GLAS
LETO XXV. ŠT. 20 (1179) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 21. MAJA 2020
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Narodni dom v
trajno last
primorskim
Slovencem!
   talija mora vrniti
Narodni dom v
trajno last vsem
primorskim Slovencem
in za to bi se morali zav-
zemati, to bi morali zah-
tevati vsi. Prav tako sem
mnenja, da bi morala
Italija objaviti skupno
poročilo italijanskih in
slovenskih zgodovinar-
jev, da bi se enkrat za
vedno položilo kamen
na grob fašizma in tako
vsem mladim po-
kažemo, kaj je bil
fašizem in predvsem za-
to, da se to nikdar več ne ponovi! Italija naj
to naredi polnopravno in ne postopoma, no-
benega zavlačevanja ne sme biti! ” je bil mi-
nuli teden odločen starosta slovenskih pisa-
teljev Boris Pahor, ki je kot otrok videl požig
Narodnega doma in tega zločina nad sloven-
skim ljudstvom še danes ne more in noče po-
zabiti.
Poklicali smo ga in povedal nam je, da je z
gospo, ki zanj skrbi, v strogi osami, o korona-
virusu covid-19 je dejal, da je nevaren in upa,
da bo pandemija minila, ker ga skrbi prihod-
nost mladih, ki je brez razcveta gospodarstva
ne bo. Boris Pahor nam je tudi povedal, da
mu je žal, ker letos ne bo slovesnosti ob stoti
obletnici fašističnega zločina nad Slovenci,
kar je bil po njegovem požig Narodnega do-
ma, a to razume, saj je treba skrbeti najprej za
zdravje, dodal je še, da ga prihodnje leto
najbrž ne bo več med nami.
V daljšem pogovoru nam je večkrat ponovil
stališče, da mora Italija vrniti Narodni dom v
trajno last vsem
primorskim Slo-
vencem in zato
srčno upa, da si
vsi Slovenci za
to prizadevamo,
istočasno pa je
tudi dejal, da je
italijanskemu
predsedniku
Sergiu Mattarel-
li pisal, naj obja-
vi zgodovinsko
poročilo komisi-
je italijanskih in
slovenskih zgo-
dovinarjev, ki je
po njegovem
mnenju dovolj uravnovešeno, da bi lahko
imelo za posledico pomirjenje, predvsem pa
je Boris Pahor naglasil, da se ne smejo pona-
vljati take stvari, kot so se tudi letos ob 10. fe-
bruarju, ko se je v javnosti izničevalo narodni
boj Slovencev.
Voščili smo mu zdravja, se poslovili, a nas je
po končanem pogovoru ponovno poklical in
nam še enkrat ponovil, da mora Italija vrniti
v trajno last primorskim Slovencem Narodni
dom in objaviti zgodovinsko poročilo.
“I
Trgovec
Massimo Leone
je 18. maja spet
odprl vrata svoje
trgovine 
športnih oblačil
in obutve v
središču Opčin 3
Mož pravičnosti
V ponedeljek, 18.
maja, je papež
Frančišek
daroval mašo ob
100-letnici
rojstva Janeza
Pavla II. 4
Predsednik Agrarne skupnosti
Inženir Izidor
Sancin o skupnih
lastninah,
jusarjih in
prihodnosti
Agrarne
skupnosti 11
Organizator koncertov
Giovanni
Candussio, vodja
komunikacijskega
oddelka pri
podjetju Azalea.it,
o svojem poklicu
in kriznem času 15
foto dd
www.noviglas.eu
V mestna središča se
počasi vrača življenje
Svet okrog nas21. maja 20202
Povejmo na glas
Med zaskrbljenostjo in veseljem
O 100. obletnici požiga Narodnega doma 
Borut Pahor se je pogovarjal s
predstavniki naše manjšine
  redsednik Republike
Slovenije Borut Pahor se
je v torek, 12. maja 2020,
po video povezavi pogo-
varjal s predstavniki slo-
venske manjšine v Italiji.
Osrednja tema pogovora
so bile priprave na 100.
obletnico požiga Narod-
nega doma v Trstu, 13. 7.
2020. Predsednik je spom-
nil na dogovor s predsed-
nikom Italijanske republi-
ke Mattarello, da se bosta
udeležila slovesnosti in v
pripravah nanjo storila
vse, da bi bil Narodni dom ob
tej priložnosti in v skladu z
zaščitnim zakonom, skupnim
zapisnikom srečanja zunanjih
ministrov in drugimi dogovori
P vrnjen slovenski narodni skup-nosti.Predstavniki manjšine so pred-
sednika seznanili z aktualnim
dogajanjem. Izrazili so pre-
pričanje, da bo z ustreznim na-
porom vseh pristojnih in
upoštevajoč zastoj, ki ga je pov-
zročila epidemija covid-19,
možno opraviti pravni in sim-
bolni akt vrnitve Narodnega
doma slovenski skupno-
sti. Predstavniki
manjšine so zagotovili,
da bodo še naprej delo-
vali usklajeno. Predstav-
niki manjšine so opozo-
rili na pomen odprte
šengenske meje med
Slovenijo in Italijo.
Na pogovoru so sodelo-
vali predsednica Sloven-
ske kulturno gospodar-
ske zveze Ksenija Dobri-
la, predsednik Sveta slovenskih
organizacij Walter Bandelj in
senatorka Tatjana Rojc, velepo-
slanik Tomaž Kunstelj in gene-
ralni konzul Vojko Volk.
  dveč je ponavljati, kako zelo se je koro-
navirus postavil na pot našega življenja,
postavil nenapovedano in vsekakor na-
silno. Kaj takšnega še nismo doživeli, saj je s svo-
jimi napadi obkrožil ves svet, zaradi česar njegovo
delovanje dodatno občutimo tudi v prostoru, v
katerem živimo. Na srečo njegova moč po zaslugi
izjemno strogih ukrepov popušča in nas potiska
v posebno stanje, v katerem se mešata veselje in
skrb, skrb in veselje. Še kako smo lahko zadovol-
jni in res veseli, ker se ukrepi sproščajo in je ka-
rantena zmehčala svoj trdi objem. Izrazito se je
povečala možnost našega gibanja in premikov,
spet je mogoče sproščeno zadihati na prostem,
kar nekaj dejavnosti je na novo zaživelo in smo
si od bivanja zgolj doma za štirimi stenami od-
dahnili, in to nemalo. Toda razmeroma dolgo
obdobje nesvobode, res dobesedno nesvobode,
je pustilo v nas posledice. Dlje kot je trajala stroga
karantena, težje smo jo prenašali in, kot so na-
povedali izvedenci, se je v samoizolaciji pričel
krepiti občutek tesnobe, da ne rečemo strahu, in
pri marsikom so se pojavile depresivne stiske, pri
skoraj vsaki tretji osebi pa so nastopile motnje v
spanju ter občutek in dejstvo velike utrujenosti.
In zdaj, prav v trenutku prelomnega olajšanja in
v ponovni pridobitvi tolikšne svobode, da smo
začutili prve vrnitve t. i. normalnega, v vsakem
primeru srečnega življenja, opažamo, da v naše
veselje zaradi vse lepšega vsakdana pljuskajo neu-
godna počutja skrbi, zaskrbljenosti ali kar strahu.
Kot da se ne moremo prepustiti zadovoljstvu, da
je najhuje mimo, kot da smo zaradi težkih
preživetih tednov obeleženi z njihovo trdoto in
kot da nas tesnoba zaradi koronavirusa noče za-
pustiti in se iz nas umakniti. Še slabše pa je, in ta
podatek je mogoče zaslediti s strani tistih, ki pri-
hajajo v stik z mnogimi, da se ljudje bojijo in da
jih je strah. Strah da ni prisoten samo med sta-
rejšimi, ampak tudi med mladimi. Strah pred ne-
gotovo prihodnostjo in seveda strah za lastno
zdravje, za zdravje bližnjih in ne nazadnje za
zdravje vseh. In če je to tako, in vse kaže, da je,
ni mogoče ostati brezbrižen, kajti strah je že rušil-
no stanje, ki neskončno poveča katero koli težavo
in temu primerno človeka obremeni, zato je tre-
ba storiti vse, da ga zmanjšamo in po možnosti
odpravimo. Zdi se, da ga ni mogoče odsloviti, ker
so poceni nasveti brezplodni, a vendar obstajajo
načini, da se izvlečemo iz njegove temne vlada-
vine. Izvedenci pravijo, da o koronavirusu ni pri-
poročljivo v preveliki meri spremljati dnevnih
novic in se vživljati v črnogleda mnenja o pri-
hodnjih tednih in mesecih, saj je zdravstvena po-
doba vse boljša in strogih ukrepov je vse manj.
In prav teh spodbudnih dejstev se velja z vso
močjo oprijeti in jim dopustiti, da stopijo v nas,
nam okrepijo upanje in še posebej prepričanje,
da je hudo zares mimo in da bomo vsak dan bolj
spet zaživeli v vzdušju prijetnega počutja, svetle-
ga pogleda in lepih pričakovanj.
Janez Povše
O
Ob 75. obletnici izhajanja 
Še na mnoga leta, 
Primorski dnevnik!
  rimorski dnevnik je
prejšnji teden praznoval
svoj 75. rojstni dan. Kot
naslednik Partizanskega
dnevnika je namreč začel
izhajati v Trstu 13. maja 1945. In
vendar je v tem trenutku
časnikarski kolektiv, ki ga
vsakodnevno snuje, posebno
mlad. In - kot sami pravijo - je to
dnevnik, ki gleda naprej.
Zaradi izrednih razmer
obletnice svojega obstoja niso
mogli primerno proslaviti, so
pa visoki jubilej prejšnjo sredo
obeležili z osemstransko
prilogo, ki sta ji dala poseben
ton in pečat ugledna gosta,
najvišja predstavnika Italije in
Slovenije, predsednika Sergio
Mattarella in Borut Pahor.
Njuni pismi, objavljeni v
izvirniku in prevodu, sta
namenjeni prebivalcem vsega
našega prostora. Oba sta
namreč - ob čestitkah -
poudarila povezovalno vlogo,
ki jo časopis odigrava med
državama, njegov prispevek k
ohranjanju kulturne
raznolikosti države in slovenske
istovetnosti v deželi FJk.
Mattarella je še podčrtal, da
Primorski dnevnik vse od
ustanovitve deluje kot posrednik
kulture ter prispeva k promociji
miru in sožitja na tem
zapletenem ozemlju ob vzhodni
meji države. Spomnil je na
pomembno vlogo, ki jo
manjšine odigravajo na vsej naši
celini, v konkretnem primeru pa
v spletu odnosov med Slovenijo
in Italijo. Te “niso le vir
bogastva”, temveč so tudi
“neprecenljivo gonilo za
medsebojno spoznavanje,
mostovi dialoga, ki bogatijo
dvostranske odnose v vseh
razsežnostih”. Primorski
dnevnik prispeva tudi “k
ohranjanju in gojenju
pomembne narodne
istovetnosti”, ki jo v Italiji
predstavlja slovenska manjšina.
Jezik in kultura sta temeljna
gradnika narodne pripadnosti,
ki si za svoj razvoj zaslužita
potrebno podporo države”.
Pahor je med drugim zapisal, da
ima dnevnik “neprecenljivo
vlogo in je pomemben vezni
člen med Slovenci na obeh
straneh slovensko-italijanske
P meje”. Obletnica se ujema “skoncem druge svetovne vojne inzačetkom novega poglavja v
odnosih med Slovenijo in
Italijo, ki so velike prelome
doživeli z osamosvojitvijo
Slovenije, njenim vstopom v
Evropsko unijo in schengensko
območje. S tem je meja med
državama, ki je zarezovala v
nacionalno tkivo, postala meja,
ki združuje”. Oba naroda “se
soočata s hudimi travmami
lastne preteklosti, ki je zelo
pogosto prizadela zlasti
manjšino. Iskren pogled v
zgodovino in spravna dejanja v
evropskem duhu prijateljstva in
sodelovanja so zato izrednega
pomena”. Oba predsednika sta
omenila še eno pomembno
obletnico, julijsko stoletnico
požiga Narodnega doma v Trstu.
Mattarella je dodal, da se bomo
morali na ta dan “zamisliti nad
takratnimi tragičnimi dogodki
in njihovimi posledicami,
obenem pa počastiti dejstvo, da
so Slovenci in Italijani našli
način, da dosežejo mirno
sobivanje in vzpostavijo
neprekinjen in plodovit dialog”.
Pahor pa je izrazil željo, “da bi
razmere dopuščale, da bi se 13.
julija v Trstu spominu na to
poklonila skupaj s
predsednikom Italijanske
republike Sergiom Mattarello”,
in upanje, “da bo Narodni dom
lahko kmalu vrnjen slovenski
manjšini”. Primorskemu
dnevniku je zaželel, “da bi še
naprej negoval visoko raven
žurnalizma in uspešno prispeval
k ohranjanju identitete
slovenske manjšine” ter se ob
tem “dobro počutil v dveh
jezikih, dveh kulturah in dveh
državah, eni skupni Evropi”.
Ob pismih dveh predsednikov si
bralci v jubilejni prilogi lahko
preberejo tudi kolumno
odgovornega urednika Igorja
Devetaka. Ta je zapisal, da danes
ne razmišljamo več v ideoloških
okvirih izpred 75 let, še vedno
pa pri dnevniku “spodbujamo
enotnost s ciljem boljšega
življenja in prevzemamo
odgovornost”. Zaveda se, da
skupnost Slovencev v Italiji, ki
ji dajejo glas, usmerjajo “v čas,
ko nam bo vsem bolje.
Odgovornost smo prevzeli, ko
smo se odločili, da se bomo v
sedanjem čudnem času še bolj
približali bralcem, jih
zanesljivo informirali, jim
delali družbo, blažili stres
konfinacije, kljub osami krepili
v njih čut za skupnost in da za
to ne bomo varčevali s sabo”.
Ob jubilejnem mejniku se
obvezujejo, da bodo “še
prevzemali odgovornost in s
svežimi silami, ki jih
premoremo v uredništvu, tu,
med dvema državama, pomagali
ustvarjati prostor, ki bo imel
avtentičen vonj po Evropi”.
Priloga prinaša tudi pričevanja
treh nekdanjih urednikov,
Vojmirja Tavčarja, Bojana
Brezigarja in Aleksandra Korena,
ki so krmarili časnik v zadnjih
30 letih (vmes je bil še pokojni
Dušan Udovič), ter živahno
reportažo o tem, kako nastaja
vsakodnevna zgodba
Primorskega dnevnika.
Objavljeni so tudi nekateri živi
spomini ter želje bralcev in
bralk.
Obletnico je 13. maja v Rimu
počastila tudi senatorka Tatjana
Rojc, ki je v avli senata
poudarila, da je Primorski
dnevnik “vezni člen slovenske
narodnostne skupnosti”,
“manjšine, ki se ne prepoznava
le na teritoriju, pač pa v svojem
jeziku in kulturi. Mediji pa
odigravajo neprecenljivo vlogo
zoper jezikovno asimilacijo”, je
med drugim dejala v svojem
govoru, v katerem je
spregovorila o pomenu našega
dnevnika včeraj in danes.
Založniku, družbi DZP-PRAE, in
kolegom čestitamo vsi pri
Novem glasu ter jim želimo še
na mnoga, zdrava leta!
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu 
Ministrica in državni sekretar 
s predstavniki SGZ in SDGZ
  inistrica za Slovence v
zamejstvu in po svetu
dr. Helena Jaklitsch in
državni sekretar dr. Dejan Va-
lentinčič sta se preko videokon-
ference sestala s predsednikom
Slovenske gospodarske
zveze Benjaminom Wa-
kounigom, podpredsed-
nikom Felixom Wieser-
jem in generalnim sekre-
tarjem Andrejem Hrenom
ter predsednikom Sloven-
skega deželnega gospo-
darskega združenja Rober-
tom Fandoličem in direk-
torjem Andrejem Šikom.
Predstavniki obeh gospo-
darskih zvez so predstavili
pretekle in trenutne aktiv-
nosti, zlasti napore, ki jih vlaga-
jo v obvladovanje izzivov pove-
zanih s COVID 19 in vplivom na
čezmejno gospodarsko delovan-
je.
Zlasti sta bila izpostavljena te-
sno sodelovanje gospodarskih
M struktur na območjih poselitveavtohtone slovenske narodneskupnosti in pomen za razvoj
skupnega slovenskega gospo-
darskega prostora.
Posebno pozornost so v pogo-
voru namenili mladim. Kot pri-
mer dobre prakse je bil predsta-
vljen projekt »Digitalna šola«, ki
se je vzpostavil na pobudo
SDGZ. Zlasti v času ukrepov za
zajezitev COVID 19, sta se orga-
nizaciji zmenili, da bosta razvili
inovativne pristope, kako izpol-
niti svoja poslanstva. Tako se je
uspešno izvedel »webinar«, ki je
povezal mlade v okviru projekta
Mreža Alpe Adria - MAJ.
V pogovoru so si izmenjali sta-
lišča glede pomena go-
spodarstva v obmejnem
prostoru ter potrebe po
usklajenem delovanju
držav, da se prepreči go-
spodarska škoda in zago-
tovi sprejem ustreznih
odločitev za ponovni za-
gon gospodarske aktivno-
sti. V zvezi s tem je bila
obravnavana tudi temati-
ka mejnih prehodov.
Ministrica in državni se-
kretar sta pozdravila ak-
tivnosti gospodarskih struktur
iz zamejstva ter podprla njihova
prizadevanja. Obljubila sta pro-
aktivni pristop in angažirano
zavzemanje za čezmejno gospo-
darsko sodelovanje, še posebej
slovenskih deležnikov.
Goriška nadškofija / Nova pomoč za potrebne  
Sklad Scrosoppi
  četrtek, 14. maja 2020,
je goriški nadškof
msgr. Carlo Maria Re-
daelli s sodelavci po video
konferenci predstavil nov do-
prinos krajevne goriške Cer-
kve k odpravljanju posledic,
ki jih bo imela pandemija s
koronavirusom covid-19 na
vse prebivalstvo Goriške.
V goriški Cerkvi so se
odločili, da bodo iz sklada
Osem od tisoč, ki ga prejme
goriška nadškofija, namenili
180 tisoč evrov v poseben
sklad, ki so ga poimenovali
Sklad Scrosoppi in bo deloval
v okviru dobrodelne organi-
zacije Karitas – onlus. Duhov-
niki in drugi dobrotniki so
V prispevali v sklad še 25 tisočevrov, namen sklada pa je nu-diti pomoč vsem tistim, ki se
bodo znašli v revščini po
pandemiji in zanje ni po-
skrbljeno. Iz tega sklada, ki
naj bi ga ukinili v začetku
maja prihodnje leto, bodo
dali denarno pomoč ljudem,
za katere ni poskrbljeno kako
drugače, rabijo pa nujno po-
moč. Socialni blažilci ne do-
sežejo vseh, zato potrebuje-
mo tak sklad, ki bo hitro po-
skrbel za najbolj potrebne.
Poleg nadškofa msgr. Redael-
lija so na tiskovni konferenci
sodelovali še ekonom goriške
nadškofije g. Stefano Goina,
predsednik goriške Karitas
Renato Nucera in odgovoren
za družbene medije Mauro
Ungaro. Vsi govorci so pou-
darili, da Sklad Scrosoppi ne
nadomešča ne socialnih
blažilcev in ne Karitas kot tu-
di ne drugih oblik pomoči
najbolj potrebnim, ampak je
samo dopolnilni sklad za po-
trebne, ki bi lahko pomagal
takrat, ko vsi drugi odpove-
do.
V ta namen so tudi zaprosili,
da bi vanj darovali tako posa-
mezniki kot podjetja in druge
ustanove. Kdor želi pomaga-
ti, lahko nakaže denar na:
Fondo Scrosoppi
IBAN IT 15 O 08622 1240 100
4000 323364
Aktualno 21. maja 2020 3
  Miha Kramli
Naša notranjost se lahko
tudi materializira (2)
POGOVOR 
  sihoterapevt Miha Kramli,
ki v zdravstvenem domu v
Novi Gorici vodi Center za
zdravljenje odvisnosti, nam je v
intervjuju, ki smo ga objavili
prejšnji teden, spregovoril o
družinskih dinamikah, zakon-
cih, otrocih in vzgoji v času ko-
ronavirusa. V tem tednu smo mu
postavili še nekaj vprašanj o mla-
dih, zasvojencih, o duševnih sti-
skah v izolaciji in izkušnji smrti.
Gostu se iskreno zahvaljujemo za
poglobljen pogovor, še najbolj pa
za njegove optimistične in spod-
budne misli.
Kako gledate na odraščajoče
mlade, npr. na fanta in punco,
ki sta se pred preventivnimi
ukrepi pogosto srečevala, v
tem času pa morda le prek mo-
bija? Je ta preizkušnja za njiju
lahko tudi koristna?
Slovenci imamo močno besedo
“ljubiti”. V njej je tudi “ubiti”, tu-
di “biti”, tudi “iti”, tudi “bi”, tudi
“ti”, je tudi “ljub”. Ko to besedo
opazujemo, vidimo kar veliko iz-
točnic. Posesiven ali zanemarjen
partnerski odnos lahko “ubije”,
sicer ne fizično, čeprav zaradi lju-
bosumja lahko pride tudi do
medsebojnega spopada in trage-
dije. Mislim predvsem na notran-
jo smrt. Tudi ko so partnerji sku-
paj vsak dan, če ne znajo nego-
vati ljubezni, lahko pride do tra-
gedije. Ravno tako, ko niso sku-
paj. V mesecu, dveh, ne moremo
govoriti o oddaljenosti. Iz zgodo-
vine vemo, da so bili ljudje tudi
sedem let od doma, v vojski, pa
so si ostali zvesti. Gre za notranjo
vzdržljivost, za to, da drugega
čutimo, zaznavamo, ga mislimo.
Po 20 letih partnerskega odnosa,
tudi ko nisem z ženo, ko grem od
doma ob pol sedmih, pa se po-
gostokrat vrnem domov tudi ob
desetih zvečer, gotovo vsaj pet-
krat pomislim nanjo in nekajkrat
pokličem domov. Gre torej za no-
tranjo orientiranost na partnerja:
to pomeni, da imam prostor v se-
bi, ki mi dovoli, da sem sposoben
pomisliti na svojega bližnjega.
Kolikor sem skoncentriran samo
nase, na svoje potrebe, na to, kar
se okrog mene dogaja, v taki di-
namiki nimam prostora, da bi
sploh pomislil na svojega ljube-
ga. V sebi ga moram ponotranji-
ti, da je živ v meni, da v meni ob-
staja in me nagovarja, tudi ko
sem na kongresu, na terapijah,
ko vozim itd. Ko imam odmor,
takoj začutim, da je dobro, da ga
pokličem. Če smo partnerja po-
notranjili v sebi, tudi če se nekaj
časa nismo videli, je on v meni
živ in odnos ni načet. Mladi so
P zdaj lahko preverili, koliko je de-kle oz. fant v drugem prisoten,dejaven. Potem ne bo noben pro-
blem ga poklicati, vzdrževati zve-
stobo. Ta čas ni tragedija za par-
tnerski odnos. Kar se tiče spolno-
sti, lahko ta čas omogoči higieno
pogleda nanjo. Nova tehnologija
je - preko filmov, umetno ustvar-
jenih reklam, dostopnosti do
pornografije - marsikateremu
mlademu, tudi starejšemu, lahko
zabrisala zdrav pogled na spol-
nost. Obstaja neko umanjkanje
priprave na partnerski odnos: ta
se ponavadi začne, ker sta si dva
všeč. To pa ni zadosten temelj za
obstoj partnerstva. To je prema-
lo. Potrebno je več, partnerja je
potrebno ponotranjiti v sebi, biti
z njim sposobni se pogovoriti tu-
di o spolnosti. Izrednega pomena
je, da se v partnerskem odnosu
pogovoriva, kakšne kvalitete ima
kdo v sebi. Nekdo je lahko za-
merljiv, malenkosten, kdo zamu-
janje lahko razume kot malomar-
nost, jaz pa sem drugačen tip in
tega ne morem sprejemati …
Nekdo lahko razume moj molk
kot to, da ga ne maram, to pa je
moj način, da se regeneriram, da
pridem k sebi … Za partnerski od-
nos ni dovolj samo to, da sva si
všeč, ampak da se poznava v naj-
globljih vsebinah, ki bodo še ka-
ko odločale, ko bova skupaj žive-
la, ali bova vzdržala skupaj ali ne.
Pomembno je poznati lastnosti,
vrline drugega.
Veliko bolj v Italiji kot v Slove-
niji - je v zadnjih mesecih kar
nekaj ljudi umrlo za covidom-
19, v samoti, daleč od svojcev,
ki svojim dragim niso mogli
biti blizu ne v zadnjih trenut-
kih in niti na pogrebu. Kako
lahko v sebi “predelajo” rane
in žalost, ker niso doživeli t. i.
zadnjega slovesa?
Svojega očeta sem v življenju vi-
del trikrat. In ko je umrl - daleč
proč, tako da nisem niti mogel iti
na pogreb -, nisem bil žalosten,
ker je umrl. Nisem imel izkušenj
z njim, ker nisva zgradila nobe-
nega odnosa. Žalosten pa sem bil
zato, ker je bil najin odnos tako
zanemarjen, da nisem mogel
sprožiti niti procesa žalovanja. Ko
pa sem skoraj dve leti spremljal
umiranje mame, sem bil v pro-
cesu njenega umiranja izredno
obogaten, naučil sem se ogrom-
no stvari o življenju. V bistvu sem
ogromno notranje pridobil.
Umiranje in slovo od naših
bližnjih je ena najpomembnejših
stvari, ki se nas v življenju lahko
dotaknejo. Hvaležen sem, da
sem imel to priložnost doživljati
vsaj pri mami, ker je bilo hudo,
je bilo pa tudi ogromno prido-
bivanja notranjih moči in spri-
jaznjenja s tem, kar se bo zgo-
dilo. Če svojci, ki smo jih imeli
radi, umrejo in ne moremo bi-
ti ob njih, smo prikrajšani za
pridobivanje notranjih moči,
da bomo to slovo lažje sprejeli.
Zaradi smrti očeta in mame
globoko doživljam obe “va-
rianti”. Ker pri očetu ni bilo
možnosti skupnega življenja,
sem bil jezen, ker nisem mo-
gel žalovati; pri mami mi je bi-
lo to dano. Globoko razumem
ljudi in sočustvujem z njimi,
ker je dejansko hudo, če niso
mogli biti ob njih. Imel sem
mamo, ki se ni “šparala”. Pre-
pričan sem, da je veliko takih
ljudi, ki so svoj čas nesebično
posvečali otrokom, so delali, si
jemali čas, niso varčevali. Ko so
se darovali in delali vse za svojo
malo skupnost, se je njihov no-
tranji mehanizem, njihova duša
krepila z močjo, radostjo, ker so
ob tem imeli dobre občutke, po-
trditve. Notranje so postajali ved-
no bolj osvobojeni. Leta pa
tečejo... Ko so se starali in delali
za svojo družino, se ta nese-
bičnost pozna tudi na telesu. Te-
lo počasi izgublja energijo, nasta-
jajo gube. Ker se niso “šparali”,
notranjost razume, da bo telo
“usahnilo” in odpovedalo. Tak
človek ne doživi nobenega stra-
hu ne panike pred smrtjo. Smrt
mu je prehod v novo življenje,
ker duša bo šla naprej. Vzemimo
starša, ki pa sta se “šparala”, vse
sta dajala na zunanji videz, oble-
ke, standard, imidž itd. Bila sta
zagnana, da sta vse to vzdrževala
in skrbela za videz, ob tem pa je
notranjost trepetala, bila v stra-
hu, ali bo dovolj dobro, ali bom
še privlačen, ali bom odpovedal
itd. Ta notranjost se je vedno bolj
vezala na telo, na materialno. In
bila je vedno bolj “stisnjena”. Le-
ta seveda tečejo in notranja pani-
ka se vedno bolj krepi. Kako pri-
kriti gube?! Telo odpoveduje!
Kakšne toplice bi bile potrebne!
Za takšnega človeka pomeni
smrt paniko, grožnjo. Je nekaj
nesprejemljivega. Koronavirus
sedaj tudi daje odgovor, ali sem
človek, ki se ni “šparal”, ki je de-
lal in ni doživljal nobene panike
v pandemiji, ker je osvobojen
strahu pred smrtjo. Če sem se pa
“šparal” in vse stavil samo na
imidž, status, bom pa doživel pa-
niko in je koronavirus strahota,
ki se je je treba bati.
Pandemija - tudi zaradi strogih
preventivnih ukrepov - očitno
lahko ima posledice tudi na
duševno zdravje. Beremo o
ekonomski stiski, ki more pov-
zročiti tudi obup in skrajna de-
janja, ne nazadnje samomore.
Lahko tak virus tako močno
skrha psihično ravnovesje lju-
di?
Ko sem se danes peljal v službo,
sem v poročilih slišali predstav-
nico Gospodarske zbornice, ki je
govorila, da bo naslednji mesec
toliko brezposelnosti itd. Bil sem
zaprepaden, ker se bo to res zgo-
dilo. Ker mediji napovedujejo,
kaj bo čez dva meseca, odpirajo
vrata delodajalcem, ki pravijo:
“Saj oni to napovedujejo, potem
ne bo nič hudega, ne bo treba se
potruditi ali drugače reorganizi-
rati, saj v javnosti že govorijo, da
bo toliko brezposelnosti”...
/ str. 16
Danijel Devetak
  Massimo Leone, lastnik trgovine Start sport na Opčinah
“Ne vemo, ali bodo prišle
stranke; to je kot nov
začetek!”
POGOVOR 
  tart sport je trgovina
športnih oblačil in obut-
ve v središču Opčin; de-
luje že od leta 1977. Zaradi
epidemije koronavirusa je kot
vse ostale dejavnosti morala
zapreti svoja vrata že več kot
pred dvema mesecema. V po-
nedeljek, 18. maja, pa so
končno lahko spet odprli vra-
ta in sprejeli prve stranke v
trgovino. Z lastnikom trgovi-
ne Massimom Leonejem smo
se pogovarjali v soboto, dva
dni pred ponovnim od-
prtjem. V prijaznem pogovo-
ru je pojasnil, katere so naj-
večje skrbi trgovcev, ki lahko
končno spet zaženejo svojo
dejavnost.
