Poštnina plačana v gotovinL Izhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 71—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno-čekovnem ^avodu št. 10.666. Jlova $)oba Cena 1 Din. Redakcija in up/ava: Celjo, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarjfu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščcne notice s številkami so plačljive. Stev. 64. Celje, pondeljek 11. avgusta 1930. Leto XII. Poslednja pot Franca Kocbeka V soboto 9. 1. m. dopoklne je bil pokopan v Gornjem gradu nepozab- ni planinski in kulturni delavec g. Franc Kocbek. Turobno sivo nebo jc viselo nad Gornjim gradom, mlačen vetcr je prinašal težke oblako izza Menine planine, Veliki Rogatec in Lepenat- ka pa sta bila zavita v gosto meglo. Tu in tam je malo zapršelo v mrač- ni dan. Po vseh cestah, ki vodijo k gornjegrajskemu mestu, so hitele go- ste nmožie.e ljudi, peš in na vozovih, da izkažejo poslednjo Cast najpopu- larnejšemu niožu okra.ja, in so sc zgostile pred posojilnično hišo, kjer je pokojnik ležal V svojem stanova- nju na mrtvaškem odru. Ob pol 11. so inilo zadoneli zvo- novi gornjegrajske katedrale in Fr. Kocbek je nastopil svojo poslednjo pot. Cerkveni obred je vodil mestni župnik g. Slander ob asistenci žup- nika od Sv. Frančiška g. Vogrinca in domačega g. kaplana. Velikanska udeležba je pričala o priljubljenosti in ugledu pokojnega Kocbeka. Zastopani so bili vsi gornjegrajski uradi: sresko načclstvo z g. načelni- kcm Kandričem, sodišče, davčna uprava, občinskf odbor z županom, sinančna straža, graščinski gozdni urad, domače učiteljstvo z upravi- teljem g. Korbanom na čelu in s šol- sko mladino, skoro vse učiteljstvo gornjegrajskega okraja, vse korpo- racije, kakor Sokol, Požarna bram- ba, načelstvo gornjegrajske posojil- nice in vsi ugiedni meščani iz Gor- njega grada, zastopniki prcbivalstva iz celega sreza do najoddaljenejših krajev, med katerimi smo zlasti opa- zili sivolasega 83-letnega planinske- ga delavca. in pokojnikovega dolgo- letnega pomočnika pri delu za naše planine g. Herleta iz Solčave. Nada- lje so prišli nekdanji pokojnikovi najbližnji in najožji poklicni tovari- ši in sodelavci, nadučitelj g. Anton Petriček iz Žalca, dolgolethi pokoj- nikov prijatelj, vpok. nadučitelj v Šmartnem ob Dreti, g. Ivan Burdian iz Celja, g. Jože Terčak, dolgoletni nadučitelj pri Sv. Frančišku Ksave- riju, sedaj na Rečici ob Paki, učitelj g. Ignac Stermecki od Sv. Frančiška Ksaverija, naduč. g. Pušenjak iz Mo- zirja, nadučitelj Zdolšek iz Letuša, učitelj Zemljič iz Cclja, župan Mati- ja Goričar iz Mozirja, sodnika okrož- nega sodišča v Celju gg. dr. Mak in Božič in mnogo, mnogo drugih po- kojnikovih prijateljev. Osrednji od- bor Pianinskega društva, Savinjsko podružnico, kranjsko podružnico in hrvatski turistovski klub »Sleme« so z-astopali gg. dr. Ernest Kalan, Ivan Prckoršek in dii'cktor ginmazije An- ton Zupan iz Celja. Oornjcgrajrki pevci so pred Hišo zapeli pretresljivo žalostinko »Vigred se povrne«. Že ob zvokib te pesmi se je pososilo marsikatero oko. Sprevod, v katerem sta korakala »Sokol« in požarna bramba z zastavo in pred ka- terim je nosil Sokol brat Žmavc po~ kojnikova odlikovanja, se je pomikal do stolne cerkve, kjer je bila darovair^ maša. Gornjegrajski Sokol je postavil med službo tožjo častno stražo ob pokojnikovi krsti. Po maši se je raz- vil dolg sprevod izpred cerkve na gri- ček k sv. Magdaleni, kjer je bil za po- kojnika pripravljen po njegovi Iastni želji grob na istem mestu, na katerem je bil pred 40 leti pokopan njegov prednik, nadučitelj Čeru in v bližini kraja, kjer spi že doltfo večno spanje poknjnikov tovariš Šijanec. Šolskamla- dina in Sokoli so r.osili mnogo vencev in cvetja od prijateljev, planinskih društev, korporacij itd., med njimi dva krasna venca iz samih planinskih cve- tic. Ob odprtem Rrobu se je poslovil od pokojnika v irrienu osrednjega od- bora Slovenskega planinskega društva, Savinjske podružnice, kranjske podruž- nice ter »Slemena« g. dr. Ernest Kalan, katerega govor bomo objavili v pod- listku. Potem je izpregovoril solski upravitelj g. Korban, ki je opisal za- sluge pok. Kocbeka za šolstvo in pro- sveto vobče. Povdarjal je, da je bil pokojnik velik dobrotnik in prijatelj cele generacije, ki jo je vzgojil, s ka- tero je zlasti čustvovai ob vsaki po- samezni zgubi v dobi svetovne vojne. Njegova zasluga in sad njegovega dela je moderna šolska stavba, kakoršne bi občina danes ne mogla postaviti. Tudi ekskurenfina Šola v Šokatu je njegovo delo. »Nevenljive so zasluge dobrega šolnika, pedagog3 in pisatelja. Slava mu !« V imenu mestne občine gornje,- grajske se je poslovil glohoko ginjen g. sodni nadoficijal Fluks. Ko je go- vornik s trgajo«xim glasom klical po- kojniku postovilne besede in omenjal njegovo ijubezen za napredek in po- vzdigo Oornjega giada, katero je ime- noval najlepšo cvetlico v pokojnikovem srcu, ki je cvetje tako ljubil, je vse zapiakalo. 2'a mlado sokolsko društvo gornje- grajsko je izpregovoril star. g. dr. Janko Rak. Povdarjal je, da bil Kocbek ne le član in med prvimi ustanovitelji novega jugoslovenskega Sokola v Gor- njem gradu, marveč je bil tudi že ustanovitelj prvega gornjegrajskega Sokola. Srčno si je pokojnik želel prisostvovati sokolski slavnosti, na- meniem za nedeljo 10. t. m., a rii mu bilo dano. »Ohranimo mu preko groba trajen spomin in bratsko Ijubezen I Zdravo!« »Zdravo« je zaorila tudi mlada četa Sokola. Pevski zbor je nato zapel »Blagor mu«. Le težko smo se odtrgali od groba ljubljenega in velikega moža. Slava Kocbekovemu spominu! Profanacija «Nekaj dni po čudežu v Kani odlde Jezus s svojimi učenci v Jeruzalem k velikonočnemu prazniku. Tarn stopi v tempelj in najde ljudi, ki so prodajali v njem vole, ovce in golobe; tudi me- njavci so sedeli tarn. Jezus splete iz vrvic bič in izpodi vse te prodajavce iz templja, z ovcami in voli vred. Me- njavcem razsuje denar in prevrne mize. Tistim pa, ki so prodajali golobe, re- če: «Spravite to odtod in ne delaite iz hiše mojega Očeta hiše kupčijske !» Ljudska posojilnica v Celju, registro- vana zadruga z neomejeno zavezo, si je postavila v predlanskem letu na Kralja Petra cesti «hišo kupčijsko». S strmečimi očmi smo zapazili zad- nje dni, da je na vrhu poslopja v ši- roki odprtini, v katero smo pričako- vali kak kip, postavljen križ «kot ar- hitektonski zaključek stavbe», kakor pravi «Slovenec». V hiši je denarni zavod, odvetniSka pisarna, dvorana za kino in druge pri- reditve, stanujejo stranke — in nad vsem tem — razpelo z bolestnim o- brazom KriŽanega. Človek se zaman vprašuje, kako zvezo naj ima razpelo s podjetji, ki so v hiši in kak namen naj ima križ na strehi «menjavcev». Saj je hiša čisto posvetna in poslov- na kot vsaka druga v Celju, in ni v njej nikak karitativen