wmio. puua. , eotovtoL Leto LXI1 v Ljubljani, v četrtek 7. junija 1934 Stey*rtf7"£ Ccuu 1.5?) l;,i Naročnina mesečno S5 Din, sa inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja, celoletno 9b Din, ca inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ttl6/Iil S£0VENE_ jeva b, telefon 2УУЗ Telefoni erednfjtva« dnevna ataib« - notna 299«, 2994 i. 3»» --Iziiaje vsak dan ij.traj, razen ponedeljka in dneva po prazniku ČVk račun I jut»-l|niie S t lOhln m 10Л4Ч /a i(isciHie, Sarajevo štv 7Ч1Л Zagreb štv Vmiii, Praga-Dunuj 2+ r1" Katolištvo - kulturna sita Minuli so časi, ko je smel vsak mazač žigosati katolištvo za kulturno nazadnjaštvo. Vendar je še danes celo med katoličani premalo znano, kako bogati in številni so viri cerkvenega Kima, iz katerih ee razlivata znanost in izobrazba po vesoljnem svetu. Zato ne bo odveč, če pogledamo v najnovejši Annuario Pontificio in po njem navedemo vsaj glavne znanstvene ustanove v katoliškem verskem središču, v katerih se po volji papežev izobražuje in vežba katoliški dubovski naraščaj. 1. »Papeška Gregorianska univerza«, ki jo vodijo znanstveniki jezuitskega reda. Veliki kancler je prefekt studijske kongregacije, kardinal Bisleti, podkancler pa general jezuitskega reda. Pridružujeta se ji — dasi sta vsak zase samostojna — Pa-peški biblijski institut in Papcški vzhodni institut, ki ju takisto vodijo jezuitski znanstveniki. a) Orcgorijanska univerza obsega pet fakultet: teologijo, kanonsko pravo, filozofijo, posebno fakulteto za cerkveno zgodovino in fakulteto za misijonsko znanost. Univerza je bila ustanovljena leta 1582. Papež Pij IX. in posebno Pij XI. sta jo znatno razširila. b) Papeški biblijski institut, ki je bil ustanovljen 1909 in 1932 razširjen, obsega dve fakulteti: eno za študij Sv. pisma in eno za študij starega Vzhoda. Zavod ima izredno obsežno in vzorno biblijsko strokovno knjižnico. c) Papeški orientalski institut je bil ustanovljen 1917 in je namenjen verskim študijem in vprašanjem Orienta. 2. Papeška visoka šola »Bimskejra seminarja«; ustanovljena je bila 1824, veliki kancler je kardinal vikar Marchetti-Selvaggiani. Določena je za du-hov9ki naraščaj rimske škofije in obsega teološko in modroslovno fakulteto. Leta 1853 se je razširila za dve uadaljni fakulteti: kanonsko in civilno pravo, ki tvorita zdaj samostojni »Papeški institut Utriusque Juris« (Apollinare), imata lastno poslopje in sta glavno izobraževališče za naraščaj v cerkvenosodni in upravni službi itd. 3. Visoka šola Papeškega kolegija »Propagande«; ustanovljena je bila 1627 in je namenjena za domačine (črnce itd.) in Evropce, ki se hočejo posvetiti zunanjemu misijonstvu. Ima tri fakultete: modroslovno in bogoslovno ter misijonsko - znanstveno. Veliki kancler je kardinal prefekt kongregacije Propagande (za razširjenje vere), kardinal Fumassoni-Biondi. 4. Mednarodni Papeški institut »Angelicum« je last dominikanskega reda ter ga vodijo dominikanski znanstveniki. Ustanovljen je bil leta 1580 in se je imenoval preje Kolegij sv. Tomaža. Ima tri fakultete: teologijo, kanonsko pravo, tnodroslovje. Veliki kancler je general dominikanskega reda, 5. Mednarodni papeški institut sv. Anzclma — benediktinska visoka šola na Aventinu, ki izvira iz leta 1687 in inta prav tako po eno teološko, ka-nonistično in modroslovno fakulteto. Veliki kancler je opat primas benediktinskega reda Fidelis v. Stotzingen. 6., »Antonianum«, frančiškanska visoka šola s taistimi tremi fakultetami, določena samo za frančiškanske bogoslovce. Ustanovljena je v najnovejšem času — leta 1931. Veliki kancler je frančiškanski general rektor magnificus p. Bertrand Kurtscheid. 7. Papeška akademija, ustanovljena 1701, kjer se šolajo mladi italijanski kleriki za diplomatično službo sv. stolice. 8. Papeški institut Musica Sacra, ustanovljen 1911; nauki so bili nanovo urejeni z apostolsko konstitucijo 1931. Veliki kancler je kardinal prefekt studijske kongregacije. 9. Papeški institut za krščansko arheologijo, ki ga je ustanovil Pij XI. leta 1925 in mu je veliki kancler kardinal 1'acelli. Na teh visokih šolah cerkvenih znanosti, ki tmajo obsežne in mnogostranske učne načrte ter stavijo na slušatelje zelo resne in velike zahteve, študirajo pripadniki vseh narodov, plemen in dežela, vsoh jezikov in barv. Tu ne najdemo samo mladih klerikov, ki se pripravljajo na duhovski poklic, marveč predvsem tudi duhovnike, ki dopolnjujejo in poglobujejo svoje znanstvene študije in se pripravljajo na učiteljski poklic, na znanstveno raziskovalno delo, na višjo upravno službo itd. Posamezne institute (na pr. biblijskega) in fakultete (na pr. posebne juridične fakultete) obiskujejo samo taki slušatelji, ki so običajno studijsko pot že dokončali; deloma je sprejem mogoč le na podlagi že doseženih akademskih činov. Profesorski zbori posameznih šol so prav tako sestavljeni iz pripadnikov vseh narodov in jezikov. Da bo pregled popolnejši, naštejmo slednjič še seminarje in kolegije posameznih dežela in redov (kongregacij), namenjenih domačini gojencem. Slikovite redovne obleke odnosno barve talarja, cin-gula itd., po katerih se ločijo slušatelji posameznih visokih šol, dajejo rimskim ulicam pester značaj. Mimo Rimskega, Francoskega in Lombardske-ga semenišča imenujmo še naslednje samostojne kolegije: Severnoameriškega, Belgijskega, Kanadskega, Etiopskega, Grškega, Armenskega, Angleškega, Irskega, Škotskega, Maronitskega, Slovanskega Holandskega, Latinsko-ameriškega, Poljskega, Portugalskega, Ruskega, Ukrajinskega, Ilirskega, Španskega, Propagandinega itd. Lastnih studijskih kolegijev posameznih redov odnosno kongregacij našteva »Annuario« 33, med temi premonstratenskega, jezuitskega, minoritske-ga, frančiškanskega, kapucinskega, dominikanskega, benediktinskega, avguštinskega, servitskega, karmelitskega, barnabitskega itd. Kako so cerkvene visoke šole v Rimu obiskane naj navedemo za zgled samo par primerov. ' 1 Na Gregorianski univerzi študira na peterih fakultetah vsesja 1994 slušateljev iz 17 dežela sveta; pripadajo 64 redovom (kongregacijam) odnosno 27 kolegijem svetnih duhovnikov. Številn slušateljev stalno narašča. Profesorski zbor šteje nad 80 članov. v, , 2. Papeški institut »Angelicum« šteje letos na vseh treh fakultetah 547 slušateljev iz 40 različnih narodov. 28 redov (kongregacij) in 11 svetnih kolegijev. Lani je bilo vpisanih na tej dominikanski visoki šoli 514 slušateljev. Naj zadostuje. Iz teh podatkov se jasno odraza ves svet obsegajoča enotnost in obenem notranje živa mnogoličnost katoliške cerkve. S kulturno-znanstvenega stališča pa se zrcali v tem izseku poučnega delovanja (mimo čistega raziskovalnega dela, ki ga omogočajo rimski arhivi in knjižnice) koe kulturne sile katolicizma,, Senzacija pri pogajanjih na r a zorožitveni konferenci Poljska politika v Ženevi „Da k analizira nemški imperijalizem v Podonavje, na Balkan in v Rusijo..." Zakaj se odmiče Franciji in njenim zaveznicam ? Ženeva, 3. jnnija 1934. (Od našega dopisnika.) O jKrteku dogodkov na razorožitveni konferenci vas informirajo jx>ročevalne agencije pravočasno, toda zdi se mi, da iste ne morejo dati prave slike o splošnem razpoloženju in o velikih političnih tokih, ki so jim politični govori državnikov le zaključni izraz. Za danes bi vam v tem okviru podal samo nekaj subjektivnih vtisov, ki jih imam o zadržanju naše prijateljice Poljske, ker je morda ravno njeno stališče v letošnjem zasedanju Sveta Zveze narodov jx>vzročilo v Ženevi največjo pozornost. Beck je presenetil Poljski zunanji minister Beck je v splošnem tih človek, zato so njegov govor vsi državniki brez izjeme pričakovali z velikim zanimanjem. V splošnem namreč so pričakovali, da se bo po obisku irancoskega zunanjega ministra Barthouja v Varšavi, kjer je Poljska dobila vsa zahtevana jamstva in zadoščenja, brez pridržkov postavila ob stran Francije in njenih zaveznic, kot se je dozdaj vedno dogajalo in kot bi bilo z ozirom na njen mednarodni položaj tudi za to zasedanje logično. Toda Beckov govor, tako prvi, kakor zadnji v splošni komisiji, je pričakovanja popolnoma razblinil, ker je jasno povedal, da Poljska sedaj v Ženevi nikakor ne stoji s polno silo ob Franciji in njeni zahtevi po varnosti, ampak, da računa Franciji nasproten tabor, to je Anglija, Nemčija m Italija, to pol tudi na poljsko podporo. Poljski zunanji minister je govoril silno previdno, samo toliko je povedal, da odklanja ruski predlog, da bi se razorožitvena konierenca spremenila v mirovno konierenco, da odklanja tudi predlog o splošnem evropskem paktu o nenapadanju in o medsebojni f>omoči. Kakor da bi Poljska bila brezbrižna, da se ohrani ona Evropa, ki je bila ustvarjena leta 1919 po svetovni vojni in v kateri je tudi ona našla svoje svobodno mesto narodne velesile. Minister Beck pa se je skrbno ogibal besede varnosti, ki je bistvo francoskega zadržanja v Ženevi. Brez jamstev za varnost ni razorožitve. pravijo Francozi in sprejmejo za to svoje načelo nase tudi odgovornost, da sc konferenca razide. Prav zaradi tega je diplomatične kroge začudilo, i da se je Poljska tako jasno odvojila od francoskega stališča in se prav za prav postavila na stališče Nemčije in držav, ki njeno ponovno svobodo oboroževanja zagovarjajo. ... da se Poljska odmiče Mali zvezi Toda poleg tega udarnega dokaza obstojajo še drugi, morda bolj oddaljeni, a vendar le značilni dokazi, da Poljska ni več med onimi državami, ki stojijo za Francijo. Navedimo le, da njen spor s Češkoslovaško še do danes ni popravljen, čeravno je Češkoslovaška nudila polno zadoščenje in obljubila. da bo pravice poljskih narodnih manjšin zvesto ščitila. Navedimo tudi, da se je tukaj po Ženevi razneslo, da poljsko poslanstvo v Romuniji simpa-tizira z onimi jKikreti, ki bi med drugim radi preobrnili romunsko zunanjo politiko, kot recimo »železna garda«, ki je še nc dolgo tega stremela za uvedbo diktature, po navodilih Italije in morda celo tndi Nemčije. Politiki in časnikarji, ki dobro poznajo skrivne niti mednarodne politike, sklepajo iz tega, da Poljska nima v zadnjem času samo namena, da se osamosvoji v zunanji politiki od vsakega tujega vpliva, kar je njena polna pravica, ampak. da si je začrtala čisto svojsko zunanjepolitično zadržanje v f>ogledu netnške nevarnosti. Poljska država nabavlja vtis človeka, ki sloji pred deročim jx>tokom, ki grozi, da bo preplavil njegovo polje. Ta deroči potok je nemška nevarnost, je nemški inijieriaiizem, ki sanja o nekdaj nemških, a narodnostno čisto poljskih jx>krajinah. Da bi to nevarnost preprečila, si fioljska vlada domišljuje, morda nekoliko naivno, da je najbolje, da se nemški hudournik naf>elje v druge smeri, proti jugu in proti severu. Poljsko - nemška pogodba ima jxrtetn-takem tudi to ozadje, da je dala nainig nemškemu imperializmu, naj pusti f>oljsko ozemlje v miru in naj se rajši razteče v Podonavje in na Balkan, na drugi strani pa proti Baltiku in l>roti Rusiji, češ, tain so nadomestila, in kakšna! za vse vrste f>otrebe nemškega razmaha. V luči te |x)litične smernice je treba torej oceniti zadržanje Poljske pri sedanjih debatah v Ženevi: odklonilno slališče proti vsakemu predlogu, ki prihaja iz ust ruske delegacije, odklonilno stališče proti vsakemu predlogu Mali? zveze ali Balkanskega sporazuma, odklonilno stališče predvsem proti velikemu predlogu o paktu medsebojne pomoči, za katerega se zavzemajo Francija, Mala zveza in države Balkanskega sporazuma. Zakaj? Zato, ker so vsi ti predlogi baje naperjeni proti Nemčiji, ki jp poljska zunanja politika nima interesa žaliti ali izzivati, Naivna politika Ponavljani, da so to subjektivni vtisi, ki jih pa ni težko zagovarjati. Čeravno uživa Poljska на splošno neomejeno s|»štovanje m sloves močne in samozavestne velesile, česar se vsi njeni prijatelji od srca vesele, se vendar le oglašajo resni glasovi ravno med njenimi prijatelji, ki jiravijo, da je pri dosedanjih zgodovinskih izkušanjih — in Poljska je doživela prav tragične — naivno misliti, da se bo nemški imperializem razlil proti vzhodu in da bo pri tem spoštoval poljsko ozemlje, četudi bi se šc tako trudila, da ga usmeri v druge, na desno in na levo. Če je nemški imperializem nevaren, je nevaren najprej Poljski. Ona je najbližja. Zato tukaj tudi mislijo, da bo uradna poljska zunanja politika kinalu opustila svoje dosedanje smernice, ker jih bodo dejstva dezavuirala. J . •. iv. Gobbels v Varšavi Varšava, 6. jun. c. Uradno se potrjuje, da ho te dni prispel v Varšavo nemški propagandni minister dr. Giihhels, ki ho v Varšavi predaval o kulturni in politični misiji tretjega rarstva. V uradnih krogih se poudarja, da ima Giibbelsovo predavanje v Varšavi značaj poljsko-nemške kulturne manifestacije, ni pa izključeno, da ima Gobbels tudi politične namene. Velikopotezni mirovni načrti Ves Balkan zedin$en ? Tudi Bolgarija se bo pridružila veliki evropski zvezi miru Sofija, 6. junija. Listi so izvedeli od merodajne struni, da ho kmalu izšel kraljevski ukaz, ki bo razjnistil vse politične stranke brez izjeme. Kdorkoli' bo skušal v bodoče organizirati združenja, ki bi imela bodisi še tako prikrit namen, da bi sc politično iidejstvovala ali na politiko vplivnla, bo prišel pred posebno sodišče. Proti revolucionarnim makedonskim organizacijam V prvi vrsti se je nova bolgarska vlada obrnila proti revolucionarnim makedonskim organizacijam in je v zadnjih dneh aretirala zelo veliko članov tc organizacije. Makedonskih revolucionarnih organizacij samih vlada ne namerava formalno razpustiti, pač pa bo uporabljala vsa druga učinkovita sredstva, da bo onemogočila njihovo podtalno prevratno delovanje. Vlada hoče nn vsak način preprečiti, da bi nelegalno delovanje teli organizacij motilo dobre odnošaje z Jugoslavijo, ki so novemu bolgarskemu režimu ravno tako, če nc še bolj pri srcu, kakor režimu g. Mušanova. Turški zunanji minister želi razgovora z Batalovim Bolgarski |>oslanik v Bernii jc sporočil ministru za zunanje zadeve Batalovu. da je turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej izrazil željo, da bi sc sestal z Batalovim na postaji v .Sofiji, ko se bo vračal iz Ženeve. Turški zunanji minister želi Btifalova obvestiti o razgovorih, ki so se vršili v ženevi med državami podpisnicami balkanskega pakta, ki so se posvetovale o tem, ali bi se mogel in na kakšen način bi sc mogel sprejeti predlog Bolgarije o paktu nenapada- D robne vesti Bukarešta, 6. jun. p. Najvišje sodišče v Bukarešti je danes jiotrdilo obsodbo sodišča, s katero so bili obsojeni morilci predsednika Duce Constan-tinec.u, Garazani in Bcliniare na 10 let ječe. London, 6. jun. p. Pred pol milijona gledalci se je vršil danes v Epsotuu angleški derby. Najboljši čas dneva je imel konj VVindsorlilade, ki je last indijskega maharadže iz Radžipline. Berlin, 6. jun. AA. Nocoj je požar vpcpelil kmetijo v Chrambergu. Oče in mati sla našla enirt v plamenih, ko sta hotela rešiti svojili sedem otrok od 2 do 14 let. Vse so našli med razvalinami mrtve. London, 6. jun. AA. Iz Siinlc poročajo, da so aretirali sinove in prijatelje bivšega glavnega poveljnika tibetanske vojske Lungsara. Zarotniki so priznali, daso hoteli proglasiti Lungsarja za predsednika vlade. Ilkratu bi bili proglasili tudi večje ustavne svoboščine Ln odstranili kitajski vpliv v Tibetu. nja. Predstavniki držav podpisnic balkanskega pakta — tako bo Tevfik Ruždi bej obvestil svojega bolgarskega kolego — se načeloma strinjajo z bolgarskim predlogom, so pa mnenja, dn hi morala Bolgarija pri poznati oni člen londonske pogodbe, ki določa napadalca. To je edina točka, glede katere obstoja nesoglasje med Bolgarijo in državami podpisnicami balkanskega pakta, glede katere upajo, da se l>o dosegel kompromis. Države balkanskega pahta žele pridružitev Bolgarije k alijansi med Francijo, Rusijo in M. zvezo Turški zunanji minister Tevfik Ruždi boj bo pa najbrže g. Bafalova obvestil tudi o načrtih. ki bodo na dnevnem redu konference držav Male zveze, ki se bo vršila 17., 18. in 19. junija v Bukarešti. Ta konferenca bo tem bolj pomembna, ker bo 20. junija prispel ▼ Bukarešto francoski minister za zunanje zadeve Barthou. Ker se bo na tej konferenci sklenilo priznanje Sovjetske Rusije in se bodo obenem začela po- gajanj za sklenitev defenzivne aliansc med Francijo, Malo zvezo in Rusijo, so zastopniki Mide zveze in balkanskega pakta smatrali zn potrebno, da o tem obvestijo Bolgarijo. To je dokaz, kakšen velik pomen pripisujejo fe države možnosti, da bi sc tudi Bolgarija v dogledni bodočnosti pridružila tej jmz.itivni in konstruktivni politiki, ki more imeti ie najugodnejši rezultata za ves Balkan. Italija razburjena Pariz, 6. junija. Iz Rima se doznava, da jc italijanska diplomacija zelo vznemirjena, ker je sklenitev (l?fenzivne alijanse med Francijo, Rusijo in MZ baje gotova stvar. Italijansko časopisje skuša Grkom in Romunom naslikati »nevarnost«, ki bi nastala, če bi se tudi Bolgarija pridružila tej zvezi in du bi se bolgarska iredenta jiotem obračala proti Grčiji in Romuniji, namesto proti Jugoslaviji, kakor do-sedaj... Obenem se fašistični tisk razburja, ker fr Turčija naročila na Jajionsketn zgradbo 10 križark in večje število podmornic, Grčija pa prav (ako zgradbo ene križarke in 16 torpcdolovcev kakor tudi veliko drugega orožja. Italijansko časopisje vidi v tem »jx)dpiranje žolte gospodarske nevarnosti« od strani balkanske zveze... Enako nevarnost razodeva Mussolinijev tisk, ko j>oroča o velevažni konferenci Male zveze v Bukarešti. Zmešniave v Romuniji Bukarešt, 6. jun. c. Z dosedanjimi spre-membami v vladi še nikakor ni razčiščen političen položaj v Romuniji in se Tatarescuovn vlada bori z velikimi težavami. Na eni strani vlada v notranji politiki velika zmešnjava, lin drugi strani pn zahteve inozemskih upnikov popol-noma prevladujejo v usmerjenosti romunske zunanje politiko. Prav sedaj pa so zahteve upnikov tako odločilne, da se nc moro sestavili nobena vlada, ki ne bi nudila dovolj varnosti inozemskim interesentom. Vso je pričakovalo, da ho prišlo do diktatorske vlade maršala Avaresca. Toda do tega ni moglo priti zaradi tega, ker hoče Avcrescu po- polnoma spremeniti usmerjenost romunske zunanjo politiko. Vso romunsko zunanjo politiko pa ima popolnoma v rokah Tituloscu. Dokler pa se Titulescu ne vrne iz inozemstva, toliko časa sploh ne moro priti do bistvenih sprememb v romunski državni jMilitiki. Zalo so vse stranke izrabile ta odmor, ki se logično vsiljuje, inSose zbližale med seboj ter sklonilo, dn bodo z vsemi močmi branilo ustavni parlamentarizem v Romuniji. Kmotska narodna stranka zopet znh tevn vso oblast zase. Trdi so, da jo Tatarescu-ovo vlado rešil samo dr. Manili, ki so je izjavil zn današnjo vlado, da no hi prišla druga vlada, ki bi ustavo sistirala. FJemčija gradi ceste, da omin brezposelnost Menakovo, 6. jun. Zastopnik projiagandnega ministrstva Kueke je govoril i>o radiju o novi organizaciji nemških cest in o gradnji cest za avtomobile. Kueke je dejal, da je Hitler spoznal važnost velikih avtomobilskih cest. Zdaj grade 1500 lun in bo pri leni našlo 80.000 brezposelnih delavcev delo. Upajmo, je dejal Kueke v svojem nadaljnjem govoru, da bo število delavcev kmalu naraslo na četrt milijona in da bodo ti brezposelni imeli delu 7.