10. Zaključki in predlogi Iz dokumentov 11. kongresa ZKJ, 8. kongresa ZKS, resolucije o izvajanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1979 ter \z drugih dokumentov družbenopoli-tičnih dejavnikov jasno izhaja, da je treba spodbujati iskanje rešitev, kakršne ustrezajo našemu samoupravnemu sistemu na področju kadrovske politike ter zaposlovanja v tem okviru. Pri tem se mora naša družba zavzemati v skladu z določili ustave za zagotavljanje vse širših možnosti za uveljavljanje pravice do dela vseh občanov kot enega poglavitnih smotrov našega druž-benoekonomskega razvoja. Uresnidevanje tega smotra je izre-dno pomembno za nadaljnjo krepitev položaja delavskega raz-reda in utrjevanje njegove družbene vloge ter za razvoj sociali-stičnih samoupravnih odnosov kar narekuje tako obliko politike usmerjenega, smotrnega in načrtnega zaposlovanja, ki zago-tavlja polno uveljavitev delavca v združenem delu in širši druž-benopolitični skupnosti ob ustrezni rasti materialnih in drugih družbenih vrednot. e Zaposlovanje kot pomembna družbenoekonomska kategorija je v veliki meri posledica sistemskih rešitev. V občini Šiška in v Ljubljani jo označuje ekstenzivnost s premajhno udeležbo kva-litativnih dejavnikov (storilnost, racionalizacija, nova tehnolo-gija), dnevna migracija, močan mehanični priliv ter naraščanje režijskega dela tako v gospodarstvu kot negospodarstvu. Eden od zunanjih kazalcev tega stanja je stopnja rasti zaposlovanja, ki je konstantno višja od stopnje, ki je začrtana v planih. Da bi lahko zaposlovanje učinkoviteje usmerjali v smislu dogovorje-nih ciljev, je potrebno uveljaviti instrument, ki bi to omogočal. lo pa je vsekakor samoupravni sporazum o zaposlovanju na območju Ijubljanskih občin, katerega osnovne intence so: - povezava vsega novega zaposlovanja z ekonomskimi ka-zalci poslovanja OZD in upoštevanje sprejetih prioritet - opredeljevanje ter ovrednotenje po načetih svobodne me-njave dela vseh organizacij v negospodarstvu, preprečevanje dupliranja del in opuščanje nepotrebnih opravil - zagotavljanje minimalnih standardov za življenjske in kul-turne razmere za vse zaposlene. Skladno z določili samoupravnega sporazuma mora biti ak-tivnost osredotočena na to, da se odpravi dosedanje neuskla-jeno načrtovanje pridobivanja in zaposlovanja delavcev na ravni organizacije združenega dela, občine, mesta in republike. Usklajeno načrtovanje je izrednega pomena tudi pri načrtova-nju izobraževanja v sistemu usmerjenega izobraževanja. Pri analizi kratkoročnih in srednjeročnih kadrovskih planov združenega dela ter tekočih potreb po kadrih ugotavljamo, da več kot dve tretjini organizacij združenega dela prijavljajo te-kom leta bistveno drugačne potrebe po kadrih, kot so jih načrtovale v kratkoročnih planih. Še večje so razlike pri primer-javi srednjeročnega s kratkoročnim kadrovskim planiranjem. Združeno delo marsikje še ni doumelo smisla in pomena kadrovskega načrtovanja. ¦ ¦ - Če se Kadrovski programi že pripravljajo, se smatrajo kot nujno zlo in marsikje je temu primerna tudi skrb za strukturo ustrezne službe, ki naj bi strokovno pnpravljala kadrovske plane. Sistem zbiranja podatkov za področje kadrovske politike je neenoten in pomankljiv. Nekateri podatki se zbirajo večtirno (npr. gibanje zaposlovanja, šolska statistika itd.) na osnovi razhčne metodologije in se seveda bistveno razlikujejo, za ne-katera področja pa še ni vzpostavljen sistem spremljanja (fluk-tuacija, razmerje med režijskimi in proizvodnimi delavci ipd.). Neskladje med ponudbo in povpraševanjem smo tudi v lan-skem letu pokrivali zdelavci izdrugih republik. Posredovanje je potekalo v glavnem organizirano, to je z dogovarjanjem med skupnostmi za zaposlovanje \z drugih republik in našo skup-nostjo ter OZD. Se vedno pa ne pokrivamo vseh potreb po delavcih, kakor tudi ne po učencih v gospodarstvu. Veliko teh potreb ostane nepokritih. V bodoče bo potrebno načrtneje pridobivati delavce kakor tudi učence v gospodarstvu iz drugih republik, seveda pri tem upoštevati njihove interse. Stremeti moramo za tem, da bodo delavci \z drugih republik in pokrajin imeli enake možnosti pri zaposlitvi, vsekakor pa jim je potrebno razen zaposhtve zagotoviti vsaj minimalne pogoje za življenje. V skladu s sprejetimi dokumenti in smernicami je potrebno tudi v prihodnje skrbeti za organizirano vračanje naših delavcev \z tujine ter njihovo zaposlovanje. Oblikovati bo potrebno učin-kovit informacijski sistem proko katerega bomo lahko tekoče obveščali naše delavce na začasnem delu v tujini o možnostih zaposlovanja pa tudi o drugih zanje pomembnih informacijah. Fluktuacija ter izostanki \z dela sta tudi v občini Šiška pereči vprašanji, ki negativno vplivata na gospodarsko rast. Glede na visoka finančna sredstva, ki bi se lahko ustvarjala z zniževanjem fluktuacije ter izostankov iz dela bi bilo umestno, da v vseh organizacijah natančneje proučijo obseg in vzroke teh pojavov ter sprejemajo ukrepe za zniževanje. Na kraju lahko poudarlmo, da je kadrovska politika kot se-stavni del družbenoekonomskega razvoja specifično interdisci-plinirano področje, kjer se usklajujejo in povezujejo interesi številnih dejavnikov na območju občine kot npr. družbenopoli-tične skupnosti in organizacije, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter drugi. Menimo, da bi biio umestno določiti nosilce ter načine koordinacije na tem po-dročju, ker se lahko v nasprotnem primeru dogaja, da se vodi več akcij po istem vprašanju rezultat pa je zaradi nepovezanosti mnogo manjši kot bi bil v primeru koordinirane in enotne akcije. ¦ - •¦,¦¦¦¦ . / ¦¦ • ¦¦ • ¦¦>,. '¦¦<• '¦':