Po dveh me-
secih boste
od ponedel-
jka lahko
končno spet
odprli vrata
trgovine. Ste
nestrpno
pričakovali ta
trenutek?
Na začetku epi-
demije je bilo
zaprtje trgovine
kot nekakšen
oddih, saj ta-
krat nismo še
vedeli, koliko
časa bomo mo-
rali biti zaprti.
Trgovino smo
imeli nato za-
prto celih 70
dni! Na začetku
je bilo vse sku-
paj nekaj novega, potem pa je
postalo težko.
Za ponedeljek smo pripravlje-
ni, kar se tiče razdalje, raz-
kužil... Razen tega pa ne ve-
mo, kaj bo. Ne vemo, ali bo-
do prišle stranke; to je kot nov
začetek. Prej smo morda ime-
li kakšno gotovost, zdaj pa je
nimamo več: imam nekaj
blaga v trgovini, ali ga imam
zadosti? Ga imam premalo?
Bo kaj zmanjkalo, bom to,
česar nimam, lahko dobil? Če
bomo strankam rekli, da lah-
ko dobimo blago čez teden
dni, bodo počakale ali bodo
šle v drugo trgovino ali pa ku-
pile po spletu? Moje mnenje
je, da smo bili zaprti preveč
časa. Mislim, da bi lahko ta-
koj naredili medosebno raz-
daljo v majhni trgovini, kot je
moja, tako da bi vstopili po
ena ali dve osebi naenkrat. Ko
sem kupoval hrano in ko sem
šel v lekarno, je bilo več ljudi
v vrsti, tako da je po mojem
to še bolj nevarno, kot pa re-
cimo v moji trgovini.
Potem je pa sistem. Država, v
kateri živimo, dosti govori,
obljublja denar, vendar ni ko-
ordinacije. Nekaj govorijo,
potem pa se zgodi vse drugo.
Vam je država že namenila
obljubljeno finančno po-
moč?
Ne, država nam ni dala še nič.
Vprašam banko, ker je banka
moj referent, ta pa mi odgo-
vori, da je referent država.
Država pravi, da morajo ban-
ke dati denar v treh dneh.
Sam pa čakam že skoraj en
mesec. Ko moram zdaj odpre-
ti, je težko, ker rabim denar
S za nabavo, vendar sem že dvameseca brez plače. V Italiji jepopolnoma zgrešen sistem, v
drugih državah so takoj po-
magali podjetjem na različne
načine (ne samo v Nemčiji,
tudi v bližnjih državah, kot je
Slovenija), pri nas pa samo
govorijo, a konkretne denar-
ne pomoči ni. Za nikogar, ki
ima podjetje, ne bo lahko
spet odpreti po tolikšnem
času.
Ste za to, da boste lahko po-
novno odprli trgovino, do-
bili posebno obvestilo s
strani oblasti ali ste novice
dobivali po medijih?
Kje pa, vse smo izvedeli po
medijih! Če povem samo en
primer: do danes (sobote op.
a.) so govorili, da bo morala
biti medosebna razdalja dva
metra, danes sem na srečo vi-
del, da so določili razdaljo en
meter. Tudi glede raz-
kuževanja navodila niso bila
jasna. Če imam trgovino in
vem, da jo v ponedeljek lahko
odprem, ne morem razkužiti
in pripraviti vsega v enem
dnevu, recimo v soboto po-
poldne. Vse bi morali vedeti
najmanj en teden prej. Tudi
trgovinska zbornica nas ob-
vešča tako, da nam daje član-
ke iz časopisov.
Ste v času zaprtja sploh
imeli možnost, da bi dejav-
nost nadaljevali kako dru-
gače, recimo z dostavo na
dom?
Približno po enem mesecu
zaprtja sem začel dobivati po-
nudbe za prodajo svojih arti-
klov od služb, ki se ukvarjajo
z dostavo na dom. Vendar,
kar se tiče mojega sektorja, ni
bilo jasno, kako bo z raz-
kuževanjem oblačil. Če na
primer dostavim na dom ma-
jico, ki jo nekdo vidi na moji
spletni strani, jo pomeri in
mu ni prav, kaj naj naredim z
njo? Mu jo zamenjam, jo mo-
ram razkužiti. Kaj pa to po-
meni? Jo moram oprati? Po-
tem je ne smem več prodati.
Zato sem sem se odločil, da se
ne podam v to. Nekateri so
uslugo sicer nudili zastonj,
vendar se mi je zdelo nepri-
merno za moje artikle. Stran-
kam je težko izbirati že v trgo-
vini, različne barve, kroj... Za-
to si ne predstavljam, kako bi
bilo z dostavo. Ljudje sicer
kupujejo po spletu, in če jim
ni prav, pošljejo nazaj. Vseka-
kor je za moj sektor dostava
na dom veliko bolj zapletena,
za hrano je to lažje.
Katere higienske ukrepe
boste morali upoštevati ob
ponovnem odprtju trgo-
vin?
Do včeraj se je govorilo, da bo
treba razkuževati trgovino
dvakrat na dan. Pozanimal
sem se pri tistih, ki to delajo,
to bi stalo 100 ali 150 evrov
za vsako razkuževanje. Če bi
res morali razkuževati dva-
krat na dan, ne bi niti odprl
trgovine, kajti pomenilo bi
300 evrov stroška
vsak dan. Če bi zdaj
zaslužil toliko na
dan, bi bil zadovol-
jen. Zdi se pa, da raz-
kuževanje ne bo po-
trebno. Bral sem, da
bo dovolj en meter
medosebne razdalje
in ne dva, da bomo
morali imeti blizu
blagajne razkužilo,
rokavice, če kdo vza-
me blago v roke, in
seveda bomo čistili
blagajno, POS, ban-
komat in police.
Razkužilo ne stane
dosti, če pa bi mora-
li poklicati nekoga,
da bi razkužil trgovi-
no, bi bilo to nemo-
goče.
Kaj pričakujete ob
ponovnem odprtju
trgovin, se bodo navade
potrošnikov spremenile?
Mislim, da bo na začetku mo-
goče spet prisotna želja, da se
kaj kupi v trgovinah. Vendar
se veliko ljudi še boji, zato ne
bodo še hodili ven. Po hrano
pač gredo, ker je nujno po-
trebna, za kar ni nujnega, pa
ne bodo šli iz hiše. Nimam
pojma, kaj bo. Zaprtje je tra-
jalo dva meseca in pol, kaj ta-
kega se ni zgodilo še nikoli.
Kdor ima možnost in nima
problemov z denarjem, bo
lahko zdaj potrošil in šel v
trgovine, vendar ne vem, ko-
liko ljudi je takih. Prav tako
ne vem, kako je ta situacija
vplivala na psiho.
Skrbi me, ker tudi blaga ni-
mam toliko, kolikor bi si ga
želel, saj bi ga moral dobiti
konec marca, takrat pa so bile
tovarne že zaprte. Poskusil
bom strankam povedati, da
jim naročim, kar si želijo ali
potrebujejo. Skoraj kot po
spletu, da ne bi imel dosti bla-
ga v skladišču, ker niti ne
vem, koliko ga bom prodal.
Že cel teden sem v stiku z raz-
nimi tovarnami, vendar so
imeli tudi oni težave, ker je
bilo njihovo delo prav tako
okrnjeno.
V ponedeljek bo vse tako, kot
da bi na novo odprli trgovi-
no, ker ne vemo, kako se je
spremenil trg in kako bo. Niti
ne, kako bo poleti in jeseni.
Do danes si lahko načrtoval
za eno sezono naprej, zdaj te-
ga ne moreš več narediti, ker
ne veš niti, kako bo naslednji
dan.
Urška Petaros
foto / primorske novice
Kristjani in družba21. maja 20204
  irus covid-19 se je izkazal
za zelo nevarnega. In to ne
samo zaradi zdravja, saj
imamo še vedno pred očmi dra-
matične prizore intenzivnih od-
delkov v bolnišnicah, utrujene
obraze medicinskih sester, veliko
bolnikov, ki so bili priključeni na
respiratorje, ampak tudi zato, ker
je virus covid-19 popolnoma spre-
menil naše življenje, naše navade
in naše odnose z bližnjimi, saj smo
bili prisiljeni živeti v osami in pre-
kiniti stike z dragimi osebami. To-
da ta nevarni virus, ki nas je vse
prisilil v karanteno, ko so države
zaprle skoraj vse dejavnosti, za ka-
tere se je menilo, da niso najbolj
potrebne, je s seboj prinesel še do-
datno “kugo”, ki ji pravimo
revščina.
Veliko delavcev, ki pred pandemi-
jo niso imeli potrebe po pomoči,
se je danes znašlo v stiski in so pri-
siljeni prositi za pomoč, ker so iz-
gubili delo ali pa so ostali doma
brez dohodkov ali pa niso mogli
in tudi ne bodo mogli dobiti se-
zonske zaposlitve.
V vsem tem času se delovanje go-
riške nadškofijske Karitas s svojimi
emporiji solidarnosti ni nikdar
zaustavilo, pravzaprav so še po-
večali delovanje in se prilagodili
zahtevam pandemije.
Delovanje emporijev solidarnosti
se je začelo v Gorici leta 2011, ko
so odprli prvega, ki je bil tudi med
prvimi v državi. Deloval je na po-
dlagi finančne pomoči, ki jo je go-
riška Cerkev namenila iz sklada
Osem od tisoč. To delovanje omo-
goča, da se velikemu številu
družin pomaga in jim vrne dosto-
janstvo, ki so ga ljudje v času stiske
in pomanjkanja izgubili.
Nove oblike pomoči
Na Goriškem delujejo trije empo-
riji solidarnosti, prvi je v Gorici,
drugi v Tržiču, tretji v Gradišču ob
V Soči, vse tri upravlja združenjedružin La Ginestra, Onlus goriškeKaritas, ki je uvedla dva načina de-
lovanja v času pandemije. Lastniki
izkaznice, preko katere jih že
spremlja goriška Karitas, lahko
prosto dostopajo do emporija so-
lidarnosti. V času karantene so
ljudje v Gorici in Tržiču najprej te-
lefonirali, v emporiju so jim nato
pripravili pakete pomoči, ki so jih
potem dvignili, medtem ko so jim
v Gradišču ob Soči, kjer je manj
potrebnih pomoči, dajali pomoč
tako, da niso imeli pri porazdelje-
vanju nikdar gneče.
Za nove uporabnike pomoči velja
tudi zdaj, da lahko pridejo osebno
v emporij, ko je odprt, nato jim da-
jo prvo potrebno pomoč, ki vse-
buje predvsem osnovna živila, na-
redijo jim tudi izkaznico, da so do
pomoči upravičeni, le-ta velja tri
mesece. Istočasno potrebnega po-
moči napotijo k asistentu, ki delu-
je v okviru nadškofijskega središča
Centro di Ascolto diocesano, ki je
stalno v stiku s socialno službo po-
sameznih občinskih uprav, da sku-
paj ugotavljajo, kakšne pomoči je
kdo potreben in kako mu lahko
najbolje s skupnimi močmi poma-
gajo.
Porast povpraševanja po pomoči
Adriano Tropea, ki je zadolžen za
delovanje emporijev solidarnosti,
pravi, da se je v času pandemije ze-
lo povečalo povpraševanje po po-
moči, še posebej s strani italijan-
skih državljanov, a ne samo: “Še
posebej so med njimi taki, za ka-
tere nismo vedeli, da so potrebni
pomoči, zanje niso vedeli ne pri
Karitas in ne občinske uprave, kar
kaže, da so na našem območju pri-
sotni že novi reveži”.
Med življenjskimi zgodbami je ve-
liko takih, ki se nas najbolj dotak-
nejo, predvsem so to ljudje, ki so
izgubili zaposlitev in jih je danes
sram prositi pomoč. Včasih se tega
tako sramujejo, da so pri emporiju
sklenili, da jim sami nesejo do-
mov živila in pomoč. Veliko je tu-
di takih, ki so v emporij prišli iskat
pomoč samo enkrat in se niso
vrnili nikdar več, in to zaradi sra-
mu in “krivde”, ki so jo pri tem
občutili. Ti ljudje imajo velike
težave, zato ne prosijo pomoči,
četudi jo ljudje dajo z odprtim
srcem, a zanje je ta občutek krivde
in sramu prevelik.
Emporij solidarnosti v Tržiču je v
mesecu februarju vzpostavil stik s
134 uporabniki, že meseca aprila
jih je naštel 229, kar je za 74 % več
kot prej; gre pretežno za italijanske
državljane, katerih število se je po-
večalo za 131 %, meseca februarja
jih je bilo 58, v aprilu pa 134.
Emporij solidarnosti v Gorici je v
istem času povečal delovanje za 13
%. V Gorici je namreč Civilna
zaščita uvedla samostojno poraz-
deljevanje pomoči, medtem ko je
Civilna zaščita v Tržiču svojo po-
moč dala emporiju solidarnosti,
da jo je le-ta porazdelil potrebnim.
V Gradišču ob Soči se je tudi po-
večalo število uporabnikov empo-
rija solidarnosti: septembra leta
2019 je bilo 32 uporabnikov izkaz-
nice za pomoč, letos v aprilu jih je
46.
Odprte roke
Poleg finančnih sredstev, ki priha-
jajo iz sklada Osem od tisoč, brez
katerega tako razvejene dejavnosti
emporijev solidarnosti ne bi mogli
imeti, je treba povedati, da so po-
magali in izkazali solidarnost tudi
drugi, tako zasebniki kot javne
ustanove. Andrea Tropea je pove-
dal: “Neka oseba nam je tri tedne
zapored prinašala veliko svežih
živil, ki jih je sama nakupila izrec-
no za emporij solidarnosti. Veliko
je bilo tudi ljudi, ki so prispevali
denar ali pa prinesli živila in druge
potrebščine. Veliko je bilo tudi
podjetij, ki so nam pomagala tako
denarno kot z živili. Res veliko lju-
di nas podpira in nam pomaga.
Vsem naj tu izrečem iskreno hva-
ležnost”!
Selina Trevisan
(prevod JUP)
  teh časih prihaja sporočilo
praznika Gospodovega
vnebohoda kot nalašč, saj
prinaša v našo temo velikonočno
luč. Naš Gospod namreč na začet-
ku govori o tem, da mu je bila da-
na vsa oblast, tako v nebesih kot
tudi na zemlji, navezuje pa se prav
na jeruzalemske dogodke, torej na
velikonočno skrivnost. Gre nam-
reč za tisto oblast, ki mu pripada
kot pravemu Odrešeniku, tistemu,
ki je premagal smrt, s svojo krvjo
pa pridobil vse ljudi. Ker je torej
vse odkupil s svojim trpljenjem,
ima zdaj tudi pravico, da vse zbere
v eno samo kraljestvo, ki pa seveda
ni samo v nebesih, kamor zdaj
odhaja, ampak tudi na zemlji,
ključe tega kraljestva na zemlji pa
predaja apostolom in njihovim
naslednikom. Kristus torej vlada
in kraljuje vsemu in se v njegovem
imenu mora pripogniti vsako ko-
leno, v nebesih, na zemlji in pod
zemljo, kakor nam pravi apostol
Pavel, in mora vsakdo priznati, da
je edini Gospod in vladar edinole
Kristus (Flp 2,10-11). Kdor se upira,
bo vseeno nekoč moral priznati to
vladarstvo in vemo, da je edino
Kristus pot, resnica in življenje, vse
drugo je lažno. Zato je edino Kri-
stusov nauk tista prava pot vsake
družbe, nobena oblast pa ne pri-
haja od drugod kot edinole od Bo-
ga, edini pravi kralj in vladar pa je
Kristus. Kristus je oblastnik in vla-
dar nad vsemi narodi in ljudstvi
V in ta oblast je večna (Ps 2,8; Ps7,14). Zato noben človek nimapravice živeti, kakor se mu zahoče,
temveč mora živeti po Kristuso-
vem nauku, biti mora njegov
učenec. Apostole in naslednike za-
to pošlje, da napravijo vse narode
za njegove učence, kakor se dobe-
sedno prevaja. Ne gre le za neko
navadno učenje, ampak pravza-
prav za delanje novih ljudi, ki niso
več samo ljudje, temveč kristjani.
Kristus ima namreč nauk z obla-
stjo, ne samo nauk, kakor nas uči
evangelist Marko, ta oblast pa je
oblast preustvarjanja – človeka bi-
stveno spremeni. Tu najdemo tudi
zavrženje izraelskega ljudstva, za
katero nam apostol in evangelist
Matej tako ali tako sporoča, da ni
več stvar mesa in krvi, temveč
imamo novi Izrael, to pa je sveta
Cerkev. Kristus torej pošilja svoje
apostole zdaj k poganom, ker so
ga Judje zavrnili. Ne gre več za no-
beno izvoljenost v smislu krvi in
mesa, torej za neke vrste rasizem
in biološko pogojenost, temveč
gre zdaj za to, ali sprejemamo ali
zavračamo Kristusa, toda, kot
rečeno, četudi ga zdaj zavračamo,
večno ne bo tako, saj je treba nje-
govo oblast priznati pa po smrti,
če je prej nismo. Že preroki so na-
povedovali, da bodo vsi narodi in
ljudstva priznali in izpovedali Kri-
stusovo ime, da pa bi postali del
novega kraljestva, je potreben in
nujen sveti krst. Današnjemu sa-
V življenje se vračamo drugačni
Ko je nastopila pandemija koronavirusa, smo se
kar naenkrat znašli v karanteni in omejenosti od
sveta ter okolja. Spremenil se je način
komuniciranja, morali smo se navaditi na življenje
v domači hiši in zunaj po okvirih, ki so bili
predpisani. Določeno obdobje je bilo potrebno, da
se je pomiril nemir, ki smo ga nosili v sebi. Potem je
moglo spregovoriti srce, prišli smo k sebi, v svojo
kamrico. Odprl se je čas za molitev, branje, kak film,
za telefonski pogovor z ljudmi, ki so potrebovali
pozornosti. S tem se je pojavil tudi razmislek o
življenju, smislu, odnosih, Bogu. V cerkvah ni bilo
bogoslužij za vernike, imeli pa smo prenos po
župnijski strani in facebooku. Papež Frančišek nas
je spodbujal s svojimi nagovori pri jutranji sveti maši,
prav tako s češčenjem Najsvetejšega.
Tudi pri naših svetih mašah je bilo razmišljanje ob
Božji besedi in marsikateri
njegovi misli. Skoraj vsak dan
smo imeli še češčenje
Najsvetejšega. Navadno je bilo
premišljevanje ob sveti
evharistiji, v torkih rožni venec
za bolnike, v petkih križev pot,
po Veliki noči pot luči.
Tako bodo za vse življenje
ostali spomini na blažene
večere in ritem dneva v tem
času. Tu in tam je bil kakšen
pogreb v družinskem krogu, na vrata so trkali
brezdomci, ki se niso imeli kam dati pod milim
nebom. Nekateri so se soočali s tesnobo, stisko,
osamljenostjo, žalostjo, tudi s solzami, ker niso
mogli videti in obiskati svojih dragih, zlasti tistih, ki
so bili v domovih upokojencev in v bolnišnici.
Marsikdaj je mobitel ali telefon pomenil luč v
temnem tunelu.
V času epidemije smo si počasi naredili svoj ritem
življenja. V glavnem je bil zaznamovan z občutkom
varnosti in z obvladovanjem tega, kar se je dogajalo.
Šolarji so se navadili na pouk na daljavo, starši so
nekako osvojili učiteljsko vlogo. Digitalna tehnika je
razširila majhna stanovanja in prostore. Lepo je bilo
hoditi ob morju, poslušati udarce valov in se čuditi
kroženju galebov. Marsikje so se razvile video
konference, ki so skrajšale razdalje, kar veliko ljudi
je delalo od doma. Avtomobili so zastali, šoferji
avtobusov počivali, trgovci so šli v boj z virusom in
zgleda, da ni bilo hudih posledic. Bil pa je napor za
vse, zlasti za skupne službe, medicince in druge
delavce.
Koristno je bilo zaprtje občinskih meja. Namreč
najhuje je koronavirus pritisnil na potrošniško
liberalno populacijo, ki si ni znala predstavljati
življenja brez gibanja, uživanja, zapravljanja. Zato
je za bližnjo prihodnost pomembno, da se manj
gibljemo po svetu in ostanemo v svojem domačem
okolju. Tudi dom in domovina imata svojo lepoto ter
pomen.
Napovedali so vrnitev v stare kolesnice življenja,
vendar v drugačni obliki in z drugačnim duhom.
Vračamo se v skupno življenje, vendar je pri
srečevanjih potrebna uporaba maske, higiena rok,
razkuževanje in držanje medsebojne razdalje. Kar
nam je bilo prej samoumevno, je postalo drugačno
in zahtevno: pogrebi, poroke, krsti, prazniki, rojstni
dnevi, delo v tovarnah, šolski pouk, vožnja z avtobusi
in vlaki.
Otroci bodo šli v šole in vrtce,
vendar bodo določena pravila in
razdalje med njimi, začel se bo
promet z označenimi sedeži in
upoštevanjem reda. Kaj bo s
počitnicami, si niti ne upamo
razmišljati. Vse življenje bo
postalo bolj skromno in ponižno.
Ne vemo, kaj se bo zgodilo v
drugem valu v jeseni, ker je
prekuženost sorazmerno majhna.
Izolacija nas je naučila živeti ta trenutek, discipline
in pozornosti do bližnjega. V tem duhu se bomo
kmalu srečali s starejšimi in drugimi ranljivimi
skupinami in jim bomo povedali, da smo veseli, da
so ostali z nami in da smo bili odgovorni do
njihovega zdravja in življenja. Nekateri so pretiravali
s strahom, vendar smo se na splošno trudili biti
odgovorni v krogu družine. Odkrili smo, da življenje
ni kar tako samoumevno in da je lepo, če ga delimo
z drugimi. Zlasti pa so se nam odkrile mnoge
majhne stvari, ki jih prej nismo niti opazili. Marsikdo
je začel razmišljati o tem, da smo prepuščeni v
Božje roke in da je kljub vsem težavam za nami
Božja ljubezen, ki nas podpira. Tudi voditeljem na
vseh ravneh moramo biti hvaležni. Kot skupnost in
posamezniki smo zmagovalci, bodimo veseli drug
drugega in ne pozabimo, da je nad nami Božji
blagoslov.
KAJ NAM HOČE POVEDATI KORONAVIRUS? (7) PRIMOŽ KREČIČ
mozadostne-
mu in vsega
polnemu kri-
stjanu se zdi,
da krst ni ne-
kaj nujno potrebnega, ampak da
je dovolj samo, da smo “dobri”
ljudje in da se potem vsi rešimo.
No, glede na evangelij, to ni tako.
Bog sicer nikogar ni pustil povsem
brez svoje milosti, a je to ta navad-
na milost, ki se ji pravi dejanska
ali pomagajoča, po kateri lahko
človek dobro živi. A lahko dobro
živi in ne priznava Kristusa. Seve-
da je mogoče, da ga ne pozna,
naša dolžnost pa ga je takšnim oz-
nanjati, spet drugi pa ga zavračajo
in nočejo biti njegovi učenci. A ve-
mo, da rešitve ni izven in mimo
Cerkve in Kristusa, četudi bi res
Bog koga rešil, kar je seveda nje-
gova stvar, ki je nam neznana, po
izredni poti. Mi pa imamo
dolžnost, da vsem kažemo tisto
redno pot, po kateri dobivamo po-
svečujočo milost, ki je samo Božje
življenje, le-to pa ni brez svetih za-
kramentov. Če se hočemo upodo-
biti po Kristusu, je to edina pot.
Zato pa je tako pomembno, hkrati
pa tudi izredno lepo, da se kristja-
ni poslužujemo svete pokore in
pogostega vrednega obhajila, da
se upodabljamo po Kristusu. Hkra-
ti je temu namenjeno tudi življen-
je po njegovih naukih, ki so nam
dani po Svetem pismu in svetem
izročilu. Ta pot namreč vodi v ne-
besa. In ne pozabimo – v svojem
nauku in v svetih zakramentih je
Gospod Jezus z nami vse dni do
konca sveta.
Andrej Vončina
Misel na Vnebohod  
Nobena tema nam nič ne more
Stoletnica rojstva
Janez Pavel II. - 
mož pravičnosti
  b stoti obletnici roj-
stva sv. Janeza Pavla II.
je papež Frančišek v
ponedeljek, 18. maja, zjutraj
daroval sv. mašo v kapeli ba-
zilike sv. Petra, kjer se nahaja
grob papeža Janeza Pavla II.
Kot “moža molitve, bližine in
pravičnosti” ga je opisal
Frančišek, ki je spregovoril o
treh potezah dobrega pastirja,
ki so značilne za sv. Janeza Pa-
vla II.: molitev, bližina ljud-
stvu, ljubezen do pravičnosti.
Sv. Janez Pavel II. je bil Božji
človek, ker je molil, veliko je
molil, kljub delu, ki ga je imel
pri vodenju Cerkve: “Dobro je
vedel, da je prva škofova nalo-
ga molitev. To je vedel in tako
je delal. Zgled škofa, ki moli.
To je prva naloga. In naučil
nas je, da ko si škof zvečer iz-
poveduje vest, se mora
O vprašati: Koliko ur sem danesmolil? Mož molitve”.Druga lastnost sv. Janeza Pavla
II. je bližina. Bil je mož
bližine. “Ni bil človek, ki je
ločen od ljudstva. Nasprotno,
srečeval se je z ljudstvom in
obkrožil ves svet, da bi se
srečal s svojim ljudstvom.
Iskal je svoje ljudstvo, postal
mu je blizu. Bližina je ena od
potez Boga s svojim ljud-
stvom... Pastir je blizu ljud-
stvu, sicer ni pastir, je hierarh,
je administrator, morda do-
ber, vendar ni pastir. In sv. Ja-
nez Pavel II. nam je dal zgled
te bližine: blizu velikim in
malim, blizu bližnjim in od-
daljenim, vedno blizu, postal
je blizu”.
Kot tretjo potezo sv. Janeza Pa-
vla II. je papež Frančišek izpo-
stavil njegovo ljubezen do pra-
vičnosti. “A do popolne pra-
vičnosti”, je poudaril. “Člo-
vek, ki je hotel pravičnost, so-
cialno pravičnost, pravičnost
narodov, pravičnost, ki od-
ganja vojne. Popolno pra-
vičnost. Zato je bil sv. Janez
Pavel II. mož usmiljenja, kajti
pravičnost in usmiljenje gre-
sta skupaj, ne moreta se ločiti,
sta skupaj. Pravičnost je pra-
vičnost, usmiljenje je usmil-
jenje, a enega brez drugega ni
mogoče najti”. In ko govori-
mo o pravičnosti in usmiljen-
ju, pomislimo, kaj vse je storil
sv. Janez Pavel II., da bi ljudje
razumeli Božje usmiljenje:
“Čutil je, da ima Božja pra-
vičnost to obličje usmiljenja,
to držo usmiljenja. In to je dar,
ki nam ga je on zapustil: pra-
vičnost-usmiljenje in pra-
vično usmiljenje”.
Papež Frančišek je homilijo
sklenil s povabilom k molitvi:
“Danes molimo, naj vsem
nam da milost molitve, milost
bližine in milost pravičnosti-
usmiljenja in usmiljenja-pra-
vičnosti”. Ob koncu maše je
še prosil Boga, naj v vseh nas
zaneti “plamen ljubezni, ki je
neprestano poživljal življenje
sv. Janeza Pavla II. ”, da se je
daroval za Cerkev.
To je bila tudi papeževa zadnja
jutranja maša, ki smo jo v času
pandemije koronavirusa, od
9. marca dalje, lahko sprem-
ljali po neposrednem preno-
su. V Italiji svoja vrata ponov-
no odpirajo tudi cerkve, ob
upoštevanju varnostnih ukre-
pov pa se verniki lahko po-
novno udeležujejo maš. Od
torka dalje, 19. maja, ne bo
več neposrednih prenosov
maš, ki jih je papež Frančišek
daroval vsako jutro ob 7. uri v
kapeli Doma sv. Marte.
Sklad Osem od tisoč
Emporiji solidarnosti 
na Goriškem

Goriška21. maja 20206
  Diego Macuz, mizar
Umetniško izdeluje
visokokakovostne lesene izdelke
POGOVOR 
  Gorici ima svojo delav-
nico izkušen mizar Die-
go Macuz. Za naše bral-
ce je o svojem poklicu povedal
marsikaj zanimivega, za kar se
mu iskreno zahvaljujemo.
Kdaj si odprl svojo dejav-
nost?
Svojo mizarsko delavnico sem
odprl leta 1988, imel sem tudi
enega uslužbenca. V do-
ločenem obdobju sem podjet-
je vodil s pomočjo svoje sestre,
nato sva dejavnost zaprla in od
leta 2006 do 2014 sem bil
uslužbenec v delavnici v
Tržiču, kjer sem izdeloval po-
hištvo za večje in manjše ladje.
Kasneje sem se odločil, da
grem svojo pot, in sem spet
ustanovil podjetje - sedaj de-
lam sam. Delavnico, skladišče
in vso opremo imam doma, v
Gorici.
Kje si se svojega poklica
izučil?
Lahko rečem, da imam
mizarstvo zapisano v
krvi! Tudi v otroških letih
mi ta poklic sploh ni bil
tuj, saj sta bila tako ded
kot praded mizarja. Vse-
kakor so me v tistih časih
bolj zanimali motorji,
šele kasneje je prišla na
dan želja, da bi se resno
izučil tega poklica. Od
vedno mi je bilo všeč sli-
kanje, v sebi sem čutil
umetniško žilico, zato
sem se vpisal na umetno-
stno šolo v Gorici, izbral pa
sem študijsko smer arhitektura
in hišna oprema. Oče tedaj
sploh ni bil zadovoljen, saj je
imel tovornjak in bager ter
srčno upal, da bom šel po nje-
govi poti. Mizarstvo pa me je
vedno bolj navduševalo, tako
sem očeta nagovoril, da bi po
opravljenih študijih lahko sku-
paj ustanovila mizarsko pod-
jetje. Žal sem nekaj dni pred
maturo svojega očeta izgubil,
v tistih težkih trenutkih je me-
ni in moji družini veliko ljudi
pomagalo in izrazilo solidar-
nost. Po diplomi, leta 1985,
sem se odločil, da si poiščem
službo, in zaposlil sem se v de-
lavnici Zorka Čotarja. Delal
sem s starejšim mizarjem iz
Mariana, ki je bil specializiran
v restavriranju starega po-
hištva in izdelovanju novega
iz masivnega lesa – od njega
sem se veliko naučil.
