m PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE 'tev. 90 (2400) Ko se klanjamo posmrtnim ostankom velikega sina slovenskega naroda, tovariša Borisa Kidriča, se posebno mi Slovenci Tržaškega ozemlja spominjamo vseh naporov, ki jih je storil pokojni tovariš zato, da bi bili tudi mi, ki nam usoda ni bila naklonjena, po težki borbi za vedno povezani z našimi brati v svobodni domovini. h govora tov. Franca Stoke na iatn6 seji OF. Poštnina plačana v gotovini Spedlzione tn abbon. post. 1. gr. TRST, sreda 15. aprila 1953 Cena 20 lir flLOB II. URI BODO V LJUBLJANI POKOPALI VELIKEGA DRŽAVNIKA, BORCA IN REVOLUCIONARJA Slovenski narod se klanla SPominu svoiega velikega sina i nepretrgani vrsti se ljudstvo poslavlja od posmrtnih ostankov Borisa Kidriča v :;/ani Ljudske skupščine - Mrtvaški oder je zasut od tisočev vencev in šopkov - Na 9rebu se bosta od pokojnika poslovila predsednik maršal Tito in Edvard Kardelj 'tršaiu T t ^ ukazom vrhovnega poveljnika JLA tjju K-la~^e v znamenje ljudskega priznanja tovarišu 11 za lriCU Za zas!u®e med narodnoosvobodilno vojno tdrsfc l9e •med juBoslovansko revolucijo proglašena 14. Wič0» ° divizija za «14 proletarsko divizijo Borisa MBU. FlS?ANA’ l4- - Slovence ?e bo jutri dopol- ni, Jld Poslovilo od po-St» Kidslankov tovariša Bo-(tSstrač-ri!:a’ revolucionarja, ,t#1 in ^i6ga borca za sociali-«• ?veka> ki je v teme- «ti JuS0sl; a»je j ayije vzidal svoje Zalsi “;živlieoie. V ren?k?^°d se bo razvil s ,N*e -?• pred Posl°Pie PPsčine, kjer bo o ftedsedn °In'ka govoril podreta .1,c 2v6znega- izvršnega Wvotl \ ®dvard Kardelj, t ediOv 2atem krenil po ?ePubliškp Ullci pr.ed P°sl°Pje r bo 'zvršnega sveta, govoril predsednik ti l«etj , spre°^’ Miha Marinko. Zal-£> Trgu . b° nato krenil pro-bo f,r>ar°dn'h herojev, kjer Mn d " letno Posmrtnih ostankov ,ragega tovariša ver-v -te n, H Predsednik re-Mrida v.ar^a£ Tito. Borisa v grob-ev ki so Mio pokopali J® živiL h h€r°i Hše za svobodo in vlJenje svojega ljudje HSa Kidri/ pokojnega Bo- Nsčitie o,V dv°rani ljudske Sto , »tovenije se že od Jii dJutrai neprestano po-f*l«Vci;ga. Vr$ti državljanov. '"kloj., ,a študentjp, kmetje in girici ’ žene- matere 11 ia ,,j . In mladinke, pionir-^ Vrst, ,aa\ d°lga nepregledani jjj ]ud‘. ki se v največji N;aj„ gl°kokem spoštovanju \lta sp0IJ'tnu velikega po- iftl katafalku bodo imeli do Nttav'IUt,rai častno stražo inv* delavskih kolek-J* g)0 ^Uhskih odborov iz >■ Frih*1^6 in ostalih repu-. i«Va a, s° delegacije iz Sartra’ Altograda, Zadra, Pri-i°ia s’npfrlovca. Drvarja, Dojele ,tn od drugod ki so 4tiču ob mrtvem borcu iV"titno stražo- ■H ,1 . 1 minut so se vrsti- '^tpadnii--ae vrstijo na straži *** arm j Jugoslovanske ljud-Jtlovnii* e> delavci, rudarji v m' Svetilt°blekab in z jamski-*t 1hiki “.atn', študentje, pred-• Sob 'avskih organizacij jj4 k0tnj °rci svojega nekdanje. Sgi, TSarja Petra in številni ,’soče ; a 0 bi morali šteti na N j0v fjsoče, ki prosijo, da ob u ?° imeti častno stra-v>v slJ"St£ enega največjih si-^ HrVe.nskega naroda. Do i,e šlo mimo krste , d’sciplini in najglob-H yP°stovanju nad 75.000 o tieBJ'sta obiskovalcev pa se sv,est.an° vila skozi dvo ^*ne vso nod Pa delegacije in po-oeprestano polagajo zdaj je položenih Š0pic"'yJ vencev, nešteti pa Kidrič postal pred osmimi leti prvi predsednik prve slovenske vlade, je bil včeraj popoldne komemorativni sestanek delovnega kolektiva gradbenega podjetja «Primorje». Ko so počastili spomin pokojnega z enominutnim molkom in še enkrat pregledali uspehe njegovega veličastnega dela, so sklenili imeti danes dela prost dan, da bi se lahko v čim večjem številu udeležili pogrebnih svečanosti. Jutri zjutraj bodo odpeljali iz Primorske v Ljubljano posebni vlaki kakih 20.000 ljudi, ki bodo prinesli s seboj najlepšega cvetja odkrito hvaležnost za vse, kar je napravil veliki pokojnik jugoslovanske narode, kakor tudi za osvobojeno Primorsko. Kot po vseh krajih Slovenije, tako so bile tudi v jugoslovanski coni številne komemo-rativne seje v počastitev spomina Borisa Kidriča. Delavski svet piranskih ladjedelnic je na svoji včerajšnji seji sklenil preimenovati svoje podjetje v «ladjedelnico Borisa Kidriča«. Navsezgodaj davi pa je odpotovalo iz obeh okrajev jugoslovanske cone na pogrebne svečanosti v Ljubljano nad 1400 ljudi ter kamioni nad sto venci, ki jih bodo zastopniki organizacij in delovnih kolektivov jugoslovanske cone položili na grob Borisa Kidriča, Pogrebnih ' svečanosti po pok. Borisu Kidriču se bodo udeležile tudi posebne delegacije iz Trsta, Gorice in Koroške. Iz goriške pokrajine je že prišla posebna delegacija najvidnejšimi predstavniki Demokratične fronte Slovencev v Italiji. Iz Koroške pa so prispeli predsednik demokratične fronte delovnega ljudstva Koroške dr. Franc Petek, predsednik Zveze koroških partizanov Karol Prusnik in predstavnik Slovenske prosvetne zveze na Koroškem Albin Ogriz. Danes bodo ob pogrebu narodnega heroja in junaka socialističnega dela Borisa Ki- driča počastila njegov spomin tudi ostala glavna mesta jugoslovanskih republik. V trenutku, ko bodo krsto s posmrtnimi ostanki nesmrtnega revolucionarja spustili v grobnico narodnih herojev v Ljubljani, bodo sirene v tovarnah, na ladjah in lokomotivah naznanile, da spuščajo v zemljo truplo nenadomestljivega voditelja jugoslovanskega socialističnega gospodarstva. nePrestano polagajo h j k ®kol’ ^ posamezniki - pieteto polagajo ob r*a. ^Pozabnega Borisa Ki ^ kra'pres^ano Porodajo iz Slovenije in osta- ^ Jugoslavije, da bo. L PonS-Clje’ ki bodo prispe- u^ioni 1 S Postnimi vlaki j a. la avtobusi, položile čelnikom, generalnim polkovnikom Pekom Dapčevičem na čelu. Prostrana dvorana Doma JLA je bila napolnjena do zadnjega kotička. Po enominutnem molku v spomin Borisa Kidriča je podtajnik državnega tajništva za narodno obrambo generalni polkovnik Otmar Kreačič poudaril ogromne zasluge Borisa Kidriča, velikega državnika, borca in revolucionarja V vsej cone B žalne komemoracije Zaradi žalovanja ob smrti člana zveznega izvršnega sveta FLRJ Borisa Kidriča so po mestih in vaseh jugoslovanske cone STO razobešene žalne zastave in slike pokojnika. Včeraj je na svoji prvi seji novoizvoljeni delavski svet piranske ladjedelnice sklenil v spomin pokojnika preimenovati svoje podjetje v «Ladje-delnico Boris Kidrič«. Ta predlog je bil nato soglasno sprejet na popoldanskem zborovanju delovnega kolektiva. Pogreba pokojnika se bo u-deležilo okrog 1000 prebivalcev iz koprskega in 300 ljudi iz bujskega okraja. Zaradi velike udelezee so komaj zadostovala prevozna sredstva. Avtopodjetje «Adria» iz Kopra je zaradi tega za danes Ukinilo svoje redne avtobusne proge. Tisti, ki ne bodo odšli v Ljubljano, bodo lahko poslušali prenos žalnih svečanosti po radiu jug. cone STO ob 11, uri. Ko bodo posmrtne o-stanke pokojnika položili v grobnico narodnih herojev v Ljubljani, se bodo delovni ko. lektivi jugoslovanske cone, skupno z vso Slovenijo s 3-mi. nutnim molkom poklonili spominu velikega pokojnika. Tržačani na pogrebu tov. Borisa Kidriča Pogreba tovariša Borisa Kidriča v Ljubljani se bo razen delegacije OF, o kateri smo poročali že včeraj, udeležilo še deset tržaških komunistov, dva predstavnika Zveze partizanov in dva predstavnika Slovensko-hrvatske prosvetne zveze. PREMESTITEV SLOV. POSTAJNEGA NAČELNIKA V ITALIJO Uvajanje fašističnih metod preganjanja slovenskih nameščencev Dolžnost conskega poveljnika je, da izzivalno premestitev slovenskega postajnega načelnika prepreči in s tem onemogoči, da bi se pričel zopet nov val premeščanja še tistega pičlega števila slovenskih državnih uslužbencev v Italijo, komor jih je že pošiljal fašizem Delovni kolektivi in osnovne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije pri vhodu v poslopje zveznega izvršnega sveta v Beogradu, kjer so sc poslovili od posmrtnin ki V. je našlo svoj odmev tu-ostankov Borisa Kidriča. 1 di v strokovnem listu italijan- Z začudenjem, a istočasno ogorčenjem so Nabrežinci sprejeli vest o nenadni premestitvi nabrežinskega postaje-načelnika Leopolda Zavadlava, ki je od železniške direkcije dobil dekret, po katerem je moral v treh dneh izročiti postajo svojemu nasledniku in se predstaviti na novem službenem mestu v Rovigu. Ker je to prva premestitev slovenskega železniškega u-radnika - domačina v Italijo in ker je znano, da so šovinistični elementi na nabrežinski postaji že dalj časa podtalno rovarili proti slovenskim železničarjem, je razumljiva zaskrbljenost prizadetih, saj vidijo v tej premestitvi nadaljevanje politike preseljevanja Slovencev - javnih uslužbencev v Italijo, ki jo je uvedel in izvedel Mussolini. Podtalno rovarjenje že omenjenih elementov, med katerimi naj bi se posebno odlikoval tudi ne- VATIKAN IN CGIL POSEGATA v Italijansko volilno kampanlo Papežev nagovor 500 aktivistom ..meščanskih odborov" - Stališče CGIL do volilne kampanje - Obsežen načrt za stavke v predvolilnem razdobju? Komemoracije v Beogradu BEOGRAD, 14. — V Beogradu je bila nocoj komemorativ-na akademija, posvečena spominu Borisa Kidriča. Proslavi, ki jo je organiziralo državno tajništvo za narodno obrambo, je prisostvoval oficirski sestav glavnega stana Jugoslovanske ljudske armade z na- (Od našega dopisnika) RIM, 14. — V italijansko predvolilno ozračje' sta danes posegli dve sili, ki se sicer proglašata za nepolitični — Vatikan in sindikalna organizacija CGIL. Za Vatikan je nastopil sam papež v govoru 50Q aktivistom «meščanskih odborov« («comitati civici«), CGIL pa je na zborovanju Delavskih zbornic po poročilu glavnega tajnika in prvaka KPI Di Vittoria sprejela resolucijo o svojem stališču do volitev. Ne eden ne drugi — ne papež ne Di Vittorio — se ni spustil do neposredne in odkrito izražene podpore določeni politični stranki, oba pa sta dobro dala razumeti, koga naj volijo tisti, ki ju hočejo poslušati. Papež je v Vatikanu sprejel 500 aktivistov »meščanskih Finančni minister Butler obrazložil britanski proračun Napovedano znižanje nekaterih davkov - Plačilna bilanca aktivna Inflacija zaustavljena, a še vedno so težave zaradi nezadostne proizvodnje in borbe z inflacionističnimi tendencami - Porast vladnih stroškov odborov« (ki so pravzaprav volilna metamorfoza Katoliške akcije), ki so se pred dnevi udeležili predvolilnega aktivističnega zborovanja, na katerem je govor;;' ,..idi predsednik Katoliške akcije prof, Ged. da. V svojem nagovoru aktivistom je papež dejal, da imajo ((krščanski aktivisti dolžnost budno paziti, da nič ne krši zakonitih interesov prave vere«. «Vi ne tvorite politične stranke«, je nadaljeval, «toda nihče vam ne more odrekati pravice, da se združite, da se organizirate, da nastopite z vsakim dovoljenim sredstvom, da se po zahtevah krščanske misli in nauka cerkve sestavlja in izvaja zakonodaja o družini (morda si je zaradi tega notranje ministrstvo privoščilo bedasto demonstracijo z zavrnitvijo volilnega znaka politično sicer nepomembne «Zveze za ločitev zakona«), o pravičnejšem razdeljevanju bogastva in o vzgoji mladine in vsa določila, ki se tičejo vere in morale«. Zaključna resolucija CGIL pa pravi; «Glavni odbor CGIL De Gasperijeve vlade, ki podpira ofenzivo delodajalcev proti delavskim pravicam in življenjskim pogojem, daje kom-informistom nedvomno močno orožje v roke in jim. omogoča izrabljanje neurejenih socialnih razmer v njihove demago-ške namene, ki imajo sicer z interesi italijanskega delovnega ljudstva kaj malo skupnega — pravzaprav le trenutno korist, ki jo lahko kominfor-mdvsko vodstvo izvleče iz u-pravičenega nezadovoljstva z vladn0 politiko. Medtem so se, kot vse kaže, pogajanja med večinskimi strankami o nastopu v volit-ah za senat zopet zataknila. Sestanka predstavnikov štirih večinskih strank, ki je bil napovedan za včeraj, verjetno še nekaj časa ne bo. Najbolj se demokristjanskemu načrtu o skupnih večinskih kandidatih za senat v posameznih okrožjih upirajo socialni demokrati. Demokristjani pa kažejo za to zamisel veliko navdušenje, ker bi jim prinesla največje mogoče število senatorjev. A. P. !U*°slov vencev. Delegacija ob v"81"5 cone ^ že polo-h arsti velikega pokojni- Bril ,bl vlaki iz Sloveni-h,?®ljali. deset in deset-^ki bodo spremili O- it**' dorf'ij Bodo spre tia,1ke po£dr>e posmrtne u- Kidr,r/°dl'ega her°ja Bo-Ai p ‘'^tra na njegovi v>5čipe V Dvorana ljudske * do odPrta za obisko-i dur, ’ 5- Ure. Udi ostali takor Ljubljana so la'’ žalost v^1 Sloveniie odeli, yaseh ^ ‘Ovarnah, mestih liltdstVo rPovsod se slovensko Zaiega DoV0milDa svojega ve-*di‘’'h sveč°an‘k(a, na številnih deuso, kaka?°?tlh sejah. oslo ki"J-'Jen° spričo krute £lUdstJe Prizadela sloven- Wspozab^nd0a ie vse ostal° sko 1 - 1* ko*ekti',°rskem so se, delov- X ^ ‘ ' £iudski odbori in Vpvo. FflsVetn'' .^'an' zadrug, šoto- °bčin,i-.1 10 kulturni delav-%t>Žičon-Skl ljudski od °^ganizacije zbrali komemoracijah ob Uori. ‘“CI“oracijan oo til' °svUka ,Kidriča, prvobor-. Mm. “Oditev Slovenskega ‘lpod Aid°4'n? iarma' četrtstoletne- kjer je Boris LONDON, 14. *— Finančni minister Butler je danes v spodnji zbornici obrazložil britanski proračun za prihodnje finančno leto. Sporočil je, da je Velika Britanija namesto primanjkljaja 398 milijonov šterlingov, ki ga ^e imela leta 1951, »zabeležila lansko leto 291 milijonov šterlingov prebitka v svoji mednarodni plačilni bilanci. Nato je Butler poudaril, da se v Angliji brezposelnost ni dosti povečala, in če se je obseg proizvodnje zmanjšal, je to pripisati deloma pomanjka. nju jekla in zmanjšanju povpraševanja zlasti na področju tekstilij. Z druge strani je Butler u-gotovil, da je do postopne od. prave gospodarskih nadzorstev prišlo, ne da bi to povzročilo inflacijo cen. Dal je tudi razumeti, da bodo v kratkem u-kinili racioniranje sladkorja, ter je sporočil, da bodo za sedaj zvišali delež sladkorja na osebo za dve unči (57 gramov) od 17. maja dalje. To je bilo med drugim mogoče, ker so kupili milijon ton sladkorja v Kubi po ugodnih cenah. Zlate dolarske rezerve so se povoljno izboljšale. Kmalu po odobritvi prejšnjega proračuna je prenehal njihov odtok. Konec prejšnjega meseca so znašale 774 milijonov funtov šterlingov, kar pomeni da so v 12 mesecih narastle za 167 milijonov funtov šterlingov. Finančni minister je pojasnil, da so tudi zunanji dogodki pripomogli in podprli ukrepe nove vladne politike. Zunanj dogodki so se namreč razvili povoljneje, kot je to vlada Dri čakovala. Dalje je zakladni minister pojasnil, da je izvoz med letom povečal dohodke, dočim je obse- izvoza malenkostno padel, w je padlo povpraševanje, vjrtez britanskega gospodar-;tva Se je zato spremenil. Nevarnost za inflacijo zaradi pretiranega povpraševanja je prenehala. Dalje je Butler navedel da ie finančni razvoj leta 1952 opravičil strategijo lanskega proračuna. Ohranjena je bila polna zaposlitev. Inflacija je bila zaustavljena in ustvarjena «e bila podlaga za rastoč izvoz. Na drugi strani - je nadaljeval Butler - pa lahko odkrito zremo tudi na mnoge težave in nevarnosti, ki so še pred namb Prva