster, 9.00 Arnold, 9.30 La piccola grande Neli, 10.00 Amore in soffitta, 10.30 Famiglia Brady, 11.00 Strega per amore,
11.30	Tre nipoti e un maggiordomo, 12.00 Famiglia Addams,
12.30	Benson, 13.00 Famiglia Bradford, 14.00 Happy Days, 14.30 Compagni di scuola,
15.00	Supercar
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka in risanke
18.00	Nanizanke: Batman,
18.30	Tarzan, 19.30 Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Film: Bat 21 (vojni, ZDA 1988, r. P. Markle, i. Gene Hackman, Danny Glover)
22.35	Rubrika: Calciomania
23.40	PlayBoyShow 0.40 Nanizanki: Chips, 1.40 Benson
OPEON_______________
8.30	Nanizanke: Arthur re dei britanni, 9.30 Lare-do, 10.30 The Collabo-rators, 11.30 Le spie
12.30	Filmi in risanke
15.00	Nan.: Captain Power
15.30	Film: Acguasanta Joe (vestern, It. 1971, r. Mario Gariazzo)
17.00	Nanizanki:	Zufall,
18.00	Galactica
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: A faccia nuda (krim., ZDA 1984, r. Bryan Forbes, i. Roger Moore, Rod Steiger)
22.30	Aktualno: Blue News
23.00	Film: Columbia Con-, nection (pust., r. Lan
Kowalewich, i. Britt Ekland)
0.30 Rubrika o motorjih
TMC__________________
8.30	Nanizanke: Get Smart,
9.00	Petrocelli, 10.00 Condo
10.30	Nad.:Terresconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Dok. oddaja: Tajnosti in skrivnosti
13.00	Športne vesti
13.15	Dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Illusione (dram., VB 1952, r. Harold French, i. C. Rains)
16.30	Aktualno: Ženska TV
18.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
19.00	TV film: Tra il buio e la luce (biog., ZDA
1986, r. R. Butler, i. S. McLaine, zadnji del)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Banane
21.30	Nanizanka: Matlock
22.30	Športna oddaja: Mon-docalcio
24.00	Nočne vesti
0.20 FihmUnlettoinsocie-tci (kom,, Fr. 1975, r. Michel Boisrond, i. ‘ Jane Birkin)
TELEFRIULI__________
10.00	Nadaljevanka:	Un
uomo due donne
11.00	Razstava: Rimska šola
11.30	Nad.: Vite rubate
12.30	Rubrika
13.00	Roza salon
13.05	Nadaljevanke: Capric-cio e passione, 13.40 Potre, 14.20 Un uomo due donne
15.30	Nanizanka: L'albero delle mele
16.00	Risanke
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Voglia d'e-state (pon.)
20.30	Nadaljevanka: Un rei-etto delle isole (i. Maria Carta, 1. del)
22.00	Nanizanka: Julia
22.30	Nočne vesti
23.00	Furlanska noč 0.30 Nočne vesti
TELE 4______________
SLOVENSKE MREŽE ■
TV Slovenija 1	]	[ TV Koper
9.00	Spored za otroke in mlade: nan.
Kljukčeve dogodivščine
9.25	Mozaik. Dokumentarca: Slovenija, 9.50 Afera prisluškovanja
10.20	Nadaljevanka: Mihajlo Lomono-sov (pon. 5. dela)
11.30	Video strani
14.25	Video strani
14.35	Žarišče (pon.)
15.10	Dok.: Slovenija (pon.)
15.35	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije in Dnevnik
17.05	Mozaik. Tednik (pon.)
18.10	Spored za otroke in mlade: dokumentarec Gradovi v Sloveniji,
18.40	nan. Pet prijateljev
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik, vreme, Zrcalo tedna
20.20	Dok.: V 80 dneh okoli sveta
21.15	Nan.: Zakon v Los Angelesu
22.05	Dnevnik in vreme
22.20	Nočni program Sova, vmes nanizanka Družinske vezi in film Vztrajnež (dram., ZDA 1968, r. John Frankenheimer, i. Alan Ba-tes, Dirk Bogarde)
24.50	Video strani
13.00	Tednik: Gol d'Europa
14.00	Rubrika: Veliki tenis
15.45	Oddaja o boksu: Bordo Ring
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Nogomet - špansko prvenstvo
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Rubrika: Tuttocalcio
20.30	Nogomet - nemško prvenstvo
22.15	TVD Novice
22.30	Oddaja o košarki: Assist
23.30	Rubrika: II meglio di Koper
24.30	Nogomet - nemško prvenstvo
TV Slovenija 2	________
13.00	Tenis - Davisov pokal: Jugosla-vija-Švica (iz Splita)
17.30	Studio Maribor
19.00	Ansambel Slovenski muzikanti
19.30	Dnevnik
20.00	žarišče in Oči kritike
21.10	Veliki dirigenti: Bernstein
22.10	Skupščinska kronika
22.40	Tenis - Davisov pokal (posnetek), nato poskusni satelitski prenosi
RADIO ■ RADIO • RADIO •
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 8.30 Veliki uspehi Beatle-sov; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Ukradeni mesec (Ludvik Aškenazy, zadnji del);'9.35 Instrumentalni solisti;
10.00	Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Revival; 12.00 Goriški Film video monitor 1990; 12.20 Orkestri; 12.40 Slovenski zbori; 13.20 Melodije; 13.40 Oblaki so rudeči; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Poletni mozaik; 16.00 Stari časi družabnosti; 16.35 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden ruskih skladateljev; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Zvočne kulise;
19.20	Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.50	Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Petkovo srečanje;
12.10	Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes;
13.30	Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkur-ček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci!;
19.45	Ansambli; 20.00 Za pomorščake;
20.30	Slovencem po svetu,- 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis;
6.30	Jutranjik in cestne informacije;
7.00	Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7-35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj,-
13.15	Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi;
18.30	Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Jutranji almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.30 Obvestila za pomorščake; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Okoli sveta v 81. dneh; 9.15 Clic; 9.35 Pesem po želji;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Superpass;
10.40	Družinsko vesolje; 11.00 Pismo od...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Pesem tedna;
14.45	Edig Galetti; 15.00-18.00 Vse o počitnicah v Jugoslaviji; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir dTtaly;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
PLOŠČA TEDNA
Duran Duran
LIBERTY
Simon Le Bon, John Taylor in Nik Rho-des so se spet predstavili občinstvu z novo LP ploščo Liberty. Tokrat pa sta se jim pridružila še kitarist Warren Cuccurullo, ki je že sodeloval s Frankom Zappo, in bobnar Sterling Campbell, ki je med drugim igral s Cyndy Lauper.
Ansambel z imenom junaka francoskih stripov je nastal leta 1978 v Birminghamu. Po prvih dveh malih ploščah Planet Earth in Careless Memories je bil prvi LP Duran Duran. Takrat sta v skupini igrala še kitarist Andy Taylor in bobnar Roger Taylor.
Ogromne promocijske turneje so v letih 1982-1985 zagotovile ansamblu svetovno slavo. Tedaj se je večkrat govorilo tudi o glasbenem dvoboju s prav tako znano skupino Spandau Ballett. V tem času so izšle plošče Rio, Seven and the Ragged Tiger in Arena, ki so jo posneli v živo. Vsako od teh je spremljal video. V Italiji se je roman Sposerd Simon Le Bon v kratkem uvrstil med najbolj prodane knjige in Duran Duran so sodelovali tudi na Live Aidu. Takoj za tem se je skupina razšla. Andy in John sta ustvarila nov ansambel Power Station, Simon, Nik in Roger pa so nadaljevali pot z novim imenom Arcadia. Leta 1986 so izdali LP Notorius, nato še Big Thing in ob 10-letnici antologijo Decade.
LP Liberty, ki je izšel konec avgusta, so posneli v londonskih Olimpic Studiosih. Produkcijo so podpisali Duran Duran in Chris Kimsey (sodeloval je z Rolling Sto-nes!), pesmi pa je priredil Ted Jenson.
Pesmi na plošči so: Violence of Summer (Love's Taking Over), Liberty, kothead, Serious, Ali Along the Water, Antarctica, First Impression, Read My Lips, Can You Deal With It, Venice Dreaming, Down-town.
DUEL — Dvoboj, ZDA 1971.
V petek, 21. septembra, ob 21.25, na RAI 3.
Pustolovski film. Kaj bi še lahko povedali o tem nadvse morečem in hkrati zelo spektakularnem filmu, ki ga je 26-letni Števen Spielberg posnel kot diplomsko nalogo namenoma za televizijo? Izredna napetost in mojstrsko obvladanje filmskega jezika in tehnike, ki prevevata sleherno sekvenco, sta prepričala producente, da so delo predvajali tudi po kinodvoranah. Po tej arhetipski akcijski psihodrami, v kateri je osamljeni šofer Dennis Weaver nemočna tarča orjaškega tovornjaka, je Spielberg realiziral še drugo groteskno komedijo »on the road« Sugarland Express s pravo armado policijskih avtomobilov, ki zasleduje mali avto in tri nedolžne ljudi v njem skozi neizmerne ameriške planjave. Duel je še vpet v dušeče slepo obzorje poejevskega ali kafkovskega bivanjskega spopada, v »dvoboj« z nevidno in nadrealno tehnološko Pošastjo...
VIDEO NOTES
Oddaja:________________
Postaja:_______________
Ura:___________________
V________________________/
Pravijo, da bogastvo ne prinaša sreče. Sam sem bil sicer vedno o nečem globoko prepričan: če se že moraš jokati, to raje počenjaj v velikem mercedesu kot v malem fiatu. Res pa je, da denar sam po sebi ne reši vseh problemov. O tem se je prepričal tudi bajno bogati Elton John. Angleški pop pevec se je namreč soočil s problemom, ki ga po navadi zmotno pripisujemo zgolj izrinjenim na rob, in sicer z alkoholizmom. Tako vsaj trdi angleški dnevnik The Sun, ki se od vedno preživlja z večjimi ali manjšimi škandalčki.
John se po trditvah bulvarskega časopisa te dni podreja intenzivni terapiji neke organizacije »anonimnih alkoholikov«. V družbi drugih nesrečnežev naj bi mu dvakrat dnevno prali možgane: vsak od pacientov mora pred ostalimi priznati najbolj neprijetne dogodke svoje pivske »kariere«. Na ta način se javno osramoti, kar naj bi ga naposled privedlo do tega, da se za vedno odreče alkoholu.
Ni nam znano, v kakšni meri je opisana terapija učinkovita, vemo pa, čemu gre The Sun naproti, če so njegove trditve iz trte izvite: pred dvema letoma je namreč slavnemu Eltonu Johnu že moral izplačati dve milijardi lir odškodnine, ker je o njem pisal, da se udeležuje homoseksualnih orgij.
Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Branko Lakovič Glasba: Daniela Duic v sodelovanju z Radiom Trst A
Sodelujejo: Damiana Ota, Andrej Šik in Bojana Vatovec Foto: AGI, AP in Križ-mančič
Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.
Danes se bo z nagrajevanjem v neposrednem televizijskem prenosu zaključil 47. beneški festival
Varuj se
BENETKE — Beneški festival se poslavlja od svojega priljubljenega občinstva. Včeraj so namreč predstavili tisku še zadnji film, 27-minutni dokumentarec o Giorgiu Armaniju in njegovih defilejih. Režijo filmskega utrinka je podpisal Martin Scorsese, dosežek skupnega truda pa boste lahko gledali na RAI, zato najbrž nima smisla, da vam podrobno opišem, kako živi Moški v Milanu.
Že pred tem pa smo lahko gledali zadnja dva celovečerna filma 47. festivala, Henry and June Philipa Kaufmana in I Hired a Contract Killer (Najel sem plačanega morilca) Akija Kauris-makija. Prvi je zaključil izbor iriforma-
plačanih morilcev
tivnih filmov, drugi pa je bil sestavni del tekmovalnega sporeda.
Hanry and June je povzročil nič koliko polemik zaradi domnevne škandalozne vsebine. Morda bi bili morali počakati na predstavitev filma, saj bi tako ugotovili, da je Herny and June le dolgočasen prikaz erotičnih doživetij pisatelja Henryja Millera, njegove žene June, Anais Nin in njenega moža Huga. V različnih variantah bodo v isto posteljo lezli Henry, June, Anais in Hugo, skupni trud pa je ovekovečen v romanu Rakov povratnik in v Anaisinih dnevnikih.
Kaufmanov film je razočaral, še posebno zaradi tega, ker je režiser postavil na platno le niz čudovitih obrazov, v elegnatnih rezidencah ali lažno bohemskih podstrešjih, njegov smisel za estetiko pa je vzbujal le zehanje. Še Uma Thurman (June), ki je neutrudno božala zasanjano Mario De Medeiros (Anais) ni zdramila zdolgočasenega občinstva, zato je namreč odveč tudi sleherni poseg cenzure.
Veliko boljši je bil film finskega režiserja Akija Kaurismakija o plačanem morilcu. Režiser zna izbirati scenarije in igralce, poleg tega pa nas še vedno pritegne njegovo manično spajanje plave, rdeče in rumene barve. Tokrat je zapustil Finsko, da bi se podal v Veliko Britanijo in je morda prav v tem ena šibkih točk njegovega osmega celovečerca.
Njegov filmski junak je uradnik Henri (Jean-Pierre Leaud), ki ga bodo nekega dne odslovili brez pravega razloga in mu bodo po petnajstih letih službe podarili pozlačeno uro. Henri je tako ostal popolnoma sam in brez pravega razloga, da bi živel dalje. Rad bi si vzel življenje, pa mu ni usojeno (uslužbenci plinovoda bodo stavkali natanko takrat, ko bo potisnil glavo v peč in odprl pipo...), zato po vse svoje prihranke dal tolpi, ki organizira umore proti plačilu.
Da nesreča nikoli ne počiva, smo lahko preverili že vsi, zato je povsem razumljivo, da bo Henri spet zabredel v težave: našel bo dekle in se vanjo zaljubil prav takrat, ko je morilec, ki ga je sam »naročil«, na tem, da opravi svojo dolžnost. Henri se je medtem premislil, morilca pa ne more več ustaviti, zato mu ne preostane drugega, kot da beži z izvoljenko. Naj vam razodenem še to, da ga lovi morilec, ki umira za rakom in nima časa, da bi pravočasno izvedel umor...
Kaurismaki ima smisel za humor, zato je njegov film obenem tudi izredno prijeten in zabaven, kar mu bo najbrž pomagalo, ko bo treba pred gledalce, ne pa v odnosih z žirijo, ki je običajno vezana na »tragedije« in dramatične vsebine. Sicer pa ga morebitna nagrada na beneškem festivalu zanima kot lanski Sneg. Fant je že zaslovel v svetu in se sedaj zanima izključno za mednarodne produkcije...
EVA FORNAZARIČ
Jean-Pierre Leaud je Henri v filmu finskega režiserja Akija Kaurismdkija. Z njim sta na sliki še dva člana organizacije »plačanih morilcev«
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	ŠTIHOVI DVORANI v četrtek, 20. 9., in petek, 21. 9., ob 21. uri: Ob letu osorej (Bernard Slade), rež. Boris Kobal, igrata Polona Vetrih in Ivo Ban (ponovitvi 27. in 28. 9.).
