VESTNIK Poštn! urad 9020 Cetovec ^ Vertagspostamt 9020 Ktageniurt )zha]a v Ceiovcu Erscheinungsort Ktagenlurt Posamezni izvod 3 šilinge = mesečna naročnina 12 šiiingov š ceioietna naročnina 120 šiiingov P. b. b. LETNiK XXXV CELOVEC, PETEK, 3. OKTOBER 1980 ŠTEV. 40 (1988) OB MEDNARODNEM SiMPOZiJU O PLEBiSCiTU: Potitična stvarnost na Koroškem šepa da!eč za znanstvenimi dognanji Koroška je v teh dneh tik pred vrhuncem protisiovenskega vzdušja. Takoimenovane domovini zveste organizacije se na vso moč trudijo, da bi razburkate ijudi s pomočjo izkrivijenega prikazovanja dogodkov pred šestdesetimi ieti. Tem organizacijam ni za praviien in pravičen prikaz dejanskega poiožaja pred šestimi desetietji, ko je šio za pripadnost enega deia Koroške k Avstriji aii Jugosiaviji. Gre jim za to, da ostanejo prireditve okoii 10. oktobra to, kar so do zdaj vedno bite: sestavni dei borbe proti Siovencem na Koroškem in proti dobrososedskim odnosom. Tudi poiitiki vseh treh koroških dežeinozborskih strank se hočejo z besedami in dejanji prikupiti tistemu deiu koroškega pre-bivaistva, ki je pod vpiivom Siovencem sovražnih skupin. Z namenom, da bi se na znanstven način spoprijeli z zgodovinskimi miti, ^ so se nabrali v koroškem zgodovinopisju, ko obravnava plebiscitne do-9°dke, in so napoti nemotenemu in Enakopravnemu sožitju znotraj dežele 'n preko njenih meja, so se srečali te dni v Celovcu strokovnjaki iz številnih Evropskih držav, v prvi vrsti iz Jugoslavije in Avstrije. Celovška univerza ^a izobraževalne vede je namreč vabila na mednarodni simpozij o kovaškem plebiscitu 1920, ki ga je prijavil in vodil univ. profesor za novejša in avstrijsko zgodovino dr. Helmut Rampler. O pripravah na ta simpozij je naš !'st že večkrat poročal. Kljub temu pa la treba še enkrat omeniti, da sta sprožili idejo o simpoziju, ki naj objektno obravnava zgodovino in posledica koroškega plebiscita, obe slovenski asrednji organizaciji. Tudi pri načrtovanju programa in njegovi izvedbi Sflo sodelovali, ali preko inštitucij ali Pa osebno. Podčrtati je treba še dejstvo, da sta referirala tudi dva koroška Slovenca, ravnatelj Slovenskega znanstvenega inštituta dr. Avguštin Malle Vzgojna in zgledna za koroške razmere je bila prireditev tudi zategadelj, ker je bila dvojezična. Na Koroškem smo navajeni, da skušajo prikazati zgodovino, predvsem ko gre za razvoj od 19. stoletja naprej, tako kot bi se vse vrtelo samo okoli Koroške in kot da bi o vsem odločali samo dogodki na koroških tleh. Refe- rati so prinesli drugo sliko. Predvsem je bilo poudareno, da so koroški dogodki po koncu prve svetovne vojne in njihov razplet neločljivo povezani s poskusom preureditve politične podobe sveta. Imeti moramo pred očmi, da mejno vprašanje na Koroškem ni bilo ravno najvažnejše. Nadalje je tudi popolnoma zbledela trditev, da se je vse dogajalo samo v imenu pravice do samoodločbe narodov. Ravno to pravico so predavatelji imenovali bolj politično (razo kot dejansko odločilno načelo. Na splošno je treba seveda ugotoviti, da še vnaprej ostajajo med znanstveniki relevantne razlike v nekaterih bistvenih vprašanjih. Tako je izzvenela prireditev sama z željo, da bi se diskusija nadaljevala, in z zahtevo, da bi postali dostopni arhivski viri, ki so pod ključem koroškega deželnega arhiva. Zaključno besedo o pomenu te prireditve bo povedal šele razvoj na Koroškem. V smislu prizadevanj za enakopravnost obeh narodov v deželi bi seveda bilo, da bi novi akcenti našli svoje mesto v šolskih učbenikih, predavanjih, govorih