zavod, nobena verska ustanova. Naš veren slovenski kmet ima v vsaki hiši v kotu nad mi- zo, kjer se zbira vsak dan družina k obedu, večerji in molitvi, razpelo. Z globokim verskim čustvom časti in moli onega, ki ga prosi dnevno vsak- danjega kruha. Če mu veleva to ču- stvo še več, mu postavi na vasi ka- pelico ali križ ter ga obda s plotom in cvetjem, da ga tako loči od vsega posvetnega. Isto sveto versko čustvo pa mu brani, da bi postavil Križanega na streho svoje hiše. — Ljudje majajo z glavami in vprašujejo, čemu je bilo to primerno in dobro in ali je umestno postavljati simbol najvišje popolnosti, požrtvovalnosti, ljubezni tako v vsak- danjo poslovnost. In pri tem stvar niti ni lepa in nikak «arhitektonski zaklju- ček, s svetiljkama pa je naravnost ne- okusna. Leseni križ naj bi bil arhitek- tonski zaključek težke stavbe, ki naj učinkuje osobito v Vodnikovi ulici pred- vsem s svojimi velikimi ploskvami 1 Na težko stavbo tega stila sodi le e- nako težek zaključek iz brona ali kam- na. če je to res napravljeno «po ideji mojstra Plečnika», potem je le dokaz, da se tudi mojstri včasih motijo. Tekma žanjic v Stranicah (Dopis.) Letos spomladi si je kmeßka mla- (iina v Stranicah osnovala »Društvo kmečkih »fantov in deklet« in ljud- sko knjižnico, ki jo vodi šolski upra- vitelj g. Dobnik. Mladina pridno se- ga po knjiigah, kar dokazuje, kako potrebno je bilo pri nas prosvetno di'Ubtvo. Pa ne Mtamo samo, imamo tudi redno pevske vaje. V začetku poletja smo priredili tekmo koscev, ki je zelo lepo uspela. Ko so dekleta videia, kako korajžno so fantje mahali po travi, «ö se do- govorila, da priredijo 3. avgusta tek- O «1 1 Pf* { l delek. Naroči se ;rgr;.iemD"Än^e,aJugos1aviio: Lip KostanJSe,, Ce.je, Vodn.Uova u . 9. Agilni krajevnl zastopniki se sprejmejo. Maxim I ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ val. Jamnišek je hite'l nato na cesto, oba zakonca pa za njim. Stražnik je napravil končno red. PriCe so izpo- vedale, da je vsega kriv Wonisch. Clovek, ki si upa še v letu 1930. ime- novati Slovenca »windisch$r Hund«, zasluži pač eksemplarično kazen. To je vendaj' višek predrznosti! c Šiba božja v osebi 52-letne sopro- ge državnega upokojenca Magdalene M. je v soboto 9. t. m. zvečer zopet priredila veliko »predstavo« v mestu. Najprej so ji pokazali vrata v Celj- skem domu, kjer je nadlegova!la in žalila goste. Na Krekovem trgu je nato podila pasante, potem pa se je pojavila v vrlnem salonu hotela »Ev- rope« in vse vprek psovala goste. Hotelski sluge so jo trikrat postavili pod kap, a se je vsakikrat vrnila. KonČno, bilo je ob 11. zvečei^ so po- zvali stražnika. Gospa je tudi tega opsovala in mu pljunila v obraz. S pomočjo se enega stražnika so jo spravili na stražnico in oddali fez noč v ])olicijski zapor. (- Nezgoda na ulici. 44-letni občin- ski delavec Martin Kramar s Polul je šel v soboto 9. t. m. ob 17.45 z že- no in dvema otrokoma po Prešerno- vi ulici. Pred trgovino g. Ko'lbezna jo dobil nenadoina močen epileptičcn napad. Pri padcu je razbil izložbeno šipo v vreduosti 180 dinarjev, isam se pa k sreči. ni poškodoval. Ko mu je odleglo. se je vrnil z rodbino do- mov. ZAHTEVAJTE | oranžado V Ül\Vr Üaionado I POVSOD! I c Prijazen gospod je 34-letni dela- vec Vladimir P. iz ljutomerske oko- Jice. Nedavno je stanoval pri Heleni Ginajnerjevi v Gabci'ju. Lepega dne je izginil,, ne da bi bil plačal svoji gospodinji dolg za hrano in stanova- nje v znesku 500 Din in vrnil 57 Din, ki mu jih je Gmajnerjeva par dni prej posodila. P. je baje sedaj v Št. Pavlu pri Preboldu. --------------------------^ Samo 290 Din plašč iz gladko- barvanega sukna! Samo 230 Din iz modno- vzorčastega sukna! Samo 780 Din moderni plažČ iz fincga velurja! Prodaja Trgovski dom R.STERMECKI, CELJE Kar ne ugaja, se ra- inenja ali vrne denar ! Oglejte si izložbe in po- setite zulogo damske konfekcije ! Cene najnilje, izbira velika ! J Štev. 64. »Nova Doba« 11. VIII. 1930. Strau 3. c Žaljenje vojaške straže. Ko se jc vračal redov-djak J. B. o polnoči od j 10. na 11. t. ni. v spremstvu treh ci- | vilistov v vojašnico kralja Alcksan- ! dra v Gaberju in je vojak, ki je stal na straži zaklical »Stoj!«, so začeli civilisti skrajno surovo psovati vo- jaka. Dežurni oficir je čul psovke in poslal za civilisti patruljo. Enega, 24-letnega mehaniškega pomočnika Štefana S., je patrulja dohitela in aretirala, nato pa so ga izročili poli- ciji. Imen svojih dveh tovarišev no- i če izdati. c Nevarna grožnja. 33-lctni brez- poselni slikarski pomočnik Anton Majeen je 7. t. m. nevarno grozil g. A. K. v Lis'cah. Ko je sedel g. A. K. s svojo družino v kuhinji pri večerji, je hotel vreči Majcen med groznim preklinjanjem in zmerjanjem vanj opeko. Gosp. K. se je umaknil v svoje stanovanje, Majcen pa je šel okrog hiše pred stanovanje g. A. K. in med zopetnim prekljnjanjem in zmerja- njem pograbil kramp in hotel napa- sti K. skozi okno. Ker se to ni po- sreCi'lo, je vzel 4J4 m dolg drog in skušal s'kozi okno udariti g. K. Ko je ta zagrozil s policijo, je odvrnil Maj- cen, da ga bo ubil. Majcen goji zato sovraštvo proti K., ker ga je nekoč opozoril, da ne sme vlačiti iz tujih vozdov debel domov. c Nepošten pomcčnik. 34-letni ste- klarski pomočnik Srečko P. iz Celja se je pclja'l pred dnevi po naročilu svojega delodajalca v Hrastnik, da kupi v steklarni blago in ga takoj pošlje raznim strankam. P. je pone- veril eno pošiljko in jo posial Slav- ku M. v Kranj, da proda blago, ki je bilo vredno 2700 Din, za 1.500 Din. Srečka P. so aretirali v soboto 0. t. m, Slavka M. pa včeraj, ko je prine- scl »kompanjonu« izkupiček. Kaj je to za 'na steklenka drofona, vitka, milovidua? Kdo je mala ta zelenka? Hm, hm, če ni malopridna? xo je »Vero«, &i«»iiÄü-vi«;iiii«i oranžada-limonada; je pijača hladno-trezna; vsaka duša jo 'ma rada. c Dva huda mesarska pomočnika. V soboto 9. t. m. ob 23. je bil arctiran v Kapucinski ulici mesarski pornoč- nik Anton Žolier, ker je v vinjenosti razgrajal in grozil mimoidočim z mesarskim nožem. Isti večer ob 9. pa je bil v Ozki ulici aretiran 39-1 et- ni meyarski pomočnik Franc Vake, ker je nialo prej v hotelu »Huber- tus« razgrajal in grozil gostom ter tekel za hotelskim slugom, ki mu je skušal pobegniti po Ozki ulici. Prvovrstna suha bukova in mehka drua kratko žagana, kolobarje, trboveljski in laški premog dobavlja in dostavlja na dom tvrdka F. Batič, Celje, Benjamina Ipavca ul. 3. 