л 8 let. Nihče ne zanika važnosti avtomobilskih cest za gospodarski razvoj države. Hitler bo v kratkem otvoril razslavo »Cesle , na kateri bodo ' razkazal! važnost uovih gradenj. Razstavo bodo olvorili 9. junija. Ni daleč čas, ko bo imela Nemčija 0000 lun avtomobilskih cest in 220.000 km na-vadil ih cest in potov. SI a dna kava „SLADO" pražarne ADRIA Vam bo teknila! Zahtevajte jol Reševanje gospodarske krize drugod Pravosodni minister Maksimovic Kako Roosevelt rešuje kmeta o neodvisnosti sodniškega stanu Č"e govorimo o ameriškem kmetu — ali far-merju, kot se kaj radi izražamo — ne smonio pozabiti, da kmetijstvo v Zediujonih državah ni isto, kot jo pri na«. Naš kinel je priraščen ua svojo grudo, 011 jo ljubi. Ameriški kmet živi od kreditov in zemlja je zanj le sredstvo za razne špekulacije. V dobrih letih, ki so za našega kmeta nastopila v svetovni vojni in ludi v povojni dobi, je imel naš kmet samo lu skrb, da bi poplačal s\oje dolgove, izbrisal vknjižbe in če le mogoče še povečal in zaokrožil svoje iineljo. V Ameriki je bilo drugače. Cim boljše so bile prilike, lem več denarja je ameriški kmet najemal, samo, da je raz-širii možnosti za pridelovanje, ne da l>i se brigal /.a lo, če bo mogel ludi vse prodali. Ako naš kniel (»tre.buje denarja, se obrača na naše zadružne posojilnice, ki vsak primer skrbno preštudirajo, predno posojilo dovolijo. V Ameriki je ravno narobe. Kmet gre iskat denarja k tisočim malim krajevnim bankam, ki živijo le od obresti in ki same kmela silijo, da si ualovarju nove dolgove. Med tem, ko pri nas vlada zaupno, družinsko razmerje med zadružno posojilnico iu med kmetom, zija med ameriškim malim bankirjem in kmetom globok propad, poln sovraštva in jeze. Našega kmeta njegova kmetija preživlja in on je ponosen, če mu -zemlja rodi od vsega toliko, du ima zadosti za vzdrževanje svoje družine. Ameriški kmet smatra kmetijo zu neke vrste tovarno in on prideluje samo to, kar nese . eno ali dve vrsti jMiljskih pridelkov. Tako se zgodi, ila mora ameriška kmetica kupovati na trgu solato in krompir in sadje, ker njena kmetija prideluje samo pšenico ali samo peso. To je Ireba vedeti, če govorimo o krizi ameriškega kmela in o prizadevanjih predsednika Roosevelta, da bi pomagal ameriškemu kinetskc-iiiu stanu, ki se nahaja v veliki bedi. Ameriško kmetijstvo je imelo med vojno sijajne čase, ko je zalagalo vojskujočo se Evropo z živežem, in se je leniu primerno ludi opremilo, kakor da bo zalagalo Evropo za vse večne čase. Toda po bojnem viharju je evropski kmet zopet začel na svoj skromen a soliden način obdelovali svoja polja in ameriški krnel, ki je prideloval za svetovni trg, ni našel več kupca. 'Posledica temu je bila, da so cene kmetskih pridelkov zaradi njihove prevelike obilice strahotno padle. Cene so padle za 70 odstotkov, izvoz iz Zediujonih držav pa za celili SO odstotkov. K tej težavi je prišla še. ta, da industrijski predmeti! poljedelski stroji, delavske plače niso prav ni i: padali, marveč ponekod še poskočili v cenab. Ameriški kmet je naenkrat obtičal sredi dolgov, zadušen od vknjižb, ki ponekod prekašajo vrednost posestev. Ameriškemu kmetu se torej ne godi dobro. Njegov bedni položaj vpliva seveda ludi na industrijo, kajti, če kmet ne kupuje, industrija nima komu prodajali. Tako se sicer godi tudi pri nas. In ker znaša kmetsko prebivalstvo Zedinjenih držav :!2 milijonov ljudi, lorej skoraj trikrat toliko, kot prebivalstvo naše države, se je predsednik Hooeeve.lt posebno prizadeval, da pride na pomoč kmetu, ki je posebej še njegov najbolj zvesti vo-lilec. Kako jc Roosevelt pomagal kmetu? To bomo sedaj videli. 1. Poskušal je dvignili cene poljskih pridelkov. To pa je nemogoče, če se. istočasno ne zniža količina obdelanega polja, knr če je vsega preveč, cene padajo, šele. ko postanejo pridelki bolj redki, sc rene začnejo dvigati. Toda ukazovati, kmetijstvu je silno nevarno. Kaj, če bi prišla slaba letina, če l>i zavladale neugodne vremenske prilike? Potem hi kmetijstvo pridelalo premalo, nastalo bi pomanjkanje in država hi morala kupovati od drugod. Zmanjšanje površine obdelane zemlje pa na trugi strani ne pomaga mnogo, ker skuša ameri- ški krnel zvišali ovoj pridelek na ta način. Ha vpo-rablja na istem prostoru čim več umetnih gnojil. Tretjič pa je skoraj nemogoče nadzirati slehernega kmeta, koliko je obdelal in če se je res pokoril predpisom, da sme obdelati le toliko in toliko /.cnilje in zasejati samo toliko in toliko kilogramov poljedelskega semena. Kmet ne uboga, skriva, in država bi morala ustvariti neznoeen nadzorni apa-ral, ki bi žandarmil po ameršklh kmetijah. Zaradi teli težav je Roosevelt skušal omejiti pridelovanje ameriškega kmeta na potrebe domačega ameriškega trgu. Toda tudi to je imelo zle posledice. Omejevanje obratovanja, zmanjševanje obdelane površine je pognalo silno veliko poljskih delavcev meovojni dobi zaradi prvenstva svojih pridelkov obdržale kupce v inozemstvu. Toda Roosevelt je vztrajal in je obljubil kmetom, da bo država plačevala posebne nagrade za golove poljske pridelke in za vse one, ki so namenjeni za domačo vporabo. Na la način bi kmetje zares mogli zmanjšati pridelovanje. Stroške za le nagrade bi po Rooseveltovem načrtu nosila predvsem industrija, ki se peča s poljskimi pridelki, in ki bi se ji naložil poseben davek. Tudi kupci bi plačevali v iste namene posebno vžitkarino. Z drugimi besedami reče.no, Rooseveltov načrt ni nič drugega kot poskus načrtnega gospodarstva pod nadzorstvom države. Država bi nadzirala domala vse poljske pridelke: pšenico, koruzo, svinje, mlečne izdelke, olja, živalske masti in podobno. Toda takoj spočetka je država doživela že velika razočaranja. Nadzorstvo je skoraj nemogoče, statistični podatki se ne ujemajo. Tako je prišlo, da je še prošli mesec morala -uradno poklali« šest milijonov š peharjev in 200.000 svinj, ki so ravnokar vrgle, da se na la način reši odviška. Meso so porabili zn — izdelovanje umetnih gnojil. Po vsem, kar se je nn tem področju dozdaj zgodilo, izgleda. Ha bo država doživela porazna razočaranja. 2. Zaradi teh neuspehov, zmanjšati obdelane površine zemlje oziroma znižati živinorejo, svinje-rejo in podobno, je Roosevelt prišel na drugo zamisel, kako pomagati kmetu, da bo mogel prodati svoje pridelke in se rešiti dolgov, v katere je zlezel. Predlagal je, naj država odkupi vsakoletni odvišek kmetske letine. Toda s tem sn nastali za državo ogromni stroški, ki jih morn krili z novimi težkimi davki, ki morajo zadušiti vsak gospodarski napredek. Isto je svoje Hni poskušala Japonska s svilo, isto Brazilija s kavo, islo Zedinjene države г bombažem, a povsod se je izkazalo, da državno odkupovanje odviška nič ne pomaga. Torej se bo tudi ta drugi poskus razblinil v nič. Amerika je bila zaradi svoje prosporilv'. zaradi svojega blagostanja silno ponosna. — Mnogo naših Slovencev, ki so izšli iz skromnih razmer v naši. domovini, so zaplavali v ameriško blagostanje, in kadar so se vračali na obisk, smo imeli priliko poslušati, s kakšnim omalovaževanjem so mnogokrat govorili o skromnih razmerah, v katerih se mora naš človek pehati za svoj borni kruh. V veri, da bo blagostanje trajalo večno, so tudi ameriški kmetje bahalo razvili, vse preveč razvili svoje kmetske obrate. S tem so se spustili v strašno slepomišenje, ki bo še sedanji in prihodnji rod obremenjevalo in nalagalo žrtve, ki jih prejšnji rodovi niso poznali. Ameriški način življenja ho motal postati to, kar je drugod. Vračanje iz nenormalnega in nezasluženeea blagostanja v normalne razmere, kol so po vsem kulturnem svetu enake, to je pravo ime za ameriško krizo, naj se imenuje industrijska ali kmetska. Tudi v življenju človeštva obstoje neizprosni izenačevalni. zakoni. Amerika je danes na tem, da preizkusi njihovo ležo, da bodo poznejši rodovi zaživeli zopet laže. Belgrad, 6. junija, m. Splošno pozornost je vzbudil tukaj snočnji banket pri Kolarcu, ki ga jc priredila centralna uprava Društva sodnikov kraljevine Jugoslavije na čast kasacijskim sodnikom, ki so se iz vse države sestali k prvi plenarni seji v Belgradu. Na banketu je bilo okoli 80 sodnikov in državnih pravdnikov iz Belgrada. Posebnega pomena je bil banket zaradi lega, ker se ga je udeležil pravosodni minister B. Maksiinovič osebno in je v daljšem govoru podal važno izjavo za sodstvo in sodniški slan. Omembe vreden je govor predsednika Drušlva sodnikov kraljevine Jugoslavije Rusomirja Jankoviča, ki jc po običajnih jx)zdravnili besedah položil pravosodnemu ministru na srce, da sodniki pod nobenim pogojem ne odslopajo od svojih zahtev v znani spomenici, ki je bila sprejeta na zadnji skupščini sodnikov v Belgradu, »da sc čimprej sprejme poseben zakon o sodnikih, v katerem se ima uredili položaj sodnikov ter jim zagotoviti neodvisnost, slalnost, neprcmestljivosl, avtomatično napredovanje kot element njihove neodvisnosti in jim zagotovili materialno pogoje, da sc na la način omogoči uvedba novih sodnih zakonov in novr judikaturc z uspehom.« Pravosodni minister Maksimovic je v daljšem programa!ičnein govoru podal svoje stališče glede na sodniški slan Poudarjal jc. da uživa sodniški poklic zaradi svoje važnosti in posebnega značaja v državni upravi posebno čast in spoštovanje, lo pa se laliko vzdrži samo. če obstoji zaupanje v pravičnost in nepristranoet sodnikov. Za dosego in ohranitev tega je potrebno, da država zagotovi sodnikom popolno neodvisnost od tujih vplivov in jim v tem pogledu nudi vso svojo zaščito. Pa tudi sami sodniki morajo gojiti v sebi spoštovanje do svojega visokega poklica, lako sta država in sodniki sama nekak važen faktor za ustvaritev visokega pravosed-stva in avtoritativna činitelja. Kar tiče stalnosti sodniškega stanu, jamči isto ustava, loda iz znanih razlogov, odnosno predpisov v ustavi slopi la določba v veljavo šele septembra leta 1930. Do tedaj pa niti vlada niti parlament nc moreta s kakšnim posebnim zakonom menjati tega ustav, določilo. Pravosodni minister smatra za potrebno, da lo ponovno poudari, da se izogne nepotrebnim javnim razpravam, češ, zakaj vlada ne uvede stalnosti. V inalcriclncm pogledu opozarja pravosodni minister na izredno težke materieine razmere, ki v sedanjem času ne dopuščajo zboljšanja malcriclncga stanja sodnikov, na drugi strani pa smalra. da je dolžnosl vlad»\ da takoj, ko se zboljšajo splošne in finančne razmere v državi, prične z delom za rešitev tega vprašanja, da se tako zagotovi in zboljša eksistenca sodnikov. Trud. ki ga je pokazalo društvo doslej, da se ohrani ugled sodnikov, kakor tudi napori, da se sodniki obdržijo na višini svojega poklica, upoštevajoč pri tem tudi njihovo materielno stanje, je naletel pri pravosodnem ministru na vse razumevanje in sc popolnoma strinja s jvobudo Društva sodnikov, da se vsa vprašanja realizirajo. Razhod v Ženevi Razorožitveno konferenco b odo odgodili za nedoločen čas Ženeva, h. jun. b. \ krogih delegacij vlada velika potrtosi. Nič več ne računajo, da bi bila razorožit vena konlerencn še sposobna zn pozitivno delo. 1'stavitcv razprav ua razorožitveni konferenci .se smatra kol njena odgoditev, čeprav v prikrili obliki. Posebno neugodno je vplival n u vse delegacije nenaden odhod italijanskega delegata barona Moisija v Rim. Vod-stvo italijanske delcgacije je namesto njega prev zel drugi delegat di Sorragna. Itndi tega sta torej sedaj Italija in Velika Britanija zastopani po svoji drugi garnituri. To pomeni obenem konec razoroži I v ene konference, čeprav pravijo, da bo njena usoda zapečatena šele danes popoldne. (ire namreč samo zn to. nli pride do prikritega konca, to je do odgoditve. ali pa do odkritega finska. Ta druga možnost bi hudo omajala položaj angleškega ministrskega predsednika MncDonaldn. kajti če ho Francija po polomu rnz.orožitvene копГегпсе ostala še naprej pri svojem dosedan jem stališču, ne bo preostaja I o Angliji ničesar drugega, knkor ila zapusti svojo dosedanjo linijo, ki sla jo zastopala \1ae-Dnnald in HendersSon in da se priključi francoskemu stališču. Verjetno j«', da bo danes |>o-poldn'e sprejeta zadnja točka I londersonovoga predloga, po kateri sc nalaga predsedniku razorožit v ene konference, . jun. b. V tukajšnjih diplomatskih krogih «o prepričani, da se bo po včerajšnji seji pred-eilstva razorofcilvene konference pričela ak riia od strani Turčije. Sovjetske Ku-ije in držav Male zveze, ki bo izročila prolipredlog ua Hon ilcr-ouov predlog. Ta prolipredlog 1м> zastopal naj-lirZ češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. V po litienili krogih računajo, da bo Velika Britanija protipredloe omenjenih ilr/av odklonila, s čimer pa bo padla odgovornost za neuspeh razornžitvrne kon lerencr na njo. Jevtičeva posvetovanja Ženeva, fl. }u. e. Jugoslovanski zunanji mini-dor Bogoljub Je vi if je dane« dopoldne zelo dolgo konferiral z dr. Benešem. Sploh pa vse delegacije zeio mrzlično kunferlrajo u usodi га/.oi ožilvene konference. Francoska delegacija je bila vse dopoldne zbrana in je razpravljala o usodi konferen- ce. Po sestanku francoske delegacije so se iz francoskih krogov izražale velike simpatije za Litvinova. Belgrad. 6. jun. A A. Francoski poslanik na našem dvoru Emil Naggiar je z nocojšnjim orient-eks-presoni odpotoval v Pariz, rla prisostvuje svečanemu sprejemu našega zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča v Parizu, kjer se bo mudil kol gost francoske vlade II.. 12. in 13. junija. Gospod poslanik se bo vrnil 15. junija v Belgrad. Nova konferenca 1935 Parit. 6. jun. b. Ženevski dopisnik l£xcelsior-ja čuje, da so bo pomorska konferenca, ki se sestane spomladi lela HtSo, bavila ludi z vprašanjem varnosti. Francoska delegacija l>o zahtevala, da se povabijo vse pomorske države, majhne in velike, na U> konferenco. To se liče predvsem Sovjetske l ilije. Nemčije. Nizozemske in Španije, ki se morajo takoj povabili in smatrati za enakopravne z Združenimi državami. Veliko Britanijo. Japonsko, Francijo iu Italijo. Norman Daviš je sicer odločen nasprotnik vsake debate n mednarodni pomoči, ker ca je strah, da hi sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov izrabil tndi pomorsko konferenco v zvezi i razorožitvi,jo ua morju in varnostjo obal v svojo korist. Kes je, da Sovjetska Unija zahteva sklenitev pakla za medsebojno pomoč 11« morju iu zaščito svojih obal na Tihem Oceanu. Toda lak predlog hi onemogočil pogajanja, ki so ilanes že itak zelo težavna. 10 miliard zn oboroževanje Pariz. fi. jun. b. Finančni odbor zbornice »e je »noN ponovno bavil s pred losom vlade, ki zahteva kredit v viiini Ireh milijard frankov v svrho oboroževanja. Mornariški minister 1'ietr.i ie izjavil, da l>i od tega zneska dobilo mornariško ministrstvo 'i milijonov frankov. Od le-sra zneska se bo uporabilo 505 milijonov za zgraditev podzemnih tan-I kov, v kalerih se bodo hranile ogromne množine surovega nlja za vojne ladje v primeru vojne. SO milijonov bi se porabilo zn gradnjo obalnih utrdb na obalah Sredozemskega morja in v severnofriin-! i'0«kem depiirlemenlu Pas de Ca Ini'. 90 milijonov , frankov pa za opremo vojnih Indij z lelali. Državniki sc poslavljajo /tnera. fi. jun. p. Zatišje, ki jr nastalo v Ze nevi, je najbolj karaklerizirano z odhodom dveh zunanjih ministrov iz Ženeve, grškega in turškega. 1 Polesr lega jr zapustil Ženevo ludi italijanski dr-I legal baron Aloisi, ki je bil dane* že v Rimu. Tu i '_'a je sprejel predsednik vlade Mussolini ter mu črel i tal k ureditvi vprašani, ki so v zvezi s saar-skim plebiscitom. Za kanonizacijo nadškofa dr. Stojana Oloinuc, 6. jun. k. Tukajšnji bogoslovni profesor dr. Zinek je včeraj izjavil na shodu Katoliške akcije, da so podvzeti koraki, da se proglasi 7^1 svetnika pokojni nadškof dr. Stojan. Dr. Zinek jr zbral dozdaj 10.000 primerov, v kalerih je pokojni nadškof pomagal siromašnim in bolnikom. Kje so Slovaki 1 Praga. H. juri. h. Na včerajšnji seji češkoslovaškega parlamenta je narodni poslanec Hliroka ponovno interpeliTol vlado v zadevi zadnjega jiopisa ljudstva, kjer slovaški narod ni prišel posebno do izraza. H lin k a vidi v tem p roti si o vaško tendenco in kršitev obstoječih zakonov. Od vlado zahteva, da se naknadno ugotovi, koliko je Čehov in koliko Slovakov od 9.7 milijonov prebivalcev. Konferenca nemških škofov Berlin, 6. jun. b. Včeraj popoldne jp pričela r KnIdi konferenca nemških školov, in sicer v največji tajnosti. Šole ob koncu konference se bo izdalo uradno poročilo. Konferenci pripisujejo v VHch verskih in političnih krogih velik pomen, ker se. pričakuje, da bodo nemški škofje sprejeli sklep n stališču katoliške Cerkve do vlade. »Frankfurter Zeilungc poroča, da na konferenci nemških škofov sodeluje pet nadškofov, 14 škofov in trije prelati. Zaradi bolezui se konference ne udeležujejo nadškof posaarski. atigshurški in regenshurški. Konferenci predseduje bratislavski nadškof kardinal Rerlram. „Frankfurter Zeitung" izenačena Pariz. lj. jun. b. V tukajšnjih emigrantskih časnikarskih krogih se govori, da je zaradi ne-ke transakcije »Frankfurter Zeitung« prešla v popolno last nemškega ministra za propagando dr. Gob-belsa. Ta lisi bo odslej uradni organ nemškega propagandnega ministrstva. Dollfuss pojde v Pešto Budimpešta, b. junija, b. Potrjujejo se snočnje dunajske vesti, po katerih bo 13. junija prišel v Budimpešto avstrijski zvezni kancler Dollfuss. Dr. Dollfuss pride v Budimpešto kot član mednarodnega kongresa in bo 14. jnnija predaval o gospodarstvu v Srednji Evropi. Tedaj se bo sestal tudi s predstavniki madjarske vlade in bo ves čas gos! tnad-jarskega ministrskega predsednika Gombosa. Poboji v Pasaarju Pariz. (i. jun. b. V Saarskem področju, zlasti v Saarlouisu, je prišlo včeraj in danes do ponovnih narodnosorialističnih izgredov. Neki hišni posestnik je razobesil na svoji hiši suarsko zastavo. Zaradi tega so narodni socialisti takoj vdrli v hišo. ga pretepli iu mu vse stanovanje razbili. —-Policija ni intervenirala. Zvečer je zopet neka skupina narodnih socialistov vdrla v dom Saarske gospodarske zveze, demolirala urad, vse akte pa je vrgla na ulico. Tudi v tem primeru policija ni intervenirala. Dunajska vremenska napoved: Nekoliko toplejše, izpremenljivo vreme. Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo oblačno, vendar se bo počasi /ju-nilo. Prehodna deževja niso izključene, lahno vetrovno in topleje. Bolgarija brez slrank Belgrad, H. jun. h. Tukajšnji listi poročajo ij. Sofije, da bo še danes objavljen dekret o razpustu vseh političnih slrank. Eventualen poskus obnovitve kakršnekoli organizacije, ki bi imela politične cilje, se. bo smatral za ilegalnega. Bolgarska vlada jr zapovedala policijskim oblastem, da nemudoma aretirajo več članov makedonske revolucionarne organizacije. Bolgarska vlada ne bo samo razpustila vse sekcije le organizacije, ampak bo svoje ukrepe razširila tudi na druge kroge, da tako onemogoči vsako lajno delovanje makedonstviijuščih. Župani na Bolgarskem morajo imeti vseučiliško izobrazbo Sofija, (i. jun. AA. Na podlagi programa, ki ga je vlada objavila po svojem imenovanju de, 10. maja, jc notranji minister izdal uredbo o preureditvi kmečkih občin. Vsaka občina bo štela najmanj 5000 duš. Posamezna naselja bodo oddaljena od občine največ 10 km. Predsednike občin bodo imenovali oblastni ravnatelji. Za ta mesta bo potrebna vseučiliška izobrazba s sodniškim slažem ali z odvetniško prakso. Vlada hoče s leni ublažiti brezposelnost med akademiki in zaposliti tisle pravnike, ki bodo odpuščeni iz državne službe. Ukrajinci se puntajo Moskva, 6. jun. TG. Sovjetske oblasti sn sedaj izvršile smrtno obsodbo nad sedmimi višjimi sovjetskimi uradniki iz Kijeva. Obsodba se je izvršila tako, da po vseh sedem v petek, /.vezali na stole in jih ustrelili'v glavp. Ta nočiu obsodbe je zahteval visoki sovjetski revolucionarni tribuna!. Obsojeni višji uradniki so se morali zagovarjati rudi korupcije, ki jo ogrožala splošno blaginjo. Druga slična rn/.prnva, toda v še večjih i/morah. se prične tnknj ta teden proti 50 sov jetskim višjim uradnikom iz Ukrajine. Izgredi v Barceloni Pariz, b. junija. A A. Iz Barcelone poročajo, da so snoči vnovič sabotirali tramvajski promet v Barceloni. Komunisti so postavili pri nekem električnem transformatorju /n tramvajsko ,nre. žo dve bombi, ki stu eksplodirali. Sabotažo tolmačijo kot protest proti bar-olonski tramvajski družbi, ki jr zaradi nedavne splošne stavke odpustila več tramvajskih sprevodnikov. Zdravljenje vojnih invalidov Zdravljenje vojnih invalidov v Toplicah pr! Novem mestu sc bo tudi letos vršilo predvidoma i od začetka julija do koncu avgusta. )uim je. Ce bi nam kdo pokazal pot do njega, hi vsi tekli k njemu. I .lati jr poročevalec dobil tale odgovor: >Mi akademiki navadno veliko in tudi resno govorimo in diskuHramo o religiji, a r cerkev nr hodimo.. — O hrurih pripoveduje profesor tole: •Predavam akademikom, ki so prvikrat na univerzi, ki se še ne poznajo med seboj. V začetku se dolgočasijo in oklevajo, a kakor hitro jim rriem rprainnjc n religiji. zbudim nenavadno pozornost in naglo se razvije živahna debata. Noben drugi tema nr more lako hitro uigati. Poročevalce Irdi. da hodijo k službi božji le tedaj, če je obligatna. Pri jutranji službi božji v Penst/lranijl je našel samo enega akademika. Ko je pred nedavnim unirrrza v llarirardu nakazala Н1И1.П1Н) dolarjev za gradnjo kapelice. jr to izzvalo v akademskih listih Ostro kritiko, /.a gradnjo iinivirtilelnili kapelic se izdajo razmeroma zelo velike vsote, čeprav iili akademiki lc bolj skromno obiskujejo. Tako je Trinitii-College c Con- ntcliculu lansko leto zgradil kapelico zu 1,000.000 dolarjev, univerza v Duke in čikaška univerza pa vsaka svojo po 2,000.000 dolarjev. Dekan univerze Princelon prizna, da je verska ravnodušnost akademikov gotovo splošna, a tega je kriva, pravi, vzgoja doma in pa nižja, oziroma srednja šola. Priznava pa obenem ludi. da je iskanje in iskreno leienje za zadnjo resnico pri akademikih zelo veliko. — Poročevalec jc opazil, da je želja po enotni verski aulorileti. ki l>i vse verske probleme lako rešita, da bi se poedincu ne bilo Ireba z njimi mučiti. Kjerkoli pa živi živa potreba po verskem življenju, sc gotovo povsod daje prednost katoliški cerkvi. I Kath. Korrespondenz — Miinsler.) PROCESIJA S I . ItESNJEGA TELESA I' MVNSTRU Letošnja procesi>a sv. Heinjcga Telesa v Miin-siru je bila lako relika. da je potrebovala zn stoj obhod tričclrl ure več kakor prejšnja leta ter da jc zaradi tega morala izostali tadi običajna pridala. Po procesiji je bila v stolnici ob II sv. maša, pri kateri je duhovnik s pri Žilice prebral to-le izjavo stolnega ka pilijo: .Dosedanji red stolne procesije sr. Rršnjegn Telesa smo dan.es morali žal spremenili. Tukajšnja vlada je izdala odredbo, katero nam je nujno naznanil šele včeraj dopoldne pose ben sel. da ne smemo več postavljali oltarja pred vladnim poslopjem na stolnem trgu. kakor ie bilo lo doslej naroda. Zaradi lega smo postavili četrti oltar ob srednjih vratih stolniie.r Kaj pomenijo slovesnosti v Šabcu Odlikovano mueeništvo in junaštvo Poročali smo že o velikih slovesnostih v Šabcu in vsem Podriniu, katerih se je udeležil tudi Nj. Vel. kralj Aleksander. Te slovesnosti so bile predvsem namenjene počastitvi junaškega prebivalstvu mučeniškega mesta Šabca in vasi Prnjavor, ki je poleg Šabca s svojim prebivalstvom doprinesel občudovanja vredne dokaze domoljubne požrtvovalnosti in junaštva. Ko je 1. 1914. izbruhnila svetovna vojna, je Podrinje okrog šabca branil le majhen oddelek srbske vojske: 6. pehotni polk drugega poziva, 6. pehotni polk tretjega poziva, t konjeniški eskadron, I brzostrelna poljska baterija, 1 poljska pozicijska baterija, 3 čete črne vojske, t vod orožnikov in nekaj finančnih stružnikov. Ta peščica, pod poveljstvom generalštabnega polkovnika Krste Stniljaniea, je 6tala proti celi avstro-ogrski armadi. Čeprav je bila ta obramba Šabca proti močnemu nasprotniku šibka, vendar je branila, da se avstro-ogrske čete niso mogle prepeljati čez Savo. Dne 9. avgusta (po srbskem koledarju) so avstro-ogrske baterije začele bombadirati Šabac. Prebivalstvo pa je ostalo mirno in je junaško prenašalo, ko je toliko in toliko nebo-jcvnikov padlo pod granatami. Tega dne je samo ena granata v hiši trgovca Krste Vike ubila 12 nedolžnih ljudi. Tisti del Šabca okrog okrožne komande je bil posebno hudo obstreljevan in je pri tej priliki bilo ubitih mnogo starčkov, žensk in otrok. Bombardiranje je trajalo nato še dva dni in dve noči, nakar so 12. avgusta ob jutrnjem svitu začele avstroogrske čete prehajati čez Savo. V noči med 11. in 12. avgustom je bil Šabac prvič evakuiran. Šabčani so v teh težkih dneh pokazali svojo visoko zavest in požrtvovalnost. Vzeli so s seboj samo najpotrebnejše stvari, vse svoje premoženje pa pustili v razbitih hišah. V Šabcu je ostalo le malo ljudi, pa še te je avstro-ogrska vojska, ki je zasedla Šabac, pognala na polje, vse brez razlike, starce, ženske, otroke in bolnike. V njihovih domovih pa so se nastanili sovražni vojaki. Istočasno je sovražnik prekoračil Savo pri Mitrovici in drugod ter Drino pri Zvorniku. Tudi tu so bile postavljene le šibke srbske čete. Tudi v teh krajih je avstro-ogrska vojska, sestavljena po večini iz samih Madinrov, strahovito požigala in ubijala ljudi. Najhujše je doživela lopa vas Prnjavor v rodovitni Mačvi. Madjari so v Prnjavoru izvrševali taka zverin-stva in divjaštva, du bi se moral zgroziti barbar. V hiši Petra Popudiću je bila zaprtu vsa rodoviuska zadruga. Madjarski vojaki pa so hišo brez usmiljenja zažgali, tako du je v njej zgorilo nad 20 ljudi, žensk in otrok. V prnja-vorsko cerkev so Madjari segnali starčke in vse pobili. Toda 22. avgusta (po srbskem koledarju) je prišlo do bitke na Ceru z redno srbsko vojsko, ki je vrgla Avstrijce nazaj in osvobodila Šabac. Toda miru pa mesto ni uživalo. Avstro-ogrske baterije so mesto bombardirale do jeseni. Ko je srbska vojska morala prekiniti svojo ofenzivo v Sremu in Bosni, so avstro-ogrske čete zopet zasedle Mačvo in Šabac. Dne 2. novembra se jc začel boj okrog Šabca. V tem boju, ki je bil zelo hud in krvav, je mesto zopet mnogo trpelo. Tokrat prebivalstvo ni toliko trpelo, ker je bilo mesto pravočasno izpraznjeno. Toda Avstrijci so ostali v Šabcu le malo časa, ker so jih srbske čete 1. decembra zopet vrgle čez Savo. S tem je bila vsa Srbija očiščena sovražnikov. Tako je Šabac do oktobra meseca 1915. leta užival več mirnih dni. Toda oktobra leta 1915 je tretjič padel v roke sovražnikov in z njim vsa Srbija ter ostala v sovražnikovih rokah polna tri leta do zmagoslavnega konca. Šabac in Podrinje sta bilo torej prva, ki sta morala vzdržati prve in glavne udarce ter doživeti vse vojne strahote in brezprimerne žrtve. Zato je ob priliki spominskih slovesnosti ob Šabcu in v Podrinju naša dolžnost, da podč1 mo simbolično gesto Nj. Vel. kralju, ki je odlikoval Šabac in Prnjavor z visokim vojnim odli-kovonjem. S to gesto je Nj. Vel. kralj govoril iz srca vsega naroda, ki pravilno ceni požrtvovalnost prebivalstva teh krajev, katero je ne samo kot vojska, temveč tudi kot mirno prebivalstvo prevzelo nase velike žrtve in branilo svojo srbsko domovino, dasi ga ni vezala vojaška obveznost. Visoko odlikovanje, ki predstavlja največje priznanje tem krajem, je obenem manifestacija odločnosti vsega naroda, du bo tudi v bodoče branil svoje svete, s tako velikimi žrtvami pridobljene pravice in da bo z vso odločnostjo in samozatojevanjem vstal proti vsakemu, ki bi skušal dvigniti roko proti svobodi in mejam naroda in njegove zemlje. Boj petih dravskih splavar\ev za življenje Ptuj, 6, junija. Ob Dravskem mostu v Ptuju ee je zgodila nesreča, ki bi bila skoro zahtevala žrtev mladega eplavarja. Eskadrila treh splavov, ki so prišli iz Dravograda, je bila na potu v Sombor. Približno ob 8 so splavi plavali skozi dravski most. Prva dva sta srečno smuknila, med tem ko je tretji zadel ob 6. mostno oporo. Po silnem udarcu se je splav v hipu zavrtel in razbil ter zaprl tri mostne opore. Posadka pet mož je bila v nevarnosti, da utone. Štirie splavarji so se pravočasno rešili s tem, da so splezali po mostnih oporah navzgor. Petega splavarja pa je splav pokopal pod vodo in bi bil gotovo utonil, ko bi ne bil tako izbo- Čudna zadeva iz vajenskega doma v št. peterski vojašnici Pod gornjim naslovom smo v torkovi številki priobčili članek. Uprava obrtniškega vajenskega doma v šentpeterski vojašnici prosi, da objavimo k zadnjemu članku sledeče pojasnilo: Obrtniški vajenci, ki so v oskrbi Obrtniškega vajenskega doma v Ljubljani, so deležni ne samo čistih in zdravih prenočišč, temveč tudi izdatne in zdrave hrane ter moralne vzgoje, ki ustreza tako načelom vzornega zavoda te vrste, kakor tudi željam in zahtevam staršev in mojstrov. Glede navedbe, da uprava dela razliko pri sprejemu vajencev z ozirom na njihovo naziranje in pripadnost strokovnim organizacijam, pripominjamo, da sprejem vajencev, ki bi pripadali katerikoli strokovni organizaciji sploh odklanjamo. Smatramo, da za vajence ni primerno, da bi bili člani v kakih strokovnih organizacijah, temveč je njih dolžnost, da se posvetijo izključno samo strokovnemu učenju, izobrazbi in moralni vzgoji. ren plavač. Ko ga je voda prinesla na površje, je bil toliko pri sebi, da se je oklenil kosa lesa, ki se je bil odtrgal od splava, in se držal na ta način na površju. Neslo ga je dva kilometra navzdol, kjer je prišel na neko sipino in se tako rešil gotove smrti. Ponesrečenega splavarja, ki se piše Ciril Za-vrnik, so spravili v neko stanovanje, kjer se ie zopet opomogel. Lastnik splavov Seyfried iz Maribora ima preceišnjo škodo, ker mu je oddelek voda veliko lesa. Na lice mesta je prihitel oddelek ptujskih pontonirjev pod poveljstvom majorja g. Manojloviča, da pomaga spraviti razbiti splav iz Drave in tako prepreči nevarnost, ki je pretila mostu. Kar se moralne vzgoje tiče, se strogo pazi na to, da se vajenci obnašajo dostojno, prebijejo svoj prosti čas v dostojnem razvedrilu, čitanju in učenju, v verskem oziru pa, da zadoste svojim verskim dolžnostim. Jasno je, da se zahteva v zavodu red im disciplina, ker brez tega tak zavod ne more uspešno vršiti svoje naloge. Primer, kako bi naj se bilo ravnalo z nekim vajencem, je v gori omenjenem članku drugače prikazan, kakor pa se je dogodil v resnici. Fant ni bil samo neposlušen in uporen, temveč so bili za, njegovo odpustitev merodaini predvsem absolutno važni vzgojni interesi zavoda. ; Ni res, da bi bil kdo fanta zavil v koc. in ga pre-J tepal. Za izključitev ostalih pa je imela uprava ' prav tako važne razloge in je bila k temu prisiljena med drugim tudi zato, ker je hotela in tudi hoče v bodoče ščititi vzgojno višino in ugled zavoda. Kar se tiče preiskave s strani mestne občine ali oblastva, pa uprava samo izjavlja, da želi. da bi si merodajni činitelji na licu mesta in neposredno informirali o vzgoji v zavodu, da se s lem prepreči širjenje neresničnih in nekontroliranih vesti. Nevarnost junijskih povodnji Ljubljana, 6. junija. Junij je zaznamovan v teoretičnih meteoroloških razpravah o mesečnih povprečnih padavinah kot mesec, ko pade v ljubljaneko-kočevsketu pasu z Gornjim gradom vred največ mesečnih padavin razen meseca oktobra. Letos pa je že maj, kar smo včeraj objavili, daleč presegel povprečne padavine, ki so drugače bile zaznamovane v zadnjih 35 letih. Vse kaže, da bo junij še bogatejši padavin. Na deželi v tem pasu ljudje z obupom zro, kako bodo spravili seno jx>d streho, kajti travniki so jim mnogo obetali, toda večno deževje je košnjo zavrlo za več tednov. Meteorološki zavod je zaznamoval, da so se pričeli trajni in konstantni nalivi v ponedeljek ob 3.15 zjutraj. Lilo je neprestano ves dan z malimi presledki. Najhujši nalivi so se vrstili snoči med 19 in 20, ko je v tem času padlo 12.5 mm dežja. V času od včeraj 3.15 do davi 1.30, ko je prenehalo med silnim viharjem deževje, je padlo v dobrih 22 urah nad Ljubjjano in bližnjo okolico 70.7 mm dežja. To pomenja ogromne množine vode, ki je ni mogla že itak od prejšnjega deževja prenapolnjena zemlja več sproti vsrkavati. Deževje bo napravilo na poljih veliko škodo. Letina je sprva prav dobro kazala v bližnji okolici. Toda to deževje je napravilo križ čez vse račune kmetovalčeve. V 22 urah je samo nad Ljubljano padlo 31.880.000 hI vode. Kam spraviti to tnaso? Ljubljanica in Sava naraščata Ljubljanica je že snoči začela nevarno naraščati. Na Barju je davi dosegla že 1.20 nt nad normalo. Pri Vevčah pa 1.50 m nad normalo. Tudi njeni glavni pritoki so silno naraščali ter se razlili po bližnjih travnikih in njivah. Polja okoli Lip, Črne vasi in na Havptmancah so že pod vodo. Povodenj je z mnogih pokošenih travnikov odplavila še sveže pokošeno mrvo in jo vlačila v Ljubljanico, ki je bila davi polna sena. Tudi Sava polagoma narašča. Pri Črnučah je narasla za pol metra. Da Ljubljanica še vedno narašča, je vzrok temu, ker so bili na Notranjskem še silnejši nalivi kakor pa v ljubljanski okoiici in na Barju. Cerkniško jezero je zvrhano. Drugače miren potok Cerknišca je ponoči tako narastel, da je^pri Begunjah poplavil vse travnike in loke, ki leže ob njem. V Loški dolini je velika nevarnost nove povodnji, ki bo pač prebivalcem napravila ogromno škodo na njivah, kjer je bilo vse posejano in so pridelki sprva kazali prav dobro letino. V Ložu so bili včeraj prav hudi nalivi. Zanimivo je, da Planinska dojina davi še ni bila povsem pod vodo, kajti posledice hudih nalivov se pokažejo v Planini šele po 24 urah. Unec je bil sicer napet, toda se davi še ni razlil po dolini. Regulacijska dela na Ljubljanici Nalivi so popolnoma preprečili nadaljnja regulacijska dela v Ljubljanični strugi od Novega trga nizdol do tromostja. Terenska sekcija je odredila vse varnostne priprave, da ne bi naraščajoča voda napravila hujše škode ko prejšnja leta. Pri jezit nad Čevljarskim mostom voda vidno narašča. Že v ponedeljek so popolnoma odprli za-tvornice na Grubarjevem prekopu, da bi lako dobila voda hitrejši odtok. Ni pomagalo. Na Špici je voda dosegla višek. Zato je bilo odrejeno, da se popolnoma odpro tudi trnovske zatvornice, ki so bile drugače le deloma zaprte. Davi ob 6 so jih popolnoma odprli. Že čez eno uro, ob 5 zjutraj je danes voda udrla čez močno zgrajeni jez nad Čevljarskim mostom. Velikanska množina kamenja, ki je bila zložena pred jezom, je močno ovirala, da voda ni predrla jezu, ki je tudi drugače močno zgrajen. Pri jezu je nastal vodopad, kakor da bi človek bil pri kakem miniaturnem niagarsketn slapu. Voda tam pada v besnem drvincu. Pozneje ee umiri. V betonski strugi pa dere umazana voda mirno naprej. Dosegla je višino nad 1 m. Na podlagi vremenskih opazovanj je terenska sekcija ukrenila vse, da je spravila male lokomotive na varno in sicer na vzpenjačo ob Šentpeterskem nasipu. Zavarovala je tudi v strugi položene tire s tem, da je položila na vsakih 10 m razdalje težke kamne, pri vzpenjači pa je namestila do 80 vagonč-kov, napolnjenih z materij -.lom. Davi je voda skoraj pokrivala te vagnnčke in začela odnašati v njih nakopičeni materijah Ko je dopoldne vladalo 5e dokaj lepo vreme, je začela voda v Ljubljanični strugi padati ter je padla za 20cm. Dopoldanski nalivi, ki so se pričeli ob 10, pa so povzročili, ila je Ljubljanica začela znova naraščati. Pri tej priliki je treba povedati, da b' bilo treba jez nad Čevljarskim mostom pravočasno odpreti, ila bi se preprečilo zastajanje in razlivanje naraslih voda na Barju. Predlanski jez ob cukrar-ni je bil tako narejen, da so ga lahko odprli vedno, kadar je bilo potrebno. Zakaj betonskega jezu letos niso tako naredili? Mi nismo strokovnjaki, uvidimo pa, da bi to tudi lotos šlo, če je Slo predlanskim! Sneg na planinah Tako nenavadno spremenljivega vremena v juniju že kmalu ne pomnijo. Po planinah, zlasti na Triglavu, je zapadel nov sneg. Ko se je zgodaj davi zjasnilo, je bil Triglav videti v novi snežni odeji. Naravno, da je nastopilo zato hladno vreme. Najvišja temperatura je danes znašala plus 17 stopinj Celzija, najnižja plus 14. Barometer je sprva kazal dobro, kajti dvignil se je dopoldne od 156 mm za 2 min, toda pozneje je začel zopet padati. Nestalno vreme bo trajalo po dunajski vremenski napovedi še nekaj dni. Upamo, da bo sv. Medard, ki goduje v soboto, napravil pravičen preobrat v vremenu, zlasti v korist našemu, že itak lelos po ujmah mnogo trpečemu kmetovalcu. Znan je namreč vremenski rek: »Kakršen je Medard, tako je vreme mesec dni.