Mladinsko gledališče
V	ponedeljek, 17. 9., ob 19.30: gledališki musical Skrivnost (Niko Grafenauer-Gojmir Lešnjak), rež. Janez Pipan.
Lutkovno gledališče
V	VELIKI DVORANI danes, 15. 9., ob 11. in 17. uri: Korenčkov palček (Svetlana Makarovič), rež. Slavko Hren.
NOVA GORICA
PDG Nova Gorica
V	SOLKANU v sredo, 19. 9., ob 20. uri: otvoritev gledališke sezone s predpremiero predstave Vida Grantova (Ferdo Kozak), rež. Katarina Pegan (ponovitve 20., 21. in 22. 9.).
• Ob uprizoritvi slovenskega teksta bo v prostorih Zavarovalnice Triglav na ogled razstava Slovenska dramatika na odru PDG.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	GALLUSOVI DVORANI v sredo, 19. 9., ob 20. uri: zaključni koncert ob praznovanju 130-letnice rojstva skladatelja - večer samospevov Fluga Wolfa z mezzosopranistko Marjano Lipovšek in pianistom Gerardom Wyssom.
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v torek, 25. 9., ob 20. uri: koncert APZ France Prešeren iz Kranja, dir. Erič Ericson.
V	GALLUSOVI DVORANI v četrtek, 27. 9., in petek, 28. 9., ob 19.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dir. Janos Kovacs, pianistka Ingeborg Baldaszti (Mozart, R. Strauss).
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v četrtek, 4. 10, ob 19.30: v okviru Mednarodnega mojstrskega ciklusa - klavirski recital Stefana Vladarja (Mozart, Brahms).
Festival
V	VITEŠKI DVORANI v sredo, 26. 9., ob 19.30: v okviru ciklusa Vrhunski domači in tuji umetniki - koncert sopranistke Irene Baar in pianista Lada Mlinariča (Mozart, Wolf, Schubert).
FIUMICELLO
Park vile Rigatti
V	nedeljo, 16. 9., ob 18. uri: koncert Tržaškega trobilnega kvinteta (Debussy, Haydn, Bach, Scott Joplin, Gabrieli, Waller).
PADOVA
Avditorij Cesare Pollini
V	nedeljo, 16. 9., ob 11. uri: koncert kornomega orkestra I Solisti Veneti, pianistka Stefania Mormone, dir. Claudio Scimone (Mozart, Rossini, Beethoven).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	LINHARTOVI DVORANI v ponedeljek, 24. 9., ob 20. uri: nastop folklornega umetniškega ansambla Kozaki iz Kubana (ZSSR).
ZAKOJCA
Na Bevkovi domačiji
V	nedeljo, 16. 9., ob 11. uri: Shod Slovencev - ob 100-letnici rojstva slovenskega pisatelja Franceta Bevka, slovesno odprtje Bevkove domačije s slavnostnim govorom Cirila Zlobca, člana predsedstva Republike Slovenije.
LJUBLJANA
□	MODERNA GALERIJA (Cankarjeva 15 - tel. 061/214106): Dela jugoslovanskih avtorjev iz zbirke Moderne galerije (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, še do jutri, 16. 9.); razstava Vidiki minimalnega - minimalizem v slovenski umetnosti 1968-1980 (isti umik, do 23. 9.).
□	MALA GALERIJA (Titova 11 - tel. 061/214106): razstava najnovejših skulptur Zmaga Posege (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto).
□	CANKARJEV DOM (Kidričev park 1 - tel. 061/221121): razstava Marca Chagalla - 100 jedkanic za La Fontainove Basni (vsak dan 12-20, ob nedeljah in praznikih 15-18, do 6. 10.).
□	MALA FOTOGALERIJA CD (Kidričev park 1 - tel. 061/221121): razstava Janusza Piszczatowskega (vsak dan 12-20, ob nedeljah in praznikih 15-18, do 23. 10.).
□	NARODNI MUZEJ (Trg herojev 1 - tel. 061/218886); razstava Človek in čebela - Čebelarstvo na Slovenskem v tradicionalnem gospodarstvu in ljudski umetnosti (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 30. 9.).
□	MESTNA GALERIJA (Mestni trg 5 - tel. 061/212896): Park kot kulturni prostor (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto).
IDRIJA
□	GALERIJA IDRIJA: Idrijski rudnik skozi stoletja - razstava ob 500-letnici rudnika živega srebra (do 26. 9.).
IZOLA
□ GALERIJA INSULA (Smrekarjeva 20): slikarska razstava španskega umetnika Fernanda Bermeja.
KOPER
□	GALERIJA MEDUZA (Čevljarska 34 - tel. 066/73753): fotografska razstava španskega avtorja Luisa Escobarja (od ponedeljka do petka 10-12.30 in 17-19, ob sobotah 10-12.30, ob nedeljah zaprto).
□	GALERIJA LOŽA (Titov trg 1 - tel. 066/73753): razstava del 15 priznanih jugoslovanskih umetnikov iz gostujoče mariborske galerije LM (od torka do petka 10-12 in 17-19, ob nedeljah 10-12, ob sobotah in ponedeljkih zaprto, do 20. 9.).
VIDEM
□	KNJIGARNA EINAUDI (Ul. Vittorio Venelo 49): Domenico Scandella-Menocchio - inkvizicija v Furlaniji (vsak dan 8.30-12.30 in 15.30-19.30, ob ponedeljkih in praznikih zaprto, do 30. 9.).
□	CENTRO FRIULANO ARTI PLASTICHE (Ul. Beato Odorico 3): razstava del slikarja Orlanda Fasana (vsak dan 17-19.30, ob sobotah 10-12 in 17-19.30, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto, do 29. 9.).
□	BIVŠA CERKEV SV. FRANČIŠKA (Ul. Beato Odorico): Koper med Rimom in Benetkami (vsak dan 9.30-12.30 in 15-18, ob nedeljah 9.30-12.30, ob ponedeljkih zaprto, do 14. 10.).
□	AL LABORATORIO DUE (Ul. Giusti 2): razstava starih slik od 16. do 19. stoletja (vsak dan 11-12.30 in 17.30-19.30, ob ponedeljkih in praznikih zaprto, do 30. 9.).
□	GALERIJA IL VENTAGLIO (UL Zanon 18/11): v četrtek, 20. 9., odprtje osebne razstave Claudia Feruglia (vsak dan 10-12.30 in 17-19.30, ob ponedeljkih in praznikih zaprto, do 30. 9.).
PASSARIANO
□	VILA MANIN: razstava Langobardi (vsak dan 9-19, do 11. 11.). Poleg osrednje razstave je v Umetnostni tiskarni Falaschi (v isti stavbi) na ogled 100 tekstov o Langobardih (isti urnik, do 11. 11.).
ČEDAD
□	PALAČA DEI PROVVEDITORI: razstava Langobardi (vsak dan 9-19, do 11. 11.).
PUŠJA VAS
□	GALERIJA LA PORTA: nocoj, 15. 9., ob 19. uri odprtje antološke razstave velikih furlanskih umetnikov, razstavljajo Afro, Zigaina, Calligaro, Anzil, Lucatello, Ceschia, Ciussi, D'OUvo in Colo (vsak dan 16-19).
SAN DANIELE
□	PALAČA SONVILLA: nocoj, 15. 9., ob 18.30 odprtje razstave Franco Murer - zadnjih deset let slikarstva (vsak dan 10-12 in 15.30-20, ob nedeljah in praznikih 9.30-21, do 15. 10.).
VILLA VICENTINA
□	GALERIJA IL MERCATO DELUARTE: Umetnost starega tiska (vsak dan 11-12.30 in 17.30-19.30, ob ponedeljkih zaprto, do 30. 9.).
BRUGNERA (PN)
□	VILA VARDA: antološka razstava furlanskega slikarja Anzila (vsak dan 16-19.30, ob sobotah in nedeljah 10-12 in 15-19.30, ob ponedeljkih zaprto, do 30. 9.).
SPILIMBERGO
□	CERKEV SV. JOŽEFA IN PANTALEJMUNA: Jordanski mozaiki (vsak dan 9-13 in 15-22, ob sobotah in nedeljah 9-2, do 30. 9.).
BENETKE
□	DOŽEVA PALAČA: Tiziano (vsak dan 9-23, ob ponedeljkih zaprto, do 7. 10.).
□	PALAČA GRASSI (San Samuele): Pot sodobne umetnosti - Od Van Gogha do Picassa in od Kandinskega do Pollocka, 150 umetnin iz zbirk newyorškega muzeja Guggenheim (vsak dan 10-19, do 9. 12.).
Horoskop
od sobote, 15. septembra, do petka, 21. septembra 1990
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4.)
— VI IN DELO: Pričakujete lahko prijeten in uspešen delovnik. Spremljalo vas bo dobro počutje in težav ne bo. Mars in Jupiter vam bosta priskočila na pomoč pri uresničitvi vaših načrtov. Ne prenaglite se v neki odločitvi, ker se vam to lahko maščuje. Sreda in četrtek vam ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: Razveselili se boste srečanja z nekom, ki vam je bil vedno drag. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja.
DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN DELO: Zvezde vam še vedno niso povsem naklonjene, zato se boste morali na poti do zaželenih ciljev nekajkrat nekoliko bolj potruditi. Precejšnja je verjetnost kakšnih nepričakovanih težav ali zapletov, prav zaradi tega se med tednom, če je le mogoče, raje izognite zahtevnejšemu delu. VI IN DRUGI: Pozor, ljubljena oseba vas bo postavila na preizkušnjo! Ugodna dneva bosta sobota in četrtek.
LEV (22.7.-22.8.) —
VI IN DELO: Napoved je za vas precej ugodna. Pri delu se vam bodo ponudile nove možnosti in zanimive rešitve zastavljenih načrtov. Marsikaj se bo premaknilo v pozitivno smer. Dvignila se vam bo samozavest in okrepila vera v lastne moči. Torek in petek pa vam bosta za spoznanje manj po godu. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijetne trenutke v izbrani družbi. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja.
BIK (20.4.-20.5.) —
V VI IN DELO: Smeji se vam prijeten in v j uspešen teden.
Dobra Venera, ki je na obisku v sorodnem znamenju, bo poskrbela za dobro voljo in odlično počutje. Računate lahko na dobre delovne rezultate in zanimive priložnosti. Nekoliko manj ugodna dneva bosta sobota in nedelja z neprijazno Luno v Levu. VI IN DRUGI: Kmalu boste našli Pomoč, ki jo potrebujete. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
RAK (21.6.-21.7.) —
VI IN DELO: Te-den bo dokaj ugo-w Cl	den in zadovoljiv.
^	Dober položaj
Merkurja in Venere vam bo v pomoč pri uresničitvi vaših zelja in načrtov. Posrečilo se vam bo prav lepo izpeljati to, kar ste si že dolgo želeli. V ponedeljek vas bo razveselila dobra novica. Možnost prijetnih presenečenj. VI IN DRUGI: O težavah, ki vas tarejo, se pogovorite z zaupno osebo. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek.
DEVICA (23.8.-22.9.) — VI IN I I |f DELO: Pred vami I	je prijetno razgi-
ban delovni teden. Pričakujete lahko nekaj zelo prijetnih in uspešnih dni, obenem pa tudi kakšen neprijeten dogodek, ki vam lahko pokvari razpoloženje. Posebno previdni naj bodo vsi rojeni od 29. 8. do 2. 9. Ponedeljek in četrtek ne bosta preveč ugodna. VI IN DRUGI: Čimprej spregovorite o nečem z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
TEHTNICA (23.9.-22.10.) VI IN DELO: Nebo vam je prijazno, zato vam bo teden ponudil nekaj zanimivih priložnosti, ki vam bodo omogočile uresničitev vaših načrtov. Delo vam bo šlo od rok in težav ni pričakovati. Precejšnja je verjetnost kakršnihkoli spodbudnih vesti. Malo manj ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. VI IN DRUGI: Ne pozabite! Nekdo si zelo želi, da bi ga obiskali. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) — VI
IN DELO: Pred vami je izredno pozitiven in ustvarjalen teden. Ugoden položaj Marsa, Venere in Merkurja bo precej pripomogel k dobremu počutju in boljšim delovnim rezultatom. Uspehi vas bodo ohrabrili in tako tudi spodbudili vaš ustvarjalni elan. Sobota in nedelja pa ne bosta zelo ugodni. VI IN DRUGI: Harmonični bodo predvsem odnosi na družabnem področju. Ugodna bosta torek in petek.
STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN DELO: Teden bo sicer kar ugoden, vendar še vedno obstaja možnost prehodnih težav ali zapletov predvsem v prvih dneh. Zvezde priporočajo preudarnost v odločitvah, čas namreč ni primeren za novosti. Mars in Merkur ne bosta naklonjena rojenim od 28. 11. do 8. 12. VI IN DRUGI: V ponedeljek obvladajte svoje razpoloženje, da se izognete nevšečnostim. Ugodna bosta sobota in četrtek.
KOZOROG (22.12.-19.1.) — VI IN
DELO: Pred vami je zanimiv in pester teden, ki bo poln novosti. Izkoristite pozitiven vpliv neba za uresničitev svojih zamisli. Marsikatera želja se vam bo izpolnila. Posebno srečni in uspešni bodo vsi rojeni od 31. 12. do 6. 1. Za spoznanje bolj muhasta dneva bosta sreda in četrtek. VI IN DRUGI: Ob nekem pogovoru se vam bo utrnila zanimiva misel. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
VODNAR (20.1.-18.2.) VI IN
DELO:	Večina
zvezd vam je naklonjena, tako da težav z delom ne boste imeli. Ugoden položaj Marsa in Merkurja do zelo spodbudno vplival na potek dogodkov in prispeval k boljšemu razpoloženju. Obstaja možnost dodatnega zaslužka. Nekoliko bolj spremenljivi bosta sobota in nedelja. VI IN DRUGI: Spoznali boste, da nekdo vašega zaupanja ni bil vreden. Ugodna bosta sreda in četrtek.
RIBI (19.2.-20.3.)
VI IN DELO: Teden bo sicer pretežno ugoden, vendar v začetku tedna za marsikoga precej mučen in utrudljiv. Po vsej verjetnosti se boste morali srečati z nekaterimi prehodnimi težavami, ki pa jim boste nekako le uspešno kos. Neugodna dneva pa bosta ponedeljek in torek. VI IN DRUGI: Z nekoliko večjo mero strpnosti bi se vaši odnosi z bližnjimi precej izboljšali. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
Po srečanju z novogoriškim županom Pelhanom
SKGZ pozitivno ocenila predlog o dveh Goricah
Danes posvet o violini in finalni nastopi natečaja Lipizer
Na posvetu o goslarstvu počastili tudi gabrsko rodbino Peliconov
Na prvi jesenski seji goriškega pokrajinskega odbora SKGZ, ki jo je vodil predsednik Boris Peric, je tekla beseda o predlogu novogoriškega župana Sergija Pelhana o Gorici in Novi Gorici kot skupnem mestu. S tem v zvezi velja omeniti, da se je pred dnevi novogoriški župan srečal s predstavniki SKGZ in SSO in jim predočil osnutek s celo vrsto predlogov, ki naj bi dali sodelovanju med obema mestoma kakovostnejšo vsebino.