itd. O političnem vzdušju bo odločalo tudi, koliko bodo oblastniki pripravljeni izpolniti tiste slovesne obljube, ki so bile dane koroškim Slovencem pred plebiscitom in uresničiti tista določila, ki so zapisana v avstrijski državni pogodbi. To je vsekakor ključ za rešitev manjšinskega vprašanja, pa tudi ključ za boljše med-sosedske odnose. Se mogoče besedo o poročanju v koroškem dnevnem časopisju. Ko bereš poročila, se moraš vprašati, ali so sedeli novinarji tam večinoma z zatisnje-nimi ušesi, ki so jih odmašili le tedaj, ko so govorili ljudje, ki so branili stališča in predsodke, katere je ta prireditev hotela premagati. Zato se moramo vprašati, ali je deželni glavar Wagner, ko se je zahvaljeval za poročila o simpoziju, hotel pohvaliti novinarje zato, ker so bralcem dajali vtis, da je ostalo v zvezi z 10. oktobrom pravzaprav vse ,pri starem". Zahvala morda za zamujeno priložnost, da bi se razstrupilo ozračje na Koroškem ravno v dneh pred glavnim valom plebiscitnih proslav? OKTOBERAREHA OKTOBRSK!lhBOR Andre He!!er. Toni Stritkar. Sdimetteriinge. Aufiauf. Georg Danzer. Sigi Maron. Peter Turrini. Danka. Roz. TheBrew.B.(. Bunker. Danita tertov. Haratd irnberger. Mira Lobe. Dietiind Mathet. Vatemin PoianSek. Roben Sthinde). Reinhart Seiiner. Eda&Siiviia Veiik. Gustav Ernst. zwei dvo sprachig jezično indie v osmo 80erjahre desetletje fiireinen neuen oktober za nov oktober W"" 11.10.1980 MessehaHe 3 Sejemska haia 3 (Eingang/vhod: Fiorian-Grijger-StraBe) BEGtMM: nathmittag abend _ ZMETEK, popoidne 13.30 zveter 19.30 ZVEZNA REPUBUKA NEMČiJA: Državnozborske volitve v senci neonacističnega terorizma V Zvezni republiki Nemčiji bodo v nedeljo volili nov parlament. Volilni boj je bil izredno oster, saj gre pri teh volitvah za važno odločitev: ali bosta še naprej vladali SPD in FDP, ki ju vodita kancler Schmidt in podkancler ter zunanji minister Genscher, ali pa bo oblast prevzel novi nemški ..fuhrer" Franz Josef Strauss, ki bi kot skupni kandidat krščanske desnice svojo na Brez nacionalne svobode tudi ni družbene in politične svobode 3g asistent Avguštin -------- na dunajski univerzi dr. Andrej Moritsch. Simpozij o koroškem plebiscitu je bil ^ več pogledih pomemben dogodek, "as je sicer, da za znanstvenike, ki so že poglobljeno bavili s problematika tega dogodka, znanstvena bera .hub na visoki ravni stoječih referatov 'a deloma tudi diskusije ni prinesla Oinogo novosti. Reči pa je treba, da se Prireditve niso udeležili samo strokovnjaki, temveč tudi mnogi študenti, uči-profesorji ter politični in kulturni delavci, ki so na ta način dobili mož-P°st, v strnjen; obliki seznaniti se s Problematiko, ki je vezana na čas Pred plebiscitom, na leta 1918—20 in °bdobje, ki je sledilo plebiscitni odlo-**'ivi na Koroškem. Marsikdo je prav 9°fovo prvič imel možnost, da pogleda plot, ki so mu ga v prvi vrsti posta-''i}i šola, nemškonacionalne organiza-C'ia in nemško koroško časopisje. K.a.kor smo poročati že v eni zadnjih števiik našega iista, je na ietošnjem zasedanju giavne skupščine OZN prisotna tudi manjšinska problematika. Najvišjemu forumu svetovne organizacije je namreč odbor za preprečevanje rasnega raziikovanja prediožii poročiio o izvajanju doiočii konvencije proti rasni diskriminaciji. V tem okviru pa je odbor giavno skupščino OZN še posebej obvestit tuidi o poiožaju narodnostnih, etničnih, jezikovnih in drugih manjšin in s tem opozorii na šte-viina nerešena vprašanja, med drugim tudi na nezado-voijivi poiožaj siovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji. Združeni narodi v zadnjem času manjšinski probie-matiki spioh posvečajo čedaije večjo pozornost, ker se je že ponovno pokazaio, da neurejena vprašanja bremenijo odnose med državami in ogrožajo mir v dutič-nih predetih sveta. Pretdvsem pa se v okviru OZN uveijavija spoznanje, da so manjšinske pravice dei spioš-nih človekovih pravic in da je v tem širokem okviru tudi treba pristopiti k reševanju. Ravno v tem smisiu je o čiovekovih in posebej o manjšinskih pravicah spregovori! na sedanjem zasedanju giavne skupščine OZN tudi vodja jugosiovanske deiegacije, zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Poudarit je, da pripisujemo danes vprašanju čiovekovih pravic veiik pomen. Čiovekove pravice imamo za resen pnobiem, ki mu mora naša organizacija posvetiti doižno pozornost, je dejai Vrhovec, ki je menii, da je biia dosedanja obravnava tega probtema v OZN kijub določenim pomanjkijivostim in odkionom odraz dinamičnega bogatenja vsebine tako čiovekovih pravic kot tudi načinov njihovega varstva. Ta razvoj se odraža predvsem v vedno širšem spoznanju, da je pri reševanju tega zapietenega vprašanja treba izhajati iz dejstva, da ijudje in narodi ne morejo biti družbeno in pciitično svobodni, če niso svobodni gospodarsko in nacionaino. „K.o izhajamo iz teh načei, pripisujemo poseben pomen uresničevanju pravic vseh narodov, narodnosti in nacionainih manjšin, etničnih, verskih in drugih skupin," je nagiasii Vrhovec. „Poiožaj narodnih manjšin ni samo pomembno notranje vprašanje vsake države, temveč je živijenjskega pomena za krepitev sodeiovanja, dobrososedskih odnosov, miru in varnosti v raznih detih sveta." Iz tega prepričanja se je vodja jugosiovanske deiegacije Vrhovec ponovno zavzei zato, da bi Združeni narodi sprejeii posebno dekiaracijo o pravicah nacionainih, etničnih in drugih skupin, ki je zdaj pred komisijo za čiovekove pravice. Pri tem je poudarii, da bi sprejem te dekiaracije „predstavijai pomemben prispevek k izboljšanju in varstvu pravic nacionainih manjšin kot pomembnega deia uresničevanja čiovekovih pravic nasploh". V ostaiem je Vrhovec v svojem govoru zavzei stališče k posameznim aktuainim mednarodnim vprašanjem. Poudarii je važno viogo Združenih narodov pri razreševanju probiemov, posebej pa izrazit tudi prepričanje, da je podtika neuvrščanja univerzalen koncept, katerega duh in osnovne vrednote se iahko uspešno uporabljajo tudi v mednarodnih odnosih in sodelovanju. Bavarskem prakticirano ..politiko trde roke" rad razširil na celo državo. Za posebno zaostritev tik pred volitvami pa so poskrbeli neonacistični skrajneži. Pripadnik neonacistično usmerjene „bojne skupine Hoffmann" je namreč minuli petek na zabavišču znane ..oktobrske vesetice" v Munchenu izvedel doslej najhujši teroristični napad na zahodnonemškem ozemlju, pri katerem je 12 ljudi zgubilo življenje, daleč nad sto oseb pa je bilo težko poškodovanih. Med smrtnimi žrtvami atentata je tudi atentator sam. Preiskovalnim organom se je v najkrajšem času posrečilo odkriti zvezo med atentatom in omenjeno neonacistično skupino ter je prišlo tudi do aretacije ..fuhrerja" in petih nadaljnjih čtanov te skupine. Toda vzporedno s tem razvojem dogodkov se je — očitno pod vplivom volilnega boja — začela „voj-na" med iokalnimi varnostnimi oblastmi na Bavarskem ter osrednjimi obtastmi, kar je imelo za posledico, da so aretirane pripadnike neonacistične skupine spet izpustili. Bavarski dejavniki so namreč ..ugotovili", da je bil atentat de)o