4-4 c Pobegla podnajemnika. Pri He- leni Gmajnerjevi v Gaberju sta sta- novala tri mesece 22-letni tkal«ki luojster Franc K. in 18-Ietna Kristi- na C. Gmajnerjevi sta že clolgovala 840 Din, dvem drugim osebam pa še 233.20 Din. V noči na 8. t. m. sta oba izginilft in pobrala iz nabiralnika Gmajnerjeve 150 Din. V stanovanju sta puetila razne stvari v vrednosti 160 Din. v Dijaški kuhinji v Celju je daro- val velclrgovec g. Ivan Ravnikar v Celju 100 Din namesto venca na kr- sto veletrgovca g. Frana Strupija. Dopisi ; Gornji grad. (Sokolski zlet) Včeraj je priredilo Sokolsko društvo Ljubljana matica zelo lepo uspel propagandni zlet v Gornji grad s so- delovanjem Celjske sokolske župe. Ob 11. dopoldne je bil sprejem pri vhodu v mesto, ki je bilo bogato okrašeno z državnimi zastavami. Po sprejomu so se vršile skušnje na te- lovadišču zunaj mesta. Ob 14. je kre- nil sprevod, v katerem je bilo 125 članov v kroju, 40 članic, nad 70 čla- nov in članic v civilu in 7 amerifikih Sokolov, .skozi mesto na telovadišče. Pred pošto Je pozdravil Sokole in So- kdlice v imenu politične uprave sres- ki načelnik br. Kandrič, v imenu mestne občine pa županov namest- nik br. Fluks. Za ljubljansko dru- štvo se je zahvalil za pozdrav br. fcta- rešina Kajzelj, za sokolsko župo Ce- lje pa ,starešina br. Smertnik. Na te- lovadišču se je zbralo veliko število občinstva, zla^sti kmečkega" prebival- stva. Nastopili so vsi oddelki s pro- stimi vajaini in s posebnimi toeka- mi na orodju. Na orodju ,so nasto- pili tudi telovadci iz naše medna- rodne telovadne vrste in iz vrste onili, ki so si priborili prvenstvo na vscsokolskem zletu v Boogradu. V odbojki mod ljubljanskimi naraščaj- niki in člani so zmagali naraščajni- ki v razmerju 10 : 5. Spored je bil pester in zanimiv. V,seh telovadcev in telovadk je bilo 156. Sodelova'la je godba »Drave« iz Maribora. Pri telo- vadbi so na.-topili člani in članice sokolskih društev Ljubljana matica, Tržič, Doinžale, Celje, Braslovče, Mo- zirje, Polzela in šoštanj. Telovadba se je vršila pod vodstvom načelnika Ijubljanskega društva br. Rudolfa. Na telovadišču je po/.dravil članstvo j iu številno občinstvo .starešina gor- I njegrajskega društva br. dr. Rak, ki je povdaril pomen propagandnega zleta za Gornji grad in okolico in za nadaljni razvoj sokolskega pokreta v tch krajih. Sestre, ki so stregle v šo- torih pod vodstvom nofarjeve sopro- ge ge. Košeninove, zaslužijo vso po- hvalo. Sokolski zlet je moralno in gmotno vseskozi uspel. Laško. (S o 'k o 1 s k i telojva d\- n i n a s t o p.) Sokolski telovadni na- stop društva Laško se je včeraj vršil ob veliki udeležbi občinstva. Pri pri- hodu popoldanskega vlaka je godba pozdravila došle goste, ki so se zlasti iz Celja v zelo lepem številu udeleži- li prireditve. Telovadne točke so bile vseskozi skladno izvajane, posebno lopa pa je bila orodna telovadba, kjer so bili res sami izbrani dobri telovadci. Clanic je nastopilo 32, čla- nov ,36, drugi oddelki v manjšem šte- vilu. Žalibog smo pogrešali moški naraščaj, pa gotovo zaradi šolskih počitn(ic .sedaj ne telovadi. Po na-> stopu se je razvila prijetna zabava, ki ostane vsem udeležencem v pri- jetnem spominu, društvu Laško pa Cestitamo na tako lepem nastopu. Rogaška Slatina. (Sokojlska a k a d e m i j a.) V petek 15. t. m. priredi celjsko društvo veliko aka- demijo v Rogaški Slatini in sicer v slučaju lepega vremena v letnem gle- dališču, sicer v dvorani zdraviliške- ga doma. Akademija se prične ob poil 9. zvečer. Vabimo tudi naše pri- jatelje iz Celja, da se te akademije udeleže, vendar naj zaradi povratka z avtobusom pravočasno prijavijo društvu svojo udcležbo. Zdravo! Pristno vino in sadjevec prvovrstne kakovosti nudi po zmernih cenah Pr>va južno&tajer»ska tfinarska zad««uga v Celju. Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 11., torek 12. in sreda 13. avgusta: »Lju- bav«. Pretresljiva tragedija v 6 dej. V glavni ulogi slovita umetnica Eli- zabeta Bergner. Velefilm prvega re- da. Kdoau ogSašuje, ta napreduje! njegovc srajčke, jopicc, po* voji in pleničke, potrebujejo ' zanesljivo razkuievalnc Pcrsilovc nege! Pcrsil napravi vse čisto in sveze, mehko in fino. Perite vse s Persilom! Vaš malček se poČuti gotovo dobro v pc rilu, oprancm s Pcrsiloml ^msUm Zfemtt KOŽELJ LADISLAV: V Pariz! (Po dnevniku.) (Dalje.) Že ob prihodu je naredil Pariz na- me mogočen vtis. Na postaji so nas kljub pozni uri pričakovali odposlanci Fidaca. Pri- srčno smo se pozdravili. Za prtljago nam ni bilo treba skrbeti. Postajni uslužbenci so nam jo zanesli v avto- mobil, ki nas je pričakoval pred iz- hodom. Kmalu se odpeljemo. Drvi- mo po široki, gladko asfaltirani uli- ci, Boulevard de Sebastopol. Elek- trične svetüjke motno odsevajo na opranem tlaku. Iz lokalov, mimo ka- terih se vozirno, nam zvene na uho zvoki ve,9ele godbe. Pred našimi oč- mi se vrsti toliko novega, da ne ve- mo, kam naj pogledamo. Dasi je že čez polnoč, so ulice še polne življe- nja. Na križiščih je cela gneCa avto- mobilov. Občudovanja vredna je spretnost našega šoferj.a, s katero se izmotava in prehiteva, zdaj zopet v hipu Utstavi, ko tik švigne avto izza ogla. Že smo ob Seini. Tu zavijemo nekoliko na levo in nato po ulici Sv. Jakoba navzgor. Kmalu smo na ci- lju. Licej Louis-le-Grand. Veliko, mračno poslopje, nekoč jezuitski ko- legij. Nasiproti nam prihiti vratar in nas odvede v spalnico. Utrujeni kmalu pospimo ob zvokih orkestra, svirajočega nekje v bližini. Pariz, nar. praznik, 14. julija. Državni praznik je danes. Franco- zi obhajajo obletnico padca Bastille 1. 1789. Ob tej priliki se vrši na Eli- zejskili poljanah velika vojaška pa- rada. Letos smo ji prisostvovali tudi mi, jugoslovenski dijaki. Ker smo bili v narodnih nošah, smo vzbujali povsod mnogo pozornosti. Prostor nam je bil odkazan has na mestu, kjer se avenija razš?irja v mal trg. Od tod smo imeli lep razgled po vsej 1880 nietrov dolgi ulici, od trga la Concoixle do Arc de Triomphe. Ob obeh straneh ulice se je kar trio ljudstva, ki je napeto pričakovalo }>ričetka parade. Zdajci pridrvi doli od slavoloka v lahnem diru Republi- kanska garda na konjih, oblečena v slikovite uniforme. Za njo se prika- že kolona avtomobilov z vladninii predstavni'ki in drugimi odličniki. Hipoma sie začuje ploskanje. Narod pozdi'avlja hrabrega maršala Gou- rauda, ki je v vojni izgubil eno roko. Ko pregleda maršal vojsko, se ta začne pomikati, četa za četo proti trgu la Concorde. Najprej kopna voj- ska, zatem mornarica. Majhen pre- sledok. V tern vsi zro navzgor, kjer lcti dolga skupina 64 aeroplanov, komaj kakih 500 metrov nad nami. Nato obrne pozornost nase oddelek' vojske, opremljen natanko tako, kot je bila opremljena vojska za Napo- leonove vlade. Na čelu je korakala godba, .sivii'ajoca Marseillaiso. Mno- go občudovanja je vzbudil bradat kapelnik, ki je v velikem loku metal svojo palico v zrak in jo hip nato zopet varno ujel. Sprevod je zaklju- čil oddelek kolonijalne vojske z al- žirskimi šejki na čelu. Šejke je po- vabila vlada v Pariz ob priliki 100- letnice obstoja Alžerije. Vsa parada je trajala okoli 2 uri. Predočila nain je moč in silo francoske armade. Ob 10. smo bili sprejeti vsi dijaki in dijakinje iz raznih držav, ki smo nagrajeni za temo »O miru«, pri predaedniku francoske republike g. Gastonu Doumergueu. Sprejel nas je v Elizejski palaCi. V bogato oprem- ljeni sprejemni dvorani smo čakali na njegov prihod. Nestrpno smo pri- čakovali predsednikovega prihoda. Mirno in dostojarvstveno je vstopil. Pozdravil nas je zelo prisrčno, dajoč izraza svoji veliki radosti, da nas vidi zbrane iz raznih držav Evrope. Svoj govor je izvršil z besedami: »Danes ne obstoja več niti Francija, niti Jugoslavia, niti druge države, danes obstoja le velika Evropa.