« Savinja prestopila bregove Žalec, 6. junija. Radi deževja v ponedeljek in v torek je S'a-vinia zopet prestopila svojo strugo. Grozi velika nevarnost, da ubogim kmetom zopet uniči ves pridelek letošnjega leta. Čas je že, da enkrat že začno resno misliti na popravo nasipa Savinje. Celje, 6. junija. V torek popoldne jc začelo v vsej Savinjski dolini močno deževati in je deževalo skoraj brez prestanka do davi. Že v torek proti večeru je začela Savinja s pritoki močno naraščati in se je bilo bati, da bo do jutra, če dež ne preneha, prestopila bregove, kar sc je tudi zgodilo. V strahu so se odpravili ljudje v torek zvečer k počitku, posebno na ogroženih krajih, ker bi se lahko zgodilo, da bi morali izprazniti stanovanja že ponoči. Ker je močno lilo skoraj do zgodnjega jutra, so Savinja in pritoki prestopili bregove in je voda zalila tudi več kleti. Davi je bil v Celju pod vodo mestni park, Ma- . sarykovo nabrežje, Glazija in okoli ležeči travniki ter travnik na Dolgem polju. Voda je tudi podrla ograjo pri novem mostičku ob izlivu Sušnice v Savinjo, ki je bil narejen po zadnji povodnji. Precej je narasla tudi Voglajna in je svet posebno pri izlivu v Savinjo ves pod vodo. V prvih dopoldanskih urah danes so vode še vedno naraščale, šele okrog poldne so začele upadati. Vreme je še vedno nestanovitno in od rasa do časa malo dežuje, tako, da nevarnost povodnji še ni minula. Drava narasla Maribor, 6. junija. Siloviti nalivi so povzročili hudo naraščanje voda. Drava se je tako dvignila, da je že zakrila tako zvani »nizki« vodomer, kar se dogaja le ob izrednih slučajih. Močno je narasla tudi gladina vode pri Pesnici in drugih okoliških vodah. Če bo deževje trajalo dalje, bo neizogibna povodenj, ki bo povzročila veliko škodo zlasti na travnikih, Nesrečna smrt pod hlodi Maribor, fi. junija. Na Jurčevem veleposestvu v Vurmatu nad Selnico ob Dravi se je smrtno ponesrečil 28-letni drvar Anton Sotošek. Zaposlen je bil s tovarišem Henrikom Rihterjem pri spravljanju hlodov po riži v Semeniški grapi. Sotošek je prožil hlode z visokega kupa v rižo, Rihter pa je dalje spodaj v dolini uravnaval hlode v riži ter jih spravljal v tek. Dajala sta si medsebojno znamenje, kadar je poslal Sotošek hlod v dolino. Naenkrat pa je prigrtnel mimo Rihterja cel sklad hlodov brez svarilnega znamenja, da se mu je v zadnjem trenutku komaj umaknil, Sotoškova znatlienja pa so popolnoma zamrla in utihnila. V zli slutnji se je podal višje ter naletel na strašen prizor. V grapi je ležalo So-toškovo truplo, popolnoma izmaličeno od hlodov. Težka debla so se sprožila iz kupa ter pokopala Sološka pod seboj. Pod silno težo je na mestu obležal mrtev. — Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. P. J. S. SERRARENS, tajnik Mednarodne zveze krščanskih strokovnih organizacij Avstrijski problem Slika rdečih delavskih društev bo izpopolnjena, če omenimo še »svobodomiselce«. V nekem poveličevanju razmer žena je bila ta organizacija imenovana za »kulturno«, bila je pa to prav toliko kot katerakoli socialistična strokovna ali strankarska organizacija. Odpad od vere je, recimo, propagirala prav sistematično. Socializem ne pusti rdečega delavca pri miru niti po smrti. Društvo za sežiganje mrličev »Ogenj«, ki je imelo 167.000 članov, kaže izrazito protiversko smer avstrijskega socializma. Dclavci niso imeli nobenega interesa na tej propagandi, ki pa so jo uporabljali socialisti kot dobrodošlo pšico proti krščanstvu. Več teh organizacij je bilo podpiranih od strokovne organizacije ter stranke, pa ludi od dunajske občine. Tako je dalo mesto na razpolago socialističnim organizacijam mladinske domove^ in igrišča. dajali so jim celo popust pri cestni železnici. Krščanska mladinska organizacija ni imela do vsega tega nikakih pravic: pomenila je le manjšino in še to krščanskega svetovnega nazora. Dunaj pa je obstojal le za rdečkarje. S strašno predrznostjo so izkoriščali socialisti svoje pozicije, samo da bi izvlekli več j>odpor za svoje organizacije. Tako so ugotovili, potem ko je prešla dunajska delavska zbornica v druge roke, da je zbornica podpirala z denarjem, ki so ga dali vsi delavci, samo socialistične strokovne organizacije. Tako je dala zbornica posojilo v znesku 50.000 šilingov društvu stavcev, isto društvo pa je imelo obeneni podpore na leto Din 10.000, zveza kmečkih delavcev je imela posojilo v znesku 50.000 Si-' lingov proti 20 letnemu odjilačevanju, letne podpore £a 4000 šilingov. Za posojila v znesku 10.000 Si-ngov rdečkarski občini Liesung in hotelu »Sobice« v Insbrucku ln socialističnemu strankinemu domu ee sploh niso plačevale obresti, niti sc ni denar vračal. Socialistična strokovna zveza je imela v poslopju delavske zbornice za svoje pisarne v najemu vse nadstropje, pa ni plačala za to do leta 1931 nobene najemnine. Dalje so ugotoviti — sledila bodo temu še druga odkritja — da je socialistična strokovna zveza leta 1933, ko je bil Schutzbund že razpuščen, dala na razpolago dr. Deutschu 100.000 šilingov za »izobrazbo« in propagando. Reči ne moremo, koliko se je porabilo od onih petih milijonov šilingov, ki so jih prenesli socialisti v inozemstvo, za kar so se posebno potrudili socialistična strokovna inter-nacionala in posamezni strokovni tajniki strokovnih internacionalnih posameznih strok, posebno iz Švice in Holandske, za orožje, čeprav govori vse za to, da se je ta denar porahil za nakup orožja v Češkoslovaški. Odkrili bodo brez dvoma še marsikaj zanimivega, na pr. glede visokih plač pri dunajski občini, pa mislimo, da bo to, kar smo doslej navedli, pokazalo socialistično gibanje in njegovo gospodarstvo v Avstriji v dovolj jasni luči. Odkrite razmere so naravnost odurne. Radi tega razumemo, da se je marsikomu odvalil kamen od srca ob zatonu avstromarksizma. Tudi lahko razumemo, če nekateri označujejo propast avstromarksizma kot korak k kulturnemu napredku zapada. To, da je nasprotnik uničen, nas pa ne sme zadrževati, da si ne bi ogledali tudi metod, ki so pripeljale do uničenja. Kajti namen sam Se ne posvečuje sredstva in hudiča ne sinemo izganjati z belcebubom. 2. NASPROTNIKI S0CIALDEM0KRACI.TE Krščanskosnrinlna stranka je nosila v preteklih letih velik del odgovornosti za razvoj dogodkov v Avstriji in to v najtežjih časih. Kot najmočnejša stranka je bila vedno v ladi in določala je tudi kanclerje v večini slučajev. Bila je nn čelu boja proti inaricsizmu, ki je bil v opoziciji od leta 1920 in ki mu je bil nepoznan pojem lojalne opozicije. Na njej je ležala vsa peza dela za obnovo Avstrije, ki je bilo podprto od Zveze narodov, pri tem pa je bila od socialistov napadana in blatena tudi, kadar je izdajala najpotrebnejše ukrepe. S tem si je pridobila največ zaslug za domovino in tej je žrtvovala tudi svoje najboljše može, od katerih imenujemo vsaj dr. Seipla. Preprečiti pa ni mogla razvoja, ki je mogel postati usoden za bodočnost. Heimwehr«vsko gibanje je nastalo že leta 1018 v nekaterih avstrijskih deželah, pa je pozneje zaspalo. Pomembno je postalo to gibanje šele po 15. julija 1927, ko je zažgala druhal. nahujska.ua od socialdemokratskega časopisja, justično palačo in se je pokazal župan Seitz zn slabega čuvarja avtoritete. Heimvvehr je bila reakcija na socialistični teror in diktatorske skomine socialistov. Postala je pa nova nevarnost, ker je tvorila enako kot Schutzbund oboroženo organizacijo, ki se ni uklonila avtoriteti države, temveč je služila politiki svojih voditeljev. Postala je fašistično gibanje, ki so ga podpirale banke in industrija. Ustanovila je kmalu lastno »neodvisno strokovno organizacijo«, ki je bila izrecno rumena organizacija. Tako je bil narejen prepad med njo in krščanskimi organizacijami. Pojav Heimwehra je obudil k življenju še celo vrsto drugih vojaških formacij. Krščanske strokovne organizacije so osnovale »Freihoitshtind«. Potem »o obstojale še Ostnmrkischo Sturmscharen, ki jih je vodil sedanji minister Schussnig in krščanski telovadci. Toda vse te organizacije jx> izjavi nekega socialističnega strokovnega tajnika niso bile napadalne. Vežbali so jih sicer vojaško, imele pa niso orožja, priznavale so avtoriteto države in eo bile vedno pripravljene odzvati se njenemu jiozivu. Priključile so se kasneje tudi Domovinski fronti in priznale njenega voditelja dr. Dollfussa tudi za svojega vodjo, dočim je priznala Heimwehr vlado šele 12. februarja. Od kdaj je bila Heimwohr oborožena? Socialdemokrati pravijo, da že dolgo. Po njihovem za trdilu je prišel v njene roke del orožja, ki jn bil svoječasno prepeljan na Madjarsko. Oborožena naj bi bila z italijanskim orožjem, česar pa nismo mogli ugotoviti. Vemo pa, da je Heimvvehr, ki je imela zadnje čase velik vpliv na politične dogodke, čeprav je dobila pri zadnjih volitvah le nekaj mandatov, imela po svojem prepričanju premalo orožja in da ga je zahtevala še več iz državnih skladišč. Dokler je mogel o tem odločati Vaugoin, ki je bil vojni minister od leta 1922 do 1933, Heim-vvehrovem kot zasebni organizaciji, ni bilo ugodeno. Šele ko je poslal kancler Dollfuss, je dobil Heimwehr 10.000 pušk od države. Pod čigavim pritiskom je storil to Dollfuss, ne vemo. Gotovo pa je bila s tem j>07.icija Heimvvehra bolj ojačena kot je bila z imenovanjem heimvvehrovskih ministrov. Kajti s tem je postala oborožena moč v drža-I vi, ki ni predstavljala prave državne sile. To pa I je nedopustno in je tudi fašizmu od|>rlo vraln ! države. Kajti od tega trenotka dalje je bilo jasno, ; da bo šla Dollfussove vlada v tisto smer. ki jo [ bo predlagala Heimwehr. Heimvvehr je bila protimarksistično gibanje. Njeno odklanjanje marksizma in njeno sovražno razpoloženje do marksizma nista izvirala iz nezadovoljstva nad nezakonito opozicijo socinldetnokra-cije — kajti njena pozicija je bila prav takšna — temveč njenega fašističnega naziranja, ki zahteva izrecno prntisocialistično avtoritativno državo. Heinmehrovci socialdemokracije niso hoteli izpre-obrniti ali poboljšati, temveč zrušiti, čeprav so bili sami stranka, so zahtevali razpust vseh strank, predvsem pa socialistične. Niso bili pa v vsem jiopolnoma edini. Fey hoče še danes restavracijo Ilalishuržanov, Starhemberg pa tega zaenkrat Se noče. Slednji je pripravljen priznati Hitlerja za drugeua največjega evropskega državnika, če bi ta ] priznal Helmwehr za avstrijsko izdajo narodnegr j socializma. Heimvvehr pa je edina v zahtevi po 1 avtoritativni iirotimarkeistični državi. ' (Daljo prihodnjič.) .Stran i. "SLOVENEC c. dne 7. jnnija T«U. Bfcv. m. Ljubljanske vesti: Ostro nadzorstvo živil Kakovost živil v Ljubljani, ki je bila še pred leti zelo poilianjkljva, se zadnja leta vidno boljša iu dviga. Predvsem je to zasluga ostrega nadzor- ' siva živil, ki ga izvajata vzajemno higijenski zavod in mestni tržni urad. Vendar pa so ostale še nekatere pomanjkljivosti, ki sla jih pričela letos oba zavoda odločno trebiti. Dosedanje ugotovitve >n razjasnili! marsikatere zanimivosti s lega polja v Ljubljani. , Tako je na primer higijenski zavod ugotovil, da pokalicn, kakor se prodaja v Ljubljani, nikakor ne odgovarja zahtevam. Do O0% pokalice, kolikor jo je pregledal higijenski zavod, je napravljene iz umetnih estrov in ne iz malinovca, ki vsebuje naravne estre. Domač nialinovec zaradi tega ne prihaja tako v denar, kakor bi zaslužil in precej kmetskega prebivalstva izgubi na zaslužku. Na drugi strani pa odhaja za umetne estre mnogo našega denarja v inozemstvo. Pokalice iz umetnih estrov tudi nimajo nobene hranilne vrednosti, medlem ko pokalice iz domačega malinovca vsaj toliko, kolikor gu ima sad, iz. katerega je nialinovec napravljen. Higijcndski zavod namerava v bodoče konfiscirali vso pokalico, za katero bo ugotovljeno, da je napravljena iz. umetnih estrov. V zvezi s pregledom pokal ir, pregleduje higijenski zavod ludi glavice sitonskih steklenic. Zakon namreč predpisuje za lake sitotiske glavice, ki prihajajo v stik z vodo, da ne sinejo imeti več svinca kakor 1%, vsa druga zmes mora biti iz •ina ali iz aluminija. Dosedanja analiaa pa je ugo-ovila, da imajo le glavice od -1% pa celo do 10% svinca, kar seveda oddaleč ne odgovarja higijen-skim zahtevani zakona. V načelu je higijenski Zavod sklenil, da bo začasno za gotovo dobo pustil v prometu tiste glavice, ki imajo največ ~>% svinca v sebi. vse druge pa morajo takoj iz prometa. Glavice sitonskih steklenic morajo biti v bodoče ali iz čina ali pa iz aluminija. Mariborske vesti: Pohorje in morje Za sončenje Salvira olje in creme Velika izbira kopalnih čepic Vrogerija OCanc v nebotičniku in Židovski ulici J. 0 K Sv. Primožu nad Kamnikom priredi v nedeljo, 10. t. nt. izlet Društvo rokodelskih pomočnikov. Kdor se želi udeležiti, naj se zglaei danes ali jutri zvečer ob S v Rokodelskem domu. Sv. maša je to nedeljo pri Sv. Primožu ob 10 dopoldne. Q Poziv vsem narodnim društvom in meščanom. V četrtek 7. junija ob 20.32 dospe v Ljubljano na glavni kolodvor skupina izletnikov, članov Udru-ženja Franco-.iugoslav in Udruženja Poali d'Orient. Izletniki prenočijo v hotelu Miklič-Metropol. Drugi dan si ogledajo Ljubljano in ob 10.02 nadaljujejo [>otovanje do Kranja. Istega -dne se odpeljejo ob 13.05 do postaje Bled-Lesce. 0. junija obiščejo izletniki Bohinj in izvir Savice. 11. junija zapuste našo domovino pri Jesenicah. Ekskurziste vodi g. Pjer Doljak, pred. Udruž. Kranko-Jugoslav. Podpisani odbor prosi za številno udeležbo vseh narodnih društev in ostalega občinstva pri sprejemu in odhodu pretit i 1 i h nam francoskih gostov. — Odbor vojnih dobrovoljcev, Ljubljana. 0 Tnjsko-proinetna razstava v Frančiškanski ulici, brez, vstopnine, odprta od 11 do 1. 'T) Realne eksekucije in drugo v maju. V zein 'jiški knjigi ljubljanskega okrajnega sodišča je bilo maja letos zabeleženih pri "7 posestvih po realnih eksekucijah na raznih terjatvah, osobito na davčnih zaostankih in drugih javnih prispevkih 608.313 Din. Najnižji znesek je bil zaznamovan 170 Din, najvišji pa 32.lOo Din. Z realno eksekucijo je bilo vknji-ženih na nekem posestvu tudi '265 avstr. šilingov. Pri 21 poseslvili je bilo uvedeno dražbeno izstopanje. Poganjajoči upniki zahtevajo skupno 173.883 Din. Dražbeno postopanje je bilo uvedeno proli nekemu posestniku zaradi 120 Din. Najvišji znesek pa je znašal '10.800 Din. Uvedeno je bilo 20 prisilnih uprav za skupno vsoto 477.856 Din. 0 Tržni dan na včerajšnjo sredo je bil dokaj živahen. Nakup pa je bil srednji. Kmetje so pripeljali na Šentpeterski nasip 5 voz starega krompirja. Zanj so zahtevali sprva 2 Din za kilogram, pozneje Najvoč zlorab se je včasih vršilo pri dišavah ko je prihajala v promet ponarejena paprika, po- I per, cimet in drug«! dišave. Te zlorabe so sedaj temeljito izkoreninjene, kar so |>okazale tudi kemične analize odvzetih vzorcev. W.)% teh vzorcev odgovarja vsem zahtevam. Kodki slabi vzorci jki ponavadi kažejo, da se je dišava pokvarila ali da so je v njej za redi I mrčes. Večji primer ponarejanja živil je zavod odkril sedaj, ko je ugolovii liavarirano kavo. Kavo nam reč nekateri trgovci in razpečevalci barvajo, kar pa zakon strogo prepoveduje, ker sc s tem kakovost kave navidezno dvigne iu to vara ljudi. V Ljubljani je v prometu precej barvane kave. Higijenski zavod vodi tudi nadzorstvo nad raz niini mesnimi izdelki, kakor nad hrenovkami, klobasami, raznimi vrstami salam itd. Svojčas so mesarji naniešali v hrenovke in klobase precej moke. To je sedaj kar iztrebljeno in je v tem nadzorstvo po|Kilnoma uspelo. Pač pa se opaža, da so skoraj vsa čreva pobarvana, kar je zopet prepovedano. Mesarska zadruga je bila že opozorjena, naj obvesti članstvo, i;..j tega ne počno dalje, čez nekaj tednov pa bo higijenski zavod že pričel pleniti take mesne izdelke. Moka je v splošnem v Ljubljani dobra, le kruh je hil zadnje čase premalo zapečen in luknjičav. Na opozorilo tržnega nadzorstva so pričeli peki peči malo boljši kruh, ki je bolj zapečen. Priporočljivo iz liigijenskib razlogov tudi ni rezanje kruha kup- : ceni. Higijenski zavod in tržno nadzorstvo bosla skušala vplivali, da bodo imeli peki vedno dovolj malih hlebov in štruc za tiste, ki bi radi malo količine, lako da pekom nf bo Ireba razrezovali ve- . likih hlebov. V splošnem se opaža, da so bigijenske raz- i mere v Ljubljani dobre. So pa vmes seveda stvari, ki ne odgovarjajo in le poskušajo počasi odstraniti, i so ga prodajali po 1.50 Din kilogram. Novi krompir je sedaj po 3 do 4 Din kilogram. Imamo že domač zgodnji krompir. Sadni oddelek na živilskem irgu je ltil srednje založen, kajti torkovi nalivi so povzročili, da ni bil dovoz češenj tak, kakor so ga pričakovali. Domače češnje so bile od 3 do 4 Din, boljše od 5 do 6 Din kilogram. Vrtne jagode so prodajali |x> 3 Din liter, boljše so bile dražje. Gozdnih jagod je bilo zaradi slabega vremena prav malo. Bile so po 3 Din liter. Borovnic jc na Irgu vedno več. Bile so po 2 Din liler. izredno mnogo je bilo gob-lisičk po 1.50 Din liter, jurčkov prav malo. Na trgu so se pojavile prve marelice iz Novega Sada. Bile so od 14 do 16 Din kilogram na drobno. © škoda pri košnji. Ravno, ko sp je pričela v ljubljanski okolici košnja, je nastalo ludi deževno vreme. Po ljubljanski okolici, po Barju in na ljubljanskem polju je sedaj polno travnikov, ki so že pokošeni, pa kmetje niso imeli več časa, da bi, spravili seno. Take snežne kopice, oziroma komaj pokošeno, pa že mokro seno, nudi prav žalostno sliko. Kmetje so se letos veselili lepe trave, dež pa jim je uničil mnogo najlepšega sena. Trbovlje Kopališče Piesfany v dolini Vagn OSH. Zveple no blatne kopeli pomenijo ozdravljenje reume, protina. ibiasa — krabue promenade, okrevališče. Natančneje Uro-ircrija Gregorič, Ljnbljana, Prešernova 5. Občinske volitve. V Uradnem listu so razpisane občinske volitve za občino