taka težava je v visokih vladnih in drugih javnih izdatkih ki so v glavnem neizogibni 'Drugič gre za težave v zvezi s 'prodajanjem vec blaga v tujino: nezadostna proizvodnja »-borba z inflacionističnimi endencami. Toda ob vsem tem je nujno ohraniti zaupanje ” funt šterling-v nadaljnjem je Butler ocenil celotne izdatke za leto 1953-1954 Rekel je, da bodo ti iz-190* . milijarde 259 funtov šterlingov, milijonov več kot datki znašali milijonov kar je 19® lani. Celotne dohodke ^na osno- očenifna^milijarde 533 mili ”°nov' tov šterlingov več kot lani. Obrambni stroški bodo znašali 1 milijardo 497 milijonov funtov šterlingov, kar je 120 milijonov več kot lani. Za civilne obrambne stroške bo namenje- 60 milijonov manj kot lani. Za socialno skrbstvo je namenjena 1 milijarda 264 milijonov, kar je 80 milijonov funtov šterlingov več kot lani. Fondi za podpore v prehrani bodo znašali 220 milijonov, lani —250 milijonov funtov šterlingov. Dalje je minister Butler do podrobnosti navedel, koliko bodo državi v prihodnjem letu prinesli razni dohodninski, ne posredni in užitninski davki ter carine. V celoti bodo ti dohodki znašali 6 milijard 235 milijonov funtov šterlingov. Vladni stroški bodo v prihodnjem letu nekoliko porastli povečale pa se bodo zaloge. Pokazala se je potreba po modernizaciji tovarn in po pove. Čanju prometnih sredstev in zvez, ki vežejo Veliko Britanl jo s tujimi trgi. Prvič po vojni — je končno poudaril Butler — sedaj vlada ne bo predlagala nobenega novega davka. Nasprotno, znižala bo nekatere med njimi. Tako je za znižanje predlagal minister Butler dohodninski davek in napovedal malenkostno znižanje raznih drugih davkov, kar bo državo stalo celih 169 milijonov funtov šterlingov. Med danes napovedanimi u. krepi je tudi oprostitev davka na zabavo za angleški narodni šport »cricket«. Enake določbe veljajo tudi za diletantske gledališke predstave in operne skupine. Dalje je Butler napovedal, da se bo vlada trudila, da odpravi sedanje omejitve na področju mednarodnega ne zahteva od svojih pristašev, da volijo to ali ono stranko«, ko pa pove, kaj naj delavci volijo je povsem razumljivo da jim po Di Vittorijevih naukih ne preostane drugo kot KPI ali PSI. Sicer pa ta proglas CGIL ne spada med najbolj zanimive strani vloge kominformovske sindikalne organizacije v volilni kampanji. Politični krogi se mnogo bolj zanimajo za stavke, ki jih ima. kot vse kaže, vodstvo CGIL v načrtu za čas pred volitvami. Ce sodimo po pripravah in propagandi, je ta načrt precej obsežen in gre od delavcev v jeklarski industriji mimo železničarjev državnih uslužbencev sploh do kmečkih delavcev, ki zares ži vijo v obupnih pogojih. Med zadnjo volilno kampa njo 1948 je vladalo tako imeno. vano sindikalno premirje, letos pa kaže .da bo sindikalno življenje nasprotno zelo razgibano. Reakcionarna politika prometa in ] misli doseči tudi zamenljivost nih 199 milijonov, za stroške j funta šterlinga, toda sedanje civilne preskrbe 2 milijardi 89 težave ne dovoljujejo tega v milijonov funtov šterlingov ali I kratkem času. vatnega značaja, in sovjetske oblasti so se omejile na dovolitev potrebnih vizumov. Molotov sprejel Bohlena MOSKVA, 14. — Sovjetski zunanji minister Molotov je danes popoldne sprejel novega ameriškega poslanika v Moskvi Charlesa Bohlena. Ta razgovor je treba spraviti v zvezo z bližnjo izročitvijo poverilnic predsedniku sovjetskega vrhovnega sovjeta Vo-rošilovu. Senator Taft o izdatkih za obrambo in o carinskih tarifah Poročilo Mednarodnega denarnega sklada NEW YORK. 14, — Gospo darski in socialni svet OZN je proučeval poročilo denar nega sklada. Ravnatelj sklada Ivar Rooth je poudaril važnost vprašanja, ki ga je ustvarila povojna inflacija. Rooth pa je zjavil, da inflacija ni edini či. nitelj, ki moti svetovno trgovinsko bilanco, ter je izrazil zadovoljstvo, da so ZDA Priznale, dS bi njihova manj nepopustljiva carinska politika bila v 'koristi vseh. V imenu Velike Britanije je Gladwyn Jebb obžaloval, da denarnemu skladu primanjku. je fondov, ter je pripomnil, da je prehod iz vojnega gospodar, stva v mirnodobsko mnogo daljii, kakor se je prvotno zdelo. Ameriški delegat je obljubil podporo svoje vlade pri naporih denarnega sklada glede so. delovanj« na področju mednarodnih plačil. N£W YQRK, 14. — Republikanski senator Taft je izjavil, da bodo Združene države obdržale svoje čete na Koreji, tudi če pride do premirja. Dodal je, da ni mnenja, da bo morebitno premirje imelo hude posledice za ameriško gospodarstvo. Po njegovem mnenju bi bilo mogoče prihraniti največ dve milijardi in 200 milijonov dolarjev v ameriškem programu za obrambo, ki določa 50 milijard dolarjev izdatkov. Taft Se je nato izrekel proti znižanju carinskih tarif ZDA, «ki so že nižje od tistih, ki so veljale leta 1913». Taft je dejal: ((Znižanje tarif ne bi mnogo pomagalo evropskim državam, ker bi se, kakor je meni znano, zunanja trgovina lahko povečala največ za 500 milijonov dolarjev. Razen tega bi znižanje tarif povzročilo nekaj brezposelnosti v ZDA« Nato je senator izrazil mnenje, da bi prihodnje finančno leto lahko znižali ameriške vojaške izdatke za 4 milijarde dolarjev in odpravili sedanje razsipanje. Po njegovem mnenju bi let 1954-55 lahko znižali vojaški proračun za 10 milijard dolarjev. Edenovo stanje se boljša LONDON, 14. — Zunanje ministrstvo javlja, da se zdrav-] stveno stanje zunanjega ministra Edena, ki je bil v nedeljo operiran na žolču, boljša. Gruber pojde v Bonn BONN, 14. — Avstrijski zunanji minister dr. Gruber bo prišel v Bonn v drugi polovici maja Gruber je že zdavnaj izrazil željo, da bi obiskal Adenauerja, toda sestanek je moral biti odložen zaradi Adenauer j evih mednarodnih obveznosti. skih železničarjev, ki je pred približno letom dni objavil oster članek, naperjen proti ((slovenskim elementom« na nabrežinski postaji Znana je tudi spletka okoli dvojezičnega urnika na omenjeni postaji, ki je bil tolikim trn v peti in so ga morali končno po inšpekciji dveh železniških inšpektorjev od tržaške direkcije odstraniti. Toda povrnimo se k postaje-načelniku, ki je postal prva žrtev stare fašistične prakse G. Zavadlav je bil leta 1925 premeščen v Italijo, kjer je služboval na raznih mestih do leta 1943, ko je bil premeščen v Riccione. Toda z motivacijo, da je «ribelle», so ga od tam odpustili in se je moral 18 mesecev potikati po svetu v stalni nevarnosti, da ga ne ulovijo Nemci, za katere ni hotel delati. Leta 1945 je dobil službo na nabrežinski postaji, kjer je bil do 11. t. m. postajenačel-nik. 8 t. m. je dobil dekret, v katerem mu sporočajo, da mora izročiti postajo v štirih dneh svojemu namestniku, toda kasneje so ta rok še celo skrajšali na tri dni. G. Zavadlav je izročil postajo nekemu Sistiliju, o katerem pravijo, da je eksponent MSI in vedja v tej stranki vpisanih železničarjev. Zvedeli smo tudi, da je žena postajenačelni-ka’ bolna in da je zaradi tega Zavadlav prosil, naj odhod odložijo. Vendar se zdi, da pristojni organi tega niso upoštevali. V dekretu, ki so mu ga poslali, tudi ni naveden vzrok premestitve. Izredna naglica, s katero so skušali opraviti «službeno pre-msstiteo«, nam dokaz-iie. da so se določeni krogi hoteli kar najhitreje znebiti človeka, ki je kriv samo tega, da je Slovenec. Ta naglica nam tudi potrjuje, da se ti krogi ne samo zavedajo svojega protipostav-nega dejanja, saj je znano, da obstaja razglas ZVU, ki prepoveduje premeščanja uradnikov - domačinov, ki so bili preganjani in premeščani v času jašizma. Nikoli ne bomo pozabili na ena leta, ko so se slovenski učitelji, železničarji in drugi državni nameščenci odpravljali v Italijo, kamor jih je po-jšiljala fašistična oblast. Ker I imamo še predobro v spominu gorje in zapostavljanje teh družin, odtrganih od domače zemlje in od. svojih ljudi, ne moremo dopustiti, da bi se kaj takega še kdaj ponovilo. Toda primer premestitve nabrezin-skega postajenačelnika nam dokazuje, da niso v veljavi samo fašistični zakoni, temveč da je ostala tudi fašistična praksa, katere žrtev je postal nabrežinski postajenačelnik. Očitno gre torej za ponovno | izvajanje fašističnih metod, ki I jih mora ZVU odločno enkrat za vselej odpraviti, ker je zanje tudi ona odgovorna. Izgovorov o nekompetentnosti ali podobnem ni in jih ne more biti, čeprav je na podlagi londonskih mešetarskih sklepov postavljen rimski funkcionar za načelnika oddelka za promet. Za vsak svoj ukrep je tudi ta rimski funkcionar odgovoren conskemu poveljniku gen. Wintertonu. Se prav posebno pa je ukrep o preme, stitvi nabrežinskega postajena. čelnika v nasprotju ne samo z demokratičnimi določbami mirovne pogodbe, ampak celo s svečano izjavo, ki so jo podpisali vredstavniki ameriške, britanske in italijanske vlade ob podpisu londonskega s pora. zuma, ko so poudarili načela Združenih narodov ter sDOŠto-vanie človeških pravic in osnovnih svoboščin, Ta načela pa vsekakor niso fašistična, ampak ravno narobe! Zato je dolžnost conskega poveljnika, da razveljavi nezaslišani ukrep prometnega oddelka oziroma njemu nadre, jenih funkcionarjev, da tako že v začetku onemogoči vsako nadaljnje podobno ukrepanje in obnavljanje Mussolinijevih načrtov raznarodovanja naše dežele To je namreč tudi da. nes ciij rimskih funkcionarjev, ki so se ugnezdili v ZVU in ki jim v Londonu dodeljeno področje ne zadostuje več. Saj v uradnem demokrščanskem glasilu (glej «La Prora« od 12. t. m.) zahtevajo iz dneva v dan več ter kričijo, da se ne morejo zadovoljiti s ((polovičarsko vlado« («governo a mezzadria«), ,r Tudi postajenačelnikova prt. mestitev je v tem okviru poitalijančevanja in v težnji po. polnega prevzema vlade nasilno in samovoljno dejanje. Mnenja pa smo, da je ta u-krep hkrati tudi dovolj jasno izzivalno dejanje, saj je izvršen takoj po izjavi dr. Aleša Beblerja, da se je položaj Sto. vencev v coni A poslabšal, o čemer je bilo govora tudi na prijateljskem obisku maršala Tita v Londonu, kjer je bil ta položaj obrazložen britanskim državnikom, da bi vplivali, da bi se to stanje spremenilo in vkladilo z določbami mirovne pogodbe. Cas in način, kako je bila. premestitev slovenskega državnega nameščenca izvršena, pa nam razločno povesta, da hoče rimska vlada po svojih funkcionarjih položaj Slovencev v naši coni še bolj po slab. sati in s tem izzvati tudi po. slabšanje odnosov med prebivalstvom cone A samim kakor tudi z Jugoslavijo. Zato^ ponovno poudarjamo: Dolžnost conskega poveljnika je, da ponovno izvajanje fašističnega preganjanja slovenskih držav, nih uslužbencev odločno prepreči! BRAZILSKI PREDLO« T 0ZH BI.BI>I1 P06AJAMJ 0 KOREJI Glavna skupščina naj bi prekinila zasedanje in prepustila, naj se pogajanja nadaljujejo v Panmunjomu. Prvi trije konvoji z ujetniki se pomikajo iz Severne Koreje proti Kesongu NEW YORK, 14. — Vzporedno z razpravljanjem v političnem odboru OZN so imele razne zahodne delegacije danes zjutraj več razgovorov, da pripravijo svoj načrt resolucije, ki naj bo protiutež poljski resoluciji o ((ukrepih za okrepitev miru«. Razgovorov so se udeležili zastopniki ZDA. Velike Britanije. Francije, Kanade in Brazilije. O zadevi so se razgovarjali tudi delegati arabsko - azijske skupine. Popoldne pa je brazilska delegacija predložila v političnemu odboru resolucijo glede Koreje V tej resoluciji izraža brazilska delegacija globoko zadovoljstvo, ker sta obe bojujoči se stranki na Koreji podpisali dogovor o zamenjavi ranjenih in bolnih vojnih ujetnikov, ter izraža upanje da se bo ta zamenjava hitro izvedla in da bodo nadaljnja pogajanja v Panmunjomu do. vedla do sklenitve premirja, ki bo v skladu z načeli in smotri Združenih narodov. Resolucija poziva nato predsednika glavne skupščine, naj prekine sedanje zasedanje, ne da bi ga odložil in naj ga ponovno skliče bodisi po podpisu premirja na Koreji, ali pa ko bo razvoj položaja na Koreji po mnenju večine držav članic terjal proučitev tega položaj a. V svojem presojanju poudarja brazilska delegacija voljo skupščine, da ustvari ugod- Nehrujeva hči obišče SZ NOVI DELHI, 14. — Uradno javljajo, da bo gospa Indira Gandhi, hči indijskega ministrskega predsednika v kratkem odšla na privaten obisk v Sovjetsko zvezo na vabilo indijskega poslanika v Moskvi Menona. Nehrujevo tajništvo je zanikalo vesti tiska, da je Malenkov pisal Nehruju in povabil njegovo hčer, naj podaljša svoje bivanje v Sovjetski zvezi. Poudarja se, da je ^ ^________ potovanje gospe Gandhi pri- ne pogoje za dosego miru in sprave. V brazilskem doku.1 mentu se razen tega jemlje na znanje ugodni odgovor, ki ga je dal kitajski zunanji minister Cuenlaj na predlog za zamenjavo bolnih in ranjenih ujetnikov na Koreji. Medtem so se v političnem odboru vrstili posemezni govorniki. Na jutranji seji je grški delegat Kiru zavrnil poljsko resolucijo, izjavil pa je, da je pri. pravljen podpreti vsak ustvarjalni predlog. Turški delegat Selim Sarper je govoril o o-brambnem značaju atlantskega pakta, medtem ko je tailand. ski delegat izjavil, da bi morala skupščina za sedaj pusti-ti, da se korejsko vprašanje prepusti delegatom v Panmun. jomu. Brazilski delegat je izrazil upanje, da bodo moskovskim zatrjevanjem o mirnem sožitju različnih režimov sledili konkretni ukrepi, ki naj omogočijo, da se vojaški krediti določijo za razvoj industrijsko nerazvitih dežel. Beloruski delegat pa je izjavil, da je premirje na Koreji sedaj mogoče. Na popoldanski seji je britanski delegat Gladwyn Jebb izjavil, da je «opogumljen» zaradi zadnjih dogodkov, zlasti zaradi obnovitve pogajanj v Panmunjomu. Izrazil je upanje, da pride v kratkem do sporazuma o celotnem vprašanju vojnih ujetnikov, ter je obžaloval sovjetsko stališče o vprašanju razorožitve; dodal je, da je to stališče v nasprotju z zadnjimi sovjetskimi spravnimi gestami. Delo odbora se bo nadalje, valo jutri zjutraj. V Panmunjomu niso imeli danes zvezni častniki nobenega sestanka, pač pa so se sestali častniki glavnega štaba, ki so si izmenjali angleške, kitajske in korejske prevode dogovorov o upravnih podrobnostih. Današnji sestanek je trajal eno uro in sestali se bodo ponovno jutri. Medtem so kitajsko-korejski zvezni častniki sporočili, da je danes odšlo s Severne Koreje dvajset vozil s prvo skupino ujetnikov, ki jih bodo izročili združenemu poveljstvu. Pozneje pa je odpotovalo iz raznih ujetniških taborišč drugih 45 vozil z ujetniki. Te skupine bodo prišle v Kesong v petek. Trije konvoji, ki bodo verjetno pripeljali nad polovico od 605 ujetnikov, ki jih bodo izročili združenemu poveljstvu, so sestavljeni iz skupno 68 avtomobilov, ambulant in jeepov. Poveljstvo letalskih sil OZN javlja, da je dalo nalog svojim letalom, naj sledijo premikom konvojev, in od danes zjutraj letijo ameriški lovci na reakcijski pogon nad Severno Korejo ob poti, koder bodo vozili konvoji. Letala bodo pazila, da se bombniki ne približajo temu področju. PRIMORSKI DNEVNIK Z besedo se opeva roža a tudi blato opisuje. A MEDVED fe 2 -5 15. aprila 1® Danes, sreda 15. april* Helena. Gest!rad ^ Sonce