Po daljši razpravi so tudi na seji pokrajinskega odbora SKGZ podprli idejo o kakovostnejšem sodelovanju obeh mest ter s tem v zvezi podčrtali predvsem tiste točke Pelhanovega predloga, ki zadevajo vrednotenje prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti. Predlog, ki ga je v torek podprla tudi skupščinska komisija za mednarodne odnose Republike Slovenije, so člani goriške SKGZ obogatili tudi z nekaterimi sugestijami in dodali nekaj svojih pogledov, da bi duh sodelovanja in prijateljstva ne ostal le na nivoju teoretskega razpravljanja, marveč da bi zaživel med ljudmi in bi ne bil predmet raznovrstnih političnih špekulacij.
O tem pomembnem vprašanju, ki zanima tudi Slovence na Goriškem, bo gotovo še več priložnosti za poglobljene razprave in študije.
V nadaljevanju seje je predsednik Peric obvestil člane pokrajinskega odbora o nekaterih srečanjih, ki jih pokrajinski odbor SKGZ namerava uresničiti s predstavniki slovenske vlade kakor tudi s tukajšnjimi predstavniki krajevnih uprav.
Z umestitvijo novoizvoljenega občinskega sveta bo prišlo tudi do ponovnega imenovanja članov v občinski konzulti za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. S tem v zvezi so na seji imenovali predstavništvo SKGZ v konzulto. Kar pa je pomembnejše, izražena je bila potreba, da bi slovenska konzulta tudi spričo novih pristojnosti, ki so jih z zakonom dobile krajevne uprave, imela pomembnejšo vlogo v stvarnosti Občine Gorica.
Sklepni del seje pa je bil posvečen vprašanjem, ki zadevajo delovanje organizacije. V želji, da bi Zveza postala agilnejša pri reševanju in obravnavanju sprotnih problemov, so imenovali ožje tajništvo, ki ga sestavlja šest članov pokrajinskega odbora.
Z jutrišnjim nagrajevanjem in nastopom najboljših violinistov se bo v deželnem avditoriju zaključil 9. mednarodni violinski natečaj Rodolfo Lipizer, ki je tudi pritegnil pozornost številnih ljubiteljev glasbe.
Natečaj pa je obenem priložnost, da violina stopi v ospredje. Zaradi tega so prireditelji pomislili tudi na razstavo ter organizirali mednarodni posvet o goslarstvu, ki je potekal včeraj v sejni dvorani goriške Pokrajine.
Na njem se je uvodoma predsednik organizacijskega odbora prof. Lorenza Oualli spomnil na violinista in dirigenta Rodolfa Lipizerja ter na slovito rodbino gabrskih goslarjev Pelicon, ki se je s to obrtjo ukvarjala skoraj sto-petdeset let. Gotovo najbolj znan je bil Anton Pelicon (1759 - 1850), ki je svoja glasbila prodajal v številne države Evrope. Peliconova tradicija pa se je nadaljevala tudi v kasnejših dobah, ko so se z goslarstvom ukvarjali njegovi sinovi in vnuki. O Antonu Peliconu je na včerajšnjem posvetu podrobneje spregovoril goslar Gio Batta Bizzi, ki je izpostavil lik goriškega goslarskega umetnika.
Kar zadeva mednarodno tekmovanje, je ocenjevalna komisija izbrala šesterico finalistov, ki se bodo občin-
stvu predstavili danes in jutri zvečer v deželnem avditoriju ob Simfoničnem orkestru Sudetov pod vodstvom Jožefa Wilkomirskega. To so: Mircea Kalin (Romunija), Mieko Kanno (Japonska), Annalee Patipatanakoon (Kanada), Nikita Gleb, Mikhail Tsin-man (oba Sovjetska zveza) in Myriam
Dal Don (Italija). Povejmo, da se bo danes na Pokrajini s pričetkom ob 9.30 začel mednarodni posvet o violinski glasbi.
Na sliki (foto Pavšič) trenutek s posveta o goslarstvu med pozdravom predsednika organizacijskega odbora Lorenza Ouallija.
Finansiranje za obnovo Espomega
Pri goriški Sejemski ustanovi izrekajo veliko zadovoljstvo zaradi sklepa deželne uprave, da dodeli Goriški trgovinski zbornici izredni prispevek za nujna popravila na razstavišču Espo-mego. Dežela je v ta namen dodelila milijardo 300 milijonov lir, kot smo včeraj na kratko poročali na tržaški strani našega dnevnika. Denar je potreben za prilagoditev razstavnih hal in konferenčne dvorane strožjim predpisom glede varnosti. Najzahtevnejši poseg bo celovita obnova elektičnih napeljav.
Brez tega prispevka, utemeljujejo pri Sejemski ustanovi, so celo tvegali zaprtje razstavišča v začetku prihodnjega leta. Ta nevarnost je torej sedaj mimo. To je še posebno pomembno, ker se bo v prihodnjem letu delovanje konferenčne dvorane gotovo občutno povečalo. Kmalu bodo namreč začeli obnovo deželne palače v Ul. Roma, ki bo zaradi preureditve tamkajšnjega avditorija prikrajšala Gorico za najbrž najpomembnejšo dvorano, v kateri se vsako leto odvija več sto prireditev. Mnoge posvete, kongrese in srečanja bodo tako v prihodnjih dveh letih -toliko naj bi trajala obnova avditorija - prirejali v dvorani Espomego, ki je z več kot 250 sedeži primerna za številne manifestacije.
Predsednik Trgovinske zbornice Be-vilacgua se je včeraj zahvalil deželni upravi za razumevanje in hitro dodelitev potrebnih sredstev.
Na tiskovni konferenci prisotni tudi tuji poslovni partnerji
Novogoriški Primex uspešno posluje in izvaja nove razvojne programe
Podjetje za mednarodno trgovino in kooperacije Primex v Rožni dolini kljub sedanji družbenogospodarski in politični krizi v Sloveniji in Jugoslaviji še zmeraj zelo uspešno posluje, ter izvaja tudi nove razvojne programe. Dejstva in podrobnosti o tem so na novinarski konferenci včeraj posredovali direktor Primex-a Aleksander Lovec in njegovi sodelavci. Poleg slovenskih se je novinarske konference udeležilo tudi več srbskih časnikarjev iz Beograda. Navzoči pa so bili še predstavniki Združenja industrijcev iz Pordenona, industrije nožev Fedrigo iz Acgui Terme v Piemontu, ki bo v Carinski coni Primex na mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi kmalu odprla svoj obrat, ter velike francoske industrije pohištva Parisot. Slednji so ugodno ocenili poslovne stike in sodelovanje s Primex-om, ki sta ga omenjeni industriji tudi izbrali za svojega predstavnika v Jugoslaviji ter v državah vzhodne Evrope.
Primex razvija najrazličnejše oblike poslovanja, ki skupaj tvorijo izmenjave in kooperacije v smislu in pomenih, ki jih uveljavlja razvita Evropa. Gre za zunanjo trgovino, mednarodni transport, špedicijo, skladiščno dejavnost, zastopanje tujih podjetij, uporabo Carinske cone, ki jo je Pri-mex tudi sam ustanovil in zgradil, pa za poslovanje prek lastnih ali pa podjetij z mešanim kapitalom v Italiji in v Avstriji. Podjetje ima svoja predstavništva v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Sarajevu, Skopju, Novem Sadu in v Beogradu.
Direktor Lovec je povedal, da je podjetje od januarja in do konca avgusta letos imelo za okrog 240 milijard lir realizacije, promet pa naj bi do konca leta dosegel skupaj približno 380 milijard lir. Skoraj v vseh dejavnostih presegajo cilje predvidene z letnim načrtom; izjema je izvoz, ki nazaduje. Spričo liberalizacije zunanje trgovine se je namreč močno povečalo število podjetij, ki poskušajo izvažati, zaradi česar se je delež posameznih organizacij zmanjšal. Narašča pa uvoz iz tujine, ker država pospešuje uvoz, da bi z njim spodbujali domače dejavnosti k boljši proizvodnji in racionalnejšemu poslovanju.
Gospodarski sistem, ki ga določa predvsem osrednja vlada v Beogradu, ima za Primex tudi druge posledice. Carinska cona, ki je usmerjena v izvoz, ni deležna nobene posebne pomoči ali olajšav, tako, da je po pravicah in možnostih na področju izvoza skoraj povsem izenačena z drugimi podjetji. Ob taki pravni in politični negotovosti ter še zmeraj neurejenih odnosih na tržišču, se podjetje neprestano prilagaja novim možnostim in zahtevam. V Carinski coni bodo sicer tudi v prihodnje pospeševali proizvodnjo in dejavnosti za izvoz, vendar bodo del prostorov uporabili tudi za druge potrebe. V njej bodo na primer razvili grosis-tično-distribucijski center za uvoz blaga iz tujine. To sodi v sklop razvijanja tako imenovanega PROJEKTA 250, ki je v bistvu sistem za prodajo blaga v lastnem imenu in za lasten račun. Primex se bo torej razvil tudi v veliko organizacijo za prodajo uvoženega blaga po vsej Jugoslaviji, pri čimer bi lahko sodeloval tudi z okrog 100 zasebniki, ki imajo sedaj svoja majhna trgovska podjetja za izvoz ali uvoz blaga. Promet, ki bi ga ustvarili po omenjenem projektu naj bi postopno dosegel okoli 250 milijard lir letno.
Drugi sklop novosti, ki so jih sporočili včeraj, se nanaša na naložbe, ki jih Primex izvaja letos. Dosegle bodo skupaj približno 5 milijonov dolarjev. Širijo zgradbo s sedežem podjetja v Rožni dolini, kjer bodo uredili poslovni prostor za dejavnosti drobnega gospodarstva; posodabljajo službe za informatiko in računalništvo; na Mejnem prehodu Robič pri Kobaridu je Primex skupaj s tolminskim podjetjem Alp-comerce zgradil novo brezcarinsko trgovino; novo tako trgovino bodo te dni začeli graditi na Mejnem prehodu Neblo v Goriških Brdih; Primex nadalje modernizira veliko industrijsko žago v Savskem marofu na Hrvaškem in podoben obrat v Bosni; med investicijami pa je še gradnja posebnega terminala za les na Mejnem prehodu Vrtojba.
Na novinarski konferenci smo zvedeli, da se bo Primex iz sedanjega družbenega podjetja še letos preoblikoval v delniško družbo. Z nakupom delnic bodo solastniki družbe Primex lahko postali tudi tujci oz. njihova podjetja.
MARJAN DROBEŽ
Danes in jutri dve pomembni slovesnosti v Medeji
Pet let pobratenja z Vrtojbo in dan pogrešarah v vojnah
V Medeji bodo danes proslavili 5. obletnico pobratenja s krajevno skupnostjo iz Vrtojbe. V prvih popoldanskih urah bodo na vrsti športniki in sicer balinarji in nogometaši, sledil bo slikarski-ex tempore za osnovnošolce. Osrednji del srečanja bo ob 19.30 s kulturnim sporedom in govoroma župana iz Medeje in predsednika krajevne skupnosti iz Vrtojbe.
Jutri dopoldne bo pri spomeniku Ara pacis na Medejskem griču komemoracija dneva pogrešanih v vojni. Na slovesnosti, ki se bo začela ob 10. uri, napoveduj ejo sodelovanj eobrambnega ministra Rognonija. Prižgali bodo pla-
men bratstva, počastili padle, sledila bo maša in govori oblasti.
Podpisi m referendume
Zeleni golobice bodo danes in jutri zbirali podpise za šestih deželnih referendumov o vprašanjih okolja. Danes bodo od 16.30 do 19.30 na Korzu Italia (pred kinom Corso, ob slabem vremenu pa v pasaži na Verdijevem Korzu) in od 16.30 do 19.30 na Trgu Unita v Gradišču. Jutri bodo zbirali podpise od 10.30 do 12.30 na trgu v Podturnu in popoldne na srečanju godb v Turjaku.
S posredovanjem goriške Slovenske skupnosti
Delegacija Demosa pri Scaranu
V četrtek je delegacija novogoriškega DEMOS-a obiskala goriškega župana Scarana. Pri organizaciji obiska je posredovala Slovenska skupnost iz Gorice, ki je tudi sama sodelovala pri pogovorih. Šlo je za prvo uradno srečanje med predstavniki novih političnih strank iz novogoriškega območja in goriško upravo, ki jo je poleg župana zastopal tudi odbornik SSk Marjan Breščak.
Glavna tema srečanja je bilo vprašanje sodelovanja med obema občinama. Politiki novogoriškega DEMOS-a_(N. Bolcar, B. Podveršič, T. Marušič, J. Vuk in Z. Pelikan) so povedali, da se vsekakor zavzemajo za obogatitev že tradicionalnih odnosov med obema mestoma. Poudarili pa so, da bi morali biti predlogi za medsebojno sodelovanje sad predhodnega dogovora med predstavniki vseh političnih strank, ki sp zastopane v novogoriški občinski skupščini.
Župan Scarano je z zadovoljstvom vzel na znanje DEMOS-ovo stališče. Dodal je še, da pričakuje, da bodo v mešanih komisijah za sodelovanje med obema občinama, proporcionalno zastopani predstavniki vseh strank, ki predstavljajo sedanjo politično podobo Nove Gorice.
Občinski svetovalci KPI
V*VV	•	J 1 1 J•
o razčiščevanju preteklosti
Občinski svetovalci KPI Busolini, Bratina, Komel in Lamberti so naslovili županu Scaranu pismo v zvezi z nedavno zahtevo MSI, naj goriški komunisti odprejo svoje arhive glede dogodkov v povojnih letih.
V pismu zavračajo grobo instrumen-talizacijo misovcev. Predvsem teh arhivov sploh ni, pravijo, vsekakor pa misovci niso moralno in zgodovinsko upravičeni, da bi zahtevali karkoli, saj so nasledniki fašizma, ki nosi glavno odgovornost za tragedije naše preteklosti. Nadalje ugotavljajo, da je skrajno nekorekten vsak poskus ocenjevanja posameznih dogodkov preteklosti ob neupoštevanju zgodovinskega konteksta, in obsojajo tiskovno kampanjo - ki ji niso tuji politični krogi raznih strank -, ki skuša postaviti na zatožno klop odporniško gibanje in njegovo vlogo pri uveljavitivi demokracije, republike in njene ustave. Cilj te kampanje, menijo podpisniki, pa je postaviti v kot današnje komuniste (in ne tiste izpred 45 let) in obdržati vso oblast.
