H
PnbHahed and distributed mtojpermit (Ho. 866) anthoriied by the Act of October 6,1917, onfikfttlhe Port Office of Hit York, H. YBy ordar of the Vnetimi, JL a Bnriettm, po«*»n»«w
Največji slovenski dnevnik -: v Zedinjenih državah :-
Velja za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki
Telephone: CORTLANDT «87.
Cntered as Second Clan Matter,
SX. IMS, at the Feet Office at Hew York, W. T,
the Act of
3, 1*71..
M7i OOBTULETDT.
NO 306. — ŠTEV. 30«.
NEW YORK. TUESDAY, DECEMBER 31. 1918. — TOREK, 31. DECEMBRA, 1918.
VOLUME XXVI — LETU IK XX VL
Novi pruski kabinet
SCHEIDEMANN NA HA ASOVE M MESTU — NAMENI RICHAR DA BARTHA — WILSON NAJ POVE. KAJ IMAJO STORITI NEMCI. — EBERT SE VEDNO NAČELJUJE BERLINSKI VLA DL — NJEGOVA STRANKA IM A VEČINO V NEM. KABINETU.
FrMerik Viljem Kake jt kajzer tebi Wilsin i Carlisle
Armada proti prohibiciji
K«ko l:Ti pre is ji nemški prcs'o'Na kajzerje so bili eddani s'irjc Wilson je obukal mesto, kjer je	__
■onaslednik T P™«""^ ~ ^ streli. _ Želeaiška posuj, je bi "jen. »jefovs mati. Pre- q haSLEDHJMA POROČILA SE RAZVIDNO. KAKŠNIH DO
bivalztvo se zan j več ae zmeni.
de- ?iiibra.
ai>«rlešk<u
Amsterdam.	de-
i*fii»bra — N>mi S«-riiii^k>» ;>or.» čilo lia-rnatija. . i.» ».i ii^nivi-ni eijalisti \ pru*k«-m uiiiiMiMvu h uradniki pruske vlade. pripadajoči i»-»hJ\isu. -iranki. -o »»Isto pili.
< 'entralm
riški generalni š;ab >1» se "dlo i-iia jKnipirati vlado t.	»:
težk.- čaM-. ki -r bližaj«« Nemčiji Berlin. NVinčija. J**, decembra Poročilo A**. Pre>* — Zunaiij minister Barth in demobilacijski minister LHituiaim sta podala vče-
London, Anjrlija. I r. ne/iiBiiili vzrokov ca>opi>|e v /aJnjim u uiu*j£o bolj /aiiinia /a iie'k'laitjf«^ u^m
la bombardirana
...	. «es *■» neiiiniwwi rvnuvuiA m c§ lUI&TiUIIU ,
aJ.>tvo ga je prisrčno pozdra- KAROV SE POSLUŽUJEJO VODNI APOSTOLI r-lo. — Si* bo vreme
Amsterdam, Nizozemsko de rem bra. — Vonvaerts. katerega en uvi.J j« prišel uaiics ^rin. pi
4*e. da j»ri|*>\eduje itt-kdu kaj
škrga prestolonaslednika k,.T pa ^ rjt.Ve:!a ^m^Un v _Wn». z* »jeptreg. očeta	jre,.. da jc ba! izvršen „a kajzerj;
•atentat. Zarota
»dlMir vojaškega in "O opolnoči svoji resignaeiji. elelav»keg* -.vjf-ia je imenovali Ministrski predsednik Ebert, fi Gustava N.e-ka governerjem Kiela '»»••»»» minister Scheideuianu ii» Novi kabinet je ime l prvo >ej.< mn'i>ter za publikacijo Landsberu v nedeljo ter jc sklenil, naj po imaJ° v rokah revolucijonarno stane- Philipp Scheidcmann zuna jvlllJo-
nji tajnik ko! naslednik Haa.sa I P.0 P^vetovanju kabinetnih h-Noske naj načeljuje /ojnenm de sovjetovih članov se je vršila so parliiientu. dočim naj bo Wiessei:x**}oy* seja, ki je trajala do pol-minister soeijalne politike.	,noči.
Vse stranke so vprizorilc v neTukaJ prevladuje deljo v Berlinu velike demonstra-
Kakor pravijo zadnja poročila hodi Fr derfc Viljem «»k..'i Uiazalicni površniku Njegov obra^lne« je zabuhel, oči izbuljene. V >v© ;ki..
za jvi^-k. |»ot« m K-i
je d.~eg!a mu'	pnrb v»:.,iva
;«• resa r«. k i begu
Carlisle, Anglija. J!« dt-enubra. I'«vd cinik Wilson jt* d«e*u> v >pr«*!L»: \ u »ve.t«- «-.{»n.«c »rišel v dtžju l«l / lu. v «"arli-ie*. T.nia -la-bo vreni.- iti Ui »gie» i»dvriii!i mr>t-
i»i iun«»s*h tuj-
_____ PRAVIJO
DA AMERIKANCL KI SO POBIJALI LJUDI V FRANCIJI. NE SMEJO IMETI V AMERIKI BESEDE. — ANGLEŠKI DELAVEC BI RAJ&E IZGUBIL VOJNO KOT PA PIVO.
jerišvi ua grad ^rofa Beutiue
«-ije, ki so bile pa še precej mirne kajti do spopada ni prišlo.
Berlin, Nemčija. 29. decembra Richard Barth, ki jo resigniral kot minister soeijalne jiolitike, je rekel:
Najboljše je. da pošljemo takoj predsedniku Wilsoim mirovno ko misijo. Komisija naj naprosi Wil-sona, naj ilikliia Nemčiji mir na podlagi demokratičnih principov
Poljaki >o v Varšavi odstavili i vojaški in delavski So v jet. zasedi'! brzojavni urad in vsa javna poslopja.. Nemške vojake so razorožili. Vtuvili so tudi nemške vlake, ki so prišli v glavno mesto ter za-povedali Nemcem, nnj odlo/.e o roije. kar >o oni brez vsakega vstavijenja f%te»rili.
Monakovo, Bavarska. :to. dec. -< Poročilo	Pres>»	Ko
dospela sem HI lis Uressel in Kraiiklvn Day \/ ftoston, Ma^.. je razširila p0 Nemčiji govoriva, tla bo Amerika kmulo p.^[a|a \ein '•cm živila. Olia >ta člana aiueri akegu p.»ljtništva v Iteruu ter prišia v Nemčijo študirat rkoiioui ske razmere.
Ta misija je či"ie» osebnega pomena in ni v nobenem ozira ofi-cijelna. Kljub temu pa piše razen malih izjem, vse nemško časopisje da sta I)ressel in Day člana auie riške živilske komisije.
WaBhin^ton, I). <'.. 30. de e. -Neka brzojavka i/ Turiha. Švica poroča naslednje :
— Situacija v Berlinu je še vedno zelo kritična. Sovraštvo med zmernimi elementi in radikalno stranko vedno bolj narašča Vlada noče prevzeti nobene odgovornost" za prelivanje krvi
Skoraj vse berlinske tovarne so zaprte. Včeraj .se je vršil vroč s po pad med par tisoč vladnimi pristaši ter radikale!. Kadikalei so /mukali, ker so bili oboroženi.
Berlin postaja vedno bolj izoli ran od cele Nemčije. Liebknecht kateremu se je posrečilo dobiti kontrolo nad brzojavi. je v neprestani zvezi z Moskvo in Petrogra dom.
Iz Bazla poročajo: — V Be* linu vlada. kaos. Wolffova brzojavna agent ura ni poslale že izza včei-Hj opoldne nobene brzojavke v Švico.
* Vossisehe Zeitung* poroča, da je dospel v Berlin boljševiški agi tatar Radek. Preko meje se mu je posrečilo priti s ponarejenimi dokumenti.
Iz ( uriba poročaje», da v Nem viji najbrže tie bo sklicana usta-votvorna skupščina ter da be» »ko-rajgotovo imela vso oblast v rokah centralna komisija delavcev iu vojakov.
mnenje, da bodo večinski socijalisti stvorili novo vlado s pomočjo liberalne buržuazije.
jiii rokah, ki ^o nežne kot žen^k^ ima neprestan«, cigareto in šo vedno nosi kratko pristrižene lerkc Po njegovi postelji je razmetana obleka.
Priprosto ljudstvo na otoku Wicringeii se več ue zanima z». nekdanjega nemškega prestolona slednika. Prepuščen je samemu sebi,
Pariz. Francija.	devetubra b; bito treba pripi.-jiv;.T /a;
Pe»ebn0 p»»ročilo novrjrorškemu nju vina ali piva. vei-. iar . • Sun-u" Združene države in An 'mnogo, ki >o jn»ta:i žrtve gha "ta pred resnim problemom pijač. kate~e j;m je nud ct v. Ki pr.«! /unaj. .».j prt- vpričo izrazile sovražnosti vrača-Uoma aii drugače K -t ^e / -»rer.eeua .prejema Vh^- množtre j,^,!, ^ vojakov proti prohibicij ' i edn.. je tudi ^ Frannji v t. -o -tale v vr^Ti Ua ubran Ur e- ^kl zakonodaji ter proti omeji vojaških kvartirjev ui' ^ zdravlja;c preiUetJnika, ko ^ je tvani izdelovanja in prodaje otH>j-, v kater.b dobi iahko v..jak -peljal z zelczinske |H»Maj,.. kjer riih pijač. katere omejitve >« bile močne pijače kot .i ju jh.ž. ga je pozdravil župan Bertram uveljavljene tekom vojne. V obeb i i.rr. Predsednik >e je na>tanil v j teh deželah je čuti glasove vojakov, ki izjavljajo, da je treba vse Predsednik je ob.skal Aiuietwell omejitve odstraniti da je tre-ccsto. kjer stoji cerkev, v kateri ^ prohibicijo razveljaviti in da
vali j»* nih
Pripovedovale«- ne pravi, da jr '•»l -sani priča, pač pa. da je -tišat da bili eedilani nanj štirje stre li in da je sam. smatral svojo »luž-bo za tako nevarno, da jo pustil ^itre hotelu, cesaija iu je takoj odpotoval Berlin.
Neko drugo poročilo pravi, d? je bil njegov stari oče pastor. Ob-	vojaki že gledali na to, ko
se nahaja okoli gradu močna vo iskal je tudi v Cavendish cesti lii-|sc enkrat vrnejo domov.
šo, katero jc dal zgradili njegov
Boji v Poznanju
V pouličnih bojih v Poznanju je bilo ubitih 138 oseb. — Nemški častniki so streljali na ameriško zastavo. — Paderevski bo poljski predsednik.
. . 1 » eijuiiiu, m« iluj uujjejeu.- uciniciicuiU oprav 1IU V KOll-, pauiciuo preiUOU IU l'azm< na otoku je vslcd prihoda nemsk^ jje iz je najprej odnotoval a Igregacijski cerkvi, kjer ga je po-!so očivrduo odgovorne za tj ga prestolonaslednika še uapravtV Alost v sevenii Belgiji. ]o minut i zdravil tamošnji župnik^iu skofjjave. V prvi vrsti so ljudje Dominic de Vnes, ki je za $50Clpotem ko je vjak zapustil Belgijo j Tudi Wilson je na župnrkovo pro-' P> eživeli mesece ali leta z dal v najem svojo dvonadstropno ... fr»ti....*lri l^tnt,.; Knnitiar.limi'!šni<» i..w>i l-.-ui<»l- ...............i	n«,-i: t..:;	____
Varšava, Poljska. ;i0. decembra Poljsko oficijelno poročilo gledt, nemirov Poznanju ob prihodu Ignacija Jana Paderevskega, ki jc na poti v Vašavo. pravi, da se jt pričel spor. ko so bile razobešene na mestni hiši zavezniške in aine-riše zastave.
Nemci mi zahtevali, da se morajo zastave sneti. Poljaki niso hoteli temu ugoditi, nakar so pripeljali Nemci Mrojne- puške iti pričeli ua ulici streljati, potisnil ši množico nazaj in razkropivši poljsko vojaštvo.
London, Anglija. :J0. decembra. Neka brzojavka na Exchange Te legraph ^ Kodanju pravi, da so se v petek pričeli poulični boji v Poznanju, ker so nemški častniki streljali na nek zavezniški avtomobil. ki jc imel razobešeno ameriško zastavo. Nemci so bili v teh bojih premagani. Tekom nemirov je bilo ubitih 138 oseb. med njimi; več žensk in otrok. — Poročile pravi;
"V petek so bili v Poznanju vroči boji med Poljaki in Nemci ubitih je bilo 38 žensk in otrok ter okoli 100 Nemcev in Polja kov.
I->o spopada je prišlo, ker so, nemški častniki streljali na nek zavezniški avtomobil, ki je z ameriško zastavo vozil proti Var-
všavi.
Nemci so insultirali zastavo in poklicana je bila poljska straža. Boji so trajali več ur in Nemci se bili premagani.
Delegacija angleške misije na Poznanj&kem je protestirala pri nemškem poveljniku generalu Schimmelfenigu. ki pa je odgovoril, da nima kontrole nad vojaki. Poroč !a iz danskega in Poznanja pravijo, da se namerava razglasiti za predsednika poljske republike znanega virtuoza na glasovir Ign. Jana Paderew skega.
Berlinska Zeitung am Mittag pravi, da je bil vhod Paderewske ga v Poznanj podoben zmagoslavnemu vkorakanju. Hiše so bile o-krašene, poljska društva so bila razpostavljena po ulicah in godb*
svojim mislim in svojenn/ jaška straža
spreiust\u.	j Ko je nemški generalni št al: stari oče. Pozneje pa je prisostvo-; v*la v njih resnični vrednosti, jc
Največ dobička med prebivalci svctoval Viljemu, da naj odpotu val ceikvenemu opravilu v koti- pametno premotriti razmere, ki
-Iso očividuo odgovorne za take iz
e, ki sc»
■ .	.	. j	'i..........- •>" ——f-----—- | - -— •—— j" •»« ""r""1"> u (jiu- r-—"j^.jv^v, »i* icia z ubija
dal v najem svojo dvonadstropno so francoski letalci bombardiral jšnjo imel kratek nagovor.	! njem ljudi v tuji deželi ponavadi
luso za pol leta, kar je sestkrat postajo, katero so dobesedno po j V Mitrc hotelu jc bil predsed-jnajbolj neodgovorni v svojih na več kot pa znaša navadna najem- nišili Xalo s0 francoski letalci niku predstavljen stari sobni sli- ^h glede domačih razmer Izgu-nma na otoku. \ esel je pospravil ,ctpIi nad ccsarskim vlakom, ka i kar Thomas Watson, katerega jc! biU so domačo perspektivo ter te-svoje stvari in odtopoval v Fries fterega pa niso mogli bombarjira še učil predsednikov stari oce'rho t melje svoje uaziranje na vsakda land, kjer živi njegova družina. ti,	porabili vse bombe v mas Woodrow.	! nje življenje vojakov. To so m-
Kmalu jc pr šlo prince vo pohištvo, ki je bilo že precej obrabljeno. —
Kakor pravi poročevalec nekega londonskega lista, je prestolo. naslednikova soba zelo majhna t priprosto železno posteljo. Na mi zi sredi sobe stoji velika fotografija njegove soproge ter fotografiji princa Kitla Friderika in princa Oskarja. Po sobi so razmetan? rjtzni toaletni predmeti.