vzide ob 5.20 in a* ^ 18.51. Dolžina dneva 13.31. vzide ob 5.41 m za!2n anrjia Jutri, četrtek » ««“ Benedikt, Božislava S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Izvolitev oove upravne komisije A C EC AT potrdilo monopola nacionalističnih slrank Svetovalec dr. Jože Dekleva zahteval revizijo zakona o gradnji hiš v bližini pokopališč - Obsodba protidelavskega ravnanja delodajalcev - Nekulturni «razgovorj> med demokristjani in kominformisti Včerajšnja seja tržaškega občinskega sveta je bila po svečena v glavnem upravnim vprašanjem. Svetovalec Ljud ske fronte dr. Jože Dekleva j postavil interpelacijo v zvezi z zakonom, ki prepoveduje zidanje stanovanjskih hiš v bližini pokopališč. V interpelacij, namenjeni županu, je dr Dekleva dejal, da zdravstveni zakon od leta 1934, predpisuje da morajo biti pokopališča postavljena najmanj 200 metrov od stanovanjskega središča ter prepušča možnost prefektom, da dovolijo gradnjo in razširitev pokopališč tudi v manjši razdalji kot 200 metrov od stanovanjskih hiš Ta možnost pa ni dana za zidanje stanovanjskih hiš. Ti zakonski predpisi zadevajo predvsem velike površine zemljišč in stanovanjske hiše v bližini pokopališč. Samo v okolici škedenjskega pokopališča bi se lahko zgradilo, na sedaj prepovedanem zemljišču, okrog 150 enostano-vanjskih hiš. Poleg tega pa ti zakonski predpisi prinašajo veliko škodo lastnikom zem ljišč, katera zgubljajo na svoji vrednosti zaradi prepovedi zidanja na njih. Zaradi tega je dr. Dekleva zahteval, naj župan posreduje pri merodajnih oblasteh in sicer pri Zavezniški vojaški upravi za revizijo omenjenega zakona. Zahteval je, da se v določenih primerih dovoli zidanje stanovanjskih hiš tudi v bližini pokopališč. Na to interpelacijo je odgovoril podžupan Visentin, ki je dejal, da je nemogoče spreminjati zakone, ki so v veljavi. Zagotovil pa je, da se bo županstvo zanimalo za postavljeno vprašanje in da proučujejo možnost ukinitve predvsem pokopališč v Barkovljah in v Skednju, ker ne odgovarjata več potrebam tema dvema krajema. Poudaril je tudi, da ima občina velike stroške pri preureditvi glavnega pokopališča pri S. Ani, ki zahteva v najkrajšem času 300 milijonov lir stroškov. Ker je vprašanje zelo važno predvsem za vse okoliške vasi, je dr. Dekleva zahteval, naj občinska uprava temeljito prouči zadevo in naj jo reši v občo korist prebivalstva. V nadaljnji razpravi je dr. Dekleva soglašal s protestom svetovalca Radicha, ki je zahteval od občinskega odbora, naj posreduje pri delodajalcih, ki so neupravičeno kaznovali delavce samo zato, ker so stavkali in ker je bila ta stavka političnega značaja. Dr. Dekleva je dejal, da gre pri tem vprašanju za načelno pravico do stavke, ki jo imajo danes delavci. Zato, je dejal, se popolnoma strinjam in se Primer Miani Pred dnevi je vodstvo tržaške podružnice italijanske republikanske stranke (PRI) razrešilo vsake politične aktivnosti in predstavniške funkcije svojega glavnega tajnika in svetovalca v občinskem svetu, odv. Michela Mianija in ga zaradi «ponovnih in hudih disciplinskih prekrškov* izročilo zboru razsodnikov. Včeraj pa je med občinsko sejo tržaški župan Bartoli prebral njegovo izjavo v kateri sporoča, da je odstopil kot tajnik tržaške sekcije PRI in da ostaja odslej v občinskem svetu kot neodvisni republikanski svetovalec. Povod za Mianijevo izključitev iz PRI je dalo njegovo odklonilno stališče do proračuna občinskega podjetja ACEGAT, ki ga je predložila iredentistična večina v občinskem svetu in pa njegova zahteva po imenovanju komisije, ki naj pregleda delovanje ACEGAT in, ki jo večina seveda ni sprejela. Dejali smo povod, kajti do spora med njim in ostalim vodstvom tržaške sekcije PRI, posebno pa z Geppijem, ki se je v zaanjem času polastil vodstva in ki predstavlja najbolj reakcionarno strujo v stranki, tisto, ki se odkrito vdinja demokristjanom in nji' hevi politiki, je prišlo le večkrat in je bil to spor v stranki latenten. Odv. Miani, ki je od osvoboditve pa do l. 1949 opravljal tudi posle tržaškega župana, spad med staro tržaško republikansko generacijo in je znan po svoji antifašistični dejavnosti. Čeprav sicer tudi on doslej še ni našel besed za obsodbo v bistvu fašističnih zahtev italijanskega iredentizma po mejah na Snežniku itd. pa je vendar s svojim nastopanjem predstavljal tisto zmerno in strpno politiko, ki je na tem področju nujen pogoj za mirno sožitje med obema narodoma in eden izmed pogojev za dobre sosedske odnose med obema mejnima državama. Toda zdi se, da je vsakdo, ki je pristaš zmernosti in strpnosti v sedanjem vzdušju, ki prevladuje o tržaški sekciji PRI, kakor tudi v ostalih nacionalističnih strankah v Trstu, vnaprej onemogočen, izoliran in prej ali slej žrtev strupenih, nacionalističnih eks-tremistoUj med kakršne spada Geppi, bivši »centurione delta milizia volontaria »icu-rezza nazionale» in sedanji vodja tržaških «republikan-cev*, pridružujem Radichevemu protestu. Svetovalec dr. Agneletto (SDZ) je danes ponovno načel vprašanje žaljivih besed proti Slovencem, ki jih je pred časom izrekel v občinskem svetu «socialist» Faladin. Tokrat pa ni nastopil v obrambo Slovencev, temveč se je hotel izgovarjati pred Paladi-nom in se ponižno prikupiti italijanskim šovinističnim obrekovalcem narodnoosvobodilne borbe in vsega slovenskega naroda, ki je v tej borbi sodeloval. Svetovalec Benussi (PSVG) je zahteval raztegnitev na Trst italijanskega zakona, ki predpisuje obvezno izdajanje plačilnih kuvert in seznam prejemkov in odbitkov delavcem v vseh podjetjih. Dalje je svetovalec Agneletto načel vprašanje javne pralnice za Prosek in Kontovel, vprašanje, ki ga je že pred časom postavil dr. Dekleva. Postavitev javne pralnice za te dve vasi je zelo nujna in je tudi dolžnost občinskega odbora, da to čimprej uredi. Na žalost pa moramo ugotoviti, da je podžupan Visentin izjavil, da je za sedaj nemogoče uresničiti tak načrt zaradi pomanjkanja denarja. Ponovno poudarjamo nujnost javne pralnice za Prosek in Kontovel in mislimo, da bi morala občinska uprava uvrstiti to vprašanje med najnujnejša vsaj v proračunu drugega šestmesečja. Med sejo je župan preči tal izjavo republikanskega svetovalca Mijanija, ki je obvestil občinski svet, da je podal ostavko kot tajnik-italijanske republikanske stranke v Trstu in da bo zaradi tega od sedaj naprej nastopal na občinskem svetu kot neodvisni republikanski svetovalec. O-stavka svetovalca Mianija kot tajnika italijanske republikanske stranke je posledica dolgotrajne notranje borbe med njim in skupino drugih voditeljev te stranke. (O tem pišemo na drugem mestu našega lista). Po številriih interpelacijah e prišlo na dnevni red tudi imenovanje novega predsednika in nove upravne komisije ACEGAT. Kot po navadi, sta bili tako predsednik kot upravna komisija ACEGAT izvoljeni z običajno večino nacionalističnih strank, predstavniki opozicije so ostro obsodili manevre večine, ki hoče popolnoma monopolizirati vso dejavnost občinskih javnih ustanov in ne dovoli manjšini da bi bila zastopana pri Upravljanju tako važnega podjetja, kot je ACEGAT. Prav ob tej izvolitvi je prišlo do nekulturnega kričanja in zmerjanja predvsem med demokristjani in kominformisti. Kot vedno sta se najbolj goreča pokazala svetovalca Fran-zil in Stopper, ki sta tudi voditelja Katoliške akcije. S svojim obnašanjem in kričanjem nista zatajila «krščanske strpnosti«, ki bi jo morali učiti predvsem v katoliških krogih. Nasprotno, prekašala sta vse mere dostojnosti, ki se spodobi ljudem, ki sedijo na sedežih občinskega sveta. Razen drugih sklepov občinskega odbora je občinski svet sprejel tudi sklep o ureditvi vprašanja filobusne proge št. 20 in stalne cene, ki so bile postavljene na tej progi, ki veže Trst z Miljami. Navadne vozne karte bodo stale: za prvi del vožnje 20 lir; ta drugi del vožnje 30 lir; do Milj pa 50 lir. Važni turistični problemi na sestanku,,Ustanove za turizem' ‘ Na včerajšnjem sestanku Ustanove za turizem so med drugim razpravljali o ureditvi tabornega parka pri openskem obelisku in posebno še o ure-ditvi kopališča v Grljanu, ki je poleg Sesljana edina turistično privlačna točka za tujce na našem ozemlju. Razpravljali so tudi o pojačenju pomorskih zvez med Trstom in Grljanom ter Sesljanom, ter o potrebi povečanja števila hotelov s tujskimi sobami. Danes otvoritev občinske razstavne dvorane Danes bo ob 17.30 otvoritev občinske razstavne dvorane, katere prostori so v občinskem poslopju v prostorih, kjer je bila prej kavarna Garibaldi Občinska razstavna dvorana, ki je smotrno in lepo urejena, bo obogatila skromno šte vilo takih dvoran v Trstu, s čimer bo v precejšnji meri ugodeno zahtevam in potrebam tržaških umetniških in gradbenih krogov. V tej novi dvorani ne bodo namreč samo razstave slik, kipov, skic itd., temveč bodo od časa do časa v njej razstavljeni tudi načrti raznih javnih del tako, da bo javnost na tekočem o javnih delih v območju občine. V onem delu lokalov bivše kavarne Garibaldi, ki jih ni zasedla občinska razstavna dvorana, je urejena podružnica «Banco di Napoli«, katere otvoritev bo pol ure pred otvoritvijo razstavne dvorane. Jutrišnji otvoritvi obeh prostorov bodo prisostvovali predstavniki oblasti ter kulturnih in finančnih krogov. Dijaška Matica podpira našega dijaka, mi podpirajmo Dijaško Matico! ŠE ENO VPRAŠANJE STANOVANJSKE KRIZE V TRSTU Prednost pri dodeljevanju stanovanj naj imajo predvsem prisilni izseljenci Trenutno živi v raznih zasilnih stanovanjih 129 družin s 359 družinskimi člani, do konca leta pa se bo njih število zvišalo na najmanj 284 družin V preteklih dneh smo v našem listu ugotovili, da bo letos na razpolago za revne dru. žine, ki čakajo na stanovanje, največ 361 ljudskih stanovanj, ki jih sedaj zidajo. Samo pri zavodu za ljudske hiše pa je vloženih nad 5000 prošenj. To pa ni vse. Koliko je še tistih družin, ki si spričo sedanjega pičlega števila razpoložljivih stanovanj, ne upajo niti vložiti prošnje, ker bi bilo njiho vo čakanje itafc zaman. Poleg vseh teh tisočev brezdomcev ali družin, ki živijo v neprimernih stanovanjskih razmerah, pa je še na stotine družin, ki so bile sodnijsko iz. gnane iz stanovanj Po zadnjih podatkih pristojnih oblasti se pričakuje, da bo morala občinska uprava letos poskrbeti stanovanje 184 dru. žinam, ki so morale, zapustiti nevarne stanovanjske hiše. Te. HB HOUIH SimiOBOLJilH UKREPIH lNDUSTRIJCEV Le z enotno borbo bodo delavci zajezili napade na njihove pridobitve E/si sedanji dogodki na sindikalnem torišču naravnost silijo delavstvo k enotnemu praznovanju prvega maja, ki naj bo hkrati tudi prvi korak za dosego sindikalne enotnosti sploh Po pismih, ki jih je vodstvo čistilnice «Aquila» poslalo delavcem, ki so stavkali 30- marca proti novemu italijanskemu volilnemu zakonu, je tudi ravnateljstvo CRDA poslalo delavcem opomin. V njem pravijo, da so delavci zapustili delo, ne da bi jih kdo k temu pooblastil. Prav tako so prejeli podobna pisma tudi delavci čistilnice »Standard« pri Sv. Soboti. Proti tem neupravičenim ukrepom industrijcev so protestirali pri ravnateljstvih tovarniški odbori kakor tudi delavci na skupščinah. Spričo predrznosti in samovolje delodajalcev je bila prisiljena protestirati pri ravnateljstvu CRDA celo Delavska zbornica, čeprav je ob omenjeni stavki pozvala de- lavce, naj se stavke ne udeležijo. Nedvomno je to ravnanje industrijcev popolnoma v skladu z akcijo Confindustrie v Italiji, ki skuša na vse načine oropati delavstvo pridobljenih pravic. Ti gospodje gredo celo tako daleč, da si usojajo odločati, katere stavke so zakonite in katere nezakonite, kakor da bi bili nekaki zakonodajni organi. Ce so šli s svojo predrznostjo tako daleč, se nedvomno čutijo močne ob veliki sindikalni razcepljenosti delavstva. Prav zato pa niso dovolj razni več ali manj papirnati protesti, ker se z njimj ne more zaustaviti ofenziva delodajalcev. Tudi to ravnanje industrijcev jasno kaže, da je skrajni čas, da se odpravita sindikalno IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Y dvojnem dnu avtomobila je tihotapil cigarete v Italijo j prav si ga vsi razredno_zavedni mrtvilo in sindikalna razdvojenost ter se prične akcija za ustvarjanje pogojev, iz katerih se bo porodila enotnost. Tako enotnost so Razredni sindikati že mnogokrat predlagali bodisi Enotnim sindikatom bodisi Delavski zbornici, toda vedno so naleteli na gluha ušesa. Prav pred kratkim so se obrnili na obe sindikalni organizaciji in na vse najvažnejše tovarniške odbore ter jim predlagali skupno prvomajsko zborovanje, kar naj bi bil prvi kamen, ki bi ga položali v zgradbo bodoče enotnosti. Tak skupen nastop, na katerem bi poudarili skupnost interesov v reševanju neštetih sindikalnih in ekonomskih vprašanj, kakor so na primer brezposelnost, zaposlitev vajencev, delo v ladjedelnicah in arzenalu, pristanišče, trgovska mornarica itd., ki vsekakor mnogo pomenil ter bi opozoril delodajalce, da ne bodo mogli več nekaznovano napenjati lok in zaostrovati odnose z delavstvom. Tega in takega enotnega na- J stopa pa se voditelji obeh orne- mu številu moramo dodati še okrog 100 družin, ki bodo na podlagi sodnijske odredbe izgnane iz sedanjih stanovanj. Za vse te družine*mora skrbeti civilna uprava, ki jih za časno namešča v razne šole, telovadnice itd. Občinski od. bornik Dulci je za časa razpra ve_ o socialnem vprašanju v tržaškem občinskem svetu de jal, da mora občina vsem tem družinam, ki živijo v nečlove. ških razmerah, strpane v skup. nih prostorih, nujno in čim. prej poskrbeti stanovanje v novih ljudskih hišah, ki se gra dijo. Kakor vidimo, bomo imeli v tem letu najmanj 284 družip, ki morajo na vsak način dobit stanovanje. Od vseh 361 ljudskih stanovanj, ki bodo letos na razpolago, jih ostane za vse tisoče ostalih prosilcev samo še 77, kar predstavlja kapljico vode v morje Nočemo biti za vsako ceno črnogledi. Toda pri vprašanju ljudskih stanovanj ne moremo zamolčati dejstva, da se v mestu trošijo milijoni za številne nepotrebne ustanove, (begunci, športna profesionalna dru. štva itd.), ki prav gotovo niso tako potrebne milijonskih podpor kot potrebujejo ljudje streho nad glavo. Ker smo že pri tem vprašanju, naj omenimo, da oblasti proučujejo možnost namestitve 30 družin v prostore nekdanjih zaporov pri «Jezuitih». V. načrtu imajo popolno preureditev dela te stavbe, da bi iz nje napravili neke vrste samostoj. no stanovanjsko hišo, ki naj bi imela svoj vhod, da ne bo dalo stanovalcem vtisa, da živijo v zaporih. Zamisel ni slaba in želimo, da bi jo oblasti z uspe. hom izpeljale. Sedanji položaj brezdomcev pa je naslednji: V prostorih otroškega vrtca na Vrdeli živi 16 družin s 44 osebami; v telovadnici v Ulici della Valle živi 35 družin s 105 osebami: v Ulici Navali 1 živi 24 oseb moškega spola, samskega stanu; v lesenih barakah pod Skednjem (Scalo legnamij živi 11 družin s 44 osebami; v ob. činski stavbi «Ferdinandeo» ži. vi 39 družin s 164 osebami in 50 oseb samskega stanu. Skup. no živi v teh zasilnih