« Za- tem se je obrnil najprej k nam re- koč: »Voici les braves jeunes Jougo- ^laves!« in nam vsakemu posebej toplo stisnil roko, izražajoč vesolje, da smo tudi mi prihiteli v oddaljeni Paris. Nato je pozdravil še druge od- poslance. Ko je godba odsvirala mar- seljozo in »Bože pravde«, se je za po- zdrav zahvalila predsednica ženske sekcije Fidaca princoza Cantacu- zene. Po sprejemu so nam priredili pa- riški Studenti malo zakusko v ka- varni Bery, nakar smo se podali na grob Neznanega vojaka. Okrasili bmo ga 7, venci in svežim cvQtjem. Na grobu brli noč in dan medel pla- men — plamen spomina. Grob ne- znanega vojaka. je tik slavoloka Are de Triomphe. Idejo za postavitev te- ga silavoloka je dal Napoleon 1. Iz- prva brezpomemben, je dobil kmalu zgodovinsko vrednost. L. 1840. se je pod njim pomikal sprevod s smrtni- mi ostanki Velikega Napoleona. Le- ta- 1919. so korakale pod njegovim obokoin delegacije zmagovitih ar- mad. Lansko leto je videl pod sabo inrtvo telo nepozabnega maršala Focha. Zdaj pa neprestano Cuva nad grobom Neznanega vojaka . . . (Dalje.) Stran 2. »Nova Doba« 11. VIII. 1930. Stev. 64. mo žanjic. Lepaki so nas vabili, da pridemo ta dan gledat korajžna stra- niška dekleta. Vreme je hotelo ma- lo nagajati, a dekleta se niso zrae- nila za to. Ob 3. popoldne so se zbra- le na Marinškovem dvorišču s srpi v rokah in sio jo mahnile na nj/ivo pojoč »Pšeničko gremo žet«. Na nji- vi je morala vsaka požeti določeno površino, med žetvijo pa jim je igra- •la harmonika. koračnico. Prva je požela svoj del Julka Fi- javževa, najlepše pa je žela Amalija Tepejeva, v 13 minutah 19 snopov. Dekleta so zapela po tekmi par pes- mic, nato pa je imel g. inženjer Za- plotnik kot delegat »Zveze kmečkih fantov in deklet« lep nagovor ter je povdarjal pomen društva in ljube- zen do rodne grude. - Gledalcev je bilo nad 600. Prišli niso samo domačini, nego ftudi Dru- štva kmečkih fantov in deklet s Frankolovega, iz Vitanja, Konjic in drugocl. ObCinstvo je odobravalo tek- mo in se pogovarjalo, naj bi se tudi po drugib vaseh predramila mjadi- na, osnovala taka društva in prire- jala take tekme. Namesto da se ba- vijo z drugimi nepotrebnimi stvar- mi, pa raje srp ali koso v roko in pokažimo, kdo je prvi in hrabrejši. Kajti od del a živi ves svet in zato moraino spoštovati delo, predvsem p& kmečko, kajti kmet je deblo, tr- govina in industrija pa s>o veje in listj.e. Torej, fantje in dekleta, le ko- rajžno na plan, kajti od nas samih je odvisno vse. Začnimo inisliti s svojo glavo in ne dajmo se slepiti od laži-kinečkih prijateljev, ki se le bo- jijo, da bi se kmečki Janezek prebu- dil iz spanja. žuljeva roka. DOMACE VEiri Zaradi praznika v peiek 15. t. m. izide prihodnja številka »Nove Do- be« že v četrtek 14. t. m. popoldne. d Velika Cankarjeva svečanost na Vrhniki. Včeraj dopoldne se je vrši- lo na Vrhniki slovesno odkritje spo- menika Ivanu Cankarju. SveČanosti so se udeležili poleg ogromne mno- žice ljudstva z Vrhnike in okolice tudi zastopniki oblasti, korporacij in društev, med njimi podban dr. Otmar Pirkmajer, rektor ljubljanske univerze dr. Metod Dolenc in kot za- stopnik poveljnika dravske divizije polkovnik Miličcvič. Po inaši pri Sv. Trojici je krenil velik sprevod (k Can- karjevi rojstni hiši na Klancu. Po nagovoru vrhniškega župana dr. Ma- rolta je bila odkrita na nisi spomin- ska plošča z napisom: »V tej hiši se je rodil dne 10. maja 1876. Ivan Can- kar, slovenski pisatelj.« Pred Can- arjevim spomenikom, ki ga je posta- vil na Glavnem trgu kipar Jurkovič, je spregovoril najprej predscdnik odbora za Cankarjev spomenik gosp. Fran Jurca. Po njegovih besedah so odgrnili bronasti spomenik, ki stoji na kamenitem podstavku, predstav- ljajoč sedečega zamišljenega Ivaiia Can kar ja. V okolici so zagrmeli to- piči, godba pa je zaigrala državno himno. Po krasnem slavnostnem go- voru pisatelja F. S. Finžgarja je za- pel mešan zbor »Slavospev Ivanu Cankarju«, gosp. Pavle Japelj je re- citiral pesem g. Jurce »Ob odkritju spomenika«. Nato je prečital ljub- Ijanski občinski svetnik g. Likozar pozdrav ljubljanske mestne občine. Za njim je govoril v imenu Sokola tajnik ljubljanske župe Stane Flsi- gar, 7a\ ameriške Slovence Anton Jurca, za najmlajše pisatelje Dam- jan Vahen, za Krekovo mladino na Vrhniki M. Koprivec, v imenu Can- karjevih prijateljev in sointerniran- cev v Judenburgu Leon Pogačnik in Franc Gabrovšek za ameriške Slo- vence iz Detroita. Po položitvi ven- cev na spomenik je prevzel vrhniški župan Cankarjev spomenik v var- stvo občine. Slavnost je prenašal tu- di ljubljanski radio. Po svečanosti se je vršil v Rokodelskem domu ban- ket, na katerem je bilo izrečenih ne- koliko zdravic. Po banketu se je pri- čel na veseličnem prostoru koncert domače godbc, za njim pa velflka, prisrčna ljudska veselica. I d Krailj na Bledu. Nj. Vel. kralj ' Aleksander se je odpeljal v soboto I zvečer z dvornim vlakom na Bled, I kamor je prispel včeraj zjutraj ma- lo pred deveto. V Leseah je pozdra- vil kralja radovljiški sreski načelnik dr. Vidmar. Kralj se je nato odpeljal z avtomobilom v Suvobor. Popoldne se je podal na izlet v Bohinj, kjer je posetil Nj. Vis. princa Pavla. d Redukcija delavcev. Kranjska industrijska družba je odpustila v zadnjem času v svojih tovarnah na Jesenicah in Javorniku zaradi po- manjkanja dela okrog 100 delavcov in delavk. Stari delavci s 60 do 80 leti, ki so bili v prvi vrsti reducirani, bodo predloženi bratovski skladnici v upokojitev. d Finančni minister dr. Stanko Švrljuga, ki je sedaj na dopustu na Bledu, je prispel v petck z jutranjim brzovlakom v Maribor in obiskal svoje tamošnje sorodnike. Ministro- va soproga gospa Eleonora je Mari- borčanka, hCerka pokojnega profo- sorja Glaeerja. Minister dr. Švrljuga so je iz Mari bora vrnil na Bled. (1 Prihod daJmatinskih kmelov v Slovenijo. Zadnje dni avgusta prido na inicijativo primorske banske uprave v Slovenijo okrog 80 dalma- tinskih kmetov, da si ogledajo razne gospodarske naprave in organizaci- jo. Dalmatinski kmetje bodo ostali v Sloveniji teden dni in bodo pose- tili Ljubljano, ljubljansko okolico, Gorenjsko, bivšo Štajersko in