Alost.
Polcjr oljnate peči. ki edina o greva ta prostor, jc ležal najljub
ši prinčev pes sivi ruski hrt. Imetnik v Združenih državah mu je Putzel.
Friderikov zvesti spremljevalec major von Mueller ima majhno sobo nasproti svojemu gospodarju.
Prijemši starega moža za roke. j normalne razmere v človeški civi Navzlic prejšnjim časnikarskim je vprašal predsednik; "Ali se Raciji, kajti v nobeni drugi sku-poročilom, ni mogoče popisati | spominjate mojega starega oče- P"1* mož, ki jc prišla skupaj v go-
sprejetna, katerega je bil deležen ta?"	___ tovem namenu, ni najti tako veli-
eesarski begunec. Na vsaki posta-' "Skoro ne; bil sem še majhen lkega. odst°tka neodgovornih, lah-ji so se gnetle velike množice: mr- deček *, je odvrnil starček boječe i k.omi,5]jeni]i in nezrelih mož kot goieo je kot v mravljišču: vsakdo Predsednik Wilson je pregledal!^1 najti ravno v vsaki arnuidi. je hotel prehiteti drugega in sc;listinc, iz katerih se jc megla do j Državljanske armade Združenih pririniti do Viljema, da ga je iz gnati, kje je živel njegov stari o !držav in Anglije so obstajale sprva žival m nanj pljunil.	ce. Nato pa je predsednik Wilson j povečini iz mladih možkih brci
--odšel v poslopje Salvation Army ! družine. Angleška armada je bila
Kjer Je nekdaj stala hiša. kjer je i v teku štirih let vojne prisiljena Rojaki, naročajte se na Gla? bila rojena predsednikova mati.!pošiljati v Francijo oddelke ki so
- - .	.	. . ,	---------------- uitiii. t----•J-K1 » 1 lOiitiju OUUeiKC Ki S{
; Naroda , največji slovenski dnev- Warwick cesti stoji še poslop-: bili, z izjemo častnikov sestavlje nik v Združenih državah.	je. katero je zgradil oče predsed- »» izključho iz mož. starih krog
---nikove matere in v kateri je tu- dvajset let. Iz istega vzroka je
. „ , . , „	. ^ P^živela nekaj let svoje mla- kazala tudi ameriška armada Isto
ni francoskega izdelka. Strkno je,dosti.	pomanjkanje čuta odgovornosti
že na več krajih raztrgano m za-; Ko *e Je predsednikova družba GIedc vprašanja pijače je temelji -	, , .	...... slto" Prejšnji njegov lastnik Kjpe!jala proti hoteI je - d to naziranje vojakov izključno na
Skupna obedmea v pntlicju je «1 navado polagati na biljanl Leva^V hotelu je osta" dol"!«**nih navadah, katerih se e tako majhna, da je polna, a ko se- gorečo cigaro ah cigareto. Krogle popoldne, ko je se je zopet odpcUaVZe,° ^Jaštvo šele potem ko e de slin osebe pri miz, Skozi okno so razbite m paliee kar najslabše.! Ijal lla kolod^ J Z°Ptt Jdl>t , odšlo z doma ter pozabilo nT ta se vidi eez pusto nizozemsko ze- Izgnanec se smatra za privatno,	.	mošnje razmere
mljo v smeri proti morju. Tudiosebo in dobiva kruh, surovo ma- ^l?Ijem p0^0V0ru Predsed-j J	.....
vrt je majhen.	jslo in meso na izkaznice. Vojne i ,Wllson tudl Predal, kako, Ti ameriški vojak, so živeli v Princ, kakor se pripoveduje straže že nima in je pod nadzor-;	"JCgova mati utonila. ko d™h- J katen tvori del dnevne-pred svojim izgnanstvom ni igral stvora tamošnjega župana Peere |SG Je peljala v Ameriko.	! življenja skoro neomejeno užt-..... - - ^ . . - - -- - vanje vina m piva ter v gotovem
biljarda, toda zdaj se ga pridne boom-a. Ponajveč so prebivalei o "Povedati vam hočem", je re
obsegu tudi bolj močnih opojnih
"-------"——j	e>"	uwui-o. A uimjici; sv \jl cuh ain o	-------,
poslužuje, da prežene dolgčas. So, toka Wieringen ribiči. In nobeni j "kako bi se bilo skoro zgo- ...	.....	- -
ba, v katerem se nahaja biljard ribiči v Evropi niso tako proti-jdilo> da te ceremonije danes ne bi!?1^" 11 ameriški m angleški vo-je Uk obedniee. Biljard je Že star nemški kot so ti.	bilo. Ko se je moja mati peljala v|Jakl s.° se navaflh P3tl Vino 111 P1'
-----'jAmeriko, se je nekaj igrala z vr-I^Jf1 sx°ilh dnevnih obe'lih kot
v jo; nenaden sunek pa jo je sko- j ? \ pr6Jf Vajeni piti vodo' Tež"
Takvo je to društvo!
"8rt)ski Dnevnik tako navdušen za Petra kot je bil navdušen svoj čas Zotti za Franca Jožefa, vprašuje v zadnji številki, kaj jc to Jugoslovanski Informacijski bureau".
Pravi, da mu je le toliko znano, da mu načeljujeta Špiro Kučič iu dr. Goričar, ki pa ne moreta dajati nikakih informacij, ker nista
bila že dvajset oziroma trideset let v starem kraju.	____s___,	_
Nadalje ne ve, kdo je podelil Uradu pravico informirati amerLš-| Državni department je danes ob ;cinatl- Vsled tega se jeze na od-ško javnost.	javil, da so vsi diplamati zapu- i r®dl)o, da ne smejo dobiti doma
.. vrgel čez krov. Zavihtela je|koce- k®teri1 bdi izpostavljen daleč nad vodo in k sreči se je ob- S. C	zahteve na njih
držala in ni utonila". '	ustrajnost m v zvezi s slabim učn.
___; kovanjem vode v gotovih krajih
• ie postalo ^no ali pivo potrebno nadomestDo za vodo.
Ameriški vojaki v Franciji so zamogli vsak dan tekom gotovih
Diplomati zapuščajo Petrograd,
Washington, D. C., 30. dec. — ur dobiti vina v neomejenih koli-
____: J_______.______. - 1	, ! činah
t OfF'J cn inin l<n	. J
Ker je par newyoi
Irsko izseljevanje.
v \	Jc »g™'« poljske napeve. katere
Kodaig, Dansko. J9. decembra.!ie množica navdušeno pela. Vo Krtza. ki je že pttr dni vznemirja- J»ki so s puškami korakali po me la Berlin, je končana. Ebert ova st"
vlarla jc še vedno na krmilu. VČc- N>ko porodilo berlinskega Loka-racije poročilo, da je stopil dr. Anzeigerja pravi, da je imel Pade-Karol r.ie>bknet.-ht 11»	rewski v	_____
Karol mesto
liebknecht na Ebertovo re^vski v petek napad omotic ni bilo utemeljeno. Vsled
ijavn. ua so vsi aipiamati zapu-' .7—' "" ^j« uuum uoma fških Slovencev in Hrvatov spoznalo, da skuša stili Petrograd razun švicarskega:1.11^8^' dokler se nahajajo v vo _ iganda na svojo stran vse ameriške liste ter dai'n perzijskega poslanika. Švedski! J.asklh uniformah. Se bolj pa se si z vsemi sredstvi prizadeva pridobiti za svoje ideale ameriško jav- in norveški poslanik sta pustila v jJeze. možnost, da ne bodo mogli nost, in ker so ti Slovenci in Hrvati predobro vedeli, da protesti pro.| poslaništvih svoje uradnike.	dobiti nobene pijače, katere so se
ti Italjanom v naših jugoslovanskih lsitih popolnoma nič ne zaležejo,' Za en biljon bankovcev, ki srj p.rivadl1'- niti P® njih demobiliza-so osnovali Jugoslav Information Bureau, kojega naloga naj bi bila bi,i natisnjeni v Združenih drža, j (je bodo slučajno živeli v ka-povedati Amerikaneem, kako je pravzaprav z italjansko- Jugoslovan-1vah- Jc bil° Poslanih v Rusijo na |	državi. ^
škim \-prašanjem	nekem ameriškem transportu, pa ■ . ,ri P0&°yoru s številnimi voja-
Prvi uspehi so se že pokazali. Newvoraki <4Times" je absolutno jih drŽ€ v Vladivostok ter čaka- kl Poročevalec "Sun-a^ večna strani J. T. B.; istotako sta tudi4'Tribune" in deloma tudi newyorijo na odločitev japonskega, angle- krdt !'I,sal 1^avo: — Prohibicij«
ški "World"	francoske in ameriške vlade b0 morala iti, ko pridemo mi 11a-	. ,
Kolikor nam je znano, ne znajo Amerikanci srbščine in veekraf'^ žnjimi storiti- Pred nekaj ^ ~ N* nadaljna vprašanja je	vfašal;
zamenjujejo cirilico s - židovskim pismom.	!časa ^ te ba»kovcc naročila neka| et-',,,a	podkrepila to iz- nib ameriških konzulati
"Srbski Dnevnik" naj piše skozi celo leto proti italjanski pro-!"1^ banka'. toda ,zaradi	^Z™ • • t**™ t
pagandi. pa ne bo med Amerikanci ničesar dosegel. Peščica Srbov ki!ga menjavanja ruskih vlad je bilo da	le v°Jakl V™*1
ga čita. pa tudi najbrže ne bo zadostovala da bi se uprla italjanske-iStanle banke dv®mlJivo in se to	vendar pa pravijo mu navalu. 1 vprašanje ni mogla rešiti. Prvot-
Ju gosi a v Information Bureau ni nastal- z dovoljenjem "Srbske-j T ^ ^^ v1re^er"'i toliko
ga Dnevnika". Možem, ki so ga vstanoHli. niti na misel ni prišlo, da *Iata> da bl lahko pokr!,a vl*ednost
bi -\~praaali "Srbski Dnevnik" za svet, kajti znano jim je, da je eilj Dallk(neev-
tega dnevnika samo — Karadjordje ter da lahko vse drugo vrag po-
. _ ....	0 H j .	, .. .	io«»j m uuviiuuui, ua se jc ame
citra samo da - Karadjordje ostane.	denarja, je prosila, da se ji izroce|riški vojak v Franciji priv^dil -
V uradu so ljudje, ki so bili še pred kratkim v domovini in so jim ti bankovci in tej prošnji sta se! tju vina. Prvič je tukaj dejstvo
i navadnih ameriških vojakov va
Ornska vlada, ki ji zelo manjka' j?n doma vino' Dve °koliščim riki ^o « ;___x J sta' sta povzročili, da se je ame
Francoski vojak imenuje >\«ejo dnevno racijo vina "pinanl' Ameriški vojak, ki se vr«o'*a io-mov. hoče tudi imeti >voj "j»i-liacrd", to je svojo dnevno mero piva ali vina. — Naj vzame vrag žganje. — pravi on. — a vspričo
P redno se sprejme taka ugoto- njegovega globoko vkoreninjene-
ga zanimanja za domače razmere go tovo v precejšni meri uplival 11a prohibicijsko vprašanje.
.Vnglija se pivskega vprašanja ni lotila s prohibicijo, katero smatrajo najboljše poučeni za nemogočo v Angliji. Angleški delavec bi baje rajše izgubil vojno kot pa svojo dnevno mero piva. Dočim mogoče ta izjava pretirana, je ven. dar resnično, da je v času, ko so nemški podmorski čolni potapljali veliko število trgovskih ladij ter jc izdala angleška vlada nujeu po ziv na ladjedelnice za pospešeno izdelovanje ladij, izbruhnilo več stavk, katere je bilo mogoče zasledovati prav do splošnega nezadovoljstva delavcev z odmerjeno jim racijo piva.
Omejitve v Angliji so obstajale v naslednjem; omejili so pred vsem množino varjenih in žganih pijač. Nadalje so zmanjšali a I ko bolno vsebino pijač ter določili končno gotovo število ur. tekom katerih je prodajalec lahko pro dajal opojne pijače.
Maloštevilnejši slučaji pijanost': so v Angliji tako ojunačLli prist,» še prohibicije. da so naprosili vlado, naj ohrani te omejitve vsaj .i« končane demobilizacijc . < "uti y bilo tudi glasove, naj se napravi m> naredbe stal nim. Zagovorniki tc misli izjavljalo, da jc bilo med tem časom veliko zmanjšanje splo snega pijančevanja, dočim trdijo drugi, da se ne nahaja velika večina angleških pijancev doma v Angliji, temveč v Franciji.
(To poročilo je res vredno. »la ga vsakdo natančno prouči. Prist,1 ši prohibicije gredo celo tako da leč. da sramijo ameriške vojake* ki so tvegali svoje življenje na bojnem polju, dočim so sedeli oni v svojih udobnih stanovanjih ter se na skrivnem udajali popivanju, proti kateremu se bore v javnosti Vojaki, ki bodo prišli nazaj z malo širšim duševnim obzorjem kot ga imajo naši vodni apostoli, bodo že poskrbeli za to. da bo izgi nilo nekaj onega puritanskega I i. cemerstva, ki se še vedno šopiri v gotovih krogih. Op. ur.
London, Anglija. 30. decembra Irci se bodo v bližnji bodočnosti v veliko večjem številu izseljevali v Ameriko kot pa pred vojno. — Mnogi Irci so vprašali 11a raziič-
h na Irskem. ako Amerika ne 1"» stavij.i zaprek irskim izseljencem. Pove
---------- po..^ da,° se j'm je, da zapreke ne bo
da se jih ne sme oropati piva in nobeue» samo da izpolnijo vse za-vina.	h te ve ameriške nasdlniške posta-
Mogoče bi bil niti en odstotek ve" Ameriški sorodniki Ircev jim
svetujejo, da sc naselijo v yVme-
popolnega poraza so neodvisni so- ™,	yrTRr VA t.v™l,n4 . „
eijahsti izstopili iz Ebertove via S	NA NOVEGA LE-de. Večinski socijalisti s0 v kabt ^
netu v premoči. ^	~ PRIHODNJA
irdam. Nizozemsko, 29. de- ^	«TEVnLKA IZfDE V fe ra. — Mornariški sovjet nem-admiralitete in nemški morna-'
TRTEK, DNE 2. JAN.