stanovanjskih prostorih 129 družin 359 osebami in 74 oseb samskega stanu. Preklic stavke v škedenjski železarni Enotni sindikati so že napovedali dveurno stavko v železarni IDVA, ki naj bi izrazila solidarnost z železarskimi delavci v Italiji, ki se borijo pro. ti odpustom. y zadnjem trenutku pa je vodstvo kovinarskega sindikata ES preklicalo napovedano stavko in izrazilo italijanskim delavcem samo moralno solidarnost. Pri tem se to vodstvo izgovarja na od. ločitev Delavske zbornice, ki je izjavila, da na to stavko ne pristane, in ugotavlja, da se odpoveduje stavki, da ne bi vnašalo med delavstvo zmede. Vodstvo Enotnih sindikatov je torej uvidelo, da bi bila v sedanjih razmerah v ILVI stavka nesmiselna, vendarle noče priznati dejanskega sta. nja, to je pasivnosti, ki jo je zakrivilo s svojo zgrešeno sin. dikalno politiko. Ce bi namreč delavstvo v IDVI bilo prepričano o umestnosti in nujnosti stavke, bi stavka tudi uspela, pa naj bi ji Delavska zbornica še tako nasprotovala. Prav cenena in za lase privlečena pa je pri tem trditev, da se je Delavska zbornica ((pridružila „titovskim’’ provokatorjem, ki vzbujajo med delavstvom pro. tiitalijanska čustva, da bi ga odtrgali od delavskega gibanja v republiki». Vodstvo Enotnih sindikatov bi mnogo bolje sto. rilo, če bi delavcem končno povedalo resnico ter s svoje strani prispevalo, da se obudi sindikalna zavest delavstva sploh, kar prav ti «titovci» že dolgo časa delajo in kar imajo za svojo glavno nalogo.. Da je to tako, dokazuje tudi zadnji predlog Razrednih sindikatov, da bi delavci enotno praznovali prvi maj. Ta. konstruktivni predlog pa je odbilo prav vodstvo Enotnih sindikatov. Osvobodilna fronta IV. OKRAJ Danes 15. t. m. ob 20. uri bo seja izvršnega odbora IV. okraja. Prosimo za točno udeležbo. II. OKRAJ Jutri 16. aprila ob 20. uri bo v Ul. S. Francesco 20-1 seja izvršnega odbora, na katero so vabljeni vsi sektorski tajniki. Priporoča se točnost. SEJA IZVRŠNEGA ODBORA OF Jutri 16. t m. ob 19.00 bo na sedežu v Ul. R. Manna 29 seja izvršnega odbora OF za Tržaško ozemlje. Na dnevnem redu so aktualna vprašanja. Ljudska prosveta ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV Danes 15. t. m. točno ob 18. uri bo seja vodilnega odbora. Darovi in prispevki Miroslav Grgič daruje 200 it? za Dijaško Matico. . ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto, 18. aprila 1953 ob 2030 uri v AVDITORIJU v TRSTU PREMIERA •l Spisal: Nicola Manzarl Režiser: Ljudevit Crnobori Prevedel: prof. Ivan Savli Scena in kostumi: Jože Cesar Osebe: Marko Vecchietti - Mo-dest Sancin; Amalija, njegova žena - Elza Barbi-čeva; Gertruda, tašča -Leli Nakrstova; Marjela, hotelirjeva hči - Zlata Ro-doškova; Zupan - Rado Nakrsit; Baratti - Ernest Zega; Nikola, gostilničar -Jožko Lukeš; Rafael, vratar - Josip Fišer: Gigi, prekaievalec - Stane Starešinič; Giufredi, občinski tajnik - Stane Raztresen; Barabo, hišnj posestnik -Julij Guštin; I. stražnik -Silvij Kobal; II. stražnik -Srečko Košir; Sodni u-radnik - Marij Marsič. — Obiskovalci: Valerija Si-lova, Tea Starčeva, Anton Požar, Danilo Turk, Lojze Starc. V nedeljo, 19. aprila 1933 ob 20. uri V AVDITORIJU v TRSTU zen tragedija v petih dejanjih (devetih slikah) Spisal: Friderik Schiller Režiser: Modest Sancin Prevedel: Fran Albreht Scena in kostumi: Jože Cesar VČERAJ POPOLDNE NA POMOLU „PEsCHERIA« Med preiskavo na domu so našli še pol kg saharina Obsojen je bil na 20 dni zapora in 840.000 lir globe Bilo je komaj pol osme ure | ga je tudi prosila, da bi tudi Telefonirajte na Številko 93-167, če nimate pristopnice za Dijaško Matico. Pristopnico vam prinesejo na dom. zjutraj, ko je 31-letni Vittorio Capati iz Ul. Flavia 2 privozil 20. novembra lanskega leta na obmejni blok pri Devinu Finančni agenti so kakor vedno izvršili kratek pregled v avtu in presenečeni odkrili, da ima avto pod sprednjima sedežema kar tri dvojna dna v katerih je bilo nič manj kot 29.300 kg tujih cigaret. Naravno je. da so avto zaplenili, moža pa pridržali v zaporu, medtem ko so v njegovem stanovanju izvršili preiskavo, ker so pač mislili, da ima Capati še kaj cigaret. Toda namesto cigaret so pri možu našli pol kg saharina. Med zasliševanjem je Capati takoj priznal, da je cigarete kupil po 145 lir zavoj v bližini rafinerije Aquila od tujih mornarjev, ter jih je hotel odpeljati v Portogruaro. Tu bi jih z lahkoto razprodal. V ta namen si je izposodil avto od neke Andreine Zucco. katera ŠE EM SMRTNA ŽRI EV PROMETNE NESREČE Z vespo se zaletel v tramvaj popoldne izdihnil v bolnici 0b trčenju je tramvaj vrgel nesrečneža v loku 6 metrov daleč, kjer je obležal s prebito lobanjo Včeraj dopoldne se je zopet zgodila prometna nesreča, ki je od nedelje do danes zahtevala že tretjo smrtno žrtev. Ob 9.25 je privozil s svojo vespo 40-letni Olao Bisiacchi iz Ul. Gat-teri 23 po Ul. Boccardi na križišče z Ul. Diaz, kjer se je kljub obupnemu poskusu, da bi preprečil trčenje, zaletel v tramvaj proge «3». Ob trčenju je tramvaj, katerega je vozil Firminio Luisa iz Ul. Biaso-letto 24, vrgel Bisiacchija v loku 6 metrov daleč, kjer je obležal, medtem ko se je vespa zataknila v ogrodju sprednjega dela tramvaja in jo je ta vlekel še kakih 7 metrov, dokler se nj ustavil. Ponesrečencu so takoj priskočili na pomoč mimoidoči, nekdo pa je poklical avto RK, s katerim so ga odpeljali v bolnico. Sprejeli so ga na II. kirurškem oddelku, kjer pa je ob 16.25 zaradi prebitja lobanja izdihnil. Policija je uvedla preiskavo. Tudi sir jim pride prav Neprijetno je bil presenečen včeraj opoldne 28-letni trgovec Luigi Roman iz Benetk, kateremu so neznani tatovi odnesli iz njegovega avtomobila 2 hleba sira v vrednosti 8.000 lir. Roman je na policijii povedal, da je pustil nezaklenjen avto na Ul. Ginnastica v bližini Ul. Pgduina, ker je stopil v neko trgovino po opravkih. Ko je prišel zopet k avtu, je opazil, da sta hleba, težka 14 kg, izginila. Ni vedela kako se je poškodovala Včeraj ob 1115 so z avtom RK pripeljali v splošno bolnico 70-letno Regino Foschiatti vd. Valerio, katero so zaradi več ran po obrazu in na glavi sprejeli s prognozo 15 dni na II. kirurškem oddelku. Pone-srečenka ni vedela povedati, kdaj in kako se je poškodovala, medtem ko so bolničarji izjavili, da so jo našli na dvorišču hiše štev. 8 v Ul. Maiolica, kjer naj bi po izjavah nekaterih padla ln se pri tem poškodovala. avto prodal Tistega dne se je odpravil na pot, toda na meji so ga ustavili. Capatija so pod obtožbo tihotapstva prijavili sodišču, kjer je mož ponovno potrdil to, kar je že izjavil med policijskim zasliševanjem. Sodišče ga je seveda spoznalo za krivega in ga obsodilo na 20 dni zapora ter na plačilo 840.000 lir denarne kazni ter obenem odločilo zaplembo avtomobila. Predsedniki Fabrio, tožilec Amodeo. zapisnikar Clarich, obramba odv. Jacuzzi Obsojen zaradi napada na ženo Septembra 1951 leta se je 38-letni Pietro Tuli s Kolon-kovca vrnil domov in se je ob pogledu na svojo ženo strahovito razburil. Spočetka žena sama ni razumela zakaj gre, vendar je kmalu spoznala, da jo mož obtožuje, da hodi z drugimi moškimi. Zena, ki je svojega moža dobro poznala, je seveda molčala in nadaljevala delo pri ognjišču, toda mož ji ni dal miru, temveč je celo zahteval, da mu izroči denar. Naravno je, da se je žena uprla, toda s tem je svojega že razjarjenega moža še bolj razkačila. Mož je rjovel in rohnel ter stopil štedilniku, kjer je prijel lonec z »mineštro«, ter ga s silo vrgel ob tla. To dejanje pa ni ustrašilo ženo, ki se je opogumila in se začela braniti, toda mož je prijel obešalnik in jo začel mlatiti kot bi bila prašna preproga. Ker se mu je še upirala je razjarjeni Tuli zagrabil velik kuhinjski nož in z njim grozil svoji ženi Giustini Co-rcnina vse dotlej, dokler ni ženska, tokrat preplašena, zbežala na cesto in nato na policiji, kjer je svojega divjaškega moža prijavila. Policijski agenti so seveda takoj odšli domov kjer so zaplenili nož, vendar moža niso našli. Po dolgem iskanju so ga končno iztaknili pri kozarčku vina v gostilni «Pina dei porchi« na Kolonkovcu Moža so seveda povabili s seboj. Na policijskem poveljstvu pa so agenti opazili, da mož ni prav pri čisti pameti ter so bili prisiljeni zaradi živčnega napada odpeljati ga v bolnico, kjer so ga pridržali na opazovalnem oddelku. Tulla so kasneje prijavili sodišču, kjer se je sedaj moral zagovarjati. Na podlagi dokazov je sodišče spoznalo Tulla za krivega obtoženih dejanj ter ga obsodilo samo na 3 mesece in 15 dni zapora, ker so mu priznalo delno slaboumnost. delavci iskreno želijo. Zato naj vsi ti delavci pritisnejo na svoja sindikalna vodstva, da se proti enotni fronti delodajalcev končno le ustvari tudi enotna fronta delavcev, ob kateri se bodo morali razbiti vsi reakcionarni poskusi industrijcev, da bi odvzeli delavcem še tiste maloštevilne pridobitve, ki so si jih kljub tem letom popuščanja in umikov še ohranili. Ce pa do skupnega nastopa ne pride, tedaj bodo zaman vsi protesti in nihče ne bo mogel zajeziti vedno večje napadalnosti delodajalcev. Danes splovitev štirih ladij za Indonezijo Kot smo že poročali bodo danes splovili 4 manjše motorne ladje, ki jih grade za republiko Indonezijo. Eno od teh ladij bodo splovili v ladjedelnici Sv. Roka, ostale tri pa v ladjedelnici Sv. Justa. Dve ladji za Indonezijo so splovili želani v Tržiču, dve pa sta v gradnji v ladjedelnici Sv. Marka. Agenti pomorske policije aretirali brezvestnega šofer ja Šofer, ki je smrtno povodi Edmonda Knausa, se je predal policiji na prigovarjanje žene in matere Agenti pomorske policije so včeraj popoldne na pomolu «Pescheria» ustavili 32-letnega Giovannija Girotta, šoferja taksija, ki je povozil do smrti Edmonda Knausa. Ko je policija identificirala avto in šoferja, so agenti takoj odšli na dom Girotta v Ul. Foscolo 31, vendar ga niso našli Girotto je odšel v Koper,, kamor sta včeraj prišli tudi njegova žena in mati. Na njuno prigovarjanje se je odločil da se prijavi tržaški policiji, in je zaradi tega v spremstvu matere in žene stopil na parnik «Vetor Pisani«, s katerim so se pripeljali nazaj v Trst. Agenti pomorske policije so nato spremili Girotta na sedež prometne policije, kjer ga bodo zaslišali. Epilog prometne nesreče Čeprav se je ponesrečil že v noči med 12. in 13. aprilom, se je 23-letni Giuseppe Bossi iz IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO Novo šolsko poslopje v Dekanih V nedeljo so v Dekanih ko-lavdirali in slovesno izročili svojemu namenu novo moder-on poslopje nižje gimnazije. Poleg vaščanov so bili na proslavi tudi predstavniki oblasti. Govorila sta načelnica okrajnega sveta za prosveto 2iva Beltramova in šolski upravi' telj tov. Plešič. Oba sta poudarjala velik pomen nove šolske zgradbe, ki bo služila Dekanom in okoliškim vasem. V Dekanih obstaja šola že več kot sto let, pa vendar še ni imela prostorov, ki bi bili sezidani zanjo, ker prejšnji oblastniki niso dopuščali, da bi se Slovenci izobraževali. Nova šolska zgradba je ena najmodernejših in najlepših v koprskem okraju. Zgradilo jo je podjetje EDILIT iz Izole, načrt pa je naredil ing. Kregar. Pri zunanjem delu zgradbe je poudarjen istrski motiv. Stroški za gradnjo so znašali 24 milijonov dinarjev. Posvetovanje mladih delavcev V nedeljo je bilo v sindikalnem domu v Izoli posvetovanje mladih delavcev gospodarskih podjetij koprskega okraja, ki je bilo sklicano na pobudo mladinske organizacije. Razpravljali so o vlogi mladine pri delavskem upravljanju podjgtij. Ugotovili so, da pri upravah podjetij mladinci ni-, so sorazmerno zastopani. Na primer v piranski ladjedelnici je zaposlenih 60 mladincev, v delavskem svetu pa sta samo dva. Bilo je tudi več kritik na račun nekaterih delavskih svetov, ki prepuščajo vodstvo direktorjem in upravnim odborom. Na posvetovanju so tudi izvolili 8 mladince, ki se bodo udeležili republiške mladinske delavske konference v Ljub- Cerejev 633 šele danes zatekel v splošno bolnico, kamor so ga pripeljali z avtom RK. Bossi, ki bo zaradi ran na obrazu in drugod po telesu moral ostati na kirurškem oddelku od 10 do 20 dni, se je ponesrečil s svojo vespo, ko je v bližini Sv. Barbare zadel na oljnat madež, izgubil oblast nad vozilom ter padel na tla. Menil je, da ne bo nič hudega, a je zaradi vedno hujlših bolečin moral poklicati zdravniško pomoč. Afera TRUST pred sodniki Razprava proti 7 uradnikom Trusta, ki so obtoženi malverzacij, se je tudi včeraj nadaljevala. Na vrsti je bil še vedno mr. Oor, ameriški arhitekt, zaposlen v omenjenem uradu, katerega so odvetniki naravnost obsuli z raznimi vprašanji v zvezi s sestavo proračunov in nadaljnjih pogodb. Razprava se nadaljuje. Predavanja odstranjevalcev min Včeraj so v okviru kampanje proti nesrečam z razstrelivom predavali tehniki skupine odstranjevalcev min približno 400 učencem osnovnih šol, in sicer v Plavjah, Škofijah, Mačkovljah, Ricmanjih. Borštu in na Katinari. Poleg tega so odstranjevalci min odšli 5- krat na teren, kjer so odstranili različne kose streliva. Busellato umri V ponedeljek opolnoči je na I. kirurškem oddelku podlegel hudim poškodbam 17-letni Le-lio Busellato iz Ul. A. Emo, o katerem smo že včeraj pisali, da se je med vožnjo z motorjem, na katerem je sedel tudi njegov prijatelj Gu-glielmi, v bližini Sesljana zaletel v Topolino. Medtem ko se je Guglielmi rešil z lažjimi poškodbami, si je Busellato med trčenjem prebil lobanjo. Prisilna zapora dveh mesnic Z odlokom od II. t. m. je predsedstvo cone odredilo takojšnjo zaporo mesnice Alfreda del Norija v Ul. Giulia 118 in mesnice Ezia Padovanija na Lonjerski cesti 123, ker sta u-vozila izven področja občine sveže goveje meso, ki ni imelo pečata o zdravniškem pregledu in zadevnih potrdil. SLOVENSKO GLEDALIŠČE KOPER PREMIERA jutri 16. aprila 1953 ob 20. uri PONOVITEV petek 17. aprila 1953 ob 20. uri KLABUND - 2UPANCIC K »M Kitajska dejanjih igra v štirih (petih slikah) Režija: IGOR PELAN — Scena: inž. arh. VIKTOR tlOLKA — Scenska glasba: VLADIMIR LOVEC Ples sestavil Hiti Slavko. SPORED SLOVENSKIH FESTIVALNIH ODDAJ 19. IV. 1953 — 18.15-19.00 — Stlrl stoletja jugoslovanske glasbe: Vatroslav Lisinski, glasbenik ilirskega preporoda. 6. V. 1953 — 18.15-19.00 — Štiri stoletja jugoslovanske glasbe: glasba v dnevih borbe za osvoboditev Makedonije. 13. V. 1953 — 18.15-19.00 — Štiri stoletja jugoslovanske glasbe: slovenska glasba od Academie philohar-roonicorum do Glasbene Matice. 20. V. 1953 — 18.15-19.00 — Štiri stoletja jugoslovanske glasbe: slovenska glasba na prebodu v 20. stoletje. 27. V. 1953 — 18.15-19.00 — Stlri stoletja Jugoslovanske glasbe: sodobna slovenska glasba. -. 16.30: «HišaUg»£ 'ntteri Barbara Stanw* ExceisIor. • r-- . , seph Cotten. Barbara < Loius Colhern. T„.nhoe« Ro-Nazionale. l5-30:pl,**wih TayN>r< bert Taylor, Ellsaheth v Joan Fontaine. Barvni n ^ Filodrammatico. 16-W* JeHrty močvirja«. Jean Pet“ ’ Birv Hunter. Wa!ter Brennan. ni film. z ir Arcobaleno. 16.00: *^Ljjywart Jezno masko«, Luis . jjjj, Patricia Medina. Bahra ffl(. Astra Rojan. 