Do- lenjsko. (1 Ljudje, ki so bolni na žolčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju ter oni, ki trpe na prekomerni tvorilvi scene kisline in napadih protina uravnavajo leno delovanje čreves«. z uporabo naravne »Franc Jožefove« cjrenčice. Možje zdravniškc prakse so so propričali, da je »Franc Jože- fova« voda sdgurno, skrajno priza- nesljivo delujoče salinično odvajal- no sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trel^ušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franc Jožefova voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spec, trgovinah. d Dunajska vrenienska napoved za torek 12. avgusta: Zaenkrat najbrž nadaljno zboljšanje, v splošnem pa bo nestalno, hladno vreme še trajalo. je prilika za solnčenje. Kdor želi da- ti v pranje perilo, ga lahko izroči vrlim dečvam solčavskim, ki sicer opravljajo v koči posle sobaric, sna- žijo vsak dan čevlje in obleko ter strežejo v obednieah. Vsestransko agil na celjska podruž- nica SPD je postavila letos poleg ko- se tudi avtogaražo, kjor je prostora za 2 luksuzna avtomobila in za mest- ni avtobus; v garaži sta tudi dve so- bici za šoferja. Pcšta in časopisi pri- hajajo vsak dan opoldne, razen tega oskrbi potrebna sporočila in naroči- la uslužni šofer mestnega avtobusa. Za one, ki hočejo delati izlete iz koče, je prilike dovolj, da pohitijo v 2 urah na Okrešelj ali na Klemen- škovo pianino h kmetu Klemenšku na črn kruh in kislo mleko ali celo na Olševo v VA urah k g. prof. Bro- darju. Kratek izlet pa je k Logarju, kjer najdeš vedno znance, ki v Tillcrjevi koči niso mogli dobiti pro- stora. Takšno je življenje pri Fortu v Tillorjevi oz. Piskernikovi koči. Člo- vek si tu v vedno prijetni družbi spočije živce in telo, prezrači plju- ča in nasrka novih moči za delo v prihodnjem letu, pri tern pa se ra- duje nad lepimi uspehi našega Slo- venskega planinskega društva, ki so obenem uspehi za povzdigo tujskega prometa v naši državi. Kdor želi preživeti prijetne počit- nice, vzemi nahrbtnik in palico, de- ni v žep nekaj »metuljev«, pusti skr- bi doma, sedi na mestni avtobus Ce- ]ja—Logarska dolina, v Tillerjevo kočo pa piinesi mnogo dobre volje, vse drugo bo prišlo samo od sebe. IzCeijainokoiice c Fran Strupi na zadnji poti. V pe- tek 8. t. m. ob 16.30 se je vršil izpred hiše žalosti na Kralja Petra cesti po- greb veletrgovca g. Frana Strupija, ki so se ga udeležili zastopniki ob- lasti in društev ter številni pokojni- kovi stanovski tovariši, prijatelji in znanci. Pevci so zapeli »Blagor mu«, nakar je krenil dolgi žalni sprevod po Cankarjevi cesti proti mestnemu pokopališču, kjer so položili blagega pokojnika k zadnjemu počitku. Kljub neugodnemu vremenu je spre- mila pokojnika velika množica ljudi do groba in s tern pokazala svoje spoštovanje. Slava Franu Strupiju! c Žalna maniiestacija ob priliki 10-leinicc koroskega plebiscita v Celju 12. oktobra, Uprava Sokolske župe Celje sklicuje za to manifesta- cijo sestanek vseh nacijonalnih in kulturnih društev v Celju, ki se bo \rsil v četrtek 14. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Delegati posameznih društev naj se sigurno udeležijo tega »sestanka. c Otvoritev Ljudske kuhinje v Ce- lju, ki je bila pred časom ustanov- ljena, bo v prvi polovici septembra. Kuhinja bo nameščena v novem pri- zidku pri poslopju Delavske zborni- ce v Vrvarski ulici, jedilnica pa bo v sedanji predavalni dvorani. c Is poštne službe. Poštna uradni- ca ^dč. Pavla Jarhova je premešče- na i/. Celja v Šoštanj. c Starejši bratje Sokoli se poziva- jo, da se v torek 12. t. m. ob 18. za- nesljivo in točno udeležijo skušnje za vaje s palicami za nastop v Za- gorju v nedeljo 17. avgust*\. c Plesna sola trgovskih naineščen- cev bo, kakor nam sporocajo, tudi letos priredila plesne vaje za svoje člane in prijatelje. Vaje bodo orga- nizatorično in tehnično dobro pri- pravljene, na kar že sedaj opozarja- mo vse prijatelje teh vsakoletnih, priljubljenih plesnih vaj. c Zahvala. Delavsko izobraževalno društvo »Svobcda« v Celju je prire- dilo 26. julija v celjskem mestnem ])orku pevski večer na j)rostem, ki je zelo dobro uspel. Mojster Pregelj nam je predočil, da imajo delavske mase izvrsten materijal za ubrano in moderno petje. Dasiravno je bila ta prireditev neka novost za Celje, je bil tudi materijalni uspeh zelo zado- voljiv. Humanitarni d)-uStvi krajev- ni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju in Podporno društvo za rev- ne otroke v Gaberju sta dobili od či- stega dobička vsako po 665.90 Din, za kar se tern potom najtopleje za- hvaljujeta društvu »Svobodi« in po- sameznim, ki so pri tej prireditvi so- delovali. v Mazaštvo» Pred dnevi je bila v Celju aretirana 44-letna delavčcva žena Mari ja R. iz Gaberja zaradi od- pravljanja telesnega plodu. Njena poslednja »pacijentka«, neka 18-let- na deklica iz Zavodne, leži sedaj v bolniei. Ba.^ ta slučaj je delavko iz- dal. c Nesreče. 7-letni posestnikov sin Franc Gajšek iz Bukovega žlaka pri Celju se je 7. t. m. vrezal s koso v desno roko in si prerezal kite. — 8. t. m. je podlagal 11-1 etni žagarjev sin Alojz Cater na Polzeli delavcu, ki je sekal drva, polena. Pri tern je zadel delavec deäka s sekiro in imi odse- kal kazalec desne roke. — 3-letna de- lavčeva liči Slavka Lenardičeva iz RadeL si je pri padcu zlomila desno nogo pod kolenom. — Vsi trije pone- s'reöeni otroci se zdravijo v celjski bolniei. c »Windischer Hund«. 30-1 etni po- sestnikov sin Ivan Jamnišek iz Viš- njevasi pri Vojniku je pripeljal v pe- tek 8. t. m. ob 10. dopoldne v skla- dišče trgovca gosp. M. Oswatitscha z dvovprežnim vozom drva. Jamnišek je prosil skladiščnika Franca Wo- nischa, naj mu pomaga pri odklada- nju drv. Wonisch pa ga je začel zmerjati in ga med drugim tituliral »Windischer Hund!« V prepir se je vmešala tudi skladiščnikova žena. Oba sta pograbila neke late, hoteč napasti Jamniška. Ta pa je vzel tri- kelj in udaril Wonischa po desnem lieu in bradi ter ga lahko poškodo- Trgovci! Gostilničarji! Obrtniki! Vaši poslovni prostori zahtevajo lepo raz- svetljavo, ki Vam yabi °^707enju! Na- bavite si najnovejšo Ditmarjcv y petrolejsko Pl'"5^.^1 petroleja in gori prgXe^:nemDS^vfla^ Joslp Kostanjsek, Celje, Vodnikova ui. 9. Agilni krajevni zastopniki se sprejmejo. Maxim val. Jamnišek je hitel nato na cesto, oba zakonca pa za njim. Stražnik je napravil končno red. Price so izpo- vedale, da je vsega kriv Wonisch. Človek, ki si upa še v letu 1930. ime- novati Slovenca »windischer Hund«, zasluži pač eksemplarično kazen. To je vendai* višek predrznosti! c šiba božja v osebi 52-letne sopro- ge državnega upokojenca Magdalene M. je v soboto 9. t. m. zvečer zopet priredila veliko »predstavo« v mestu. Najprej so ji pokazali vrata v Celj- skem domu, kjer je nadlegovala in žalila goste. Na Krekovem trgu je nato podila pasante, potem pa se je pojavila v vrtnem salonu hotela »Ev- rope« in vsc vprek psovala goste. Hotelski sluge so jo trikrat postavili pod kap, a se je vsakikrat vrnila. Končno, bilo je ob 11. zvečer so po- zvali stražnika. Gospa je tudi tega opsovala in mu pljunila v obraz. S pomočjo.se enega stražnika so jo spravili na stražnico in oddali čez noč v polieijski zapor. c Nezgoda na ulici. 