UREDNIŠTVO.
ta mošnje razmere dodobra znane. Ti ljudje dajejo uradu informaei-j pridružila tudi ruska poslanika v je, katere spravljajo stari ameriški državljani in ljudje širokega sve-! Združenih državah in v Franciji
tovnega obzorja med ameriško javnost.	„, . , . , , . ,
-r^	1 ...	, f_ , .	,, .... Združene države, da bi zadevo o-
Vecino vse, kar cita urednik Srbskega Dnevnika" v uglednih ...
newyorških listih v zadnjem času o našem vprašanju, je plod Jugo- lajsaIe' so poslalc denar v Vladi" slav Information Bureau-a	vostok, da se ga more omska vla-
Velik plod. na katerega smo lahko ponosni1	da takoj posluževati, kakorhitro
"	.0 sklenejo zavezniške vlade.
da je v Franciji obilo navadnega vina in sicer poceni in drugič je dobival ameriški vojak višjo plačo kot drugi ter si je vsled tega lahko privoščil tudi kaj boljšega kot je navadno pivo.
Človek euje zelo malo o pijano sti med ameriškimi vojaki, kptero

General d' Esperay v Carigradu.
Carigrad, Turčija, 30. dec. — Vrhovni poveljnik na vzhodu kp neral Franchet d'Esperay je imel v nedeljo svoj slavnosten vhod v Carigrad, prišedši if Soluna na francoski križarki '^atrie
C Ti AS NARODA. 31. DEC. 191«
"GLAS NARODA'!
; :	fini«*— pny.)	^jmi.A
•vmI ruMMnd by	i
ILOViHIO PUBLISHING COMP ANY.
.(» corpora tloa.)
RANK SAJKSES, ft mM«!	LOUIS BENEDIK, Treamrer
Družabna odgovornost ženske
Sedaj, ko je veliko liašili mož moč v slučaju potrebe. Najdemo
at butma ot tbm corporation and addressee of above officer*;
82 Cortland* Street. Borongb of Manhattan, New York City, N. I. ■■ - ■
"GLAS NAHODA" tzliaja vsak dtn lmemM nedelj In praznOmr.
Ea celo leto relja list sa Ameriko In Za celo leto ca mesto New York 95.00
.................... 93.00 Za pol leta za. mesto New York 3.00
' Za pol leta	°.00 Za četrt leta za mesto New York 1.50
Za Četrt leta ........... 1.00 Za lnozemstro sa celo leto .... 6.00
rial, me je čakal na kolodvoru dobro znani slovenski naprednjak Mr. 1 jOuis Tolar, kateri me je' vljudno sprejel in peljal v zadruž-
Joilw^?,1!v vojaški službi, jih ženske nado- lahko varstvo zopet nepoštene po-dajalno, sem kar obstal 111 začudil	' . - i ,	- , , . ,« . • » • i
sem se ko za-ledam pred seboj >mejicamo p0 tovarnah 111 delamo sojevalce denarja ali notarje, ki
. , '	,	.	veliko drugih del, katera so pre- so vzeli naš denar in nas vodili'
tako ogromno zalogo, katere	ni- .	.........,:. '	*	, , , »
.. , ,	...	,	je opravljali nasi možje m sino- za nos. Izvemo tudi lahko, da s*-,
sem pričakovati, Moram reci. da -	, -	• ,	1 , . - , ...	. . '
GLAS N A K 0 D A
("Voice of the People**.) fcrery d ay except Sundays and Holidays. Subscription yearly »3.50_
Mm ilnwHffit on tgiMMnl	_
]motil; ko so mi vse izkazali, sem
bil kar za'-uden tej krasni ureilit-
vi prostorov, katci-i so v tem Slo-
v venskem Domu. Moram reči. da
__'sem že> precej Slovenskih Domov
__.. . . .	._______..__„ . - - - -	videl tukaj v Ameriki, ali do se-
Dopisi brea podpisa In osebnosti se ne pri občujejo.	. . „ J
Denar naj se blagovoli'pošiljati po Money Order.	; tlaJ »e vse prekosiva Slovenski
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinj® blvaliHe.Poni liu Impenalu, Pa.
_naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ 'l očno ob 8. uri se je pričela se-
' ja, katere so se v obilnem številu vdeležili in se jako mirno zadržali. Sejo otvonl oiiganizator za-
Telefon: 2876 Cortlandt._ [družne prodajalne s primernim
govorom v angleškem jeziku. Za
vi. Do sedaj smo mislile, da nam	nekateri zdravniki nepošteni in
ui treba znati jezika ter državnih	da nI varno obračati se do takih.
postav irt določb. To ni za ženske.	Ako tudi nismo več v cvetju
Me smo skrbele za dom in to jc	mladosti, vendar še ni prepozno
v	bilo dovolj. Sedaj ipa, ko moramo učiti se novega jezika in novih'
Ze zunanji pogled na	..	, , .	i . .. . _ ...
stavbo mi je bil dokaz, da mora °PravlJatl raozka dela brez nJlh jobber. Bolje bo za nas, kakor biti nekaj posebnega. Ali nisem se
bolj izgleda podobna veletrgovini, kakor pa zadružni prodajalni.
Iz zadružne prodajalne smo šli v Slovenski Dom. kateri je takoj čez ulico.
BI
Jugoslovanska
E)	=

Katol. dednofa
Ustanovljena leta 1898 - tnkorporiraaa leta 1900
Glavni "urad v 5LLY, MINN J
nam je žal. da ne poznamo državr, tudi za naše može. ako to storimo bolje. Možje so se morali učiti an-.Kakor hitro se naučimo deželni je-gleščine. ako so hoteli dobiti dr- zik. lahko branimo svoje pravice, žavljanski papir; me ]>a smo 7 t Poleg angleščine se naši možje u-njimi vred postale državljanke, ne če pri vojakih spoznavati Združe-
-G L A S NARODA"
12 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
tla bi še posebej kaj storile za to. Toda ali ne mislite, da bi morale biti me državljanke po svoji lastni pravici in ne samo zato. kei smo poročene z državljani?
Ce so naši možje doma ali ne moramo priznati, da bi nam bil" velikop omagano, ako bi znale jezik in tudi nekoliko zgodovine na-
4.
ne drŽave in njih običaje. Domov prišedši bodo tudi od nas priča, kovali, da bomo natančneje poznale deželo, za katero so se borili. Kako bodo veseli, ko bodo videli. Ja „e niso vara!:.
Velikokrat dobimo obvestila i/ vojske, katerih pa ue moremo či-tato. Možje sami nam večkrat ne morejo pisati, včasih ne dobimo
i
še dežele. Otroci gredo v ameriške
.	, .	šole in imajo ameriške učitelje , podpore redno in ne vemo kaj sto
njim jc nastopil angleški govor- j.-	'	J
n:k, za tem moja malenkost v
;lo-
če se angleščine in hočejo, da matere razumejo in govore jezik
venščini, za menoj slovaški govor- . +	. r. , ...
1* v«»	1 v	• 1 • 1 -i -	i- i -	-i katerega se oni iTce. % angleščino
Nemčija mora plačah za svojo krivdo;^ - 'MCtrtuie u,di T
"	m	,	4	' . .	. rikanske razmere m navade, kai
—---koristna stvar je zaJrnx.ua proda- . - • . .	,
.	• ,	, . : . . .	.. skusajo potem tudi nam dopove-
Neiuški narod mora plačati Škodv, katero je napravil in sicer žr-Ma-,,a "tlavsUi sioj. (..ovorilo	jn me jih nc razumemo prav
t vam svojega nasilnega postopanja.	| Jc	f vstanovila veletrgo-1 ker ^	^ ^^	o
Ta škoda prekaša vsako domišljijo, ne le ra.li razdejanja, ki ve-| \lu/\ \ Lf lU*lm!*.'ll\ ka,tttra. bo v troci m dno sledi vojni, temveč raditega. ke
-i,! , . t i - i i , i ""v.. nam postanejo tuji. Ko od-je nemški generalni štab vojp-j «^vskik roka h m bo zalagala v^ | ra8tejo jih je šc težje limeti raz.
val vojno na znanstven način ter študiral več let sredstva, kako bo| ^V^"^1«»liX1	VC" ^ SC z njiini vred uC>imo-
na najbolj temeljit način uničil za dolgo dobo ekonomsko blagosta-| ^' ^ '	>J>	Ako se učimo spoznavati amc«
..... .	m > MHJiioviia. Kci Koi nii;i o se na- ...
je ter produkcijske vire zaveznikov.	, ^ ^^	2adostMO 5tc. rikanske razmere, kmalu znajde.
Problem poprave je treba preiskati in rešiti pred vsakim dru-' v;j0 delničarjev Deklice so po 10 luo> s0 nam	za
giiu problemom in sicer iz naslednjih vzrokov:	dbiarjev in si jiU lahko eden več j	~
1. — Vsled dolgih priprav in vsled tatvin izvršenih tekom vojne,j nabavi, so bili vojni stroški Nemčije manjši v primer s prebivalstvom kot pa; Omeniti in pojasniti pa moram, oni glavnih zavezniških dežel, posebno Francije, ki je bila temeljna; ^ tc ti^i^j^y JliSO saino za vo»i,.J postojanka zaveznikov.	trgovino, ampak so obenem tudi
Iz tega sledi, da je splošni ekonomski položaj in to kljub pogojem premirja, katere je morala sprejeti Nemčija, v slednji veliko bolj-ški kot pa v Franciji, kjer je razdejanje najbogatejših provinc povzročilo veliko poslabšanje ekonomske produkcije.
rti i. z znanjem anglešine si pa takoj lahko pomagamo.
Združene države se bore za de mokracijo, smo čule, pa velikokrat ne vemo, kaj to pravzaprav pomeni. Demokracija pomeni enakopravnost za vse. pa tudi pomeni vsem enake dolžnosti. Ce nam država da enake pravice, potem imamo tudi dolžnost, da se učim«, te pravice spoznavati in jih uporabljati.
Dežela, katere ne razumemo in katera tudi nas ue razume, nas ne

RAČUN JUGOSLAV INF. BUREAU.
Dohodki:
za zadružno prodajalno.
Prebitek 1. decembra 1918____$1S5.48
. . . ..	, tako <la Dtv 16—Mr. Louis Mikulič. nabiralec
je vsak delničar zadružne proda- Dec 16_18 Mr A>Klrej Repi-.
jalne tudi delni,ar veletrgovine in De(. 16_1R. Mr Josip Trosl pu obeh je vsak delničar dabička, Uec> 16_m Peter Slabe
Iz predidočega sledi, da ni zaznamovati za Francijo nikake raz-j'leležen. Za to prekoristno idejo pee	Mr. I<>ank Ivančič. nabiralec
lične zmage s tem tudi ne za je praktično odvisna od zmage
Vsled tega mora nemški del ter povrniti vs<i storjeno
skem oziru na boljšem kot pa Francija.	i^ir\ i +
, ^ ,	. . . * i i ■ueiavcu. Uokaz temu i
Elementarna pravica zahteva, da se popravi storjeno škodo v1
najkrajšem mogočem času
komaj 6 mesecev, kar
Dec. 16—18. Miss Josefina Ccrnc ko imajo	17_18< jvau Marušič. nabiralec
. ,	... f	imajo za Dec. 17—18. Mr. Andrej Repič
,	.	..	- ,. A ,	, .. družno prodnaluo na Iiupenalu: i- ic ai,.
Ne moglo bi se imenovati pravičen mir. ce bi ostale nemške luse •	■ - - , , , , , ,	A<-—
*	,	... • , - i „• i.' ••• • t> i 1,1 lniaJ° ze jako lep dobiček, ka-
polne predmetov, katere so nemški vojaki ukradli v hraneiji in Bel- - j	j	j j
Mrs. L. Pellitsch Dec. 17—IS. Mrs. Marv Pousch Dec. 17-18. Mr. F. Palcich
giji, d očim naj bi Francija in B^'lgija zadovoljili s papirnato zrna-	_	,------ —------ ---------
go Edina stvar, na katero morajo položiti Francozi in Belgijci svoje iV°	vrfca1l 2 llltPtmla Dec. 18—18. Mr. Martin Kastelic
roke. so razvaline domov, katera so na sistematičen način uničili nem- mi Je" ]>ll° Jako hudo	! Dee. 18-18. Mr. Peter Bode, nabiralec
Ski vojaki	SCm	ar l)rcmislJeval- | Dec. 18—18. Mr. Frank Novak, nabiralec
...... „ ..	. . ....... kako so v tej slovenski naselbini i IW lg_18 Mr Alois Miller
Ekonomsko življenje Francije se more v polni meri pričeti sele:	. . . r	. . -, .	lur- jviois jiiuer
,	...	... . - . , -i- i napredni m se w> nekaterih dru- Dee 18_18 Mr Anton Binecki
,, HJ, ko bodo do potoe prejsme mer* rarv.t. opurtosem okraj,, k. so slovemkih :;;,sdl,mah v Ana- Dee' lt~18 1 ZkZ
h,h najbogatejši m n.jbolj nuh.str.jalno .lelavnl. v easd, pred vojno, j ^ A|i Klll|,„ZC: ko je lat,u ,„„,„ ^JJ ^	^
takih naselbin, da se
Zmaga Lloyd George-a
Anion Prijatelj zavedajo i Dec. 19—18. Mr; Geo Lisae
r , .	. ,	T ........(Dc. 19—18. Kev. M. J. Golob
aikaj v Pit sburghu, ki je ena' Dec 19_18 Rev Beni SlH)J
največjih slovenskih naselbin v Dee 19_]8 Mr Pau, Hartol
Ameriki, pa je vse mrtvo m spi za -	„ f. T Rrozi(-.
je <ioni!a sedanja dežev v parlamentu, je presenetljivo in izvauredno dejstvo. Brez dvoma no bile to v veliki meri volitve zmage.
Vmpak ne samo za eno. temveč za prodajalni, ki bi
zadružni .1-
Dec. 21—18.
Peter Scliultz
V veliki meri je bilo to glasovanje tudi izraz zaupanja v velikega P1*^ lahko se \zdržc\-ali v tako človeka — enega izmed maloštevilnih resnično velikih mož, katere je'	naselbini kakor je tukaj v
proizvedla sedanja vojna.	Pittriburghu. Zakaj bi tujcu in ce-
Program koalicije je bil bistveno Lloyd George z njegovimi na-!'0	dobiček dajali, da si z na-
zori in zmožnostmi. Kiitiki so izjavljali, da predstavlja to slabost ko-	dobičkom palače p^tavlja
alicije ter kazali na določeni program delavske stranke. Ta slabost pa se je izkazala kot — moč.
Niti odpad lord Northeliffa ni mogel oslabiti podpore, katero je iIhI a ti gb*ški narod svojemu vojnemu ministrskemu predsedniku.