Komunisti menijo, da je treba razčistiti vso zgodovino: vojno, ki sta jo zanetila nacizem in fašizem, milijone mrtvih, uničevalna taborišča, partizanstvo in odporništvo, povojne deportacije, določitev meje ter nasilje v naslednjih treh letih s preganjanjem, napadi, diskriminacijami in umori komunistov, sindikalistov in partizanov. Dve sta poti za razčiščevanje. Ena,
glede deportirancev, je v arhivskem gradivu. V Jugoslaviji se končno odpirajo arhivi, enako zagotavlja italijanska vojska, prav tako pa bi morale odpreti arhive tukajšnje oblasti in omogočiti njihovo preučitev mednarodni komisiji izvedencev ob sodelovanju tudi pristojnih deželnih inštitutov. Druga, glede povojnih dogodkov, pa je v preučitvi gradiva v arhivih policije, sodstva, karabinjerjev in zavzeniš-ke oblasti. Samo tako, zaključujejo podpisniki, bo mogoče po skoraj 50 letih osvetliti tisto obdobje naše zgodovine in narediti konec enostranski instrumentalni zlorabi takratnih dogodkov v današnje politične namene.
Za rešetkami skupina Bolgarov
Pri Kobaridu so včeraj zjutraj aretirali skupino sedmih bolgarskih pri-bežnikov, ki so v zadnjih dneh opravili vrsto kaznivih dejanj po Jugoslaviji.
Zlikovci, čigar imena preiskovalci niso povedali in ki so brez dovoljenja prečkali mejo pri Dimitrogradu, so v Nišu ukradli avtomobil in se pripeljali v Slovenijo, kjer so izvedli več tatvin. Po zadnjem podvigu v Ročinju pa so jim stopili na prste policaji. Tri so aretirali kar v avtomobilu, ostale štiri pa so ne"kaj časa kasneje našli skrite ob bregu Idrijce.
POZIV ZSKD
Zveza slovenskih kulturnih društev poziva vse, naj se jutri množično udeležijo osrednje slovesnosti v Zakojci ob 100-let-nici rojstva pisatelja in narodnega buditelja Franceta Bevka.
" ZSKD nadalje obvešča, da je skupni odhod v Zakojco ob 8.30 pred mejnim prehodom Rdeča hiša.
Je bil mož priseben?
Psihiater bo moral ugotoviti, ali je bil 47-letni Giampaolo Brass iz Gradišča priseben, ko je pred enim tednom vlomil v jestvinsko trgovino Oasi. v Ul. Alviano. Možakarja so takrat aretirali, sicer pa je imel v zadnjem času pogosto opravka s policijo. Včeraj so mu sodili na preturi, kjer so na prošnjo branilca dr. Bevilacgue odložili nadaljevanj^ postopka. Pretor bo v prihodnjih dneh imenoval sodnega izvedenca za psihiatrični pregled.
razna obvestila
Knjižnica Damira Feigla bo od ponedeljka, 17. t. m„ odprta ob delavnikih od 10. do 12. in od 13. do 17. ure. Ob četrtkih bo knjižnica odprta samo popoldne.
Občina Sovodnje obvešča, da bo podjetje Mazzulini namesto 29. t. m. pobiralo železo, papir in odpadne premete v soboto, 22. t. m.
izleti
Slovensko planinsko društvo priredi 23. t. m. družinski avtobusni izlet na Lisco pri Sevnici z ogledom raznih zanimivosti. Informacije in prijave samo še danes v trgovini Bavcon.
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bo avtobus za izlet na Sicilijo odšel s Travnika jutri, 16. t. m., ob 5.45 in se bo nato ustavil v Štandrežu in Sovod-njah. Priporoča se točnost.
Društvo slovenskih upokojencev prireja v četrtek, 27. t. m., enodnevni izlet k pobratenemu društvu upokojencev v Trbovlje. Vpispvanje (do zasedbe mest v avtobusu) v četrtek, 20. t. m., od 10. do 12. ure na sedežu in pri poverjenikih.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Caccia a ottobre rosso«..
VERDI 17.30-22.00 »Pretty woman«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Moana e Ciccio-lina mondiali«. Prep. ml. pod 18. letom-
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 »Šofer gospe Daisy«, 22.30 »Nočna potovanja«-
SVOBODA Šempeter 20.30 »Lov na rdeči oktober«.
DESKLE 20.00 »Nore zgodbe barona Miinchausna«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel-410340.
__________pogrebi_____________
Danes v Gorici ob 8.30 Francesco Len-hardt iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Adelma Angel^ Bevcic .iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče.
Sterile
irvita-
zione
Grob oportunističnega kralja na slovenski zemlji na Osla\ju?
Vtis imamo, da nekateri čisto osamljeni ljudje v Gorici čutijo občasno Potrebo, da se oglašajo s preživelimi Protislovenskimi izpadi in pogrevanjem stare in skisane supernaciona-hstične mineštre. Vtis imamo, da se morajo nekateri očistiti svojih prastarih »grehov«, ker so morda med predniki imeli koga, ki je bil slovenske krvi ali je bil preveč naklonjen do someščanov slovenske narodnosti. Če Poglobljeno pogledamo v goriško zgodovino, če skrbno pregledamo vse dokumente in ne samo tistih, ki nam Prijajo, ne samo tistih v enem samem jeziku (za popolno spoznavanje goriš-ke zgodovine je treba prebirati dokumente v treh jezikih), bomo lahko ugotovili, da je med Italijani in Slovenci bilo več razlogov za sporazumevanje in zbliževanje kot pa za spore. Tako je tudi dandanes. Nekaterim Pa ni za to, da bi se spoprijateljili ljudje dveh narodnosti, ki govore dva jezika. Kar je slovenskega jim ne prija. Pa naj bo to slovensko govorjenje v rajonskem svetu, slovenski pozdrav v občinskem ali pokrajinskem svetu, kjudem, ki posedajo v kaki goriški kavarni, ni všeč niti če se kdo v njihovi bližini pogovarja v slovenskem jeziku. Prav tako jim niso všeč slovenske šole ter uspehi slovenskih trgovcev. Skratka, slovenščino in slovenske ljudi, bi radi spravili iz tčga kraja. Njihovo rogoviljenje je zares »sterile irri-lazione«, kot so včeraj napisali v tiskovnem poročilu še vedno žive organizacije, ki pa sedaj le životari. Sreča jo le v tem, da je politična sterilnost doma le pri njih, pri naših ljudeh pa Volja do ustvarjanja. (mw)
S savojsko monarhijo so Italijani dokončno obračunali leta 1946, ko so se na svobodnem referendumu odločili za republiško ureditev države. Čeprav so takrat nekateri trdili, da so na referendumu bile goljufije, so pristojni sodni organi italijanske države ugotovili, da so stvari potekale v redu, in takrat je bila proglašena republika. Takratni poglavar države Umberto je zapustil državo, njegov oče, Viktor Emanuele III. je itak že bival v izgnanstvu, saj ni bilo primerno, da bi v osvobojeni Italiji vladal kralj, ki se je umazal s tem, da je dovolil Mussoliniju, da je prišel na oblast, zatem pa je dovolil, da so istega Mussolinija vrgli, nato pa je korajžno zbežal pred Nemci iz Rima v Pescaro in od tam z ladjo na varnejši jug.
Posmrtni ostanki nekdanjega kralja in njegove soproge Jelene se seveda nahajajo v tujini. Marsikdaj so preživeli monarhisti izrazili željo, da bi te posmrtne ostanke prenesli v Italijo. Glasnejši so ti ljudje postali letos, ko se je šušljajo, da bodo tudi živi Savojci lahko prišli spet v državo. Tem je namreč prepovedan vstop v Republiko Italijo. Ker danes v Italiji nihče ne misli več na ponovno vzpostavitev monarhije, tudi v številnih političnih krogih menijo, da ne bi vrnitev živih Savojcev ali posmrtnih ostankov njhovih prednikov ogrožala republikanske ureditve države.
Kam torej s posmrtnimi ostanki Viktorja Emanuela III. in Jelene? Nekateri so predlagali Pantheon v Rimu, kjer so pokopani nekateri prejšnji italijanski kralji. Pa so se že čuli nasprotni glasovi, češ da ni primerno, da bi tja dali posmrtne ostanka kralja, ki se je onečastil. Sledil je umik v svetišče Superga v Turin, kjer počivajo tisti Savojci, ki so kraljevali Piemontu pred združitvijo Italije. Potem se je oglasil še kdo, ki je predlagal, da bi kraljeve posmrtne ostanke pokopali v vojaškem pokopališču v Redipugliji. Kmalu zatem se je oglasil še znan goriški branilec nacionalističnih svetinj in predlagal kostnico na Os-lavju.
Za ljudi, ki si želijo prenesti posmrtne ostanke zadnjega savojskega kralja v Italijo, je pieteta do mrtvih zadnja stvar. V mislih imajo predvsem politično ovrednotenje dinastije, ki se je tako hudo pregrešila nad italijanskim narodom. Dinastija Savojcev, ki so bili Francozi in doma na zahodni strani Alp, se je razvila najprej v Piemontu, zatem pa, s pomočjo in predvsem po zaslugi Francozov in Prusov (ti so namreč dvakrat, vsak v svoji vojni, premagali Avstrijce, dočim se Piemonteži niso kdovekaj izkazali), na vsem apeninskem polotoku. Nastala je italijanska država. Savojci niso vladali demokratično. Sli so v kolonialne avanture in italijanska vojska je že v prejšnjem stoletju v Eritretji pokazala svojo krutost. Vse to so dokumentirali italijanski zgodovinarji. Doma so poslali vojsko na stavkajoče delavce in general Bava Beccaris je s topovi sredi Milana streljal na neoborožene ljudi. Viktor Emanuel III. ni bil nič boljši od svojih prednikov, saj je leta 1911 dal nalog svojim četam, da vdrejo v Libijo in Kirenajko. Domačini so se upirali dolga desetletja, okupatorska vojska je uporabljala silo. Prav tako je sta vojska in policija uporabljala silo doma proti delavcem, ki so se borili za kruh.
Nekateri pravijo, da je bil Viktor Emanuel III. pošten in bojevit kralj, ki je bil med prvo vojno blizu svojim vojakom, saj da je vsak dan prihajal med nje. Včasih je to bilo tudi res, res pa je tudi, da je ta kralj bil na kosilu v Krminu, ki je bil za takratne pojme vojskovanja daleč od frontne linije. Takratni italijanski vojaki pa so, prav tako kot njihovi avstroogr-ski nasprotniki, živeli v blatu in mrazu v jarkih in kavernah na Krasu, na Sabotinu, na Banjšicah, in molili, da ne bi mesarja generala Gadoma in Boroe-vič sklenila poslati jih v gotovo smrt v eno tolikih soških bitk.
"Junaški" kralj, "zmagoviti" kralj naj bi torej počival na Oslavju, v slovenski vasi. Saj je Oslavje še vedno slovenska vas, pa čeprav to ne prija goriške-mu upokojenemu inženirju. Zaradi Viktorja Emanu-
ela, zaradi Cadorne in zaradi Franca Jožefa ter Boro-eviča, je ta vas veliko pretrpela med prvo svetovno vojno. Vse hiše so bile uničene, saj so se tod več kot leto dni, od maja 1915 do avgusta 1916 med seboj klali italijanski in avstroogrski vojaki. Domačini so morali v begunstvo in ko so se po končani vojni vrnili, so morali začeti znova, zgraditi nove hiše, očistiti zemljo od velikega števila topovskih in drugih izstrelkov.
Viktor Emanuel III. zares ne zasluži, da bi počival v tem kraju. Tudi zaradi tega ne, ker je leta 1922 Benitu Mussoliniju dovolil, da je v državi prevzel oblast po operetnem pohodu na Rim. Tudi zaradi tega ne, ker je potem vseskozi podpiral fašizem, ker je podpisoval zakone in odloke o uvedbi fašistične diktature, o ustanovitvi posebnega fašističnega sodišča, o prepovedi vsakega slovenskega javnega udejstvovanja, ker je napovedal in vodil agresivno vojno proti raznim evropskim državam in še bi lahko naštevali. Ko pa je videl, da z Mussolinijem'konec, je kralj oportunistično zamenjal konja, dal na čelo vlade maršala Badoglia, v septembru 1943, ko so Nemci zasedli Rim (prav v teh dneh so v Rimu počastili junaško obrambo nekaterih oddelkov italijanske vojske in civilistov proti Nemcem), zelo "korajžno" zbežal iz prestolnico na jug, v varno zavetje zaveznikov, in pustil na cedilu tiste vojake, ki so mu prisgeli zvestobo. Takega "Re Soldato" si italijanski vojaki zares niso zaslužili.
Zaradi tega bo najbrž najbolje, da njegovi posmrtni ostanki ostanejo tam kjer so. Če pa jih bodo prenesli v Italijo, potem naj bodo kar shranjeni tam, kjer so ostanki njegovih sorodnikov, njemu podobnih. Zanje ni prostora tam, kjer so pokopani vojaki* ki so jih generali gnali v smrt, neglede ali so to bili italijanski ali avstroogrski generali, ki so takrat živeli v varnem zaledju, v Vidmu ter v Postojni. V naših krajih zares ne potrebujemo novega poveličevanja kralja, ki se je izkazal predvsem kot podpornik fašistične diktature.
MARKO WALTRITSCH
Razprava o problemih prometa v Štandrežu in mestnem središču
Osrednja prireditev bo jutri ob 12. uri
Množično v Zakojco na Bevkovo stoletnico
Problemi, ki se pojavljajo v zvezi s prdmetom, so čedalje bolj prisotni v zavesti občanov. Nič čudnega to-rej, če se rajonski sveti kot glasniki Potreb občanov v odnosu do občin-ske uprave vedno bolj zanimajo za probleme. Te dni so tako v Stan-^težu kot v mestnem središču pobelili največjo pozornost prav tem Problemom.
V Štandrežu se je komisija rajon-skega sveta za promet v razširjeni sestavi srečala na neformalnem sestanku z občinskim odbornikom Marjanom Breščakom, ki je pristo-Jen prav za probleme prometa. Naj-P°lj občuten problem v Štandrežu gotovo promet tovornjakov skozi vas. Rajonski svet je že na prvi seji tem mandatu soglasno odobril zahtevo, naj se Ul. Tabai zapre težke-htu prometu. To zahtevo so občinski Redarji že preučili in jo bodo izvedli Ze v kratkem, brž ko bodo dobili hove prometne table, je povedal odbornik Breščak. Drugače je z drugo Zelo prometno Ulico sv. Mihaela, po kateri vsak dan vozijo številni to-v°rnjaki. Predsednik rajonskega beta Reščič in nekateri drugi svetovalci so se zavzeli, da bi tranzitni težki promet izločili s te ulice in ga Preusmerili na druge ceste, ki ne Sredo skozi vas (dosedanji odsek 56-his, Majnica, avtocestni odcep). Kot Vsaj zasilno in kompromisno rešitev Predlagal, da bi na Ul. sv. Mihae-
la dovolili vožjo tovornjakom le v eni smeri.
Odbornik Breščak, ki kot domačin tudi sam pozna problem, je bil previdnejši in je menil, naj bi zaenkrat zaprli samo Ul. Tabai, čez nekaj mesecev pa preučili učinke tega ukrepa in razmislili o morebitnih drugih prepovedih. Danes, je dejal, je vožnja po Ul. sv, Mihaela potrebna za tovornjake, ki z območja mejnega prehoda peljejo proti Vidmu, tovornjake v obratni smeri pa bodo skušali v Ločniku preusmerjati na Maj-nico in odsek 56 bis, kar bi vsaj delno razbremenilo Štandrež. Ta odgo-vor ni povsem zadovoljil vseh rajonskih svetovalcev, ki so poudarili nevzdržnost sedanjega stanja in potrebo po čim hitrejšem ukrepanju.