16.00: »NOT ^ ja«, Joseph Cotten, »eug (iW. ters. Scott Brand.V- Aiisbarceginf:FrSank Cosetta Greco. nvi«n« Ariston. 16.00: »P pitana Blooda«, Louis n Dana Drawe. ntiV*' Armonia. 15.15: p. DJJ njaštvom«, A. K|nneay, $ Aurora. 16-00:L,^fvJnebWr^ jem«. Gene Kehy, u ^ nolds, Donald OjConnor. glasbe: barvni film. f Garibaldi. 15.00: «S!eP yjft Sorrenta«, Antonell* , Paul Campbell, Ver* ^ Ideale. 16.00: J( *. G. Ferzetti. Del sneman v Trstu. .«(»Ji Impero. 16.00: »FavorTO*- Sinimberghi, S. Laz m .. do Colella, G-lasben ,,, GjJ Italia. 15.30: «Dru!li sC Lollobrigida, An}e^eiiCi»i^ Viale. 16.00: »Šakali v se Heflin. Evel.vn Keyes-Kino ob morju. 15*®: ni«, J. Wayne, R-Massimo. 16.00: »Blazni * HJvg list«, Red Skelton Moderno. 16.00: ('Brod'’ PEKRSKa «j« Radio. 16.00: »^valli- M‘ A. Nazzari. Alida v ^anc. izpod 16 IBet prepove ... i®93 SREDA. 13. % .1 USOSliO''*^ A CONE 254,6 m ali 117 CloV^-' 7.00 Poročila. sdnji narodne. 11.00 ^ - fZ «Pri treh mladenkah« skozi opereto GeG* r <2ija v modrem*. Kako nastane rib J ^ Rjj 13.30 Poročila. 13-« JSrfJr ba. 14.30 Kulturni raj* ^ Domači zvoki. * j' LJUPU“T . „ jimi solisti. 18.15 S vaUv jugoslovanske glasBf;irsiiel* & Lisinski, glasbenik > vesti.j& poroda. 19.00 Vei.erafeosleva^i Zborovske Pesml ..iivi avtorjev. 21.00 |«e>- V Stelnbeck «Sadovi > ^ Avstrijska zabavna K giaSPL, Vabimo na ples. 23. lahko noč. 23.30 ZadnJ* 11.30 Zabavna P^V vsakega nekaj. *“• 13.00 Pestra operna 840 Kulturni obzornik- ‘ jjje 1 in fantazije. 14-15 L« je. 17.30 Plesna »i ,3 . melodije. 21.00 Ko BespifK'V^ Karla Rupla. 21-26 m 50 ^Jtr 21.30 Vokalni kvarte- la glasba. 22JW SchW> [Cf^iJ ni ja št. 8. 22.24 SchU pl{S rlana. 22.50 Večern gn- Poročila. 23.30 P°lnov T H 11.30 Beethoven- , 9 dL 1« ja v Es-duru «J5«°er. t ,Y i?hemE:Furivva|fil|r’Gl^ operet in „revlj^ ,,t. \i i.,,# i.2 ni i o vv---Jarika "Ferenca Molna operet in revij- • -e iz željah. 17.30 MfldOUe j gpjo. skih studiov 18-50 --,15 Petnajst minu 00 »Pravljica®, Zopet poskus samomora Sinoči ob 20.40 so z nekim policijskim vozilom pripeljali v splošno bolnico 28-letno An-no Marijo Fabri, katero so sprejeli na opazovalnem oddelku zaradi zastrupitve z neko nedoločeno kemično sestavino za čiščenje madežev. Policijski agenti so Fabbri-jevo našli v stanovanju neke Luciane Battich por. Buiatti v Ul. Battera 22, ki je njena sestrična. Batticheva je agentom izjavila, da je nekdo pozvonil okoli 20. ure na vratih in ko je odprla, je pred seboj zagledala sestrično, ki ji je povedala. da je v veži izpila že omenjeno tekočino. Battiche-vn je Fabbrijevi takoj nudila prvo pomoč, potem pa je zahtevala avto RK. Ker ni bilo nobene ambulante na razpolago. so pripeljali Fabbrijevo v bolnico s policijskim avtomobilom Zdi se, da je Fabbrije-va hotela napraviti samomor zaradi družinskih razmer. V bolnici bo morala ostati 5 dni, seveda če ne bodo nastopile komplikacije. Razna obvestila FILATELISTIČNI • KLUB »L. KOŠIR* vabi vse člane, da se zglasijo do sobote 18. t. m. od 18. do 19. ure na sedežu kluba zaradi važnih in nujnih razlogov. JAVNA DRA2BA Tržaška občina javlja, da bo 5. ' t. 1. od 12. do 13. ure v sobi st. 202 javna dražba za dodelitev dobave 5.000 stotov drv, potrebnih za urada, šole ln občinske u-stanove. Informacije daje pogodbeni urad v sobi št. 203. PREDAVANJE o SODOBNEM ANGLEŠKEM ROMANU V AVDITORIJU , Btihodnjl petek bo točno ob 19.00 uri predaval v Avditoriju Prof. John Graham, ravnatelj Britanskega instituta v Milanu, o «Sodobnem angleškem romanu«. Predavanje bo v angleščini, vstop prost. ROJSTVA. SMRTI IN POROKF, Dne 14. aprila so se v Trstu robih trije otroci, porok je bilo 9, umrlo pa Je 8 oseb. POROČILI SO SE: prodajalec Carlo Puntar in uradnica Carme-a De Rosa, pomorščak Livlo Zul-iich in gospodinja Vlttorta Iacus, mizar Manilo Nurchls In šivilja Crescenzla Murgolo, uradnik Giordano Pustianz in uradnica Anita Capoblanco, pravnik Fablo dr. Marinonl in gospodinja Maria Pia dr. Pauli, agent CP Vincenzo Grazloso in gospodinja Daniela viti, trgovec Ervlno Puppi in u-radnica Antonietta Plccolo, uradnik Carmine Malerba in uradnica Laura Oeser. šofer Giuseppe Ma-rinclch ln gospodinja Glorgina Ladenaro. UMRLI SO: 82-Ietnl Giovanni Bacchi, 52-Ietna lolanda Debenjak, 23-letna Ileana Busdon, 75-letna Olovanna Kugher por. Trun-fio, Giuseppe Nacson, 21-letni Edmondo Knaus. 17-ietn! Lello Buslllato. 75-1 etn a Ottiila Mat-tiussi. IZLET PD/S^KOZlN^ j V HEHPELJE -|0Vene Pesku (tudi z , 20. d® delu Ivanu) od „ oo t oc Dragi (Prlv ostalih v**" 21. ure m v o« čajnih tovariših- , lEKŠ*)!-1' NOČNA SLU,fKernih1 Davanzo. Ul.. t| 7 p lo. Ul. Bu°nj‘nara^nju- Trg Venezi* *> „ v kovljah ln Nicoi —ssgjr« "POSTOJNO štanjei BIHEMBEB DOHNBfltf ^OBSKI DNEVNIK — * — 15. aprila 1958 yWJA ŠENTJURC IN SERGEJ KRAIGHER O BORISU KIDRIČU . pmjheij in on. fev- Milovan J^iudem Djilas polaga venec na krsto tov. Borisa Kidriča. kujati r_ -ze£o neprijetno prvič predloženi neki amand-°veka .niCne spomine na l maji, je rekel; ((Odlična stvar: iiveti ni j1 komaj prenehal »» v,na,in TCai 5pie ho L* Ptisilfi= na to težko pot me V ie Privedbi tista. ljubezen, b ure a vse tiste ljudi, ^Sum*, :.ure v Povorkah . -acnem • “*= v povortran v ‘skajn j ” vetrovnem dnevu, Stili. ' °i §a zadnjič poča- ".isBte?/ Jem i?variše s sklo-‘itni očm 'iam£ in z v tla upr-1 ki so mi pripove- iovalj „ . . — T niiunjefn vse dotlej, da se r‘» njihLneka5 prelomilo in ni !haza ® obrazu prišla do n*So zalil ‘n žalost, dokler jih - St) solze-baziji J^2!131 sem, ga na gim- ' KidrixJe za^el pripovedovalalizaoiski- v°ini in p°- kot ua aris Sergej Kraigher. • -ec šestega razreda SdSnajiio'7"' ,oe!>iega razreaa , eSič L Je. kil uporniški mla- 1 KI lo ~ ~ i i ■ ■ i kon’ ki Ve&ci0 J,e povsod razbijal me ne ? * vsea?a,lnosV B;l ie v SP°- Predno kl niso razumevali s"n imel mladine. Leta 1934 1 bjitn in P.rv° Partijsko zvezo »No nio„ tedaj sem doživel ^gič nr°-Vo kritiko. On je že 16 0» iz zapora in v ?okaral. da ga i°r tudi lavn°sti poznati, ka-takn * , mene ne, da se ne A*taii“’ ki je bilo poslano "*). Ob d*U komiteju na Du-• e SDo>r. ,si£riranju pisma sem blPo; „n a* .tudi z njegovo vse-Je sBo?Ji * ie obveščal, da se '!darja[ al s, Kidričem in po-\°s0ben ie Kidrič izredno »rij Predan in odločen lrnel več časa 4bi Se^vo Publicistično, delo-,1935 »alo poznano. Ze le-jtl ed»Je Y »Književnosti* iz-* V: „vnle§ovih prvih član- , v°Pa» l*a Ljubljanskega '»riš j;. ,t®ga članka se je to-i ed s!*, 'č nekoliko mesecev ; j° spominjal z do- itkš«odi“lioč,ker je bil aa' ‘'rjenosti. Toda že te- Ikt njegove mladeni- »8) , Uailrien^ct; *o_ SV >5?anmta: birokraciji in ma- sam pravi, je uperil &žn>kom! pJoti, <£ve.ma s? J ?avii stvu- V članku je po-vije- rfSnovanje slovenske 0(*°bnost» kot korak inoV ,borbi proti tedanjemu :*°.slovanskemu centra-?ev^r? *st°Časno nakazal tudi *Ost cl—1_;l. ^‘stov ^ • *l°venskih partiku-.Melo ’ ki ne vidijo rešitve v > lskitn-nju 2 ostalimi jugoslo-. juer.0,1 narodi in predvsem ‘01» 6 slovanskim proletaria- Stai-. !>0 živa j? spremljal kultur k Br-iJ.enje Jugoslaviji in se v?* v uS?m aktivn0 udejstvo-^ovenif.u*turnih polemikah i? «Na, Kjegovi izvodi revi ub k-l.1 svet» so polni beležk, pel; Priložnosti mi je re-h bouict se mogel rešiti e-Slov! 0Perative bi odšel f9ttie anil° in se vrgel v lite-i Rolen Pu.Ktične probleme*, v „„ sv°jega napornega deje ,V6dno«5P°darskem svetu sije , se* dovolj časa za dis-!»i (jp, slovenskimi kulturni--“»c. Josipom Vidmar- rdOm KTo^alrnm in dru- Slo Jiisti slikarji impresio- i °isnir modernimi Anton bljenojOS S° biH njegovi 5smJgp°,blli. vtis so napravili vsi!h! ' v bolnici, pravi ske hr„.w p°leg njegove juna-ri in u , z boleznijo, v kate-??3boli 5 duševno podleči, je Podai? , £ na t0> da se ne “.'tant^T. ,a! Proces likvidacije i 0venski bsrokracije. Ko so v Mi o n skupščini razprav-Ptoračunu in ko so bili ljudje se budijo. Kaj šele bo, ko začno z delom proizvajalni sveti. Gre za to, da ljudem daš iniciativo, da mislijo s svojo glavo. Skoda, da ni bilo še več amandmajev*. Zadnja številka „Borbe“ Diskusije z njim v bolnici so bila ganljive. Jaz sem pisal svoja vprašanja, on pa me je gledal čez ramo čital in odgovarjal. Tedaj je bil že gluh. Kljub temu je podal važno a-nalizo o problemu razširjene reprodukcije v naših pogojih. «Ni treba samo analizirati Marxa, je rekel. Treba je dobro proučiti našo stvarnost in pregledati zakonitosti v problemu razširjene reprodukcije*. Bil je odličen matematik Misel ((Kvantitativne odnose je treba izraziti v matematični formi* je njegova. Se februarja je tovarišu Vlajku Begoviču narekoval svoje temeljite pripombe na neko znanstveno študijo, ki je obravnavala prve rezultate nadaljnjega razvoja novega gospodarskega sistema. Stalno je spremljal vse važnejše spise v «Borbi». Predvsem je budno registriral vsak primer, ki je govoril o izkušnjah delavskih svetov. Zadnja številka «Borbe», ki jo je pre-čital, je tista, ki je poročala o smrti Dmitra Vlahova, Ko sem prihajal k njemu — in to je bilo navadno ob štirih popoldne — se je diskusi-ja zavlekla vse dotlej, dokler mu niso prinesli večerje, ali pa celo med večerjo. Zame je bilo vedno vprašanje, kako ngj prekinem razgovor in vest me je grizla, da dopuščam, da se tako trudi. On je to opazil in rekel: «Ali misliš, da lahko živim brez tega. Zelo mi je težko, da sem iztrgan iz prakse*. Se dva dni pred smrtjo je razpravljal o ekonomskih vprašanjih. «Spominjam se onih časov — je začela, eden njegovih naj. ožjih partijskih sodelavcev, Lidija Sentjurc, — ko je kot petnajstletni SKQ-jevec skup. no s tovarišem Kardeljem tiskal ilegalne letake in organi, ziral demonstracije v Ljubljani na Kongresnem trgu. Tedaj je bil organizator in iniciator organa naprednih študentov »Bdeči signali*. Pomladi leta 1933 je bil dru. gič zaprt, z večjo skupino študentov. Vprav zaradi njegove odločnosti in zaupanja, ki so ga tovariši imeli vanj, jim na sodišču ni mogel nihče nič dokazati, ker niso ničesar priznali. V samem zaporu je organi, ziral gladovno stavko in to v poletju leta 1933. Stavka je imela zelo močan odmev v vseh slovenskih naprednih krogih. 2e tedaj je prišla do izraza njegova vrlina, da je vedno skušal prepričati in teoretske obrazložiti politične momente, hkrati pa je prišla do izraza tudi njegova orientacija glede dela med množicami, med de. lavsko mladino, kar je ustva. rilo pogoje za poznejšo organizacijo Ljudske fronte. V tem času se je še okrepilo njegovo sodelovanje s tovarišem Kar. deljem, s katerim je začel izdajati vrsto revij, poljudnih brošur in knjig v založništvu ENKE. Ze tedaj mu je bilo jas. no, da je brez marksistične publicistike nemogoče razviti množičen pokret. Nikoli ni iz. gubil iz vida načela, da je potrebno teoretično obrazložiti :n objasniti vse pojave, pa četudi samo v tezah. Smrt mu je preprečila, da ni iz svojega boga. tega zaklada poznavanja ne samo ekonomike, ampak tudi filozofije, umetnosti, estetike, utegnil formulirati in objaviti vseh svojih teoretskih izkušenj. „Kako se počutiš, očka ?“ Najmočnejši spomin nanj je sestanek nekega jutra, ob are. taciji Toneta Tomšiča in tovarišev, ko je prvič zvedel za ta udarec gestapovskih in faši. stičnih okupatorjev. To vest .ie sprejel z grozo v srcu. «Aii smo storili vse in odkrili vzroke?* se je tedaj vprašal. Oseb. no se je zavzel za reševanje izdanih tovarišev. Preoblečen je krožil po Ljubljani in sam vodil akcije VOS (Varnostne obveščevalne službe) in tudi ko so te akcije propadle (oborožen napad na kaznilnico), še ni izgubil upanja in je iskal vedno novih možnosti in rešitve. Noben spomin me tako ne vznemiri, kot spomin na obisk .oja novem letu. Kidrič je prebil ta praznik v krogu svoie družine. Njegova najmlajša (sedemletna) hči Marjeta, ki hodi v prvi razred osnovne šole in ki se je komaj naučila pisati, je vstopila v sobo. Stopila je k očetu in napisa, la pred njim v beležko: «Dragi očka, kako se počutiš?* Kidrič jo je gledal in čital njene be- sede. Otrok ni opazil njegovega bolečega izraza. Kazalo je, da se zaveda svojega brezupnega položaja, vendar pa mu je na licu igral nasmeh in se odražala hrabrost. Prižel je o-troka k sebi m jo gladil po laseh. Bilo mi je težko gledati ta prizor, pripoveduje tovarišica Sentjurčeva. toda Borisov na. smeh je kljub temu govoril: «Nisem se še vdal*. V ušesih mu je šumelo, toda on je to tolmačil s fino ironijo in optimizmom: «Da, v ušesih mi šumi, kot bi mi grmela skozi glavo vsa težka industrija, ki sem jo zgradil*. Ko mi je to pripovedovala, je nisem pogledal v oči, ker sem čutil, da so polne solz. F. V. Akademija slovenskih sol v Avditoriju Dijakinje nižje Trgovske šole izvajajo recitacijo in simbolične vaje sNebesa pod Triglavom*. Razumljivo je, da je akademija srednjih in strokovnih šol zlasti za nas tržaške Slovence ena najpomembnejših kulturnih prireditev. Mladina je pač tista tvorna sila, na kateri sloni bodočnost naroda. Njej so zaupane vrednote, ki so jih oblikovali prejšnji rodovi. Ona gradi dalje in u-stvarja nove. Od tod tudi toliko zanimanja, kaj mladina snuje n svojih učilnicah in izven njih, kaj nam bo pokazala od svojega dela. Pri tem pa si seveda kot pravi Tržačani želimo vedno nekaj novega, novih izvirnih domislic, kajti lanske, pa naj so bile še tako dobre,' bi nas že dolgočasile in postale vsakdanje, če gledamo s teh dveh vidikov, potem moramo reči, da nas je zadovoljila tako mladina kot sestavljavec programa, ki je upoštevala ta naš tržaški nagib iskanja novega. f KAKO BI AMERIKA HOTELA OBITI EVROPSKA NESOGLASJA Adenauer in ZDA Kritično stanje v francosko-nemških odnošajih skušajo ZDA premostiti s tem, da z vsestranskim podpiranjem Adenauerjeve vlade posredno pritiskajo na francosko vlado in jo skušajo prepričati o nujnosti močne Nemčije v okviru evropske obrambne skupnosti a? ! • iiai r - I Božidar Jakac: Boris Kidrič na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju oktobra 1943. Ko smo pred kratkim pisali o poti francoskega ministrskega predsednika ReneaMayerja in njegovih sodelavcev v Wa-shington, smo rekli, da je bil uspeh tega potovanja zelo skromen. 