Dec. 21—18. Mr. Josip Kramar
$ 10.00 1.00 2.00 5.00 ir».oe
3.00 5.00 5.00 18.10 5.00 38.00 1.00 1.00 2.00 5.00 1.00 5.50 60.00 5.00 4.60 1.00 1.00 5.00 10.00 5.00 1.00 25.00 1.00 11.50 5.13 5.00 5.00 1.00
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS B ALAN T, box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely. Mian. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin; LOUIS COSTELLO, Balida. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. J. V. GRAHEK, 843 K. Ohio St.. NS. Pittsburgh, Pa, !
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽB, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ava 'M', So. Chicago, 111. IVAN VAKOUA, 5126 Natrona Alley, Pittaburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond, Waah. LEONARD SLABODNLK, box 480, Ely, Minn. JOHN RUPNJLK, S. R. box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr. 432-7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., Duluth, Mian. MATT POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, I1L
ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Sta. box 63, Denver. Colo. GREGOR HREŠCAK, 407 - 8th Ave.. Johnstown, Pa. .Tednotino Glasilo; GLAS NARODA. Vri dopisi, tikajoči sc uradnih zadev kakor tndl denarno poiiljatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, v»« pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fra tarnal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-itotisoč dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin in smrtnin je is Izplačala do $1,500.000 (en miljon in pol dolarjev).
Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nhhajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih se ni, priporočamo vstanovitav oovih. Društvo se lahko vstanov: z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila »e je obrniti na glavnega tajnika.
bo upoštevala. Kakorhitro znatno jezik, bomo tudi lahko brani-! li svoje pravice. Ako ceste okrog hiše niso snažne in v ro iu. se lah-!
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
111 N redu. sc lah-j 'j užnim srcem naznanjam vvu ko na .pristojnem mestu pritožimo.! znancem iu i,u'ij;itelje,n i*» širni V slučaju bolezni brez težave naj- j Ameriki, kakor tudi mojelun bra-demo dobrega zdravnika. Naših'Vutonu Podobnik, da mej otrok gotovo ne bomo pustile P"-; vselej zapustil moj soprog ..... iz same brezbrižnosti, kei
zu
m ret i
jim ne znamo preskrbeti zanesljivega zdravnika.
Ženske opravljajo diindanes vsako v r
JERNEJ OBLAK.
!"mvl je v bolnišnici v Pittsbur-ghu. Pa. Holan je l»il 11 tcdiuv iu
rstna dela. kako,- nikdar prt' ; zlomilo nogo nud kolenom, katera je. Tudi me ženske tujih narodnosti hočemo
2 dni. Dne 10. septembra mu je
iiud kolenom, kali se mu jc bila že malo pozdravila;
pomagat i m storiti {M),..m Je 1Uii»;u!!a ^»auska riu. svojo dolžnost. Ce sklenemo. da,|CJltera spreuivnila v pneumoni-se bomo učile spoznavati našo no-j i0. jM.jšla je nei>riČakovana bela vo domovino, nam bo tudi mogoče j ;:Cua ter mu pi utrgala nit življe-pr i pravi ti prijeten dom za može iiijnj;l p,,.viden s sv. zakramenti, je družino ko se vnejo iz vojske. Ce- Hi/uuve-nbra za večno v rj<»spo<lu ro bolj. k<» bo	Pokopali smo ga 4. deceiu-
>e /. veseljem';,ri. .,„ , hn-dih katoliške cerkve
muo smo
nili na.s bodo ilo vidtli. da
zavzele za nove razmere in izbolj šale domače življenje. Potem l><» mo prave Amerikanke.
$263.83i
Skupaj____$440.31
Izdatki:
Dec. 16—18. Za pisalne potrebčine Dec. 17—18. Za poštnino od Dec. 16—21 Dee. 17—1S. Za plačo osobju Dec. 21—iS. Za pisalne potrebščine
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tu/nini
Dopisi
Dawson, N. Mex. j tra. Pa <mo vend tir v^i «»staii pri se ogl.^ani v t,lasu Na-1 življenju.
naznanjam, da nas še ni! Vreme smo imeli dosedai tak j zapustila šiKi^ka inlluenca. Mno-Jlepo kot spoml.idi. Šele danes. 27.
Zopet
roda iu
:ro ljudi je bilo l»o!nih in nekaj d^-einbra. je pričelo snežiti.
jih je tudi nnrrlo. Toda tudi otroci niso zakasneli, kajti pri Tonetu Mila ver s«> dobili eno hčerko. I>t*i Pštvu ( 1\ in Jašetu je gospa Štorklja pustila ]h» enega sina. Tako so se izgube nadomestile. Zdaj ni več mnauo d'*Ia Ln s«r vsakdo lahkt» odi>očije. Pričelo je tudi snežiti.
Pozdravljam rojake in rojaki-nje širom Amerike ter jim želim mečno Novo leto.
Frank Kose mik.
Richfield Spring. N. Y.
Ker ravno moj mož pošilja na-ročnino. sem «c namenila na'pLsati nekaj vrstic.
Letino smo imeli dobro in smo z vsem- zadovoljni.
LHošuje poletje je nas mnogo icrnk pristopilo k Rdečemu Križu. Večkrat priredimo skupno večerjo in kak r-tbavii vtčer, du s tem ve»i denarja napravimo, ker j« toliko sirot rtf »vetu.
Influcnca Ws je tudi do4*ro pre-vse prvega do zadnge-
.at.e-
Ali ne bi bilo bolje, <fa bi ta dobiček sami v svoj žep spravili.' .Mislim, da bi jako dobro došel. I Novo leto jc zopet nastopilo in i s t eni novim leto«i nastfuplruo tudi j n: skujnio in delujmo z roko v ro-ki ter držimo se izreka: "vsi za enega in eden za vse"' in zagotov-j Ijeu je naš napredek in bo+jša bo-
,JoC'n<,st-	Ferd. Petek. Hoboken, New Jersey
vi slovenski naprixlnjaki na lin -, .Jolni Kerče. Hoboken, New Jersey perialu, pa le tako naprej iu bo-: Rafael Hojak. Hoboken. New Jersey dite vzor ostalim slovenskim na- Martin Kuzmek. Hamilton. Mont, si-lbinani v Ameriki.	i Bartol Ycrala. So. Tacoma, Wash %
Vsem slovenskim naselbinam Habjan. | o Širni Ameriki pa priporočam. Amonija Setnikar. koder še nimate zadružne proda- i Anten Pavli, jalne. da isto v.stanovite, ker s tem Janez Podboršek napravite jako dober in koristen Ivana Podboršek napredek.	) Josip Podboršek
K sklepu tega dopisa voščim1 Valentin Pavlic vsem slovenskim rojakom in roja-: Antonija Pavlič i; in jam po širni Ameriki veselo in Katarina Pavlič srečno Novo leto ter največji i Karol Kovič
A. Jerman Frank Pire Antonija Zupane * Terezija Ručiga j Mike. Vavpotič Mary Vavptoič Ivanka Žagar Cecilija Stefančič John J are
$ 90 3J$ 10.00
2.1 Ti
$ 16.84
Prebitek 21. decembra 1918____$432.47
PRISPEVKI ZA JUGOSLAV INT. BUREAU.
V (»selilo bi me ko bi se so ra druga famtt-rb-a oglasila.
Pozdravljam v><e citatelje iu "-i-tateljice tega li^ta ter voščim ve-s«-lo Ln srečno Novo leto.
Fannie Hribar.
Pittsburgh, Pa.
•'^"si za onega, etlen za vse"', tako sc jc že neštetokrat «|>ovdai-jalo in govorilo. I c žalibožc. ko se ta izrek jako malo vjpošteva med j našim slovenskim narodom tukaj'
v Ameriki. Ali veunlar pa moram i	—m_
reči, da se najdejo slovenske na-
selbiue. katere se držijo tega iz- Prvi: — Familijarnost ustvarja reka, ki jim je prinesel jako do- preziranje.
ber in koH^cn u.^jch na narod Drugi: — Tega sicer ne vem, a nem polju.	prične kaka deklica klicati svo-
Priložnost m. jc bila dana dne jegl4 fallU s prvim imelloU). i,ua Frank Grašck 1». decembra t. 1.. ko sem bil po^^.ponavadi svoje namene z njego Josip Tičar vabljen na sejo; katero je imela j vim dmgim iuieuoin.	»van Kuhar
imperiaiska naselbina zaradi za )	* #	Vincene Štempelj
družne prodaj*bie. katero so pred	*	Lovren« Pog^čar
uspeh na narodnem polju.
Ivan Varogn.
1.— 1.— 1.— 5.—
2.7."» 1 — 1.— 1.— 1.— 13." 1 — 1 — 1 — 1.— 50 50 50 30
rečni tciziiaiijani vs"m pri jat oljem ii; zn.in-«..,, i<>s; no . est. -la j«> po kratki in mučni bolezni v boI'dšn:ci na I iessemrr. Pa, ikiiiI lyis ljubi »ei ti brat. s.> prog in oče
MARTIN MAKTINČIC.
I'okojni Martin j»- l»il n-ji-n pi ed • 2" leti v št. .JcrtvjM na Kranj skr.m. kjer zaiptišča svttjo Ijubljc no soprogo in hčerko ter mater, tri brate in tri -est;-.-, v Ameriki pa int'ii" vj»oda , dri'saiu'^a brata. V Aiy<riki je bival v drugič ■"» let od kjer je bil namenjen ]»•• kručani voji.i zup.-t v >vojo Ijaii-Ijeno osvobojeno domovino, a km-ta bob'zen pljučnica mu pret:*-irafa. iiir življenja. Pok«»j»ii ;»■ bil član društva IK lave«- ši. 71 S|)IM.!| in SaiHOt«tojh«*ga dnMva mi JSes-semer. Pa . k: sta mu prin-lihi do-I stoje n jxigreb in položila krasne venec na nje*_r«>v irrob.
Iskrena hvala vsem r»»jakom. ki mu s t t i -i rani v tem težkem času. zlasti gg. Ivan Bratkovičii. Alojziju Hribarju iu Ivan Jevnika: iu zu njih trud iu
na katoliškem pokopališču.
Pokojni je bil doma iz v'«i>i |»u-kova. faia Cerkno na Primorskem, "■'tar .ic l»il 1.; !ct. Tukaj /,apušča. uieiM' /alujočo vdovi» in 7 nepreskrbljenih otrok, najstarši 16 let, n-ijmlajši j»a 2 leti: \ starem kiv-ju :i''UŠ-.1 2 pi.lbrata. liil jc člau društva Slave.-k S\PJ.
Y«'i:i pnton se i.sl;remo iz sira >.ahvaljiijeiii f vso mojo družino \ »..-m, i i -.m uši prisk<-črti na pomoč v ie|t <tr:!Šnih «lneb jm> ;«4jno di jistveuikom. !:i mi prav po
;'l«»v>ko jiomagali vsak p«rsebej, ki-likor je bilo v n jih nioei; zahvali.m ^e vaui. «lruštveuiki. tudi za dar kal-:-ri je bil natuotjeu ranili* mu /a vene« . ker st • mi > tem veliko •>! i]n».nte_di : lavno tlako sc vam vsem skupaj zahvalim, Ui ste me tolažili v tej žahvstui uri in ki ste v tako ol»iliicin številu prcčllll vse tri noči. k<< je bil r.iujki na mrtvaškem odru - hvala tudi vsem skupaj, ki str ga spremili »m po-l;'»|Xi,!išre ter snu ukazali zadnji i-;iv. I.e.pa b'ala tiwli družinam ki <» mi 'iiogale in ok* tolažile namreč družina Pagouova, lložičeva iu Pivkova. Tudi vam iz
2o MiV
Zo
25 25 10,
6. meseci vstanovili, da bi nastopil kot slovenski govornik, kateremu povabilu sem se tudi odav&L Ko sem prišel z vlakom na Impe-
Kako se časi izpreminjajo! Vst princi, kralji, knezi in drogi morajo stopati na prste, da vidijo ameriike dečke. ■_______
Valentin Orehek Alojzij Rupnik
1.— 50 50
J Imperiala -i >sihvalim za -.se kar oiidotniniU., ,„i pomagali in d'»bre!ia storili v tem času., ko je bil ;>okojni na mrtvaškem odru in ki ste ga spremili na pokopal išče. .Š, enkrat re-čem: Lepa hvala vsem skupaj, naj vsakemu posebej Hoj: povrne &to-Pokojnega Martina pripormlam | te rok rat'
I'ragi moj m;prog* iu oče, počiva.: v miru vrfna lu lah"
i.i-s v- -
na«
požrtvovalnost.
Pa.. 24 decembra
Skupaj.... $28.85
blag spomin ConeuNuigh, 1918.
Franc Marttnčič, ž^lujoei brat. V starem kraju živeči: Marija Martinčič, soproga. Alojzija, hčerka. Marija Martinčič, mati. Ivan, Anton, Josip, bratje. 1.— [Anica, Alojzija, Antonija, sestre. - ($1-12—2-1)
naj t i sveti,
;i naj ti ' k j jvo'hxIiui. anieri-iemljica in na v_*seIo svidenja zvezdami1
Žalujoči ostali: Mary Oblak, soprogi. Frank, Aloyaius, Bartholomew,
John in Joe, sinovi Justinie in Catharine, hčerki. (P. O: Box 108.


OIL AS NARODA 31. DEC. 191S
En miljondolarsbi fund
POŠTNI ZRAKOPLOV, KI PREVAŽA POŠTO MED NEW YORKOM IN CHICAGO
Na redni seji I/.vrševalnega odbora S. R. Z. dne 11. decembra je bilo sklenjeno, da se ustanovi en iniljon dolarski sklad za propagando in uresničitev namenov in principov izraženih v tako zvani Cliicaški izjavi Slov. Kepublčauskega Združenja
V ta namen je bi izvoljen poseben finančni odsek obstoječ iz treh članov, namreč br. Terbovea. CJ oditi a in Zavertnika iu našega i pisarniškega upravitelja, z nalogo, da ti možje ukrenejo vse potrebno za kampanjo tega miljondolarskega sklada.
Na tem mestu ni nns namen ua dolgo iti široko razpravljati, zakaj moramo imeti na razpolago najmanj en iniljon dolarjev, ako hočemo priboriti narodu svobodo, popolno neodvisnost in. enakopravnost, ako hočemo varovati naše lepe slovanske primorske pokrajine pred našimi narodnimi sovražniki, ki že segajo po njih. — temveč razložimo naj na kratko, kako se bomo poprijeli tega velikanskega dela. da zberemo skupaj en milijon dolarjev in pokažemo javnosti in vsemu svetu, »la smo pripravljeni žrtvovati naše vse za svobodo naroda iti nase pravice, da bomo šli s tem prostovoljnim narodnim davkom '4over the top" in to v vrlo kratki dobi enega meseca.