Podrobno so nato obravnavali še druge probleme prometa v Štandrežu. Tehniki naj bi preverili stanje glede parkiranja v vasi in uvedbe novih prepovedi. Rajonski predstavniki so nadalje predlagali zamenjavo oz. postavitev novih zrcal na nekaterih križiščih, uvedbo znaka "stop" ne nekaterih križiščih (Ul. Monte Festa,.Regg. Piemonte Reale, Ul. Trieste pri krožnem križišču, kjer naj bi tudi namestili varnostno mrežo) ter predlagal preureditev prometa in parkirišč (tudi avtobusnega) na Pilošču.
S prometnimi vprašanji so se prav tako ubadali v rajonskem svetu za
mestno središče, ki se je sestal pred-sinoči. Obravnavali so predloge posameznih svetovalskih komisij. Komisija za promet je poglobila vprašanje celovitega načrta za parkirišča v mestu in najnovejšo odločitev občinske uprave o zaprtju Raštela ter preureditvi parkiranja na Travniku. Rajonski svetovalci so menili, da je treba uvesti več parkirišč proti plačilu, poostriti nadzorstvo na časovno omejenih parkirnih prostorih tudi izven strogega centra, zavzeli se bodo za izboljšanje civilne vzgoje v zvezi s prometom. Medse bodo povabili poveljnika občinskih redarjev za skupno poglobitev teh vprašanj. Govor je bil še 6 odpravi arhitektonskih pregrad, o socialnih problemih, o kulturnih dejavnostih rajonskega sveta, o zelenju, pri čemer so zahtevali ureditev parka v dolini Korna in razpravljali o pobudi za posaditev novih dreves, saj jih na gredicah drevoredov v rajonu manjka kar 153.
Na seji je bil tudi govor o predlogih novogoriškega župana Pelhana, ki so zbudili zanimanje mestne javnosti. Socialisti, zeleni in komunisti so predlagali, naj bi ta vprašanja -ko bodo predlogi podrobneje oblikovani - poglobili na javnem srečanju. Ugovor iz vrst KD in PSDI, da razprava o tem ne sodi v pristojnosti rajonskega sveta, je povzročil nekaj diskusije, na koncu pa so se zedinili, da se bodo sproti dogovarjali, o čem naj razpravlja svet.
S prižiganjem kresov in nastopom pritrkovalcev in pevskih skupin v raznih krajih Baške grape, se bodo drevi začele slovesnosti ob 100-letnici rojstva pisatelja in narodnega buditelja Franceta Bevka. Osrednji del prireditve pa bo jutri, v nedeljo, ko bodo ob 12. uri odprli prenovljeno Bevkovo domačijo. Ob tej priložnosti bo spregovoril pesnik in član predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec. Shod Slovencev se bo v Zakojci nadaljeval v popoldanskem času z nastopom kulturnih skupin.
Na slikah skici prireditvenega prostora v pomoč obiskovalcem Zakojce.
ZAKOJCA
^ Sp. Sokovo
CERKNO;
{Bevkova domačija
Srednja
prireditveni ™
♦ prostor
ZAKOJCA
Našteli so skoraj milijon 900 tisoč potnikov
Avgusta rekordni promet Ra goriških mejnih prehodih
. Število potnikov skozi goriške mejne prehode se je v mesecu avgustu precej Približalo dvema milijonoma. Skupno je namreč v prejšnjem mesecu potovalo ij °zi mednarodne in maloobmejne prehode v naši pokrajini milijon 889 tisoč 553 Jubi. Gre za izreden porast prometa, saj je julija potovalo čez mejo skoraj 600 s°č ljudi manj, avgusta, lani - avgust je navadno najbolj prometni mesec na p®]! - pa celo 700 tisoč manj.	t
rj Očitno gre tolikšen porast pripisati izrednemu turističnemu valu proti Jugoslaviji. Višek je ta val dosegel prvo soboto avgusta, ko smo prvič na medna-mejnem prehodu pri Štandrežu zabeležili kilometrske vrste turistov, ki ^ čakali na vstop v sosednjo državo. Že na avtocesti je takrat prometna policija cjg?lerjala turiste proti goriškima mednarodnima prehodoma, da bi tako vsaj y n° razbremenili tržaške, kjer so vrste vozil postajale že skoraj apokaliptične. ^ avgustovski statistiki goriške mejne policije tako jasno izhaja, da je bil tokrat ®dnarodni promet (s potnimi listi in osebnimi izkaznicami) občutno večji od a‘°obmejnega.
drž ^arno v mednarodnem prometu so tako našteli skoraj 925 tisoč italijanskih p^avljancv in nekaj manj kot 222 tisoč tujcev, skupno milijon 146 tisoč 594 ®hodov. Med tujci je bilo jugoslovanskih državljanov približno 190 tisoč.
Judi malobmejni promet je bil avgusta nekoliko nad mesečnim povprečjem. 9n navala na mednarodna prehoda se je marsikateri domačin raje izognil n.či in se poslužil prepustnice ter stranskih prehodov. Na njiffso našteli skup-
ju0. Otiraj 743 tisoč potovanj, ^slovanskih upravičencev.
od tega 430 tisoč italijanskih in skoraj 313 tisoč
V Sovodnjah družabno srečanje ob 13. dnevu domačih krvodajalcev
Sovodenjski krvodajalci so se prejšnjo soboto že trinajstič zbrali na vsakoletnem srečanju, ki ga krajevna sekcija prireja ob dnevu krvodajalca. Po položitvi venca k spomeniku padlim in maši za pokojne krvodajalce se je številna družba zbrala v Kulturnem domu. Prisotni 'so bili predstavniki krvodajalskih skupin iz sosednih krajev ter predstavniki krvodajalskih zdur-ženj v Gorici in Tržiču ter predstavniki Rdečega križa Slovenije in področnih odborov iz Ajdovščine, Nove Gorice ter s Sovodnjami pobratne Škofje Loke. Zbrane krvodajalce je nagovoril predsednik sovodenjske sekcije Branko Černič, ki je poudaril pomen darovanja krvi. Sledili so pozdravi številnih gostov, kulturni program in podeljevanje priznanj zaslužnim krvodajalcem.
Na sliki (foto Marinčič) družabni večer krvodajalcev v Sovodnjah.
Odrekel seje ponudbam Ferrarija
Na mednarodnem košarkarskem memorialu C. Stefanel
Nannini: ne!
LONDON — Bliskovito se je včeraj razširila presenetljiva vest, da je italijanski pilot formule ena Alessan-dro Nannini zavrnil ponudbo, da bi v prihodnji tekmovalni sezoni upravljal Ferrarija. Doslej si kaj takega ni privoščil še noben pilot!
»Voziti ferrarija je sen vsakega pilota, še zlasti italijanskega. Toda pozorno sem pretehtal vse možnosti in sklenil, da ostanem pri Benettonu. Slutim, da ima ta team veliko bodočnost. Z Benettonom sodelujem že od vsega začetka, v tem teamu sem zrasel; dobro poznam vse, od članov družine Benetton do zadnjega mehanika. Želim biti soudeležen pri uspehu z novim vozilom, ki ga je zarisal John Barnard.«
Komercialni direktor Benettona Falvio Briatore je dejal, da se čuti počaščenega zaradi Nanninijevega sklepa, da ostane pri britansko-itali-janski hiši. »Nannini je eden najboljši pilotov. Mislim sem, da ne bo ostal pri nas«.
Pri Ferrariju niso izdali nobenega uradnega sporočila. Odgovorni pri tiskovnem uradu Franco Gozzi je izjavil, da je v pogajanjih med hišama prišlo do neodpravljivih težav, kljub športnosti Benettona, namenom Ferrarija in razpoložljivosti pilota! Sodeč po teh besedah naj bi torej spor nastal na ravni hiš, vendar je kasneje Benetton izdal pojasnilo, v katerem
je znova poudarjeno, da je team dal Nanniniju možnost, da sam odloča o svoji usodi.
Pri Benettonu vedo neuradno tudi povedati, da kratek stik ni nastal zaradi denarja, kajti ponudba Ferrarija je bila boljša, Benetton pa svoje ni spremenil.
Kot znano so bili pri Benettonu pripravljeni začasno prekiniti pogodbo z Nanninijem (obnovil jo je 12. avgusta, po VN Madžarske), če bi se ta odločil za prestop k Ferrariju.
Zakaj se je torej Nannini premislil, potem ko je o njegovem prestopu k Ferrariju že obširno poročal specializirani tisk, lahko samo ugibamo. Šušlja se, da mu je vodstvo italijanske hiše ponudilo samo enoletno pogodbo, sam pa naj bi zahteval dveletno.
Spet se torej odpira vprašanje, kdo bo skupaj s Francozom Proštom upravljal Maranellove bolide v prihodnji sezoni. Nigel Mansell je že dokončno sporočil, da se umika s prizorišča formule ena. Znova so zdaj aktualne kandidature Ivana Capellija (leyton house), Pierluigija Martina (Minardi) in Stefana Modene (brab-ham). Znano je, da bi se pri Ferrariju najraje opredelili za Francoza Jeana Alesija, ki pa je pilot tyrrella in se je povrhu za vnaprej že obvezal, da bo dirkal z williamsom. Do konca meseca naj bi bilo vse rešeno.
Italijanski finale
TRST — Sinoči so v tržaški športni palači odigrali polfinalni tekmi mednarodnega košarkarskega turnirja »Carlo Stefanel«.
Na tem turnirju, poleg domačinov, nastopajo še evropski prvak Pop 84 (bivša Jugoplastika) in italijanska prvoligaša Phonola iz Caserte in Palla-eanestro Livorno (bivši Enimont).
V uvodni tekmi sta se pomerila Stefanel in Phonola. Ekipa iz Caserte je proti okrnjenim Tržačanom (manjkali so Cantarello, Pilutti, Bianchi in Sarto-ri, ki nastopajo z vojaško reprezentanco, in poškodovani Gray) dosegla lahko zmago. Tekma je le redkokdaj razvnela maloštevilno publiko, saj je bila razlika med ekipama zlasti pod košema prevelika.
Pri Phonoli je bilo zanimivo slediti nastopu obeh Američanov Franka in Shackleforda, ki sta dokazala, da sta že dobro uigrana, čeprav je morala ekipa po odhodu Brazilca Oscarja povsem spremeniti koncept svoje igre.
Pri Stefanelu so še najbolj zadovoljili mlajši igralci, ki so dali vse od sebe, da bi se izkazali.
STEFANEL - PHONOLA	72:94
(37:52)
STEFANEL: Middleton 14 (6:6, 1:4, 2:9), Fučka 16 (4:5, 6:11, 0:3), De Pol 3 (3:4, 0:3, —), Meneghin 15 (:7, 4:9, —), Bonventi 8 (0:1, 4:9, 0:1), La Torre 6 (2:4, 2:7, —), Cherin, Battini 6 (1:2, 1:3, 1:1), Pasguato 2 (6:1, 1:2, 0:2), Zini, Vil-lanovich, Vettore 2 (—, 1:2, - ). Trener: Tanjevič.
Dino Meneghin
PHONOLA: Longobardi 2 (—, 1:4, 0:1), Gentile 17 (5:7, 0:2, 4:6), Esposito 18 (—, 6:9, 2:3), Dell' Agnello 14 (6:7, 4:9, —), Frank 20 (2:2, 9:16, —), Rizzo 8 (2:2, 3:3, 0:11, Tufano, Verdaldi, Shac-kleford 15 (1:6, 7:15, —), Faggiano. Trener: Marcelletti.
SODNIKA: Deganutti iz Vidma in Bianchi iz Rima.
PON: Shackleford (31), Dell' Agnello (35), Frank (39).
LIVORNO - POP 84	94:89
(52:53)
LIVORNO — Tonut 15 (1:2), Donati, Fantozzi 17 (6:7), Jones 14, Carera 17 (3:4), Binion 17 (10:14), Maguolo 12, Forti 2, Bonsignori, Giusti.
POP 84: Sretenovič 12 (1:1), Peraso-vič 27 (8:8), Pavičevič, Kukoč 4, Tomič, Čizmič, Naumovski, Tabak 8 (2:4), Radovič, Jerman, Savič 24 (2:3), Naglič 14 '
SODNIKA: Pozzano (Videm), Škerlj (Trst). TRI TOČKE: Perasovič 4, Sretenovič 2, Naglič 2, Fantozzi, Tonut 2. PON: Carera (36), Savič (38).DANAS--NJI SPORED
20.30	za 3. mesto Stefanel - POP 84,
22.00	za 1. mesto Phonola - Livorno.
MARKO OBLAK
Mc Oueen v Milanu
MILAN — Vodstvo milanskega košarkarskega prvoligaša Philipsa se je včeraj sporazumelo z Napolijem za odkup registracije 28-letnega Američana Cozana Mc Oueena (center, 208 cm), ki bo v novi sezoni nadomestil poškodovanega Kennyja Greena.
Benetton želi Kukoča
TREVISO — Na včerajšnji predstavitvi košarkarskega prvoligaša Benettona so potrdili, da je njihov najbližji cilj ta, da bi čimprej dosegli sporazum z mladim jugoslovanskim asom Tonijem Kukočem, vrh tega pa bi si želeli zagotoviti pravico do nastopa v kakem mednarodnem pokalu.
Kandidat za olimpijske igre 1996. leta
Beograd nared
Jutri motociklistična VN Avstralije
Capirossi še upa
Bogatčeva zdaj vodi!
ANZIO — Le še uspešen nastop na današnji zadnji regati loči jadralko TPK Sirena Arian-no Bogateč od velikega uspeha -osvojitve naslova državne prvakinje v olimpijskem razredu eu-ropa.
Na včerajšnji 5. regati je namreč Bogatčeva z osvojitvjo drugega mesta na skupni lestvici prehitela doslej vodilno Nea-peljčanko Sabino De Martino, svetovno prvakinjo s 1988. leta, ki je bila včeraj šele peta. Ta predzadnja regata prvenstva je pripadla svetovni prvakinji IYRU 89 Alessandri Ingangijevi od društva Savoia iz Neaplja, za Bogatčevo pa se je na tretje mesto uvrstila Emanuela Cazza-niga iz Taranta.
Bogatčeva na tem prvenstvu tekmuje izredno stabilno, saj ji ni doslej spodletela še nobena regata. Trikrat je bila namreč druga, enkrat četrta, v četrtek pa je - kot smo že poročali -zmagala.
Po 5. regatah zgleda skupna lestvica zdaj taka:
1. Arianna Bogateč 9 točk; 2. Sabina De Martino 11 točk; 3. Alessandra Ingangi 23,7 točke.
V Anziu tekmujejo tudi moški v razredu finn. Včerajšnjo regato je dobil Tržičan Mauro Fiuo-retto, vodi pa Rimljan Vaccari.
TOKIO — V glavnem japonskem mestu se nadaljuje 96. zasedanje mednarodnega olimpijskega komiteja, stopnjujejo pa se tudi pritiski v zvezi s kandidaturami za izvedbo jubilejnih olimpijskih iger 1996. leta.