posameznika, torej obiasti proti drugim niso več imele dovoij obre-meniinih dokazov in so jih po za-hodnonemških predpisih moraie izpustiti. Sicer pa se je ob atentatu ponovno zelo jasno pokazalo, da so zahodnonemške oblasti podobno kot pri nas v Avstriji napram desničarskim in neonacističnim skrajnežem neodgovorno popustijive in jim s tem naravnost dajejo pobudo za njihovo zločinsko početje. „Srečanje na Koroškem" v znamenju rjave preteklosti in nacionalistične miselnosti Bo!j se biiža 10. oktober in z njim 60-ietnica koroškega piebis-cita, boij postaja tudi očitno, v kakšnem duhu bo spet — podobno kot vsa minuia desetietja — poteka) ta ..spominski dan KoroškeNaj se akterji, ki pripravijajo prosiave jubiieja, še tako trudijo, da bi zadevi vsaj na zunaj daii videz neke vsebinsko pogiobijene, stvarne in z uradnim pečatom opremijene manifestacije pod gesiom ..srečanje na Koroškem", se ta uradni pečat že sedaj nevarno kruši in izpod njega vedno boij siii na dan pravo bistvo: namreč dejstvo, da bo tudi ie-tošnji 10. oktober potekai povsem v znamenju rjave pretekiosti in na-cionaiistične miseinosti. Ni treba ponavljati, s kakšno vzvišenostjo je strankarska troedinost v vlogi predstavnika koroškega „herrenvolka" zavrnila zahtevo slovenskih organizacij po enakopravnem upoštevanju kot pogoju za skupno praznovanje. Z lakonično ugotovitvijo, da „čas še ni zrel", je bila zavrnjena ponujena roka in s tem zapravljena priložnost, da bi bit 10. oktober res v znamenju srečanja — namreč enakopravnega sodelovanja obeh narodnosti. Tako pa bo to ..srečanje" v bistvu le ponovitev že znanih in neštetokrat teklost očitno sploh močno razširjena v teh krogih, saj je KAB celo pri izbiri govornika za uradno proslavo segel po osebi, ki se lahko „ponaša" z nekdanjim članstvom v nacistični stranki; pri tem je precej vseeno, ali je bila taka izbira namen ali samo posledica pomanjkanja druge, s takšno preteklostjo neobremenjene osebnosti — eno ali drugo je vsekakor značilno za razmere na Koroškem. Pri tem pa nacistična pobarva^ nost niti ni omejena na preteklost, marveč se kontinuirano pojavlja KARNTEN - DEUTSCH g Frei und ungeteHt 10. Oktober 1920 - VoHtsabstimmung in Karnten prakticiranih srečanj nemških na-cionalistcv ter starih in novih nacistov, brez katerih na Koroškem očitno še vedno ni mogoče manifestirati domovinske zvestobe in praznovati 10. oktober. „Že „uvodna" prireditev - 70-let-nica koroške Landsmannschaft ob koncu minulega tedna — je bila v tem oziru dovolj zgovorna. Poudarjali so zasluge za ohranitev „ko-roških svojstvenosti", ki pa so jih vedno razumeli le kot nemške, naj je šlo za noše, za narodne pesmi ali ljudske plese. Pohvalili so se kot soustanovitelji koroškega Hei-matdiensta, predvsem pa kot politični krojači rjavega ..koroškega gvanta", s katerim je predsednik Landsmannschaft Koschier uspel uniformirati „das ganze Land im Karntner Gwand". Isti Koschier pa je z rjavo barvo tudi sicer tesno povezan: po lastnih navedbah je bil član NSDAP od marca 1938 in imel člansko številko 6275171 ter uradni položaj Kreishauptamtslei-ter, član nacistične učiteljske zveze NSLB je postal celo že decembra 1936, od decembra 1937 pa je bil tudi SS Oberscharfuhrer s člansko številko 299580 ter od aprila 1943 Gefolgschaftsfuhrer ..Hitlerje-ve mladine". Pa ni predsednik koroške Landsmannschaft edini, katerega preteklost bi predstavljala rjavo liso na koroški podobi. Tudi predsednik abwehrkamp?erske organizacije Einspieler je kot nekdanji visoki HJ-Fuhrer vreden naslednik