Kako se je tvoja dejavnost
razvila v letih?
Od vsega začetka sem v svoji
delavnici pretežno popravljal
in prodajal pohištvo starinske
vrednosti, leta 2006, z nasto-
pom vsesplošne gospodarske
V krize, pa sem se začel posvečatimizarstvu. K sreči lahko po-vem, da so stranke vedno rade
prihajale k meni in mi zaupale
izdelavo lesnih predmetov.
Svojemu poklicu se posvečam
z vsem srcem, svojo kreativ-
nost vnašam v obdelovanje le-
sa.
Se kdo drug v tvoji družini
ukvarja s tem poklicem?
Trenutno nihče. Mislim, da si
bosta moja sinova izbrala dru-
gačno življenjsko pot.
Si v času epidemiološke kri-
ze redno delal?
Delavnico sem zaprl na polo-
vici meseca marca, ko je stopi-
la v veljavo zakonska odredba,
v kateri je bilo na državni rav-
ni določeno zaprtje trgovskih
dejavnosti za omejitev širitve
koronavirusa. Z delom sem
spet začel pred kratkim. Seve-
da upoštevam vse varnostne
predpise, merim si temperatu-
ro in nosim masko, svoje delo
pa največkrat opravljam sam v
delavnici ali v praznih stano-
vanjih, tako da sem pred viru-
som med delom na varnem.
Trenutno popravljam lesen
strop stanovanja v Romansu in
sem čisto sam.
Kdo so tvoje stranke?
Imam najrazličnejše stranke.
Izdelke mi naročajo Goričani
in tudi ljudje, ki živijo izven
pokrajine. Stranke imam tudi
v Venetu – v kraju Jesolo so mi
naročili izdelavo lesene ladij-
ske palube, v Benetkah pa
bom poskrbel za prenovo sta-
novanja. Veliko delam tudi v
Cortini in kraju San Vito.
Po čem največ povprašuje-
jo?
Za restavriranje starega po-
hištva ni več velikega pov-
praševanja, izdelujem pa veli-
ko pohištva po meri in lesene
pode. S strankami se pogovo-
rim, izrazijo mi svoje želje, po-
tem pa skupaj izberemo naj-
boljšo rešitev.
S katerimi vrstami lesa izde-
luješ svoje izdelke? Po kate-
rih kriterijih izbiraš?
Pri svojem delu absolutno ne
uporabljam vezanega lesa in
iverke. Svoje predmete izdelu-
jem izključno iz različnih vrst
masivnega lesa. Za vsako delo
izberem primerno vrsto lesa,
pri tem pa upoštevam tudi žel-
je stranke. Vzemimo primer
kosa pohištva, ki ga bom mo-
ral lakirati z belo barvo – goto-
vo bom izbral lipo, saj je to ho-
mogen les brez večjih žil, tako
da bo površina gladka. Upora-
bljam pa tudi macesen, hrast,
češnjo, kostanj, brest, jesen in
druge vrste lesa.
Uporabljaš tudi odpadne,
reciklirane materiale?
Za izdelavo posebnih kosov
pohištva uporabljam predv-
sem star les. Dobim ga npr., ko
podrejo kako staro hišo, ali pa
si material izmenjujem z dru-
gimi mizarji iz Slovenije in iz
Karnije, s katerimi sodelujem.
Kje kupuješ les in druge su-
rovine?
Najrazličnejše vrste lesa kupu-
jem v Selu, v Sloveniji, in na
Goriškem. Tik, ki ga upora-
bljam v ladjedelništvu, kupu-
jem v kraju San Fior, na meji
med Furlanijo Julijsko krajino
in Venetom. Tudi lake in lepila
kupujem v Gorici in Sloveniji,
posebna lepila, ki so primerna
za delo na ladjah, pa naba-
vljam v Torviscosi. Ničesar ne
kupujem na spletu, vse mo-
ram videti v živo in previdno
izbrati.
Uporabljaš posebne tehnike
za obdelavo lesa?
Ne uporabljam vijakov – de-
lam tako, kot se je delalo ne-
koč. Kose lesa izrežem tako, da
se čudovito spajajo med sabo.
Izdelujem tudi
intarzije, okra-
sne vložke v le-
su iz različnih
vrst lesa. Te teh-
nike sem se
izučil že v šoli.
Okraske rezba-
rim ročno.
Katera je po tvo-
jem mnenju bi-
stvena razlika
med ročno iz-
delanim kosom
pohištva in in-
dustrijskim iz-
delkom?
Razlika je ogromna. Industrij-
ski izdelek je poceni, a pona-
vadi iz iverke in nedvomno
slabše kakovosti, gotovo ni
edinstven – nešteto ljudi lahko
ima enako omaro. Jaz izdelu-
jem visokokakovostne unika-
te.
Kakšne so glavne značilno-
sti dobrega mizarja?
Dober mizar mora biti na-
tančen in ustvarjalen. Žal pa
od takega mizarja ne moremo
pričakovati, da bo svoje delo
opravil v zelo kratkem času …
Za vsako stvar si odmerim svoj
čas …
Katere so po tvojem mnenju
pozitivne in negativne la-
stnosti tvojega poklica?
Vesel sem, ker delam sam in je
moje delo spoštovano. Nega-
tivnih lastnosti nima. Vedno
delam samo s strankami, ki ce-
nijo moje delo in mi zaupajo.
Bi ta poklic svetoval mla-
dim?
Seveda! Potrebno pa je biti
kreativni, radovedni, imeti ve-
liko volje do dela, ponižnosti
in vztrajnosti.
Katja Ferletič
  Mitja Bandelj
“Cvetje se kupuje z dušo!”
POGOVOR 
  itja Bandelj je že nad
deset let lastnik cve-
tličarne v goriški ulici
Garzarolli. Vselej je dobro za-
ložena z raznovrstnim cvetjem
in v njej se stranke dobro
počutijo. Mitji smo postavili
nekaj vprašanj o njegovi dejav-
nosti, tudi v tem za male trgov-
ce nelahkem času. Zahvaljuje-
mo se mu za pogovor.
Vaša družina je na področju
cvetličarstva že dolgo prisot-
na na Goriškem …
Tako je, že tri generacije. Začel
je nono, nadaljeval oče, nato
še jaz. V začetku smo imeli pro-
stor na tržnici, ki je bil res kon-
kreten trg. Časi pa so se hitro
spreminjali, evro je nadomestil
lire, ljudje so začeli drugače raz-
mišljati in tudi tržnica se je
počasi praznila. Veliko let smo
imeli rastlinjak, kjer smo sami
gojili rastline. Tudi ta način de-
la se je v letih zelo spremenil.
Težko je konkurirati z velikimi
rastlinjaki in obdržati cene nji-
hovih končnih izdelkov, zato
smo se odločili, da se s tem ne
bomo več ukvarjali. Precej hi-
tro sem razumel, da prostor na
tržnici ne bo imel take prihod-
nosti, kot sem si jo želel za svo-
jo prodajo in ponudbo. Takrat,
bilo je leto 2003, sem kupil
trgovino v ulici Garzarolli.
Svoje trgovske izbire sem zme-
raj napravil na podlagi opazo-
vanja strank. Iz klepeta, pov-
praševanja, potreb in želja ljudi
sem razumel, da imajo radi
večjo izbiro, prostor, v katerem
lahko opazujejo v miru to, kar
kupijo, kjer primerjajo cene in
v katerem si lahko bolj profe-
M sionalen in jim namenjaš veččasa. Tem željam stojnice natržnici niso več mogle ugoditi.
Tudi glede urnikov smo se po-
polnoma prilagodili potrebam
strank. Odprti smo od pone-
deljka do sobote z neprekinje-
nim urnikom od 8. ure do
19.30 in ob nedeljah od 8. do
12.30. Zakaj? Ker je cvet
večkrat dar, ki ljudem pride na
misel zadnji trenutek, in tisti
trenutek mora odjemalec do-
biti odprto cvetličarno. In če
najde cvetličarno, ki je vedno
odprta, ali skoraj, se bo vanjo
vrnil tudi naslednjič.
Torej si zadovoljen z novo lo-
kacijo...
Ja, absolutno. Mislim, da se je
moja izbira nedvomno obre-
stovala. Med drugim sem
istočasno v središču mesta in
izven njega. Sem dovolj oddal-
jen od zmede, v kateri je veliko
prometa in malo parkirnih
prostorov, a tudi ne tako oddal-
jen, da ne bi bil na vidnem me-
stu.
Kako doživljaš to obdobje
pandemije? Ste imeli vseeno
precej prometa?
Leto 2020 se je spremenilo v
res nenavadno leto. Vsem je
prekrižalo marsikateri načrt.
Tudi mi smo se morali prilago-
diti stanju in prav tako držav-
nim in deželnim predpisom.
Seveda uporabljamo maske, ro-
kavice, razkužila in smo pozor-
ni, da se ne nabere preveč ljudi
v naših prostorih. Cvetličarne
so bile med privilegiranci, če se
lahko tako izrazim, saj so lahko
odprle svoja vrata že na začetku
aprila. Tudi v tem času sem ze-
lo premišljeval, kaj si bodo
ljudje želeli, če bodo vseeno
redno prihajali ali se bom mo-
ral drugače organizirati, npr. z
dostavo na dom ali po spletu.
Kljub posebnim razmeram
sem imel precej strank. Neka-
teri so prišli bolj zato, da bi
uživali nekaj svobode premi-
kanja kot zaradi samega cvetja,
kar je razumljivo, saj so bili en
mesec praktično zaprti doma.
Drugače pa sem imel občutek,
da so ljudje radi prihajali v
trgovino in še vedno raje oseb-
no pregledovali in izbirali cvet-
je. Zato sem zelo zadovoljen,
da sem ohranil pomemben
osebni stik. Cvetje se kupuje z
dušo, to je živa zadeva, ni pred-
met, zato menim, da ljudje raje
prihajajo osebno tudi v takih
izrednih razmerah.
Kaj si prodajal največ?
Prav gotovo je bila opazna po-
rast v prodaji cvetja in zemlje
za vrt, saj so ljudje bili pretežno
doma in imeli zato tudi več
časa za urejanje zunanjih pro-
storov. Tudi tisti, ki živijo v sta-
novanjih, so pretežno kupovali
cvetje za balkon. Pred kratkim
je bil tudi materinski dan in za-
beležil sem prav toliko ljudi in
prodaje kot prejšnja leta. Zdi se,
da je ta praznik še zmeraj zelo
pomemben za ljudi, bolj kot
praznik žena, ki po mojem
mnenju izgublja vrednost
predvsem med mladimi, vsaj
kar se tiče nakupovanja cvetja.
Kakšne načrte imaš, kako vi-
diš prihodnost cvetličarne?
Kot sem že povedal, časi in žel-
je strank se res hitro spremin-
jajo, lahko tudi iz dneva v dan.
Treba je razumeti, kaj se dogaja
po svetu, kaj v tvoji državi in
kaj v tvojem mestu oz. okolju.
Zato je treba biti zelo pozorni
na to, kaj mislijo ljudje, in na
novosti. Ekonomija in stranke:
vse se zelo hitro vrti, če temu
prodajalec ni kos, takoj zaosta-
ne. Mislim, da v sodobnem
času in v sodobni ekonomiji, v
kateri je treba “plavati” med
velikani, mali prodajalci lahko
vseeno vedno najdejo svoj po-
membni prostor. V glavnem
bom kot doslej spremljal tržne
težnje in potrebe ljudi, po-
membne investicije pa sem že
naredil, za kar se moram zah-
valiti tudi družini, ki me je ved-
no podpirala. To je zame ne-
precenljivo.
Matevž Čotar
“Čezmejna” razstava malčkov iz vrtcev iz Gorice in Tolmina 
Prijateljstva nič ne ustavi!
  oriški vrtec Pikapolonica
Večstopenjske šole s slo-
venskim učnim jezikom v
Italiji in skupina Metuljček iz vrtca
Ilke Devetak Bignami Tolmin so-
delujeta že drugo leto. Z otroki
smo ugotovili, da nas Soča pove-
zuje, zato smo naslovili naše sode-
lovanje Prijateljstvo na valovih
Soče. V lanskem letu so si otroci
dopisovali, se nekajkrat tudi videli
in pogovarjali po video klicu, si
prepevali in deklamirali pesmice
in izdelali skupen izdelek. Ob dne-
vu Evrope smo že v lanskem letu
načrtovali skupno srečanje na trgu
Evrope v mesecu maju, a nam je
slabo vreme to srečanje preprečilo.
Letos smo sodelovanje nadaljevali.
Še naprej smo si dopisovali in se
pogovarjali po video povezavi.
Spet smo vzgojiteljice dale v letni
delovni načrt, da letos izvedemo
srečanje, ki nam ga lani ni uspelo.
G
Očitno je usoda hotela drugače.
Prišel je koronavirus in nam tudi
letos prekrižal načrte. A trmaste
vzgojiteljice se ne damo. Raz-
mišljale smo, kako bi izvedle neko
simbolično srečanje, kljub temu
da nam druženje ni dovoljeno. Ta-
ko smo staršem poslale prošnjo,
naj z otroki odtisnejo ali obrišejo
roke otrok, v katere naj potem vsak
otrok napiše svoje ime. Zbrale smo
izdelke in jih uredile v razstavo na
mreži na Trgu Evrope
pod naslovom Prijatel-
jstva nič ne ustavi.
Vsi potrebujemo prija-
telje. Ni ga čez tisti
čudoviti občutek pri-
jateljstva. To je eden
največjih darov v
življenju, pomaga
otroku, da se počuti
srečnega, samozave-
stnega in povezanega.
Prav je, da cenimo in negujemo
vsako prijateljstvo, ki se splete med
najmlajšimi. Kjub vsemu so si naši
otroci lahko “podali roke”.
Našo razstavo si lahko ogledate na
Trgu Evrope od 15. maja 2020 dal-
je.
Vabljeni!
Laura Hvalic in Elena Perla
(vrtec Pikapolonica v Gorici)
Katja Maglica in Sabina Leban
(vrtec Tolmin)
Goriška 21. maja 2020 7
  Lojze Hlede 
Harmonikar in zidar ... 
s srcem
POGOVOR 
  ojze Hlede iz Števerjana
je znan po “legendar-
nem” briškem ansamblu
narodno-zabavne glasbe, ki
nosi njegovo ime in je pred
dvema letoma praznoval 50-
letnico ustanovitve. Njegovo
ime pa nosi tudi gradbeno
podjetje, ki je na Goriškem več
desetletij zelo cenjeno. Z go-
spodom Hledetom je vedno
prijetno se pogovarjati, saj je
res prisrčen človek. Tako je bilo
tudi tokrat, za kar se mu iskre-
no zahvaljujemo.
Kaj nam lahko poveste o
svojem gradbenem podjet-
ju? Kdaj je nastalo? Kakšni
so bili začetki?
Željo, da bi postal zidar, sem
imel že v osnovni šoli, v času,
ko te starši, prijatelji ali učitelj
vprašajo, kaj želiš postati, ko
boš velik. Meni je bilo že takrat
jasno. Mislim, da nas je v sred-
nji šoli v ul. Randaccio v Gorici
menda prof. Štefan Bukovec
vprašal, kaj bomo, ko bomo
“veliki”, in jaz sem povedal, da
bom zidar. Niti ne vem, zakaj
sem se za to odločil. Doma
smo bili koloni, nismo imeli
zemlje. In šel sem za zidarja,
česa drugega niti nisem iskal.
Starejši brat je postal električar,
drugi brat je zidar in dela z ma-
no, sestra pa je bila zaposlena
v trgovini. Zanimivo je tudi to,
da nam je tata Albin vedno pra-
vil, da je sklenil, naj vsi štirje
otroci dokončamo osnovno
šolo in tri razrede srednje šole,
nato naj si poiščemo delo. In
tako je tudi bilo. Delati sem
začel pri 15 letih kot vajenec.
Kdaj pa?
Zdaj sem star 74 let …
Kmalu bo torej 60 let?!
Da, od štirinajstega do petnaj-
stega leta sem opravil tečaj zi-
darstva v poklicni šoli, ki je bila
nekoč v Svetogorski ulici. Nato
sem začel kot vajenec pri pod-
jetju Giovanni Mattiroli, ki je
bilo znano na Goriškem. Na
začetku me je v Gorico vozil ta-
ta z motorjem Guzzi, kasneje
sem si kupil motorin. Ker so
me imeli radi, mi je gospodar
zagotovil, da bom z dopolnit-
vijo 18. leta in pol postal dela-
vec. Podjetje je bilo zelo resno.
Po odsluženem vojaškem roku
sem še malo delal pri njem, na-
to sem hotel poskusiti nekaj
sam, čeprav so na Goriškem že
delala druga dobro uveljavlje-
na podjetja. Malo sem tvegal,
saj ni bilo lahko se “vriniti” v
ta prostor.
Kdaj je nastalo podjetje z
vašim imenom?
Nastalo je leta 1972 in danes še
vedno deluje. Čeprav sem v po-
koju že 12 let, sem še vedno rad
zraven. Fizično ne delam več.
Moje roke niso več roke zidarja,
so bolj za harmoniko … Podjet-
je še vedno vodim jaz, čeprav
vem, da delo lahko mirno pre-
pustim svojim sodelavcem.
Kako se je to delo spremeni-
lo v vseh teh letih?
Kot znano, je država zakompli-
cirala vse. Danes je glavna
težava birokracija. Človeka, ki
mu pravimo komercialist, v
začetku sploh ni bilo! Vse smo
delali sami in vse je bilo pre-
prosto, tudi davčne zadeve niso
bile zapletene kot danes. Malo
mi je s svojim znanjem poma-
gal uslužbenec na naši pošti.
L Spremenilo se je veliko stvari.Mnogi delajo naprej zaradi nu-je, toda marsikdo, še posebno
v tem času, je zaprl in bo še
zaprl. Jaz sem upokojenec, toda
z glavo sem še na mestu. Doma
imam urad: ob sedmi uri sem
že tam in zapisujem ure, opra-
vljeno delo, plačila in druge
administrativne zadeve. Če je
potrebno, kaj delam tudi po-
poldne.
Katera leta so bila za vaše
podjetje najboljša?
V 70. -80. letih prejšnjega sto-
letja je bilo še največ dela. V
Števerjanu sem takrat v enem
letu sezidal kar tri hiše, od te-
meljev gor. Zraven sem imel še
veliko popravil. Precej sem de-
lal po Števerjanu. Kasneje se je
to malo ustavilo, ostala so
kakšna notranja dela, obnove
streh, ki so bile morda dotraja-
ne. Tista leta je bilo veliko pov-
praševanja in ogromnega dela.
Zdaj je malo težje. Neki gospod
iz Veneta mi je dal ponudbo,
naj v Pevmi zgradim deset sta-
novanj, prodal pa jih je le do-
bro polovico; očitno se je uštel.
Taki so časi, zanj mi je prav hu-
do.
Ste občutili gospodarsko kri-
zo, ki se je začela leta 2008?
Da, delo je znatno upadlo,
čeprav mi - kot manjše podjetje
- je nismo občutili zelo močno.
Moram priznati, da od začetka
v letu 1972 pa vse do danes se
nam ni nikdar zgodilo, da bi
minil mesec, ko ne bi imel kaj
delati. Vedno smo bili zaposle-
ni, saj se lotevamo večjih in
manjših del. V Števerjanu smo
opravili precej del, kot npr. For-
mentinijev hotel, prenovili
smo župnišče, obnovili gostil-
no Koršič, v Gorici smo nare-
dili temelje in notranja dela za
telovadnico “Mirko Špaca-
pan”, v sredi 90. let pa glasbe-
no šolo Komel, Kulturni center
Lojze Bratuž in Čedajsko banko
na Verdijevem korzu. Nekaj let
smo delali za baronico Thun
Tacco, ki je dala obnoviti skoraj
vse stare že podrte objekte na
Dvoru in mnogo drugih objek-
tov, med katerimi je bilo zlasti
veliko stanovanj.
Zanimivo je, da smo doslej de-
lali predvsem na Goriškem, v
Sovodnjah oz. Gabrjah, kjer
smo pred leti obnovili žup-
nišče; najbolj daleč pa je bilo
delo za Adriana Perica pri
Vižintinih, kjer smo mu okrog
hiše sezidali zidove iz kraškega
kamna. Naše podjetje je specia-
lizirano v zidanju zidov iz kam-
na.
Koliko delavcev je v vašem
podjetju?
Pred leti nas je bilo največ šest.
V tem trenutku smo štirje, po-
leg mene in brata Brunota, ki
je tudi v pokoju, sta še njegov
sin Filip in moj sin Jurij. Dela-
mo taka dela, da zadoščamo mi
štirje. Za različna dela se na-
slanjamo na druga podjetja:
npr. za ometavanje, polaganje
ploščic in žlebov, barvanje, za
zunanjo izolacijo itd. Tako ima-
mo tudi bolj mirno življenje.
Nekdaj so podjetja imela več
zaposlenih, ki so poskrbeli za
vsa dela. Raje se zmenimo, da
delamo mesec ali dva več in
delo opravimo s svojimi
močmi. Nikdar še nisem imel
težav, če smo kdaj kaj zamudili.
Ljudje nas poznajo, vedo, da
smo “domači” in pošteni. Ved-
no se znamo zmeniti, da gre
vsem prav.
Kdo bo prevzel podjetje za
vami?
Seveda sin Jurij. Saj meni bi ne
bilo več treba delati, toda po
vseh teh letih se ljudje še ved-
no obračajo name, ko morajo
kaj narediti. So pač leta iz-
kušnje. Jurij v bistvu že vodi,
ker je vedno prisoten na grad-
biščih. Mene tam v glavnem
ni, mimo pridem, če je potreb-
no, ali grem iskat material. Več
delam v uradu.
Ste torej štirje bližnji sorod-
niki. Se nikdar ne skregate?
Ne. Vem, da se to med sorod-
niki rado dogaja. Če hočemo,
lahko “zanetimo ogenj” v vsa-
kem trenutku. Toda tega
nočemo. Bolje živimo in
ohranjamo boljše odnose, če
smo med sabo pošteni, če ne
izgovorimo hudobne besede.
Smo štirje Hledeti … Je treba
tudi potrpeti, smo pa razumeli,
kako gredo stvari. Nekatera de-
la so fizično tudi zelo naporna,
da smo utrujeni še dan kasneje.
Lahko bi bili tudi živčni in jez-
ni, a nočemo si dovoliti, da bi
zaradi tega ne sodelovali do-
bro.
Kako ste preživeli zadnje me-
sece, čas pandemije?
V bistvu smo ostali doma dva
meseca, do prvih dni maja.
Prejšnji teden sem se srečal z
odgovornim za varnost na de-
lu, ki mi je obrazložil različne
varnostne predpise in ukrepe
za naše delo v času koronavi-
rusa. Ker sami vsega ne zmore-
mo, sem se obrnil na Albana
Marušiča, ki nam je že pripravil
vse dokumente za t. i. operativ-
ni varnostni načrt (POS).
Je bilo hudo ostati dva me-
seca brez dela?
Vsak od nas je uredil kakšno
svojo zadevo, Bruno je nekaj
naredil v vinogradu, Filip je z
mrežo zaščitil vinograd pred
divjimi živalmi, Jurij pa je ure-
dil notranji prostor stare Bajto-
ve hiše. Še jaz sem nekaj pre-
pleskal doma. V TEM POSEB-
NEM TRENUTKU PA ŠE VESE-
LA NOVICA, SAJ SE JE FILIPU
RODIL SIN JAKOB! V bistvu pa
smo bili ustavljeni in brez
plačila, saj smo vpisani kot
obrtniki. Dva mlada sta prejela
600 evrov mesečno, nekaj je
že.
Kakšni so varnostni predpisi
za taka podjetja?
Odgovorni za varnost na delu
si je ogledal naše gradbišče in
jasno povedal, da so zakoni
strogi, da bodo zelo možne
kontrole. Zato smo previdni.
Imeti moram toplo vodo, raz-
kužilni gel, maske in vse, kar je
potrebno. Manjkajo nam še ne-
kateri papirji, ki jih bom kot
odgovorni podpisal jaz. Dokler
ne bomo imeli vsega, je grad-
bišče zaprto. Pandemija ni
ostala na Kitajskem, ima sve-
tovne razsežnosti, tiče se vseh...
Res je, da stvari več ne bodo,
kot so bile. Upajmo, da bo ta
čas čim prej mimo in si bomo
med prijatelji lahko spet podali
roko. Je prav žalostno, da si ne
moremo privoščiti niti tega, če
ima kdo rojstni dan. Hudo je
tudi, ker je meja zaprta. Saj ne
gre samo za to, da na drugi stra-
ni državne meje točimo gorivo
ali gremo na nakupe. V Štever-
janu smo bili vajeni normal-
nih, vsakodnevnih srečanj s so-
sedi na Cerovem ali na Humu,
kjer je najbližja trgovina in se
poznamo. Tudi tega ni več.
Imate težave z dobavitelji?
Nekaj težav je bilo. Za grad-
bišče sem hotel naročiti les, ki
bi prišel iz Avstrije, pa je bilo
vse ustavljeno zaradi prevozov
in smo morali počakati. Zaprta
so bila tudi podjetja, ki so npr.
prodajala gradbeni material.
Kaj delate v tem trenutku?
Nekaj dni smo porabili, da smo
uredili kopalnico, vežo in hod-
nik v stavbi na Travniku, kjer
je bil pred dobrim mesecem
manjši požar. Naše glavno
gradbišče v tem času pa je stav-
ba Katoliškega tiskovnega
društva na Placuti št. 18. Z deli
smo začeli junija 2019. Zdaj
smo tik pred začetkom obno-
vitvenih del strehe in zunanjo-
sti. Notri smo v glavnem že ob-
novili pode in strope, manjka
nam samo še nekdanja dvora-
na Brezmadežne. Spomnim se,
kako je g. Mirko Filej tam imel
pevske zbore in pred več kot 60
leti tudi prvo revijo Cecilijan-
ka. Ko sem bil star okrog šest
let, sem tam v neki božični igri-
ci, v organizaciji Hermana Sre-
brniča, igral kot angelček. Do-
bro se spominjam tiste dvora-
ne...
Kdaj naj bi bila dela
končana?
Dela je še kar nekaj. Mislim, da
bomo tam “praskali” še vsaj
eno leto. Dobro je, da se bliža
poletje in z njim lepo vreme.
Ko bomo začeli streho, bo sicer
toplo, kar pa je dobro. Hotel
sem, da ostane stara streha gor
do zadnjega trenutka. Notri
smo naredili vse, kar smo mo-
gli, in smo bili zaščiteni.
Čeprav je streha potrebna ob-
nove, do zdaj, hvala Bogu, ni
puščala.
Kljub delu imate torej še kaj
časa za harmoniko?
Da, imam. Zvečer zaigram eno
ali dve. Sicer ne vedno, a ko
morem, jo prav rad vzamem v
roke.
Danijel D.
Obvestila
Svet slovenskih organizacij
obvešča, da je goriški urad
spet odpr t  z  običajnim
urnikom. Za katerokol i
potrebo je zaželjena
predhodna najava na
telefonsko številko 0481-
536455 al i  na naslov
elektronske pošte
gorica@ssorg. eu.
(od 22. maja 2020 do 28. maja
2020)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103.
it. Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 22. maja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 23. maja (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
terskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Nedelja, 24. maja, ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 25. maja maja (v
studiu Ilaria Bergnach, Miha
Kovic in Jakob Leopoli): Mihec
in Jakec show.
Torek, 26. maja (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 27. maja (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Kričeči
letalci hudourniki. – Izbor
melodij.
Četrtek, 28. maja (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo
- Zanimivosti, obvestila in
humor.
Slovensko pastoralno središče
Sveta maša spet 
“v živo”
   pet kliče nas
venčani maj”...
Priljubljena
cerkvena pesem, ki smo jo
vajeni slišati v mesecu maju,
je v cerkvi sv. Ivana v Gorici,
sedežu Slovenskega
pastoralnega središča, letos
prvič zadonela v ponedeljek,
18. maja, na dan, ko so v
Italiji delno sprostili ukrepe za
zajezitev okužbe koronavirusa
in spet dovolili ljudem, da se
udeležijo obredov v cerkvah.
V imenu celotne duhovnijske
skupnosti je peščici zbranih
navdušeno izrazil
dobrodošlico župnik Marijan
Markežič, ki je poudaril, da se
začenjamo spet družiti “s
pametjo in ponižnostjo”, v
skrbi “za svoje in drugih
zdravje in v upanju, da bo
tudi ta čas čim prej mimo”.
Navzoče je pozval, da bi
molili k Svetemu Duhu za
preudarnost in odgovornost
teh, ki na deželni in državni
ravni sprejemajo pomembne
odločive, pa tudi za svetega
papeža Janeza Pavla II., čigar
stoletnice rojstva smo se
spomnili prav na ta dan. “Res
“S veliko je naredil tudi za nasSlovence”.Veliko pričakovanja seveda
vlada za nedeljsko mašo, ko se
bo gotovo zbralo več ljudi.
Župnik že sedaj priporoča
upoštevanje državnih in
deželnih predpisov, predvsem
pa “zdravo pamet”. Kdor ima
več kot 37,5 vročine ali druge
znake bolezni, ne sme priti
zraven. Pred mašo in po njej
se ljudje ne smejo zadrževati
skupaj. Obvezno je nošenje
maske, pri vhodu v cerkev je
na razpolago razkužilni gel.