Predsednik jugoslovanskega olimpijskega komiteja Aleksandar Bakoče-vič, ki vodi jugoslovansko delegacijo v Tokiu, je izjavil, da ima Beograd iste možnosti kot ostalih pet kandidatov. Kar se tiče športnih infrastruktur je Beograd, po besedah Bakočeviča, že nared, vsa Jugoslavija pa ima veliko izkušenj na področju organiziranja velikih športnih tekmovanj.
»V Beogradu je potrebno zgraditi igrišče za bezbol, velodrom, hokejsko igrišče in dvorano za košarko, ostale objekte pa je treba samo posodobiti,« je še dejal šef JOK-a in dodal: »Dvorano za košarko bomo dogradili za potrebe svetovnega prvenstva, ki bo leta 1994 v Beogradu, a ostale gradnje lahko dokončamo v rekordno kratkem času.«
Po izračunih Bakočevičevega štaba naj bi organizator samo od sponsorjev in s prodajo televizijskih in drugih pravic zaslužil okrog tri milijarde dolarjev. »Glede na to, da naj bi stroški za izvedbo iger narasli največ do 1,5 milijarde dolarjev, bi ostalo vsaj toliko suficita«, pravi Bakočevič, »ta denar pa bi bistveno prispeval k razvoju mesta.«
Izid glasovanj o izbiri sedeža iger 1996. leta bodo razglasili 18. septem-
bra neposredno po TV ob 13.50 po našem času, malo pred tem pa bodo na vrsti nastopi predstavnikov kandidatov. Za Jugoslavijo bo poleg beograjskega župana Milorada Unkoviča spregovoril še znani košarkar Vlade Divac.
MOK je med včerajšnjo razpravo tudi sklenil, da bodo po igrah v Barceloni zmanjšali število panog na olimpijskih igrah, kajti zdaj je tekmovalcev preveč.
Grčičevi med mladinkami najmanj srebro
LESCE — Na svetovnem padalskem prvenstvu si je 23-letna Jugoslovanka Mira Grčič med mladinkami najmanj že zagotovila srebrno kolajno, od današnje zadnje, 10. serije skokov v cilj pa bo odvisno, ali bo lahko uspela v dvoboju s Sovjetinjo Lepezinovo.
Grčičeva, ki je včeraj pristala v center, si je hkrati zagotovila tudi nastop v finale najboljših desetih v ženski se-niorski konkurenci.
Moško tekmovanje so zaradi teme prekinili po 17 skokih.
Globa za finalista
ŽENEVA — Nadzorna disciplinska komisija UEFA je finalistoma lanskega pokala UEFA Juventusu in Fioren-tini naprtila vsakemu po 30 tisoč švicarskih frankov globe (27 milijonov lir) zaradi razgrajanja navijačev.
PHILLIP ISLAND — Nad dirkališčem v kraju Phillip Island, kjer bo jutri VN Avstralije, ki šteje kot zadnja preizkušnja za svetovno motociklistično prvenstvo, je včeraj zasijalo sonce, a mraz ne popušča.
V	prvem dnevu poskusnih voženj so piloti predvsem preverjali zmogljivosti svojih dvokolesnih bolidov, več o tem, kakšno je razmerje moči bo moč izvedeti po današnjih zaključnih uradnih krono-metrskih izsledkih.
V	pollitrski kategoriji se obeta zanimiv boj. Američan Wayne Rainey je že osvojil naslov prvaka, tako da se bodo jutri piloti potegovali za zmago brez vsakršnih taktiziranj. Najbolj si zmage pred domačimi gledalci želi Avstralec Gar-dner na hondi, ki je tudi dosegel najboljši čas (T35"190 s poprečno hitrostjo 168 km na uro). Sledita mu Rainey in Law-son, Italijan Chili ma hondi pa je enajsti.
V	četrtlitrskem razredu je bil najhitrejši Američan John Kocinski na yamahi s časom T37"741, vodilni na skupni lestvici za SP, Španec Carlos Cardus pa je bil peti. Solidno se je s tretjim mestom odrezal Italijan Luca Cadalora na yamahi. Pilot Aprilie Martin Wimmer (ZRN) je padel in si je verjetno zlomil rebro.
Najbolj napeto je v razredu do 125 ccm, kjer se bodo za naslov prvaka predvidoma do poslednjega kroga potegovali trije piloti: Nizozemec Hans Spaan, Nemec Stefan Prein in komaj 17-letni Italijan Loris Capirossi (vsi trije dirkajo s hondo). Spaan je s časom r45"293 dose-
gel najboljši čas, Capirossi je bil šesti (1'46"206), Prein pa deveti (1'46"379).
Danes kolesarska trofeja Baracchi
TRENTO — Na tradicionalni 49. izvedbi kolesarske Trofeje Baracchi bo 'nastopilo 17 parov 'profesionalcev. Proga meri 94 km. Štart bo v kraju Borgo Val-sugana, cilj pa v Trentu.
Skupaj bosta nastopila ubežnika na svetovnem prvenstvu - prvak Dhaenens in drugouvrščeni De Wolf. Največ možnosti pripisujejo Poljaku Piaseckiju in Švicarju Romingerju.
Bugno vodi
PARIZ — Na svetovni kolesarski lestvici po točkah premočno vodi Italijan Gianni Bugno (1.879,88) pred Francozom Charlyjem Mottetom (1.140,50) in rojakom Claudiom Chiappuccijefn (1.049,26).
Ivaniševič v polfinalu Sampras takoj out
BORDEAUK, AMELIA ISLAND — Jugoslovan Goran Ivaniševič se je uvrstil v polfinale ATP turnirja v Bordeauzu. Francoza Santora je premagal s 6:2, 6:3. Ostali polfinalisti so Perez Roldan, Thi-erry Champion in Ronald Agenor.
Nedavni zmagovalec prvenstva ZDA Pete Sampras pa je ob povratku na igriš" če izgubil v prvem kolu ekshibicijskega turnirja v kraju Amelia Island. S 6:0, 1:6, 6:7 ga je premagal rojak Berger.
Na nogometnem turnirju Turn&Taxis v Vitovljah
Proseško Primorje v finalu
VESNA - PRIMORJE	0:1 (0:0)
STRELEC: v 87. min. Miklavčič.
VESNA: Hrovatin, Massai, Picchier-ri, Sedmak, Švab, Leonardi, Pertan, Venturini, Canazza I (Kriščak), Naldi (Canazza II), Germani (Puntin).
PRIMORJE: Coronica, Štrukelj, Milani, Ussai, Pipan, Livan (Comino), Antoni, Miklavčič (Štoka), Crevatin, Sul-lini (Trampuš).
V	prvem polfinalnem srečanju tega turnirja sta se srečali dve naši ekipi: to je proseško Primorje, ki je premagalo v prvi tekmi z 2:0 San Sergio, in kriška Vesna, ki je s 4:2 odpravila San Canzian. Torej obe naši ekipi sta nadigrali dve moštvi, ki nastopata v višji ligi, in prikazali res dobro igro.
V	derbiju pa, kot se večkrat zgodi, je bila igra precej skromna na obeh straneh. Na koncu pa so si rdeče-ru-meni zaslužili zmago, saj so bili Križani neuspešni v napadu in vratar Coronica je bil brez dela večji del tekme, medtem ko sta Miklavčič in Sullini
ustvarila več nevarnejših akcij.
Prav Miklavčič je le tri minute pred iztekom regularnega dela z lepim strelom izven kazenskega prostora, premagal Hrovatina in dosegel prvi in odločilni zadetek v dresu Primorja.
V torek ob 20.30 bo tako Vesna igrala finalno srečanje za 3. mesto, Prose-
čani pa se bodo spoprijeli za prvo mesto v sredo prav tako ob 20.30.
Drugi finalist bo znan po tekmi med Ponziano in Fortitudom.
Š. M.
ZARJA - PONZIANA	5:6 (0:0)
ZARJA: Kočevar (v d. p. Sardi), Ri-dolfo, Antonič, Voljč, Damjan Fonda, Grgič, Varljen, Auber, Kalc (v d. p. Renčelj), Porelli (Franza), Gombač (v d. p. Germani).
Na turnirju v Vižovljah je nastopila tudi bazoviška Zarja, ki pa je imela precej smole, saj je izgubila po izvajanju 11-metrovk proti Ponziani in je bila tako izločena.
Zarjani so se sicer dobro borili proti tržaški Ponziani in imeli na trenutke tudi več od igre, toda pri zaključevanjih so bili tokrat nespretni.
Že po začetnih potezah je bilo videti, da bo tekma izenačena, saj sta moštvi igrali predvsem na sredini igrišča in čakali ugodno priložnost, da presenetijo nasprotnika. Najlepša priložnost pa se je ponudila prav Zarji, toda Grgič je z glavo usmeril žogo prepočasi.
V drugem polčasu je po začetni premoči Tržačanov Zarja prevzela vajeti igre v svoje roke, toda vse priložnosti za zadetek so se nesrečno izjalovile.
Pri izvajanju 11-metrovk pa je imela več sreče Ponziana in se tako uvrstila v nadaljnji del tega tekmovanja. (Big)
Naše enajsterice v zadnjem kolu deželnega nogometnega pokala
Juventina že danes, ostali jutri
'V zadnjem kolu, oziroma krogu prve serije kvalifikacijskih tekem za deželni pokal bodo danes in jutri naše enajsterice, razen Mladosti, igrale vse v gosteh. Kljub temu pa imajo Juventina, Vesna in Zarja lepe možnosti, da osvojijo prvo mesto v posameznih skupinah, kar pomeni napredovanje v nadaljnji del turnirja, ki se bo nato nadaljeval po izločilnem sistemu. Težko nalogo ima Gaja, Mladost pa je zanesljivo že izločena. Sicer gajevci in Doberdobci ne smejo že položiti orožja, ker nogometna zveza bo za nadaljnji del turnirja 40 prvouvrščenim ekipam v posameznih skupinah dodala še 24 moštev, ki jih bo določil žreb.
Juventina bo igrala že danes ob 17. uri v Fari proti istoimenski enajsterici, ki je prvo točko osvojila šele v nedeljo v Moši. Prav Mossa je najnevarnejši nasprotnik za Juventino, ki bi se jutri zadovoljila tudi s točko, če Mossa ne premaga Pro Romansa. Da se izognejo nevarnosti, morajo Štandrežci zmagati, kar mislimo, da jim bo tudi uspelo, saj Farra doslej ni preveč blestela.
Ob tem ne gre pozabiti, da bo na trenerski klopi Pro Farre sedel Rugge-ro Grion, ki je več let vodil štandreško enajsterico in jo iz 3. pripeljal v 1. amatersko ligo.
Mladost bo gostila ekipo Mariana, ki si je, če že ne matematično, vsaj teorično že zagotovila prvo mesto, saj
ima dve točki več od Fogliana, ki tokrat gostuje v Vilešah. Nogometaši Mariana bi se v Doberdobu zadovoljili tudi z remijem, saj bi bili s tefn izidom zaensljivo na prvem mestu lestvice, vendar Doberdobcem, če upajo na žreb, bi točka morda ne zadostovala.
Gaja igra v Miljah proti razigrani Muggesani, ki je že premagala S. Vito in Roianese, kar pomeni, da Miljča-nom zadostuje le ena sama točka, da si zagotovijo prvo mesto na lestvici. Gaja, ki je doslej zbrala tri točke, lahko le z zmago prehiti Muggesano, kar bo zelo težko, saj miljska enajsterica sodi med najmočnejše ekipe 2. AL in letos odločno juriša na prestop v promocijsko ligo.
Čeprav zarjani gredo v goste solidnemu S. Marcu, so optimisti. Zarja ima namreč točko več od S. Marca, kar pomeni, da bi zarjanom jutri zadostoval neodločen rezultat, da si zagotovijo prvo mesto na lestvici. Če domačini upajo na zmago, bodo morali ubrati napadalni sistem igre in to seveda igra v korist Zarje, ki bi s hitrimi protinapadi lahko presenetila S. Marco. Sicer Zarjin trener Mikuš do potankosti pozna sistem igre in posameznike San Marca, saj je to ekipo vodil še do lani.
Vesna pa bi se morala zanesljivo uvrstiti v nadaljnji del, saj bo tokrat
gostovala pri ekipi S. Andrea, ki z® več let igra v 3. AL. Križani so doslej zmagali na obeh tekmah (Zaule, Union) in ker pravijo, da v tretje gre rado, bodo verjetno konači ta del turnirja s polnim številom točk. Sicer bi Križanom tudi neodločen izid zadostoval, saj sta S. Andrea in Zaule doslej zbrala le dve tbčki, Union pa je še brez točk.
B. RUPEL
Sestava skupin 3. amaterske lige
Deželni odbor nogometne zveze je v zadnjem uradnem obvestilu št. 6 z dne 8. 9. 90 med drugim tudi objavil sestavo skupin ekip, ki bodo letos igrale v prvenstvih 3. AL.
Skupno se je letos vpisalo 129 ekip' ki so jihporazdelili v 9 skupin (lani je bilo vil skupinah 141 ekip). Naše ekipe bodo letos igrale v dveh skupinah, in sicer v H in I.
SKUPINA H: Azzurra, Begliano. Isonzo, Medea, Mladost, Poggio, SajJ' rado, S. Lorenzo, Sovodnje, Vermegh' ano, Opicina, S. Anna, CUS Trst, Juni' or Aurisina.
SKUPINA I: Breg, CGS, Chiarboja. Don Bosco, Exner, Fincantieri TS, G ^ arizzole, Montebello, Primorec, P0* nese, S. Vito, S. Andrea, Stock, Uni° Kras. (B. Rupel)
Danes in jutri na Opčinah
Mednarodni
odbojkarski
turnir
Pod pokroviteljstvom openske hranilnice in posojilnice in v organizaciji ŠZ Sloga bo danes in jutri v openski telovadnici mednarodni ženski odbojkarski turnir za pokal Bazoviških žrtev.
SPORED: DANES: ob 17.30: Dopras-tav Bratislava - Sokol Indules; ob 19.00: Sloga Koimpex - OK; JUTRI: ob 9.30: Sokol Indules - Sloga Koim-pex; ob 11.00: Doprastav - OK Fuži-nar; ob 17.00: Sokol Indules - OK Fužinar; ob 18.30: Sloga Koimpex -Doprastav. (Inka)
Jutri in v nedeljo, 23. t. m., v okviru praznovanj ob 25-letnici ustanovitve društva
Zanimiva turnirja SD Sokol
Jutri in v nedeljo, 23. t. m., bosta na sporedu v Nabrežini v organizaciji ŠD Sokol zanimiva turnirja.
Jutri bo namreč košarkarski turnir za člane, prihodnjo nedeljo pa v odbojki za ženske članske vrste. Turnirja sodita v okvir predprvenstvenih priprav in so tudi začetek praznovanj ob 25-letnici ustanovitve nabrežinskega društva, ki bodo potekala skozi vso sezono 1990/91, višek praznovanj pa bodo prihodnje leto in zato se ŠD Sokol že primerno pripravlja.