En iniljon dolarjev, rojaki je že lepa svota. toda rabili bi deset milijonov, če bi jih imeli. Vse naše dosedanje delo je bilo takorekoč preliminarno. Delali smo podlago za naše zahteve, pripravljali in učili smo narod, ob enem pa tudi kolikor so finance in razmere dopuščale. poučevali razne vladne kroge o naših težnjah, zahtevah iu pravicah, ter jim razlagali kake razmere vladajo v naših krajih.
Glavna naloga pa pride na vrsto sedaj. To bi lahko razdelili na več delov. Eden bi bil propaganda naše stvari med raznimi narodi j eno iihMo, ki ni bilo ouečaščeiio, in svetovno javnostjo, da isto poučimo o resničnih razmerah v Ju- — namreč grob Leva Nikolajevi-poslaviji in primorskih krajih ter tako ovržemo gorostasne laži. ka-jča folstoja. Robert \ aucliez. ki
Zgodovina
Jeruzalema
S eve rova rcJravil,* v 7 rl r/u jeio zdravje v dru/in_.ih.
Blokade, obleganja, zavzetja in u ničen j a, katera je moralo prestati sveto mesto krščanstva.
MAIL AIRPLANE THAT LEAVES NEW YORK TODAY fOR CHICAGO
Grob Tolstoja in ruski mužiki
Y celi Rusiji je najti danes le
tere je med svet razširila naša sovražna in po naših pokrajinah segajoča stranka. — Drugi del bi bil od naroda izvoljena komisija na mirovni konferenci in tretji pa javna agitacijo med ljudstvom v starem kraju, ko bo mir sklenjen, da državljane Jugoslavije poučimo. kakšna forma vlade bi bila za Jugoslovane najboljša in kako naj doseže ne samo naš, ampak vsi balkanski slovanski narodi, popolno svobodo, neodvisnost in enakopravnost.
Ta naloga ni tako majhna, kakor si eden misli na prvi pogled.! Te stvari bodo stale tisočake, milijone Svoboda, prijatelji, je čudna stvar, in mi ameriški Slovenci, ki smo okusili suženjski jarem v sta-i rem kraju in mrvieo svobode tukaj v Ameriki, moremo sedaj po-j kazati, da stno pripravljeni ne samo z enim dolarjem, ampak če trr-
je obiskal ine>to kot poročevalce pariškega L* Illustration", je prinesel s seboj nazaj sporočilo, da kmetje še vedno spoštujejo grob velikega ruskega pesnika in proroka in to kljub vsemu, kar so siorili in zagrešili pod boljševiško vlado. V svojem listu jc priobčil poročevalce nasledi ji živahni popis;
V spremstvu gospe Sukhatin sem prekoračil več velikanskih sa-
ROUTES
ZRAKOPLOVNA POŠTNA ZVEZA V AMERIKI.
ja.
Na grobu ni nikakega spomenika, nikakega križa in tudi ne imena. Dviga be le majhen griček iz one bogate, črne ruske prsti, katero je Tolstoj tako ljubil — in to je mesto, kjer leže zemeljski o-
ba s vsem našim premoženjem, ako je denar tako mogočen, da prt-jd«vnjakovf vsebujocih 3o,000 ja-
dobi za naš narod svobodo, priskočiti na pomoč in da ne bomo od- , an* ,J,h ** , Pa„S° \ prCt.e
jenjali tako dolgo, dokler se ne uresničijo želje našega naroda in na- J.lcm U'Ul	kmetje.
čela predsednika Wilsons, ko je izjavil, da noben narod, pa naj bo!, ° P« «'«1 pnsel v gozd. v ka-r 4 1 -t	1 1	1	• . - ,	tereni lezi pokopan Tolstoj. Gospa
se tako majhen 111 slab ne sme biti vee zajem v igri, temveč da vsa* L. , , - - -	, , , -
____ i	.. , . .	,	.	"	'Sukhatin mi je povedala, da je
uarod sam odločuje kako vlado si voli.	,„ ,	, -. - .	V -
....... 4 .	,, . . - t , - lolst°J rad prihajal v ta gozd, iu
Cehi. ki nimajo rešiti takega problema, kakor mi Jugoslovan-, Ja je do,„Q razm:g|ja, ]H)d dreve-
no v enem dnevu nabrali en 111 četrt milijona dolarjev; Slovaki, ka- s; y SVojem dnevniku je dal i-
terih je komaj pešč^i tukaj v Ameriki, so se zavzeli, da naberejo raza željif da ga pokopljejo tatu
en iniljon dolarjev — iu mi Slovenci, katerih nas je tukaj dvakrat sredi brez in javorov.
toliko kot Slovakov, naj bi ne zbrali v enem mesecu ENEGA MT- 1. -	,	....
ITTnv. ,	, ..	.	. c., .	Priprosta lesena ograja obdaja
LIJONA ? o bt bila za nas sramota, znatne,pe, da Slovenci v re- Ies in „a posamwilih remljih 1e
anici se nismo dovolj civilizirani, da bi se mogli sami vladati, kakor jc je vre/a]lih mi usoče iinen to trdijo Lahu	imcn roularjev ki so pri-H b
J'" narodni davek S" R" Z ™ ^obodno J"ug9slavijo velikih razdalj k grobu mojstra MORA presegati določen osvoto. Slovenci, brez vsake izjeme, mora- in ki s0 v številnih sluč-ajih napi-jo iti "over the top m pokazati vsemu svetu, da je naš mal narod, saji zadllji puzdrav aia naslov o ki bo tvoril avtonomen del svobodne Jugoslavije, ne samo navda- ne,pa. ki leži tam Sen za narodno svobodo, ampak da je pripravljen tudi žrtvovati vs? v dosego tega ideala, da je zmožen vladati samega sebe.
Zato, rojaki, navdušenje mora biti povsod. Mlačnost bo naše pogubljenje, mlačnost nam bo u kopala suženjske verige, katerih v lic rešimo tako z lepa.
Rojaki, prodno gremo naprej s svojim načrtom, naj povdai i-mo. da tukaj ne bo nobenega grafta. da ne gre za mehke stolčke in statiki velikega pisatelja Grob ie mastne službe, temveč da je finančni odsek vse tako uredil, da bo poMlt z vejami iu skoro ne mine narod imel jasen račun za vsak darovan cent. O tem vam bomo raz- dan, da bi kak učenec ne prinesel ložili vse po možnosti po časopisih in v pismih.	,la grob sveže cvetje. Včeraj je
V vsaki slovenski naselbini, kjer je kako slovensko društvo, bo- položil nekdo na veje rdeče velimo poslali 11a enega ali drugega društvenega odbornika vse potr*- konočno jajce in poleg nje<'a kot bno za nabiranje narodnega davka- Rojak, ki bo prejel te stvari, «'e izrazit in priprost izraz kmetov z
misli, da je nezmožen za ta posel, naj vrne vse stvari nazaj, da se ta- Jasne Poljane. _ kos posvečene-
ko v uradu S. R. Z. za bi leži na registru poslanih nabiralnih pol. da ga kruha, namenjen za odrešenje je bila dotična pola vrnjena. To je imperativno, kajti vsak, ki bo izobčenca.
prejel polo za nabiranje narodnega davka in jo ne bo vrnil ob dolo- — Globoki mir razsežnih ruskih čenem času. bo njegovo ime in naslov skupno s številko pole priob- planjav, ki nas je obdajal z vseh ceno v posebni spominski knjigi. Taka priobeitev seveda lic bo za strani, je polnil naše duše z nepo dotičnega nobena čast v zgodovini slovenskega naroda.	pisno nežnostjo. Kako daleč se jc
Vsak nabiralec bo obenem prejel vse potrebne instrukeije. Imel čutil človek v onem zavičaju od bo jtabiralno polo, 11a katero se bo vsak darovalec lastoročno pod- stranjenega od sveta! Preko Ev psal ali podkrižal in sam zapisal svoto. katero daruje. Vsaka pola rope se je razširil glas. da so kmc ima svojo številko, katera je registrirana v uradu S. R. Z. Nabiralec 'jt* onečastili grob Tolstoja, a ta bo imel poleg tega tudi knjižico s potrdili, in vsakemu darovalcu poročila so bila brez vsake podla-bo moral dati tako potrdilo, na katero nabiralec zapiše ime daroval- !?c- Pa kaj se sploh more uničit:> ca, svoto in številko pole in to potem potrdi s svojim lastoročnim na tem mestu, kamor prihajajo) Mladi kmetje s0 se hoteli izue podpisom, na kar potrdilo izroči darovalcu. Ime darovalca in svoto njegovi učenci še vedno ter pokle-ibiti vsake obveznosti napram svo-pa zapiše tudi v svojo beležnico, ki tvori duplikat potrdila	^ajo na gola tla, pod katerim spi | jim prejšiiim gospodarjem ter st
Vsak rojak ali rojakinja ali kdorkoli, ki daruje en -dolar ali večno spanje veliki ljubitelj pri že pripravili, da razdcle lastnine vee, dobi izkazilo, katero obesi 11a okno, kakor smo to delali pri po- prostih?
sojilil vlade Zdmženih držav. Poleg teh izkaznic, ki se obesijo n t Obrnili smo svoje korake nazaj okna pa dobi vsak darovalec še poseben znak in sicer bodo tiznaki jProtl *Jasni Poljani, domu Tolsto trojni, namreč: Vsak
venske barve z napisom K. Jugoslavija ; kdor daruje
do $10 dobi znak slovenske barve 7. napisom "S. R. Z. Jugoslavija". I vsakovrstne rezbe, izdelane od ki bo imel eno zvezdo; kdor daruje *10 do *!>:> dobi tak znak, ki bo j Tolstoja samega. V tej hiši je bil
imel dve zvezdi in listi, ki daruje do $.">0 pa dobi znak s tremi)	l	* " ~
zvezdami. — Bo pa veliko rojakov, ki bodo darovali $50 in več. V i al' ako darovana svota prišla v prave roke ali ne. Izvirne pole s posebno priznanje za njihovo požrtvovalnost bodo dobili vse te Podpisi, pa bomo dali vezati v posebno knjigo, katero bo S. R. Z. stvari, tO jr izkazuieo. znak s tremi zvezdami, in poleg tega pa tudi P°slal*> v vladni arhiv v Ljubljano za trajen spomin na požrtvoval krasno izdelano DIPLOMO, katero bodo lastoročno podpisali izvr- nost ameriških Slovencev, ko je našemu narodu brla ura enajst, ko sevalni odborniki S. R. A. in na kateri bo pritisnjen pečat organi- smo mi iz raznih vzrokov pognani iz zasužnjene Slovenije v oddalje-
ne kraje, ločeni od njih, napeli vse svoje moči, da priborimo naše-
Rojaki in rojakinje, en miljon je precej velika svota. toda svo- mn liar<>du stoletja zaželjeno svobodo, boda jo pa še veliko vee vredna, zato upamo, da se ne boste skušali	Misel vsakega rojaka in rojakinje naj bo sedaj : Proč z vsako
"odrezati" z enim kvodrom ali enim dolarjem, temveč, da bo vsak,strankarijo. proč z narodnim razdorom, proč z vsakim predsodkom! prispeval kar največ more dati.	Kdor hoče svojemu narodu, svojim bratom in sestram in sorodni-
Zaključek te kampanje bo na svečnieo. dne 2. februarja, o pol- kom in svojim in njihovim potomcem dobro, tisti ne bo sedaj mislil noči. Nabiralci bodo morali vrniti vse nabiralne pole najzadnje dne na nobeno drugo stvar, kakor samo to: Koliko največ bom mogel "JV februarja	dati, ko pride nabiralec s polo v roki po prostovoljni narodni davek
Sedaj pa še nekaj. — Za vsa slovenska društva, ( izvzete bodo le Za svobodno Jugoslavijo!	, . .	. -
lokalne organizacije S. R. Z.) imamo izdelan drug program. Naše Ta »*™dni davek bo smel nabirati vsak, ki bo imel nabiAlno nabiralce svarimo, da od društev za sedaj ne sprejmejo nobenega Pol°' želeIi bi Pa' da se ^sijo ™ ^ marljivi rojkat. ki hočejo dam, želimo pa namigniti le toliko, da bomo potrkali tudi na dobro- Poma?ati V tej kamPauJl ln nabirati darove ter nam nemudo-dušnost naših slovenskih društev, otl katerih nartxl pričakuje, da bn raa	,mc in nataQ£*e11 naslov» da jim pošljemo vse Po-
vsako darovalo/v ta namen najmanj $100. Zato bi priporočali dru->in. ki bodo imela svoje seje v začetku meseca, da" se o tem. na
pisatelj rojen ter preživel v nje skoro celo svoje življenje.
V prvem nadstropju, v veliki knjižnici, ki vsebuje več kot 1" lisoč zvezkov ter polni več sob sem se sestal z grofico Tolstoj, >e drčo pred pisalnim strojem, na katerem j«' kopirala pisma svoje ga moža na eno izmed hčera. Da siravno stara več kot 74 let. j« grofira še vedno delavna iu živahna. Celo njeno življenje je bilo posvečeno možu. Bila je ^tar;', le sedemnajst let. ko jo je vprašal Tolstoj za roko. potem ko je pisal nekentu prijatelju. — Preje bi s pognal krogljo skozi glavo kot p:1 se odpovedal njej. od katere pričakujem vso srečo v svojem živi je uju. — Po njegovi smrti se je š< nadalje pečala z njegovimi del" ter objavila številno skic. katerih ni dal on sam na svetlo.
Onega dne je nosila grofica mo ilro obleko, ki je bila zeio pripro "ta. a kljub teuiu okusna, z belim ovratnikom. Njeni la-sje koma. pričeli postajati »ivi. Ona je ma ti trinajstih otrok, kojih eden j< ravnokar prišel domov i/, vojne potem ko je služil kot častnik na kavkaški fronti.
Grofira Tolstoj govori franeosk na presenetljivo dober način. Spremila me je v privatno sobo Tolstoja ter sedla za njegovo pi saliio mizo. > katere se ni premaknilo nobene stvari od one usode-polue noči naprej, ko je mojstei zbežal s svojega doma ter umri par ur pozneje.
— Mislim, da srni umrla z njim — mi je rekla. — Umrl je pred osmimi leti, a jaz sem še vedno tam....
Jasnaja Poljana, štiri leta pozneje
uaro\aier se poseoen zinih in sircr oouo iiznaKij«; — * ........ *
ik rojak, ki daruje en dolar do $.">, dobi znak slo- 1er kmalu prišli do velike bele usom "S. R. Z. Jugoslavijakdor daruje od $olhi5e- na koJe verandi je videti
pokojnega grofa Leva Nikolaje viča Tolstoja, kajti slično so sto rili z vsemi drugimi posestvi v bli zini. Stari kmetje pa so protesti rali proti temu ter zmagali. V na menu, da dajo svoji odločitvi oti eijelen značaj, se je oglasil župan
Jeruzalem v času Davida — krog 1000 pred Kr.