44-letni obein ski delavec Martin Kramar s Polul je sei v soboto 9. t. m. ob 17.45 z že- no in ilvema otrokoma po PreSerno- vi ulici. Pred trgovino g. Kcibezna jo dobil nenadoma močen epileptičen napad. Pri padcu je razbil izložbeno šipo v vrednosti 180 dinarjev, sam so pa k sreči ni poškodoval. Ko mu je odleglo, se je vrnil z rodbino do- mov. oranžado ZAHTEVAJTE „VERO" POVSOD! limonado c Prijazen gospod je 34-letni dela- vec Vladimir P. iz ljutomerske oko- lice. Nedavno je stanoval pri Heleni Gmajnerjevi v Gaberju. Lepega dne je izginil,, ne da bi bil placal svoji gospodinji dolg za hrano in stanova- nje v znesku 500 Din in vrnil 57 Din, ki mu jih je Gmajnerjeva par dni prej posodila. P. je baje sedaj v St. Pavlu pri Preboldu. Samo 290 Din plašč iz gladko- barvanega sukna! Samo 230 Din iz modno- vzorČ3stega sukna! Samo 780 Din moderni plašč iz finega velurja! Prodaja Trgovski dorn R.STERMECKI, CELJE Kar ne ugaja, se za- menja ali vrne denar ! Oglejte si izložbe in po- ietite zalogo daniske konlekcije ! Cene najjilSje, izbira velika ! Štev. 64. »Nova Doba« 11. VIII. 1930. Strau 3. c Žaljenje vojaške straže. Ko sc jc vračal rcdov-djak J. B. o j)olnoči od j 10. na 11. t. ni. v spremstvu trch ci- j vilistov v vojašnico kralja Aleksan- dra v Gaberju in je vojak, ki je stal na straži zaklical »Stoj!«, so začeli civilisti skrajno surovo psovati vo- jaka. Dežurni oficir je čul psovke in poslal za civilisti patruljo. Enega, 24-letnega mehaniškcga pomočnika Štefana S., je patrulja dohitela in aretirala, nato pa so ga izročili poli- ciji. Imen svojih dveh tovarišev no- če izdati. c Nevarna grožnja. 33-letni brez- poselni slikarski pomočnik Anton Majcen je 7. t. m. nevarno grozil g. A. K. v Liscah. Ko je sedel g. A. K. s svojo družino v kuhinji pri večerji, je hotel vreči Majeen med groznim prcklinjanjem in zmerjanjem vanj opeko. Gosp. K. se je umaknil v svoje stanovanje, Majcen pa je šel okrog hiše pred stanovanje g. A. K. in med zopetnim preklinjanjcm in zmerja- njem pograbil kramp in hotel napa- isti K. skozi okno. Ker se to ni po- sreci'lo, j,e vzel 4K m dolg drog in skušal s'kozi okno udariti g. K. Ko je ta zagrozil s policijo, je odvrnil Maj- cen, da ga bo ubil. Majcen goji zato sovraštvo proti K., ker ga je nekoč opozoril, da ne sme vlačiti iz tujih vozdov debel domov. c Nepošten pomcčnik. 34-letni ste- klarski poinočnik Srečko P. iz Celja se je pelja'l pred dnevi po naročilu svojega delodajalca v Hrastnik, da kupi v steklarni blago in ga takoj pošlje raznim strankam. P. je pone- veril eno pošiljko in jo posial Slav- ku M. v Kranj, da proda blago, ki je bilo vredno 2700 Din, za 1.500 Din. Srečka P. so aretirali v soboto 9. t. in., Slavka M. pa včeraj, ko je prine- sel »kompanjonu« izkupisiek. Kaj je to za 'na steklenka drobna, vitka, milovidna? Kdo je mala ta zelenka? Hm, hra, če ni malopridna? To je »Vero«, sladko-vrezna or anžada-limonada; je pijača hladno-trezna; vsaka duša jo 'ma rada. c Dva huda mesarska pomočnika. V soboto 9. t. in. ob 23. je bil aretiran v Kapucinski ulici mesarski pomoe- nik Anton Žoher, ker je v vinjenosti razgrajal in grozil mimoidočim z mesarskim nožem. Isti večer ob 9. pa je bil v Ozki ulici aretiran 39-1 et- ni mes-arski pomočnik Franc Vake, ker je malo prej v hotelu »Huber- tus« razgrajal in grozil gostom ter tekel za hotelskim slugom, ki mu je skušal pobegniti po Ozki ulici. Prvovrstna suha bukova in mehka drua kratko žagana, kolobarje, trboveljski i,i laški premog dobavlja in dostavlja na dom tvrdka F. Batič, Celje, Benjamina Ipavca ul. 3. 4-4 c Pobegla podnajemnika. Pri He- leni Gmajnerjevi v Gaborju sta sta- novala tri mesece 22-letni tkalski mojster Franc K. in 18-letna Krisli- na C. Gmajnerjevi sta že clolgovala 840 Din, dvem drugim osebam pa še 233.20 Din. V noči na 8. t. m. sta oba izginila in pobrala iz nabiralnika Gmajnei'jevc 150 Din. V stanovanju «ta pustila razne stvari v vrednosti 100 Din. i Dijaški kuhinji v Celju je daro- vjU veletrgovec g. Ivan Havnikar v Celju 100 Din namesto venca na kr- sto veletrgovca g. Frana Strupija. Dopisi Gornji grad. (Sokolski zlet) Včeraj je priredilo Sokolsko društvo Ljubljana matica zelo lepo uspel propagandni zlet v Gornji grad s so- delovanjem Celjske sokolske župe. Ob 11. dopoldne je bil sprejem pri vhodu v mesto, ki je bilo bogato okrašeno z državnimi zastavami. Po sprejemu so se vršile skušnje na te- lovadišču zunaj mesta. Ob 14. je kre- nil sprevod, v katerem je bilo 125 članov v kroju, 40 članic, nad 70 čla- nov in članic v civilu in 7 amerifikih Sokolov, skozi mesto na telovadišče. Pred pošto Je pozdravil Sokole in So- ko'lice v imenu politične uprave sres- ki načelnik br. Kandrič, v imenu mestne občine pa županov namest- nik br. Fluks. Za ljubljansko dru- štvo se je zahvalil za pozdrav br. |sta- rešina Kajzelj, za sokolsko župo Ce- 1 je pa starešina br. Smertnik. Na te- lovadišču se je zbralo veliko število občinstva, zlassti kmcčkegd prebival- stva. Nastopi'li so vsi oddelki s pro- stimi vajami in s posebnimi toeka- mi na orodju. Na orodju ,so nasto- pili tudi telovadci iz naše medna- rodne telovadne vrste in iz vrste onih, ki so si priborili prvenstvo na vsesokolskem zletu v Beogradu. V odbojki mod ljubljanskimi naraščaj- niki in člani so zmagali naraščajni- ki v razmerju 10 : 5. Spored je bil pester in zanimiv. V,seh telovadcev in telovadk je bilo 156. Sodelova'la je godba »Drave« iz Maribora. Pri telo- vadbi so nastopili člani in članice sokolskih društev Ljubljana matica, Tržič, Domžale, Celje, Braslovče, Mo- zirje, Polzela in Šoštanj. Telovadba se je vršila pod vodstvom načelnika ljubljanskega društva br. Rudolfa. Na telovadišču je pozdravil članstvo in številno občinstvo .starešina gor- i njegrajskega društva br. dr. Rak, ki je povdaril pomen propagandnega zleta za Gornji grad in okolico in za nadaljni razvoj sokolskega j>okreta v tch krajih. Sestre, ki so stregle v šo- torih pod vodstvom nofarjeve sopro- ge ge. Košeninove, zaslužijo vso po- hvalo. Sokolski zlet je moralno in gmotno vseskozi uspel. Laško. (Sokolski t e 1 o (v a d^- n i n a s t o p.) Sokolski telovadni na- stop društva Laško se je včeraj vršil ob vcliki udeležbi občinstva. Pri pri- liodu popoldanskega vlaka je godba pozdravila došle goste, ki so se zlasti iz Celja v zelo lepem številu udeleži- li prireditve. Telovadno točke so bile vseskozi "skladno izvajane, posebno !epa pa je bila orodna telovadba, kjor so bili res sami izbrani dobri tclovadci. Članic je nastopilo 32, čla- nov 36, drugi oddelki v manjšem šte- vilu. Žalibog smo pogrešali moški naražCaj, pa gotovo zaradi šolskih počitn(ic sedaj ne telovadi. Po na-1 stopu se je razvila prijetna zabava, ki ostane vsem udeležencem v pri- jetnem spominu, društvu Laško pa čestitamo na tako lepem nastopu. Rogaška Slatina. (S o k o jL s k a a k a d e m i j a.) V petek 15. t. m. priredi celjsko društvo veliko aka- demijo v Rogaški Slatini in sicer v slučaju lepcga vremena v letnem gle- dališču, sicer v dvorani zdraviliške- ga doma. Akademija se prične ob pol 9. zvečer. Vabimo tudi naše pri- jatelje iz Celja, da se te akademije udeleže, vendar naj zaradi povratka z avtobusom pravočasno prijavijo dru.