Klopi so bolj oddaljene, tako
da verniki ohranijo primerno
razdaljo (eden od drugega
približno meter in pol). Ob
vstopu v cerkev se pokrižamo
brez blagoslovljene vode,
usedemo se na označena
mesta, ob pozdravu miru se
ne rokujemo, obhajilo
prejmemo samo na roko, dar
za miloščino damo v košarico
ob vhodu, na kor gre samo
organist. Maše so odprte
javnosti v vseh cerkvah
pastoralne enote razen - še
nekaj časa - v Zavodu Sv.
Družine.
Dragi
HADRIJAN CORSI
ob tvojem 80. rojstnem dnevu ti iz srca voščimo
vsi pri stranki Slovenska skupnost.
Na mnoga in zdrava leta!
SSk - zbirna stranka Slovencev v Italiji 
foto dd
Kultura21. maja 20208
Študentje zadnjih letnikov pred življenjsko in študijsko preizkušnjo
Matura 2020
  atura je za vsakega študenta
pomemben prehod v življen-
ju, v katerem se zanj konča
dolgo petletno poglavje in se začenja no-
vo obdobje. Za vsakogar je to edinstven
in neponovljiv trenutek. Vse mlade ne
združuje le skupna preizkušnja, temveč
tudi nepozabna valeta, naporno učenje,
strah in še veliko drugih majhnih, a iz-
jemnih trenutkov.
Covid-19 je v zadnjh mesecih popolno-
ma destabiliziral celotno italijansko šol-
sko ureditev in še po-
sebno psihološko
počutje vseh mladih.
Študenti in profesorji
so se iz dneva v dan
znašli pred novim
učnim sistemom in se
temu morali hitro pri-
lagoditi. Slovenski licej-
ski in tehnični pol v
Gorici se je hitro aktivi-
ral in organiziral ter
začel pouk na daljavo
po spletu že od vsega
začetka.
Letošnji maturantje so
šele pred kratkim do-
končno izvedeli, kako
bo potekala matura. Sicer je bilo že pred
mesecem vsem jasno, da bodo odpadle
vse pisne naloge in da se bo znanje dija-
kov preverjalo le z večjim ustnim izpi-
tom.
V dokončnem odloku, ki ga je mini-
strstvo za šolstvo objavilo v soboto, 16.
maja, je bilo potrjeno, da bodo komisijo
sestavljali le notranji profesorji in zunan-
ji predsednik. Izpit bo trajal eno uro in
razdeljen bo na pet sklopov. Za začetek
bodo dijaki morali predstaviti krajši re-
ferat. Ta naj bi nadomeščal drugo pisno
nalogo, pri kateri so po navadi previrjali
značilne predmete vsake smeri. Kandi-
dat bo torej moral že prej sestaviti po-
ročilo o določeni temi, ki mu jo bo do-
delil profesor iz programa humani-
stičnh ved za humanistični licej, iz pro-
grama matematike in fizike za znanstve-
ni licej ter iz programa grščine in la-
tinščine za klasični licej. Na tehničnih
šolah pa bo argument izbran iz progra-
ma gospodarskega poslovanja za eko-
nomski zavod Žige Zois, za tehniški za-
vod Jurija Vege iz programa informatike,
sistemov in omrežij ter za turistični za-
vod iz programa gospodarstva. Sledila
bosta analiza in komentar že predelane-
ga slovenskega teksta, ki ga bo
profesor/ica izbral/a na licu mesta. Ko-
misija bo nato dodelila določeno tema-
tiko, ki jo bo dijak moral razviti in pove-
zati z vsemi izbranimi predmeti. Kandi-
dat bo potem moral izpostaviti še eno
izkušnjo, ki jo je opravil v sklopu Učnih
poti za prečne kompetence in usmerjan-
je (PCTO). Preverjeno bo tudi poznavan-
je italijanske ustave.
Znani “dokument 15. maja”, s katerim
profesorji vsako leto zapišejo ves opra-
vljen program, ki pride v poštev na ma-
turi, je letos postal “dokument 30. ma-
ja”. Tudi točkovanje bo drugačno: dija-
kom bodo za opravljeno pot v trieniju
dodelili največ 60 točk (maksimalno 18
točk za prvi letnik, 20 za drugi letnik in
22 za tretji letnik). Ustni izpit pa bo veljal
do 40 točk. Ministrica za šolstvo Azzolini
je zagotovila, da bo možno tudi dodeliti
stotico s pohvalo. Pogovori se bodo
začeli 17. junija in potekali bodo na šoli,
v popolni prisotnosti in nedvomno z
upoštevanjem vseh pravil o varnostni
razdalji, ki jih predvideva zakon.
Glede organizacije izpita je bilo že od
začetka veliko polemik in dvomov. Veli-
ko študentov iz cele Italije je zaradi izred-
nih razmer, v katerih so bili
primorani živeti v zadnjih
mesecih, prosilo za popolno
ukinitev izpitov. Menili so
namreč, da niso ustrezno pri-
pravljeni na izpit zaradi po-
manjkanja pravih pripo-
močkov in razmer za primer-
no sodelovanje in učenje na
daljavo. Predlagali so tudi al-
ternativni način ocenjevanja,
ki pa ni bil sprejet. Navsezad-
nje je tudi državni svet za šol-
stvo (CSPI) prosil ministrico
Azzolini, naj odstrani začetno
raziskavo, ker za večino dija-
kov predstavlja velik pro-
blem, a je prošnja bila za-
vrnjena.
Letošnja matura je izjemna izkušnja, v
kateri se dijaki vsak dan izkazujejo ne le
v znanju in zrelosti, temveč tudi v hitri
sposobnosti prilagajanja, vztrajnosti in
vzdržljivosti pod velikim pritiskom sve-
tovne pandemije. Profesorji se stalno
spopadajo z današnjo tehnologijo.
Spretno in hitro so tudi morali prilago-
diti učne načrte in spremeniti način
poučevanja, da so lahko z dijaki dobili
ponovno ravnotežje. Prav zaradi teh ve-
likih podvigov bo matura 2020 ned-
vomno ostala zapisana v zgodovini šol-
stva in v spominu vseh nas, ki doživlja-
mo ta trenutek.
Katarina Visintin
M
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (111)
Dr. Marko Anton pl. Plenčič in
drugi (8)
Leta 1778 je Solkanec dr. Anton Mihelič postal
profesor na medicinski fakulteti na univerzi v Pragi
(poučeval je fiziologijo, patologijo in medicino), kjer
je bil dvakrat dekan, v letih 1802-1803 pa rektor.
Njegov kolega na univerzi je bil že omenjeni
solkanski rojak Jožef pl. Plenčič, sin Marka Antona.
Miheličevo najpomembnejše delo je Scrutinium
hypoteseos spirituum animalium (Praga, 1782), v
katerem obravnava živčni sistem. Gre za pionirsko
delo na področju nevrologije, ki je dokazalo
neosnovanost prejšnjih teorij, in je vplivalo na
Miheličevega sodelavca, slavnega češkega
anatoma, oftalmologa, nevrologa in fiziologa Jirija
Prochasko (Blížkovice, Znojmo, 1749 - Dunaj,
1820), enega glavnih utemeljiteljev sodobne
teorije refleksa. Mihelič je objavljal tudi o fiziologiji
(Disquisitio physiologica caussarum respirationis
- Praga, 1783, in Materiae medicae ad normam
pharamacopoeae Austriaco-provincialis ordine
therapevtico digestae et novissimi saeculi
observationibus illustratae - Praga, 1792). Znano
je tudi njegovo delo o škodljivih vplivih nekaterih
ženskih oblačil (Programma quo hodierna vestibus
mulieris ratio valetudini perniciosa asseritur -
Praga, 1803 - objavljeno tudi v nemščini).
Solkanec Anton Mihelič je umrl leta 1818 v Pragi,
v nekrologu so zapisali, da je bil krasen, plemenit
in zaslužen človek, hkrati pa učen in human
zdravnik ter izvrsten pisec in profesor.
V članku, objavljenem v Izvestju iz leta 2013 (št.
10), prof. Branko Marušič poroča o dveh
solkanskih zdravnikih, rojenih v drugi polovici 17.
stoletja, in sicer o Ivanu Štefanu Zanuttiju
(Zanutiču) in o Francu Ksaveriju Bensi. Zanutti se
je vpisal na dunajsko univerzo leta 1688,
nadaljeval študij v Padovi in potrdil doktorat na
Dunaju leta 1692. Leta 1705 je postal profesor in
ugleden član dunajske univerze ter osebni
zdravnik cesarice. Bil je dekan medicinske
fakultete. Objavil je več del (Lysia subierunt divi
Cosmas et Damianus medicinae principes - Dunaj,
1689 - Quaestio an carnificis, vel excoriatoris filius
ad gradum medicinae possit admitti, 1719 - Ganz
kurzer deutlicher Auff satz wie sich der gemeine
Mann... gegen die Seuch... selbst schützen und
heilen kann - Dunaj, 1713). Prof. Marušič poroča
tudi, da je dr. Zanutti umrl zaradi krvavitve ob
operativnem posegu leta 1720. Franc Ksaverij
Bensa (Solkan, 1668 -? 1750) je študiral medicino
na Dunaju. Bil je avtor več strokovnih del (Theses
medicae de signis in genere - Dunaj, 1704, in
Theses medicae de morborum, 1705), znano je
njegovo delo o epidemiji kuge v letih 1712-1714
in o zdravljenju te bolezni na Dunaju in v Bratislavi,
objavljeno leta 1717 na Dunaju (Historia relatio
pestis annis 1712–1714 Austriam et conterminas
partes infestantis /…/). Na Dunaju je deloval tudi
kirurg Boltežar Gorjanc, ki je tam umrl leta 1782,
star 59 let.
Zelo sem počaščen, da sem imel priložnost pisati
o tako slavnih kolegih, na ramenih katerih stoji
sodobna medicina. Oni so ponos našega naroda
in naših krajev, predvsem v teh težkih časih.
Končal bi z mislijo, ki jo je znanstvena revija Eureka
pripisala že omenjenemu hrvaškemu zgodovinarju
medicine prof. Mirku Draženu Grmeku: medicina
mora spoznati, da znanost brez humanizma ni nič.
Miheličevo ime v delu o škodljivih vplivih nekaterih
ženskih oblačil (“Programma quo hodierna vestibus
mulieris ratio valetudini perniciosa asseritur” - Praga,
1803 - objavljeno tudi v nemščini).
Solkanski zdravnik Anton Mihelič je objavljal tudi o
fiziologiji: “Disquisitio physiologica caussarum
respirationis” (Praga, 1783).
Miheličevo najpombnejše delo je bilo “Scrutinium
hypotheseos spirituum animalium” (Praga, 1782), v katerem
obravnava živčni sistem. Gre za pionirsko delo na področju
nevrologije, ki je dokazalo neosnovanost prejšnjih teorij, in je
vplivalo na Miheličevega sodelavca, slavnega češkega
anatoma, oftalmologa, nevrologa in fiziologa Ji\u0159ija
Prochasko (Blížkovice, Znojmo, 1749 - Dunaj, 1820), enega
glavnih utemeljiteljev sodobne teorije refleksa.
Delo solkanskega zdravnika Štefana Zanuttija
(Zanutiča) “Lysia subierunt divi Cosmas et Damianus
medicinae principes” - Dunaj, 1689
Delo solkanskega zdravnika Franca Ksaverija Bense o
epidemiji kuge v letih 1712-1714 in o zdravljenju te
bolezni na Dunaju in v Bratislavi, objavljeno leta 1717
na Dunaju (“Historia relatio pestis annis 1712–1714
Austriam et conterminas partes infestantis /…/“)
Dimitri Tabaj
1. deželni kongres je bil 24. maja 1975 v Devinu
Prihodnjo nedeljo, 24. maja, bo potekala 45-letnica ustanovitve deželne stranke Slo-
venska skupnost. Bila je sobota, 24. maja 1975, ko je bil v motelu AGIP v Devinu 1.
deželni kongres stranke lipove vejice. Kongres je potrdil združitev goriške in tržaške SSk
v deželno stranko z istim nazivom in simbolom lipove vejice. Le-ta spremlja samostojno
politično nastopanje Slovencev na Primorskem že od obdobja izpred prve svetovne
vojne.
Pot samostojnega političnega nastopanja, ki se je sklenila na 1. deželnem kongresu SSk,
se je začela že takoj po drugi svetovni vojni. Tako v Gorici kot v Trstu so se ustanovile
demokratične politične skupine Slovencev, ki so svoje politično udejstvovanje gradili
na antifašizmu, zagovarjanju pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji, demokra-
tičnih vrednotah, ki so izhajale iz spoštovanja človekovih pravic in zavračanja vseh to-
talitarnih režimov, predvsem pa na samostojnem nastopanju v politiki ter zavračanju
vključevanja v vsedržavne italijanske stranke.
Po 45 letih uspešnega političnega delovanja je SSk še vedno poseben akter v deželni
politični areni. Kljub dejstvu, da jo zastopa le en član v deželnem svetu FJK, je ravno to
tista dodana vrednost, ki utemeljuje statutarno posebnost naše dežele. V tem smislu
nam mora biti tudi jasno, da je ravno zaradi prisotnosti predstavnika SSk nastal poseben
člen v deželnem volilnem zakonu, ki Slovencem omogoča, da se na volitvah za deželni
svet lahko predstavijo s samostojno listo in da na olajšan način izvolijo svojega pred-
stavnika.
Prvo deželno vodstvo SSk so sestavljali:
Bogomir Špacapan, deželni predsednik;
Drago Štoka, deželni tajnik, odborniki: Rafko Dolhar, Franc Mljač, Antek Terčon, Aleš
Lokar, Alojz Tul, Zorko Harej (vsi Trst), Damjan Paulin, Andrej Bratuž, Marjan Terpin,
Roman Di Battista, Vladimir Šturm, Marija Ferletič (vsi Gorica) in Simon Prešeren (Vi-
dem).
Obvestilo / Povabilo
Slovenska skupnost obvešča, da je bil na Facebook strani SSk za nedeljo, 24. maja 2020,
ustvarjen dogodek za obeležitev 45. obletnice ustanovitve deželne stranke Slovenska
skupnost. Današnje deželno tajništvo SSk vabi, da v ta dogodek vsakdo lahko prispeva
svoje misli, razmišljanja in spomine. Dobrodošle so tudi arhivske ali zgodovinske slike.
45 let stranke Slovenska skupnost -
zbirne stranke Slovencev v Italiji
Kultura 21. maja 2020 9
Branko Cestnik: Sonce Petovione
Roman, ki široko diha s polnimi pljuči
  onec drugega stoletja po
Kr. Različni junaki, ra-
zlični kraji, različne uso-
de. Celo različne veroizpovedi.
“Po glavnem obredju je bila
vojakom dana ura časa, da se
zaupajo vsak svojim bogovom
in opravijo daritve tudi njim
na čast. Šušljajo in vedelo se je,
da prestop Danuvija vzhodno
od Vindobone ter udar na
osrednji germanski plemeni,
na Narkomane in Kvade, ne bo
mačji kašelj. Vsak bog, ki bo na
strani Rima, bo štel.  (…) Po-
dobno čuteči so se poiskali, se
zjedrili, kdo okrog mogočnega
cilicijskega boga Sandana, kdo
okrog sirskega sončnega boga
Elagabala, kdo okrog Tork An-
gega, armenskega boga vojne,
kakšni so poleteli k vse bolj
priljubljenemu Mitri, kakšni k
noriškemu Belenu, Panonci iz
okolice Petovione so se stisnili
k Marimogiju. Ker sta mu za-
doščala rimska prvaka Jupiter
in Mars, Leontid ni šel k dru-
gim.  (…) Čepe je nehote ugle-
dal skupino Fulminatinih
vojščakov, ki niso vzdihovali
ne k nebu ne k podzemlju.
Skupaj so stali, molče in ošab-
no kot atenski stebri so stali in
se ozirali na pretežno klečečo
množico, ki je od tisočih moli-
tev šumela kot čebelji panj. Le-
ontid je vedel, kdo so. Duhov-
ni sovražniki Rima so, brez-
božneži so, ki cesarja s po-
božnim poklonom nikakor ne
počastijo. Fulminatini čudaki!
Kristjani”!
Tako kot vsi veliki zgodovinski
romani je tudi Sonce Petovio-
ne avtorja Branka Cestnika tak
roman, ki široko diha s polni-
mi pljuči. To je eden tistih ro-
manov, pri katerem mora bra-
lec zelo pozorno slediti hitre-
mu tempu dogajanja, razgiba-
nim usodam različnih juna-
kov, ki se med sabo prepletajo,
in šele nekje na sredini romana
doume, kam se pravzaprav ste-
kajo usode ljudi, kje se poti
srečajo, kako se fortuna preple-
ta in razpleta. In tako kot vsi
veliki zgodovinski romani je
tudi ta avtorjev prvenec tak ro-
man, ki ga lahko bralec bere in
zaznava večplastno: koga bo
bolj zajelo razburljivo zgodo-
vinsko dogajanje na slovenskih
tleh v času rimskega imperija;
koga drugega bo bolj zanimala
so-prisotnost in sobivanje ra-
zličnih veroizpovedi; kdo drug
bo lahko v romanu iskal in pre-
poznal kraje v okolici da-
našnjega Ptuja in se z arheo-
loško žilico preizkusil v rekon-
strukciji starodavnega pomem-
bnega rimskega središča; spet
drugi pa bo lahko roman bral
kot alegorijo današnjih dni, v
katerih je 'veroizpovedi' več,
tako da je pomen dialoga med
temi karseda aktualen; kakor je
tudi aktualna tematika migra-
cij in epohalnih sprememb, ki
jih te prinašajo; ali pa vprašan-
je nove evangelizacije, ki je
med vrsticami romana še po-
sebej občuteno. In še: v dru-
gem delu romana se prodorno
postavlja tudi vprašanje žen-
skega lika v antičnem oziroma
modernem svetu. Skratka,
večplastnost romana omogoča
bralcu, da lahko v njem najde
zelo raznolike tematike, ki niso
obravnavane v obliki razprav
ali esejev, temveč v romane-
sknem duhu pripovedovanja
različnih usod, v številnih dia-
loških odlomkih, skratka, z
opisom junakovih del, dejanj
K in odločitev v ključnih trenut-kih njihovih življenjskih usod.In ker gre za dokaj obsežen ro-
man, je v njem dodatno mo-
goče razbrati tudi razvoj juna-
kovih etičnih dilem v spremin-
jajočih se okoliščinah, ki so jih
prinesle številne spremembe
znotraj rimskega prestola.
Tri usode, en sam moralni
nauk
Že na začetku romana se nam
predstavijo tri moške figure.
Prva od teh je suženj, ki pa se
ne spominja, “koliko imen je
že imel: pirati so ga klicali Uta,
v Aleksandriji je bil Fulvipor,
na akvilejski tržnici so ga pred-
stavljali z imenom Niger, v
Emoni je bil Cezernino, zdaj,
na meji med Panonijo in Nori-
kom, mu pravijo Ater. Pet
imen”. Z usodo sužnja se pri-
povedovanje začne v Egiptu,
na veliki Aleksandrijski tržnici,
kjer ga je zamikal pogled na
znameniti svetilnik na otoku
Faros: na tem stičišču ljudi in
usod sužnja za večno zazna-
muje znak, ki mu ga vžgejo z
razbeljenim železom: F V G –
fugitivus, ubežnik. Sužnja nato
spremljamo do Akvileje, mimo
Emone in vse do Globeli, kam-
noloma v bližini Ptuja, od ko-
der sužnji črpajo kamen za pre-
lepe rimske vile in kipe v me-
stu.
Na drugega junaka, trgovca
Heliodora, naletimo v sami
Mezopotamiji, pred vrati staro-
davnega mesta Hatre (in verjet-
no ni slučaj, da je dogajanje
postavljeno ravno pred Ha-
tro!), kjer izbruhne kuga. He-
liodor svetuje mestnim obla-
stem, kako naj ravnajo s kužni-
mi ljudmi, in s tem pripomore
k rešitvi velikega mesta. Njegov
cilj pa je bil popolnoma dru-
gačen: želel je “uresničiti željo,
ki mu je lomila srce: obisk Je-
ruzalema, vzpon na goro prvo-
bitnih nasičevanj”. Na poti
sreča Mirjam, judinjo, hčer je-
ruzalemskih beguncev, ki mu
na skupni življenjski poti rodi
štiri otroke: dvojčka Tiana in
Tiano, Simona in nazadnje Ifi-
genejo, a žal zla usoda udari na
mlado družino: v nakupovalni
gneči izgine petletni sin Si-
mon, nekaj let kasneje pa Mir-
jam zboli za kugo. Z željo, da
bi rešila svoje otroke, se umak-
ne od doma, zbeži na bližnje
gorovje in tam izdihne. Helio-
dor se nato odloči, da bo svojo
trgovsko pot nadaljeval v Pano-
niji, kamor se odpravi s Tia-
nom in Tiano. Pa vendar trgov-
ski posel z blagom omogoči
njemu, predvsem pa hčeri Tia-
ni, da v Petovioni začenja
pričati tudi krščanski nauk …
Tretji protagonist zgodbe je
rimski legionar, Sibiden Leon-
tid, ki je bil prestavljen s čarnih
obal Evfrata in Tigrisa v Pano-
nijo, kjer se bo njegova Legio
XII Fulminata, legija, obdarje-
na z bliski, bojevala proti krvo-
ločnim in napadalnim Germa-
nom. V Petovioni pa sreča njo,
Lutejo, plebejko iz družine
prvih severnoitalskih kolonov,
ki so v mestu pridelovali sir:
“Življenje je dobilo novo smer,
ki je vključevala preprosto
odločitev: preživeti vojno, pre-
stopiti v kakšno od danuvijskih
legij, ostati v Panoniji”.
Usode vseh treh mož se napo-
sled srečajo v Petovioni, po-
membnem rimskem središču,
ki ga pretresajo velike politične
spremembe: po smrti cesarja
Marka Avrelija stopi na rimski
prestol njegov sin Komod, ki
ga zarotniki večkrat skušajo od-
straniti. In tudi v sončno Peto-
viono priletijo one: “Rdečih
oči, pobešenih ustnic, burja-
stih kačjih las.  (…) Latinci jim
pravijo furije, Grki erinije, obo-
ji se enako tresejo pred njihovo
naravo.  (…) Posel jim je ti-
sočletja enak: z žerjavico kriv-
de in ognjenimi biči slabih
spominov mučiti ljudi, v staro-
sti jim predočiti zločine iz nji-
hove mladosti, storiti, da trpi-
jo, da dušno razpadajo, pogna-
ti jih v blaznost, v pijačo, v sa-
momor”.
Dialog s Sibilinim vetrom
Kar sama po sebi se bralcu
utrne primerjava z Rebulovim
romanom V Sibilinem vetru
bodisi zaradi časovne in pro-
storske ambientacije kot tudi
zaradi vsebinskih tematik. Ce-
stnik sam vstopi v dialog z Re-
bulo, ko v svoj roman vključi
sicer bežno srečanje med He-
liodorom s Sibilinim protago-
nistom Nemezianom ter nje-
govo ženo Elektro. Nemezian
se Heliodoru predstavi: “Na-
zadnje sem bil legionar na Da-
nuviju, danes sem upokojenec,
zapisovalec zgodb, bavim se z
opisovanjem časa in ljudi, bi
rekel”, samega sebe pa označi
kot mendicus fidei - berač vere,
kar strnjeno in nazorno defini-
ra Rebulovega protagonista in
z njim tudi njegovega ustvar-
jalca. Primerjava z Rebulo pa ni
samo romaneskna, obema av-
torjema gre v resnici za prika-
zovanje večnih človekovih
vrednot: če je Rebulo bolj za-
nimala sedanjost in je bila am-
bientacija v antiki neke vrste
pretveza, da je predstavil so-
dobno slovensko družbo, gre
Cestniku bolj za prikazovanje
antičnega rimskega mesta, pri
tem pa ovrednoti nekatere te-
matike in nekatere poglede, ki
so v človeški družbi popolno-
ma vraščene in torej večne. Če
lahko tako strnemo: Rebula
gleda na slovensko družbo s so-
dobnimi očmi, diha pa z an-
tičnimi pljuči, Cestnik pa gleda
na slovensko družbo z antični-
mi očmi, diha pa s sodobnimi
pljuči.
In ne nazadnje nastopa v ro-
manu tudi domača Akvileja, v
katero se protagonistka Tiana
odpravi iz več razlogov: eden
od teh je trgovske narave, drugi
razlog pa je srečanje s predstav-
niki krščanske vere, saj je v me-
stu delovala majhna, a živahna
krščanska skupnost, na katero
so se Neoklesovi tudi naslanjali
za verske obrede. In še ena te-
matska noviteta se tu pojavi, in
sicer vloga ženske v krščanski
družbi, saj je Tiana, Heliodoro-
va hči, imenovana za diakoni-
so, torej za vodjo svoje male
krščanske skupnosti v Petovio-
ni.
Roman o prihodu krščanstva
na Ptuj
Skratka, Cestnik se v romanu
loteva res številnih tematik, ki
se med seboj prepletajo v izred-
no živi in dinamični pripovedi,
kar kaže na avtorjevo pozorno
in natančno raziskovalno vne-
mo. Delo nosi podnaslov Ro-
man o prihodu krščanstva na
Ptuj, kar je bilo tudi glavno gi-
balo in vzgib za pisanje zgod-
be, v kateri pa je dodatno za-
slediti še druga odprta
vprašanja, kot so vprašanja ve-
zana na migracije ljudstev, na
novo evangelizacijo, odnos
med politiko in Cerkvijo, dia-
log med religijami, vloga žen-
ske v družbi itd. S svojo večpla-
stno strukturo ter s pisatelje-
vim inovativnim pristopom
razpira roman svojevrsten pre-
mik na sceni slovenskega lite-
rarnega dogajanja. Naj omeni-
mo, da ima delo ob koncu ob-
javljen še slovar besed, krajev
in pojmov, časovnico zgodo-
vinskih dogodkov, opis zgodo-
vinskih oseb, nekaj arheo-
loških referenc in nekaj literar-
nih in filmskih referenc. Pisa-
telj sam je namreč večkrat pou-
daril, da se je za pisanje roma-
na posluževal številnih
zgodovinskih in arheoloških
virov ter se detajlirano poglo-
bil v podatke vsakdanjega
življenja rimskega časa.
Roman, ki je izšel pri Celjski
Mohorjevi družbi, je bil ob
koncu aprila uvrščen tudi v iz-
bor desetih najboljših roma-
nov za 30. literarno nagrado
kresnik.
Jadranka Cergol
Branko Cestnik je pater
klaretinec, rojen leta
1965 na Ptuju, trenutno
pa vodi župnijo
Frankolovo v celjski
škofiji. Študij je opravil
najprej v Rimu, kjer je
študiral filozofijo na
Lateranski univerzi,
teologijo na Gregoriani,
nato pa še pedagogiko in
mladinsko pastoralo na
Salesiani. Kasneje je
noviciat opravil v
Madridu, nekaj časa pa je
služboval tudi v
italijanskem Milanu. Je
aktiven skavtski voditelj
pri ZSKSS. Že kot
bogoslovec se je začel
uveljavljati kot pisec,
komentator in kolumnist
v katoliških in drugih
medijih, njegov zelo
odmevni in brani blog je
septembra 2019 dosegel
milijon obiskov. V svojih
prispevkih v esejistični
obliki razglablja o
različnih verskih,
filozofskih in
družbenopolitičnih
vprašanjih našega časa.
Je urednik revije Cerkev
danes in reden
kolumnist pri tedniku
Družina. Leta 2016 je pri
celovški Mohorjevi
družbi izdal knjigo Manj,
boljše, tišje, ki je
vsebovala izbor
najodmevnejših zapisov
iz njegovega spletnega
dnevnika.
JEZIKOVNICA
Koronavirus ali korona virus?
Priznam, da mi o koronavirusu ni prijetno pisati, pa vendar: novi
virus in bolezen, ki jo povzroča, sta zanimiva tudi s pravopisnega
vidika, še zlasti, ker so se v medijih na začetku pojavljanja poročil
o tem pojavu pojavile vse mogoče variante zapisa, med njimi
pisanje narazen (korona virus), skupaj (koronavirus) in z vezajem
(korona-virus). Vprašanje, kako je pravilno, se je zastavljalo
marsikomu in nekdo je ravnal zelo, zelo prav, da je na Jezikovno
svetovalnico, ki jo urejajo sodelavci Inštituta za slovenski jezik
Frana Ramovša ZRC SAZU in je dostopna na jezikovnem spletnem
portalu Fran (fran. si), naslovil tako vprašanje. Dobil je namreč
zelo obsežen, nazoren, predvsem pa strokovno podkrepljen
odgovor, kakršni so v Jezikovni svetovalnici sicer vsi, saj sta ga
napisala pravopisca dr. Peter Weiss in dr. Helena
Dobrovoljc, ki je tudi predsednica Pravopisne
komisije, ki pripravlja novi slovenski pravopis –
odgovor pa seveda lahko preberemo vsi. Vabim
vas, da si odgovor tudi bralci Novega glasu
preberete na spletu, tu ga bom samo zelo na
kratko povzela, predvsem pa najprej napisala
nekaj o razmerju med besedama korona in krona,
kar je tudi eno izmed vprašanj, naslovljeno na
Jezikovno svetovalnico.
Nanj je odgovoril etimolog dr. Marko Snoj, in sicer
je izhajal iz zapisa v svojem Slovenskem
etimološkem slovarju, da je beseda krona
“prevzeta iz srednje visoke nemščine krone 'krona', kar je
izposojeno iz lat. corona 'venec, krona', to pa iz grščine, kjer je
pomenila 'obroč, kar je krivo, zakrivljeno, usločeno, krivina'” Še
prej, preden je beseda korona prešla v zelo pogosto rabo s
koronavirusom, smo besedo korona poznali v glasbi ('polkrožec s
piko, ki v notnem zapisu označuje nedoločeno podaljšanje tona
ali pavze') in astronomiji 'plast Sončeve atmosfere, ki prehaja v
medplanetarni prostor'. kot še piše v Slovenskem etimološkem
slovarju.