Plcuenje svetišča in mesta od strani Sošenka — krog 930 pred Kr. —
Zavzetje o»l strani Jozue — krog 7110 pred Kr.
Obleganje od strani Senaheriba,
—	701 pred Kr. Obleganje od strani Nebukad
nezarja — oi*7 pred Kr.
Plenjenje od strani Perzijcev
—	350 pred Kr. L'nicenje potom Ptolomeja So
ta rja — 320 pred Kr.
Obleganje od strani Antijoha Epifanesa III. — VJS pred Kr.
Zavzetje od strani Jazona — 170 pred Kr.
Po rušenje od strani Antijoli« Epifanesa. — 169 pred Kr.
Obleganje Akre in templja — 163—62 pred Kr.
Obleganje in porušenjc zido^ »od strani Antioha VII. — 131 pid Kr. —
Neuspešno obleganje od stran Nabatejcev — ti5 pred Kr.
Obleganje, zavzetje iu uničenje od strani Pompeja — 63 pred Kr Oplenenje templja od lvrasa _ __54 pred Kr.
pri grofici Tolstoj ter ji rekel, da Zavzetje mesta od strani Par bo prišlo popoldne zastopstvo kmej*0^— ^^ Pr^d Kr. lov let* pri eglo pri grobu svoje
ga velikega prijatelja, da bodo *!ra,li Heroda iu Sozija — 37 prei kmetje /a večno rešpektirali Jas no Poljano.
Drug zii drugim, po stezi, ki vo li skozi gozd. mimo brez. javorov In hrastov, kjer se poigrava spo mladansko solnec skozi vejevje, so prihajali kmetje k grobu. Žen-ske in njih hčere v nedeljskih o-blckah s»» ».lajale malo veselejše lice sicer temnemu ozadju. Mož-ki bili v>i oblečeni v svoje kožuhe. Nekateri so bili mladi, do-■iin so nosili dolge brade, ki so lajale dostojanstven izraz z licem. posejanim s tisoč gubami.
Med njimi je bil tudi majhen in sta i- človek. z belo brado, ki se j. -iinati;il za enega izmed intimnih prijateljev Tolstoja.
—	Naučil me je čitati. — mi je 'aupal. — in jajr sem ga naučil »rati in kositi. Pila Sva tudi sku Pf.i čaj. To so bili veliki dnevi! Lev Nikolajevi," je bil velik člo-
vrk. zelo velik človek. Kljnb te- fa Hakima — 1010 po Kr mu — m pri tenj je poredno j>o-mežikuil z enim očesom. -bi! vedno dober kosec!
Boljševiški vojaki, ki straž i j< posestvo, so bili tudi 1am ter im ponirali vsem s svoj "mi uniforma mi. kojih gumbi še vedno kažejo 11^7 J)0 Kr. carskega orla.
—	Po par besedah, katere je iz govoril župan proti grofici, so sc vrgli kmetje naenkrat 11a tla tei, pričeli peti z zategnjenimi glas: neko žalostinko. To je bil zadnji pozdrav kmetov, ki jc zvenel src-, di gozdne tišine nalik rekvijemu
Kašelj
je vsakdanji gost skoro po rsth hi-iah; nihče ni nepnjatelj t*ga nadležnega gosta; in vendar se tako rad in nepričakovano pojavi in ostaja rad dalje časa pri hiši. Odienite ga s kakim dobrim zdravilorr. pred-no se ne ukoreni v vašem telesu. Vzemite splošno znano zdravilo zoper kaielj in to je:
Obleganje iu delno porušen je o. rani ]
! Kr. _
Ustaja in kaznovanje Flora . . 65 po Kr.
Neuspešno obleganje od stran Gesta Gala — 66 po Kr.
Veliko obleganje in uničenje od strani Tita — 70 po Kr.
Zavzetje mesta od Židov po« vodstvom Bar Kohcbe — 131 p« Kr. —
Zavzetje iu uničenje mesta o« strani Hadrijana — 132 po Kr.
Zavzetje in uplenjen je od stran Perzijcev — 614 po Kr.
Zopetno zavzetje od strani lie raklija — 628 po Kr.
Zavzetje od strani kalifa Omar ja — 637 po Kr.
Zavzetje od strani moslimskih ustašev — 84-j po Kr.
Uničenje krščanskih poslopij \ Jeruzalemu — !>37 po Kr.
Zavzetje mesta potom dinastij« Fatimidov — 969 l>o Kr.
Po rušenje mesta o« l strani kali {
gevera's
Balsam for Lungs
(Severov Balzam za pljuča), ki je že od leta 1881 uspešno odpravljal kašelj, prehlad, hripavosl bronhitis in influenco. Otroci in odrasli ga imajo radi. To zdravilo deluje hitro in uspešno in naj bi se imel^ isto pri vsaki hiši, ah družin:. Dobite gk pr: vašem lekarnarju. 25 in 60c.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
CIVILIZACIJSKO DELO V SAHARI.
— Pirenej ni več! — jc rekel teki veliki Francoz. Kmalu pa bo nogoče tudi reči. da 111 nobenih njščav več. katere bi bilo treba »rrmagati. Izdelalo m- je že d\ t lačrta. ki bosta, prestavljena v Icjstvo, izpremenila brez dvoma šaharo v zemeljski raj.
(■lavni namen velikanskega že-ezniškega načrta, da se /veže na •ni strani Gibraltar in Tanger z Dakar-em. na zapadni obali Afrike in Alžir z Amgid iu Timbukt« ie turistov pod osebnim vodstvom Mr. i'«»«>ka. Ti dve železnici bosta spajali London, Pari/ in Madrid , iižiio Afriko. Gibraltar Dakar železniška črta pa bo jiomenila •krajšanje poti i/ Evrope v Juz 10 Ameriko.
Dosti se je že pihalo glede važ-iosti Dakar železniške proge s tr Xovksega stališča. Malo pa se je »oročalo dosedaj o bolj iztočnem lačrtu. dasiravno j«- slednji v štr-vilnem oziru veliko večjega pometa kot prvi. Oiltam bo sla pot s parnikom v Alžir ali Phillipeville. Potnik bo stopil v enem teb mest ^ vlak ter dospel v treh dneh v Timbuktu.
Železniška proga iz Phillipevil e v Timbuktu ne predstavlja več meglenih sanj. Tristo milj te zc 'ezni.ške proge je zgrajenih že sedaj. Preko Konstantine teče /.<■-ezniska proga mimo El-Kautara lo Tougourt. V t'-kn dveh let bo mogoče potovati po i-ti železnici lo 1'argla in do misterijoznega J Amgida.
pa m
Zavzetje mesta od strani Tur j kov — 107"» po Kr.
Obleganje, zavzetje in inasakri ranje pod Godfredom Bujouskin — 1099 po Kr.	t
Zavzetje od strani Saladiua —
Spomin na dobra dejanja onega ki s-1 je odpovedal luksurijoznc-inu življenju v namenu, da bo bližje pri prost emu narodu in na nje govo veliko ljubezen do zatiranih in ponižnih, je izvojeval oni dan zmago nad sveti sovraštva iu na silja.
Porušen je zidov — 1219 po Kr
Zavzetje od strani Emirja i> Keraka — 1229 po Kr.
Oplenjenje mesta od strani A rabcev — 1480 po Kr.
Zavzetje od strani Turkov — 1547 po Kr.
Bombardiranje od strani Tui kov — 1825.
Zavzetje od strani Ibrahim pa še iz Egipta — 1831 po Kr.
Zopetno zavzetje od strani Tur kov — 1841 po Kr.
Oproščen jc Jeruzalema od strani angleškega generala Allenby-a dne 10. decembra lefa 1917.
Zastopstvo na mirovnem kongresu
Pariz, Francija, 28. decembra V političnih krogih se domneva da bodo takoj po Novem letu po slaii še ostali narodi svoje delega te v Pariz. Do zdaj so v polnem; številu zastopani samo še ameri ški delegati.
Iz starega kraja
Težka usoda vpokojenega stotni ka Kaznačiča.
Dalmatinski rojak vpokojeni stotnik Anton Kaznačič je žive* pred vojno v Gorici, kjer je inirl bogato biblioteko, razne dragoee
ne ne
Sveti večer v Berlinu.
Pariz, Fraiu-ija. "2M. deeembra. NVmški urad za propagando p'» .•oča. da je bilo v pouličnih bojih ua Sveti večer ubitih 76 oseb. Na padajoče čete i/gubiic ."»G mr-* vili ; mornarji so izgubili r, svo jih mož. policaji p«». ki so bili rin •t rani mornarjev. ."> mož. Omenjeni urad tudi pravi, da je bila zelo poškodovana cesarska palača, na katero je bilo oddanih nad HM.' -t relov.
Wilson bo šel v Genovo.
Najglavnejše točke, ki pridejo ue mete in mile sporni, a razpravljanje na konferenci SVOJ ^ubroVn,k Biblioteka j
Milan, Italija, 29. decembra. Genovski 1 i—ti poročajo, da ,i» predsednik Wilson izrazil ž*djo la tekom svojega bivanja v Ita !iji obišče tudi v Genovi hišo. kjet i'* bil rojen Krištof Kolumb. Ka\ I no tako bo obiskal tu ii grob Maz /.inija, katerega smatra za velike j ga predhodnika svojih idej.
"Bela kuga" razsaja predvsem med delavskim narodom. Ali je more podedovati otrok po svoji materi? — Odgovor nato najdete v SLOVENSKO -- AMERIŠKEM KOLEDARJU za leto 1919.
je po
vojne, stotnik Kazna begunstvu. — Pred
so že pripravljene. Svoje delegate Sta'a žr,.Cv bo poslalo 29 držav, ki so napo- f'4' V- Žm v - , -vedale vojno; toda so tudi tako !kratklm Je n,0ral v LJ«wJa,,» A ki so vsled vojne tako zainteresi deželno boIn,5n,eo' kJf>r -ie okul,s1 rane, da bodo tudi poslale svoj, dr" Botteri	Kazna
dele 100
trebne instrukeije in stvari.
Za nadaijua pojasnila in drugo pišite na Antona Trbovea. taj-
sejah kaj pogovore in razpravljajo.
'nika S. R. Z.
Takoj ko prejmejo vse pole vrnjene, bo eksekutiva S- R. Z. da-1 liti posebno spominsko knjigo, v kateri bo uatisnjeno ime darovalca, svota, ime vsakega društva in imena k društvti »padajočih članov in znesek, kakor tudi številke, pol in imena rojakov, kateri niso vrnili teb pol. Na ta način se bo lahko vsak prepri-
ROJAJCI. NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLO VERSKI DNEVNIK V ZDS. DRŽAVAH
rate. Kongres bo sestajal "iz clCu °l>era,'ijo ,Ia 0t"cs,,• r,,ic
kakor da bi bila operacija že pre
pozna. G. Kaznačič je pred let
izgubil že eno oko. V bolnišnici
se nahaja žnjim tudi njegov^ .>/0
proga.
Velikodušen dar Hrvatskega gledališča slovenskemu Narodnemu gledališču.
Ljubljanski župan dr. Ivan Tav-. ^ I	čar je prejel od intendanta kra-
Francija, 28. decembra ; 1 j e ves k e ga zemaljskega kazalista Občinski svet je naprosil vlado j v Zagrebu nar. zastopnika g. Gvi-da bi storila vse potrebno, da seldona Hreljanoviča sledeče pismo:
lo 120 delegatov. Velike sile kot so Združene države. Anglija Francija iu Italija so imenoval« po 5 delegatov. Druge države pa bodo poslale po 4 v sorazmerju f svojo velikostjo.
Razstava v Parizu.
priredi v Parizu 1919—1920 med zavezniške kolonijalna razstava v Parizu.
m i-%
..iliillii-L
Veleučeni gospod
Dr. Ivan Tavčar,' župan
v Ljubljani. 1
Cast mi je javiti, da se je tu priredila 1."». maja predstava ' Nočna Karlštajuu', katere čisti prebitek je namenila uprava kralj, br vatskega gledališča v Zagrebu ^ ; kot doprinos dati v korist gradnje slovenskega gledališča v Ljub ljani.
Dohodki od te predstave so znašali 4084 K 60 vin., stroški 11.» kron. tako da je ostalo čistega 3969 K 60 vin., katera svota je/ nakazan« Vašemu blagorodju vr izplačitev pri podružnici Jadran ske banke v Ljubljani polom P ve hrvatske hranilnice.
Vsled tega prosimo Vaše/" gorodje. da izroči to svoto njeni s vrh i. a v svrho pre/^ naših računov poslati 11 dilo o prejeti svoti. ^ Intendant: Hi
/

OLAS NARODA. 31 DEC.. 1913
SLOV. DELAVSKA i		^ PODPOR. ZVEZA
		
Ustanovljena dne 10. av- *		Inkorporirana 22. aprila
6 usta 190S.		1909 v državi Penna.
SEDEŽ:	JOHNSTOWN, PA.	
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PBOSTOR, 1098 Norwood Rd.f Cleveland, Ohio. Podpredsednik: JOSIP ZOItKO, R. F. D. 2, Box 113, West Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK. 634 Main St., Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČlC, 634 Msin St., Johnstown, Pa.
Pom. tajnik: AM>KKJ VIDRlO, «34 Maiu St.. Johnstown, P*. Blagajnik: JOSIP ŽELE, «502 st. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pum. blagajnik: ANTON HOČEVAR, u. F. D. Box '-"J, Bridgeport, OjllOL
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nad»»r. odbora: JOSIP PETERNEU Box 05. Willoek, Pa.
1.	a#<la..ruik: NIKOLAJ ToVŠE, 1128 l'ubyun St.. City View. Ni\ Pitts-
burgh. Pa.
2.	nadzornik: IVAN OROSELJ, 886 E. 137th 8t^ Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kan s.
1.	porotnik: FRANC, TKIK>Pf"IČ. R 1. Bononza. Ark.
2.	iiurotuik: JOSIP GOLOB. 1U16 So. 14th St.. Springfield, IIL
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. CHAHKK. K. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
Glavni urad: 634 Main St., Johnstown, Pa.