štvu svojo udeležbo. Zdravo! Pristno vino in sadjevet prvovrstne kakovosti nudi po zmernih cenah Prva juŽRO&tajerska vinarska zadpuga v Celju. Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 11., torek 12. in sreda 13. avgusta: »Lju- bav«. Pi-etresljiva tragedija v 6 dcj. V glavni ulogi slovita umetnica Eli- zabcta Bergner. Velefilm prvega re- da. njegovc srajčke, jopice, po^ voji in pleničke, potrebujejo zanesljivo razkuževalne Persilovc nege! Persil napravi vse čisto in sveic, mehko in fino. Pcritc vse s Persilom! Vaš malček se počuti gotovo dobro v pc rilu, oprancm s Persilom! mttilm Šersil Kdoa* ogSctSuje, ta napreduje! KOŽELJ LADISLAV: V Pariz! (Po dnevniku.) (Dalje.) Že ob prihodu je naredil Pariz na- me mogočen vtis. Na postaji so nas kljub pozni uri pričakovali odposlanci Fidaca. Pri- srčno smo se pozdravili. Za prtljago nam ni büo treba skrbeti. Pastajni uslužbenci so nam jo zanesli v avto- mobil, ki nas je pričakoval pred iz- hodom. Kmalu se odpeljemo. Drvi- mo pö široki, gladko asfaltirani uli- ci, Boulevard de Sebastopol. Elek- trične svetiljke motno odsevajo na opranem tlaku. Iz lokalov, mimo ka- terih se vozimo, nam zvene na ubo zvoki vcsiele godbe. Pred našimi oč- mi se vrsti toliko novega, da ne ve- mo, kam naj pogledamo. Dasi je že čez polnoč, so ulice še polne življe- nja. Na križiščih je cela gneča avto- mobilov. Občudovanja vredna je spretnost našega šoferj.a, s katero se izmotava in prehiteva, zdaj zopet v hipu uistavi, ko tik švigne avto izza ogla. Že smo ob Seini. Tu zavijemo nekoliko na levo in nato po ulici Sv. Jakoba navzgor. Kmalu smo na ci- lju. Licej Louis-1 e-Grand. Veliko, mraCno poslopje, nekoč jezuitski ko- legij. Nasproti nam prihiti vratar in nas odvede v spalnico. Utrujeni kmalu pospimo ob zvokih orkestra, svirajočega nekje v bližini. Pariz, nar. praznik, 14. julija. Državni praznik je danes. Franco- zi obhajajo obletnico padca Bastille 1. 1789. Ob tej priliki se vrši na Eli- zejskih poljanah velika vojaška pa- rada. Letos smo ji prisostvovali tudi mi, jugoslovenski dijaki. Ker smo bili v narodnih nošah, smo vzbujali povsod mnogo pozornosti. Prostor nam je bil odkazan has na mestu, kjer se avenija raz&irja v mal trg. Od tod smo imeli lep razgled po vsej 1880 metrov dolgi ulici, od trga la Concorde do Arc de Triomphe. Ob obeh straneh ulice se je kar trio ljudstva, ki je napeto pričakovalo pričetka parade. Zdajci pridrvi doli od slavoloka v lahnem diru Ropubli- kanska garda na konjih, oblečena v slikovite uniforme. Za njo se prika- že kolona avtomobilov z vladnimi predstavni'ki in drugimi odličniki. Hipoma sie začuje ploskanje. Narod pozdravlja hrabrega maršala Gou- rauda, ki >je v vojni izgubil eno roko. Ko pregleda maršal vojsko, se ta začne pomikati, četa za Ceto proti trgu la Concorde. Najprej kopna voj- ska, zatem mornarica. Majhen pre- sledek. V tern vsi zro navzgor, kjer leti dolga skupina 04 aeroplanov, komaj kakih 500 metrov nad nami. Nato obrne pozornost nase oddelek vojske, opremljen natanko tako, kot je bila opremljena vojska za Napo- leonove vlade. Na čelu je korakala godba. svirajoča Mars'eillaiso. Mno- go občudovanja je vzbudil bradat kapelnik, ki je v velikem loku metal svojo palico v zrak in jo hip nato zopet varno ujel. Sprevod je zaklju- čil oddelek kolonijalne vojske z al- žirskimi šejki na čelu. Šejke je po- vabila vlada v Pariz ob priliki 100- letnice obstoja Alžerije. Vsa parada je trajala okoli 2 uri. Predočila nam je moč in silo francoske armade. Ob 10. smo bili sprejeti vsi dijaki in dijakinje iz raznih držav, ki smo nagrajeni za temo »O mini«, pri predisedniku francoske republike g. Gastonu Doumergueu. Sprejel nas je v Elizejski palači. V bogato oprem- ljeni sprejemni dvorani smo čakali na njegov prihod. Nestrpno smo pri- Cakovali predsednikovega prihoda. Mirno in dostojanstveno je vstopil. Pozdravil nas je zelo prisrčno, dajoč izraza svoji veliki radosti, da nas vldi zbrane iz raznih držav Evrope. Svoj govor je izvršil z besedami: »Danes ne obstoja več niti Francija, niti Jugoslavia, niti druge države, danes obstoja le velika Evropa.« Za- tem se je obrnil najprej k nam re- koč: »Voici les braves jeunes Jougo- slaves!« in nam vsakemu posebej toplo stisnil roko, izražajoč veselje, da smo tudi mi prihiteli v oddaljeni Paris. Nato je pozdravil še druge od- poslance. Ko je godba odsvirala mar- seljezo in »Bože pravde«, se je za po- zdrav zahvalila predsednica ženske sekcije Fidaca princoza Cantacu- zene. Po sprejemu so nam priredili pa- riški študenti malo zakusko v ka- varni Bery, nakar smo se podali na grob Neznanega vojaka. Okrasili smo ga z vend in svežim evetjem. Na grobu brli noč in dan medel pla- nien — plamen spomina. Grob ne- znanega vojaka je tik slavoloka Arc de Triomphe. Idejo za postavitev te- ga slavoloka je dal Napoleon I. Iz- pi-va brezpomemben, je dobil kmalu zgodovinsko vrednost. L. 1840. se je pod njim pomikal sprevod s smrtni- nii ostanki Velikega Napoleona. Le- ta 1919. so korakale pod njegovim obokom delegacije zmagovitih ar- mad. Lansko leto je videl pod sabo mrtvo telo nepozabnega maršala Focha. Zdaj pa neprestano čuva nad grobom Neznanega vojaka . . . (Dalje.) Straw 4. »Nova Doha« 11. VIII. 1930. Stev. 64> Tast Kondeiik in zet Vejvara Ceški spiral Igndt Herrmann. 