Sicer pa koronavirus v slovenščini ni novost, saj je že nekaj časa
prisoten v Slovenskem medicinskem slovarju in Mikrobiološkem
slovarju, zelo hitro pa je našel pot tudi v spletno izdajo novega
Slovarja slovenskega knjižnega jezika, kjer si lahko preberemo
njegovo pomensko razlago in primere rabe: “korónavírus -a m
virus iz družine Coronaviridae: povzročitelj bolezni je koronavirus;
okužba s koronavirusom”.
In zdaj še odgovor na vprašanje, zastavljeno v naslovu. Beseda
koronavirus je tvorjenka, in sicer podredna zloženka, zato jo
pišemo skupaj, podobno še druge besede, ki označujejo virus,
npr. staršem zelo dobro znani rotavirus ali pa adenovirus in
enterovirus. Za pisavo z vezajem ni utemeljenega razloga, zato je
napačna, lahko pa bi koronavirus res pisali tudi
narazen, torej korona virus, pač po zgledu vikend
hiša ali vikendhiša, vendar raba izkazuje
favorizirano pisanje skupaj. Prav tako so se v rabi
zelo hitro pojavile tudi t. i. novotvorjenke, ki so že
uvrščene v t. i. rastoči slovar Sprotni slovar
slovenskega jezika: koronačas, koronaepidemija,
koronapozdrav, koronabedak itd., ki so vse
zapisane skupaj ali narazen, vendar je zapis
skupaj na prvem mestu.
V tem koronačasu se je še enkrat pokazalo, kako
živ je slovenski jezik, saj je tako rekoč takoj
ustvaril nove besede, ki so se v rabi zelo hitro
prijele, zelo ažuren pa je bil tudi odziv slovenistov, ki so
novotvorjenke nemudoma zabeležili in jim dodelili mesto in
obravnavo v slovarjih. 
Doc. Dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slovenistiko
Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Ko-
per) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o
katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov:
vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
Vladka Tucovič Sturman 85
Tržaška21. maja 202010
Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec spet proti
podzemni galeriji na tržaškem Krasu
“Ponovno velja pripomniti, da so se tako krajevne skupnosti kot tudi
občinske uprave ter sama deželna uprava v zadnjih desetih letih
večkrat opredelile proti zamisli o vrtanju približno dvajset kilometrov
dolgega podzemnega rova med Tržičem in Nabrežino in svoje
odklonilno stališče utemeljile z geomorfološkimi in gospodarskimi
argumenti. V bistvu gre za to, da bi za pridobitev približno petih minut
na časovnici prevoza odšteli skoraj milijardo evrov, saj toliko znaša
okvirni predračun za izvedbo faraonskega dela. Nič manj hudo ni z
okoljevarstvenega zornega kota, saj bi podzemni rov prebil območje,
ki je zaznamovano s številnimi že poznanimi in verjetno še neznanimi
jamami. Posledice, ki bi jih imela izvedba načrta na občutljiv sistem
podzemnih vodnih virov in pritokov, ki dovajajo vodo v črpališča, sploh
ni znan in ni predvidljiv. Prav tako bi se nevšečnosti čutile tudi v vaseh
in naseljih nad traso”. Tako je poudaril v svojem posegu v avli
deželnega sveta FJk deželni svetnik SSk Igor Gabrovec v podporo
resoluciji, ki so jo predlagali svetniki Gibanja petih zvezd. Dokument,
s katerim so na Fedrigovo vlado naslovili zahtevo, da potrdi svoje
nasprotovanje neverjetnim namigovanjem italijanskih železnic, so
predlagatelji naposled umaknili zaradi neuskladljivosti stališč z deželno
večino. “Družba RFI naj se raje posveti preprosti tehnološki posodobitvi
obstoječe proge, ki bi v zadostni meri povečala zmogljivost in kakovost
železniškega prometa, vključno s postavitvijo protihrupnih pregrad”,
je še dejal deželni svetnik Gabrovec, ki bo to zadevo še naprej pozorno
spremljal.
Pomoč družinam v stiski
Uprava občine Dolina sporoča, da je v sodelovanju s socialno službo
Julijsko-Kraškega Območja, občinsko ekipo prostovoljcev Civilne
zaščite in združenjem prostovoljnih gasilcev Breg priredila posebno
pobudo za zbiranje in razdeljevanje trajnih prehranskih proizvodov in
drugih življenjskih pripomočkov, ki jih bodo namenili družinam in
posameznikom s stalnim bivališčem na občinskem območju, ki so se
znašli v hudi stiski ob izrednem stanju zaradi virusa covid-19.
Kdor želi, lahko od 15. maja dalje pomaga tako, da v nabiralnikih ob
izhodu iz trgovin z jestvinami na občinskem prostoru, ki so pristopile
k pobudi,  (MAXI – SINERGIA s. p. a. pri Domju, MARKET ZERIAL DI
ZERJAL BORUT v Boljuncu, DISCOUNT TEDESCO – TEDESCO s. n. c. v
Dolini in BV MARKET – BERTOCCHI s. r. l. na Krmenki) pusti trajna
živila, kot so na primer: testenine, riž, olje, fižol, omaka, pelati, moka,
sladkor, tuna v konzervi, mleko, piškoti, marmelada, kava, otroška
hrana ter vsakdanji življenjski pripomočki, kot so plenice in čistila.
Igor Gabrovec: odredba slovenske vlade o
koncu epidemije naj bo korak tudi k odprtju
meje s FJk
Slovenija je odredila konec epidemije za virusom covid-19. S 1. junijem
bo tako prenehalo veljati izredno stanje v državi in s tem tudi poostrena
pravila pri prehajanju državnih mej oz. vstopa iz drugih držav Evropske
unije. “V Italiji pa ostaja za zdaj nespremenjena prepoved odhoda iz
dežele in, seveda, države. V vsakem primeru je v Italiji prav tako še
aktualna obvezna karantena za tiste, ki vstopajo v državo iz tujine.
Pravila o prehajanju mej so v državnih domenah, zato pričakujemo,
da se Rim in Ljubljana čim prej dogovorita o postopnem normaliziranju
življenja na našem obmejnem območju. Tudi sama Evropska komisija
že razmišlja o prostem pretoku mej, pa tudi med državami in
sosednjimi regijami. Razveseljiv trend krivulje obolelih za
koronavirusom v Furlaniji Julijski krajini pa še dodatno utemeljuje
možnosti olajševalnih pravil na krajevni ravni, torej med deželo FJk in
sosednjima Slovenijo in Avstrijo”, poziva deželni svetnik SSk Igor
Gabrovec.
“Pomembna novost zadeva mlade in študente, ki obiskujejo pouk v
Sloveniji. Slednji bodo ponovno lahko prehajali mejo, tako kot je bilo
doslej priznano izključno kategoriji čezmejnih delavcev. Odprto in
problematično ostaja vprašanje ilegalnih priseljencev, ki jih še vedno
beležimo v velikem številu ob prehajanju državne meje, predvsem na
Tržaškem. V tem trenutku je torej še toliko bolj pomembno, da se
slovenske oblasti posvetijo varovanju državne meje s Hrvaško, ki je
obenem shengenska meja. Na ta način se bomo lažje izognili novim
mejnim zaporam in ponovno zagotovili popolno odprtje naših mej, kar
je za našo deželo bistvenega pomena na gospodarskem, političnem
in kulturnem področju”, zaključuje deželni svetnik Gabrovec.
Kratke
Zaskrbljenost SSk zaradi usode mednarodno zaščitene
slovenske šolske ustanove pri Sv. Ani 
Kako bo z vrtcem
Jakoba Ukmarja?
  lovenska skupnost je z ve-
liko zaskrbljenostjo, prav-
zaprav osuplostjo, sprejela
novico o “zamrznitvi” medna-
rodno zaščitenega slovenskega
vrtca Jakoba Ukmarja in z vso
odločnostjo nasprotuje napove-
danim odločitvam, za katere
meni, da so izjemno nevarne za
obstoj in razvoj narodne skup-
nosti v Italiji.
Denar iz državnega proračuna
ne sme biti merilo za obstoj že
priznanih manjšinskih pravic,
zato račun-
sko sodišče
nima nobe-
nega opravka
z vrtcem, ki
je zaščiten
najprej z
Londonskim
sporazumom
in šele nato
po Osimski
pogodbi, ki
je potrjena z
državnimi
zakoni, ki ni-
so bili nikoli
preklicani, in
to z norma-
mi višjega
ranga. Deset
otrok pa je za manjšinsko šol-
sko ustanovo v mestu v da-
našnjih razmerah povsem do-
stojno število, da bi se zanj po-
tegovali.
Ta vrtec je še priča mednarodno
zaščitene slovenske šole pri Sv.
Ani, ki jo je občina Trst zane-
marila in zaprla, ko so vandali
zažgali del stavbe. Naša narod-
na skupnost pa verjetno ni na-
redila vsega, kar je bilo mo-
goče, da bi jo pridobila nazaj.
Proti negativni odločitvi takrat-
ne uprave župana Dipiazze je
nastopila tedanja generalna
konzulka Jadranka Šturm Koc-
jan, kar je bilo tudi pravilno, saj
je Slovenija naslednica medna-
rodnih sporazumov, ki ščitijo
pravice manjšine. Temu, žal, ni-
so sledili konkretni koraki s
strani raznih uprav, izgovor pa
je bil vedno “pomanjkanje de-
narja”. Naša skupnost se je po
S nekaj letih v to kar vdala in šole- ni več. Sprašujemo se, komunavsezadnje to koristi.
Tudi zdajšnji predlog je dokaj
čuden: šolska ustanova ostaja
seveda zaščitena na papirju, saj
se vrtca ne zapre ali združi,
temveč se ga “zamrzne”. Kaj to
pomeni? Le eno: to pomeni de-
jansko izginotje ustanove, ki pa
je ne more nihče dokončno in
uradno pravno izbrisati, ker bi
bilo to protizakonito.
Sama “zamrznitev” in posle-
dična preseli-
tev otrok iz
zaščitene
ustanove v
drugo bi lah-
ko bila prav-
no vprašljiva.
Če pogleda-
mo na uredi-
tev sorodnih
manjšinskih
šol na tem ob-
močju, bomo
ugotovili, da
se drugi ne bi
kar tako od-
povedali svoji
vzgojno-izo-
braževalni
ustanovi, ki je
emblem prisotnosti narodne
skupnosti na območju in nje-
nega razvoja.
Pred leti, ko je bila ministrica
za šolstvo ga. Gelminijeva, je bi-
lo na pobudo stranke Slovenska
skupnost v Rimu doseženo, da
so razrede, ki so jih na slovenski
višji srednji šoli že združili, po-
novno ločili, prav zato, ker gre
za manjšinske ustanove.
Manjšinske šole so že po naravi
in definiciji manjše po obsegu
in morajo zato biti urejene in
zaščitene s posebnimi pravili.
Zato se danes temu precedensu
ne smemo odpovedati.
Slovenske šole imajo v zaščit-
nem zakonu strukturo in orga-
ne, ki naj bi skrbeli tudi za
spoštovanje mednarodnih in
na splošno zaščitnih pravil za
naše šole. Zato Slovenska skup-
nost upravičeno pričakuje in
zahteva, da bodo to storili.
  soboto, 16. maja, je v
deželni palači na Veli-
kem trgu potekala druga
konferenca o covidu-19, ki jo je
sklical predsednik deželne vlade
Massimiliano Fedriga. Na njej je
guverner prikazal navodila in
smernice za ponovni gospodar-
ski zagon vseh dejavnosti, ki naj
se pričnejo v ponedeljek, 18.
maja. Dežele so namreč na
skupščini zahtevale ponovno
odprtje vseh dejavnosti, tudi ti-
stih bolj kočljivih, za katere je
bilo mišljeno odprtje šele 1. ju-
nija. Predsednik Giuseppe Con-
te je ugodil njihovim prošnjam.
Za vse dejavnosti velja, da mo-
rajo imeti pri vhodu jasne infor-
macije glede varnostnih navo-
dil, razkužilne pripomočke za
stranke oz. delavce in da lastniki
pogosto razkužujejo površine, s
katerimi so ljudje v stiku.
V trgovinah je treba poleg
omenjenih navodil tudi primer-
no in pogosto zračiti prostore
ter zagotoviti metrsko razdaljo
med strankami.
V Lastniki gostiln in barov morajozagotoviti en meter razdaljemed ljudmi; če so na razpolago,
je priporočeno uporabljati zu-
nanje prostore. Ni dovoljeno
ponujati bife, stranke so pa lah-
ko pri pultu, a vedno upošteva-
joč varnostne razdalje. Le pri
mizi lahko odvzamemo zaščit-
no masko.
Bolj zapleteno je pri tistih storit-
vah, kjer pride do neposrednega
stika med ljudmi. Frizerji in
estetisti morajo uporabljati
zaščitno masko tipa FFP2 in tudi
vizir. Savne, turške kopeli in hi-
dromasaže so za zdaj prepove-
dane.
Stroga navodila imajo tudi ba-
zeni in telovadnice. Vstop je tre-
ba predhodno rezervirati,
oblačila in osebne predmete
obdržati v lastnih torbah. V te-
lovadnicah so varnostne razdal-
je povečali na 2 metra med fi-
zično dejavnostjo, ostaja pa me-
ter, ko športniki počivajo. Upo-
rabljati je treba
čevlje samo v ta na-
men in po vsaki
končani vaji je treba
razkužiti športno
orodje.
Z odprtjem dejav-
nosti in dovoljen-
jem srečanja s prija-
telji je nevarno, da
se ljudem zniža po-
zornost in da posta-
nejo tudi manj pre-
vidni. Guverner je bil glede tega
zelo jasen. Izredno stanje in ne-
varnost virusa se nista še
končala! Kontrole se bodo na-
daljevale in obnašanja, ki ne bo-
do v skladu s pravili, tudi strogo
kaznovana. “Sile javnega reda
ne bodo merile z metrom raz-
dalje med ljudmi, zato pozivam,
da vsi uporabljate zdravo pamet
in da se obnašate po pravilih in
navodilih, s katerimi smo lahko
dali ponoven zagon gospodar-
stvu in vsakdanjemu življenju.
Če se ljudje tega ne bodo držali,
ne izključujem ponovnega za-
prtja in strožjih ukrepov”!, je
poudaril Fedriga. Uporaba
zaščitnih mask v naši deželi
ostaja obvezna.
Na koncu je guverner še razkril
vsebino pogovora s slovensko
vlado glede odprtja meje. Inte-
res Slovenije in FJK je ponovno
odprtje, glede tega pa je potre-
ben dogovor med državama. Fe-
driga je povedal, da dvomi, da
se bo kaj rešilo pred junijem.
O odprtju meje med državami,
dovoljenju druženja večjih sku-
pin ljudi in poletnih centrih bo
govor junija, je sklenil deželni
predsednik.
MČ
Obetavna športnica iz Sesljana
Novo laskavo priznanje
za Caterino Sinigoi
  ovoriti o smučanju na
pragu poletja se zdi kot
obravnavati lanski
sneg, pa vendar … Na Kaninu
še smučajo, v prejšnjih dneh pa
je novo laskavo priznanje
doživela mlada alpska smučar-
ka Devina, mlajša mladinka
Caterina Sinigoi, letnik 2003.
Že nekaj sezon opozarja nase z
odmevnimi rezultati v mladin-
skih kategorijah v deželnem in
vsedržavnem merilu, nazadnje
pa jo je pred dvema tednoma
(z objavo v uradnem sporočilu
predsednika Flavia Rode) zveza
zimskih športov FISI uvrstila na
seznam devetih mladih
smučark, zanimivih za državno
reprezentanco tehničnih disci-
plin. Na spisku je iz Furlanije Ju-
lijske krajine še štiri leta starejša
Lara Della Mea, ki se že lahko
ponaša z nastopi na svetovnem
pokalu.
Članica Smučarskega kluba De-
vin je zelo dobro smučala in
pokazala pričakovan napredek
v sezoni, ki so jo morali marca
predčasno prekiniti in zapreti
zaradi izrednih razmer. Julija
bo dopolnila 17 let in je v de-
veterici izbrank druga najm-
lajša. Od tekmovalk svojega let-
nika je dijakinja znanstvenega
liceja Franceta Prešerna v Trstu,
doma iz Sesljana, ena naj-
boljših v Italiji, posebej v slalo-
mu. Vrsto let izstopa poleg po
nadarjenosti tudi po prizadev-
G nosti in predanosti, za sabo imapozitiven zgled v družini, iz ka-tere se je na svetovno raven v
jadranju prebila tudi starejša se-
stra Giorgia. Caterina je zrasla
v gibanju zamejske smučarske
srenje, z otroškimi tečaji in
združenimi tekmovalnimi sku-
pinami, njen trener je Aleš Se-
ver. Ponos ob novici je poleg
domačega okolja, s predsedni-
kom SK Devin Dariom Štolfo
na čelu, izrazil tudi deželni od-
bor smučarske zveze.
Prisotnost na seznamu obetav-
nih smučark pomeni, da bodo
Sinigoievo opazovali reprezen-
tančni trenerji. Z njimi in z
ostalimi kandidatkami bo
občasno tudi trenirala. Sicer bo
kot Devinova članica nadalje-
vala naskakovanje načrtovanih
ciljev, zagotovo pa ji bo vpoklic
dal novega elana in naložil do-
datnih odgovornosti. Pri tem
naj zapišemo, kot vedno, ko gre
za najstnike, da je pot do slave
vedno zelo dolga in strma in da
se je kaže lotiti kar se da neo-
bremenjeno. Vrhunski šport je
zahtevna zadeva, včasih krut, o
uspehu in neuspehu večkrat
odločajo malenkosti, tudi sreča.
Verjamemo, da bo Caterina še
naprej pristopala sproščeno,
četudi maksimalno zavzeto, mi
– in vsa športna skupnost Slo-
vencev v Italiji - pa jo bomo
podpirali in navijali zanjo.
HC
Nadškof Giampaolo Crepaldi je v prejšnjih dneh poslal pismo tržaškim
duhovnikom, s katerim jih je obvestil o ustanovitvi posebnega sklada
v spomin na preminulega škofa msgr. Evgena Ravignanija.
V teh izrednih časih, ko naše območje hudo trpi zaradi epidemije, se
je nadškof odločil, da začasno prekine prispevek, ki ga posamezne
župnije namenjajo škofiji. Vse župnije so tudi v teh izrednih razmerah
opravljale zelo dragoceno delo za vernike, Cerkev in območje, na
katerem delujejo. Na ta način je nadškof priskočil na pomoč tistim
župnijam, ki so v večjih težavah.
To pa seveda ni največji problem. Koronavirus je gospodarsko uničil
Tržaško in stanje na tem področju se bo v naslednjih tednih še
slabšalo. Veliko družin je zaradi izgube delovnih mest že v veliki stiski
in celo revščini. Tega tržaška škofija ne sme prezreti in zato je tudi
odločila, da bo osredotočila vse svoje moči prav na to. Poleg osebne
in verske pomoči je nadškof Crepaldi ustanovil tudi poseben sklad, ki
je poimenovan FONDO MONS RAVIGNANI in znaša 100.000 evrov.
Sklad bodo lahko dodatno zvišali javne ustanove in privatniki,
upravljala pa ga bo škofijska Karitas. Denar bo namenjen družinam
in posameznikom v stiski na tržaškem območju.
Kdor bi želel podpirati sklad, lahko nakaže svoj dar na
IBAN, naslovljen na
DIOCESI DI TRIESTE – FONDO MONS RAVIGNANI:
IT34 V030 6909 6061 0000 0172 446
Sklad v spomin na škofa Ravignanija
Peter Močnik
Deželna palača / Ponoven zagon gospodarstva
“Ljudi prosim, da uporabljajo zdravo pamet!”
Foto MČ
Tržaška 21. maja 2020 11
Darovi
Ob rojstnem dnevu Alda Stefančiča
darujejo Anica Trento, Gabrijela
Visini in Ivica Švab 90 evrov za
Vincencijevo konferenco.
Ob okroglem rojstnem dnevu
daruje Neva Colja 50 evrov za
Vincencijevo konferenco pri Sv.
Ivanu.
  Izidor Sancin, inženir, predsednik Agrarne skupnosti
“Identiteta naše manjšinske
skupnosti sloni na identifikaciji z
ozemljem in jeziku!”
POGOVOR 
  oljunčan Izidor Sancin je
zaposlen kot inženir pri
ameriški multinacional-
ki Flex, ki v Trstu proizvaja apa-
rature za prenos signala po op-
tičnih vlaknih za telekomuni-
kacijskega velikana Nokia. Ob
skrbi za družino svoj čas na-
menja vaški srenji in Agrarni
skupnosti (AS), ki združuje 31
jusov in srenj iz tržaške pokra-
jine. Organizacija zastopa sko-
raj 2 tisoč potomcev prvotnih
članov družinskih skupnosti,
ki skupaj upravljajo kar 21 %
ozemlja tržaške pokrajine.
Za predsednika AS je bil Sancin
izvoljen pred dvema letoma,
ko je nasledil arh. Vladimirja
Vremca, ki je dolgo let AS vodil
v sodelovanju z za razvoj gi-
banja skupne lastnine v Italiji
zaslužnim Karlom Grgičem. Z
njim smo se pogovorili o
težavah in perspektivah orga-
nizacije, ki jo vodi.
Kako ocenjuješ svoje dvolet-
no delovanje na čelu AS? Ali
si zadovoljen s potekom de-
la?
Zadovoljen sem. Dejansko je
tako, da se sproti učim. Ko sem
sprejel predsedniško mesto, je
dejansko prišlo do generacijske
menjave v vodstvu v AS. Takrat
ni bilo veliko časa za spozna-
vanje novih zadolžitev in opra-
vil, tako da se sproti nanje pri-
vajam. Hvalevredno je, da lah-
ko pri tem računam na drago-
ceno pomoč nekdanjega pred-
sednika in koordinatorja AS.
Organizacije skupne lastni-
ne v Italiji upravljajo kar 4
odstotke državnega ozemlja.
Ali lahko navedeš, v katere
gospodarske namene se te
površine izkoriščajo?
Gre za skupno lastnino števil-
nih skupnosti, ki je v glavnem
namenjena gozdarstvu, paši in
kmetijstvu. V desetletjih je na
teh zemljiščih nastalo tudi ve-
liko proizvodnih in stanovan-
jskih poslopij ter infrastruktur;
na njih so tudi zgradili avtoce-
ste. Če posplošimo, lahko
rečemo, da so ta zemljišča pre-
težno gozdnata ali nerodovit-
na, saj so si rodovitno zemljo
naši predniki v glavnem razde-
lili. Podobno velja za naš Kras.
Družbeni razvoj je privedel do
tega, da skupno lastnino mar-
sikje uporabljajo v turistične
namene. Na Tridentinskem in
v Cortini d'Ampezzo (“rego-
le”) so na srenjskih zemljiščih
uredili znana smučišča, drugje
so nastali naravni parki.
Ali je v Furlaniji Julijski kra-
jini skupna lastnina prisotna
tudi na območjih, ki niso bi-
la do prve svetovne vojne
del avstro-ogrskega cesar-
stva?
Večinoma so se srenje-jusi
ohranili vzdolž meje s Sloveni-
jo, torej v tržaški in goriški po-
krajini ter v Kanalski dolini.
Prisotni so pa tudi drugje, de-
nimo v Maranu Lagunare, kjer
je beneški dož v srednjem veku
podelil prebivalstvu določene
predele morja za ribolov. Skup-
na lastnina je drugače dejavna
tudi v okolici Vidma in v hri-
boviti Karniji. Če je res, da so
se marsikje ohranile srenje,
moram spomniti, da so se pri
B furlanskem prebivalstvuvečinoma razvili t. i. “usi civi-ci”, pri upravljanju katerih so
soudeleženi vsi prebivalci in
ne le potomci staroselskih
družin. “Usi civici” in jusi-
srenje nastopajo skupaj.
Kako to, da med Slovenci na
Goriškem jusi in srenje niso
dejavni?
Žal je srenjsko gibanje med go-
riškimi Slovenci manj razvito.
Na ozemlju nekdanje goriške
pokrajine deluje šest srenj-ju-
sov, Slovenci so pa kot jusarji
dejavni le na Vrhu, kjer pridno
delajo. Pregledati bi bilo treba
seveda zgodovinsko ozadje va-
si, ki jih na Goriškem naselju-
jejo Slovenci, vendar po vsej
verjetnosti bi tamkajšnje pre-
bivalstvo lahko marsikje ožive-
lo srenje-juse. Pri AS bi se tega
veselili.
S katerimi vprašanji ste se v
vodstvu AS ukvarjali pred
pojavom pandemije?
V glavnem se ukvarjamo z red-
nim upravljanjem, ki od nas
terja veliko časa in energije. Ve-
liko je birokracije. Tako ali dru-
gače obravnavamo tudi veliko
pravnih sporov z občinskimi
upravami. V mnogih krajih so
jusarska zemljišča občine pro-
dale, drugje so jih razlastili ali
na njih gradili. Tovrstnih pri-
merov, ki čakajo na ustrezno
rešitev, je veliko. Malo je srenj,
katerim je z občinskimi upra-
vami uspelo izpeljati transakci-
jo: doslej le boljunski (v celoti)
in kontovelski (delno).
Ali se ta dialog med jusi-
srenjami in občinskimi
upravami postopoma iz-
boljšuje?
Do minimalnega izboljšanja je
prišlo, saj smo nekaj uspehov
vendarle dosegli. Tudi državni
zakon o skupni lastnini, ki je
bil izglasovan konec leta 2017,
nam daje določeno legitimaci-
jo. Postopki za udejanjenje za-
kona se pa vlečejo zelo na dol-
go. Če pomislimo, da je bilo za
izglasovanje državnega zakona
potrebnih devetdeset let dela
in čakanja, razumemo, da pro-
blemi jusov-srenj niso ravno
hitro rešljivi …
Ob izglasovanju državnega
zakona o skupni lastnini so
bila pričakovanja v vašem gi-
banju velika. Kaj je sledilo?
Kakšno je danes stanje?
Predsednik državne konzulte
skupnih lastnin pravi, da ima-
mo z odobritvijo zakona veter
v jadrih. Če dejansko imamo
legitimacijo za nadaljnje delo-
vanje, je težje spraviti v prakso
to, kar zakon predvideva. Ob
odobritvi zakona so določili
rok enega leta, v katerem bi
dežele morale odobriti svoje
specifične zakone. Ker tega ni-
so storile, stopijo v veljavo pra-
vila, zapisana v statutih posa-
meznih srenj. Našemu delo-
vanju torej zakonsko ne more
nobena institucija nasprotova-
ti. V praksi je pa drugače, ker
dejansko še vedno obstajajo
možnosti, da nam nekateri
lahko mečejo polena pod no-
ge, kar se pravzaprav dogaja …
Kako ocenjuješ zanimanje za
jusarska vprašanja znotraj
naše narodne skupnosti?
Žal je še vedno premalo zani-
manja. Odkar spremljam jusar-
ska vprašanja, opažam, da je
zgodovina pustila vidno sled v
miselnosti naših ljudi. Ker so
pri upravljanju jusov in srenj v
preteklosti skoraj izključno so-
delovali družinski glavarji, so
se z vprašanji skupne lastnine
v glavnem ukvarjali starejši
ljudje. Kot znano, so jusarji
skupaj uporabljali pašnike,
čistili gozd in si porazdelili
drva. Miselnost o pomenu in
vlogi jusov in srenj se je po
naših vaseh do današnjih dni
še nekako ohranila, vendar
prevladuje splošno prepričan-
je, da gre za zadeve, katere
spremljajo starejši člani skup-
nosti. Potreben je zasuk v men-
taliteti, ki bi omogočil, da bi se
pripadniki vseh generacij, ki so
potomci staroselcev in čutijo
pripadnost vaški skupnosti,
približali tem organizacijam.
Zavedam se, da moramo s svo-
jim zgledom, zanimanji in
navdušenjem privabiti mlade.
Morda bo kriza koronaviru-
sa pripomogla k spremembi
mentalitete …
Kriza, kateri smo priča, je goto-
vo malo streznila ljudi v smi-
slu, da bomo odslej vsi primo-
rani razmišljati o tem, kar je re-
snično v življenju pomembno.
Upam, da ljudje ne bodo več v
tolikšni meri kot doslej pasiv-
no spremljali vse to, kar v nji-
hove domove prihaja po tele-
vizijskih ekranih. Morda se bo
v sodobni družbi, ki v veliki
meri izpostavlja videz, po-
večalo zanimanje za to, kar v
resnici smo. V naši družbi je
zelo lahko gojiti videz. Dovolj
je, da si na vsakem socialnem
omrežju ustvarimo različno iz-
mišljen profil, in nihče dejan-
sko ne more spoznati, kdo v re-
snici smo. Upam, da ljudje v
tem kriznem času razmišljajo
o svojem življenjskem slogu.
Morda se bomo kot družba ce-
lo povrnili k pravim življen-
jskim vrednotam, torej tudi k
pomembnosti, ki jo ima zem-
lja, še predvsem naša zemlja.
Spomnimo se, da sloni identi-
teta naše manjšinske skupnosti
na dveh stebrih: na identifika-
ciji z ozemljem in jeziku, ki
zahtevata stalno nego.
Tudi Slovenija ima zakon o
agrarnih skupnostih, ki je pa
drugačen od italijanskega,
kajne?
Velja. Pot uveljavitve jusarskih
pravic je bila v Sloveniji dru-
gačna kot pri nas. Nekaj kora-
kov naprej so opravili, vendar
čaka jih še precej dela. Žal so v
matični državi sprejeli tak za-
kon, ki omogoča individualno
obravnavo jusarskih pravic:
imovino so vrnili članom
skupnosti in ne skupnostim.
Na začetku so ljudje mislili, da
bodo od tega imeli veliko kori-
sti. Zgodilo se je pa prav na-
sprotno. Za zemljišča, s kateri-
mi so razpolagali, je namreč
država pričela terjati davke. Ker
je večinoma šlo za zemljiške
površine, uporaba katerih je
nerentabilna, so le-te pričeli
množično prodajati. S tem je
torej prišlo do odkritega na-
sprotovanja osnovnemu
načelu upravljanja skupne la-
stnine, po katerem je ta neod-
tujljiva in se mora prenašati iz
roda v rod. Ta princip je lepo
in jasno zapisan v italijanskem
zakonu o skupni lastnini. Ker
si želimo, da bi v Sloveniji
spoznali izkušnje, ki jih na tem
področju ima Italija, smo pred
leti v Ljubljani priredili posvet,
katerega se je udeležil takratni
predsednik italijanskega ustav-
nega sodišča Paolo Grossi.