URADNO GLASILO:
"UI.AS AAliOUA". 82 Cortlandt Street, New York City.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki ao nljudno proSenl, pošiljati rac dopi«e naravnat na g Ui v nega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se i^lje edino i*otom Postnih, Ex[»resnih. Ali Bančnih denarnih nnkazni«-, nikakor na no potom privatnih čekov. Nakaznice naj ae naslavljajo: Blai Novak, Title Trust A guarantee Co. in tako naslov-Ijeue |*j*iljajo z nieaevnun poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo drufttvenl tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to m-uimlouia uaznauijo uradu glavnega tajnika, tla se v prihodnje i«>pravL
•fcriiiotam in Zvezani; koliko smrt-nin so plačale in kolike bohifeke podpore. Ja, ako človek vse to zašli duje, se ne bo jezil, če je povišan usesmeiit v bolniški sklati, ker drugače-spit h ne more biti. Ker član: so vzeli d« nar 'oziroma bo-'•"<ii iz bolniškega sklada, tudi č!.:;ii moramo plačati
Pre]»ovedaiio je bilo sprejemali člane pri SDl'Z. < d 2C. oktobra pa do 1. januarja. Po prvem januarju je pa zopet dovoljeno. Zatorej, rojaki, kateri nist ? še pri nobenem dru-tvu. sedaj vam je zopet dana prilika, da se zavarujete, ker v slučaju nesreče vam bo v veliko tolažim. Ravno tako imajo tudi ! starimi, ki so že pri SDPZ.. lepo piiiiko za svrj« otroke, da jiii dajo v dru-tvo. ker stroški so majhni tf.lažba pa velika v slučaju I smrti. In ravno tako za ženske. Torej ne otllavajte, kakor že i::ar-sikateri, da ne bo prepozno.
Ker sem ravno pri društveni stvari, omenim šc odbornike za! drut-tivo Dobri Bratje št. ki so za leti* F>1!» izvoljeni na redni seji due 1. decembra: predsednikom Vi"tor Sal ar, tajnikom Martin Koss iu blagajnikom Frank J Vorko.
Naznanim torej oddaljenim čla-rtom. da rinlno pošiljajo svoj ases-• meni tajnikn, ker s tem prihranijo mnogo dela, društvo pa .Vbva-v u je j o stroškov. Zntorej je v<xiuo boljše, da ima član denarja pri
tajniku za en mestec naprej, ko! pa da je suspendiran. Ravno tako tudi člane v bližini opominjam vdt ležujte se minili mesečnih sej ker kolikor več članstva je na se ji. tem lažje sc ukrepajo ^ t vari *» dobrobit društva. Zatorej dolnjim; skupno in napredek nam bo zagotovljeni.
Vreme smo imeli toplo eelo jesen - dežja pa kolikor smo jra imeti premalo pffTeti. da bi bila letina boljša, g-i je padlo pa to jesen toliko preveč. Snoga smo pa dobili ravno za Rožič toliko, da vemo. da bo letos zopet bel. kakor ponavadi.
Kar se pa tiče delavskih razmer. so pa bile po voljne do zdaj, za naprej pa ne veni ker ta pre mogova družba ponavadi dela pozimi bolj poč~isi. kakor poleti.
Zatorej pa zimski clnevi in ve Čeri bedo cltvl-iri, naročnina mi bo pa potekla z 31. decembrom, da bomo lahko brali /.anrrnive stvari iz stare kakoi tudi i/ nove domovine. pošljem naročnino zopet za "no leto ."jot.oO. ker je še pred novim letom, -li prihranim ."»Or, k«-i po novem letu stane list Olivs Na-1 rt »d a 1*4.00 za celo leto.
Želim srečno in veselo Novo le- j to uredništvu in upravništvu (Has Naroda, kakor tudi vsem rojakom in rojakinjam tukaj iu«on-stran oceana.
Martin Koss. R. F. P. 2. Rox F, I'.rid-repo? t. O
NAZNANILO.
IZ URADA PREDSEDNIKA SLOVANSKE DELAVSKE PODPORNE ZVEZE.
Polejj gospode pri '(ila.s Naroda' je,jrotovo tudi del članstva ra-j doveden o izidu splošnega glasovanja o glasilu organizacije.
Tem potoni dajem na znanje, da sem se odločil prepustiti vsu zadevo glavnemu nadzornemu in skupnemu glavnemu odboru (ker mi
Statistika smrtnih slučaje\ biv- organizacij, ;;i se že prereka glede je dovolj preilbacivanja iliktatorstva.)
iu\ par-
iiikul in moram k.itv.i-ali euak
še svetovne vojue jc bila ž krat provizoričiui poročam: iu ni'« ra vsakeiga človeka prct'-esti. ki jo jc rit al.
Ravno tako je bilo že uradu« poročano število sniituih -lučajev ki jiii je naredila ;panska epi de mija samo v Združ. državah.
Bolezen, katera Šc vedno raz<%a-! ja po naših državah, je hud uda-1 n izuči jah. oi aViui. < rec za vse p<Hl}>ornc organizacije J nja vri'deu človek' morebili bo tudi katera podp<trn 11 Natančno poročilo organizacijo organizacija skoraj gotovo pml-; V'!.»vau-k • Delavske !»odporu leuia v<leil »"M.'iij- bole/ni. upam j Zv-/.e !»o pri,,K,"eno o vseli smrt-pa. da nobena slovenskih.	iuh s-lučajih. kar jih je imela or-
Naša orirnnizaeija SDPZ. »«>1 «_»sini7Ji*.ii.i v;i.i Miašansko pri/atleta hi bati bi
Vsi nestrpni elementi naj sc blagovolijo začasno prevladovati, j članstvo < malim asesmentom n » V*H za»leva bo le prišla v javnost takoj po reviziji in seji glavnega I me.ee j».i misli, d i to zadostuje odbora, katera se vrši meseca januarja 1919.
<a ves ,"as Malo upogied i je po-» Samo ob sebi umevno je, da ostane pri starem do naznanila o i treba, vsa i odrastliui. ko še otro- '"devi.
S sobratskim pozdravom
r.". Ka i i ali U o < lopo ves. ozmun;: s,-"c sam r;*z'.:me. torej za vse take iii enake člane, kdor ne razume s.-danjih katastrof uri naših
Blaž Novak, tajnik.
le
orga ižalova-
UPRAŠANJE UREDNIŠTVA.
bih
o bj n«* bila holc.en i^ekoli-ko pojenjali da bi še naši ne I * i 1 •pretil polom. Kot zasledujem s,., daj. se je organizaciji obrnil.i na boljše iu upam. da bomo v nekaj mesecih pokrili vo» deficit ki je nastal zadnje čase. Poseči bomo
.......... 'nies.-i-i-Y ' veiiiiimi na- c z-n Ko>ua ciane »»jišili organua- \T • m	^	•	« lav« M
iryci'rt»Vojni požar m obličje Evrope
več mesreev ' velikimi na-
liauizaeija zadnje	m iz :>tih
poit»čd -iuj članstvo preštudira i«re- 'a organizacijo iu lahko p tem	sodi. čemu tako viso-
ke naklade.
Torej kot sc /a '>i:o leto l«»lš k;y ue^rivno za nas prvič j,- divjaki še strašna vojna drugič j>a je tako ^tntsansko bo / -n kobila člane	orjraniza
Na svoj«« nljudno in točno vprašanje smo dobili iz glavnega n rada neuljuden hi netočen odgovor-
Ki*r še vedno nismo na jasnenu vprašujemo še tole:
—	Ali se je glasovanje glede glasila že vrSilo ali se še ni vršilo?
—	Ali se bo vršila meseca januarja revizija vposlanih glasov? Ker je Glas Naroda pošteno in trdno podjetje ima navado delali
račune za leto naprej in vsledtcga bi rad izvedel, če bo imel tudi prihodnje leto čast biti glasilo SDPZ. ali če bodo oglaševali v prihodnjem ...... 'uplivnejši"' in boljši listi".
edaj razvidi je letu SDPZ. drugi Da ali — ne?
1. liani ke«ra ne
strnfa prišla meti naše s|..\. »vke j nihanje iu ravno tako naj bo leto organizacije, bi pa marsikatera	srečno za delavstvo celega
morala prciu bati - jHtslovanjem.: >#eta.
p.i upanje, da s.- kftj ena-J Želim >»0čno Novo |«-4o vsem :nc privo lili. najs4bo člancnn iu članicam naše dične or-naši ali pa kateri drugi slov. or-, jranizaei je. ganizaeiji.	I Seb-rtsko
Opazujem |»a čUnstvo razr.ih
Piše: Frank H. Simonds.
iis pozdravlja John Prostor.
V številnih člankih izza nemške predaje sem razpravljal o bodoči mirovni konferenci, posebno z ozirom na bolj splošna vprašanja. katera je treba rešiti in na nevarnosti, katere je treba premagati pri postopanju s prineipiji. V sedanjem članku hočem opisati ! gotove razvoje, ki so sledili prenehanju sovražnosti ter so v jroto-vein oziru zmanjšali, v drugem pa povečali praktične probleme, s katerimi se bo morala pečati konferenca v Versailles. Tj problemi so sledili v takozvani srednji Evropi postanku precej mogočnih narodov.
----Rent ley vilie, Pa. štiri dni»a stanovanja, i/ katerih j Dokler ni služil poraz Bulgarskc za prvi znak rušenja celega
Smrt je nobrala našega brala so	bl.-^i $401 '<) Nato poslopja, zgrajenega ml nemškega orožja, s«' je raztezala preko Ev-j
Franka .Irrnv^eka l»tl je pet dni "M ,,U!i »"'-»«»«" kam, da ni pojrope. od Baltika pa do črnega in Egejske-a morja masa ozemlja, bolan zaradi španske iuriiicm-e n "I,h "" dolui. ue sluha. Pa za %-sc kateremu je vla«lalo nemško orožje, ki je predstavljalo enoto in ki
D
opisi
je 1 I. novfinlira ooii-l. Pokojni j« bival 1ti milj oddaljen '»d naš^g.i društva, vunlai pa je [»ogreli naše ilruštvo oskrbHo. Pokopali smo ga kakor brata. Bil jc stari član društva Slovence ^t. SO sl)i»Z. v Fekhardt Mine. Md. K nam je prišel pred dvema mesecema s prestopnim listu. i. Od tu se je preselil v Brownsville. Pa. Tam je bil komaj en mesec, pa že ga je pograbila smrt. Bil je jako dober član naprednega mišljenja. Znam mi pa ni. koliko časa jc živil v .Aimriki. Kakor sem slišal, ni
■ »■i ne in hilo toliko, samo da bi mi ne bili odnesli ;Lsenineiita društva S!(tvensi«*i-hrv.-iiki Bratje rt III S|>!*Z V tleeenilMu sem jaz prevzel denar, ker je bil blagajnik bolan se ni mogel vdeležiti veje. \'zct mi je bil tntli med rojaki kolektirani denar v ane.-ku kateri ziu^ek sem imel poslati -Jugoslav I n foiniat Bureau v
je obst ajalo iz Nemčije. Avstro-Ogrske, Bulgai'ske, Turčije iu jo zavojovanih nzemlj Srbije in Rumuuske.
v tem ozemlju je bilo nekako 7f>,000,000 Nemcev. 10,000.000! Madžarov in "»,000.000 Bolgarov in Turkov, ki so biti dejanski via-j darji. Pod njih jarmom je bilo 40.000,000 zasužnjenih narodov, vkljn, čuo :J4.000.000 Slovanov in Rumuneev.
Namen narodov, ki so stali v orožju proti Nemčiji, je" bil oprostiti te pod jarmi jene narode, zgraditi na mestu avstro-ogrske mo-i narhije ne eno. temveč več držav, ki naj bi bile plemensko enotne ter v stanu tvoriti uspešno in stalno mejo proti nemški ekspanziv-j nosti v iztočni smeri Te države naj bi bile v bodočnosti jamstvo proti povratku nemških sanj o Srednji Evropi. Priznanje aspiraeij Rumuneev. .Jugoslovanov in Čelio-Slovakov od strani zaveznikov je! bilo gotovo znamenje, kaj bo prinesla bodočnost, če bo Nemčjia iz-' gubila vojno.
Vprašanje omejitve, ne pa ustvarjenja.
I ,r I ^ .• , - J« o iir V .. r» I Kar s*1 ni Jasno spoznalo povsod pred koncem vojne je bila na-i |M>!trt'ba. llvala lu.l, ,ln«.v« j'" ' . ' F"-Vrt,c ' ' a" i-Mva, s katero se je izvršilo zopetno ustvarjenje tel narodov, k J Slovenec, ki bo pomagalo nasi bla- »c vee na mene.	............r	J J	w *
v
Volku.
• člane ]>rosini, v januarju da tiio. ka j naj s;i ukrene glede 'ikra ■ lenega iisesmenta. Ofl sedaj na-
V
seje
I a se v deleže se p ogovori-
imel nobenega svojih. Tudi v stari l"'ci ,,;,.j vsak član v vseh dru-domoviui ne. J^epa hvahi vsem Štv-udi zadevah <»brii" na novega članom, ki so se vdeležili njego-! tajnika J:'koba Zir]»ančičn, Box
gajni iu ki bo povrnilo dva venca.
Alojzij Kumar. (Druse stvari smo opustili: obrnite sc v tej zadevi na pristojno mesto. — Opomba ur-du.)
Ton v Rodi.ea. Box "Jbl. j
Bridgeport, Ohio.
korhitro je izginil cement nemške vojaške sile. Kar se je vsled tega zgodilo v preteklih dveh mesecih." je presenetilo svet ter nudilo ene-ga najbolj čudovitih prizorov ustvarjanja narodov ter zemljevidov v celi zgodovini Evrope.
Po polomu Avstrije smo videli, kako je postala Velika Rumu'i-
Masontown, Pa.
Star.* leto «se poslavlja od nas. j ki Imj ipa ostalo ikiiii v večnem dovršeno dejstvo. Vstala je Jugoslavija in eeho-slovaška drža-| srn inimi prv ič ko smo pričakali, | va ie zavzela svoje mesto med prostimf narodi sveta. V istem času.t da je vsaj konec klanja v stari; a z manjšo odločnostjo, je ^tajala Poljska iz svojih razvalin.
S postankom teh različnih držav se jc celi položaj v iztočni in ne bo nobeden pozabil žrtev, ki! južni Evropi neizmerno izpreipenil. Te. izpremembe pa so bile trajna, jih je napravila španska influcn-| Problem ni še nadalje, če naj se poveča število evropskih narodov,!
vSa\" ' - ' "----- ------- — sicer , BrizJidetih zaradi te bolezni] temveč katere bodo meje teh novih držav. Z eno besedo je postalo)
l	'e v Pr*u',ri	bilo veliko in težko sc naj-j vprašanje ue ono ustvarjanja novih-držav, temveč ono določenja!
VlN^draginju pičel.	de hiše, v kateri bi ne bilo bol- j meja držav, ki že obstajajo in ki so že zavzele normalni značaj na-j
Ker se nikdo ne oglasi, hočem llluvLni in drugič pa mislim, da jaz nekoliko poročati o t tikaj-razmerah.
Vzrok spora med Peru in Chile.
Washington, D. t'., :30. dec. — Mfd Chile in Peru jc izbruhnil spor in diplomatične razmere so prekinjene ali pa vsaj napete in vse to radi majhnega kosca zemlje. t J lede tega ozemlja poroča trgovski urad Združenih držav naslednje :
Okraja Tacna in Ariea. ki sta vzrok mejnega spora med Chile i*. Peru, sta samaposebi sorazmerno majhne ekonomske vrednosti. Provinca Tacona kot jo je organizirala čilenska vlada, zavzema površino 8GsS kvadratnih milj ter leži povečini ob zapadnih obrokih And. Kot večina obrežja je tudi ta provinca suha. razveu na krajih. kejr je mogoče namakati zemljo s številnimi potoki in vrelci ki izvirajo v Andah.