2e sami dogodki tik pred odhodom — izglasovanje 80 milijard frankov za nekak predujem na pol bankrotiranega finančnega in gospodarskega stanja, boleča rana v Indo-kini, posarsko vprašanje itd. so dali slutiti, da bo tako. Ko pa danes govorimo o wa-shingtonskem obisku zapadno-nemškega kanclerja Adenauerja, moramo ugotoviti, da je bil obisk verjetno plodnejši. Samo uradno poročilo, ki je bilo objavljeno po tridnevnih razgovorih, nam ne pove mnogo, kajti vsa taka poročila so več ali manj sibilinska, t. j. povedo toliko, kolikor pač hoče nekdo razumeti, t. j mnogo ali pa tudi zelo malo. Ce pa trdimo, da je bil Adenauerjev obisk bolj uspešen, nam to potrjujejo dejstva, ki niso v neposredni zvezi z obiskom, ki pa so lahko, ponavljamo lahko, odločilna. Predvsem je med Majarjevim in Adenauerjevim obiskom v politiki sovjetskega bloka prišlo do velikih, pa četudi le zunanjih, sprememb in v teh spremembah lahko postane Nemčija izredno važen posredni činitelj. General Cujkov, komandant sovjetskih zasedbenih čet, je «v duhu pomirjevalne sovjetske politike* ponudil zapadnim okupacijskim silam zelo ugodno rešitev glede koridorja med Berlinom in Zahodno Nemčijo ter pri tem, kar je tu izredno važno, namignil, da bi se dalo nemško vprašanje dokončno rešiti. Dalje, gospodarsko in finančno stanje Zahodne Nemčije je danes eno najstabilnejših vse Evrope, saj je skupna proizvodnja vse Zvezne republike za 52 odstotkov večja od predvojne proizvodnje in je njena zunanjetrgovinska bilanca, ki je bila še leta 1949 za več kot štiri milijarde mark deficitna, danes že za 170 mi-lijonov aktivna. Zato je Adenauer lahko v reviji «Foreign Affairs* napisal: «Ne priha- jam nekaj prosit, ampak kot prijatelj*, zato je Adenauer prišel v Washington kot ((partner* in ne kot Majrer, ki je prišel s prazno malho. Ne maramo pa trditi, da ta dva sicer močna činiteija lahko s svojo težo vplivata na rešitev vseh vprašanj, ki jih je treba rešiti, in zato smo v začetku tudi rekli, da je bil Adenauerjev obisk verjetno, zelo verjetno uspešnejši od onega, ki ga je opravil njegov pariški kolega. Zakaj? Predvsem moramo ugotoviti, da je v zvezi z nemškim vprašanjem cel niz vprašanj, katerih rešitev ni odvisna samo od Nemčije. Tu bomo našteli nekaj teh vprašanj: Prvo in najvažnejše je vprašanje združitve Nemčije Četudi je prišel Adenauer v Wa-shington kot «partner», kar pomeni kot enakopraven državnik, je to ((partnerstvo* zelo šibko, kajti Nemčija ima svojo civilno upravo in policijo. nima pa suverenosti, ker je okupirana dežela. Četudi je v Zahodni Nemčiji težnja po suverenosti velika je potrebno tu računati tudi z vzhodno cono, ki je pod sovjetsko okupacijo in ta vozel je za sedaj nerešljiv. Adenauerjeva izjava, da se o trajni rešitvi nemškega vprašanja ne more govoriti brez mirne in demokratične združitve obeh, oziroma vseh štirih con, pa to trditev še bolj potrjuje. Kaj bo s Cuj-kevovimi oziroma sovjetskimi namigovanji o »možnosti rešitve nemškega vprašanja* bomo šele videli. Drugo, prav tako zelo pereče in nič manj težko vprašanje je vprašanje Posarja. To vprašanje je tudi eno najtežjih nesoglasij v zapadnem bloku in v evropski obrambni skupnosti. Leta 1933 je Hitler rešil tedanje posarsko vprašanje na dokaj enostaven način. «Volitve» so mu dale pravico zasesti deželo in problem je bil rešen. Toda v današnjih dr.eh je to vprašanje mnogo težje Na lanskih volitvah je francoska posarska vlada, ki zagovarja evropeizacijo tega področja, dobila veliko večino Res je sicer, da so bile stranke, ki so imele v programu priključitev posarskega področja k Nemčiji od volitev izključene, vendar bi tudi v primeru, če bi jim bila udeležba na volitvah dovoljena, pogore. le Zato je tudi Adenauer na tiskovni konferenci, ko so ga novinarji vprašali, kaj misli o tem vprašanju, odgovoril, da se usoda 800.000 ljudi ne more rešiti med dvema ministroma, ampak da mora to vprašanje reševati vlada, ki jo je za to izvolilo ljudstvo samo na «svobodnih volitvah*. Te »svobodne* volitve so sicer značilen izraz v odnosu na lanskoletne volitve v Posarju, vendar je tudi Adenauerjev ton dokaj umerjen in to dokazuje, da je med nemškimi težnjami in dejansko rešitvijo tega vprašanja še nepremostljiv prepad. Tretje vprašanje, ki je tudi težko, ki pa ga je treba čim-prej rešiti, je vprašanje evropske obrambne skupnosti. Ko je bil pred meseci Dulles na obisku v Evropi, je kategorič no zahteval, naj se evropska obrambna skupnost čimprej ostvari. Danes se morda ne mudi več tako, ker je pač prišlo v tem času do nekakega navideznega pomirjenja duhov s «spremembo» sovjetske poli- tike. Toda niti Adenauer niti Dulles in niti Eisenhovver ne zaupajo sovjetskemu mirovnemu golobčku in zato je evropska obrambna skupnost še vedno, če ne skrajno pereča, vsaj nujna. Toda tudi to vprašanje loči Nemčijo od Francije in obratno. Ze ko smo pisali o Majarjevem obisku v Washingtonu, smo rekli, da se Francozi bojijo velike in močne Nemčije. Zato bo tudi sedaj vsak pritisk z Zapada v tem smislu le voda na mlin francoske opozicije in izpodkopavanje že itak trhlih temeljev . sedanje Majarjeve vlade. Pri vsem tem pa je bonnska vlada že ratificirala sporazum o evropski 0-1 brambni skupnosti in se to to-1 rej nje že več ne tiče. Na vsak mo način pa ostaja kot ovira za francosko sodelovanje. To nam potrjuje tudi dejstvo, ki ga razberemo iz uradnega poročila o washingtonskem obisku, kjer vidimo, da bodo ZDA dajale Nemčiji orožje in vojaško opremo tudi ne glede na uresničitev evropske obrambne skupnosti, torej tudi če bo ta skupnost še naprej šepala, kot. šepa danes. To pa nam dokazuje, da je tudi v današnjih razmerah Nemčija — kot je bila v preteklosti — močan vojaški činitelj, ki ga Američani, kljub vsem nesoglasjem v za-padnih odnosih, negujejo proti morebitnemu napadu z Vzhoda. Torej «pospešitev» ratifikacije evropske obrambne skupnosti, ki je za Francijo lahko pogoj «sine qua non», ostane za Nemčijo še vedno samo težko vprašanje, ki ga sama ne more rešiti, ker je njegova re- Mednarodna petrolejska razstava Od 14. do 23. maja bo v Tul-si (ZDA) mednarodna petrolejska razstava, verjetno največja kar jih je kdaj bilo v tej stroki. Udeležili se je bodo predstavniki 35 držav, ki si bodo lahko ogledali najnovejše stroje in predelovalne metode na petrolejskem področju. Dvorana znanosti bo vsebovala razstavne predmete iz področja geologije, geofizike, tehnike, petrolejske kemije in prevozništva. Izboljšan način zdravljenja griže Časopis ameriškega medicinskega društva objavlja študijo o zdravljenju griže v nekem taborišču vojnih ujetnikov ZN na Koreji. Poročilo je sestavilo šest ameriških zdravstvenih znanstvenikov. Ti znanstveniki poročajo, da so v primerih, v katerih so odpovedale sulfa-midne droge, dosegli uspehe v zdravljenju griže z uporabo drugih antibiotikov. šitev odvisna od drugih. Do sedaj navedena vprašanja so najtežja in niti prvo niti drugo ter niti tretje ni izključno nemško vprašanje, ampak že nekako evropsko vprašanje. Četudi ne mnogo lažje, vendar pa rešljivo, je vprašanje nemških beguncev iz Vzhodne Nemčije. Ze v začetku smo rekli, da je nemško gospodarstvo v nekaki prosperiteti, to prosperiteto pa zelo moti stalni dotok beguncev z Vzhoda. Kljub že omenjenim ugodnim razmeram v gospodarstvu ima Nemčija že okoli 2 milijona brezposelnih. Res je sicer, da se je po vojni priselilo iz Vzhodne Nemčije že okoli 8 milijonov ljudi in da jih je sa-v zadnjih treh letih pribežalo že okoli 800.000; res je tudi, da se je del teh ljudi že izselil tudi iz Zapadne Nemčije in da gredo stroški za izseljevanje na račun raznih mednarodnih skladov, toda velik del bremena za vzdrževanje, naseljevanje- in izseljevanje teh ljudi le pade ha nemško gospodarstvo. Ko torej analiziramo vsa ta velika vprašanja, moramo ugotoviti, da jih Adenauer v Wa-shingtonu, kljub vsem svojim prednostim, ki jih je imel in jih ima pred francoskim predsednikom vlade Mayerjem ni mogel rešiti. So pač vprašanja, ki v marsičem gredo že iz okvira enostranskega reševanja. V čem pa je uspel? Predvsem je Adenauer uspel v tem, da bodo ZDA dajale Nemčiji orožje in vojaško opremo tudi izven evropske obrambne skupnosti. Drugič: ZDA bodo vrnile Nemčiji 350 ladij, ki so ji jih zaplenile v zadnji vojni ali takoj po premirju. Tretjič: Wa-shington obljublja, da bodo zapadne sile proučile izpustitev 300 vojnih zločincev, ki so še zaprti in ki spadajo v kompetenco okupacijskih sil. ZDA nadalje obljubljajo, da bodo sklenile z Zapadno Nemčijo trgovinski in prijateljski sporazum, ki bo prav gotovo, z ublažitvijo carinskih omejitev, povečal možnost izmenjave blaga med obema državama, kar bo Nemčiji, pri njeni sedanji veliki proizvodnji, gotovo v veliko pomoč. Da je Adenauer s temi uspehi popolnoma zadovoljen, ne moremo trditi. Na vsak način pa bo ta njegova pot v Washing-ton — v kolikor ne bi koristila Nemčiji kot državi — gotovo koristila njemu, oziroma njegovi stranki na bodočih volitvah, ki bodo jeseni. Kaj bodo na to rekle druge stranke in tu predvsem socialdemokratska stranka, ne moremo vnaprej prerokovati, in to tudi ne sodi več v ohseg našega kratkega članka. Letošnji program se je z razliko od lanskega, ki mu je bila težnja da nam pokaže vse zvrsti reproduktivne umetnosti in nas idejno učvrsti, da smo ob morju doma, omejil pretežno na petje, telovadbo in ples. V tem oziru je bil torej nekoliko lahkotnejši, zato pa našemu preprostemu človeku tudi veliko bolj doumljiv in bližji. Z razliko od lanske domače tržaške barvitosti je dobil neko splošno slovensko barvitost, kot bi se na odru uresničevale Zupančičeve besede (deje domovina si? In ni ti mej a*. Ta vtis je bil seveda vsekakor razveseljiv. Bil je eno izmed tistih malih znamenj, kako se naša mladina vse bolj vrašča v slovensko kulturo in ji le ta začenja postajati tudi vsakdanja potreba. Uvodna točka v akademijo je bila Cankarjeva beseda «Nebesa pod Triglavom>>. Podana je bila s simboličnimi vajami, ki jih je izvajala Nižja trgovska strokovna šola pod vodstvom prof. Kavčič Hedvike in Pavletiča Bojana. Gibi so se ubrano zlivali in tvorili s Cankarjevo besedo, ki jo je govorila recitatorka v ozadju, lepo harmonično celoto. Tej točki je sledil pevski na stop Nižje srednje šole pod vodstvom prof. Marije Zupančičeve. Odpel je štiri pesmi: Vodopivčevo «Ptici», Krčmarjevo «Zvonikarjevo», Pregljevo aKum Jernejko» in Hajdrihovo «Petelinčkova ženitev», Zbor je številno močan in pozna se mu, da razpolaga z lepim pevskim materialom. Po• leg tega nas mladina v tistih letih s svežino svojih glasov vedno znova očara. Iz nje se da mnogo izvabiti in to je voditeljica zbora tudi storila. Vse štiri pesmi so bile pete z veliko ubranostjo. Zaradi podajanja kot zaradi šaljive vsebine pa je navdušila zlasti zadnja. S simboličnimi vajami ((mladi delavci» je nastopila Nižja industrijska strokovna Šola. Tudi te vaje je vodil in sestavil prof. Pavletič Bojan. Miselno so odgovarjali vsebini praktičnega pouka in obsegale vse tiste gibe, ki jih uče nec pri tem uporablja. Kot take so tvorile lepo zamisel, ki ji je vsakdanje delavsko oblačilo dajalo odgovarjajoči zunanji okvir. Skoda je le, da je tu pa tam enotnost gibov nekoliko trpela. Ali eno je res: ta šola, na kateri se vzgaja naš delavsko obrtniški naraščaj se nam ni mogla simbolično bolje predstaviti. Osrednja točka akademije in tudi nekak njen prvi višek so bili trije belokranjski narodni plesi. Izvajali so jih dijaki. trgouske akademije pod vodstvom prof. Rada Lenčka in člana SNG Staneta Starešiniča. Slovenci smo revni na plesni folklori, edino na Koroškem in v Beli krajini je je nekaj. Slednje je več in gotovo je nastala ob stiku s Hrvati, oziroma pod vplivom hrvatsicih narodnih plesov. A ker je zrasla na naših narodnih tleh, se je tudi prepojila z našimi narodnimi elementi. Razvajeno oko, priučeno razkošju hrvatske, srbske in makedonske plesne folklore ne bo morda v belokranjskih narodnih plesih našlo nič privlačnega. Na nas Tržačane pa delujejo s svojo svežino in neposrednostjo in z neko pra-bitno silo, ki nas priteguje. Pristne belokranjske noše in spremljava številnih tamburašev in pevcev je vso sliko močno povzdignilo. Skoda je le, da niso bili ti plesi zaklujč-na točka, ker bi se njihov vtis tako hitro ne razblinil in bi tem program nekako notranje rastel in tako tudi veliko pridobil. Svoj drugi višek je dosegla akademija v melodrami Zupančičeve «Dume». To zahtevno pesniško stvaritev so izvajali dijaki Višje gimnazije pod vodstvom prof. Jožeta Peterlina. Recitatorji so svojo težko nalogo dobro rešili. Odlikovala sta se Logar Aljoša in Pertot Ivanka. Prav ljubka je bila točka «kjer narcise cvetov, ki jo j« po slovenskih narodnih motivih sestavila in vodila prof. Sonja Muhor Saksida. Izvajalo jo je šest dijakinj Nižje srednje šole. V okusnih poletnih oblekcah in slamnatih klobučkih so v ritmu valčka prikazovale to, kar se tako rado plete med mladimi ljudmit Morda bo kdo idejno našel kakšno pripombo. Vzgojitelji pa vedo, da se pri mladini največ doseže, če se pokaže razumevanje za vse karkoli se dotakne njenega razuma in srca. Zaključno točko akademije_ je imelo učiteljišče. Pevski zbor je pod vodstvom prof. Mirka Fileja odpel Hribarjevo «Mlatiči», Filejevo uMehurč* ki» Bajukovo «Sem slovenska deklica» in Laharnerjevo ((Kadar mlado letov. Tudi ta zbor je številčno močan predvsem zato, ker pevovodja upošteva pedagoško načelo po katerem naj sodeluje vsa mladina. Ce pomislimo, da imamo pred seboj učiteljski naraščaj to je ljudi, ki bodo jutri ali pojutrišnjem prevzeli vodstvo kulture na vasi, tedaj se nam šele razodene kako prav je, da se pevovodja tako strogo drži tega načela. Naravno pa je, da na škodo kakovosti zbora samega. Čeprav bi morali na učiteljišče predvsem dijaki, ki imajo dober posluh, je veano določeni odstotek takih, ki posluha nimajo, a imajo druge osnove za dobre vzgojitelje. Ta negativna stran pride seveda nujno tudi v zboru do izraza. To tudi neprimerno veča profesorjev trud. Lažje stvaritve bi bile mnogo hvaležnejše. Vidna je ljubezen do slovenske pesmi, ki naj jo bodoči učitelji ponesejo s seboj na vas med ljudi. To je tudi tisto, kar je za nas bistveno. MARA SAMSA Dijaki Trgovske akademije izvajajo belokranjske narodne plese. Dijaki Trgovske akademije izvajajo belokranjske narodne plese. O^OMEK IZ KNJIGE KOMISARJA »MOSKVA NAM JAVLJAŠ *a slav az 'n Hernandez brani-h Cab-j,stvai'. Ni Moskva pro-?dkar . eru’ampak zgodovina. JUltr Prišel na oblast Ca-,str0forem° lz katastrofe v res ~ ga je prekinil • Vrsta k' ni'6 pr'ala na člane biro- Vs«en0 pregovorili. Saj je Se Mdrv" sem Pomislil — oni cu . ' ki ?