svojega predhodnika in sedanjega častnega predsednika KAB Samesa, kateri je že v letih 1923 do 1926 zavzemal položaj NSDAP-Ortsgrup-penleiterja ter se v letih 1930 do 1933 udejstvoval kot okrajni govornik nacistične stranke, v kateri je imel izredno nizko člansko številko 26661. Sicer pa je rjava pre- ter ernem DEUTSCHEN. FREiEN und UNGET*E!LTEN Karnten Ote Bundesftihrung der NDP OR. NORBERT BURGER !NG FERDtNANO KAMtNtCKY WALTER NEPRAS tudi v sedanjosti. Že večkrat in ob različnih priložnostih (ne samo v ..junaških" dneh zloglasnega Ta-felsturma) so prišle na dan bolj ali manj tesne povezave med koroškimi nacionalističnimi krogi ter grupacijami, ki jih po njihovi politični usmerjenosti in aktivnosti splošno uvrščajo v takoimenovano neonacistično sceno. Druži jih stari bojni klic ..Karnten — deutsch, frei und ungeteilt". In prav s tem geslom se v proslavljanje 60-letnice koroškega plebiscita vključuje tudi Burgerjeva NDP, ki v svojem glasilu „Klartext" spet enkrat poudarja „usodno povezanost" Koroške s celotnim nemškim narodom. (Da je v tem glasilu s člankom zastopan in predstavljen kot organizator vseh NDP-jevskih prireditev na Koroškem organizacijski vodja KHD Stourac, bodi omenjeno le ob robu.) Torej z novimi formulacijami izpovedana stara resnica, kakor jo je dovolj jasno zapisal idol koroških brambovcev Steinacher, ki je v svoji knjigi „Sieg in deut-scher Nacht" nedvoumno priznal: „ ... Es war mir stets eine unum-stoBliche Selbverstandlichkeit, den Abstimmungskampf nicht um den AnschluB an Osterreich, sondern um die groBdeutsche Zukunft zu fuhren. Die Stimmen fur Osterreich sollten die Anvvartschaft auf die Heimkehr ins Reich wahren .. Koroški brambovci in vsi drugi, ki danes tako glasno poudarjajo svojo domovinsko zvestobo, se od omenjene interpretacije obrambnih bojev še nikdar niso distancirali — torej bi bilo le zanimivo vedeti, v kakšnem duhu potem praznujejo 10. oktober: ali v avstrijskem smislu in s tem kot lažnika razkrin-kujejo svojega lastnega ideologa, ali pa v smislu njegove izpovedi in tedaj jasno proti Avstriji? Bližnja 60-letnica plebiscita je najlepša priložnost, da pridejo z besedo na dan, in sicer z jasno opredelitvijo, kajti sicer si bo javnost sama morala ustvariti sliko o tem, koliko je vredno njihovo trkanje na domovi-n izvesta prša. Resno v dvom so domovinsko zvestobo vsekakor spravili domo-vinizvesto uniformirani vandali, ki so leta 1972 podirali uradne krajevne napise, psovali zveznega kanclerja z ..židovsko svinjo" ter obmetavali deželnega glavarja z gnilimi paradižniki; posebno lojalnost pa so pokazali tudi tisti, ki so v imenu ..domovini zveste Koroške" žaljivo napadali zveznega predsednika, ker je ukinil nekaj krivičnih političnih procesov zoper slovenske mladince. Tako kancler kot tudi zvezni predsednik se bosta udeležila bližnje proslave 60-letnice plebiscita. Kako se bosta počutila v taki družbi, je njuna osebna zadeva — drugače pa je seveda z vprašanjem, ali je res potrebno, da bosta delala štafažo na prireditvi, ki je tudi udeležba še tako visokih predstavnikov ne more spremeniti v resnično ..srečanje na Koroškem", kajti njena zasnova in vsebinska usmeritev že vnaprej kažeta, da bo prireditev podobno kot prejšnja desetletja izpadla kot „po-hod rjavih bataljonov". Podpora matične domovine Sioveneem v zamejstvu Prejšnji teden je biia na obisku v Sioveniji deiegacija Sio-venske kuiturno-gospodarske zveze iz Trsta, ki jo je vodii predsednik Boris Race. V Ljubijani je deiegacijo sprejet predsednik