93 Z avtorjevim dovoijcnjem poslovenil Stanko Svetina. Vejvara ni-več štel posame/.iiih vz- dihov in trenutkov, ki so n.cd njimi potekali. Sedaj mu je bilo, kakor bi prodrla skozi njegova senca žareča, žica, vsaka žilica ga je bolela. Kako trpi še le Pepica, ko je že njemu, ki je cddaljen, tako lmdo. Njegova to- lažba je bila, ko je topo pogledal na mamico Kondelikovo in videl, da ti- ho s.edi v kotu divana, kakor da ne bi hotela vznemirja.i Uogodka, ki se vrši za vrati spalnice. Tod a to je bil le navidezen mir. Go&pa Kondeliko- va je moral a zbrati vse moči, da bi tako vzdržala," in čutila je, da vzdrži samo, dokler se ne bo odločilo, po- tem pa bodo njene isile izčrpane. Vej- vara se vedel l.i. kaj žena vzdrži, kaj prenese. V tern dušečem pričakovanju se ni brigal niti Vejvara niti gospa Kon- clelikova, da je zunaj nekdo zazvo- nil, da je hišnica nekomu odpirala in da se je s.išal kratek, šepetajoč pogovor, ki je utihnil v kuhinj'i. Mar- janica se je vrnila s siprehoda. To je pomenilo, da je šest ura, ako je bila Marjanica točna, zakaj ob tern času bi se moral a vrniti. Toda Vejvara^ ni štel ure. Ni vedel, ali jTe pretekla od prvega Pepičinega istoka samo ena ura ali.tri. Niti na to ni pomislil, ali je jutro ali večer. Zdelo se mu je sa- mo, da je pretekla od njegovega po- yratka s Pepico zelo dolga doba, ka- kor pol večnoisiti. Samo da ne bi soln- ce zašlo, predno bo vse končano. Zgrozil se je, ko je pomislil, da bi morala na to muke pasti noč. Ze po- dnevi so neznosne, kaj pa šele po- nočii! Tu so se odprla vrata spalnice in čez prag je stopila zopet gospa Muknšnablova. Poklicala ga je s ka- zalcem, šla je malo z njim in je za- šepetala: »Pojdite, ata, mamica vas kliče.« Ko je videla njegov bolestni izraz na obličju, ga je opomnila: »Lepo smejati se morate, ata, Bog obvaruj, da bi bili žalostni! NiČcsar ne pokažite!« | Vejvara sc je bojazljivo ozrl po go- spe Kondelikovi, in šele ko mu je cna prikhnala z glavo in ga s tern spodbudila, je stopal za gospo Mukn- šnablovo, kakor bi imel svineene čevlje. Na pragu ga je matrona pri- jela za rame, peljala ga je na desno stran Pepičine postelje, sklonila se j je nad mlado ženo in rekla priliz- ! nj'eno: »Tako, naša draga mamica, tukaj imate očeta, in le držite se ga.« Vejvara je menil, da pozna vse iz- j raze Pepičinega obličja. Ako se je smejala, ako se je namrdnila, ako se je razjezila na deklo, ako se je raz- žalostila iz kakršnegakoli vzroka. Toda ko öe je sedaj ozrl na njo, je zagledal na njenem obrazu nov iz- raz, kakršnega dosedaj še ni videl. Zdelo se mu je, da ga gleda drugač- na neznana duša. Ozirala se je nanj tako bolestno, milo, in obcnem ka- kor očitajoče — Vejvara se je stresel, ko je zagledal ta obris. In kakor bi Pepica uganila, kaj je v njenih oCoh bral, se je trudila nasrnehniti. Toda to je bil tako bolesten nasmeh, da bi se Vejvara skoro zjokal. Pepičin na- smeh je ugasnil, v očeh se je pojavi- lo nekaj kakor prošnja za pomoč, za rešite.v. Njena desnica de je malo dvignila, toda ni imela toliko moči, da bi se stognila k Vejvari. In prijel jo je za roko, sklonil se k nji in jo vroče poljubil. Potem je dvignil gla- vo k njeni in se je dotaknil z ustni- cami lijenega Cela. Pri tern poljubu je začutil na njeni mrzel pot, od ka- terega so se ji sprejeli tudi njeni las- je. Nehote je segel Vejvara v žep po robec in je obrisal ženi čelo. »Hvala ti,« je zašepetala Pepica. »Dušica draga!« je spregovoril Vejvara vneto, in kakor bi jo z oCmi prosil odpuščanja. »Kaj ne, da ne bom umrla, Fran?« je vnoviC zašepetala Pepica. »Kaj govoriš, dušica,« je odgovoril Vejvara in njegov glas se je tresel od ginjenja. »Še tega bi se manjkalo!« se je vmešala v ta kratki pogovor gospa IVluknšna.blova. »Kaj pa mislite, dra- ga gospa Vejvarova. Šele sedaj bo veselje. Kaj za to: čez nekaj Časa bo konec vsega. In glavna stvar, naša draga gospa mamica: brez poguma se ne pride nikainor. Niti v tern slu- Caju ne. In s pogumom kakor bi bi- li že gotovi!« Vejvara se je jezil na gospo Mukn- šnablovo zaradi teh čenč, toda Pepi- ca je obrnila k nji glavo in se je zo- pet silila nasmehniti. V tern nasmc- hu je bilo toliko zahvale za besede, ki ^o prišle.iz ust izkušene matrone. Toda tudi ta nasrmeh je izginil, čim se jc pojavil, Pepičine ustni so se trdno stisinila, kakor bi slutile nove bolecine. I »Ali kaj žcliš, dušica moja?« je vprašal Vejvara in se je sklonil nad ženo. Pepica je prijel a z obema rokama Vejvaro za pazduho in je zaäepetala: »Ostani pri meni, Fran!« Ažuriramijei entfianje, vezenje na stroj izvržuje najceneje in solidno M. Š r i b a r, Celje, Aleksandrova u!. EVBesarija se da v najem v Ljubečni in podruž- nica v Arclirm. Več se izve pri gosp. Jutršku v LjubeČni. NAZNANILO! Cen/. obänstvu vljudno naznanjam, da bom OTVORIIA 14. AVC. i If CEUU AiKERiEVA ULICA 4 MLEKARNO IN TRGOVINO Z ŽIVIU j Prodajala bom dnevno sveže mleko, j kislo in sladko smetano, kuhano in čajno maslo, sir itd. Phporocam se za mnogobrojni obisk A&SJlliA SOVIMEK. USTANOVUENA IEYA 1881. Celjsha posojilnica S: v Celju _______ Celje I v Bastni hiši Narodni dom Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obre- stuie itajugodneje, nudi popolno varnost in iz- plačuje tocno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prod^ja tiij denar ter eeke na ino- zemstvo. Izdaja Uve-renja za izvoz blaga. Za varnost hranilnih viog jamci poleg lasfnega aktivnega premozenja po Din 100,000.000 — še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000'—. PODRUiNICI: MARIBOR iOifANI Aleksandrova cesta št. 11. (v lastnl hl$l) Samo na veSikc»! @ M S% Samo na velikat pravj švicarski v škatljah znamke Chalet in Tiger ter domači Alpe nudi najcenejše Älojas 3VE &*> sk -fc ^at st. Isl CELJE, HRÄLJA PETRA C, 22 veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga Lastna pražaipna kave IVIlin za dLlšav© Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne inštalacije strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESIJO 4, Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in poprnvila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-5 Vzamemo v službo 8 navSjalk ali u2enk. Nastop takoj. »METKA«, mehanična tkalnica dr. z o. z., Celje. Služkitijo oz. kuharico, pridno, zdravo, pošteno, iščem za takoj v stalno službo. Vpra- šati v Miklošičevi ul. 5, od 6.—8. zv. pri Ambrožič. MALINOVEC pripravljen iz aromatičnih gorskih malin in vkuhan z Čistim sladkorjem I kg Din «8- Stara lekarna „Pri orlu" Mr. Ph. IU0 TOHČiČ CELJE, Glavni trg — Aleksandrova ulica Enodružinska hiša s 4 sobami in pritiklinami. 15 minut od kolodvora, se proda. Poleg hi§e prizidek 7. 2 sobama in kuhinjo. Proda at skupaj ali vsak objekt posebej. Po- jasnila : Sp. Hudinja 64 ali PreSernova ril. 6. dvoriSče. 2-1 ZAHVALA. Za mnoge izraze iskrenega sočutja, katere smo prejeli ob veliko pre- rani izgubi našega vroöe Ijubljenega soproga, očeta, svaka, strica, gospoda Frana Strupija I in za veliko število prekrasnih vencev in šopkov se tern potom iskreno za- hvaljujemo. Istotako se zahvaljujemo gg. pevcem in vsem, ki so pokojnega na ; zaclnji poti spremljali. CELJE. 11. avgusta 1930. Žalujoča rodbina STRUPI in sorodniki. * _ _______________^_._____________ __________—————————___-_________________---------.-----------------__ Ürejuje Rado Pečnlk. -— Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetina. - Oba v Celju. __L •