_Pr'družili tistemu son-Sem (1, ha)bolj svetlo. Poznal Oru’h d°bro. ke, dZa drugim so dvigali Vbv! ^ tl OmiATiili col ACno .................... !tv*ri bi govorili splošne ^ ^ Kl nnrtndali PoVjollft , d* L' OJ/— , (L r. napadali Caballe-a bi dokazovali kako * sovjetsko delega- cijo. 1 Ro madridski epopeji je republikansko orožje izvojevalo dve slavni zmagi, prva; ohram- | ba pri El Harami, na katero se je pognala vsa nemška sila, ne da bi ji uspelo zapreti obroč okoli Madrida, druga: zmagovita protiofenziva pri Guadalajari, v kateri 50 bile potolčene ohole italijanske legije. S porazom Italijanov pri Guadalajari se je v vsej državi ustavilo nekaj, kar je bilo podobno zatišju, ki ga je bilo treba čimbolj skrajšati. Vsako zavlačevanje je šlo v prid sovražniku. Za republiko je bi-0 odločilno, da vzame v svoje roke iniciativo, ki i0 ie iz gubil sovražnik. Largo Cabal- lero je predlagal veliko ofenzivno operacijo na estramadur-ski fronti. Cilj te operacije je bil, zavzeti Merid0 in Badajos, razdvojiti uporniško vojsko in zavzeti Seviljo, zapreti upornikom vodno pot, bazo, po kateri je sovražnik nabavljal tuji vojni material po Sredozemskem morju. Načrt je imel brez dvoma velikosežni ofenzivni značaj in zahteval zaključek vojne z operacijami odločilnega značaja. Sef «tovariščev», maršal Ku-lik se je odločno uprl izvedbi tega načrta republikanskega štaba. Namesto tega je predložil napad na Brunette, kar pa s0 naši častniki odločno odbijali. Te dni so me skupno z dru- gim ministrom komunistom poklicali, naj pridem v Alcala De Henares, kjer je bilo Ku-likovo poveljstvo. Naš razgovor se je odvijal za mizo, ki je bila polna kaviarja, vodke, sira, gnjati, oljk in ruskih cigaret z dolgim ustnikom iz lepenke. Bilo je skoraj poldne. Minilo je že več kot uro od našega prihoda. Razgovor pa se le vrtel še vedno okoli neznatnih vprašanj. Jedli smo in pili in nikakor se ni še začel razgovor, zaradi katerega so nas poklicali. Dobro — sem rekel — sodim, da ste nas poklicali zaradi nečesa drugega in ne samo zato, da bi preživeli nekoliko prijetnih trenutkov z vami. — Da — je odgovoril Kulik I — toda ni še prišel kurir, ki bi nam moral prinesti iz poslaništva v Valenci sporočilo, ki ga čakam. Moral bi biti tu že pred eno uro. — V vsakem primeru — je rekel Togliatti — lahk0 tovarišema ministroma povemo, zakaj gre. — P.reden ne dobim tega sporočila, ne bomo začeli. Naši načrti se lahko popolnoma spremenijo — je pojasnil Kulik. «Kakega vraga imajo — sem pomislil — da so tako odvisni od sporočila iz Moskve?* Cez nekaj trenutkov je vstopil motociklist, udaril s petama in strogo vojaško pozdravil. Odprl je veliko torbo in iz nje potegnil zapečateno pismo, ki ga je Kulik takoj odpe-čatil. — Oficir za šifre! — je ukazal. Obrnil se je k nama in rekel: — Trenutek, samo trenutek... Cez nekaj minut ie je vrnil oficir za šifre in izročil deši-frirano pismo Kuliku, ki ga je pazljivo prečital in pri tem zbral svoje goste obrvi. —; Odločeno je — je rekel ter dal pismo Togliattiju. Togliatti se je spoznal z zagonetno vsebino pisma. Mi, partijski ministri, še naprej nismo vedeli, zakaj gre. Mešani pevski zbor »Tržaški zvonu Je preteklo soboto nastopil na Radiu Trat 1L «Končno — sem rekel samemu sebi — saj je vseeno. Gre samo za sprejemanje ukazov*. Kulik je pokašljal in pojasnil: — Moskva nam javlja, da je operacija v Estremaduri brez pomena. To je bilo vse. «Tovarišči» so onemogočili izvedbo načrta španskih častnikov. Poletje leta 1937, je pomeni, lo preobrat v življenju naše partije. Opisani dogodki so imeli velik vpliv na politično in vojno linijo Španije in z njima je naš politični vpliv do. segel svoj višek. Od tedaj ali točneje od krize vlade Larga Caballera je začel naš vpliv naglo padati. Pogosto se je govorilo, da je vpliv komunistov v republi. kanski Španiji pripisovati pr-venstveno «pomoči» Sovjetske zveze, V tem je mnogo resnice, vendar to tolmačenje ni popol. no. Poleg »pomoči* je cel niz činiteljev, ki jih je naša par-tija vešče izkoristila, olajšal naš nagel vzpon na organiza. cijskem, vojnem in političnem področju, Kateri so ti činitelji? Navedel bom nekaj važnej. ših: splošno politično stališče komunistične partije v vpraša, nju vojne, enotnega povelj, stvn, discipline in čiščenja v armadi, ustvarjanja regularne vojske itd. Dve ministrstvi, ki so ju imeli v rokah komunisti in sicer ministrstvo poljedelstva in prosvete, sta bili spremenjeni v močno orožje za širjenje našega vpliva na vasi in med razumniki. Drugi činitelj, ki smo ga znali pritegniti sebi v prid, je bila prisotnost mednarodnih prostovoljcev v republiški coni. Celo iz naših nacionalnih nesreč smo znali pridobiti koristi. ((Nevmešavanje* nam je postalo zavezniški element za krepitev našega vpliva na račun socialistov Ko nam je bi. lo koristno, smo govorili, da je ((Sovjetska zveza edino jam. stvo, da se nabavke Francu ne povečajo*. (Nadalj. sledi) VREME Vremenska napoved za danes: . , - Predvideva še nadalje pretežno oblačno vreme z možnostjo manjših padavin. — Temperatura brez večje spremembe. — Včerajšnja na j višja emperatura v Trstu je bila 16 stopinj; najnižja pa 9.5 stopinje. TRST, sreda 15. aprila 1953 PRIMORSKI DNEVMIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje; Jug. cone Trsta: 7.15: ^ Slovenske narodne. 11.00: Prenos žalnih svečanosti P” toa tov. Borisa Kidriča. — Trst II.: 18.40: Komorna g ^ ba. 21.00: Koncert violinista Karla Rupla. — _ . _ 11.30: Beethoven: Tretja simfonija v Es-duru * 1 i IIP« ZADNJI STAVKI V LADJEDELNICI V TRŽIČU Sindikalna politika knminfnrmistnv povzroča razrivojeoost delavsli/a Delavci se ne pustijo več varati, zato je stavkalo samo 40 odstotkov članov FIOM - Hudo izkoriščanie (lolovno kilo V It.. Iri fLJ« ... -_. _ *! SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Rominformistični svetovalci se vzdržali glasovanja o važnem ekonomskem vprašanju Med FLRJ, Grčijo in Turčijo tesnejši športni stiki delovne sile v oddelku, ki dela za vojno industrijo Tudi v Tržiču pošilja ravna- zbirajo predvsem tiste delav. teljstvo «Crda» opomine delav. ce, ki so znani kot stavkokazi, cem. ki so stavkali 30. marca Ker je delo zelo naporno, se proti novemu volilnemu zako nu. Ta pisma zelo razburjajo delavce, Ja odločno protestira jo proti samovolji delodajalcev, ker hočejo odločati, kdaj naj bi smeli delavci stavkati kdaj pa ne. Pri tem pa moramo poudariti, da je delodajalce opogumi la razdvojenost delavcev, ki je posledica zgrešene sindikalne politike in demagogije komin, formovskih sindikalistov. Stav ka proti novemu volilnemu zakonu je bila v Italiji vsekakor popolnoma upravičena, saj morajo delavci skupno s svojimi socialnimi pravicami in pri. dobitvami braniti tudi politič. ne svoboščine, ki so sindikalni pogoj. Delavci pa niso bili za dovoljni z načinom proglasitve stavke. V ladjedelnici so voditelji kovinarskega sindikata (FIOM) delavcem dejali, da bodo zapustili delo samo za eno uro in da jim bo na trgu pred ladjedelnico o vzrokih stavke spre. govoril kominformovski posla, nec Beltrame. Ko so prišli de lavci pred ladjedelnico, pa ni bilo o poslancu ne duha ne sluha, sindikalisti pa so tedaj delavcem povedali, da bo stav. ka trajala ves dan. Ogorčeni nad takim ravnanjem, to je nad varanjem in ignoriranjem volje delavcev, se jih je mnogo vrnilo na delo, tako da se je stavke udeležilo samo 40 odstotkov članov kom inf ormov-skega sindikata (FIOM). Zani. mivo pa je, da so delali tudi nekateri sindikalni zastopniki te organizacije. Tako so kominformovci do-segli ravno nasproten učinek, kot so ga pričakovali. Delav. ci se namreč ne pustijo voditi za nos in hočejo o stavkah tudi razpravljati in sklepati, sicer ne bi imelo nikakega smisla protestirati proti novemu nedemokratičnemu volilnemu zakonu. Kak učinek pa naj bi imel protest proti samovolji vladne večine, če bi delavcem v odločanju o stavki ne bilo dovoljeno povedati svojega mnenja. Tako nedemokratično ravnanje delavce samo odbija in namesto, da bi enotno in soglasno pokazali svoj odpor proti novemu volilnemu zako. nu, se je to pot med njimi raz dvojenost še poglobila. Zato gre taka kominformovska politika le v korist delodajalcev, ki se okoriščajo z delavsko neenotnostjo in prehajajo v ved. no hujšo ofenzivo proti pravi, cam in pridobitvam delavske ga razreda. Taka politika slabitve delavske borbenosti pomeni zato pravo izdajstvo nad delavskimi interesi. Posledica take politike je v ladjedelnicah CRDA tudi vedno večje izkoriščanje delavcev. V posebnem oddelku gradijo 10 nosilcev min in izdelujejo granate kalibra 170 mm. Tu morajo delavci delati po 10 do 11 ur napornega dela. Preden vzamejo delavce na delo v ta oddelek, se morajo vnaprej obvezati, da bodo delali nepretrgoma 10 do 11 ur ter da ne bodo nikoli stavkali. Zato tudi često dogaja, da delavci omagajo in da morajo po več dni počivati. Tako nečloveško izkoriščanje delavcev, ki jih rev. ščina sili, da morajo sprejeti težka in naporna dela, je vredno vse obsodbe in je mogoče le zato, ker so postali delodo. jalci zaradi razdvojenosti delavstva sila predrzni. Globe v mesecu marcu Mestne straže so v sodelovanju s prometno policijo v mesecu marcu kaznovale 210 oseb in sicer 16 kršiteljev pra-vilnika prometne policije, 120 kršiteljev pravilnika o prometu po mestu, 39 kršiteljev mestne policije, 9 kršiteljev poljske policije, 8 pravilnika Službovanja na pokritem trgu, 14 lastnikov psov in 4 trgovce’ ki niso pravočasno zaprli svojih trgovin. V preteklem marcu je občinski konjederec polovil 15 psov ki so se potepali po mestu brez nagobčnika. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in vso noč lekarna «A1 Moro« (Alesani) v Ul. Carducci 12 -tel. 22-68 Pokrajinskim uslužbencem bodo odtrgali doklado za dneve stavke Na zadnji seji pokrajinskega sveta v poslopju Trgovinske zbornice so svetovalci razpravljali o številnih točkah dnev nega reda. Med drugim so se dotaknili tudi 27. točke dnevnega reda, ki se nanaša na osebje pokrajinske uprave ki je lansko leto stavkalo 5. in 8. maja. Svojčas so namreč demt)' kristjani že odtegnili uslužbencem pokrajinske uprave doklado za prisotnost. Kasneje pa je notranje ministrstvo sklenilo odtegniti poleg posebne doklade za prosotnost tudi ves dvodnevni zaslužek. S tem v zvezi se je razvila obširna diskusija; demokrist-janski svetovalci so dokazovali, kako pravilno bi bilo, da se upravnemu pokrajinskemu o-sebju odtegne plača za stavkovna dneva, čemur so se kominformistični svetovalci u- pirali, končno pa so se, ko so predlog dali na glasovanje, tega glasovanja vzdržali. Tako bodo v bližnjih dneh izplačali uslužbencem tako i-menovano Scelbovo doklado seveda z odtegljajem za dva’ dni. Da so demokristjanski pokrajinski svetovalci glasovali proti plačilu dveh stavkovnih dni, ni nobeno čudo in od njih drugega tudi ne bi bilo mogoče pričakovati. Veliko bolj čudno je, da so se kominformistični svetovalci vzdržali glasovanja o važnem ekonomskem vprašanju pokrajinskih uslužbencev, ki so stavkali, da bi zboljšali svoj gospodarski položaj. Tako se komiŠformisti «borijo» za delavske pravice. Mature IZPRED GORIŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA Oproščena zaradi pomanjkanja dokazov neprevidni lovec in šofer podjetja Ribi Na kazensko sodišče v Gori. ci je pred časom vložil priziv 22-letni Giancarlo pepeu, sta. nujoč v Trstu, Ulica Buonapar. te 6, ker ga je 15. oktobra 1952 leta tržiško sodišče obsodilo na plačilo 40.000 lir kazni in poravnavo sodnih stroškov, ker je z lovsko puško povzro. čil izgubo levega očesa in ra no nad usti Cecchetu Remu iz Foljana. Nesreča se je pripetila na lo. vu avgusta meseca leta 1950 v predelu imenovanem «Marzi-ta» v San Pier dTsonzo, kjer ima svoja lovišča dr. Cosolo iz Foljana Za gonjače so bili tisti dan dr. Cosolo, Poian in Cecchet. Lovci so bili: odv. Luzzatto iz Gorice, major karabinjerjev Bovio prav tako iz Gorice in pa obtoženi Pepeu iz Trsta. Lovci so bili v polju koruze ln vneto opazovali ml-molet jerebic. Qb nenadnem vzkliku «jerebice» so se gonja, či, oddaljeni nekaj metrov od lovcev, vrgli na tla, toda, ker strelov ni bilo slišati, se je Cecceht takoj dvignil. Isti tre nutek ga je zadela krogla v le. vo oko in nad ustnice. Nesreče, neža, ki je padel na tla, so pri. šotni takoj odvedli v bolnico v Tržič, kjer pa je bila vsaka pomoč za rešitev očesa odveč. Karabinjerjem je bilo zelo težko ugotoviti, in je ostala še danes vsem velika uganka, kdo je bil kriv nesreče. Odv, Luz. zatto je izjavil, da je tik pred nesrečo streljal Pepeu in iz-trelil 3 strele, še prej pa je u-strelil dvakrat major Bovio. Na sodniji v Tržiču sta oba trdila, da streli niso odleteli v smer proti gonjačem in da se je nesreča zgodila predvsem zaradi visoke koruze, ki je zakrivala pogled na okolico. Končno so za krivega spoznali Giancarla Pepeua, ki je bil le pogojno kaznovan na plačilo 40.000 lir in poravnavo stro-škov. Vendar je mladenič trdil, da ni nobenih dokazov za predpisano mu krivico, ker je bilo takrat pač izstreljenih več strelov, in je zato vložil priziv na goriško kazensko sodišče. Včeraj sta se oba zastopnika strank zelo vneto borila, da bi |ke Ribi, s katerim je 23.1etni vsak na svoj način dokazala Lino Puia iz Moše vozil delav-obtoženega, oziro. | ce na delo iz Krmina v Tržič nedolžnost ma njegovo krivdo. Državni pravdnik je poudaril, da se kljub pomanjkanju dokazov ne more zanikati odgovornost mladega lovca, pa tudi dru-kih udeležencev lova. Sodišče je sprejelo priziv in opro. stilo Giancarla Pepeua zaradi pomanjka lja dokazov, * * * Avgusta meseca leta 1951 se je v Foljanu zgodila prometna nesreča, ki je povzročila precej hude telesne poškodbe 50. letnemu Brunu Margilliju iz Turriaca. Margilli, uradnik v Gradiški, se je pripeljal s ceste, ki vodi iz S. Pietro dTsonzo proti Foljanu, na svoji «Lam-bretti«. Na križišču v Foljanu pri gostilni «Vinzi» je hotel preiti na desno stran ceste, toda na sredi ceste je padel, ker ga je zadel avtobus znamke «Fiat 625» iz Gorice, last tvrd- I Šofer avtobusa ni pravočasno j opazil lambretista, kajti tik pred križiščem v Foljanu je na cesti stal velik avtobus iz Čedada. Šofer ni mogel preprečiti sunka, ki je povzročil padec Margilli ja. Sunek je bil tako močan, da je motorista vrglo 5 metrov daleč, avtobus pa Je še nekaj metrov vlekel za seboj njegovo vozilo. Poškodbe so bile precej hude in ponesrečenec se je zaradi polomljenih reber in desne pi. ščali moral zdraviti v tržiški bolnice približno 4D dni. Sodnija v Tržiču je spoznala Margilli j a za krivega nesreče in ga obsodila na pogojno kazen 40.000 lir ter plačilo stroškov civilni stranki. Na njegov priziv je kazensko sodišče v Gorici včeraj oprostilo Lina Pu. ia zaradi pomanjkanja dokazov. Po najnovejši ministrski odredbi se bodo zrelostni in u-sposobljenostni izpiti (mature) pričeli 20. junija v vrstnem redu, ki bo pravočasno javljen. Kdor se namerava priglasiti k tem izpitom, naj do 9. maja vloži na ravnateljstvo klasične gimnazije, ozir. učiteljišča, prošnjo, kakor predpisuje objava na razglasni deski omenjenih šol v Ulici Croce. Za morebitna pojasnila o teh izpitih je tudi tajništvo na raz-1 polago. bila povsem točno opredeljena izjava pokrajinskega svetovalca, ki je dejal, da bi moral po. krajinski svet predlagati čimprejšnjo pomiritev med tožečima se strankama, ne glede na sodno razpravo. Demokristjan-ska večina pa je izrazila željo, da se spor čimbolje konča in bi se s tem izognila temelji, ti razpravi o sporu. izpahnila si je nogo Včeraj zjutraj so bolničarj Zelenega križa pripeljali s mestno bolnico Brigata Pavia 15-letno Enzo Franco iz Ul. Dante 14, katero so zaradi izpaha desne noge sprejeli na opazovalni oddelek, kjer se bo zdravila 5 dni Nesreča motorista Na svojem vozilu «Ducati» se je včeraj zjutraj odpravil 55>-letni Anton Brandolin iz Krmina v Gorico. Ko je vozil precejšnjo brzino skozi Mo-šo je Brandolin zgubil nadzorstvo. nad vozilom in zavozil v obcestni jarek. Nekaj časa je ležal v jarku, potem pa so prišli mimo neki ljudje, ki so o nesreči obvestili Zeleni križ. V bolnici so zdravniki po pregledu ugotovili poškodbe po obrazu, rokah in desnem kolenu Avtobus za predstavo »Kovarstvo in ljubezen" V nedeljo bo Slovensko narodno gledališče v Trstu predvajalo v Avditoriju «Kovarstvo in ljubezen« Schillerjevo tragedijo v petih dejanjih. Ob tej priliki organizira Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici avtobus, ki bo goriške ljubitelje odrske umetnosti odpeljal izpred kavarne Bratuž ob 18. Vpisovanje vštevši do petka opoldan na sedežu Zveze v Ul. Ascoli J Se nekaj o pevmskih najemnikih V včerajšnjem članku pod naslovom «Spor med najemniki in ustanovo Tre Venezie» ni Predavanje o planinstvu Danes, 15. t. m. ob 2Q. uri bo v prostorih Ljudske čitalni. ce v Ul. Ascoli l.j predavanje o planinstvu z naslovom «0 planinah tostran meje« in tolmačeno s skioptičnimi slikami. Zato vabimo vse ljubitelje planin in narave, da se ga udeležijo. Obenem pa priporočamo točnost. kino VERDI. 