Repubiiške konference SZDL Siovenije Mitja Ribičič s sode-iavci. V razgovoru je predsednik Ribičič predstavnike siovenske narodnostne skupnosti v itaiiji seznanii z aktuainim notranjepoii-tičnem razvojem v Jugosiaviji, posebej še s prizadevanji na področju gospodarske stabiiizacije. Govora pa je biio tudi o jugo-stovanskih pogiedih na aktuaini razvoj mednarodnih odnosov, ki jih je toimači) predvsem Jože Smoie, predsednik komisije za mednarodne odnose pri CK ZKS. Čiani deiegacije Siovenske kuiturno-gospodarske zveze so orisati sedanji poiožaj siovenske narodnostne skupnosti v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Med razgovorom so s posebno pozornostjo preučiti vprašanja uresničevanja osimskih sporazumov, posebno doiočii, ki se nanašajo na poiožaj siovenske narodnostne skupnosti v itaiiji. Poudarjeno je biio, da so osimski sporazumi ceiovita mednarodnopravna osnova reaiizacije narodnostnih pravic siovenske narodne manjšine v itaiiji. Predstavniki SZDL Siovenije so izrekii podporo prizadevanjem siovenske narodnostne skupnosti v itaiiji za dosego njenih narodnostnih pravic in poudariti pomen reševanja teh vprašanj v okviru ugodnega razvoja odnosov med Jugosiavijo in ita-iijo in vse večjem podpiranju demokratičnih sii v itaiijanski družbi. Ob koncu sta obe strani izraziti žeijo in potrebo po pogostejšem medsebojnem obveščanju. V Jugosiaviji „zimski čas" Minuli teden smo pri nas v Avstriji spet presti s poletnega na normalni čas. Z novim ..poletnim časom" smo začeli v Avstriji letos. Večina ljudi je bila zadovoljna z njim. Jugoslavija je bila ena redkih držav v Evropi, ki je ostala pri normalnem času. Sedaj pa imata obe sosednji državi spet isti normalni čas. Pred nedavnim pa je zvezni izvršni svet SFR Jugoslavije sprejel predlog za sprejetje zakona o ..zimskem času". Predlog novega predpisa predvideva, da bi v zimskem času kazalce na uri premaknili za eno uro nazaj. To Jugoslovani ne nameravajo uvesti zaradi tega, da bi blesteli, da so pogruntali nekaj novega, temveč zato, ker se v Jugoslaviji kratko malo „poletni čas" ne bi obnesel. Jugoslovani so namreč ljudstvo, ki ljubi rano uro. Velika večina delavcev pričenja delo že ob šestih zjutraj. Po drugih državah pričnejo z delom dve do tri ure pozneje, zato jim je ^poletni čas" kar ugajal. Uvedba „zimskega časa" bo imela dve prednosti: Jugoslovanom bo omogočeno delo ob dnevni svetlobi, boljši počitek in s tem primernejša pripravljenost na delo; obenem pa bo „zimski čas" prav gotovo omogočil prihranek dragocene energije. Ju- goslovani pozdravljajo uvajanje „zim skega časa", ker ta ne prinaša pred' nosti samo delavcem, temveč tudi njihovim otrokom, ki bodo pozim' lahko spali tudi eno uro dalj. Jugoslovani seveda še nimajo izkU' šenj s časom, ki ga mislijo vpeljatn vendar so prepričani, da bo ta poskus rodil sadove. Da se Jugoslovani nisp priključili poletnemu času, torej n' kakšna njihova ekstravaganca tem* več dobro premišljeno spoznanje, da bi jim poletni čas vsekakor škodil) koristil pa zimski čas, ki zelo odgo* varja mentaliteti jugoslovanskega pre* bivalstva, zlasti delavstva, ki se drž' načela „rana ura, zlata ura". Podpora „po ovinkih" OPoll letošnje čO-lftnicf PorošPf' ga plePlsclta se dogajajo čudne, cč%' slP tadl že Par zaPavne stvari. Afed zadnje spada tadl farsa, Pl so si j." Kritično obravnavanje zgodovine namesto čaščenja ziaganih mitov Ravno prav za mednarodni simpozij na cetovški univerzi, na katerem so minuti teden zgodovinarji iz petih držav razpravijaii