Trbovlje in Dol-ilraslnik 1 za 22. julija. Griža razsaja. V občinsko bolnišnico za nalez- j Ijive bolezni, ali kakor jo na kratko imenujemo izo- ' , liruico, so prepeljali pet na griži obolelih oseb. I Verjetno, da jim bo sledilo še več. Precej let je že j bil mir pred to nerodno boleznijo, sedaj pa se je zopet pojavila. Bolezen pospešujejo slabe prehra-njevalne razmere. Kamnih Semenj bo zo|)et v torek v Kamniku. Na zadnji seinanji dan so se kmetje pritoževali, da jc na živinskem semnju premalo strogo odmerjen prostor za rogato živino in prašiče. Kritika je nastala menda zaradi tega. ker je konj, vprežen v voz s prašiči, nevarno udaril kravo. Prepričani smo, da bo za torek |x>skrb!jeno, da bo rogati živini strogo odločen |oseben prostor. Zaradi obilnega dežja so se razlili nekateri po-toki |x> kamniški okolici, predvsem okrog Komende, Suhega dola in dalje proti Trzinu. Voda je ponekod poplavila |olja iu travnike, na katerih že p>ar dni leži pokošena trava, katere ljudje niso inogli posušiti in spraviti domov. Kjer je žito količkaj gosto, je skoraj povsod poleglo, po travnikih pa je polegla trava, ki je letos izredno visoko zrasia. Ce dež ne bo ponehal, bo jionekod uničene precej krme, pa ludi škoda na žiitt bo znatna. Maribor, 6. junija. i Včeraj se jr vršila na mestnem načelstvu ! •»rja mladinskega odseku, na kateri se jo odlo- | čevalo o usodi nudili prosilcev, ki so potrebni ' nujnega oddiha iu okrepitve na svežem, zdravem zraku. Odsek je imel težko nalogo izbrati izmed 250 prosilcev 40 res najpotrebnejših in najrevnejših, ki jili pošlje mariborska mestna občina letos v Počitniški dom pri Sv. Murtjnu na Pohorju nu lo|>e in prijetne enomesečni: počitnice. Prva partija dece gre nu počitnice na Pohorje že v nedeljo, 10. juniju ter bo sestavljena po večini iz. otrok, ki jim plača vzdrže-vnlnino inestnn občina. Letos sc je izbira izvršila na podlagi dosedanjih izkušenj na najbolj jiruktičen način. Prvi zlior se je poveril šolskim vodstvom, ki najbolj |mznajo zdravstvene in premoženjske razmere malčkov. Na podlagi predlogov je v poštev prilutjajočo deeo preiskal meštni šolski zdravnik, ki je z zdravniške plati izbral take. ki so boleh ni ter potrebni nujne okrepitve. Na to je vodstvo mestnega socijal- □ Kon/.ul Remerand v Mariboru. V nedeljo, 10. t. m. bo prvič obiskal Maribor novi francoski konzul v Ljubljani G. Remerand. Na čast odličnemu gostu bo |irireit zmagovitega pohoda na Gosposvetsko polje. Potek svečanosti je motil silen naliv, radi česar so se morale vršili v notranjih prostorih vojašnice. Poveljnik polka podpolkovnik Miliaj-lo Radovanovič je gostoljubno sprejemal številne goste, med katerimi so bili poveljnik mosta general lfadžič s častniškim zborom, mestni župan dr. Lipoid. predsednik okrožnega sodišča dr. Žiher, vjiok. gimn. ravnatelj dr. Tominšek. zastO|>nika srezkih načelstev podnačeluika Ei-letz in Modrijan, zastopnik policije nad komisar Kos. gimnazijski ravnatelj Mastnak. upravnik |)ošte dr. Irgolič. kaznilniški ravnatelj Vrabl in drugi. Po blagoslovitvi, ki sta jo izvršila garni-zijski duhovnik Pavle Zavadlal in prota Тг1н>-jevič, in sečenju kolača jc imel poveljnik polka ognjevit nagovor na vojake, v katerem je obrazložil pomen spominskega dne. □ Zdravniška imenovanja pri OUZD. Za zdravniškega vodjo maribor. ekspoziture OUZD je imenovan za blagopokojnim dr. Jankovičem dr. Sekula Jože. Na njegovo mesto je imenovan pri mariborski ekspozituri dr. Jurečko. Imenovanje se je izvršilo na torkovi seji uprave OUZD v Ljubljani, potrditi ga pa mora še Osrednji urad v Zagrebu. □ Poroke. V mariborskih cerkvah so se poročili zadnje dni: Meglar Ignacij, kovač in Ir-šič Alojzija: Leskovar Anton, posestnik in Medved Marija: Močivnik Matija, kmetski sin in Kugovnik Štefka: Donian.jko Anton. |K>s. sin in Kocuvan Terezija; Krajnc Andrej, tov. delavec in Rola Terezija: Ledinek Herman, ključavničar dr/, žel. in Krajnc Frančišku. — Novopjoro-čencem obilo sreče in blagoslov«! □ Drag tobak. Krošnjajstvo s tihotapljenim hercegovskim tobakom, takozvano »škijo«, se je zaneslo tudi v Maribor in jc baje v zadnjem času v živahnem razcvetu. Seveda so organi finančne kontrole tihotapcem kakor kupcem ostro za petami ter je nakup vsake količine tobaka združen z velikimi nevarnostmi. Kako drag je lahko takle tobak, dokazuje denarna kazen, ki jo je izrekla nedavno ljubljanska finančna direkcija. Za 400 gramov tihotap- ! ske tobačne robe bo moral plačati neki gos|)od 1 650 Din monopolne takse. 1890 Din denarne 1 globe in 200 Din običajne kazenske takse, skn- no-poLitienegu urada zopet samo še enkrat preko svojih kontrolnih organov in mestnih mladinskih nadzornikov |iroučilo podutke, ki s« jih ugotovila šolska vodstva. Iz teh izbir so nazadnje dobili 250 kandidatov, i/ katerih bo sedaj mladinski svet izbral naj|iotrebnejšc. Za Pohorje jc to že izvršil, /a morje pa bo imel šc posebno sejo. Na ta način se je preprečil prevelik naval prosilcev, ki čestokrat niso bili upravičeni za uživunjo ugodnosti, ki pridejo v |>oštcv res v najpotrebnejših slučajih, ugotovila se je j)u ludi višina prispevku, ki ga bodo v nekaterih slučajih laliko starši malčkov utrpeli ter tako pripomogli, da se bo |>oslalo lahko šc ^eč otrok s sredstvi občine. Letošnja akcija je. pokazala, da so sredstva, ki jili je določilu občina /a te svrlie v proračunu, premajhna. Dosedanji us|>elii v vzgojnem in predvsem v zdravstvenem pogledu, ki so se dosegli v počitniških kolonijah na Pohorju iu na morju, dokazujejo, da bo treba temu načinu mladinskega skrbstva posvetiti še več jiužnje in več žrtev. paj 2780 Din. v nasprotnem slučaju pu ga čaka primeren za|>or. П Mariborski bojevniki so imeli v torek zvečer v Narodnem domu sestanek, ki ga je otvoril in vodil ravnatelj Mestnih podjetij Peric. Razvila se. je živahna debata glede ra/.nilt organizacijskih vprašu j v zvezi /. bližnjim občnim /.borom. Debate so se med drugimi udeležili gg. Koštomaj, Sachs, tir. ŠnuderI, dr. Kacafura in dr. Piehler, ki so podali tozadevno nekaj konkretnih predlogov. Ustanovni občni zbor mariborske krajevne organizacije bo dne 14. t. m. Q Mali trg je bil včeraj živahen in dobro založen. Cene so bile včeraj nižje, kakor zadnjo soboto ter se. je dobil pur piščancev že /.a kovača, nov i krompir po 4 Din, stročji fižol po 8, izluščen grah |>o 6, kumarice po 1, ohrovt j)o 1.50—2, buče 2, glavnata salata po 0.20—0.50, črešn je (io 1—2 Din. [3 Po ceni meso. Jutri v četrtek se proda od 7 naprej na stojnici za oporečno meso pr.i mestni klavnici 150 kg svinjskega mesa po 8 Din, in sicer iui osebo do 2 kg. П Kradejo kakor srake. Dan za (lupin so nu vrsti tatvine. Včeraj sta poslala žrtvi neznanih dolgoprstnežev služkinja Matilda Lindcn-tal in izvošček Martin Pttvalec. Prvi je izginila zlatu ura z zlato ovratno verižico, vse skupaj v vrednosti 650 Din. drugemu pa jc nekdo suni) 400 Din vredno odejo s kočije. „Uubtduj" Жнпаи, milo, da Jtcfio- &do- ^edU Celje & Konec pouka na gimnaziji. Včeraj jc bil i zaključen pouk na tukajšnji gimnaziji. Sedaj se 4io začela mala in velika matura. Kapelica v Komenskega ulici bi bila nujno |x)trebna popravila. Ko so lansko lelo prenovili križ, so pozabili na kapelico samo. Ker je kapielica umetniške vrednosti, zato bi se pač spodobilo, da bi se na njo malo bolj pazilo. iS Smrtna kosa. V bolnišnici sta umrla 71 letni upokojeni rudar Franc Grobelnik iz Pelrovč in 30-ietni drvar Josip Ferlin iz Kozjega. N. v tn. p.! .& Obnovitvena dela na nekaterih stavbah v Celju lepo naj>redujejo. Zadnje dni smo pa opazili, da so začeli z delom tudi še pri nekaterih novih hišah. Vse to je znamenje, da kljub veliki denarni kriz delo ne počiva. & Zgradba gnojišč in gnojiščnih jam. Kr. banska uprava bo letos prispevala k nabavi cementa za napravo gnojišč; obrazci prošenj so na raz|x>lago pisarni občinskega urada ua Bregu, kjer naj sc oglase reflektanti iz okoliške občine do 20. junija 1934. Na jx)znejše prošnje se ne bo mogla ozirati. Ptuj JVazznanilct svo.i rodni mesečni sestanek z zanimivim poučnim predavanjem. Celie Ljubljana c Pevsko vaja tCcljskerja Zvona«. N'oco.i oh 20 ima mešani zbor ( eljskcga Zvona vaio. Radio ! Koncert A kade muk epa pevskepa :borti bo po fiovljeu v nedeljo, 10. junija ob l jtopolilne po izredno znižanih cenah, tako da se ga bodo mogli udeležiti ludi vsi oni. ki se sieer koncertov ne morejo udeleže vati. Na koncert posebno opozarjamo nase podeželske pevske /bore in širše občinstvo, kateremu je ta kon <*ert predvsem namenjen. Akademski pevski /.bor bo izvajal na tem koncertu is! i |»rograiii. kol ta jc pel lirelekli mesce v Inionu. Pred prod aja vstopnic l»o o«l četrtka dalje vsak dan dopoldne in popoldne pred veliko uuionsko dvorano. I Tretji nastop pojencev šole Glasbeni Matice ob koncu letofinjcga Šolskega leta bo v ponedeljek. 11. Junija ob 18 v filharmoniči dvorani, (»lavni del sporedu tretjega nastopa šole (ilasbene Matice i/.vaja mladin ^ki zbor pod vodstvom prof. Viktorja Sonca ter nila dinski orkester pod vodstvom prof. Karla .leraja. Oba skupaj, zbor in orkester, pa bosta izvajala dve nn.ino vejši \dnniicevi skladbi: Bajko in Kresnice, za šolo, /bor. govorilni zbor in orkester ter s skioptičnimi sli kaini. 1 Starše in pojenci šole Glasbene Matice opožar lamo, da je pouk na soli po običajnem urniku do 28. Junija. Prosimo, rla gojenci redno obiskujejo pouk. I Zodrupe (tria enih uflnibenc.ee j p \nhavljolno adriif/a uxluihencev driacnih icle.nic r Ljubljani po z i v a j c» svoje člane, dn se udeleže zadružnega /borova n ja. ki bo danes ob 10..10 v dvorani OI ZD v LJubljani. Miklošičeva cesta. Poročajo o delovanju Zveze nabav ijalnih zadrug državnih uslužbencev iu o njenem XIII. kongresu v Sarajevu tov. direktor Rclsner Josip, Por Vič Ivan In Cerček Srečko. 1 Nočno službo imata lekarni: »lr. Piccoli. On nnj-eka cesta 0, in mr. Uakarčič, Sv. Jakoba trg !». Druffi hraii Kamnik. Skioptično predavanje o Bolgariji, deželi rož . bo imel v petek ob '20,30 v kino dvorani Bolgar g. Parnporov. Govoril bo v esperantskem jeziku. ki gn Iki sproti prevajal v slovenščino g. 1. Kra sne slika bolgarskih mest. gora itd. nas bodo pobližje seznanile z bratskim bolgarskim narodom. Dni pri Ljubljani. Cerkveni i>ovski zbor priredi v nedeljo, 10. .junija oh 4 popoldne za kritje stroškov prenovljenih orjrol v farni cerkvi koneerl z bogatim sporedom. Vljudno vabimo zlasti vse Karane in sosednje pevske zbore. Cerkveni' vestnih \a praznik /trese. Srca Јстноесџа in eso osmino bo v tiršulinskl cerkvi oh «i /.ju! raj sv. m a An / blagoslovom, % večer oh pol b govor in litanije z МадоМо voiii. V nedeljo. 10. junija odpadejo litanije ob t po imldne. K številni udeležbi vljudno vabi cerkveno predstojnici vo. Глг nočne častilce se. HeHnjepa Telesa vabimo. • I a se v obilnem številu udeleže molitveno nre v cerkvi presv. Srca Jezusovega danes od 21 do 22 preti iz postavljenim Najsvetejšim, Molili bomo iz knjige Večna molitev tretjo uro v čast presv. Srcu Jcuso* emu, nato pa odlomke iz druge pol ure. Programi Radio Ljubljana: Četrtek. ;. junija: 12.]."« Plošče 12.45 Poročila 1.1.00 Tas. plošče IS.0i» O človeku (dr. Božo Skerlj) 18.30 Srbohrvaščina (dr. Mirko Rnpel) ш.1и) PloSČe po željah 10.30 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) 20.П0 Glasbeno pre i da vanje 20.:t0 Ženski tercet (seslre 1'čak) 21. .10 Radio ! orkester 22.00 f*ns. poročila 22.1.") Prenos z velesejma. Drugi programi t Nase diiastvo Maribor Tv. Ofični :hor oro'nitkih npok'ojcnerr r Mariboru V nedeljo, 10. junija ob 10 bo v restavraciji Seniea v Mariboru. Ta'Jenbaehovn ulica, občni zbor podružnice »Društva oružnlšVih upokojencev za dravsko banovino. Vabimo vse trg. čl,.ne in tudi nečlane orožniško tipoko Jence in njih vdove s profinjo, da sh zbora sigurno ude leže. — Predsednik podružnice: Princi, I. r. m Izobraževalno društvo r Košakth ima prihod njo nedeljo ob 16 v društvenih prostorih v Počchovi .Ikadetnlki! Jutri, v potek, oh K..10 bo v kapeli pri oo. jezuitih skupna služba božja /a ^klo.p šolsketra leta. Nocoj, na predvečer, oh 20 istotam govor in blagoslov. Pridite! Slovenska dijaška :ve:a jirlredi na praznik presv. Srca Jezusovega versko proslavo za akademike v kon gregaeijski kapeli pri oo. jezuitih. Vhod > cesto. Spored: V četrtek ob 20 blagoslov in premišljevanje: Od pad naše dolie od načel Kristusa Kralja Jo največji problem mlade Intflligenec (govor in ugovori). — V petek ob 0.80: Spravna božja služba na čast presv. Srca Jezusovega. — Vsa prireditev bodi zadostitev ln suva va, Tc f io darujejo akademiki presv. Srcu za ves nafc narod. Zalo pridite v častnem štovilu' (''KTRTKK. 7. junija: Hclfjrari: 10.10 Lahka gl. 20.00 Simfonični koncert (dir. Brezovšek) — Za oreh: 20.00 Belgrad Dunaj: 17.1."» Japonska klavirska gl. 10.lo Zabavni konc. 21.15 Gauguiu lovi tonino, reportaža — Rudiinjiešta: 19,00 Zab. gl. 20.On Plošče 21.15 Pregled 21.50 Kitare — Milan-Trst: 20..15 Tosca, opera. Pneeini — Iti m: 20.45 Zbor poje, viol. solotočke — Prapa: 10.10 Hanaškc pesmi 10.15 Bolgarsko pesništvo 20.15 Aktuelna diskusija o presnovi sveta 20.10 Viol. konc. tirati-stava: 10.Hi Slovaško nar. postni Varšavo: 10.15 l.ah ka gl. 20.12 Poljske pesmi 21.12 Viol. «1. — l .sa ,\eni 6ija: 20.15 Beethovnov konccrt. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA (Začetek ob 20) četrtek, 7. junija: OolJfiHinnov. Premijern. Red C, Petek, 8. jnni.la: Rratjc Karama:orl. Rcit B. Soboln, !>. .Iuni.in: flol.frmanor. Rcil A. Nedelj«. Ift. jiinijn, ol) ir,: Kuthinta prirrrlilrr r f>n' m/f/fri«. I,dno gledališče v Tivoliju. Izven. One oil S do 211 Din. OPERA (Začetek ob 20) tVtrtek, 7. junija: Zaprto. Petek. S. Junija: Kalin Knbnnnrn. Red (Vtrtek. Sobota, П. junija: Poljtka kri. Izven. Cene od Ja Din navzdol. Nedelja. In. junija: Trubadur. OoHtnJetn Zlnka Kune iu Pavel Miirioa Vlr.lw.iO. Uvcu. Razstava ročnih del in risb. Plujska realna gimnazija je razstavila vrsto ročnih del in risb svojih dijakov in dijakinj. Ogledali smo si razstavljene predmete in slišali tudi mnenje obiskovalcev in lahko mirno trdimo, da so vsi izdelki prvovrstni in tudi risbe in ostale slike umetno izdelane. Nekatera dela kažejo, da imamo v naši mladini tuk. realne gimnazije res talente. K tej razstavi čestitamo našim prirediteljem in dijakom, ki j so |wkazali svoje sposobnosti. Pogreba sodnega sluge Ivana Bedrača se je udeležila velika množica ljudi, kar je dokaz, kako jc bil pokojni priljubljen pri občinstvu in pri svojih predstojnikih. Cerkvene obrede je opravil gosj). prošt dr. Žagar ob asistenci prof g. Cajnkarja iu p. Mirka. (i. prošt sc je v ginjeuih besedah poslovil od pokojnika, ki je* bi 1 tudi član kongrega-cije ajX)Stolsfva Pokojnikov predstojnik g. višji sodni svetnik dr. Poznik je istotako naslovil nanj prav lejie besede in ga orisal kol velikega moža. ki jc bil vedno pošten, zanesljiv in zvest v svoji službi. Poroka. V cerkvi sv. Petra in Pavla v Plujr sta se poročila Jožef Grdina, železničar, in Marija Tilli. zasebnica. oba iz Ptuja. Obilo sreče! Učenko sprejme takoj Tiskarna sv. Cirila, podružnica Pitij. Ponudbe s spričevali je poslati v Maribor. Brežice Pevski koncert. Naš cerkveni mladinski pevski /bor je zopel poka/.al sadove svojega dolgotrajnega truda ob priliki drugega javne-j ga nastopa. Nekoliko* šibkejši kol lansko leto, I pn toliko bolj uglajen iu zvočen je nastopil pod vodstvom svojega agilnega pevovodjo g. Vlada l.empla in nam odpel I" slovenskih narodnih iu umetnih, mestoma težkih skladb tako gibčno in precizno, da je presenetil vsakogar. Občinstvo, ki je dvakrat napolnilo dvorano, je rla In duška navdušenju z dolgotrajnim odobravanjem po vsaki pesmi. Višek sla dosegli skladbi, spremljani z orkestrom: Mačka, miš in miška« in pn Petrlinčkova zenitov«, posebno slednja, ki so jo morali obakrat ponavljati Našim malčkom čestitamo ob ponovnem \spic-hu in jim kličemo: le kroja/no naprej jki začrtani pnili! Pension Ne tenka samo 100 m od kopališča. Soba s popolno oskrbo 50 do 55 Din za osebo. Izvrstna kuhinja. Park v neposredni bližini. — Pension »Nevenka«, Novi Vinodol, Hrv, Primorje. Sem in tja po Zagrebu Nekaj z odra, nehaj iz življenja Nedavno bo priredila dekleta Našega doma >prosvetni večer«, ki je bil prva javna prireditev le naše ustanove. Vreme — nekoliko dežr.vno, torej za prireditev pod streho prav ugodno — je doprineslo svoje; največ pa so se.veda storila dekleta sama, da je bila dvorana do kraja polna. Občinstvo so bile v glavnem dekleta, bilo pa jo tudi precej gospa in drugih gostov. Vsekakor jc že ta stran prireditve pokazala, da jn Naš dom ustanova, ki si je pridobila prav veliko simpatij in ima prav lepe možnosti za uspešno delovanje. Ima pa pred seboj tudi nepregledno polje delavnosti! Otvoril je prireditev njen predsednik .dr. Marjetic s pozdravom in govorom o »Slovenskem dekletu«. Potem jc dekliški zbor zapel nekaj prav lepih pesmi, nekaj za šmarnice, nekaj pa — izbran venček — narodnih motivov. Občinstvo je bilo presenečeno. Kakor veder, svetel sončni žarek v deževno popoldne, je posijalo to njihovo petje. Sledilo je nato predavanje gdč. Švigir, ki jc po hrvaško spregovorila o dekliškem vprašanju. Z ostro lučjo je posvetila zlorabe, katerim je pogosto izpostavljeno dekle v nekaterih družinah, kjer je pes bolj upoštevan, kjer si brezvestni gospodarji dovolijo s svojimi nameščenkami vse možne grdo-bije in nečednosti. A zaščite brezbrambno dekle nima nikake! Tukaj zeva občutna vrzel v zakonodaji, ki jo bo treba izpolniti. Tudi je še bodočnosti prepuščeno, kako naj ee smotreno izvede soci-jalna organizacija za dekleta, kolodvorski misijon. Predavanje je izzvalo veliko navdušenja. Ros je, da so premnoga dekleta prave sužnje, le da onih «mi-lo9tljivih», na katerih račun je to šlo, ni bilo nič poleg. Bilo je precej gospa, toda le take, ki so svojim uslužbenkam dobre — kako bi se sicer sploh kaj zmenilo za lo, kflj ianajo dekleta med seboj. Tistim gospom so bila ta izvajanja kar preostra, češ, samo naše napake bi si hotele ogledovati, a tudi dekleta niso vso za vzor ... Zadnja točka je bila lepo uspela predstava <"Moderno suženjstvo), ki lepo povdari to misel, da jc globoka vora ona najmočnejša opora izkoreninjene mladenke, ki ji bo v težki uri dala tolažbo in pomoč. Bilo je do solz ganljivo in kol lepe šmarnice je niajniku primerno končala igrica pri Marijinem oltarčku. Prireditev je nedvomno precej doprinesla k zanimanju za Naš Dom . katerega naloga je, da zbira, vzgaja, izobražuje, varuje in posreduje za Silna suša v Ameriki Iz pisma slovenskega rojaka iz Clevelanda v Ameriki, datirano z 18. majem, povzemamo tole poročilo o ameriških razmerah: »Pri nas so še vedno slabi časi. Nič še ne kaže, da hi se kaj na bolje obrnilo. V«io pomlad ni bilo skoraj nič dežja. Po mnogih krajih je suša uničila vse žito. Zraven pa je hud veter odnašal z njiv prst in mlado žito. drugod pa s tem vse zasul. Na ameriškem zahodu je to napravilo kmetom na milijone dolarjev škode. Na nekatere cesle je veter nanesel toliko zemlje, da so morali ceste orali s snežnimi plugi. Drugod so začelit goreti gozdovi, drugod so zopet prišli velikanski roji kobilic, da bodo uničile, kar je ostalo od suše. Mnogo živine je poginilo od žeje, ker so se vode posušile. V lake kraje so morali vodo dovažati po železnici. Po tovarnah se slabo dela. Vsepovsod stavke, ker ljudem niso skoro nič plačali.