Na jutrišnjem košarkarskem turnirju bodo nastopale članske ekipe Fincan-tierija, Cicibone, Sokola in mladinska vrsta Jadrana Farco.
SPORED TURNIRJA
JUTRI, 16. 9.
9.30: Cicibona - Sokol 11.00: Fincantieri - Jadran Farco 15.30: finale za 3. mesto 17.00: finale za 1. mesto
V	nedeljo, 23. t. m., pa se bo odvijal turnir v odbojki na katerem bodo nastopile ženske članske vrste reške Jadrolinije, Pallavolo Altura iz Trsta, Sloge in seveda domačega Sokola.
V	jutranjih urah bosta na sporedu kvalifikacijski tekmi, in sicer ob 9.30 med Pallavolo Altura in Slogo ter ob
11. uri med Jadrolinijo in domačinkami. Po odmoru za kosilo bosta, v popoldanskih urah, še finalni tekmi, ob
15.30	za tretje in četrto mesto ter ob
17.30	za 1. in 2. mesto.
Oba turnirja bosta v občinski telovadnici v Nabrežini. Za turnirja vlada v nabrežinskih športnih krogih veliko zanimanje, kajti to sta prvi letošnji domači preizkušnji za obe Sokolovi članski ekipi, ki ju v letošnji sezoni čakata res naporni prvenstvi.
Organizatorji upajo na polnoštevilno udeležbo občinstva, zato vabijo vse ljubitelje športa, da si ogledajo ob^ turnirja.
Oktobra košarkarski turnir za memoriaL »Matej Venier«
Naj omenimo tudi, da bo v nedeljo 7. oktobra na sporedu mladinski košarkarski turnir za memorial "Matej Venier", na katerem bodo nastopile mladinske ekipe ljubljanskega Slovana, Kontovela, Jadrana Farco in domačega nabrežinskega društva. (VIP)
Na sliki (foto Križmančič) moštvo Cicibone, ki se pripravlja na promocijsko prvenstvo in ki bo jutri nastopilo na košarkarskem turnirju v Nabrežini v organizaciji ŠD Sokol.
Na odbojkarskem turnirju v Umagu
Tudi Bor Agrimpex
V organizaciji Tovil Olimpije iz Ljubljane bo danes in jutri v lepem športnem centru turističnega naselja Stella Maris v Umagu kakovosten in zanimiv mednarodni moški odbojkarji turnir.
Poleg organizatorja iz Ljubljane bodo nastopili še Pionir iz Novega fiesta, Salonit Anhovo, Volley Bali iz Vidma ter Bor Agrimpex, ki je dobil hovega sponsorja.
Glede organizatorja turnirja Tovila Olimpije iz Ljubljane moramo omenili, da je prišlo do združitve med Tovi-|°m in Brezovico in združena šesterka bo nastopala v 2. zvezni ligi - zahod z /Trjetnimi enkratnimi možnostmi za kakovostni skok. Vsekakor ne gre po-z®biti, da je že v lanski sezoni Brezovica dobro igrala v tej konkurenci na ?olu z mladinskim reprezentantom Hafnerjem. Tako Pionir kot tudi Salo-
nit iz Kanala bosta zastopala slovensko odbojko v jugoslovanski A-2 ligi.
Medtem ko Novomeščani že nekaj let uspešno igrajo v tej konkurenci, so odbojkarji iz Kanala novinci. Ekipa Volley Balla iz Vidma je po lanskem prvenstvu izpadla iz italijanske A-2 lige. Kot kaže, pa imajo Videmčani precej možnosti za igranje v tej konkurenci tudi v prihodnjem prvenstvu, ker se bodo nekatere ekipe odpovedale nastopu v tem vse dražjem tekmovanju.
Odbojkarji Bora Agrimpexa, ki se zavzeto pripravljajo za prihodnje prvenstvene nastope, bodo imele izredno močne nasprotnike, tako da bodo lahko preverili trenutno pripravljenost z objektivno boljšimi nasprotniki.
Igralo se bo po sistemu vsak z vsakim. (G. F.)
Mladinski namiznoteniški turnir
Štirje krasovci v Centu
Italijanska namiznoteniška sezona se začenja s prvim obveznim turnirjem posameznikov in dvojic mladinskih kategorij, ki se bo odvijal danes in jutri v Centu (Ferrara).
Namiznoteniški odsek ŠK Kras Pošilja na prizorišče štiri svoje Predstavnike.
Prvi dan so na sporedu tekmovanja mlajših pionirjev. V tej kategoriji bo stopila za zeleno mizo najprej krasovka Katja Milič.
Jutri bodo nastopili posamezno mladinci: Biserka Simoneta, Marjan Milič' in Monika Radovič, ki bo opravila svoj krstni nastop v tej ka-
tegoriji. Mladinske dvojice so pri Krasu sestavili takole: Simoneta -Radovič, mešane dvojice Simoneta - M. Milič in Radovič - Baricevich (Chiadino) ter mešana dvojica starejših pionirjev K. Milič - Prosperi (Sakura).
Tekmovanja posameznikov in dvojic bodo nagrajena do četrtega mesta, razen-tega pa bosta nagrajeni tudi prvi dve najboljši društvi. Uvrstitve do 32. mesta se točkujejo za razvrstitve v rang lestvicah.
(J. J.)
V nadaljevanju mladinskega košarkarskega prvenstva Slovenije
Jadran Farco visoko premagal Ilirijo
ILIRIJA - JADRAN FARCO 76:104	Partizanu, saj niso zaigrali, kot sicer
(39:47)
JADRAN FARCO: Oberdan 13 (5:8), Škerk 25 (2:2), Pertot 8 (0:1), Lesica 12, Paulina 13 (5:6), Stanisa 16, Smotlak 17 (3:4).
TRI TOČKE: Škerk 1.
Jadranovi košarkarji so v četrtek v Ljubljani premočno premagali še domačo Ilirijo in so tako ohranili prvo mesto na skupni lestvici slovenskega mladinskega prvenstva.
Domačini so se nekoliko upirali našim le v prvem polčasu, v nadalejva-nju pa so jadranovci poostrili tempo igre, v 28. minuti so že povedli za 20 točk (81:61) in tekme je bilo že tedaj konec.
Čeprav so za visoko zmago vsi zaslužni, pa bi vseeno omenili Rikija Škerka, ki je dosegel ka 25 točk.
Jadranovi mladinci v 1. jakostni skupini
Italijanska košarkarska zveza za mladinsko dejavnost v Neaplju je sprejela Jadranovo prošnjo in vključila mladinsko ekipo Jadran Farco v prvo skupino, to je v skupino prvoligaških in drugoligaških društev. Sicer bo igralo v mladinskem prvenstvu kar nekaj ekipo, ki dejansko »nima prvi-ce« do nastopa v tej skupini.
V mladinskem prvenstvu 1. skupine, ki naj bi se začelo 8. oktobra letos, bodo tako nastopila naslednja moštva iz naše dežele: Pall.'Gorizia, Stefanel Trst, Don Bosco Trst, Pall. Udine, JADRAN FARCO, Esperia Coneglia-no, Pall. Mestre, Pall. Pordenone, Ital-monfalcone, Oderzo.
Jadran je zaprosil, da bi lahko nastopil v tej (prvi) skupini, ker je v le-tej kakovost znatno večja in zato tudi koristnejša za košarkarski razvoj posameznikov, ne glede na izide posameznih tekem.
Jadranov mladinec Riki Škerk
Kontovelovi kadeti gostovali v Beogradu
Pred dnevi se je 12-članska skupina Kontovelovih kadetov mudila v Beogradu, kjer so naši košarkarji odigrali tri prijateljske tekme z beograjskimi vrstniki.
Kontovelce je zelo vljudno pogostil košarkarski klub Partizan Beograd, saj so košarkarji prenočevali pri družinah vrstnikov. Pod vodstvom trenerja Igorja Medna so kadeti odigrali tri prijateljske tekme na Malem Kalimegdanu, to je v »svetišču« jugoslovanske košarke, ki pa v zadnjih časih ni v ravno najboljšem stanju.
Kontovelci so odigrali dve tekmi proti Partizanu, eno pa s Crveno zvezdo. Naši predstavniki so v prvem srečanju zasluženo visoko izgubili proti
znajo. Glavni vzrok za poraz je bila preutrujenost naših, saj so odpotovali v glavno mesto Jugoslavije že ob treh zjutraj in vse to se je potem poznalo v igri.
V	drugi tekmi so Kontovelci nastopili proti ekipi Crvene zvezde in z veliko požrtvovalnostjo tudi zmagali.
V	tretji in zadnji tekmi so se naši spet spoprijeli z vrstniki Partizana in zasluženo zmagali, čeprav z minimalno razliko. Važni odsotnosti Kralja (zaradi poškodbe) in Sternija (zaradi osebnih napak) sta na ekipo delovali pozitivno, tako da je vsak igralec dal največ od sebe in prestižna zmaga je bila tu.
Z Beograjčani so Kontovelci sklenili mnoge prijateljske vezi, saj so si z njimi ogledali mesto in okolico. To gostovanje je bilo za naše košarkarje gotovo zelo koristno za nadaljnje priprave za bližnje prvenstvo. Fantje so dokazali, da so ekipa, na katero bo v prihodnjem prvenstvu treba računati.
IZIDI
PARTIZAN - KONTOVEL 90:66
(54:33)
KONTOVEL: Spadoni, Emili 4 (2:2), Sterni 5 (3:6), Briščik 2, Gulič 9 (1:4), Turk, Rebula 17 (9:13), Kralj 8 (0:1), Vodopivec 2, Danieli 2, Budin 17, Kapun.
TRI TOČKE: Budin 1.
C. ZVEZDA - KONTOVEL	66:71
(22:43)
KONTOVEL: Spadoni, Emili 3 (1:2), Sterni 9 (1:4), Briščik, Gulič 12 (2:4), Turk, Danieli, Rebula 10 (2:5), Kralj 11 (1:4), Vodopivec, Budin 21 (2:5), Kapun.
TRI TOČKE: Budin 1, Kralj 2.
PARTIZAN - KONTOVEL	76:79
(40:46)
KONTOVEL: Spadoni, Emili 9 (3:4), Sterni 19 (1:3), Briščik, Gulič 7 (1:3), Turk, Danieli 7 (3:7), Rebula 23 (5:8), Kralj, Vodopivec, Budin 14 (2:4), Kapun.
PON: Sterni (30).	(J. E. G.)
ODHAIANIA
DUŠAN
JELINČIČ
^4
ho se le Z0Pet razvnel, vendar pa se ga je spet lotila otož-0 ,st- Davidu se je ždelo, da mu mora nekaj povedati, mu nekaj Sv^OVoriti' mu pojasniti svoje misli, razloge svojega potovanja, svet?- Llozofijo o življenju, ki jo je še pred časom osnoval v svoji he? • *n Mpli domači sobi, katero je še tako mogočno zunanje 0 Urle komaj pobožalo. Vendar pa David ni imel moči, da bi mu ngf111. govoril. V trenutku se mu je vse to zazdelo tako majhno in 91oh^Se*no' čutil se je prazen, obenem pa mu je v duši zazijala sten- rana- Tako je verjel v svojo filozofijo o človekovi eksi-heu ' ta*co ie kil ponosem nanjo, sedaj pa se mu je zdela tako $6tl111 na in ničvredna, morda celo smešna. Toliko stvari bi ga nji al jelel vprašati, o toliko problemih se z njim pogovoriti, z iziKt-i J® že okusil grenkobe življenja, vendar pa je s težavo Ul vprašanje: »Kako,... kako ti je ime?« o^alvatore Sem, Salvatore, doma pa sem iz Foggie«, mu je govoril, obenem pa pogledal na uro! S spremenjenim in odloč-
nim glasom je črnolasi fant nenadoma rekel: »Sedaj je čas, ko ni več paznikov!«
David se je komaj sedaj zavedel, da sta spet dospela do železniške postaje, kjer je vrvež že zdavnaj ponehal. Salvatore je pohitel proti stranskemu vhodu ter pomignil Davidu, naj pride. David mu je sledil.
»In sedaj pazi, da naju nihče ne vidi!« mu je zabičal Salvatore. Tiho, toda spretno, je Salvatore pred Davidom skoraj tekel skozi veliko dvorano, nato pa še skozi dolg hodnik, dokler se nista znašla na peronu. Salvatore se je oddahnil. »Tukaj sva sedaj na varnem.« David ga je začudeno pogledal. »No, kaj si nisi želel spanja, na, poglej, tisto bo danes najin hotel!« Fant je pokazal proti tračnicam, kjer so v daljavi na mrtvih tirih samevali izklopljeni vagoni.
»Sedaj pa greva, da bova vsaj kakšno uro spala«, je velel Salvatore in urno stopil na tir. Čez kako minuto sta že dosegla vrsto vagonov, odprla vrata prvega in stopila vanj. »Tokrat bova spala v prvem razredu,« je vedro povedal Salvatore, »vedi pa, da ne bova sama.«
In res, skoraj vsi kupeji so bili natlačeni z razcapanimi ljudmi vseh starosti. Največ je bilo mladih, še dokaj nežnih obrazov, nato pa tudi precej že zrelih in postaranih. Mnogo je tudi bilo po tleh razmetanih nahrbtnikov, kar je dokazovalo, da je bilo tudi tu nekaj mladih štoparjev, ki so se odpravili od doma z nekaj lirami v žepu in mnogo volje po novostih in dogodivščinah.
Salvatore je kaj naprej odprial in zapiral kupeje, pri tem pa momljal: »Kaže, da bo danes še vrsta za spanje!« Končno sta dobila prazen kupe, stopila vanj, si z obeh strani povlekla skupaj sedež, tako da je nastalo udobno ležišče, ter se takoj zleknila.
»Zjutraj se nama ne bo treba zbujati, saj nas bodo že čistilci vrgli pokonci. Pa nič se ne boj. Navsezadnje so dobre duše, le svojo dolžnost opravljajo.« Salvatore se je še enkrat ali dvakrat obrnil, nato pa že smrčal.
Naslednjega jutra ni bilo treba čistilcev, da bi se David zbudil. Zbudila ga je mrzla jutranja sapa, ki je silila skozi špranje ob šipah v kupe. Davide je vstal, stopil čez speče telo črnolasega fanta in izginil v jutranji megli.
KONEC
______________obvestila
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ DOM sporoča, da bo v torek, 18. t. m., ob 15.45 prvi trening minibas-keta v telovadnici Kulturnega doma v Gorici.
ŠD POLET
prireja 19. t. m. ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah predavanje "Moderna priprava športnega tekmovalca". Predaval bo psihiater dr. Janez Rojšek.
ŠD KONTOVEL - PLESNORITMIČNI ODSEK Zbor ritmičark v novi sezoni bo v torek, 18. t. m., na društvenem športnem igrišču od 15.30 naprej. Vabljene nove in dosedanje ritmičarke.
ŠZ SLOGA IN SK DEVIN - PLANINSKA SEKCIJA organizirata 15. in 16. t. m. vzpon na Krn. Odhod danes,v soboto, 15. t. m., ob 14. uri iz Sesljana z lastnimi avtomobili in društvenim kombijem. Za informacije Viktor Stopar, tel. št. 226283, in Bruno Škerk, tel. št. 200236.