o koroškem piebiscitu teta 1920, je pri Slovenskem znanstvenem inštitutu v Ceiovtu izšei nov zvezek v zbirki disertacij in razprav. Majnovejši peti zvezek te zbirke prinaša nemški prevod obsežne razprave znanega siovenskega zgodovinarja, ijubijanskega univerzitetnega profesorja Janka Pleterskega „0 prvinah in značaju plebiscitne odločitve", ki je biia v slovenskem izvirniku objavijena v obsežnem zborniku „Koroški plebiscit", katerega je ieta 1970 izdaia Siovenska matica v Ljubijani. Razpravo sta v nemiičino prevedia Marija in Teiiks J. Bister. V svoji razpravi Pieterski najprej kratko oriše izhodišča zn plebiscit in ugotovijo, da pri tem giasovanju nikakor ni šio za nacionaino opredeijevanje, se pravi za samo-odiočbo narodov, kar je Siovence že od vsega začetka sp aviio v neugoden poiožaj. Potem pa na široko prikazuje in anaiizira priprave na piebiscit, kakor so potekate na eni in drugi strani. Posebno izčrpno govori o staiiščih, ki so jih zastopate poiitične stranke v narodnostnem vprašanju in konkretno v vprašanju giede piebiscitne odiočitve, p:i čemer poudarja odiočiini vpiiv koroške sociaine demokracije, ki se je sicer prav tako vpregia v nemškona-e onaini voz, vender uspeia s svojimi gesii pritegniti tudi de! siovenskih glasovaicev. tn tako je pač prišio do izida, ki je potrdii — kakor prcvi Pleterski, „da je ptebis-c! resnično to, kar je po namenih njegovih avtorjev bi! cd vsega začetke: možnost za staro vtadajočo nemško s rukfuro, tla z navidezno demokratično metodo obdrži svojo oblast nad slovenskim detom dežeie in s tem nad deiom .nezgodovinskega' siovenskega naroda". Ra koncu Pleterski zavrača na Koroškem še vedno prisotne težnje, da bi izid piebiscita pojmovati in praktično izkoriščati kot zmago enega naroda nad drugim. Kot aiternafivo in kot edino častno tekmovanje, ki bi mu tah-ko pritrdiia tudi druga stran, poudarja tekmovanje v iz-potnitvi obtjub, ki jih je Stovencem tik pred giasovanjem dai koroški dežetni zbor. Kajti — kakor je Pteterski zapisat pred desetimi teti — „pot stoietja, ki je minito od piebiscita, bi končno morato zadostovati prav vsem odgovornim na Koroškem, da spoznajo, da izpotnitev te obtjube ni te častni doig pred zgodovino, ampak da je predvsem edina pot k sporazumni rešitvi koroškega vprašanja, k rešitvi, ki tahko obvetja." Dogodki, ki so se zvrstiti na Koroškem po tetu 1970, kakor tudi potek priprav na btižnjo 60-tetnico piebiscita pa na žatost kažejo, da se odgovorni na Koroškem še vedno nočejo zavedati svojega doiga, marveč štej ko prej stepo stedijo tistim krivim prerokom, ki so ptebiscit teta 1920 izbojevati kot „zmago v nemški noči" in ga v tem duhu razumejo in prostavijajo še danes. Razprava Janka Pteterskega o prvinah in značaju piebiscitne odiočitve na Koroškem teta 1920, ki je sedaj v nemškem prevodu izšta v pubtikaciji Siovenskega znanstvenega inštituta v Ceiovcu, je zato totiko boij dragocen doprinos prizadevanjem, da bi se tudi na Koroškem potagoma osvobodili okov stare, v pretekiosti ujete miseinosti ter uspeli napraviti korak od čaščenja ztaganih mitov h kritičnemu, vendar objektivnemu obravnavanju zgodovinskih dogodkov. Da je to možno, je pokazat simpozij zgodovinarjev, o katerem obširno poročamo na drugem mestu. politične stranPe privoščile z med' sePojnlm licitiranjem, PollPo naj znašala podpora, Pl Pl j<^ Iz državnlp In deželnlp sredstev Iz' plačali %e živim „aPwePrPampfer' jem". Po dolglp dePataP, v Patetik so sc govornlPl treP stranp vldt!^. tradlll, kateri Po PramPovee P