16.30: «Bela gospa«, A. Kennedy. VITTORIA. 17: «Ni prostora za ženina«, T. Curtis in P. Laurie. CENTRALE. 17: »Guerrin Me-schino«, G. Leurini in L. Ruffo. MODERNO. 17: «Zbogom, gospod Harris«, M. Redgrave in J. Kent. Spored letošnjih mednarodnih tekem jugoslovanskih športnikov določa veliko število srečanj z grškimi in turškimi športniki. Jugoslovanske športne zveze so se močno orientirale h Grčiji in Turčiji, tako da bosta ti dve državi razen Avstrije in Nemčije najpomembnejši tekmici jugoslovanskim športnikom. Največ tekem bodo imeli nogometaši. Državna reprezentanca bo igrala 9. maja z Grčijo v Beogradu, a nekoliko pozneje — 5. junija — s Turčijo v Carigradu. Mestna reprezentanca Beograda bo po teh tekmah verjetno igrala z reprezentanco Soluna in Ankare. Razen tega bodo sredi tega meseca odpotovali nogometaši študenti sarajevske univerze v Turčijo. Eno najpomembnejših tekmovanj bo ob koncu junija v Atenah, in sicer troboj atletskih reprezentanc Grčije, Turčije in Jugoslavije. Pričakujejo, da se bodo ob tej priložnosti predstavniki treh držav pogovorili še o poglobitvi športnih odnosov. Grška košarkarska reprezentanta bo gostovala v Beogradu 4. julija, a tekma s Turčijo bo ob koncu oktobra v Carigradu. Jugoslovanska kluba Crvena zvezda in Partizan bosta bržkone povabila prvake Grčije in Turčije na turnir v Beogradu, udeležba jugoslovanske reprezentance na tradicionalnem turnirju v Carigradu od 10. do 18. oktobra, je že zagotovljena. Razen tega je treba še omeniti tekmo državnih rokoborskih reprezentanc Grčije in Jugoslavije, ki bo sredi maja, nadalje gostovanje jugoslovanskih odbojkarjev v Turčiji in verjetno v Grčiji isti mesec, ter odhod jugoslovanskih kolesarjev na dirke Solun—Atene in Carigrad—Ankara. določila končna reprezentanca za tekmo proti Angliji 21. oktobra, težko pred avgustom. Datum bi morali določiti višji nogometni forumi. ' Znano je, da je bilo sklenjeno, naj Nausch sestavi moštvo iz držav, ki so m-u bližje in enako naj sestavi tudi Barreau svoje moštvo; obedve moštvi bi potem nastopili v medsebojni tekmi, ki bi odločala o končni izbiri reprezentantov kontinenta za tekmo proti Angliji. BOLOGNA, 14. — Vsi italijanski nogometaši, ki so določeni za reprezentanco A in B, so se zbrali danes zvečer v hotelu Baglioni, razen Fontanesi-ja (Spal), ki ni prišel zaradi posledic nedeljskega incidenta. Namesto njega je zvezni tehnični komisar Berretta hitro pozval Bertolinija (Pro Eatria). NOGOMET Italija-Jugoslavijfl in povratna tekmi »'•1,55 “ BEOGRAD, 14. - „e nik ■ jugoslovanske"0? . zveze dr. Andrejev« da mu je v začetku P* meseca, ko je bila ^ FIFA, nogometne ^ ing. Barassi Predla*a' med nogometnima rep ^ cama obeh držav v l 'g. bo v Neaplju otvorje dion. Andrejevič je * ^ da bi morala tej te povratna tekma nasleam* verjetno na stadionu v Beogradu. konferenca italijanske •\* Mnogo prijav za „Tis°č H BRESCIA, 14. — f £ j« bilsko dirko «Tisoč ftCOio*p doslej prijavilo 32 J ^ 8 Nemcev, 12 Angle.zeI’anec, 1 ričana, 4 Belgijci, 1 v Portugalec in 5 Švicark Predlogi za progl**,,, olimpijskih i9ef je s svoje strani V avgustu tekma med ..evropskima moštvoma'' ? DUNAJ, 14. — Avstrijski zvezni kapetan Walter NausčR je po svojem povratku iz Zue-richa, kjer se je razgovarjal z generalnim tajnikom FIFA in francoskim trenerjem Barreau-jem, ki je poleg njega tudi določen za sestavljalca kontinentalne reprezentance, izjavil, da bo tekma med obema evropskima moštvoma, iz katerih bi se zadnja po r o cI L a Krvavi neredi v Teheranu med nasprotniki in privrženci šaha Vojska je pred poslopjem parlamenta streljala v demonstrante, ki so zahtevali zakon o omejitvah šahovih pravic - Tudi Japonci prevažajo iranski petrole TEHERAN, 14. — Danes je v poročajo o eni smrtni žrtvi in Teheranu spet prišlo do krva- o 25 ranjencih. V krogih, ki so vih neredov. Po včerajšnjih | blizu stranke Tudeh, pa trdijo, demonstracijah monarhistov so danes demonstrirali člani stranke Tudeh, protestirali proti šahu in zahtevali, naj parlament odobri zakon, ki ga je predlagal Mosadek ,n ki o. mejuje šahove pravice. Vojaški oddelki, ki so vso noč prespali na mestnih ulicah, so pred poslopjem parlamenta streljali v množico. Uradno z. . Pogled na Podbrdo v Benciki Sloveniji. da so bili mrtvi trije. Poročila o aretacijah so protislovna in govore o 60 do 150 aretiranih osebah. Po nastopu vojaških oddelkov pred poslopjem parlamen. ta se je množica razpršila, de. monstracije in manjši spopadi z vojaki pa so se nadaljevali v raznih drugih delih mesta. O neredih poročajo tudi iz Tabriza, kjer so se včeraj in danes spopadli privrženci in nasprotniki šaha. Manjkajo pa še podrobna poročila. Medtem prihajajo v Teheran resolucije, ki izražajo zvestobo in zaupanje Mosadeku. Resolu. cije prihajajo iz vseh delov dežele. Predsedstvu parlamen ta so predložili danes resolu cijo, dolgo 91 metrov, v kateri je 35.000 podpisov prebivalcev Teherana. Plemena Fars, ki spadajo med najzvestejše Mo-sadekove pristaše, so tudi poslala resolucijo parlamentu m ga pozvala, naj v najkrajšem času odobri sporočilo osmih« o ukrepih za zmanjšanje šahovih pravic v skladu z Mosade. kovim načelom, da «šah ne vlada, temveč kraljuje«. Parlament se tudi danes ni sestal, da bi razpravljal o tem predlogu, ker je že vedno manjkalo toliko poslancev, da ni bil sklepčen. Sahu vdana opozicija že dalj časa uporablja ta način obstrukcije. Poslanci opozicije so se sestali včeraj zvečer v hiši predsednika parlamenta Ajatolaha Kašanija. Zdi se, da pripravljajo novo ofenzivo proti po. sebnim pooblastilom, ki jih je Mosadejo dosegel od parlamenta. V uradnih krogih so zanikali včerajšnje vesti, da bi se bil del vojske skušal upreti in zavzeti odkrito stališče za šaha. Te vesti so se pojavile v zvezi z letaki, ki so se pojavili včeraj in ki jih je podpisala «sku_ Pina častnikov v aktivni slut bi«. Ti »častniki«, o katerih nihče ne ve, ali so pravi ali izmišljeni, izražajo v letakih namen, da se bodo do konca borili proti #zahrbtnemu in hi navskemu starcu«, ki »s pomočjo tujih vohunov« vodi Perzijo v propad. Podpredsed. nik vlade Fatemi je dejal, Ja je vest o zaroti v vojski tako absurdna, da je ni vredno niti zanikati. Medtem je japonska petrolejska ladja «Nitsumaru» odpe. Ijala iz abadanske rafinerije 19.500 ton petroleja. Ladja je namenjena na Japonsko. Ital:, janska petrolejska ladja »Pica«, last družbe »Epim«, pa je odpeljala 5.000 ton petroleja v Italijo. Iz Tokia poročajo, da je angleško veleposlaništvo v Tokiu zahtevalo od japonskega zunanjega ministrstva, naj izvede preiskavo o japonskih podjetjih, ki hočejo uvažati iransko nafto. Angleški veleposlanik Norman Roberts je vprašal, ali je mogoče preprečiti uvoz iz Irana na Japonsko. Japonsko zunanje ministrstvo je obljubi, lo, da bo izvedlo preiskavo. 2e pred tem je ministrstvo za trgovino opozorilo japonska podjetja, naj ne kupujejo per. zijskega petroleja, dokler ne bo rešeno vprašanje njegove lastnine. Vendar to opozorilo ne pomeni prepovedi uvoza. Pred obnovitvijo pogajanj med Egiptom in Anglijo? General Robertson se bo la leden vrnil v Kairo - Izjave pred' Slavnika egiptovske vlade - Rezultati zasedanja svela Arabske lige KAIRO, 14. — General Sir Brian Robertson, angleški vr. hovni poveljnik na Srednjem vzhodu, se bo ta teden vrnil v Kairo. V angleških krogih u-pajo, da se bodo po njegovem prihodu lahko obnovila poga. janja o področju Sueškega prekopa. V tem času se general, ki je prišel prejšnji teden v London, posvetuje s predstavniki svoje vlade. Včeraj je govoril z državnim ministrom Selwynom Lloydom in s pred-stavniki vojnega ministrstva. Jutri ali pojutrišnjem se bo posvetoval tudi z obrambnim ministrom maršalom Alexan. drom in se bo morda tudi ude. ležil vladne seje pod Churchil. lovim predsedstvom. Sodijo, da se bo Robertson kmalu po povratku v Kairo sestal z egiptovskim ministrskim predsednikom generalom Na#ibom, da bi nadaljeval pre. kinjena pogajanja o umiku angleških čet s sueškega področja. Včeraj je predstavnik egiptovske vlade polkovnik Gamal Nasser izjavil, da bi bil Egipt pripravljen doseči sporazum, po katerem bi vojaška oporišča ob prekopu s pomočjo angle. ških strokovnjakov ostala u-činkovita tudi po odhodu britanskih čet. Medtem se je v Kairu končalo zasedanje sveta Arabske lige, ki se je začelo 28, marca. Na zasedanju so proučevali razna vprašanja socialnega, gospodarskega, kulturnega in juridičnega vprašanja in do. segli dokaj konkretne rezultate. Vendar so se na političnem področju v mnogih vprašanjih omejili na »pregled položaja«, tako n. pr. glede severnoafriških problemov, zlasti v zvezi z razvojem položaja v Tuniziji in Maroku. £a to so imenovali tudi nekaj študijskih komi. sij. Zdi se pa, da niso dosegli nobenega rezultata glede osta. lih dveh vprašanj, ki danes najbolj zanimata arabsko poli. tiko (odnosi z Izraelom in odnosi med Anglijo in Egiptom). Na drugi strani pa spet trdijo, da Nagibova vlada ni hotela s preveč bučno podporo Arabske lige ovirati pogajanj z An. glijo. V palestinskem vprašanju je danes morda najbolj aktualen problem nemških reparacij Iz-raelu. Predstavnik tajništva Arabske lige je dejal, da ((vprašanje proučujejo«. Govorilo se je tudi o ustanovitvi «urada za bojkot«; iraški zu. nanji minister sestavlja o tem poročilo, ki ga bodo proučili na prihodnjem zasedanju sve ta. Vendar so ti načrti za bojkot megleni, ker je med arab skimi državami vedno katera, ki se pogaja z Izraelom in ker imajo bolj ali manj vse arabske države interes na trgovini z Nemčijo. Iz Tel Aviva poročajo, da je prišlo 11. aprila do prvega po. skusa izkrcanja arabskih agentov na izraelski obali. Dve ladji sta se približali obali in poskušali izkrcati nekaj agentov, toda izraelska patrulja je začela streljati. Nekaj Arab-cev je bilo ranjenih, zaplenili so eno izmed obeh ladij, dru. ga pa je ušla. ZUERICH, 14. — ((Komisija za skrčenje programa« mednarodnega olimpijskega odbora je z okrožnico predlagala državnim olimpijskim odborom, naj predložijo svoje predloge glede bodočega olimpijskega programa. Predlogi naj se tičejo znižanja števila sodelujočih atletov, funkcionarjev, rezerv, krčenja programa in drugih sprememb. Komisija predlagala: 1. Naj se skupno število nastopajočih atletov omeji na 5 tisoč, medtem ko naj ostanejo pogoji za število atletov, ki jih lahko vsaka država prijavi v eni disciplini, nespremenjeni, naj v programu ostanejo moštvena tekmovanja, odpravijo pa naj se »umetna moštva« (telovadba, sabljanje, konjski šport), naj se ženske ne izključijo od sodelovanja na olimpia-di in naj se tekmovanje v dviganju uteži in v sabljanju izvede obenem z zimskimi o-limpijskimi igrami, pri tekmovanjih v moštvenih športih pa naj se pripusti na olimpiado samo 8 moštev, prej pa naj se izvedejo kvalifikacijska tekmovanja. 2. Zniža naj se število funkcionarjev v skladu s številom nastopajočih. Na najnižjo mero se naj zniža število tujih sodnikov, čeprav se ohrani načelo mednarodnih sodniških komisij. Število brezplačnih vstopnic za tisk se zniža na tisoč, za radio na 150 in za fotoreporterje na 100. 3. Obvezni program naj obsega naslednje športe: lahka atletika, telovadba, boks, plavanje, rokoborba, streljanje, konjski šport, moderni peteroboj, kolesarstvo, veslanje, kajak, jadranje, nogomet, košarka, sabljanje, dviganje uteži. Fakultativni športni: hokej na travi, rokomet, streljanje z lokom, waterpolo. Organizacijski odbor mora predložiti načrt pripuščenih športnih panog tri leta pred začetkom olimpiade, dokončni program pa mora biti potrjen dve leti pred olimpiado. obrnila na Mednarodno^ ^ metno zvezo s prosnj sredovanje ter obene 0j. gala, da bi reprezen a ^ ^v. igrali eno samo tek®0. tralnem Nemčiji. terenu, najraie DUNAJ, 14. — slaV“1(^wirl!' avs^' ski srednji krilec Er®4 ^ naj. ki ga mnogi slTiatr3'i0[ca sv®" boljšega srednjega krl apri' ta, ne bo mogel igra 1 ' ^ jja- la v mednarodni p jJ džarsko zaradi poško je dobil na tekmi v n 1:1 GORIŠKI NEDELJSKI S1 Spilimbergo - Nedeljski poraz v t>pJoVen“' gu ni omajal položaja ne; poraz se je sicer i* val že pred tekmo. ^jojt ni mislilo, da bo 43 “ SEATTLE, 14. — O potniškem letalu, ki je z 22 potniki in 3 člani posadke letelo iz Miamija (Florida) v Seattle (država Washington), manjkajo vse vesti. Boje se, da se je letalo zrušilo v hribovju Cascade blizu Seattlea. REKORDNI MET DISKA Sam Ines 57,81 m LOS ANGELES, 14. — Rekorder ZDA v metu diska Sam Ines je že drugič v enem tednu vrgel disk dlje od obstoječega svetovnega rekorda. Medtem ko je prejšnji teden dosegel daljavo 57.73 m, je včeraj na treningu dosegel še večji uspeh z metom 57.81. Oficialni svetovni rekord v metu diska ima Fortune Gordien z metom 56.97, ki ga je postavil 1. 1949 na Finskem. Inesov met prejšnjega tedna ne bo priznan kot svetovni rekord in verjetno tudi včerajšnji ne, ker najbrž niso bili izpolnjeni vsi pogoji, ki so potrebni za priznanje rekordov. Drugi gol za Spil1® vZF bil avtogol, katerega J $$ čil Radigna; oba Ju v jf* gola pa je zabil Bav° jnis**' točk in je 1,3 ,nj0 f mestu v lestvici. ?rl „„v0ie na gem polčasu. Juv daj 23 . i . _i_:k>ruj gpvo* deljo bo igrala na ^jjs: skem igrišču Pf0*1 zad Ostale tekme, važne mesta v lestvici, so *V ma® - slednje rezultate: R°u gaCii Sanvitese (18) 2-L (22) 4 iese (41) - Slovrenc Itala (32) C»c d«) denons (22) - — rSa v, Latisana (28) - casaie sefj 7-0. Juventina potre $ • za gotovo rešitev J* ^ $3^’ morda pa ji bo treba Dijaško prvenstvo v ^ V nedeljo je bilo ^jt** tretje pokrajinsko ,g2 d srednješolcev v te orga0iZif in strn. Tekmo je ■Šolski proveditorat s prec CONI. Teren je l2oO K težaven in je bil <* tekm0'L tiov. Prvič s0 <5-,0rtne v tudi reprezentanti SP pine slovenske^ srednj^i- i-gimnazija - u ljišče - Gorica\|, # tudi S pomladjo šča tenisa. V n ten z« igriščih 'rve te 0 te- kluba odigrale ^ ^os fl(j. pokal »Facchni ^nrice fe- niškega kluba i TrJiča pravilo moštvo zuitatom 6-0.^^^, , PO^oči'3 °k5 V včerajšnje® trz® ns- gometni ■in goriškimi paKc. stale nekatere nfzabil K enajstmetrovke goriški jg n* marveč SAIU ' guH20,rtlt}i lec se imenuje J’ o„r,s> *l Sfiligoj. V gersevab3 je namesto -0iec J3 goriški srednjes or5. 01'