« Sprejem v škofijski zavod sv. Stanislava Na Škofijski klasični gimnaziji v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano se bodo vršili sprejemni izpiti za 1. razred dne 22. iu 23. junija. K sprejemnemu izpitu se bodo pripustili samo tisti učenci, ki nameravajo prositi za sprejem v zavod in so se rodili v letih 1921 do 1924 ter so dovršili vsaj štiriraznadno osnovno šolo. Kjer je 5 ali (j razredna šola, navadno ne zadostujejo samo 1 razredi, ampak je treba zaradi slovničnega znanja vsaj 5 razredov. S 5 Din kolkovane prijave za sprejemni izpit naj se do 15. junija 1934 prineso ali pošljejo ravnateljstvu škofijske klasične gimnazije v št. Vidu nad Ljubljano. Priloži naj se: 1. šolski izkaz (knjižica), 2. rojstni in krstni list, 3. dopisnica z natančnim naslovom, da bo moglo ravnateljstvo prosilca pravočasno obvestiti, kateri dan naj pride k izpitu. Kdor naredi sprejemni izpit, s tem še ni sprejet v zavod, ampak (nota v ta namen pri vodstvu zavoda vložiti še posebno prošnjo, ki je pa ni treba kolkovati. Sprejemajo so lo telesno zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev; zlasti laki, o katerih jc upati, da so bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovniškemu stanu. Prvi namen zavoda je namreč vzgoja duhovniškega naraščaja. Zato se daje vsem dijakom temu namenu primerna vzgoja, četudi so nihče ne sili, da bi moral iti v bogoslovje, ako nima za lo veselja ali poklica. Prošnje za sprejem v zavod se sicer naslove na škofijski ordinariat v Ljubljani, a prineso jih starši oziroma njihovi namestniki osebno vodstvu zavoda v Št. Vidu, in sicer najbolje na dan sprejemnega izpita, da si lako prihranijo dvojno pni. Ob isti priliki predstavijo vodstvu tudi dečka, da ga osebno spozna. Za sprejem v zavod sv. Stanislava pa lahko prosijo tekom meseca julija tudi taki učenci, ki bodo naredili sprejemni izpit na katerikoli državni gimnaziji. V tem primeru morajo prošnji za sprejem priložiti šolski izkaz s potrdilom o opravljenem izpitu ter rojstni in krstni list. V II., 111. in fV. ginin. razred se sprejemajo samo dobri in nepokvarjeni dijaki s klasičnih gimnazij, 7. odličnimi in prav dobrimi izpričevali. Ponavljale! sc ne sprejemajo. Prošnji za sprejem naj prilože. zadnje šolsko izpričevalo ter rojstni in krstni list. Priglasiti se morajo tekom meseca julija, avgusta se nc sprejemajo več. Letno plačilo se določa po izpričevalu in gmotnih razmerah dotične družine. Najvišje plačilo za dečke ljubljanske škofije znaša za celo šolsko leto <>000 Din; za dečke iz drugih škofij pa 7000 Din. Plača se lahko tudi z živežem po lekočili tržnih cenah. Uhožniiu prosilcem z odličnimi izpričevali se ta znesek primerno zniža. Ce ee dijak dobro izkaže, s pridnostjo, pobožnostno in vljudnostjo, uživa glede plačila v nadaljnjih razredih še večje ugodnosti. Odličnim dijakom kmečkih in delavskih staršev se naklanjajo tudi razne podpore, v kolikor so pač vodstvu na razpolago. - Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig itd., le dobe o priliki zglasitve v zavodu. Vodstvo zavoda sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano, službe našim dekletom, katere življenje zanese v zagrebško mesto. Na zagrebškem odru so z največjim uspehom podaja v tej sezoni šliridejanska drama Josipa Ko-sora »Požar strasti . Že. šostnajstič je bilo v torek napolnjeno veliko gledališče, ko je bila drama predvajana v Čaet bolgarskega pen-kluba, v navzočnosti avtorja tega dela. — Snov je zajeta iz slavonskega kmečkega življenja. V realističnih barvah je naslikana grabežljivost, s katero je navezan (iuša na nekaj brazd sosedove zemlje, kako v tej strasti zgubi vsako prevdarnost in se ne ustraši ndbene podlosti in zločina. Njemu in njegovemu sinu stoji nasproti plemeniti Ilarijc Salič s sinom llijo. Njega huje boli zloba nego storjena škoda, lako da tudi on v globoki bolesti zgubi trezno presojo dogodkov in si predstavlja vse dogajanje kot boj tned Bogom in črnini« in globoko potrt meni: »črni je močnejši«, V silni napetosti se odigrava drama vse do zadnjega, kjer v zadnjem dejanju privihra z vozom 1111 pozorišče (iuša s sinom, da še na svatbi, ko se ženi njegovega nasprotnika sin, osramoti njega pred zbranimi svati, češ, da je strahopetnost ono, zaradi česar mu odpušča storjene krivice ... Tedaj pride preobrat in Hilarij in Ilija se vržeta nad zasmehovalra. Ciitša in njegov sili obložita na mestu mrtva, tako, da je le nazadnje «6rni» podlegel. Radi žive miselnosti in kar najbolj vernega podajanja kmečkega življenja in miselnosti predstavlja to delo pravo umetnino, ki je. zrastla iz globokega poznavanja življenja in umetniško tvor- i nega duha avtorjevega. Tudi slovenskemu odru in ; občinstvu bi bila storjena lepa usluga, če hi se to ! delo pokazalo v slovenski obleki. Docela nasprotna je usoda Golarjeve Vdove Rošlinke», ki jo jo za hrvatski oder komponiral j Dobronič, a režira 1 Hinko Nučič. Kar se lice glasbe in uprizoritve same, je stvar dobro izpeljana. Igrano je prav dovršeno, le glede nekaterih podrobnosti v narodni noši Iii se moglo ugotoviti, da niso j bile točno zadele. Delo samo vsebinsko je pa slovenski javnosti že preveč poznano. Zagrebška kritika po premi.je.ri se je izražala dosti pohvalno — j repriza je pa te pohvale demantirala, ker je bila 1 udeležba jako skromna — čeprav v nedeljo zvečer in pri znižanih cenah... Smelo trdim, da -Rošlin- , ka« ni najboljše priporočilo slovenske književnosti za hrvaško javnost... Cankarjev «Narodni blagor», ta pač! Golar si pa s tem ne bo spletel vencev... Romanje na Trsat in izlet na Jadran Na dan sv. Petra in Pavla, dne 29. junija odhajamo s postaje Škofja Loka popoldne s posebnim vlakom preko Karlovca na Sušak lako, da pridemo na Sušak zjutraj ol) 4. Nato krenemo na Trsat na božjo pot, kjer bomo imeli skupno peto sv. mašo, pri kateri bo igrala škofjeloška godba. Nato bo ogled Frankopanskega gradu in okolice trsatske, ogled Sušaka. Ob 7 odrinemo s posebno ladjo na 12 urni krožni izlet po morju, in sicer bomo pristali na otoku Krku v Omišl.ju, Malinski, kjer bo postanek pol ure. V mestu Krku ostanemo 1 uro in si bomo ogledali zanimivosti mesta. Nato se peljemo na otok Rab in ostanemo v glavnem mestu Rabu 2 uri, kjer se bodo izletniki lahko kopali v morju ali si pa ogledovali mesto in okolico. Nato •bomo obkrožili otok Rab, se oetavili v Senju in Crikvenici (1 uro) in prispemo zopet na Sušak ob pol 9 zvečer. Odhod iz Sušaka bi bil v soboto okrog U ponoči in prispemo v Škofjo Loko v nedeljo, dne 1. julija ob 9 dopoldne lako, da se lahko vsak še udeleži nedeljske sv. maše, popoldne pa odpočije od pota. Ves čas nas bo na ladji razveseljevala polno-številna škofjeloška godba, da bo vtis z morja toliko lepši in pestrejši. Cena za vlak in krožno progo je samo 160 Din in se s teiu nudi izredna prilika, katero bo težko še kdaj uživati Priglase sprejema do vključno 15. t. m. Debeljak Franc, Škofja Loka. Denar bo treba nakazati po 15. juniju t. I. na Mestno hranilnico v Skofji Loki po njeni poštni položnici. Natančen spored in odhod vlaka bomo objavili v Vašem listu pravočasno. Poudariti je trebu prav posebno, da se tega izleta in romanja lahko udeleži vsak, bodisi da je član Jadranske Straže ali nu. Koledar Četrtek, 7. junija: Robert, opat; Babtista Var. Novi grobovi- "t" V Hruievcu pri Straži je po dolgi, mučni bolezni umrl gosp. Franc V i n t a r , posestnik in lesni trgovec. Pokopali ga bodo danes ob pol 4 popoldne na pokopališču v Dolenii Straži Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Ostale vesti — Pri Sv. Primožu na Planini bo cerkveno opravilo v nedeljo, dne 10. junija in ne 10. julija, kakor je bilo pomoloma naznanjeno v glasilu kamniške dekanije ' Našem Listu . Na predvečer je pridiga in litanije, v nedeljo pa sv. maša ob 6 in 10. V župni cerkvi na Sutni pa bo v nedeljo ob 9 orkestralna maša. — Zagreb potrebuje četrto moško realno gimnazijo. Sedaj ob koncu šolskega leta na gimnazijah so v Zagrebu zopet živo občutili potrebo po novi moški realni gimnaziji. V Zagrebu imajo doslej tri moške realne gimnazije, vendar so razmere take, da bi nujno rabili še četrto. Vsako lelo zapusti zagrebške gimnazije 500 abiturienlov, jeseni pa se vpiše nanovo par tisoč prvošoloev. Poleg tega pa je v zadnjih letih tudi naval na obe ženski realni gimnaziji tolik, da se je pokazala tudi potreba po tretji ženski realni gimnaziji. — Zgradba otroškega sanatorija na obronkih Fruške gore. Angleški poslanik v Belgradu je obvestil g. dr. Katarino Stuart Macphail v Sremski Kanienioi, da ic bila ob. priliki rojstnega dne kralja Jurija V. odlikovana z redom britanskega imperija, kar je največje angleško odlikovanje za civilne zasluge. Dr. Macphail je bila med svetovno vojno zdravnica srbske vojske na solunski fronti. Po vojni je ustanovila v Belgradu v Vičegradski ulici bolnišnico in kliniko za otroke, kjer je oslala do^ lota 1933. Takoj nalo jo pa na lastne stroške začela graditi sanatorij na obronkih Fruške gore. Sanatorij, ki bo veljal poldrugi milijon dinarjev, bn dogotovljen čez dva meseca, nakar bodo takoj začeli sprejemati na zdravljenje otroke najubož-nejših družin. — Za novo orgle v konjiški farni cerkvi je nabranih že 10.916.50 Din. iz tega se jasno vidi, kako vrli Knnjičani cenijo lepo cerkveno glasbo. Tudi tržani so že v obilni meri prispevali, saj je ponos župnije ludi njihov ponos. Darovalcem iskreni »Bog plačaj«! — V Službenem listu kraljevske banske upr. dravske banovine od 6. t. ni. je objavljena »Naredila o posvetovalnem odboru za bankarstvo dalje Naredba o sorodnih obrtih:, Naredba o izdajanju polrdil o strokovni zaposlitvi v obrtnem delu pri vojski in mornarici«, »Pravilnik o učnih zavodih in šolah, katerih izpričevala popolnoma ali deloma nadomeščajo učno dobo in dobo zaposlitve v trgovinskih obrtih«, »Pravilnik o učnih zavodih in strokovnih šolah, katerih izpričevala dajejo ugodnosti glede dokazovanja strokovne izobrazbe za rokodelske obrti.« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1931;-. — Pri prehlajenjih, hripi, vnetju vratu, zabreklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne »Franz-Josei« grenčice poskrbi za vsakodnevno izpraznjenje črev. Po izjavah vseučiliških klinik se odlikuje »Franz-Josef« voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi. Kupčije s hišami v ljubljanski okolici Ljubljana, 5. junija. Po podatkih zemljiške knjige okrajnega sodišča so bile v okolici razmeroma živahne kupčije z zemljišči in hišami. Mali ljudje-varčevalci skušajo svoje prihranke plodonosno in varno investirati v zemljišča in hiše. Zato je mesečno opažali, da jc vselej največ kupčij sklenjenih v bližnjih, mestu neposrednih vaseh, ki leže ob važnih prometnih žilah in cestah. Letos maja je bilo prijavljenih iz ljubljanske okolice 49 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 1,079.848 Din, dočim letos aprila 50 pogodb za 1,315.909 Din v okolici. Zanimivo je, v katerih predelih okolice so največja povpraševanja po stavbiščih in zemljiščih. V k. o. Zgornja Šiška je bilo maja zaznamovanih 6 kupnih pogodb. Od teh dve za hiše, od katerih ena v Zgornji Šiški je bila kupljena za 85.000 Din, druga pa za 90.000 Din. Kupnine za 4 parcele so bile dokaj različne, tako ena 62.000, druga 37.800 dinarjev, ostali 2 sla bili cenejši. Na Viču je bilo prodanih 7 parcel za skupno kupnino 146.086 Din. Parcele so bile od 1300 naprej do najvišje kupnine 55.560 Din. V Stožicah so bile maja prodane štiri stavbne parcele za 113.832 Din. Maja je bilo prodanih v okolici 8 hiš. Vse hiše so bile prodane skupno za 451.000 Din. Prodane so bile male kmetije, odnosno hišice z vrtovi: hiša s travnikom na Brdu pri Zgornji Šiški za 44.000 Din, mala kmetija v Podgorici za 45.000 Din, v Drav-Ijah je prodala Antonija Jenko hišo z vrtom dvema uradnikoma za 120.000 Din, v k. o. Dobrova je bila kmetija prodana za 42.000 Din, v k. o, Pir-niče kmetija za 25.000 in v Slapah kmetija za 68.000 Din. Od 1. februarja do 31. maja je bilo v okolici letos že prijavljenih 119 kupnih pogodb za vrednost 4,928.399 Din. — Mntociklisti — avtnmnhilisti! Težke avtomobilske nesreče je večkrat kriva neprevidnost šoferjev, še v večji meri pa teoretično in praktično nepoznanjo vozila ali pa nezadostno poznanje poli-cijsko-varnostnih predpisov cestnega reda in avlo-prometa sploh. V veliki meri skušajo odpravili te nedostatke v strokovnih šoferskih šolali in praktičnih tečajih. Izpraševalni komisiji za šoferske i/.-pite pa pripada naloga, da zbere sposobne in praktične, trezne vozače. K temu bo v obilni meri pripomogla strokovno pisana knjiga našega strokovnjaka inž. Štolfe: »šofer in saniovoiač«. To jo priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, strogi in vodstvu modernega avtomobila. Knjiga obsega 282 strani, ima okoli 300 sljk. ki ponazorujejo posamezne dele motorja in drugih delov vozila. Knjiga stane vezana 110 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Knjigo priporočamo vsem šoferjem, naraščaju in samovozačein. — Vihar nad Milrovico. V torek popoldne jn zadivjal nad Milrovico sileti vihar. Lilo jc, kakor hi se utrgal oblak, vmes je padala debela toča. Ulice so bile naniah vse polne vode, ki jo kanali niso mogli požirati. Voda je vdrla v kleti. Vihar je odkrival in deloma celo odnašal strehe. V dveh kopališčih je podrl vse kabine, potrgal električne žico in podiral brzojavne drogove, pobijal okna. Belgrajski brzovlak je moral delj časa čakati, da so odstranili s proge ovire, ki jili je nanesel vihar. Vihar je trajal dvajset minul. — Zavratcu umor. K trgovcu v Generalskem Stolu pri Dugi Kosi Tomažu lirdeljcu je prišel neznanec in mu sporočil, da ga trgovčev dnber znanec, učitelj v bližnji vasi, prosi, naj bi takoj prišel k njemu v neki nujni zadevi. Neznanec se je nato vljudno poslovil in odšel. Trgovec je sedel na kolo in se odpeljal k učitelju. Nazaj ga ni bilo več. Blizu pokopališča so našli njegovo Iruplo. Brez dvoma ga je neznanec izvabil, med potjo zavralno napadel in umoril. Pri razgovoru /, neznancem je bil navzoč tudi trgovčev brat, ki je orožnikom neznanca opisal, tako da jo upanje, da ga hodo kmalu izsledili. Pokojni Erdeljac je bil zelo priljubljen mož. — Krapinskc toplice. Na daljši oddih odnosno zdravljenje so prišli med drugimi gosti ludi elc-deči g. Nikola pl. Ištvanovič, podmaršal v p. z gdč. hčerko iz Zagreba; dr. Hans Stogerer, drž. sodni nadsvetnik iz Graza, Marija Haagn, soproga primarija-zdravnika iz Voilsbcrga; direktor Hans Pietschnig iz Wo!fsbcrga; Olto Brodercr, komponist s soprogo iz Graza; Klara Negbatir, vdova dvornega svetnika iz Graza; general ing. Oekar Ferrares, načelnik železn. kora iz Graza; Annie Lobenvvein, eoproga drž. svetnika iz Graza; Franjo Starki, podpolkovnik v p. iz Dunaja; Albert Pro-haska, ravnatelj rudnika iz Hrastnika; dr. Karel l.aker, profesor univerze s soprogo iz Graza, Magda Knaffl, vlastelinka iz Beljaka; direktor Johann Winklcr iz Graza; Olga Ševčikova, soproga generalnega konzula ČSR iz Ljubljane; Matija Gattereder, državni svetnik s soprogo iz Juden-burga itd. — Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malib količinah koristno. Spori Zakaj olimpijski dan? Olimpijska ideia je stara. V novem veku jo je poživil pred 40. leti Francoz baron Le Couber-tine z namenom, da se borijo narodi na zelenem polju v plemeniti borbi in da skupno manifestirajo za olimpijsko idejo. Lepa je olimpijska ideja, zato je zajela ves kulturni svet. Ni je kulturne države na svetu, kjer se ne bi go'ila kaka vrsta športa in kjer bi šle olimpijske igre ncopaženo mimo. Saj vendar vemo, da so ravno olimpijske ■igre one, ki so po vojni približale največje sovražnike iz svetovne voine. In ravno olimpijske igre so napravile največjo propagando za one države, ki so si izvojevale na olimpijskih igrah kako zmago. Ker so olimpiiske igre tako važne, zato skrbijo vse države, da pošljejo čim večje število svojih športnikov in seveda tudi čim bolje izvežbanih, k tem tekmam. V to svrho zbirajo po več let potrebna sredstva, da morejo uresničiti svojo namero in doseči svoj cilj. Tudi jugoslovanski olimpijski odbor se močno zaveda važnosti in pomena olimpijskih iger,'Zato si je nadel nalogo, da pošlie na berlinsko oliin-pijado, ki bo čez dve leti, močno ekipo vsakovrstnih športnikov, ki bodo reprezenlirali našo mlado državo na teh svetovnih tekmah. Da bo mogel doseči svoj cilj, pa potrebuje mnogo, mnogo denarja. Kajti treba bo najprej izbrati najboljše naše športnike, nato jih nadzirati pri njihovem treningu, dalje bodo potrebni razni izbirni mitingi in končno skupni treningi in. navsezadnje potovanje v Berlin, kar bo stalo težke novce. Tega pa ne zmore nobena športna zveza sama, ampak bo morala priskočiti na pomoč vsa naša javnost, ki ji je kaj na tem. da proslavimo ime naše države na berlinski olimpijadi in ki ljubi našo mladino; saj vemo, da jc uspeh naših najboljših tudi največja propaganda za razvoj vsega našega športa, vir zdravia in veselja mladine. V nedeljo sc vršijo po vsej naši državi olimpijski dnevi z namenom, da sc zberejo potrebna sredstva za pripravo naših športnikov za prihodnjo olimpijado. Športne in druge organizacijo, ki sc bavilo s telesno vzgojo naroda, prirede v to svrho razne nastope, tekme in drugo. Vse prijatelje športa in tudi ostalo našo javnost vabimo, da sc udeleži vsaj ene prireditve in tako podpre stremljenje naših športnikov. Zatorej v nedeljo vsi na olimpijski dan! Program prireditve, ki sc vrši pod prolekto-ratom ministra za telesno vzgojo gosp. dr, Angjc-linoviča in pod predsedstvom bana dravske banovine gosp. dr. Marušiča je naslednji: Nedelja ob 10: moška in ženska lahka atletika na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. Ob 14.30 prostor ZSK Hermes: kolesarji, motociklisti, hazena, nogomet. Ob 17 letno kopališče SK Ilirije: plavanie, sabljanje, težka atletika. Kolesarska podzveza Ljubljana Po nalogu centralnega olinipil.