Predstavnikom slovenske vlade
in ustavnega sodišča je orisal
pot sprejemanja italijanskega
zakona za skupno lastnino. Z
rednimi stiki, ki jih AS ima s so-
rodnimi organizacijami v Slo-
veniji, trdno upamo, da bodo
tamkajšnji akterji upoštevali v
Italiji pridobljene izkušnje, ki
se uvrščajo v sam svetovni vrh.
Zdajšnja obravnava vprašanj
skupne lastnine v Sloveniji je
nezadovoljiva oziroma je lahko
tudi škodljiva. Ne želimo si
namreč, da bi se v Sloveniji
zgodilo to, kar se je na Slo-
vaškem.
Kaj se je tam pripetilo?
Na Slovaškem so se odločili za
dodelitev skupne lastnine čla-
nom skupnosti in ne skupno-
stim. To pomeni, da je možna
prodaja deležev skupne lastni-
ne. Zgodilo se je, da se je pri
posameznih članih združenja
skupne lastnine pojavil kitajski
investitor, ki je sistematično
pokupil vse njihove deleže. Ki-
tajci so tako postali lastniki
malodane polovice slovaške re-
gije. Na kupljenih zemljiščih so
postavili proizvodni obrat, saj
je cena dela na Slovaškem niz-
ka. Dejansko zdaj o glavnih vi-
dikih življenja tamkajšnje
skupnosti odločajo Kitajci. Za-
koni so jim seveda to dovolje-
vali, vendar tak razplet doga-
janja gre v nasprotno smer od
načela delovanja skupne la-
stnine, cilj katere sta zaščita in
ovrednotenje identitete do-
ločene skupnosti.
Večkrat slišimo, da bi mora-
le sosedne srenje sodelovati
pri izpeljavi posameznih
projektov. Ali prihaja do te-
ga?
Sodelovanje med sosedi je vse-
lej pametno in torej dobro-
došlo. Naša organizacija skuša
koordinirati in spodbujati so-
delovanje med včlanjenimi ju-
si, saj je združevanje moči ko-
ristno. To nam dovoljuje, da se
predstavimo enotno in si iz-
menjamo delovne izkušnje.
Pomisliti pa moramo, da sloni
delovanje jusov na prostovol-
jnem delu. Vsi smo danes pre-
cej zasedeni z delom in z raz-
noraznimi opravki, zaradi ka-
terih nimamo na razpolago ve-
liko prostega časa. Hkrati je
upravljanje jusov z leti, kar se
tiče zahtevnosti, postalo zelo
podobno vodenju majhnega
podjetja. Posledica tega je, da
izpeljemo to, kar utegnemo ali
je nujno. AS precej sodeluje s
Slovenijo. Navezali smo tudi
nove stike z organizacijami
skupne lastnine iz Hrvaške, Av-
strije in Emilije-Romanije. Sku-
paj smo predstavili evropski
projekt za ovrednotenje starih,
z ozemljem povezanih tradicij,
ki žal ni bil sprejet, vendar nam
bo to uspelo kdaj drugič. Re-
zultat tega sodelovanja je vzpo-
stavitev stikov s srenjami iz šti-
rih držav, ki je zelo koristna, v
tem primeru še predvsem za
Hrvate. Naši istrski partnerji iz
Lanišča razpolagajo z istimi
vrstami dokumentov (ustanov-
ne listine itd.), s katerimi ute-
meljujejo svoje zahteve po
priznanju, kot mi. Ko smo jim
povedali in nato izročili itali-
janski zakon o skupni lastnini,
so bili veseli, saj jim bo koristil
pri pridobivanju jusarskih pra-
vic.
Voditelji jusarjev se redno
udeležujete srečanj, ki pote-
kajo v Trentu. Ali lahko
obrazložiš, kaj tam razpra-
vljate?
Ta srečanja že 25 let prireja
Univerza v Trentu, na kateri de-
luje raziskovalno in dokumen-
tacijsko središče o skupni la-
stnini. V toliko letih delovanja
se je na vsedržavni ravni razvi-
lo veliko število strokovnjakov,
ki se ukvarjajo s temi vprašanji.
Glavno vlogo je pri tem imel
že omenjeni prof. Paolo Grossi,
ki je leta 1977 objavil knjigo z
naslovom Un altro modo di
possedere (Drugačen način po-
sedovanja; prev. av.). Publika-
cija o juridičnih vidikih skup-
ne lastnine ima mednarodno
veljavo. Na posvetih v Trentu
vsako leto teče beseda o dru-
gačni tematiki. Tam občasno
svoje izkušnje in poglede pred-
stavijo tudi izvedenci AS.
Katera zanimivost, ki si jo
spoznal v Trentu, se ti je vti-
snila v spomin?
Med najbolj zanimivimi je bila
predstavitev delovanja agrarne
skupnosti iz okolice Parme.
Člani le-te so na gozdnih
površinah redno sekali zrela
drevesa, si razdeljevali in pro-
dajali les ter spet pogozdovali.
Šlo je za tradicionalno dejav-
nost, ki je srenji prinašala do-
ločen zaslužek. Sčasoma so si
pa omislili drugačno, bolj ino-
vativno izkoriščanje gozda.
Prenehali so sečnjo in pričeli
gojiti gozd, ki je bogat z goba-
mi, za gobarjenje. Ustanovili
so naravni park, ki ga ljudje
lahko obiščejo le po pridobitvi
dovoljenj za nabiranje gob, ki
jih izdaja srenja. Odtlej gozd
čistijo z namenom, da
zmanjšajo v njem možnost na-
stanka požarov in le minimal-
no izkoriščajo za pridobivanje
lesa. Na tak način so ovredno-
tili vlogo gozda in s prodajo
dovoljenj gobarjem odločilno
povečali svoj dobiček. Narava
je na območju ostala neokrnje-
na. Predstavitev te dejavnosti
me je navdušila, ker gre za ude-
janjenje inovativne zamisli.
Zapomnil sem si tudi pozitiv-
no gospodarsko izkušnjo, ki so
jo srenjaši izvedli v Messanza-
ticu (Reggio Emilia) ob reki
Pad. Izsušili so močvirje in s
tem pridobili veliko kmetijskih
površin. V sodelovanju z razi-
skovalci bolonjske univerze so
preučili, katere vrste zelenjave
bi najbolje uspevale na prido-
bljenih površinah, in jih posa-
dili. Rezultati so bili kmalu vid-
ni. Razvila se je močna kmetij-
ska dejavnost z okrog 300 za-
poslenimi. V bistvu je pri tej
dejavnosti soudeležena celot-
na tamkajšnja skupnost. Na
srenjski osnovi nastajajo tudi
tovrstni gospodarski podvigi.
Katere cilje zasleduje AS? V
katero smer bi moral kreniti
njen razvoj?
Najprej je treba dobiti način,
da k našemu gibanju privabi-
mo čim več ljudi, saj, kot vselej
rad poudarjam, smo jusi-srenje
odraz ozemlja, na katerem živi-
mo. To je še posebej pomem-
bno za našo narodno skup-
nost, ki bi se brez ozemlja
težko ohranila. Jezik in kultura
ne obstaneta, če ni zraven
identifikacije z ozemljem. Za-
radi tega ga moramo skrbno
varovati in razvijati. Za to bi si
morali vsi skupaj prizadevati.
Vedno sem bil prepričan, da bi
morali tudi politično skupaj
nastopati, saj bi tako lahko pu-
stili za sabo stare delitve. Enot-
no bi morali ščititi svoje ljudi
in svoje ozemlje.
Nadejam si, da nas bo kriza ko-
ronavirusa streznila, da bomo
resnično pričeli skrbeti za to,
kar nas obdaja. Prelahko se je
namreč navduševati za zadeve,
ki so od nas oddaljene in na ka-
tere imamo zgolj minimalen
vpliv. V zadnjih desetletjih
smo se kot skupnost nekako
pustili preveč omamiti od si-
ren, ki so nas pritegnile, da
smo v glavnem gledali izven
svoje stvarnosti. Kriza korona-
virusa lahko predstavlja pri-
ložnost, da spet pogledamo va-
se in se ukvarjamo s svojimi za-
devami. Ozemlje, ki ga nasel-
jujemo, smo prejeli v dar od
svojih prednikov zato, da bodo
na njem lahko živeli tudi pri-
hodnji rodovi.
Matej Caharija
Aktualno21. maja 202012
Ti je pri tem kdo pomagal?
K temu mi je pomagal salezi-
janec g. Jože Andolšek, ki zelo
dejavno sodeluje pri pomoči
revnim in bolnim v Etiopiji.
On me je povezal s salezijanci
v Etiopiji in tako sem pred
osmimi leti prvič prišla v Bo-
sco Children, ustanovo za
ulične otroke. Takrat sem lah-
ko ostala samo štiri mesece,
ker nisem dobila delovnega
dovoljenja za dlje časa. Etiopi-
ja je namreč država, ki zelo
omejuje priseljevanje tujcev v
državo, nekoč še bolj kot dan-
danes. Tudi prostovoljci potre-
bujejo dovoljenje za delo,
čeprav brez prihodka. Po ti-
stih štirih mesecih čudovite
izkušnje sem torej zapustila
Etiopijo in sem šla v sosednjo
Kenijo, prav tako k salezijan-
cem, v sorodno ustanovo za
ulične otroke. Skoraj štiri leta
sem delala v Keniji, v glavnem
mestu Nairobi, v ustanovi Bo-
sco Boys. Pomagala sem kot
socialna delavka in kot učitel-
jica in živela z njimi. Nepre-
cenljiva izkušnja, kjer sem se
naučila več kot kadarkoli kjer-
koli. Ker pa sem se finančno
med tem izčrpala, sem iskala
službo doma in ko sem jo do-
bila, sem se leta 2015 vrnila v
Slovenijo, kjer sem tri leta de-
lala z mladimi v Vzgojnem za-
vodu. Ves čas pa me je vleklo
nazaj v Afriko, predvsem zara-
di dela. Nekako težko mi je bi-
lo delati z revnimi v Sloveniji,
če vem, da so otroci v Afriki,
tisti, s katerimi sem jaz delala,
toliko bolj pomoči potrebni.
Tam država otrokom namreč
ne pomaga tako kot v Slove-
niji in vseskozi sem čutila, da
sem bolj potrebna v Afriki. V
Afriki država prej jemlje kot
daje, zato je prostovoljska po-
moč tako potrebna. Še vedno
sem bila v stiku, tako z Etiopi-
jo kot s Kenijo, precej bolj me
je vleklo v Etiopijo, v Bosco
Children. In postopoma sem
to tudi uresničila: januarja
2019, ko sem prejela misijon-
ski križ. Tokrat sem se torej
odpravila kot laiška misijonar-
ka, ne le kot prostovoljka.
Kakšna je razlika med biti
prostovoljec in biti laični
misijonar? Je to kaj dru-
gače?
Ja in ne. Kar se moje zagnano-
sti in predanosti delu tiče, je
enako. Če delam prostovol-
jno, kot zaposlena ali kot mi-
sijonarka, vedno skušam dati
vse od sebe, ker delam nekaj,
kar mi je zelo pomembno. In
delo z uličnimi otroki zasluži
celega človeka, vso predanost.
Drugače pa je to, da sem dala
obljubo pred cerkvenim
občestvom in da ne delam le
kot socialna pedagoginja,
temveč misijonarka. Bolj
čutim Božjo voljo pri svojem
delu in poslanstvo, ne le da
pomagam, temveč da otro-
kom posredujem izkušnjo
Božje Ljubezni. Vsako jutro si
nadenem okoli vratu misijon-
ski križ, in ta me ves čas spo-
minja, da ne delam v svojem
imenu, temveč v Njegovem.
Je za tako odločitev vseeno
potrebno imeti tudi malo
poguma in pustolovskega
duha?
Vsak v življenju sprejema
odločitve in jih uresničuje, za
vse je potreben pogum. Za
vsako delo, ki ga opravlja, za
vzgojo lastnih otrok, zakon...
Vsak človek ima svoje poslan-
stvo, moje je pač takšno. Ni
enostavno, ker sem pogosto
sama in daleč od doma v tu-
jem okolju, vendar ne živimo
zato, da bi bilo enostavno.
Vsak, ki vzgaja svoje otroke,
neguje zakon ali vzdržuje hišo
itd., lahko prav tako reče, da
ni enostavno. Je sicer dru-
gače, a vsak človek je dru-
gačen. Vsak je pustolovec svo-
je avanture, ki se ji reče
življenje.
Kako so tvojo odločitev
sprejeli tvoji domači in pri-
jatelji?
Domači in prijatelji so me
vedno zelo podpirali. Tudi se-
daj me, ves čas, kar mi je zelo
pomembno, pogosto kličem
domov za klepet. Tukaj so si-
cer ljudje zelo prijazni, imam
tudi prijatelje, vendar ni isto,
kot so domači, kot prijatelji od
doma, ki te poznajo do obisti
in ti dejansko lahko svetujejo.
Posebej v času COVID-19, ko
se je večina tujcev vrnila do-
mov, mi ta stik z domovino še
več pomeni. Seveda sem
srečna, da sem v Etiopiji, ven-
dar vsak potrebuje sistem
podpore.
Si bila deležna tudi negativ-
nih odzivov?
Seveda, tudi, predvsem od lju-
di, ki jih niti ne poznam. Zato
nerada pišem v javnost, ker se
najdejo negativci, ki kritizira-
jo moje življenje, in to boli.
Moje življenje je pač moje, ta-
ko kot je tvoje tvoje.
Delaš z uličnimi otroki. Ka-
ko je organizirano življenje
in delo v vaši ustanovi?
Delam v domu za ulične otro-
ke. Po svojih izkušnjah v po-
dobnih organizacijah lahko
rečem, da je ena najbolj
uspešnih ustanov za reševanje
tovrstne problematike. Veliko
organizacij namreč rešuje
otroke le deloma, bodisi s hra-
no in zatočiščem ali le z izo-
brazbo ipd. Pri nas se pomoč
začne že na sami ulici, ko sa-
lezijanci in naši socialni de-
lavci ponoči srečujejo mlade
in se z njimi pogovarjajo o
možnostih za spremembo
življenja, za ponoven vstop v
izobraževalni proces, delo,
družino. Ko so dovolj motivi-
rani, da opustijo ulično
življenje, vstopijo v drugo
stopnjo programa, ki se ime-
nuje Bosco Children Come
and See Pridi in poglej. Reče
se mu dnevni program, saj
fantje pridejo zjutraj in popol-
dne okoli 17h odidejo nazaj
na ulico. Tako se postopoma
privajajo na bolj strukturira-
no življenje. Takojšnji prestop
v dom bi bil zanje prevelika in
prehitra sprememba. Če zmo-
rejo dva do tri mesece dobro
slediti dnevnemu program
učenju in delu, pridejo živet v
dom Bosco Children. Ko vsto-
pijo iz dnevnega programa v
dom, se jim vse spremeni.
Najprej dobijo nova oblačila
in higienske potrebščine, po-
steljo. Ko se namestijo, začne-
jo program orientacije. Nekaj
časa se preizkušajo v različnih
delavnicah in s tem ugotavlja-
jo, kaj jim bo za prihodnost
najbolj pomagalo in v čem so
dobri. Nekaj tednov je posa-
meznik npr. v mizarski delav-
nci, potem se prestavi v elek-
tronsko, potem čez nekaj ted-
nov v usnjarsko, kmetijsko,
kuharsko, kovinarsko. Ob-
dobje orientacije traja skoraj
6 mesecev. Po tem se odločijo
za eno smer, ki jo izpopolnijo
v naslednjih letih in dobijo
tudi certifikat, s katerim se
lahko zaposlijo. Nekateri pa se
šolajo v osnovni šoli v naši
okolici. V času treh let bivanja
pri nas se hkrati povezujemo
tudi z družino in vsakega
otroka postopoma navajamo
na življenje v družini. Z njim
obiščemo družino, ki je
včasih po 1000 km oddaljena,
najprej za en dan, čez nekaj
mesecev gre fant tja za en te-
den, in potem ponovno. Cilj
programa pa je ponovno bi-
vanje v družini. Pogoj je, da
nadaljuje s šolanjem ali se za-
posli, oboje z našo pomočjo.
Pri nas ostanejo do tri leta, in
v tem času živimo skupaj kot
družina.
/dalje
Špela Pahor
  Polona Dominik, laična misijonarka
“Lahko rečem, da s tem, kar dajem, sama veliko več pridobim!” (2)
POGOVOR 
Naj Avstrija uresniči 7. člen ADP v celoti!
Dne 15. maja 2020 so obeležili 65. obletnico podpisa
Meddržavne pogodbe o ponovni vzpostavitvi samostojne in
demokratične Avstrije, poznane tudi pod skrajšanim
poimenovanjem Avstrijska državna pogodba (ADP). Pogoj za
ponovno vzpostavitev Avstrije kot samostojne države je bil,
poleg denacifikacije in zaveze k miroljubnosti, tudi spoštovanje
pravic slovenske manjšine v Avstriji. Te so jasno določene tudi
v 7. členu ADP. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ob
tej pomembni obletnici jasno izpostavlja, da je Avstrijska
državna pogodba še vedno aktualna, tudi kot temelj pravnega
varstva slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem.
Republika Slovenija bo še naprej vlagala svoje maksimalne
napore, da Avstrija v celoti uresniči 7. člen ADP. Pri uradu so
prepričani, da so dobri odnosi med državama in med obema
narodnima skupnostma na Koroškem in Štajerskem mogoči
le na podlagi spoštovanja manjšinskih pravic. Republika
Slovenija se v skladu z mednarodnim običajnim in
pogodbenim pravom nedvoumno šteje za pravno naslednico
in partnerico v tej pogodbi. Slovenija je, ne le po ADP, ampak
tudi na podlagi drugih splošnih načel in dokumentov
mednarodnega prava, država zaščitnica slovenske manjšine
v Avstriji. Zato pri uradu verjamejo in upajo, da je letošnja 65.
obletnica podpisa ADP in 100. obletnica koroškega plebiscita
odlična priložnost, da Avstrija naklonjeno in širokogrudno
pristopi k reševanju odprtih manjšinskih vprašanj, med drugim
enotne ureditve uradnega jezika in dvojezične topografije,
razširitve šolske ponudbe v slovenščini, sistemske ureditve
financiranja tiskanih medijev in po petindvajsetih letih dviga
finančnih podpor za narodne skupnosti.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu
in po svetu / Ob 65-letnici Avstrijske
državne pogodbe
Prejeli smo
Odziv na zapis Milana Gregoriča 
o dnevu upora na Slovenskem
  azmišljanja g. Milana
Gregoriča v št. 19 Nove-
ga glasa z dne 14. maja
2020 pod naslovom Dajmo
Sloveniji resnični, ne lažni
simbolni dan upora proti oku-
patorju, je še en poskus raz-
vrednotenja vloge Osvobodil-
ne fronte (OF) ter težnja, da se
s stalnim občutkom krivde za-
radi izdajstva in kolaboracije
na Slovenskem usmerijo ob-
tožbe na tiste, ki so se dejan-
sko uprli nacifašističnemu
režimu in organizirali odpor
proti okupatorju.
Na zapis se oglašam zato, ker
je bil na ustanovnem sestanku
OF 26. aprila 1941 tudi očetov
stric, prof. dr. Franc Šturm, je-
zikoslovec, prevajalec in lite-
rarni kritik, ki je bil takrat de-
kan Filozofske fakultete v Lju-
bljani. Skupaj z Josipom Vid-
marjem je na sestanku pred-
stavljal kulturne delavce in
akademsko sfero. Do napada
na Jugoslavijo se s politiko ni
ukvarjal, kot univerzitetni
profesor se je posvetil jeziko-
slovju, še posebej romanistiki
in raziskovanju furlanščine,
pisati je začel tudi prvi sloven-
sko-furlanski slovar, ki ga žal
zaradi nepojasnjene smrti leta
1944 ni končal.
Po pripovedanju njegovih
hčerk Vide in Fedje ter mojega
očeta je bila odločitev, da se
udeleži tega sestanka iz-
ključno v spoznanju, da po-
meni napad Nemčije na Jugo-
slavijo začetek okupacije, ka-
teri se je treba upreti, ter da se
ohrani kulturna identiteta slo-
venstva. Ker družina Šturm
R izhaja iz Senožeč, kjer so že iz-kusili več kot dve desetletjipoitalijančevanja Slovencev in
fašistični režim, ni bilo težko
sklepati, kaj pomeni napad na
Jugoslavijo 6. aprila 1941.
Ne pozabimo, da je do ustano-
vitve OF prišlo tri tedne po
tem napadu, ko še nihče ni ve-
del, kako se bo vojna razvijala,
kaj šele končala, in kdo bo
zmagovalec, kdo poraženec.
Šlo je za vizionarsko odločitev,
ki jo je omogočila tudi Komu-
nistična partija Slovenije
(KPS) oziroma Jugoslavije
(KPJ), ki je bila takrat ilegalna,
marginalna stranka. Začetek
delovanja OF je treba iskati že
v sklepih, ki so bili sprejeti na
peti državni konferenci KPJ
med 1. in 3. oktobrom 1940 v
Dubravi pri Zagrebu, torej v
času, ko je bila veljavna po-
godba o prijateljstvu in nena-
padanju med nacistično
Nemčijo in Sovjetsko zvezo
(SZ). Vodstvo KPJ se je takrat
oddaljilo od navodil iz Mo-
skve in svoje delovanje usme-
rilo proti fašističnim silam,
kar so kmalu zaznali tudi na
nemškem veleposlaništvu v
Beogradu in ga ocenili “kot
vojno napoved njihovi politi-
ki”.
Hkrati so komunisti sklenili,
da bodo ponovno navezali sti-
ke z drugimi opozicijskimi
skupinami, kar je bilo po pod-
pisu sporazuma Ribbentrop-
Molotov prekinjeno. Tako so
stopili v stik z vodstvom
krščanskosocialističnega sin-
dikata Jugoslavije in sokolske
organizacije, sklenili spora-
zum in ju vključili v Društvo
prijateljev SZ, ki je bilo usta-
novljeno po vzpostavitvi di-
plomatskih stikov med Kralje-
vino Jugoslavijo in SZ poleti
1940. Po pripovedovanju to ni
bilo odločilno za ustanovitev
OF, saj je društvo imelo kot
glavno nalogo populariziranje
SZ, kar je bilo v Jugoslaviji ta-
krat uradno strogo prepoveda-
no. Prav ta povezava sloven-
skih komunistov s krščanski-
mi socialisti in sokoli je kasne-
je sestavljala osrednje jedro
OF.
Po napadu na Jugoslavijo se je
z nalogo obrambe oblikoval
Narodni svet za Slovenijo, v
katerega pa KPS niso sprejeli,
češ da ni legalna stranka. Zato
je ta začela iskati drugo, samo-
stojno pot upora in tako 26.
aprila ustanovila “osvobodil-
no fronto slovenskega naro-
da”, kot je bilo natisnjeno na
letaku konec aprila 1941. Za-
radi varnosti so udeleženci iz-
vedeli za sestanek tik pred
zdajci. Ime “protiimperiali-
stična fronta slovenskega na-
roda” naj bi se pojavilo kasne-
je, in sicer 22. junija 1941 v
Slovenskem poročevalcu.
Vsebina osvobodilnega boja je
bila predstavljena na prvem
zasedanju plenuma OF 15. ju-
nija 1941. Vodilno vlogo zno-
traj ustanovnih skupin je kot
edina stranka imela KPS, ki je
v začetku vojne štela okoli
1.200 članov, a je zaradi upor-
niške vloge in protifašistične-
ga delovanja dobivala vedno
večje zaupanje pri ljudeh,
prevzela vodilno vlogo v par-
tizanski vojski ter vseh ostalih
ključnih delih odpora. Glavni
programski cilji OF so bili
oborožen upor proti okupa-
torju in osvoboditev domovi-
ne s posebnim poudarkom, da
se v okviru programa Zedinje-
ne Slovenije slovenskemu
ozemlju priključi Primorska,
ki je po 1. svetovni vojni po-
stala del Kraljevine Italije.
Odlična organizacija OF, ki ji
je uspelo množično pridobiti
ljudi ter oblikovati široko
mrežo delovanja, je z odpor-
niškim gibanjem in partizan-
skim delovanjem dobivala
vedno večjo moč in pomen.
Hkrati je zaradi kolaboracije
dela tedanje posvetne politike
in Cerkve z okupatorjem ter
njihove odsotnosti pri organi-
zaciji upora izkoristila tudi v
političnem smislu in pripelja-
la slovenski narod do zmago-
vitega konca vojne.
Zato so besede g. Gregoriča,
da gre za “lažne simbole”, ki
“krnijo ugled” borčevski orga-
nizaciji le nepremišljeno sle-
denje delu slovenske politike,
ki se s pomočjo laži, potvar-
janja in reinterpretacije zgo-
dovinskih dejstev ves čas tru-
di, da bi v imenu boja proti
komunizmu opravičila narod-
no izdajstvo in kolaboracijo,
relativizirala vlogo in pomen
OF ter drugih uspehov upor-
niškega gibanja. Z novim zgo-
dovinskim kontekstom, ki
nam ga vsiljujejo tisti, ki so v
najtežjih preizkušnjah druge
svetovne vojne sklenili pakt z
okupatorjem in bili med po-
raženci, želijo kriminalizirati
partizanski boj in OF ter s stal-
nim občutkom krivde in v du-
hu ideologije, da sta bila kola-
boracija in domobranstvo za
slovenski narod nekaj dobrega
in pravičnega, vedno znova
povzročajo politične in moral-
ne delitve.
Zastave se izobešajo v skladu
z Zakonom o grbu, himni in
zastavi Republike Slovenije ter
o slovenski narodni zastavi,
zato bi morali, če bi želeli
uradno izobesiti zastavo tudi
13. maja, predlagati dopolni-
tev oziroma spremembo zako-
na. S tem bi počastili spomin
na prvi oboroženi spopad or-
ganizacije TIGR na Mali gori,
ki se je prva v Evropi uprla
fašizmu, saj sega njegovo de-
lovanje že v čas med obema
vojnama in v čas, ko so bile
predvojne politične stranke
zaradi presenečenja in zbega-
nosti brez pravega odgovora
na nove razmere ob okupaciji
na Slovenijo in ko je bila KPS
formalno še zavezana paktu
Stalin –Hitler. Čeprav se je
večina tigrovcev po okupaciji
priključila partizanom in je
TIGR sodeloval s Komuni-
stično partijo Italije, jih OF ni
povabila k sodelovanju in po
vojni je prav KPS zamolčala
njihovo delovanje.
KP lahko pripišemo marsikaj,
gotovo pa ni kriva za nepopra-
vljivo in sramotno odločitev
za kolaboracijo, s katero so si
tisti, ki so izdali svoj narod, za-
pravili ves svoj ugled in ponos
ter ostali brez časti.
Jadranka Šturm Kocjan
Koper, 18. maja 2020
Slovenija 21. maja 2020 13
Skoraj vse dejavnosti v šolstvu in izobraževanju ponovno delujejo 
Slovenija je preklicala epidemijo virusa covid-19!
  lovensko javnost in tudi
politiko je presenetil ne-
naden sklep vlade, ki je
preklicala epidemijo novega
koronovirusa, imenovanega tu-
di covid-19. Gre za označbo raz-
mer, ki jih je s svojim smrtono-
snim delovanjem povzročil vi-
rus, vladi, strokovnim dejavno-
stim, zlasti tistim z zdravstvene-
ga področja, pa seveda
državljanom s svojim ob-
našanjem in ravnanji pa je
v veliki meri ga uspelo za-
jeziti. Tudi državni poglavar
Borut Pahor zatrjuje, “da
sta vlada in Državni zbor
pri soočanju z epidemijo
covid-19 odlično opravila
svoje delo”. Slovenija ima
vsaj za zdaj najboljšo epide-
miološko sliko v Evropi, kar
pomeni, da je novih okužb
zelo malo, te pa so nadzo-
rovane, tako da ne morejo
neovirano povzročati no-
vih okužb oziroma ponov-
nega širjenja epidemije.
Vlada je odpravila veliko
število ukrepov, sprejetih za
premagovanje virusa, tako
da se razne dejavnosti in z nji-
mi življenje vračajo v skoraj
normalne okvire in oblike. Od
ponedeljka, 18. maja, ponovno
deluje tudi celoten sistem šol-
stva in izobraževanja, od vrtcev,
osnovnih in srednjih šol, di-
jaških domov pa do univerz.
Sproščene so tudi športne de-
javnosti za ljubiteljske in
S vrhunske športe. Tudi v vsehdejavnostih, poklicih in stro-kah, kjer so bile ukinjene ovire
za njihovo delovanje, pa mora-
jo še vedno upoštevati in izva-
jati zaščitne in varnostne ukre-
pe zoper virus, ki bi se kje ven-
darle lahko ponovno pojavil.