SHINKAI KARATE KLUB
obvešča, da so se pričeli treningi v občinski telovadnici na Proseku, Ul. S. Nazario, in to začasno ob torkih in četrtkih od 18. do 21. ure, razdeljeni po starosti in stopnjah. Za informacije tel. na št. 327342.
ŠD POLET - KOTALKARSKA SEKCIJA obvešča, da so odprta vpisovanja za nove tečajnike (letnike 1983/84) in tudi za druge ljubitelje kotalkanja. Interesenti naj se javijo na Poletovem kotalkališču od 18. do 20. ure vsak dan, razen sobote in nedelje, (tel. 211758).
ŠK KRAS - ŽENSKI ROKOMET
obvešča, da bo sestanek in zatem prvi trening v ponedeljek, 17. t. m., ob 20. uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vabljena so še posebno nova dekleta. Za informacije telefonirajte na št. 251005.
OK VAL IN NAŠ PRAPOR
obveščata, da je v teku vpisovanje za tečaj miniodbojke (letniki 1980/81/82/83). Vpisovanje sprejemajo na tajništvu (Giorgio Corva) vsak dan med 13.30 in 15.00. Telefon 521420.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
sobota, 15. septembra 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja in tlaka
H
ZTT
Trat
Član italijanaka zvaza čaaopianih založnikov FIEG
De Klerk se je včeraj sestal z Mandelo, da bi skupno preučila položaj
Krvavo nasilje v Južni Afriki povzroča vsak dan več mrtvih in večjo nestrpnost
Grob pritisk izraelske vlade na sodstvo v ZDA
CAPETOWN — Val nasilja v Južni Afriki je zaenkrat neustavljiv: k njegovi pomiritvi ne pripomorejo ne opomini predsednika de Klerka ne pozivi nobelovca nadškofa Desmonda Tutuja. V četrtek pozno zvečer je namreč umrlo še 27 ljudi, s čimer je število mrtvih v zadnjem tednu naraslo na 90. Po mnenju policije nat bi atentata izvedla ista skupina, ki je v četrtek že streljala na skupino črncev, ki so čakali na taksi.
Do prvega atentata, v kateri je umrla ena oseba, je prišlo na postaji taksijev pri bolnišnici v črnskem getu So-weto. Skupina oboroženih mladeničev je začela brezglavo streljati na množico, nato pa je še podtaknila ogenj trem taksijem, ki so eksplodirali.
Pravo morijo pa sta povzročili oboroženi skupini, ki sta v predmestju Johannesburga naskočili potujoči vlak in začeli streljati na potnike. Morilci so pobili 26 oseb in jih ranili sto, ne-
katera trupla in ranjence pa so kar zmetali s potujočega vlaka. Reševalci in zdravniki so ranjence in trupla pobirali ob železniški progi.
Južnoafriški predsednik De Klerk se je včeraj sestal z liderjem Afriškega nacionalnega kongresa Mandelo, da bi skupno preučila položaj, rezultati razgovora pa še niso znani. De Klerk je pred sestankom objavil tiskovno sporočilo, s katerim je črnsko prebivalstvo opozoril, da vlada ne bo več trpela takega nasilja in da bo krivce kaznovala na najstrožji način.
Nadškof Tutu je dejal, da je obupan nad neustavljivim nasiljem. Tutu pa bi v tem trenutku lahko prispeval k pomiritvi, saj je včeraj napovedal, da bo skušal zbrati liderje sprtih strank (to so zavezniki ANC Enotna demokratična fronta in sindikalna federacija Co-satu ter nasprotna stranka Zulujev In-katha) in jih prisilil k dialogu.
Moško In žensko truplo na napadenem vlaku v Johannesburgu (Telefoto AP)
NEW YORK — Newyorško prizivno sodišče je predsinočnjim le po 24 urah razveljavilo prvostopenjsko razsodbo, s katero je kar iz svojega stanovanja in ob 1. ponoči manhattanski sodnik Michael Donnitz zaplenil knjigo Vic-torja Ostrovskega, bivšega agenta izraelske tajne družbe Mosad. Ostrov-sky je namreč v svoji knjigi zapisal, da je bil Mosad predhodno seznanjeni s terorističnim atentatom na ameriške marince v Bejrutu, ki je leta 1983 terjal smrt 241 vojakov. Američanov ni obvestil, ker je hotel dokončno skaliti odnose ZDA z arabskim svetom.
Da ta verzija ni iz trte zvita, dokazujejo poskusi Izraela, da bi knjigo prepovedali, češ da lahko ogrozi življenje številnih izraelskih tajnih agentov. Ostrovsky, ki ima poleg izraelskega tudi kanadsko državljanstvo, se sedaj skriva, ker se boji, da bi ga Mosad likvidiral.
V razdobju štiriindvajsetih ur so v Kampaniji našteli kar pet umorov
Pod streli kamorističnih morilcev
padel poleg očeta tudi 8-letni sin
NEAPELJ — Ponoven izbruh kamo-rističnega nasilja. V razdobju 24 ur so v Kampaniji zabeležili kar pet umorov, ki so sad premišljenega osebnega obračunavanja tamkajšnjih zločinskih tolp. Najbolj pretresljiv dogodek se je pripetil v poznih nočnih urah v četrtek, ko je oborožena dvojica streljala na poslopje družine Longobardi, ki je živela v kraju Casola v bližini Sbrren-ta. Streli so bili usodni 36-letnemu smetarju Antoniu Longobardu in njegovemu komaj 8-letnemu sinu Paolu. Obema so skušali rešiti življenje, saj so jih takoj prepeljali z rešilcem v bližnjo splošno bolnišnico. Žal sta kasneje v bolnišnici podlegla zaradi notranjih poškodb. Zločin je še toliko bolj-nerazumljiv, saj je bil Longobardi miren človek, občinski uslužbenec, ki se ni še nikdar prekršil zoper italijanski zakonik. Preiskovalci bodo imeli nemalo dela, da bodo razkrili osebi, ki sta zakrivili dvojni umor.
Sicer so policisti in karabinjer! v Kampaniji morali poseči že v sredo,
ko so neznanci smrtno zadeli starega znanca sodnih organov, 28-letnega Gi-ovannija Pecorara. Mladeniča, ki je bil med drugim mamilaš in svak znanega kamorističnega veljaka Maria Savia, so ubili, ko se je napotil iz svojega stanovanja proti mestnemu središču kraja Castellamare di Stabia. Isto noč so našli tudi truplo 43-letnega Pasgua-leja Cirilla, ki je ležal na plaži v kraju Campolongo. Možakarju je bilo usodnih osem strelov v tilnik.
V krvave obračune med raznimi tolpami in zlikovskimi skupinami, ki se v Kampaniji borijo za prevlado v nezakonitih poslih, spada tudi umor Um-berta Poggioneja, ki so ga neznanci usmrtili s strelom v senca. Truplo Poggioneja, ki je bil dober zanec policije, so našli v odmaknjenem kraju pri mestecu Somma Vesuviana.
Na sliki (foto AP): 8-letni Paolo Longobardi, ki je bil v četrtek zvečer žrtev kamorističnega napada.
V Sverdlovsku strmoglavilo sovjetsko potniško letalo
Štiri osebe so Izgubile življenje, več pa jih je bilo ranjenih, ko je med pristajanjem na sverdlovskem letališču strmoglavilo sovjetsko potniško letalo jakovljev-42, ki je imelo na krovu 110 potnikov, in je letelo na notranj' progi Volgograd-Sverdlovsk. Kot poroča tiskovna agencija Tass je do nesreče prišlo zaradi nenadne okvare na motorjih. Agencija ne navaja števila ranjenih, ki so jih sprejeli v sverdlovske bolnišnice	(Telefoto AP)
Janez Drnovšek o problemih ki pestijo SR Jugoslavijo
LJUBLJANA — Dr. Janez Drnovšek, član jugoslovanskega predsedstva, je včeraj v pogovoru z novinarji orisal glavne smeri zunanjepolitične dejavnosti Jugoslavije in že kar takoj na začetku pristavil: »Jugoslovanska zunanja politika je v doslej najtežjem položaju.«
Svet pozorno spremlja do skrajnosti napet položaj na Kosovu, mednacionalne spore, predvsem pa čaka, kakšno Jugoslavijo lahko pričakuje po tem, ko bo minilo zdajšnje »prehodno obdobje«. Da zategadelj prevladuje nekakšen status quo, ko gre tudi že za nekatere načelno dogovorjene sporazume, je vsakomur vse bolj razumlji-va
Notranji položaj Jugoslavije je postal resna ovira za učinkovito delovanje zunaj jugoslovanskih meja. Naj navedemo samo najnovejši primer: Jugoslavija bi lahko kot predsedujoča v gibanju neuvrščenih v mnogočem pripomogla pri razreševanju zalivske krize, a ima prav zavoljo številnih lastnih problemov tako rekoč zavezane roke.
»Ker smo že prevzeli vlogo predse--dujoče države v gibanju neuvrščenih, poskušamo korektno opraviti to funkcijo - z mislijo, da so za nas pomembne še mnoge druge zadeve, kot na primer "preboj" v svet, predvsem v Evropo, Kar zadeva evropsko politiko, je v naši zunanji politiki prišlo do bistvenega preobrata, ki se kaže tudi v zavesti mnogih naših diplomatov. Nesporno je, da bi morala Evropa ostati naša prednostna naloga.«
Vrhunec jugoslovanskih dejavnosti je bil spomladanski nastop dr. Janeza Drnovška v Strasbourgu. »Evropa nas je začela sprejemati, drugače nas je gledala tudi po volitvah v Sloveniji in na Hrvaškem. Rekli bi, da smo začeli uresničevati tiste kriterije, ki jih zahteva Evropa. Tako smo prišli še do same "čakalnice" Sveta Evrope. Tudi Evropska skupnost je začela razvijati
boljše odnose - spomnimo se predloga o asociaciji, pristali pa smo tudi na seznamu držav, ki jih je v projekt pomoči vključila štiriindvajseterica najbogatejših držav. Toda razvoj dogodkov pri nas je ta trend skorajda popolnoma zaustavil. Naša podoba v svetu se je ponovno močno poslabšala. Sodelovanje z ES je v glavnem zamrznjena, vprašljivo je tudi jugoslovansko ime na omenjenem seznamu.«
»Tako bo vse dotlej, dokler ne razrešimo notranjih nesoglasij. Ker pa rešitve še.niso prav blizu, lahko pričakujemo, da bo tako stanje še dolgo trajalo. Določeni premiki so opazni le na področju prihodnjega povezovanja z EFTA, evropskim združenjem za prosto trgovino - pristali so na sporazum o prosti trgovinski coni, ne pa tudi na članstvo. V EFTA namreč menijo, da smo se na gospodarskem področju le "premaknili". Potrdili so torej našo tržno usmeritev in gospodarsko preobrazbo.«
V razmerah preoblikovanja jugoslovanske države se logično spreminja tudi odnos dosedanje federacije do republik. Zato dr. Janez Drnovšek vidi prednost v večji koordinaciji in v razmejitvi pristojnosti države in republike. Pobudo o sodelovanju Slovenije na pariški konferenci o evropski varnosti in sodelovanju (KEVS) - kot opazovalka - je podprl, vendar s pripombo, da je treba upoštevati realnost. Slovenija bo mogoče mnogo prej dobila status gostje, na drugi strani pa bi morala biti opazna tudi njena večja zastop-nost znotraj jugoslovanske delegacije. Prav tako se mu zdi zanimiva ideja, ki jo je pred dnevi sporočil javnosti dr. Rupel - kot vemo, je slovenski zunanji minister predlagal, da bi v naši republiki organizirali veliko mednarodno konferenco o tako imenovani »tretji Evropi« - Evropi narodov.
VAŠO G AS AR
Po mnenju znanega strokovnjaka in psihiatra De Giacoma
Poročanje o samomorih botruje epidemiji?
BOLOGNA — Tragična veriga samomorov v avtomobilih, spremenjenih v plinske celice, se še ni pretrgala. Včeraj si je namreč vzel življenje 39-letni Mario Giannini iz Bologne, ki zapušča ženo in dveletno hčerkico.
Že skoraj nepregledna vrsta samomorov v avtomobilih pa še naprej izziva psihologe, ki se sprašujejo, ali poročanje o teh dogodkih lahko vpliva na odločitev posameznika, da si vzame življenje. Ravnatelj psihiatrične klinike Univerze v Bariju Piero De Giacomo je mnenja, da poročanje o samomorih lahko povzroči pravo epidemijo.
»Če bo število samomorov naraslo,« meni profesor De Giacomo, »bo treba razčistiti, ali način medsebojne komunikacije v našem družbenem sistemu sploh še zadošča človeškim potrebam po medsebojnih odnosih.« De Giacomo vsekakor opozarja, da so samomori v ZDA drugi vzrok smrti med mladimi med 15. in 19. letom starosti. Ameriški strokovnjaki naj bi ugotovili, da število samomorov narašča po predvajanju filmov, ki so osredotočeni na ta pro-
blem. Vloga sredstev množičnega obveščanja je po De Gi-acomovem mnenju torej očitna, vendar - opozarja - ima problem tudi drug aspekt, saj samomori pričajo o disfunkciji družbenega organizma. Da poročanje o samomorih »izzove« to disfunkcijo, pričajo številni primeri. V Detroitu s° ugotovili, da se je število samomorov zmanjšalo v dneh: ko časopisi niso izhajali, naraščalo pa je vsakič, ko je kako osebnost naredila samomor. »Kontrola sredstev javnegO obveščanja,« meni De Giacomo, »je torej zaželena.
Kar zadeva okoliščine, ki botrujejo samomoru, pa psihiater meni, da jih je treba iskati v biološkem razvojnem procesu adolescenta, ki s težavo dojema novo podobo svojega telesa in sveta. Adolescenca je poleg tega obdobje, v katerem se oseba postopoma osvobaja družine, najmanjšo težava - a tudi vpliv zunanjega sveta - pa lahko botruje tragični odločitvi. Včasih je dovolj le trenutek, v katerem pa je treba mlademu nuditi primerno pomoč.
Benettonovih »zlatih« 25 let
PONZANO VENETO — Družin3 Benetton je prejšnji večer slavila 25' letnico uspešnega poslovanja na svetovnem modnem področju. Po razkošnem praznovanju v Manhattanu, ki s® ga je udeležilo kar 1500 povabljenceVl so tokrat proslavili srebno obletnic0 kar v »ožjem« domačem okolju (bilo ] le 600 oseb). Prijeten in predvseflj mondan večer - med pomembnih1 gosti je bil tudi minister za prevoz® Bernini - sta popestrila pevska n3st°" pa Ornelle Vanoni in jazz izvajale Caba Callowaya.
Podjetna družina je leta 1965 prič6 z borimi petimi milijoni lir, danes njihov letni promet presega kar d milijardi lir. Gre nedvomno za izj men uspeh, saj Benettonovi kontro rajo kar 46 podjetij, zanje dela 3 tis^ delavcev, njihova oblačila pa so razpolago kar v 5 tisoč 900 proda]3 nah v 82 državah sveta.