-kega odbora ter Kolesarske zvezo odrejamo za olimpijski dan, lil. junija, sledeči spored: Ob II. 10 hitrostne dirkaHšfne dirke Juniorjev nn Hermesa* na deset krorjov nn sledečem sporedu: Ko lesarska sekcile Primorja (Rozman, .teras. Mravlje, Ooloh, Arčon. Okrogli?): Kole*nrsko društvo Sava (Sto fnnčič, Deklevu. \ovnk. Kosi. Selnn. Močnik); ZSK Hermes (Avhel.l, Kiilun. llamhergrr, l.avrlb. Pokom. Itehm, Klopčič); oslnll klubi (.lager In Kregar od Ljubljanice, Hežek, Premk, Trlnik od Sore). — Prvi Jnnlor sc proglasi za dirkaltščncgn Jnnlnrskegn prvaku podzveze. Navedene dirke veljnjn Istočasno ludi kol kvalifikacijske lunlorske dlrknllMne dirke zu pod/.vezo. Ob dirko ktllbskili nnror /h prvorazredne vozače. Klubi A4IC Primorje, itrrmes. Suva ju f.iub llonlea morajo postaviti po en par. Vozi se nn l!i krogov. Ob I7.no glavna dirka prvorazrednih -:n:nrrr tia i'fi krogov. Obvezno morajo nastopili pri lej dirki sie defii vozači: Grabeč, Ciregorič, Oblak, Štirn od Primor ja: Močnik, Vrhovnik od Suva; Prodan, Knčič, Aliul nar od Hermesa: Trobec od Sore: Lipovšek, Bračnn od V..ir.il' ter Gartnor, Bralnik in Aužič od Ljubljanico. Prvi dobi darilo olimpijskega odboru, drugi do petega priznaniee olimpijskega odboru. —- ŽSK Hermes mora preskrbeti startne številke tor ostali, ze dirke potrebni Inventar. ASK Primorje štiri ure JtopnricP. — Soduij ski zbor: Stanko. Maver. Gregor!?: čusoinerilei: Sun-ciu S.. Ilvula, Solina, Kovin" ,1.: sturter: Vospernik: števec krogov: 1'rešorn; zapisnikar Medved. — Opo zarjujo se vsi klubi in dirkači na obvezen mi* t op, zato morajo dirkači, ki iii bili rudi bolezni zadržani, lo prijaviti predsedniku tehničnega odboru podzveze Slunku .lurl.lu (Delavska zbornica) najkasneje do sobote nI, 12. —- Dirkači se morajo javiti ■/, licenco za leto 19:14 nu dirkališču llermesn točno ob M, ker su začne progrum Izvajati točno oh M.:ift. Tehnični predpisi 'za dirke so običajni v smislu določb pravil Kolesarske /.vozu. Proti vsem. ki sc temu pozivu lic bi odzvali, se l,e najstrožjo postopalo. Razpis druge kolesarske dirhe z zaprekami ki jo priredi dne 1(1. junija skozi mesto Maribor Kole. sarsku podzveza pod pokroviteljstvom olimpijskega od bora v Mariboru: Start ob 10 mi Kralju Petra trgu. Proga vodi: Kralju Petra trg—Uušku cestn—mali most—Strma ulica —Koroškn eesla- Kosorjevu ulinn Tomunovu ulicn—Dr. Medvedovn ulicn—Kosnrjevu ul len KoroSčovn Trubar jeva ulica—Kalvuriju do kapelice tur nazaj po Trubar jevi, Koroščevi, Vrazovi, Tomšičevi, Kersnikovi, Zrini skegn trg. Mojstrovi, Koroščovi. Trubarjevi, ITntberto-vi in Vrazovi ulici iin cilj. Splošna določilu: t. Pravico slnrtu iiiiujo samo v»>. rifieirunl vozaSi v Kolesarski zvezi včlanjenih klubov. L'. Vozi se po pravilniku Kolesarske zveze iu po eestno policijskem redu. :t. Kolo morit bili opremljeno z zvon ceni in z dobro zavoro, t. Vsak vozač vozi nn lastno odgovornost, .'i. Siartarlmi Din :i plus Din 2 7.n ollrn pljski fond. Zu številko jc Irobn založili Din .">, ki sf po odduji številke vrnejo, il. Vsi voznči se morajo jn viti nnj kasneje ob fi.:til nn stnrlu žiriji, kjer se spre jemalo ludi prijave. T., O vsem, ki v rnznisu ni nave deno, odloča žirija, toda v smislu pravil .Jugoslovan ske kolesarske zveze. * SK Ilirija. Plavalna sekcija. Tovariši, poziv niuo vas, da spremile umrlega tovurišu Borisu Žlrovnika na zndnji poti. Zbirališče ob lfi.tr, pred Narodno tiskarno — Odbor. ASK t'riinarjr. Predsedstva. Pozivamo vse kluho vo članstvo, zlasti ouo plavalne sokei.ie, dn se udeleži pogreba sportnegn lovnrišn Zirovnikn tlorisu, ki bo da nos ob 17 Iz hiše žalosti: Knafljnvn ulica 2. .ISK Primorje. t.alikuallctsl.a sekcija. Iladt rlogo. vora glede, treningu zu nastop v lSukurešlu, 7. in S. ju liia. sklicujemo zn danes ob 211..Ki v lajiiištvu. nebotičnik IV.. sestanek vseh interesentov, zlasti pa: Kovači I* Alfonz, Piil.lnja. Ranner, stok, 1'erpnr, Grad, Krevs. Ogrin. Srnkur F. in !.. Seršn. Žorgn Aleš in 1'rie, I znrda, Sknšek. Hnič Millvo.l, Mnlnnrlč, llertoneeli Si., slanino. Gombač, Ošabnlk. Ta sestanek naj l>o opo/o rilo vseni zunanjim ntletom, ki pridejo v poštev zrt Bukarešto, zlasti: Skoku, Orurjn M., sulicritlču, l.e-skovškn, Kovučičti I... Meršeku, Murltniju, Mureku Г. Slumiču. šviglju, llalierškn, Goršku, Korčetu, Stavbe, tu, Žgnrju, Igllču. dn se s sistematičnim treningom resno pripravijo za izbirni miting za Bukarešto, ki ho ob koncu Jiinljn v Ljubljani. Navodilu zn treninge prejmejo \ teku prihodnjih dni. Vsi v Ljubljani in v bližini Ljubljane prebivajoči ut.leti morajo izvrševati reden trening vsaj t r i k r n I ledensko. V petek oli 20..10 ho v tnjniStvu seju sekeliskegn odboru. Prihodnje svetovne nogometne tekme bodo |w> vsej priliki v Franciji, Nizozemski in Belgiji lela 1937. Omenjene tri državne nogometno zveze su se namreč med seboj dogovorile, da prirede skupne svetovno nogometno prvenstvo. Če pride do tega, potem se ho bila borba za svetovnega prvaka prihodnjo leto v Parizu, Marseilleu, Lilleu. Amsterda mu, Antvverpnu in Bruslju. Zefir" 175 hm na uro! Tudi leto« so odprli chicaško svetovno razstavo. Auieričani eo si morali za to izbrati pač poseben trenutek. Natančno ob tej uri je pridi vel na [>ost«jo v Chicagu najhitrejši vlak na svetu. Vzdeli so mu krasno ime: zefir! Zefir je pripihai iz Denverja, ki je oddaljen 1700 km, s povprečno hitrostjo 125 kilometrov na uro, ne da bi se med potjo kje ustavil! Za to pot je rabil 15 ur, 5 minut in 44 sekund. Vozil je 12.5 ur manj kakor navadni brzec. Na nekaterih mestih je vozil s hitrostjo 175 km na uro! Vlak sestoji iz treh aerodinamičnih jeklenih voz, žene ga Dieselov motor 600 konjskih sil. Za to vožnjo je porabil za 17 dolarjev goriva. V Chicagu je pričakovalo vlak na stotisoče radovednežev. Ko je vlak zavozil na postajo, so se avtomatično odprla vrata na razstavo in nepregledne množice so se vsule na razstavni prostor. švicarsko moštvo, ki se je priborilo prvenstvo na svetovnih telovadnih tekmah v Budimpešti. Četrti od leve proti desni je svetovni prvak Mačk, ki ima četvorno prvenstvo. — Glej podrobno poročilo v včerajšnjem »Slovencu«. Gospod, baron, neki gospod čaka zunaj, rad ! bi govoril z vami. Recite mu, naj počaka in ponudite mu stol! To ni zadosti, radi bi vse pohištvo, g. ekse- ; kutor namreč. Samo za ženske Neko pleme črncev v notranji Afriki ima poseben jezik samo za ženske. Noben moški se ne sme naučiti tega jezika. Žensko, ki bi to tajnost izdala kakemu moškemu, bi takoj izgnali iz plemena. Nemec Gottfored Cramm (na levi) je premagal [jo trdem boju Avstralca Cravvforda na teniških tekmah v Franciji. Pretiran šport ubija duha Grof H. Keyserling, znani »filozofski romar«, je neusmiljeno napadel sedanji šport in splošno navdušenje za nogomet, kolesarske tekme, rokoborbo. Keyserling pravi, dn dolgo ni vedel ali bi smatral sedanji šport za dokaz preporoda ali nasprotno propadanja? Po daljšem ugibanju je sklenil, da je drugi odgovor pravilnejši. Saj ni mogoče govoriti o vstajenju klasične harmonije med duhom in telesom! »Slabokrven, živčno razkrojen, vedno bolj neumen povprečen Lvropec se predaja samopre-vari ter hoče veljati za Siegfrieda ali Ahila.« Ta strupen zaključek ni izviren. Pred petimi ali šestimi leti so doživeli mednarodni športni krogi razočaranje na istem področju in v istem smislu. Neki vodilni francoski smrtni list je razpisal vprašanje o koristnosti, lepoti in vzvišenosti športa. Hotel je ugotoviti njegove blagodejne, vzgojne vplive, pomen za mednarodno zbližanje. Trdil je celo, da postane odpornejši, pogumnejši sleherni gledalec nogometne tekme, ki baje dviga »navdušenje za življenje«. List je naprosil za odgovore vse vodilne mednarodne kulturne osebnosti: Her-berta Welsa, Thomasa Manna i. dr. Uredništvo je bilo že prej prepričano, da bodo prihajali sami navdušeni slavospevi. Pisalo je o »idealni zvezi med mislijo in mišico«. A doživelo je veliko presenečenje. Nepričakovano je moralo izjaviti, da nikakor niso primerni sprejeti odgovori za objavljeuje. Uili so sploh odklonilni. Misel ni marala prijateljstva z mišico. Športniki so morali poslušati bridke očitke. Neki drugi, literarni glasnik, je pozneje objavil v športnem listu zamolčan odgovor Miguela Unamuna. Španski filozof je zatrjeval, da »mu lazijo mravljinci po hrbtu«, če vidi v športna poročila hlastno zatopljenega mlade- V Mahari jami ni bogov! Znani ameriški zoolog William Bee.be se je v jekleni gondoli spustil 500 metrov globoko v morje in v tej globini posnel mnogo nadvse mičnih slik iz podmorskega življenja. Svet je strmel pred toliko drznostjo ameriškega učenjaka. Kitko pa naj strmi šele pred pogumom ljudi, ki se spustijo v žrelo ognjenika, ki jih lahko vsak trenutek za vselej požre in stopi v žareči lavi? In vendar najdeš tudi takšne ljudi. Dejstvo je, da je več italijanskih učenjakov zlezlo v žrelo Strombolija, da bi na mestu proučili notranjost ognjenika. Stromboli sicer že dolgo ne bruha, vendar ni nikjer zapisano, da bi prav v tistem trenutku, ko so mu učenjaki pregledovali črevesje, lahko ne pričel bruhati. Toda vse to ni nič nasproti dvema Japoncema, ki sta se spustila v jekleni gondoli več sto metrov globoko v vulikanovo žrelo. Njihova ekspedicija ni bila izključno znanstvenega značaja. Šlo je za to, da bi napravila konec strašnemu babjeverju, ki je stalo življenje že na stotine mladih Japoncev. V bližini Jokoltainc leži otok O.šiina in iznad njega se dviga proti nebu ognjenik Mihara Jama. V ta ognjenik so se metali Japonci kakor norci. To niso bili navadni samomorivci, temveč so povečini bili žrtve vere, dn živijo v ognjeniku bogovi in da se vsak samomorivec združi z njimi v trenutku, ko ga zalije žareča lava v ognjeniku. Pred leti sta se dve deklici, polni bolnega romantirizma in želja po čudnih dogodivščinah, povzpeli nn vrh ognjenika in sc nato vrgli v žrelo. Staršem sta pustili pismi, v katerih sta obe poveličevali smrt v plamenih ognjenika. Pismi sta bili pisani 7. bolestno strastjo in s tolikšnim navdušenjem, da sta učinkovali še nn druge mehke in bolne duše. Japonski listi so objavili obe pismi. To je učinkovalo! Da bi nikdar nc bili tega storili! Dejstvo je, da sta ti dve pismi zvabili v irelo še dolgo vrsto mladih življenj. V dveh letih se je vrglo v ognjenikovo žrelo 220 mlad-i.ev in deklet. Jnponska vlada je dala močno »graditi dohod k žrelu, da bi otežkočilu zadnjo pot samomorivcem. Todu mnogo to ni poma-gn lo. /< I a j sta hotela dva podjetno Japonca, neki časnikar in drugi geolog, dokazati, du v notranjosti ognjenika ni bogov. Zato je bilo pač treba spustiti se v ognjenik in sc tudi vrniti; sicer bi Japonci upravičeno sklepali, da so si ju bogovi privoščili za kosilo. Zgraditi sta si dala »osebno jekleno gondolo, ki je ui mogla niča z železnimi mišicami in širokimi pleči.« Saj ni to uresničenje nekdanjega rimskega ideala o zdravem duhu v zdravem telesu. To je samo ugašen potlačen duh. In drugi duhovi, ki še brlijo, hrepenijo po istem pozabljenju, kakor steguje slabič v težkem trenutku roko po kozarcu žganju. Platon je postal po svojih olimpijskih zmagah velik filozofski pisatelj in vodilna kulturna osebnost mednarodnega pomena. Sedanji športniki so zgolj barbari, ki se ne zmenijo za usodna vprašanja naše težavne dobe, ker v svoji omejenosti načelno odklanjajo harmonijo med duhom in telesom, ker se ne zmenijo za duh.« V ognjenihovem žrelu 430 m globoko prežgati niti žareča lava. Iz gondole je gledalo dvoje velikanskih oči, ki ju je zapiralo močno steklo, ki se ga ne loti niti ogenj. V gondolo so postavili tudi poseben hladilni aparat, da bi Japonca vzdržala v notranjosti kljub strašni vročini, ki bo zunaj. Iz gondole eo napeljali tudi telefonsko žico, da bi udeleženca te nenavadne ekspedicije lahko vsak hip sporočila svoje želje iz ognjenika. Tako so ju počasi spuščali vedno globlje in globlje, dokler nista dosegla globino 430 metrov! Tedaj je zunaj zapel zvonec. Prišel je ukaz, naj ju potegnejo iz žrela. Gondolo so srečno privlekli na plan. Odprli so jo in ugotovili, da sta bila oba Japonca zdrava in vesela; zavedala sta se, da sta storila veliko delo. Dokazala sta, da v žrelu ni bogov in da je skakanje v žrelo nesmiselno. Hladilna priprava je delovala brezhibno. Gondola se je povsem obnesla, v njo niso prodrli niti nevarni plini, ki jih razvija lava. Drzneža sta celo fotografirala notranjost ognjenika. Najbolj mične so tiste slike, ki kažejo že nekoliko razpadle mrliče, ki so obležali na skalah v žrelu. Tam so počasi razpadali mesece in mesece. Zgrešena je bila torej domneva, da se ti mrtveci takoj združijo 7. bogovi. Ekspedicija je uspela. Japonca sta pobila italijanski rekord, ki je znašal 320 metrov. Japonci postavijo spomenik ministrskemu predsedniku Tanaki, ki je bil umorjen lansko leto. Izklesal ga je kipar Asakura, ki ga vidimo v ozadju. Stal bo na prefekturi v Oka-jami. Koliko so vredna velemesta Angleški pisatelj Leo Forest je zračunal vrednost največjih mest na svetu. Po njegovem mnenju je največ vredno mesto Newyork, in sicer 30 milijard dolarjev. Za Newyorkom pride London, ki ga ceni na 26 milijard, za Londonom Pariz (11 milijard). Samo Louvre je vreden 300 milijonov dolarjev, luksemburška palača pa 100 milijonov dolarjev. Berlin je vreden 10 milijard dolarjev, Dunaj 6.5 milijarde. Ljubljane g. Forest ne omenja... Tedaj še nismo imeli nebotičnika. Tudi Portugalska hoče podmornice. V angleški ladjedelnici Vickers je naročila dve podmornici, ki nam ju kaže naša slika. Chestertonove misti Demokracija nam pravi, naj ne zametamo mnenja poštenega moža, čeprav nam ta pospravlja sobo. Tradicija pa zahteva, naj ne zametamo mnenja poštenega moža, čeprav je to naš oie. Povsod, kjer je po naših mislih v krščanskem bogoslovju Icaj čudnega, se bo skoraj vedno izkazalo, da je nekaj čudnega že v ranici sami. Tudi v našem telesu je marsikaj takega: imamo dve roki, dve nogi, dvoje oH, dvoje ušes, dva možganska dela, tako da bi vsak človek po vsej pravici sklepal, da moramo imeti tudi dve srci — imamo pa samo eno! Kakor hitro človek sprejme vero, mora biti ponosen na njeno zapletenost, kakor so znanstveniki ponosni na zapletenost znanosti. * Svet se mora duhovnikom (tudi poganskim) zahvaliti za marsikaj, kar imamo danes za vsakdanje in potrebno, tako da bi morali tvorcem teh vsakdanjih stvari dati prostora med junaki človeštva. Če bi bili pravi in pravični pogani in če se ne bi tako nespametno bojevali proti krščanstvu, bi vsaj kot pogani spoštovali te neznane tvorce v človeški družbi. Najbrž bi postavljali zastrte kipe moi, ki so prvi odkrili ogenj ali prvi iztesali čoln ali prvi ukrotili konja in bolj pametno bi bilo, če bi njim poklonili cvetje in zelenje, kakor pa, da svoja mesta kazimo z neokusnimi kipi omlednih politikov in človekoljubov. Eno najvidnejših znamenj za moč krščanstva je prav v tem, da, odkar se je pojavilo na svetu, ni bilo v naši kulturi nobenega pagana več, ki bi bil res človek. »Oprostite... hi!... če vam stopian..* hi!... na noge ... hi!