Upoštevati moramo, da je v bo-
ju zoper virus potrebna skrajna
čuječnost, saj se ta vedno naha-
ja in deluje med nami, tudi
nihče ne ve, ali bo sploh kdaj
obvladan in premagan. Toda v
Sloveniji se hitro zaostrujejo tu-
di politične razmere, napetosti,
ki jih očitno ustvarjata in spod-
bujata oba obstoječa ideološka
in politična tabora. Nekaj na-
vadnega so postale grožnje s
smrtjo, napovedi revolucije in
državljanske vojne, pa dejanja
skrajnega sovraštva do Janeza
Janše. Premier je na nedavni
izredni seji državnega zbora de-
jal: “S smrtjo se grozi na sejah
vodstvenih organov javne ra-
diotelevizije. Tri ure je trajala
njihova seja, tri ure so zasedali
pod transparentom, s katerim
se je grozilo s smrtjo 220-ti-
sočim, ki so volili SDS. Meni se
neposredno grozi s smrtjo. Fo-
tografija o tem se objavlja kot
nekaj povsem običajnega na
spletni strani javne radiotelevi-
zije”. Predsednici stranke De-
sus, podpredsednici vlade, pa
ministrici za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano, dr. Alek-
Upravitelji in gospodarstveniki za pomoč severnoprimorski regiji 
Enotno Rešimo Goriško!
  občinski palači v Novi
Gorici so se 15. maja zbra-
li severnoprimorski župa-
ni, predstavniki gospodarstva in
območnih gospodarskih ter
obrtnih zbornic, severnoprimor-
ski državni svetniki in poslanci
Državnega zbora RS. Nekaj manj
kot 40 zbranih je na osnovi po-
datkov o stanju gospodarstva in
brezposelnosti v regiji enotno -
ne glede na strankarsko pripad-
nost - sklenilo, da bodo območne
zbornice pripravile analizo stanja
v gospodarstvu v regiji v primer-
javi z ostalimi slovenskimi regija-
mi, da bo podjetniško-gospodar-
ska pobuda "Rešimo Goriško"
zbrala vse predlagane ukrepe ter
da bo regija pripravila dolgo-
ročno razvojno strategijo. Omen-
jena pobuda predlaga sprejetje
ukrepov, ki bodo najbolje naslo-
vili posledice zdravstvene kri-
ze, zagotovili premostitev go-
spodarskih posledic in razvoj
trdnejšega in boljšega gospo-
darstva, ki bo odporno na to-
vrstne in druge krize. Ukrepi
se nanašajo na tri segmente, in
sicer promocijsko-demonstra-
tivne ukrepe, ki vplivajo na
konkurenčnost regije kot celo-
te, ukrepe za vzdrževanje lik-
vidnosti v podaljšanem ob-
dobju negotovosti in blokade
tokov med Italijo in Slovenijo
ter ukrepe za vzdrževanje ravni
zaposlenosti. Predlog ukrepov
in analizo bo regija posredova-
la v obravnavo pristojnim mi-
nistrstvom in državnem svetu.
Tema srečanja v Novi Gorici so
seveda bile posledice ukrepov
za preprečevanje širjenja bolezni
covid-19 za krajevno gospodar-
stvo in ukrepi za premostitev kri-
ze ter razvojne priložnosti za go-
spodarstvo. V regiji želijo obliko-
vati obstojnejše gospodarstvo,
osnovano na znanju in manj od-
visno od italijanskih potrošnikov
in trga, so večkrat poudarili. Večji
del severnoprimorske regije je že
V
več kot desetletje v pretežni meri
odvisen od italijanskega trga. Gre
za preplet gostinskih, trgovskih,
igralniško-zabaviščnih,
obrtniško-industrijskih, logi-
stičnih in drugih storitev, ki za-
poslujejo večino krajevnega pre-
bivalstva. Delež italijanskih go-
stov v igralniških kapacitetah
znaša čez 95 %, v večini gostin-
skih pa 80 %. Večina drugih pa-
nog je vitalno odvisnih od po-
slovnih odnosov z Italijo.
“Najprej je pomembno, da smo
poenoteni vsi akterji, gospodar-
ske iniciative, župani, poslanci in
svetniki”, je časnikarjem povedal
novogoriški župan Klemen Mi-
klavič. “Severna Primorska nasto-
pa kot enotna regija, ki cilja na
premostitev krize in na nov raz-
vojni cikel, ki bo zagotovil nova
delovna mesta, ki bo privlačen za
mlade”. Pobude bodo predali mi-
nistrom, od poslancev in svetni-
kov pa pričakujejo politično pod-
poro. Ta regija je v preteklosti ve-
liko prispevala v proračun, “zdaj
sandri Pivec, je nezanec grozil
s smrtjo, ker sodeluje v novi
vladi oziroma koaliciji. Vendar
ga je policija tokrat odkrila in
zoper njega domnevno uvedla
postopek. Radio Študent javno
grozi s smrtjo. Pri njih so zapi-
sali: “Smrt janšizmu”. V nape-
tem in razburljivem ozračju na-
stajajo in se objavljajo razni do-
kumenti, izjave,
trditve političnih
strank ali njihovih
voditeljev, polemi-
ke o slovenskem
novinarstvu ter še
marsikaj drugega,
kar vse dokazuje,
da se vsaka poli-
tična stranka boju-
je za svoj del obla-
sti ali pa vsaj za
vpliv v politiki in
državi. To zagoto-
vo še posebej velja
za nekdanjega pre-
miera Marjana Šar-
ca in predsednika
zdajšnje vlade Ja-
neza Janšo. Nava-
jam dvoje pogle-
dov in mnenj o zdajšnjih raz-
merah v Sloveniji, zagotovo do-
bronamernih oseb. O obeh na-
vajanjih noben opozicijski me-
dij ni napisal ali objavil ničesar.
Ugledni pravnik, diplomat, po-
litik in zdajšnji svetovalec pred-
sednika države, dr. Ernest Pe-
trič, je v intervjuju s televizij-
skim voditeljem dr. Jožetom
Možino poudaril uspeh sedanje
vlade pri premagovanju novega
koronavirusa. Ocenil je, da Slo-
venija ne drsi v diktaturo, kakor
strašijo mediji skupaj z levim
političnim polom. Posvaril pa
je pred nestabilnostjo, nere-
dom, nespoštovanjem pravil in
govorico ulice, ki so po njego-
vem mnenju največja nevar-
nost za demokracijo. Politike,
ki bi probleme radi reševali s
protesti na ulicah in nanje po-
zivajo ljudi, pa je pozval, naj
bodo izjemno previdni, “saj ko
seješ veter, lahko žanješ vihar”.
Svojski in oster pa je komentar,
ki ga je v tedenskem magazinu
Reporter objavil duhovnik in
publicist Andrej Marko Poznič,
župnik v Ihanu pri Domžalah.
Takole meni: “Slovenija je priča
levičarski histeriji. Njihove
duševne muke, ker je vlado
prevzel Janez Janša, so zrele za
‘Polje’ (mišljen je kraj ob robu
Ljubljane, kjer je sedež psihia-
trične klinike, op. m. d.). Levi-
ca, kakorkoli jo že imenujete,
strelja na vlado z vsemi topovi.
Pri tem svojo paniko širi med
ljudi in znova ustvarja vzdušje
velike nesreče, zmede. Uvod so
uprizorili pred izvolitvijo nove
vlade. Tedaj so se akademiki
obrnili na poslance, da ne bi
storili takega koraka. Potem so
štafeto prevzeli novinarji, po-
sebno tisti, ki jih moramo
plačevati vsi. RTV Slovenija je
postala pravo leglo laži, mani-
pulacije, zavajanja, medijskega
linča, in kar je še takega. Potem
so začeli kolesariti. Pri vseh
naštetih gre najprej za denar, za
njihova udobna delovna mesta
in njihove visoke prihodke.
Požvižgajo se na red, na zakone,
na solidarnost in ljudstvo. Njim
gre zase! Trditve, ‘da je demo-
kracija pri nas ogrožena’, ‘da
novinarji niso svobodni’, ‘da
imamo desno skrajnost na
oblasti’, so laži”. Raje kot se uk-
varjam s polemikami in vsilje-
vanjem vseh mogočih “resnic”,
razmišljam o tem, da so (smo)
Slovenci med krizo zaradi koro-
navirusa pokazali zelo veliko
stopnjo in primerov solidarno-
sti, kar pomeni, da so nudili
oporo drugemu, ki je bil v
težavah, da so skrbeli za
sodržavljane. Nekatere dobrot-
nike so pozneje v različnih me-
dijih namesto zahvale žalili. V
oddaji Tarča na TV so znanega
podjetnika, ki je slovenski
državi preskrbel večjo količino
zaščitnih sredstev zoper virus
in se pri tem odrekel zaslužku,
označili za vojnega dobičkarja.
Hvala Bogu, solidarnosti sem
tudi sam deležen. Pri premago-
vanju težav in stisk, ki jih je
povzročila epidemija virusa, mi
nesebično in v vsem pomaga
Valter Pregelj, novinar javnega
Radia Slovenija. Za njegovo po-
moč in značajsko plemenitost
sem mu iz srca hvaležen.
Marijan Drobež
ta regija potrebuje pomoč vlade
in države, solidarnost vseh osta-
lih regij. Ne rabijo je dolgo; rabi-
mo jo toliko, da premostimo to
obdobje in da začnemo novo go-
spodarsko rast”. “Ne prosimo za
miloščino, prosimo za pomoč pri
premostitvi krize in za razvojne
impute, s katerimi bi naše gospo-
darstvo naredili trdnejše in od-
pornejše na takšne krize”. Odvi-
snost od italijanskega trga ne sme
biti več tolikšna, kot je bila doslej.
“Pri nas se je kriza začela takrat,
ko se je začela v Italiji, in končala
se bo, ko se bo končala v Italiji.
Kaže zelo slabo. V Italiji niti ni še
mimo zdravstvena kriza, kaj šele
gospodarska! To bo država, ki bo
doživela verjetno najhujši gospo-
darski zlom po dveh svetovnih
vojnah v prejšnjem stoletju”.
“Naše gospodarstvo je desetletja
gradilo svoje dohodke na italijan-
skem trgu, dobaviteljih in po-
trošnikih. To želimo premostiti
in se postaviti na svoje noge”.
Slovenija je preklicala epidemijo.
“Ta razglasitev je našo regijo po-
stavila še v slabši položaj. Ostala
Slovenija se lahko pobira, nor-
malno zadiha, pri nas pa smo, ker
smo toliko odvisni od Italije, iz-
gubili še tisto premostitveno po-
moč, ki smo jo imeli, ker več ne
veljajo izredne razmere. Prav ta
prekinitev bo pokazala, koliko
smo bili več prizadeti kot ostali
deli Slovenije. Zato pričakujem
od države občutljivost za naše po-
dročje”.
Ravnateljica GZS severne Primor-
ske Nevenka Volk Rožič je potrdi-
la, da je gospodarsko stanje res
hudo, čeprav “o številkah v tem
trenutku nihče ne more na-
tančno govoriti, gre zgolj za oce-
ne. Ključno je, da je severnopri-
morsko gospodarstvo, ki je zelo
vpeto v italijanski trg, dejansko
prizadeto zaradi večje prizadeto-
sti italijanskega trga in ocene, da
bo tudi okrevanje italijanskega
trga potekalo bistveno počasne-
je”. Napovedi in posamične na-
jave o odpuščanju so, podatki se
dnevno spremin-
jajo, natančnih to-
rej še ni. “Od-
puščanje pa goto-
vo bo”, še zlasti so
na udaru dejavno-
sti, katerih delo-
vanje je bilo pre-
kinjeno z uredbo,
ne nazadnje pre-
vozništvo, logisti-
ka, trgovina in in-
dustrijski obrati.
To so področja, ki
bodo potrebovala
daljše okrevanje. “Naš konkretni
klic je po tem, da država prisluh-
ne naši specifiki, jo upošteva”.
Pomembno bi bilo, da zniža da-
vek od iger na srečo za 5 % za ob-
dobje do 2022, “saj je že v tem
trenutku jasno, da bo igralništvo,
po katerem smo v tem prostoru
posebej prepoznavni, potrebova-
lo zelo dolgo obdobje okrevan-
ja”.
Poslanec Danijel Krivec je pobu-
do Rešimo Goriško
ocenil kot
“dobro-
došlo”, “takih
pobud bi
pričakoval
več, ker je kri-
za vedno pri-
ložnost za ne-
ke spremem-
be”. Trenutna
kriza pomeni
za ta prostor
“neko strezni-
tev in pri-
ložnost za no-
ve vizije”. Go-
spodarstvo
naj bo še na-
prej “proak-
tivno”. Kar se
tiče predstavljenih ukrepov, so
med njimi tudi “nove pobude, o
katerih velja razmisliti”. So sicer
“specifične za ta prostor”,
hkrati pa tudi “realne”. Koliko
je možno, da bi znižali davek
na igre na srečo? “Ne vem, če
je to ukrep, ki bi veliko pripo-
mogel. Upam, da ga bodo na
pravi način naslovili in obra-
zložili. Ocenjujem, da je igral-
ništvo v tem trenutku morda
celo v prednosti pred sosednjo
državo; verjamem, da bo igral-
nica v Novi Gorici začela s po-
slovanjem zelo kmalu, v Be-
netkah pa morda še tri mesece
ne bo. Tako se ji lahko povrne
neka klientela, ko se bodo me-
je odprle. Zato je vprašanje, ali
bo ta kriza pomenila res tako
velik izpad, kot ga nekateri na-
povedujejo”. Kaj pa prehajanje
meje? “Državi se ves čas dogo-
varjata, vendar je v tem trenutku
večji problem na italijanski stra-
ni. Mislim, da bo zadeva kmalu
urejena z Avstrijo in s Hrvaško,
verjetno tudi z Madžarsko”, “z
Italijo pa je večji problem, ker
imajo še vedno težave z okužba-
mi”. “Odvisno bo torej od itali-
janske strani, ne od naše”.
DD
Klemen Miklavič
foto dd
Aktualno21. maja 202014
20. maj / Svetovni dan čebel
Vsi lahko pomagamo
pri ohranjanju čebel
  ani je Inštitut Earthwatch
poudaril, da so čebele
najpomembnejše živo
bitje na svetu, in hkrati opozo-
ril, da je čebela ogrožena do te
mere, da ji grozi celo izumrtje,
saj se je število čebel po svetu
v zadnjih letih znižalo za 90 %.
To se dogaja zaradi krčenja goz-
dov, pomanjkanja varnih mest
za gnezdenje, pomanjkanja
cvetic, rabe pesticidov in spre-
minjanja prsti.
Čebele so bistvena žival za ze-
meljski ekosistem, saj je 70 %
svetovnega kmetijstva odvisne-
ga od te male žuželke. Brez
čebel bi se rastline ne razm-
noževale in ogrožena bi bila ne
le flora, ampak tudi favna. Ra-
ziskave med drugim dokazuje-
jo, da so čebele edino živo bit-
je, ki ne prenaša nobene vrste
nalezljive bolezni.
Mislim, da je kratka razlaga za-
dostna, da lahko razumemo,
kako je življenje čebel in posle-
dično tudi naše v veliki nevar-
nosti. Poziv je zato, da moramo
biti kar se da pazljivi in hitro
ukrepati, dokler ni prepozno
in dokler obstajajo še rešitve.
V sredo, 20. maja, smo prazno-
vali svetovni dan čebel. Morda
vsi še ne vedo, da gre zasluga
za ta posebni dan, ki so ga
Združeni narodi razglasili leta
2017, prav Sloveniji. Slovenci
se izjemnega poslanstva, ki ga
imajo čebele, dobro zavedamo.
Čebelarstvo je globoko zasidra-
no v naši kulturi in tradiciji, to
lahko spoznamo po celem ob-
močju, v katerem živimo, tako
v matični državi kot pri nas.
Naši pridelki, naša ljubezen do
narave in te živali so svetovno
znani, zato ni čudno, da se je
prav pri Slovencih porodila
ideja o svetovnem dnevu
čebel. 20. maj je datum rojstva
velikega izvedenca na po-
dročju čebel iz 18. stoletja, An-
tona Janše. Bil je pionir sodob-
nega čebelarstva in prvi čebe-
larski učitelj na dvoru hab-
sburške cesarice Marije Terezi-
je. Sprožil je pravo revolucijo
na takratnem področju čebe-
larstva in napisal dve knjigi. Po
njegovi smrti je Marija Terezija
ukazala vsem čebelarjem, naj
se zgledujejo prav po Janševih
priročnikih.
Na ta dan so po svetu na ra-
zlične načine obeležili to po-
L membno žuželko, letošnja tret-ja mednarodna obeležitev pa jezaradi epidemije potekala le
virtualno. Organizatorji, FAO
(Food and agriculture organi-
zation), so v sodelovanju s Slo-
venijo, mednarodnim čebelar-
skim združenjem Apimondia
in Kitajskim čebelarskim
združenjem ter kmetijsko aka-
demijo, poudarili prav pomen
čebel, čebelarjev in s čebelar-
stvom povezanih pridelkov.
Opozorili so med drugim, da
je potrebna angažiranost tako
držav, organizacij, raziskoval-
nih in izobraževalnih institu-
cij, civilne družbe, zasebnega
sektorja, kmetov in čebelarjev,
kot tudi vsakega posameznika,
za ohranjanje čebel in drugih
opraševalcev.
“Svetovni dan čebel je odlična
priložnost, ki jo moramo izko-
ristiti. Tu se čebelarji in nara-
vovarstveniki obračamo na vse
ljudi, da nam po svojih
zmožnostih pomagajo iz-
boljšati razmere za preživetje
čebel in s tem tudi za preživetje
ljudi. Tu niso potrebni veliki
koraki, ampak šteje prav vsak,
ki zagotavlja čebelam lažji ob-
stoj”.
Kako lahko vsak od nas prispe-
va k ohranjanju čebel in dru-
gih opraševalcev? Na balko-
nih, terasah in vrtovih v okra-
sne namene lahko vsadimo
medovite cvetlice. Med in
čebelje pridelke kupimo pri lo-
kalnem čebelarju. Otroke in
mladoletnike seznanimo s po-
menom čebel. Ohranimo stare
travnike in jih popestrimo z ra-
stlinami, predvsem medono-
snimi. Cvetoče rastline kosimo
šele po njihovem cvetenju. Od-
stopimo primerne kmetijske
lokacije za začasno ali trajno
namestitev čebel. Če je le
možno, uporabljamo čebelam
neškodljive pesticide in škropi-
mo v nevetrovnem vremenu,
zgodaj zjutraj ali pozno zvečer,
ko se čebele umaknejo s cve-
tov.
MČ
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa veneto s.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v skladu s 13. členom Uredbe EU 2016/679 in z zakonskim odlokom 101/2018 (varstvo osebnih
podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko 
brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in
po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007.
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku
70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 19. maja 2020, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (292)Erika Brajnik
Poglejmo naprej (3)
Takšne preizkušnje, kot je zdajšnja z epidemijo, že dolgo
ni bilo na svetu. Mnogo znanstvenikov in
okoljevarstvenikov je opozarjalo, da je toksemija planeta
preobširna in da bo naš planet sprožil
bolezen. Sam New York Times je
junija 2019 izdal članek, ki sem ga
takrat z veseljem delila; v njem piše,
da bo v Evropi umrlo na tisoče ljudi
do leta 2030 zaradi patogenih
mikroorganizmov in bolezni, kot je
tuberkuloza (bolezni pljuč!). Znanost
je že vedela, da se nekaj pripravlja,
da je preveč toksinov v zemlji, zraku,
vodi, morju in da mora človek plačati svojo ceno. Ker je
sam glavni krivec za vse to. To niso teorije zarote, to so
zakoni narave, znanosti, evolucije. Planet deluje enako
kot naše telo, ko je preveč toksinov v telesu, izbruhne
bolezen.
Novi virusi bodo prišli, in če bomo imeli močno telo, bomo
lažje preživeli, kot če bo le-to šibko. Tudi državni načrti bi
morali to upoštevati. Nujno bi morali napisati novo odredbo
in spremembo pri razbremenitvi in ohranjanju čistega
okolja, pomoč bi morali dati ljudem in zemlji in veliko manj
industriji. Tako vse skupaj izgleda, kot da bistvo uhaja!
Zaradi tega, da bi bili aktivni, ker želimo in iščemo zdravje,
smo naturopati Slovenije začeli 7. aprila 2020, na svetovni
dan zdravja, akcijo 100 dni teka. Tako tečemo vsak dan
20 minut po svojem mestu, vasi, vrtu, nekateri so v času
karantene tekli celo po balkonu. Sama sem, moram
priznati, nekajkrat ušla ven, kljub
prepovedim. Tek osvobaja, vzemite
si 20 minut časa samo zase, za svoje
zdravje, za svoje telo. Tako bomo
imeli lepšo postavo, bomo shujšali,
imeli bomo manj možnosti, da v
življenju zbolimo za diabetesom ali
doživimo srčni infarkt, bomo lepše
spali, lepše odvajali blato, kosti se
bodo bolj obnavljale, saj s tekom
preprečujemo osteoporozo. Telo se pomladi! Fizična
aktivnost je najboljši antidepresiv, kar jih poznam. Naša
telesa bodo vedno bolj močna in seveda manj dovzetna
za bolezen. Vsak trud za zdravje se obrestuje, tudi ta se
bo. V času, ko tako nevarna bolezen pustoši po naših
krajih, moramo iskali pot do zdravja, moramo iskati in
krepiti telo vsak dan. 100 dni ni težko, samo dobre športne
copate potrebujemo, gremo skozi vrata in smo že v akciji!
Iščimo zdravje!
www. saeka. si
Narava je v
pomladan-
skem času v
polnem razc-
vetu in že dol-
go ni bilo tako
bogate letine
špargljev, goje-
nih in divjih.
V maju, mesecu špargljevih jedi, je bilo na-
vadno veliko prepoznavnih prireditev za sla-
dokusce, letos pa si praznovanje lahko pri-
voščimo le v domači kuhinji. Šparglji, beluši,
imajo v naši tradicionalni kuhinji od nekdaj
pomembno vlogo, so del naše kulinarične
kulture. To je rastlina, katere okus nam je do-
mač, nas spominja na toplino maminega ob-
jema, na otroška leta. Šparglje postavlja tudi
sodobna kuhinja na
pomembno mesto,
tako domače, pridela-
ne na poljih, kot div-
je, ki rastejo v naravi.
Šparglji so med prvi-
mi vrstami pomlad-
ne zelenjave, znani
so tudi zaradi pozitiv-
nega vpliva na zdrav-
je. Sezona nabiranja
se začenja že z mar-
cem in traja vse do
sredine junija, vrhu-
nec pa doseže okoli prvomajskih praznikov.
Šparglji so že tisočletja cenjena zelenjava: iz-
virajo iz Male Azije, kjer so jih domačini gojili
že pred 2000 leti, in tudi Grki in Rimljani so
jih imeli za poslastico. Že v 1. stoletju pr. Kr.
so Rimljani šparglje tudi zamrzovali - s hitrimi
kočijami so jih peljali s področja reke Tibere
do snežnih predelov Alp in jih tam shranjevali
tudi do pol leta. Šparglje so cenili in imeli za
aristokratsko jed, pripisovali so jim zdravilne
moči pri ledvičnih obolenjih, veljali pa so tudi
za odličen naraven afrodiziak. Zanimivo je,
da so jih uporabljali celo kot zdravilo proti zo-
bobolu (korenino šparglja so kuhali v vinu)
in kot ukrep pri čebeljem piku. V drugih pre-
delih Evrope so postali priljubljeni šele ob
koncu 16. stoletja. Velik ljubitelj špargljev je
bil tudi Ludvik XIV. - da bi jih lahko užival ce-
lo leto, je ukazal zgraditi poseben rastlinjak,
v katerem so gojili samo to rastlino. Gojenje
špargljev se je preneslo tudi v druge predele
sveta, med druge v Severno Ameriko, in danes
so prav Združene države Amerike med naj-
večjimi proizvajalkami s Španijo, Francijo, Av-
strijo, Mehiko, Perujem in južnoafriškimi
državami.
Največja razlika med belimi in zelenimi špar-
glji je v načinu gojenja: bele šparglje namreč
prekrijejo s črno folijo zato, da rastejo brez
sonca in tako ne proizvajajo klorofila – zelene
barve. V Evropi so jih masovno začeli vzgajati
v poznem 18. stoletju, njihov okus je milejši
od okusa zelenih, ki nastanejo iz belega po-
ganjka, ko ta pokuka na svetlobo in v njem
nastane klorofil. Divji šparglji so pravzaprav
zeleni, ki zrasejo v naravi, ko ptice raznašajo
semena. Na prvi pogled so kot drobna ra-
zličica belega šparglja, vendar so zelo iskani v
krogu ljubiteljev, ki se spomladi podajajo na
pohode v naravo.
Pri gojenju špargljev ni večjih razlik med pre-
teklostjo in sedanjostjo. Nekoč so šparglje pri
nas, še posebno v Štandrežu, gojili predvsem
za prodajo na goriških in tržaških tržnicah -
bili so izredno cenjeni in za kmete donosni,
saj so dosegali višje cene od drugih povrtnin.
Ko so domači kmetje povečali proizvodnjo, so
jih prodajali celo trgovcem na Dunaju in ti
naprej še v druga avstrijska mesta. Ker so zgod-
nja zelenjava, so hodili šparglji z vlakom na
pot že marca. Legenda pravi, da je celo Napo-
leon Bonaparte v aprilu 1797, na slavnostnem
kosilu v Ljubljani, okusil štandreške šparglje.
Pri organizaciji prvih izvedb štandreškega tra-
dicionalnega Praznika špargljev (prvič so ga
organizirali leta 1968) sta s Prosvetnim
društvom Štandrež sodelovali še kulturno
društvo Oton Župančič, vaško kmečko
društvo, in športno društvo Juventina, kasne-
je pa je skrb za orga-
nizacijo praznika v
celoti prevzelo Pro-
svetno društvo, ki je
dogodek pripeljalo
do današnjih dni.
Praznik je nastal kot
družabno-kulturna
večdnevna priredi-
tev ob koncu sezo-
ne špargljev, običaj-
no zadnjo soboto in
nedeljo v mesecu
maju ter prvo sobo-
to in nedeljo v juniju.
Šparglje so nekoč, tako kot danes, gojili v po-
sebnih nasadih, “špargerah”. Gojenje je zah-
tevno, saj gre za zelo občutljivo rastlino, in da
uspešno raste, sta potrebna peščena zemlja
(rastlina sploh ne potrebuje vode) ter kvalite-
ten gnoj. Prvo ali drugo leto, ko so “špargere
še mlade”, so nekoč med šparglje posadili tudi
zelje, cvetačo, radič ali krompir. Sezona “mla-
dih šparger” je zelo kratka, traja namreč 15
dni, v “odraslih špargerah” pa rastejo šparglji
približno dva meseca (od konca aprila do kon-
ca junija). Pri pobiranju so kmetje uporabljali
poseben nož, s katerim so špargelj odrezali
globoko v zemlji.
Pri pripravi špargljev ne režemo z nožem, am-
pak jih vzamemo v roko in jih začnemo lo-
miti v smeri od vrha proti spodnjemu delu,
da dobimo krajše kose. Od točke, kjer se steblo
ne bo več zlahka odlomilo, a se bo le upogni-
lo, lomljenje zaključimo in preostali del stebla
zavržemo. Šparglji so bili v preteklosti na mi-
zah predvsem premožnejših ljudi, obeljeni z
olivnim oljem. Pridelovalci so najlepše pro-
dajali, za domačo rabo so si obdržali “špargi-
no”, drobne, nalomljene, zvite šparglje. Pri-
pravljali so jih v omaki, še posebno za večerjo
pa z jajcem in polento - dodajali so jim nekaj
vode, tako da so lahko omakico “točali” s po-
lento.
ŠPARGLJI Z JAJCEM IN POLENTO
Sestavine:
1 kg špargljev, sol, 3 jajca, olivno olje, kis in
poper po okusu.
Priprava:
V slani vodi približno 10-15 minut kuhamo
očiščene in nalomljene šparglje, nato jih od-
cedimo. Jajca posebej skuhamo, olupimo in
narežemo. Ohlajene šparglje damo v skledo,
dodamo jajca in obelimo po okusu. Servira-
mo na krožniku s polento.
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (83)
Foto BenyKosic
POZOR!
Sleparije so vsakdanji kruh za nekatere. To se dogaja tudi z
velikimi podjetji, ki prav tako znajo slepariti in dobro izkoristiti
finančno moč in tudi sedanje krizno stanje. Ker smo v tem
času precej zaprti na domu in velikokrat naročimo kaj po
internetu, se je skoraj ustalila splošna praksa, da nam kurir
prinese paket in nam ga odda brez podpisa ali brez dodatnih
informacij ali celo pusti pri vhodu ali v skupnem prostoru
stanovanjskega bloka. Prijatelja sta me opozorila o posebno
strukturirani goljufiji znanega telefonskega podjetja. Na dom
dostavijo paket, ki ga niste naročili, in v trenutku prejema
aktivirajo dodatno ponudbo oz. strošek na telefonsko linijo.
Osebi, ki sta me obvestili, sta seveda telefonsko opozorili
družbo, splošen odgovor operaterjev pa je bil ta, da so s
prevzemom paketa tudi sprejeli ponudbo.
Prijatelja sta mlada in bosta verjetno tudi nadaljevala po
dolgem pravno-birokratskem postopku do pravice. Pomislimo
pa, koliko starejših nima moči, da bi se ukvarjali s takimi sitnimi
zadevami, in kolik ljudem je bila storjena krivica.
Ta zapis želi biti opozorilo in nasvet, da za vsak paket, ki vam
ga oddajo na dom, pozorno vprašate, kdo je pošiljatelj, in ga
ne sprejmete, če ga niste naročili. / MČ
Sleparije v času pandemije
Aktualno 21. maja 2020 15
  zalea. it je eno največjih
italijanskih podjetij, ki
deluje na področju orga-
nizacije koncertov in drugih
glasbenih ter kulturnih dogod-
kov. V letih je organiziralo kon-
certe največjih protagonistov
svetovne in državne glasbene
scene. Med temi lahko omeni-
mo Stinga, Carlosa Santano,
Briana Maya, Stevena Tylerja,
skupino Iron Maiden, Spandau
Ballet, Simple Minds, Metallica,
Dream Theater in nešteto dru-
gih. Z Giovannijem Candus-
siom, vodjo komunikacijskega
oddelka, se zaradi obiskovanja
koncertov poznava že precej let.
Pogovorila sva se o njegovem
poklicu in trenutnem kriznem
času.
Najprej bi te vprašala, da bi
našim bralcem predstavil
družbo Azalea. it.
Azalea. it je komercialna znam-
ka podjetja Zenit s. r. l.. Že več
kot trideset let se ukvarjamo z
organizacijo in promocijo veli-
kih kulturnih in glasbenih do-
godkov. V kratkem času je po-
stalo podjetje najpomembnejše
v tem sektorju, predv-
sem v severnovzhod-
nem delu Italije, zelo
prepoznavno pa je tudi
na državnem nivoju. Z
leti smo organizirali ve-
liko koncertov medna-
rodno znanih glasbeni-
kov, ki so izbrali iz-
ključno nas in deželo
Furlanijo Julijsko kraji-
no za organizacijo svo-
jih koncertov na itali-
janskih tleh. Podjetje
ima sedež v občini Ron-
chis ob mestu Latisana
– zanimivo je, kako se je
v majhnem, nepozna-
nem kraju rodila in raz-
vila tako pomembna de-
javnost.
Koliko uslužbencev
ima Azalea. it?
V podjetju nas je zaposlenih de-
set oseb - mi smo ustvarjalno in
organizacijsko srce Azalee. Vsak
od nas ima svojo vlogo, poleg
tega pa se vsakokrat poslužuje-
mo storitev zunanjih podjetij.
Pri organizaciji vsakega večjega
koncerta imamo namreč več
sto zunanjih sodelavcev in do-
baviteljev, ki pripomorejo k te-
mu, da dogodek lahko izvede-
mo uspešno in v skladu z vsemi
zakonskimi predpisi. Nekateri
od teh so že vrsto let naši zvesti
poslovni partnerji.
Koliko časa je potrebnega za or-
ganizacijo vsakega velikega do-
godka? 
Še posebno za organizacijo po-
membnih koncertov, ki priva-
bljajo v našo deželo množično
občinstvo, je potrebno tudi
večletno delo. Usklajevati mo-
ramo naše datume z razpoložlji-
vostjo prostih terminov v tur-
nejah posameznih glasbenikov
in skupin. Od začetnih pogovo-
rov, pogajanj, podpisovanja po-
godb, iskanja primerne lokacije
in datuma do vsesplošne orga-
nizacije dogodka preide navad-
no veliko mesecev. Koncerte
napovemo na naši spletni stra-
ni vsaj leto dni pred datumom
dogodka, tako da lahko pra-
vočasno začnemo s prodajo
vstopnic, pri tem se poslužuje-
mo storitev družbe Ticketone.
Kako izbirate najprimernejši
A kraj za posamezne koncerte?Kraj, v katerem bo koncert po-tekal, izbiramo glede na razpo-
ložljivost prostih terminov in
obsežnost dogodka. Velikokrat
nam sam menedžment, ki
upravlja glasbeno skupino, pre-
dlaga določeno lokacijo. Pred
leti smo imeli koncerte tudi v
velikih stadionih v Vidmu in
Trstu, zadnje čase pa iz organi-
zacijskih razlogov dajamo pred-
nost drugačnim lokacijam, ki
so sicer primerne za manjše šte-
vilo navzočih, a imajo povsem
drugačen arhitektonski in zgo-
dovinski pomen. Nedvomno so
med temi najbolj prestižni kraji
pri nas Vila Manin, Veliki trg v
Trstu in Veliki trg v Palmanovi.
V krajih, ki so zelo primerni s
povsem rekreacijskega oz. “tu-
rističnega” vidika, organizira-
mo koncerte predvsem v polet-
nih mesecih. Zelo uspešni so
koncerti na plažah, med kateri-
mi se občinstvo zabava, pleše in
prepeva na notah komadov naj-
bolj priljubljenih rock skupin.
Pri našem delu skušamo uskla-
jevati izbiro kraja koncerta s po-
sameznimi glasbenimi zvrstmi,
pri dokončni izbiri pa je po-
membno predvsem dobro so-
delovanje z javnimi ustanova-
mi, občinami in posameznimi
mestnimi upravitelji.
Katere stvari so pri organiza-
ciji koncertov za vas najpo-
membnejše?
Pri organizaciji vsakega glasbe-
nega dogodka posvečamo ena-
ko pozornost vsem vidikom.
Skrbno spremljamo dogajanje:
zečetna pogajanja, podpis po-
godbe, prodajo vstopnic in
konkretno organizacijsko delo.
V podjetju smo si delo tako raz-
delili, da se vsak od nas pozor-
no ukvarja z določenim sektor-
jem. Nekateri skrbijo za prodajo
vstopnic, drugi za promocijo,
imamo še upravo in oddelek, v
katerem se ukvarjajo izključno
s pridobivanjem potrebnih do-
voljenj ter z vzdrževanjem od-
nosov z javnimi upravami in
poslovnimi partnerji.
Koliko dogodkov organizirate
vsako leto? 
V povprečju pripravimo vsako
leto od sedemdeset do osemde-
set večjih in manjših dogodkov,
med katerimi so koncerti, praz-
novanja na sedežih raznih pod-
jetij, javni ter zasebni nastopi
gledaliških igralcev in komikov.
Po pravici povedano, se mi zdi
naše delo vsako leto težje ….
Koliko dogodkov ste imeli na
programu letos? Kako je koro-
navirus vplival na vaše delo? 
Letos je žal pod vprašajem že
sam obstoj našega podjetja.
Doživljamo iste težave kot vsi
ostali operaterji, ki delujejo na
področju kulture in zabave. Vsi
zaposleni smo doma, koristimo
socialne blažilce, čeprav nihče
od nas ni še dobil plače. Letos
smo imeli na programu veliko
koncertov. V dneh, ko se je vi-
rus tako razširil, da smo morali
zapreti vrata naših uradov, bilo
je okrog 20. februarja, smo rav-
nokar končevali programirati
niz poletnih dogodkov. Vsi smo
upali, da se bo nevarnost virusa
kmalu zmanjšala, žal pa do tega
ni prišlo in zdaj smo v stanju,
ko sploh ne vemo, kdaj bomo
lahko spet začeli delati.
Koliko dogodkov ste ukinili,
koliko pa ste jih prenesli na
nove termine?
Nobenega dogodka nismo še
ukinili. Vsi zaposleni se od do-
ma trudimo, da bi za vse kon-
certe in nastope, ki bi jih morali
imeti letos, dobili nov termin.
Za veliko število dogodkov nam
je to že uspelo, za druge še ne
in nekatere poletne koncerte
smo že prenesli na naslednje le-
to. Naša pobožna želja je, da no-
benega večjega ali manjšega do-
godka ne bomo popolnoma
ukinili.
Kako se obnašate v primeru
preklica določenega dogod-
ka? Kako poteka vračanje de-
narnih vsot za vstopnice?
V zakonu, ki ga je italijanska
vlada izdala z uredbo, t. i. “De-
creto cura Italia”, so točno na-
vedene smernice, ki jih mora-
mo upoštevati v primeru pre-
klica koncerta oz. dogodka v
obdobju izrednih razmer v
državi. Vse vstopnice za dogod-
ke, ki smo jih prenesli na nov
termin, bodo še naprej veljavne
in gledalci se bodo lahko kar z
njimi odpravili na koncert. Za
vse preklicane dogodke pa za-
kon ne predvideva denarne
odškodnine, pač pa plačilo z
vavčerji, s katerimi bodo imele
stranke pravico do vstopnice za
kak drug dogodek v organizaci-
ji istega podjetja v času enega
leta po koncu epidemiološke
krize. Plačilo z
vavčerji je sred-
stvo, ki ga zakon
predvideva tudi v
drugih sektorjih,
kot so letalski pro-
met in turizem.
Prepričan sem, da
bodo vsa podjetja,
ki poslujejo na po-
dročju kulture in
zabave, lahko
preživela samo na
tak način. Pomisli-
mo samo na suro-
ve podatke, ki do-
kazujejo, da so v
severni Italiji mo-
rala podjetja,
kakršno je naše,
zaradi koronaviru-
sa preklicati že več kot tri tisoč
dogodkov in, v primeru, da bi
morala vračati strankam denar-
ne odškodnine, bi nedvomno
popolnoma izumrl pomemben
sektor italijanskega gospodar-
stva.
Govoriva o finančnih posledi-
cah na vašo dejavnost … So tudi
pri vas v nevarnosti delovna
mesta zaposlenih? 
Nedvomno! V nevarnosti je ob-
stoj velike večine podjetij, ki de-
lujejo na našem področju. As-
somusica, združenje, ki deluje
na državnem nivoju in v kate-
rega smo včlanjeni, je ocenilo,
da bo finančna škoda, ki jo bo
ob koncu epidemiološke krize
utrpel naš gospodarski sektor,
znašala več sto milijonov evrov.
V tem primeru je združenje vze-
lo v poštev samo
izgube svojih čla-
nic in ne velike fi-
nančne škode, ki
jo bodo utrpela
podjetja, katerih
delovanje je tesno
vezano na našega.
To so npr. hoteli,
restavracije, bari
in trgovine, ki se nahajajo v kra-
jih, kamor prihaja veliko strank
predvsem ob kulturnih dogod-
kih in koncertih. Žal se bo naš
gospodarski sektor zadnji spet
postavil na noge, saj se “zaradi
nas” ljudje združujejo in
združevanje je v tem času naj-
večji sovražnik zdravja posa-
meznikov. 
Kako pomaga italijanska vla-
da gospodarskemu področju,
na katerem delujete?
Italijanski minister za kulturo
in turizem Dario Franceschini
se je zavzel za ustanovitev po-
sebnega sklada v višini 130 mi-
lijonov evrov za pomoč podjet-
jem, ki delujejo na področju
kulture in zabave. Njegovo delo
tudi mi cenimo, vsekakor v po-
gajanjih z italijansko vlado na-
stopamo složno z ostalimi pod-
jetji v okviru našega združenja
Assomusica. Dialog z instituci-
jami je še odprt in iskreno
upam, da se bo v kratkem času
sklenil z izdajo jasnih, primer-
nih in poštenih smernic, ki bo-
do omogočale ponovno od-
prtje naših dejavnosti.
Ste v tem hudem obdobju še
vedno v stiku z “vašimi” gla-
sbeniki in skupinami? Obja-
vljate njihova videosporočila
na vaši spletni strani?
Seveda smo stalno v zvezi z gla-
sbeniki, ki zelo radi sodelujejo
pri raznih spletnih pobudah in
pri objavljanju videosporočil.
Na tak način skušajo tudi oni
gojiti in ohranjati pozitiven,
prijateljski odnos, ki ga imajo s
svojimi oboževalci. Tudi mi s ta-
kimi sredstvi sporočamo lju-
dem vse potrebne informacije
glede koncertov in drugih do-
godkov. Vsak dan namreč dobi-
vamo izredno veliko število
elektronskih sporočil na vseh
naših spletnih kanalih.
Katero prednost ima po tvojem
mnenju Azalea v primerjavi z
ostalimi podobnimi podjetji? 
Naše podjetje je že od vsega
začetka zelo vezano na ozemlje.
Tudi to dejstvo dokazuje, da je
lahko tudi majhna gospodarska
dejavnost zelo uspešna, če de-
luje složno in usklajeno s kra-
jevnimi institucijami, če širi
prepoznavnost in ugled ozem-
lja in skrbi za turizem. Samo ta-
ko lahko dosežemo zelo dobre
rezultate.
Ali lahko bralcem Novega glasa
opišeš svoje delo? S čim se kon-
kretno ukvarjaš? 
Jaz sem v podjetju odgovoren
za oddelek, ki skrbi za komuni-
kacijo in promocijo vseh do-
godkov. Pri organizaciji do-
ločenega dogodka je promocija
zelo pomembna, saj je naš cilj
prodati čim več vstopnic. Pri
svojem delu se poslužujemo
tradicionalnih sredstev in naj-
novejših spletnih kanalov.
Kako pa se je v letih razvila tvoja
kariera? 
Diplomiral sem na videmski
univerzi na smeri odnosi z jav-
nostjo. Že v letih šolanja sem
sodeloval pri tiskovni agenciji
ANSA v Trstu in pri časopisu
Messaggero Veneto, svoje prve
korake v svetu glasbenih do-
godkov pa sem naredil leta
2009, ko sem sodeloval pri or-
ganizaciji festivala Homepage
festival v Vidmu, od leta 2012
sem v službi pri podjetju Azalea.
it.
Katere so največje težave v tvo-
jem poklicu? Kako si lahko kos
kriznim, nepričakovanim do-
godkom? 
Največjo težavo predstavljajo
stalno in zelo hitro spreminjan-
je stvari, načina komunikacije,
hiter razvoj tržišča in pogoste
spremembe varnostnih predpi-
sov. Na vseh frontah moram bi-
ti na tekočem. Pri svojem delu
nimam stalnih urnikov, potreb-
na sta strast in požrtvovalnost.
Pomembno je predvidevati vse
možne krizne scenarije - ne-
pričakovan dogodek na kraju
koncerta je lahko zelo težko ob-
vladljiv. Glavno pravilo je: vse
pripraviti in predvideti pra-
vočasno!
Kako pa obvladuješ stres? 
Doma, v objemu svoje družine,
sem na varnem. To je kraj, v ka-
terega se zatekam pred popol-
nim kaosom. Všeč mi je tudi te-
kati in se sprehajati po gričih v
vzhodnih Brdih, kjer živim, in
seveda popiti kozarček dobrega
vina v družbi prijateljev. Tudi v
službi, po vsakem koncertu, ko
se sprostim, si rad privoščim pi-
vo in klepet s sodelavci.
Kaj ti je pri tvojem poklicu naj-
bolj všeč? 
Pogled na zadovoljno občin-
stvo mi je nedvomno v ponos.
Večkrat prejemam sporočila, v
katerih mi ljudje čestitajo za
uspešno organiziran dogodek.
To mi je v največje zadovol-
jstvo: ko se občinstvo zabava in
sodeluje, napetost pade in na-
stane pozitivna energija, ki ti
povrne ves trud, vztrajnost, de-
lo in čas. Pomembno je tudi
imeti dobro ekipo sodelav-
cev - navsezadnje v do-
ločenih mesecih v letu
preživim več časa s kolegi kot
s svojo družino.
Ali bi lahko delil z nami spo-
min na kak dogodek, ki ga še
vedno nosiš v sebi? 
Leta 2014 smo v Lignanu or-
ganizirali koncert škotske
rock skupine Simple Minds.
Na večer koncerta je lilo kot
iz škafa in menedžer skupine
je nagovoril pevca Jima Ker-
ra, da bi po peti pesmi preki-
nil koncert in se poslovil od
občinstva. Kerr se je umaknil
z odra in jaz sem se že pripra-
vil, da bom stopil na oder in
sporočil prekinitev nastopa; v
tistem trenutku pa je pevec ne-
pričakovano ponovno prevzel
sceno in s polnimi pljuči zapel
uspešnico Don't You (Forget
About Me). Kerr je ostal na odru
do konca, popolnoma je bil
moker od dežja, a rešil je kon-
cert. Bil je čist trenutek pravega
rocka!
Katere lastnosti mora imeti,
kdor se želi ukvarjati s tvojim
poklicem? 
Ne sme se bati trdega dela in
premikanja izven urada. Všeč
mu morajo biti ljudje in glasba.
Biti mora radoveden, natančen,
ponižen in pazljiv, saj je tudi v
tem svetu nešteto nekorektnih
in zavajajočih oseb.
Hvala za pogovor!
Katja Ferletič
  Giovanni Candussio, organizator koncertov 
Koncertov še dolgo ne bo, saj je združevanje
v tem času naš največji sovražnik
POGOVOR 
Iron Maiden v Trstu leta 2018 (foto Simone di Luca)
Kiss v Vili Manin leta 2013
(foto Simone di Luca)
  Miha Kramli
Naša notranjost se
lahko tudi materializira
S 3. STRANI 
  dgovornost medijev v
poročanju in napove-
dovanju tega, kar se bo
zgodilo, je neizmerna. In po-
gosto ravnajo na način, da kri-
zo pospešujejo, ne pa
zmanjšujejo. Kako drugače bi
bilo, ko bi na nacionalnem ra-
diu slišali predstavnika Gospo-
darske zbornice, ki bi dejal: “Si-
tuacija ne bo katastrofalna,
imamo dovolj resursov in
znanja in vključili bomo vse
ljudi, da se bodo stvari izšle na
dober način”. Delodajalci bi
dobili signal, da se morajo re-
organizirati, vprašati za nasvet.
Ustvarjanje klime preko medi-
jev je izrednega pomena.
Najhujša kriza ni trajala 14 dni,
ampak en teden. Psihologi in
psihiatri so napovedovali nasil-
je v družini, tragedije itd. Ne-
dopustno! Tem ljudem bi mo-
rali prepovedati govoriti v me-
dijih! Ti ljudje so govorili lju-
dem, ki so v sebi čutili negoto-
vost. “Saj napovedujejo, saj si
lahko privoščim, da bom kričal
na ženo itd”. V teh dneh lahko
- tudi z branjem knjige - okre-
O pimo moč pozitivnega raz-mišljanja. Ne smemo pa pou-darjati, kaj se bo lahko zgodilo.
Ljudje lahko potem zares obu-
pajo in je število samomorov,
kjer se jih napoveduje, zaradi
tega tudi večje. Kot sem že po-
vedal v začetku: naše notranje
stanje se materializira. Gre za
družbeno klimo, ki jo obliku-
jejo mediji. In vsakdo ima v
žepu telefonček. Novinarje,
urednike, vse, ki se ukvarjajo z
oblikovanjem javnega mnenja,
bi morali usposobiti za obliko-
vanje takih sporočil, ki družbi
koristijo, jo dvigajo, v njej pre-
bujajo svetlobo, kajti potem bo
tudi stanje v družbi znatno
boljše, kot bi sicer bilo. Infor-
macija je zelo pomembna in
močno vpliva na maso ljudi.
Kakšne so v izolaciji dinami-
ke oseb, ki so prej bile v stan-
ju različnih zasvojenosti?
Kako prenašajo “domači pri-
por”? Se njihove odvisnosti
morda spremenijo?
Izolacija je samo osvetlila pro-
blem, ki je obstajal že prej. V
Sloveniji je veliko učenja preko
računalnika, na daljavo. Ko de-
lam s pomočjo nove tehnolo-
gije, se v možganih sproži
čudovit proces: ko delam z
računalnikom, po nekaj urah
začutim utrujenost, nave-
ličanost in komaj čakam, da
neham. Če pa sem na računal-
niku ali telefončku za zabavo,
na igricah, pa ne začutim utru-
jenosti, temveč “bodi vedno
tam, bodi vedno bolj intenziv-
no, vedno več tvegaj”! Ljudje,
ki znajo ločiti delo od zabave s
pomočjo nove tehnologije, ve-
do, da tako delo ni nevarno,
pri zabavi pa moram imeti sa-
modisciplino. Ljudje, ki so to
usvojili in so to pred krizo že
obvladali, bodo tudi v izolaciji
sposobni ločiti eno od druge-
ga. Pri tistih, ki že pred izolaci-
jo niso imeli razčiščeno, kaj je
delo in kaj zabava, in se niso
mogli kontrolirati, ker so bili
brez discipline in ravnovesja v
uporabi nove tehnologije, se je
to v času izolacije še bolj stop-
njevalo. Problem postane še
večji, saj pred zaslonom
preživijo še več časa. Imamo
mlade - da o odraslih ne govo-
rimo -, ki so več kot tri tisoč ur
letno na socialnih omrežjih in
igricah. V službi smo odrasli
okrog 2100 ur letno... Naši
otroci so torej lahko veliko več
časa na monitorčkih kot mi v
službi. V obdobju izolacije je
stanje pri nekaterih še slabše,
kot je bilo. Tri tisoč ur letno po-
meni, da mladi ni niti hodil v
šolo, se izobraževal, da je že bil
tako zasvojen, da ni mogel
“funkcionirati”. Koronavirus
ni povzročil tega problema, ta
je bil že prej. To obdobje ga je
samo še bolj osvetlilo. V dveh
mesecih izolacije sicer ne mo-
remo razviti tako hude zasvo-
jenosti, da bi bili nefunkcio-
nalni.
Ker v našem centru nismo mo-
gli imeti fizičnih obravnav,
smo ljudem nudili pomoč pre-
ko telefona, mailov. Pri ke-
mičnih zasvojencih uporaba
droge ni nič upadla. Podobno
kot v Italiji, kjer se ni nič spre-
menilo. Do droge so prihajali,
ko so naročali hrano na dom.
Našli so mrežo, prodajalci dro-
ge so poiskali vse možne kana-
le. Stanje izolacije torej ne pri
kemičnih ne pri nekemičnih
zasvojenostih ni prineslo bi-
stvenih sprememb, ne upada
niti drastičnega porasta. Je sa-
mo še bolj osvetlila že obstoječi
problem.
Se je vaše delo v zadnjih me-
secih kaj spremenilo?
Več dela je bilo preko telefona
in zaslonov. Terapija, ko je nek-
do ob človeku, je čisto dru-
gačna kot preko telefona ali
maila. Gre za drugačno dina-
miko procesa, ki se dogaja pri
tistem, ki išče pomoč. V živo
vidiš človeka celega; prek tele-
fona slišiš samo glas.
Ima čas koronavirusa po
vašem mnenju za vse nas tu-
di kakšno pozitivno, optimi-
stično sporočilo?
Hudo je, ko ljudje zaradi koro-
navirusa umrejo. Vsaka smrt je
boleča. Za ljudi, ki niso zdravi,
ali za kronične bolnike je lahko
res katastrofa. Za večinski del
prebivalcev, za nas, vitalne lju-
di, pa bi rekel: to ni nobena ka-
tastrofa! To ni razlog za paniko,
je pa spodbuda za vsakega iz-
med nas, da se reorganiziramo.
Osebno sem se od tega obdob-
ja ogromno naučil. Meni je to
obdobje dalo ogromno pozi-
tivnega. Prej sem v povprečju
delal štirinajst ur na dan. V zad-
njih časih pa sem delal
običajen delavnik. Moj pogled
in moja družinska dinamika,
oseben odnos do družinskih
članov in do samega sebe se je
pozitivno spremenil. Ogrom-
no več časa sem preživel v na-
ravi, ogromno drobnih stvari
vidim, ki jih prej nisem videl,
na ženi, v hiši, kjer živim. Meni
je to obdobje povedalo, kaj po-
meni normalno življenje in da
je to tisto, kar bi moral že prej
živeti, pa bi bilo marsikaj
boljše in drugače. V bistvu je to
meni opozorilo, da tudi takrat,
ko ne bo več omejitev, je prav,
da živim slog, ki sem ga živel
sedaj, v omejitvah. To pomeni,
da se bomo morali v družini
marsičemu odpovedati, biti
bolj skromni, marsikatere stva-
ri bodo odpadle. Ko človek
manj dela, ima tudi manj pri-
hodkov. Toda manj prihodkov
bo v tem primeru nagrada, pra-
va nagrada. Prej je bil sam ka-
os, samo hitenje, samo blef.
Slovenci imamo močno bese-
do “srečanje”. Iz te besede pri-
haja beseda “sreča”. Kaj mi po-
maga, če smo vsi prisotni pri
kosilu, pa ne opazim, da ima
moj otrok dolge rokave poleti,
ko je vroče? Pod temi rokavi pa
so ubodi igle, ki jih skriva... Če
pa smo za mizo skupaj in se
srečamo, bom rekel svojemu
otroku: “Zakaj imaš dolge ro-
kave, ko pa je vroče? Daj si krat-
ko majico! Zakaj boš trpel
vročino”? Govorim o srečanju.
Koronavirus nam je dal
možnost, da se srečamo, ne sa-
mo, da smo skupaj. In srečanje
pomeni vir temelja za srečo. Ni
temelj za srečo ta, da potuješ,
da si privoščiš drugo, tretje in
četrto. Temelj za srečo je
srečanje, da se opazimo, da
smo skupaj. Meni je to obdobje
dalo razumeti, da sem bil pre-
več pogolten, preveč v strahu
za materialne dobrine, za eksi-
stenco. In zanemaril sem
srečanja in s tem tudi srečo.
Aktualno21. maja 202016
Izpod spretnih prstov nastajajo izvirne zaščitne maske 
Nenavadne, pisane, unikatne
  b pogledu na muslimanske
žene z zakritimi obrazi se
me “zahodnjakinje” kar
nekam skremžimo, prepričane o
tem, da je to neki otipljiv znak
kratenja svobode žensk in dokaz
njihove podrejenosti. A ta strašljivi
koronavirus covid-19, ki je tako
neusmiljeno zarezal v ves človeški
rod na tej ubogi, izčrpani Zemlji,
nas je tako prizemljil, da moramo
za svojo varnost še me, in seveda
tudi moški, nositi take “nadležne
nagobčnike”, ki nas sicer ščitijo,
vsaj tako upamo, pred okužbo s
tem virusom. S tako zastrtimi
obrazi smo včasih skoraj vsi
neprepoznavni in resnici na ljubo
ne bog ve kako privlačni na pogled.
Da bi bil videz lepši, so si modni
oblikovalci začeli izmišljati vseh
vrst zaščitnih mask, da bi bile le-te
tudi nekakšen modni okras oz.
dodatek. V svoji iznajdljivosti je,
morda že pred njimi, predvsem
zaradi nuje, začela šivati take lepe,
prikupne maske tudi Snežica
Černic, velika ljubiteljica gledališke
umetnosti in zelo pozorna
opazovalka dela znanih
kostumografov in kostumografk. V
domači števerjanski Dramski
družini in v goriških, pa tudi
drugih slovenskih in italijanskih
ljubiteljskih gledaliških krogih jo
dobro poznajo kot skrbno,
natančno sooblikovalko
raznovrstnih, zlasti komedijskih
predstav marsikaterih gledaliških
ljubiteljskih skupin. Svojo nalogo
kostumografke opravlja vedno zelo
resno in pikolovsko. Tudi iz že
zavrženih kosov oblačil ali
obrabljenih oblek ji uspe ukrojiti
primeren kostum in ga uskladiti,
po režiserjevih željah, z lasuljami,
čevlji in rekviziti, da se vse čim
bolje spaja s scenografijo in celotno
predstavo.
Ko je bila tudi ona, kot vsi,
prisiljena ostati doma, med štirimi
stenami, sicer med slikovitimi
briškimi griči, in ko ni bilo na
razpolago mask za vse njene drage,
ki so za delo ali po nujnih opravkih
morali z doma, si je domislila, da
bi jih kar sama začela šivati. In res
se je, kot vedno, lotila dela z vso
vnemo in ustvarjalnim zanosom. V
svojem šivalnem kotičku je
izbrskala odrezke raznih vrst blaga,
tudi odrabljene šale, prtičke... Iz
vsega tega so nastale svojevrstne,
pisane, izvirne
zaščitne maske,
sešite iz treh ali več
plasti blaga.
Zunanji plasti sta
navadno iz
bombažnega blaga,
pa tudi drugih
tkanin raznolikih
vzorcev, v
notranjosti pa sta
dve ali tri plasti
posebnega
materiala. Nekatere
maske je okrasila z
gumbi ali drugimi
našitki, da so
nastali pravi, lični
šiviljski unikati. Z
njimi je razveselila
domače in
prijatelje, ki niso
vedeli, kje naj bi si
priskrbeli zaščitne
maske. Ti njeni
izdelki so poromali
celo v Nemčijo, v
Berlin, kjer živi že nekaj let njen sin
Matej, ki je tam solastnik dveh
pekarn (prav v nedeljo, 17. maja
2020, je tudi on sodeloval v oddaji
Vklop na slovenskem televizijskem
programu deželne tretje mreže
Rai).
Da je Snežica zelo iznajdljiva in da
postanejo šivanke v njenih rokah
kar čarobne, se bralci teh vrstic
lahko prepričate že ob bežnem
pogledu na njene šiviljske
umetninice. Z njimi je znala vsaj
malce oddaljiti temino misli na
prežeči virus in olepšati videz
delno zakritega obraza.
Iva Koršič
O
  e osemnajstkrat je vsako leto
takoj po koncu pouka zažive-
la v Finžgarjevem domu na
Opčinah Mala gledališka šola za
otroke od 6. do 13. leta starosti.
Enotedenski intenzivni tečaj
odrskega nastopanja, ki si ga je za-
mislila Matejka Peterlin in sta ga
uresničila Radijski oder in Sloven-
ska prosveta, je imel vsa leta tak
uspeh, da so ob tem času organiza-
torji že končali vpisovanje ali
kvečjemu vključili kakšnega kan-
didata v čakalno listo; ponavadi so
se namreč zapolnila vsa razpo-
ložljiva mesta že na prvi dan vpi-
sovanja. Letos pa je pandemija zau-
stavila prav vse delo na kulturnem
področju, tako za otroke kot za
odrasle. Že pred dvema mesecema
je bilo vsem jasno, da se Mala gle-
dališka šola letos ne bo mogla ure-
sničiti v istem obdobju kot pona-
vadi.
Zdaj, ko se zdi, da je najhujše mi-
mo, pa se je obudilo upanje, da jo
bodo organizatorji morda le izpel-
jali, pa čeprav v bolj omejeni obliki
in seveda ne v istem obdobju kot
vsa prejšnja leta. Pripravljenih je že
kar nekaj variant programa, tako
glede obdobja izvedbe kot oblike
tečaja. Tudi o številu možnih go-
jencev za zdaj lahko samo ugiba-
mo (ponavadi jih je bilo vedno
okoli 50). Glede obdobja izpeljave
gledališkega tedna bi organizatorji
želeli, da bi bilo to konec avgusta
ali v začetku septembra, ko še ni
pouka in je vreme bolj naklonjeno
vajam na prostem. Pomislili so pa
tudi na intenzivne tečaje kdaj ka-
sneje ob koncih tedna. Voditeljica
tečaja, Lučka Susič, pripravlja tem
razmeram primerne kratke ali nor-
malno dolge pravljične igrice, z
mnogimi ali maloštevilnimi nasto-
pajočimi. Kaj se bo nazadnje ure-
sničilo, pa je seveda odvisno od te-
ga, kako se bodo razmere razvijale.
Vsekakor pa organizatorji ne želijo
otrok prikrajšati za letošnjo izved-
bo Male gledališke šole. Otroci -
igralci so nanjo navezani; marsik-
do od njih, ki je “šolo” obiskoval
vseh sedem možnih let, se je po-
tem ponudil za animatorja, takoj
ko je bil dovolj star za takšno delo.
19. gledališka šola Matejke Peterlin
bo torej tudi v tem letu zaživela,
komaj bo mogoče. Vsi upamo, da
konec poletja. Treba bo samo po-
trpeti in verjeti, da imajo tudi pan-
demije srečen konec, tako kot vse
pravljične igrice, ki jih otroci tako
radi pričarajo na odru!
Ž
Mala gledališka šola Matejke Peterlin  
Mali gledališki igralci bi
radi spet na oder