« Nikdar bi se ne hotela poročiti z možem, ki prej dobro ne premisli, kaj dela. Potem bi radi ostali teta? Z balonom 30 kilometrov v stratosfero ali dve novi žrtvi? V mestu Akronu v severnoameriški državi Oliio gradijo že delj časa največji balon lin svetu. Letalska častnika Stevens in Kepner nameravata z njim poleteti v stratosfero. Prepričana sta, da bosta pobila rti«ki rekord in dosegla višino 30 kilometrov. Preiskati hočeta ozračje v tej višini in vpliv žarkov. V gondoli bosta itnela tudi radijski aparat, lako bosta ostala stalno z zvezi z zemljo. — Na levi pripravi i^io obod balona. Na desni letalca Stevens (levo) in Kcipner, ki uadzirutu delovanje aparuta za merjenje višine. Gospodarstvo Triumfalna pot zastopnikov našega gospodarstva po Bolgariji Od 27. inaja pa do 2. junija so potovali po vsej Bolgariji zastopniki našega gospodarstva, ki so se le dni vrnili nazaj. Kot smo že |4>ročali, so to potovanje priredile gospodarske zbornice iz naše države kol vrnitev obiska bolgarskih gospodarskih krogov lani v jeseni. Iz Slovenije je bilo v delegaciji zastopnikov našega gos|x>darsiva 10 članov s predsednikom Zbornice za TOI g. Jelačinom na čelu. Razgovarjali smo se s posameznimi člani delegacije o njenih vtisih o potovanju in zvedeli tole: Potovanje je bilo velik dogodek na polju jugo-slovansko-bolgarskih odnošajev. Opazilo se je. da obstoja vsepovsod najodličnejša volja za čim tesnejše zbližanje z našo državo. Potovanje jc bilo naravnost triumfalno. Žc ua meji so sprejeli goste številni zastopniki bolgarskega gospodarstva Nad vse sijajen jc bil sprejem v Sofiji. Na večerji, ki jo je priredila trgovska zbornica, je bil minister Irgovine in industrije g. Bojadžijev ter naš poslanik Cincar Markovič. Na tej večerji jc bilo zirtenjanih več prisrčnih zdravic, med katerimi je zlasti padla v oči zdi'avica, v kateri je odličen bolgarski gospodar protestiral proti »uzurpiranju« jugosjovan-skega imena, poudarjajoč, da se tudi Bolgarija zaveda, da jc jugoslovanska. Poleg oficielnih predstavnikov sc jc udeležila u. pr. v Kazanliku spre- jema tudi šolska mladina, vojaška in druge godbe, j'o vsej poti so vihrale jugoslovanske zastave. Na poli iz 1 rbovega v Varno so se razvile na posameznih postajah, skozi kalere je vozil vlak. spontane manifestacije ljudstva, med katerimi je bilo tudi mnogo duhovščine. Na potovanju smo na več krajili doživeli, kako so se toplo tudi oficiclni predstavniki zavzemali za zbližanje. Govorilo se jc javno o polrebi združenja. Povprašali smo o osebnih vtisih tudi g. dr. Ivana Slokarja, predsednika ljubljanske borze in Društva bančnih zavodov. Izjavil nam jc, da sc prisrčnost sprejema niti nc da opisati. Vsepovsod obstoja razpoloženje za najožjo zvezo z našo državo na vseh poljih. Vidi se, da so odnošaji postali ! dobri ter da smo na najboljši poti. Organizacija I dela in gospodarstva jc vzorna. Seveda se tudi pozna vpliv krize, ki je posebno v agrarnih državah močen. Red jc vsepovsod vzorcu in najlepši. Zlasli po moram poudariti, s kako velikimi simpatijami nas je sprejemalo ljudstvo. Nova trgovinska pogodba naj bo pot za gospodarsko zbližanje. Razumem, da se pojavljajo glasovi. ki se zavzemajo za carinsko unijo. To bi pomenilo ogromno povečanje naše gospodarske moči, nove trge, nove zveze ild. Zanimanje Nemčije za naš trg Pionirji v Ljubljani »Berliner Tageblatt« prinaša v svoji ponedeljski številki v gos|x>darskcm delu članek svojega posebnega poročevalca dr. P. (dr. Robert Plalovv) pod omenjenim naslovom in podnaslovom »Nemške industrije na jugoslovanskem sejmu«. Dopisnik ugotavlja najprej, da s samo trgovinsko pogodbo jugoslovanski trg ne bo padel kot zrel sad v roke nemški industriji. Trgovinska pogodba mod obema državama je lc začetek. Nalo ugotovlja, da je Jugoslavija agrarna država in da jc življenje poceni, loda pri tem določujejo nizke ccne kmetijskih pridelkov ves dohodek v državi. Zalo je baš naša država dc/ela velike bodočnosti za industrijske izdelke. Ce se Nemčija za to ne bo pobrigala, bo lo v kasnejših letih težje storila kot sedaj, ko so šanse ugodne. Kar tiče ljubljanskega velesejma, se seveda nc more primerjati z lipskim, kar sc sploh nc sme delali. Navaja, da ima velesejem okoli 025 razslav-jjalcev, od tega 2Л0 inozemskih tvrdk. Icr okoli 80.000 do 100.000 obiskovalcev (od tega 5% iz inozemstva). Ugotavlja, da potrebuje ravno trg na jugovzhodu (kjer misli ludi na nas) intenzivne propagande. S samimi |5iospckti sc ne da prodajati blaga na vzhodu, mu jc dejal izkušen razstavljalec. Zalo jc |X)sebno pozdraviti, da sta se ljubljanskega velesejma udeležili dve važni nemški gospodarski panogi: nemška avtomobilska industrija ter indu^frijn radijskih aparatov. Kar tiče slednjo, ima računati z vpeljano inozemsko konkurenco. Tu pa pomaga Ic intenzivna osebna propaganda. Podobno velja za avtomobilsko industrijo. Nato navaja, da je znašal leta 1929 uvoz motociklov iz Nemčije v Ju- KUirrjRJVI OBBsZOSRNJ_K Razstava Toneta Kralja Rratjet, ki predstavlja bratomorni boj, vojp silovita ogorčenost fiuetva, v :■ Beguncih jc mračno«! nepopisna, v sliki 1'iela jo upodobitev tuge pretresljiva, enako imamo v kipu Matije Gubra do viška stopnjevano čustvo. Zanimivo je, du je T K na to j razstavi ponovil svojo Slovensko svatbo iz I. 1927, ki je bila čisto majhna slika, v veliki oljnati kompoziciji Kmetska svatba«. Ravno pri tej podobi pa se moramo vprašati, ali je tako po-navljanjc v večjih oblikah za umetniški efekl ludi vselej koristno, ali ni izdelani detajl postal pre-važen iu ali se no ubijajo med seboj? Razvidna pa je sove d a težnja umetnika, da da pomembnosti predmeta v doživetju ludi na zunaj odgovarjajočo pomembno obliko. Vsa dela nas zalo no zadovoljujejo v enaki mori. .Bratje, niso umetniško dovršeni, na obeh kartonih. Slovo in »Svidenje- jo premalo ritmične razdelitve, portret -Tatjane pada po barvnem pojmovanju izven okvirja ostalih slik in so približuje stilu Franceta Kralja. Originalni toni zabrne zopol v glini Don Quioholle* in v ciklih Cesta ter Zemlja«. Zlasti obadva lisla »Pogrobr (7, 8) pa spadata med najlepša dola na razstavi, dokazujoč, da se bo umetnik s pridom zopol posvetil grafiki, ki njenemu stilnemu izrazu njegovo hotenje zadosti dobro ustreza. Drugod jo vsekakor prvina osnutka manj vidna iu zalo tudi ni potrebnega odmeva. V celoti priča razstava, da se je nad umetnika zgrnila vsa loža sodobnega življenja, ki jo podaja v zelo prepričevalnih in občutenih umetniških iz- goslavijo 484 kosov, 1932 šc 139 voz, lani pa — nič. Pri avtomobilih jc padei uvoz od '280 voz leta 1929 na 19 voz leta 1933. Lažje delo bo imela industrija tovornih avtomobilov, kjer igra veliko vlogo tudi kakovost. Zaradi visokih cen bencina (visoko obdavčenje) sc morajo uvažati predvsem motorji, ki zelo varčujejo z bencinom. Vzgleda obeh teli strok kažeta, da mora slediti trgovinski pogodbi trudaj4)lno osebno in posamično delo. Polreba kmetijskih strojev je mogoče trenutno majhna, je pa v veliki meri sposobna znatnega |xv večanja prav tako kot jugoslovanski agrarni izvoz, čc se preusmeri na tujo |X)lrebo (oljnati plodovi za Nemčijo). Nemčija dobiva vedno večji pomen kol odjemalec jugoslovanskih proizvodov. Tendencam nove pogodbe odgovarja, da bo Nemčija igrala šc večjo vlogo kot odjemalec jugoslovan. proizvodov, dočim je nasprotno Jugoslavija pripravljena jx>stati boljši kupec nemških proizvodov. Kupčije na velesejmu Splošni poslovni uspehi so zadovoljivi, prodaje ; se razvijajo dobro Po dosedanjih podatkih so za- I dovoljivi rezultati v teh-le predmetih: vozljane preproge. žima, pohištvo, žične postelje, perzijske in druge preproge, keramika ild. Seveda nc manjka j kujKij tudi v ostalih |)anogah. Dober posel je v tekstilijah, nadalje v dežnikih, kjer jc zaslo|>ana s svojimi kvalitetnimi proizvodi Tovarna dežnikov v Dolnji Lendavi. Priznanje gjc okusni in moderni izdelavi posameznih modelov. ♦ 1 i V sredo je deževno vreme preprečevalo večji i isk. loda bilo jc ua velesejmu dovolj ,-olskc mla- ! Po kratkem presledku ima .lakopičev paviljon zopet umetnost v gosteh. zdaj razstavlja v njem svoja dola Tone Kralj. Tn dela so večinoma prav novega datuma, iz 1. 1931 in 1933, nekatera pa so tudi iz I. 1982, 1931 in 1930. Samo kompozicija pa-sijonskega Kristusa (les) je prav i/, prvih let Tonetovega ustvarjanja. Po tehniki prevladuje olje, oljnate sliko v zelo velikih morali zbujajo splošno pozornost, potem imamo tudi nekaj plastike v glini, mavcu, bronu in lesu in ne kol poslednje je imenovati vrsto ujedenk, v katerih se Tone Kralj povrača k priljubljeni tehniki prvih let svojega dela. V reloti je razstava zelo lepa in sili mirnega ter nepristranskega motrivca k poglobitvi. Umetnost Toneta Kralja je že vsem tu ko poznana, da skoro ne moremo prispevati k njeni podobi v javnosti nobeno črto več. Po vsej svoji naravi je lo delo sugeslivno in dinamično, tla so obrača do človeka neposredno z utemeljeno zahtevo, da ju priznaš in odobriš. Ta njena lastnost je v krizi umetniškega ustvarjanja tačas velika vrednota, podobna ie skoraj trdni veri, ki jc nobena stvar ne spravi z začrtane poti. 0 njej nam svo-dofi posebno današja razstava, ki nam kaže Toneta Kralja morda v doslej najizrazitejši luči razvoja. Umetnik je nanjo prispel takorekoč iz cerkva, od svojih velikih cerkvenih del, ki ie v loku njih oljnata slika na platno skoro popolnoma počivala. Zdaj pa jo je spet vzel v roko in ulej čudo, slika je zrasla do veličine monumontalnih zasnov na steni. Morda se je to zgodilo pod premočnim vplivom inonumontalnega dela, gotovo pn tudi pod pritiskom doživetij, saj poznamo Toneta Kralja žo od počptka soni kol dinamičnega umetnika, ki doživlja z neizmerno intenzivnostjo. V kompoziciji obisk, toda Pilo jc dine in vojaštva. Vrlik obisk na letošnjem velcscjiuu. Borza Denar Dne 6. junija. Danes je oslal neizpremenjen lc Curih, dočim so drugi tečaji narasli. Izjemo jia Ivori Berlin, ki je danes |irav znatno popustil. To |x>puščanje Berlina sc opaža na vseli svetovnih borzah in je v zvezi z vedno slabšo valutno situacijo Nemčije. Kritje nemške marke znaša lc še 3.7%. Nad 3000 milijonov je obtoka bankovcev, pa znašajo vse devizne rezerve obenem z zlalimi vred komaj 136 milijonov mark. Poleg lega |>a se že dalj časa trgujejo znatno pod nominalno vsoto najrazličnejše vrste vezanih mark. V veliki meri je k sedanjemu |Xidcu pripomogla nejasnost glede dogovorov z upniki, ki nikakor niso potekali lako. kot so želeli Nemci. V zasebnem kliringu je danes avstrijski šiling ponovno popustil. V Ljubljani je bil zaključen p° 9.23, v Zagrebu in Belgradu pa |>o 9.15. ..... Grški boni so nolirali v Zagrebu 30.65— 31.35 (31). v Belgradu pa 30.15 30.85. « Španska pezeta v Zagrebu 6.45 zaklj. — Angleški funt v Zagrebu 254.30 do 255.80. Ljubljana. Amsterdam 2312.63—2323.99. Berlin 1286.25 1297.05, Bruselj 797.74--801.68, London 171.86 173.40. Curih 1108.35 1113.85. Nevv York 3388.83 3417.00, Pariz 225.21 226.33. Praga 141.'« do 142.70, Trs! 294.90 297.30. Skupili promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 31.631 Din. Curih. Pariz 20.3275. London 15.55, Nevv York 308. Bruselj 72.025, Milan 26.64, Madrid 12.10. Atrt Stordam 208.75. Berlin 116, Dunaj 73.08 (57.00), Stockholm 80.20, Oslo 7S.20. Kopenhagen 60.40, Praga 12.81, Varšava 5S.10, Atene 2.92, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Tudi danes je bila tendenca čvrsta, vendar znatnejših izprememb v tečajih ni bilo. Promet je v vojni škodi oživel. Znašal je na zagrebški borzi: vojna škoda 1500 kom. Icr 7% inv. jx>s. 400.(100. dočim v dolarskih papirjih ni bilo prometa. Ljubljana. 7% inv. pos. 71 den.. agrarji 36 d., vojna škoda 307 den., begi. obv. 54 den.. &"<', Blcr. s. 59.50 den., 7% Bler. jios. 53.75 den, 7°„ |>os. rž. hip. banke 66 den., Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Dr/, papirji: 7% invest. |x>s. 70.50 do 71 (71). vojna >koda 306 307 (302, 306). 6.. 7. in 8. 305 den., 9. 306 307 ( 306). 6% begi. obv. 54 j do 54.50, 8"„ Blcr. pos. 59- 59.75, 7% Blcr pos. 54 54.25, 7% pos. Dr/, hip. banke 66 50 den. -Delnice: Priv. agrar. banka 215—216 (215). Osj. sladk. tov. 150 bi.. Impeks 50 den., Trbovelska 90 bi. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71—71.50 (71.10. 71)- agrarji 37—38. vojna škoda 305.50 3116 (305.50, 305), 6% begi. obv. 54- 54.25. &% Blcr. pos. 61 zaklj., 7% Blcr po8. 53.50 -54.25 (54). 7% pos Dr/ hip banke OO 67.50. Delnice: Narodna banka Zaklj. 4005, 1'riv. agr banka 214.50 do 215.50 (215, 214) Žitni trg lz Vojvodine prihajajo vesti, da se ninože |iri-tozbe nad deževjem, kajti bliža se čas žetve, vreme pa se noče izpremenili. Ponudba jc slaba, kar jc v zvezi z vremenom. Koruza jc nadalje izredno čvrsta in zahtevajo danes za banaško blago že 85 Na ljubljanski borzi so bile znižane cene |išc-nice iu moke za 5 par pri kilogramu Slovenska knjiga ne pozna krize Dasi ravno sega gospodarska stiska zmerom globlje v zasebne razmere posameznikov, se vendarle ni — vsaj na zunaj — spremenila bogata žetev slovenske knjižno njive. Slovenski človek je pač pregloboko segel v čar lepe knjige, da bi se ji mogel odreči, pa najsi ga tarejo še toliko skrbi za gmotno stran življenja. Tako vidimo, da izdajajo posamezne založbe tujo in domače knjige v islom zamahu kakor prod 3., 4. loti. Sicer je med dobrim izborom prevodov iz svetovne književnosti tudi več lakih del, ki notranje prav nič no bogatijo naše knjižne produkcije, na drugi strani pa moramo priznati, da se jo zadnje čase zganilo tudi več domačih znanstvenih in leposlovnih pisateljev, ki bi najbrž molčali, če no bi posamezno založbe naravnost tekmovalo med seboj za dobra domača dola. Čo torej — vsaj površno — pregledamo letošnjo načrte knjižnih založb, vidimo sledeča domača dela, ki bodo do konca leta izšla: V Jugoslovanski knjigarni: France Bevk: Krivda , Miško Kranjec: Pesem ceste-', Silvo Kranjec: aMed Napoleonom in Leninom (ali: France Štele: Umetnost zapadno Kvrope-). V Mohorjevi družbi: Ivan Zoreč: Stiski svobodnjak . Rogomir Magajna: »Graničarji«, dr. Mal: Zgodovina slovenskega naroda 12. zv., rlr. Kovačif:' -Anion Martin Slomšek« (življenjepis bo sestavljen zgolj po podatkih Slomškovih pisem in njegovega dnevnika .katerega so slučajno odkrili), Ivan ftašel.j: Slovenski pregovori , ki bo.lo temeljito delo, Lovrončič: »Pastir z belo ptico. Pri tiskovni zadrugi: Milo Klopčič: »Pesmi«-, prof. dr. Fr. Kidrič: Zbrano delo dr. Franceta Prešerna , prof. dr. Alfred Šerko: O psihoanalizi". Pri Hramu: Pravkar je izšla Fr. Albrochta Zadnja pravda . napovedane pa so šo: .losip Vidmar: »Oton Župančič-. Božo Vodušok pripravlja knjigo o Cankarju, Ruda Jurčec o Kreku, Mirko Javornik pa potopisno knjigo --Pomlad v Palestini . Velikopotezno delo -Slovlonijo pripravlja Slovenska Malica. Napisal jo jo dr. A. Melik. Ce prištejemo sem še načrt pred kratkim napovedane Akademske založbe. ki obsega Slelotova Monumenta artis slo-vonic'ae-, Slodnjakov Pregled slovenske književnosti-, Ramovševo -Kratko zgodovino slovenskega jezika ter Dolenčevo Pravno zgodovino Slovncev — in čo pomislimo, da mnogih domačih knjig, ki jih pripravljajo razne knjižno družbe ild., nismo navedli, moramo reči, da bo letošnja domača književna žetev prav bogata. Med prevodnim leposlovjem do konca loga lota bomc\ omenili lo nekatero knjige: V Jugoslovanski knjigarni izide med drugim zaključna knjiga veliko Undset-ine trilogijo Kristino, Lavransove hčere ( Križ-), kalero moramo šteti med ona dela. ki so se nujno morala preliti v slovnski jezik; pri Tiskovni zadrugi roman češkega pisatelja Obracli- Hajduk Nikola Šuliaj , pri Hramu roman bolgarskega pesnika in romanopisca Ivana Vazova »Pod jarmom , pri Modri ptici Gorkijev roman Troje ljudi . pri Krekovi družbi roman Uptona Sinclaira: »Dolarji«. Kakor je razvidno iz načrtov posameznih knjižnih založb in družb (zlasti močan poudarek gre na Mohorjevo družbo), jo lotos stopila slovenska knjiga odločno iz zatišja. Sicer ima večji dol napovedanih slovenskih knjig znanstveno noto. po vsebini pa so vse zanimive in pomenijo obogatitev slovenske mlade znanosti. Nedvomno se bo ludi slovenski leposlovni knjigi polagoma umikala tuja, vsaj ona, katero prevod nima nikakih vrednot za slovensko književnost. —I- Št. Kostov: Goljemanov K nocojšnji premieri v drami. Po dolgih lotili in ovinkih pride na oder slovenskega gledališča prvo bolgarsko draniatsko dolu. komedija -Goljoiminov . Avtor lo komedije, Kostov (Razgovor z bolgarskim komodiografom Koslovim, ki se ji- mudil zadnje dni z bolgarskimi književniki v Ljubljani, jo prinesel Slovenec Ml. maju. Op. ur.), uživa doma velik slove.« in spada k prvini po hornikoni. ki'krčijo pot v svet bolgarski dram,'tiski književ nosli Kaj in kdo je Goljenianov ? Komedija, satira. Ljubljana. Pšenica bč. 7" 80 kg 182.50 185, bč. 80 kg l"„ 180 187.50, koruza s kval. garancijo 135 -137.50, moka lx\ OO g 280 285. ban. OOg 287.50 290. Živina Ljubljanski živinski seiom 6. junija Prignanih ie bilo (v oklepajih število prodanih glav): 128 (2.5) i je mislil. Ta hip je slišal Gerarda skočiti e postelje. »Tudi njega je zbudilo.« Dvignil se je in se urno oblekel. Na hodniku je dobil tretjega poročnika. »Kaj je?« je vprašal. »Sunek me je zbudil.« »Smo nasedli? — — —« »Nisem slišal zvonenja oddajalca povelij in vendar se pomikamo nazaj...« N: razlagal dalje, a oba sta menila, da ne more biti posebno hudega, ker je bilo dano povelje, naj stroji vozijo nazaj, preden ju je sunek zbudil. Kljub temu sta planila proti zapovedniškemu mostu. Tam je bilo na videz vse v redu. Nikake zmede. Nikakega ropota. Daviš je slal vzravnan, negiben, nalik sobi, obe roki plosko položeni na ograjo. Herw:ck, čigar usnjato odelo se je lesketalo od vlage, se je mirno okrenil protj možu, ki je držal z obema rokama krmilo in ki ni z ničemer izražal vznemirjenja. Ko je stopal k Her-wicku, da ga povpraša, je Daviš zasukal kazalo na oddajalcu povelij nn »Stop«. »Rudo desno,« je dejal Hervvick. Tedaj je prijel Simona za roko, ga povlekel na levo stran zapovedišča in kazoč na brezoblično maso, ki se je dozdevno potapljala v megli, je dejal: »Ledena gora. Videl sem jo, ko smo bili pet metrov oddaljeni od njo... Uganil sem jo.k. prepozno ...« »Najbližja bi se morala nahajati na severu naše poti.« »Najbližja izmed treh naznanjenih. Zavpil sem: »NazajI Nazaj!« Toda prepozno... prepozno ... Daviš jo je opazil istočasno z menoj, skoro istočasno... Dve sekundi pozneje sta se najini roki srečali na ročici oddajalca povelij. Nato je velel, naj zapro neprodušna vrata prednjega dela. Haynes je bil tam. skočil je na kaštel. Še nekaj minut, nevem koliko, smo ostali pritisnjeni ob njo. Zadeli smo ob podvodni del njene gmote... pridite, greva v ospredje.« Hervvick je izpustil Simona in se pognal proti lestvi, ki je vodila na sprednje palube. Simon mu je hotel slediti, ko ga je ustavil Daviš z namigom ln besedo: »Simon!« Nato se je okrenil k Gerardu: * »Gerard — — — potniki — — — pomirite jih. Preprečite jim, da bi vstopili na krov. Obvestite komisarje. Ni nič hudega. Razumite me. Stroji so pokvarjeni. Povsem miren se je obrnil k telefonu in poklical: »Halo! Grayson! Kako je tam doli? Tu smo zadeli ob ledeno goro. Mislim, da ni nič resnega. Haynes je na pramcu. Ste zaprli nepro-dušni paž? Obveščal vas bom sproti o dogodkih. Lahko pošljete svoje moštvo počivat. ---Ob devetih je prejel Daviš v odgovor na svojo brzojavko Jorgovo, ki ga je pomirila: »Ravnali ste modro, krenivši na SW. ,Morska zvezda' mora izvesti prevoz čim najhitreje, ob naj- večji varnosti. Stroji dopuščajo. Obnavljamo zaupanje. Jorgan.« Pokazal je radiogram Hervvicku, katerega je jel ceniti po nasvetih, ki mu jih je davi nekoliko živahno izrazil. Spoznal se je na mornarje, in Hervvick je bil to kljub »slabemu slovesu«. Dejansko niti vedel ni, kakšen je bil ta sloves. »Pijanec? Ne. To se spozna na prvi pogled. Ima čisto oko, dobro sapo, določne kretnje, jasno besedo. Trdoglav? Trmast? Nedvomno. Mož, ki se zaveda, kaj velja; mož, ki ne kloni pred drugim, je prvi, ki bo izpolnil svojo dolžnost.« To je Davisu zadoščalo. »Ce je to, se bova razumela in dolgo stala vkup.« Hervvick je pogledal na brzojavko in dejal, maneč si roke: »Toplomer pada. Mraz je. Poznam to progo.« »Jaz tudi.« »To pomeni: »Ledena gora.« »Vem.« Dve uri sta prešli, ne da bi se premaknila v svojem kotu in strmo zrla v noč. Haynes je obetal nekaj ininut ob enem, nato je šel nekaj časa nepremično stat poleg drugega, mimogrede je pogledal na kompas, spregovoril nekaj besedi s krmarjem, ki je ravnal s signalom za meglo, in ko se je nahajal na sredini zapovedišča, se je iz navade razkoračil ter pogledal, dali je brod v ravnovesju. Ob desetih je dejal Davisu: »Grem malo pri-grizovat. Ne greste tudi vi?« Poveljnik je odkimal. Haynes se je nekako čez pol ure vrnil 7. nekoliko rdečini obra7X)iii, s cigaro med zobmi. Oba moža se nista zganila. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: K&rei Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakoveo, Urednik: Lojze Golobife.