Največja važnost te province leži v tem. da leže preko nje Ari ca-La Paz. železniška proga, k) predstavlja najkrajšo črto z višin k obali ter je obenem tudi naravna pot za zunanjo trgovino Bolivije. Poljedelstvo je kaj slabo razvito. kei- je pripisovati posebnosti podnebja ter veliki suši.
lino s ]>oluo paro.
iu
draginjo pičel, jra ponoči so zlikovei nika. Največ dela so iim?li zdrav v našo hišo in r?oiiiiki in pogrebniki, njim je bila ta strvari v vred- j bolezen za precej dobri dobiček, a slo jim še ni za- j vsorn drugim pa je napravila ve
rodov.
V tem članku hoeem navesti predvsem par statistik in dejstev, tikajočih se nekaterih teh novih narodov ter nato na kratko označiti probleme, katere bo treba rešiti v Versailles, spore med različni-
obiskali šc liko gorja, tako tudi dru&vom, mi plemeni in državami, ki so ze povzročili prelivanje krvi ter dobi- "
li resno liee- Prav kot so se stare balkanske države, ki so komaj ušle izpod jarma Turkov*, našle naenkrat v sporu z raznimi velesilami ter med seboj, tako stoje tudi ti novi narodi pred slično nevarnostjo, prav tako pretečo za svetovni mir kot je bila staro balkansko vprašanje.
t t
Oproščen je Romunske.
Da pričnemo v pričetku je padcu Avstrije sledilo takoj uresničenje vseh rumunskih aspiraeij. V avgustu leta 1914 je bila Ru-munska država, ki je zavzemala 53.000 kvadratnih milj ter štela 7, 500.000 prebivalcev. Od vseh strani, razen na jugu in jugo-iztoku kjer so bile njene politične in etnografske meje identične, je bila Rumunska obdana od avstrijskega, ogrskega in ruskega ozemlja, v katerem so stanovali R-imunei. Leta 191J je stopila Rumunska \ vojno na strani zaveznikov ter skušala s tem oprostiti nič manj kot šest miljonov latinskih bratov, ki so živeti v Besarabiji, Bukovim, Transilvaniji in v Banatu.
Ta politika narodnega instinkta kot jo je definiral neki slavni rumunski domoljub, je dovedla do neposredne nesreče in Rumunska je bila zdrobljena in uničena. Izgubila je svojo politično in ekonom sko neodvisnost. Bnlgarska in Ogrska sta se polastili dela njenega ozendja in edina tolažba za Rumunee je bila delna zveza z rusko Besarabijo. katero zvezo je pospeševala Nemčija le raditega, da dobi na ta način pod svojo kontrolo to rusko provineo.
Izza padca Avstrije pa je Rumunska hitro in skoro popolno udejstvila svoj program iz leta 1917. Predvsem se je završilo popolno zvezo z Besarabijo. Rumunske čete so nato zasedle stara rumunska ozemlja, katera jjta vzeli Bnlgarska in Avstrija. Nato se je Rumunska polastila Bukovine in krajevno zborovanje v Transilvaniji je proglasilo zvezo province z Rumunsko-
Potom teh različnih korakov jc dobila Rumunska nadaljnih 42. fKH) kvadratnih milj ter skoro 6,000,000 prebivalcev. Kot stoji sedaj ima nova Velika Rumunska skoro 96,000 kvadratnih milj ter 13,o00,000 prebivalcev. Rumunska je postala s tem narod, kojega o-zendje je enako onemu italijanskega polotoka in ki ima več prebivalcev kot jih je imela Italija pred sto leti.
i \ S V k /
V kratkem času združeno pleme.
Delo ni pa še popolnoma dovršeno. V različnih sosednih ogrskih okrajih je prebivalstvo v pretežni večini rumunsko in rumunski domoljubi upajo dobiti na konferenci v Versailles odobren je njih zahtev glede teh okrajev, ce ne vseh. pa vsaj okraja Temišvar, kojega majhen del naj bi po pravici pripadal JUGOSLAVIJI. Moj utis je. da ne obstaja noben konflikt med Slovani in Rumunci radi Banata. kajti sferi obeh sta določeni, vendar pa je opaziti živahno nasprotovanje od strani Madžarov, ki so imeli Teimšvar skozi stoletja in utemeljujejo svoje zahteve s posestjo, ne pa s samodoločbo.
Pred našimi očmi ter v manj kot dveh mesecih se je izvršilo zdru žen je plemena, ki zavzema ozemlje enako onemu italijanskega polotoka. kjer je najti rodovitna polja ter veliko petroleja in premoga. Ta narod, s svojimi naravnimi mejami, s kompaktnim ozemljem ter istorodnim prebivalstvom, je določen predstavljati enega izmed solidnih dejstev nove Evrope. Ta narod pa bo tudi zapiral pot nemškim ambicijam proti Donavi in Črnemu morju.
V	Versailles ne bo skušala Rumunska dobiti evropskega odo-brenja svojega obstoja, temveč le uravnavo mejnih sporov z Madžarsko.'	'	,
1 * f - /
Jugoslavija — Slovenci, Hrvati in Srbi.	' /
Poleg Rumunske je vstala tudi JUGOSLAVIJA.
Ta nova država obstaja iz treh panog družine južnih Slovanov: iz Srbov, ki se nahajajo v veČini ter iz Hrvatov in Slovencev. Delo združenja teh treh rodov je bilo manj priprosto kot ono pri Ru-niuucih in to radi raznolikosti plemen ter vere-
V	sedanji uri je dospel ta proces združenja do nas lednje točke:
— Narodni Svet za Slovence, ki se jo sestal v Ljubljani na
Kranjskem; oni Hrvatov, ki se je sestal v Zagrebu; bosanskih Srbov v Sarajevu in Črnogorcev v Cetinju. vsi ti sveti so dali izraza želji do združenja pod srbskim vodstvom ter sklicali zborovanje v Sarajevo, na katerem naj bi organizirali nov narod.
Glede ozemlje bo ta nova država le malo manjška kot nova Ruk mlinska. Gotovo bo vključevala celo prejšnjo avstrijsko provinco Kranjsko, gotove dele Koroške in Štajerske južno od Drave, nadalje Hrvaško in Slavonijo, Bosno in Hercegovino, Črnogoro in Srbijo ter večino avstrijske province Dalmacije, katero zahtevajo sedaj zase tako Slovani kot Italjani.
Poleg tega zahtevajo Srbi upravičeno gotov del ogrske province Temišvar. Na kratko bo zavzemala nova jugoslovanska država približno 90,000 kvadratnih milj ter bo imela približno 11.000.000 prebivalcev. To bo nada)jna nova država, ki bo glede obsega enaka italijanskemu polotoku.
Poleg tega pa zahtevajo Jugoslovani vsa ozemlja na severnem koncu Jadranskega morja vključno Gorico, Trst iu Istro, kjer je, razen ob obali, večina prebivalstva slovanska.
To stvar bom obravnaval, ko pridem na predmet meja in če bo ugodilo zahtevam Slovanov v tem oziru, kar pa ni vrjetno, bo postalo njih ozemlje in njih prebivalstvo še večje. Ogrska se krči pod tem procesom.
Pred zadnjo vojno sta imeli Srbija in Crnagora skupno ozemlje približno 40.000 kvadratnih milj ter manj kot 5.000,000 prebival cev. V tem ožim je opaziti tudi tukaj veliko ekspanzijo. Razentc-ga bo iluela nalik Rumunski ta nova država dobro označene naravne meje. namreč Alpe, reki Dravo in Donavo ter Jadransko morje.
Na jugu so se Srbi in Grki dogovorili glede medsebojnih meja In Bulgari niso več v stanu zasledovati svojo agresivno politiko. V notranjosti teh 'meja je narod istega plemena. Narečja od juga do severa se med seboj komaj toliko razlikujejo kot ona južne in severne Francije. Razen tega pa so dolga stoletja suženjstva podne-tila željo po združenju.
Med tema dvema novima državama bo obstajal preostanek stare — ogrske države-
Ker je izgubila Hrvaško in Slavonijo, Transilvanijo in Temišvar obenem s svojimi slovaškimi okraji ntu severu, katere so že zasedle čeho-slovaške čete, se bo skrčila Ogrska, ki je bila pred vojno večja kot Italija, na nekako 60,000 kvadratnih milj, vsled ,esar bo za tretino manjša kot Rumunska ali Jugoslavija.
Prebivalstvo, ki je štelo leta 1914 nad 20.000,00, bo znašalo komaj 12,000.000 duš. a bo po večjem delu madžarskega ple.nena.Staro zlo bo izginilo in tudi Ogrska, oproščena podjarmljenih plemen, bo narodnostno enotna-
Neumouo bi bilo domnevati, da bo novo stanje stvari prijetno za Madžare. Potem ko so bili družabniki in pogosto vladajoči družabniki v stari dvojni monarhiji, se bodo morali Madžari zadovoljiti z eno manjših držav v južne-iztočni Evropi, ki bo slabejsa kot — Jugoslavija in Rumunska. Nič manj resen bo ekonomski položaj Madžarov, kajti oni ne bodo imeli nobenega direktnega izhoda n-i morje iii Donava se bo nahajala v rokah njih dednih sovražnikov.
Kljub temu pa ni mogoča nobene druga rešitev.
Madžarska manjšina je vladala skozi stoletja Slovanom in Ru-muncem na štupiden in brutalen način. Ni bila v stanu absorbirati tuje elemente in Slovani ter Rumuni so končno našli svojo narodno enotnost. Ker imajo v rokah bogato iu rodovitno zemljo, bodo	C V DE I
žari gotovo proevitajo^ se narod v bodočnosti, a njih velika doba|; AIR^CbAl ELbLCv« jc očividno definitivno končana.	Zw*ti#To «rM»iTo » vtiMj« prt muM
Ko sta Francija in Italija preštela Špansko, tako sta tudi —^ Srbija, in. Rumunska prehiteli Ogrsko in najbrž za vse bodoče čase.
" ^ ■ a _ _ . (Konec prihodnjič.)	_______
Vojna odškodnina.
Berlin, Nemčija. :i0. decembra. Kakor je danes rekel Matija Erz-berger. je bilo vprašanje glede vojne odškodnine med I^emčijo, Združenimi državami in zavezniki rešeno in da so nemški delegati podpisali premirje pod pogojem. da se morajo postaviti meje za odškodnino.
Škodo in stroške vojne mora trpeti vsak narod sam. ako ni posebno omenjeno v izmenjanih listinah; Nemčija mora plačati odškodnino v okrajih, katere jc za sedla v Franciji in Belgiji ter plačati vso škodo civilnemu prebival stvu.
CenjJk Knjig
katere Ima v ealogl SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY 52 Corttandt St, New York, N. Y.
POUČNE KNJIGI i
itmov nemško-angl. tolmač rezan f—.50 Domači »1 ravnik mali	e=j)g
aitri računaj (nemSko-angL)
vezan	f—.50
Poljetleijstro	i—.00
Sadjerrja v pogovorih	f—Jž&
Slov. angl. In angl. alov. ilorar fUH) ?elikl alov. ang. tolmač	52.00
ZABAVNE IN RAZNE DBUGI KNJIGE;
EUpnotlzem
Dve Saloigrl: "Čarlljeva Cenitev"
ln "Trije ženini" Postrežba bolnikom Prtna u£ ln trto rej fojna na Balhaau 13 svea.
RAZGLEDNICE VewyorSke. božične, velikonočni in novoletne komad po ducat
ZEMLJEVIDI I
lvstro-Italljanska vojna mapa
Ivstro-ogrskI, veliki vei&n
Cell svet mali
Oell svet veliki
Evrope veaan
Vojna stena k* map«
Vojni atlaa
Vojni atlaa nov
Zemljevidi: Ala., Aria., Oota.,
CaL Itd. po Združenih držav mali Bdružcalli držav veliki Cdr«i£enlh drlav stenska mapa. na drngl strani pa celi (vet
1-29
<-.50 51-00
f—.0* E3.25
F=-25 I-JSO f—.10 f—-20 <—.00 55.00 t-^.25
==at
IBM
BREZPLAČNI DAJ ZA POSKUSNJO
Razposlali bomo 100.000 vilkov naScg-a slovilegn.
majhnih za-
BOLGARSKEGA KRVNEGA ČAJA
brezplačno tekom meseca decembra. Bol-carski krvni C-aj vsebuje najčistejša *e-liSea., cvetje, korenine Itd. ln pomaga pri zaprtju, slabosti, revmatizmu. bolnem želodcu In influcncl. Pošljite nam naslov ter poskusite naS zavitek, katerega vim pošljemo brezplačno za po-skušnjo. rišite na MARVEL PRODUCTS CO., 0 Marvel Bldg., Pittaburgh, Pa.
PHUjita ua samo EN DCLaR lo PO*UII bomo popoln ^coitramki tarin < aim opisom. SUKAM], imeni sih dxklet in nekoliko odor, ki iUejo dobrega ni poitenesa mota. Lahkomi ptteto in ikk n«te tračen zakon. Ui imo zmožni storiti pošteno in dovoljeno posredovanje, zato M It«, dite dolarja, ki j« posredi mod vam! in ZAKONSKO SREČO.
Piši ta mm dane* na:
RELIANCE F. CLUB Baz 170	Lm Angelca, CaL

Previdne gospodinje
edao a^p at sk too trm Dr. R*cliter)evega
35«. iK«. v lekarnah ln
p. ao. RictnrsR * co.
nT-AS VAROOA. ST. T>FC. ISIS

Za staro pravdo
POVEST IZ LETA 1516. • "| t—i
Spisal Peter Bohinja«.
XVII I1
H* VOJNO.
"Kadar bo krjlj Matijaž
kraljeval, Ondu bo k luetic dobro kmetova!."
Narodna.
Le za nekaj tednov so se polegli burni duhovi. Mladi Krištof Kraj-ski je pokazal resno vuljo da ho-ee hiti podložnikom ue samo go-«»pod, ampak tudi «»če. Dan na dan je hodil po vase1/, izpraševal i" pomirjeval, sodil iu tolažil Ta je zatrdil izruvaue mejnike ob nji
gonijo
(Nadaljevanje.)
de vi jejo iz koze, možaki goved po prepovedanih potih. Žene Rnbaji in pečejo, dekleta se smejejo, ko plevel prerašča grajski- njive, otroci suiulajo klasje na grajskih njivah ter nosijo domov . . .
Gospoda gleda iz grada — ]>a se hoji — tudi otrok.
Staii Matija/, Klander pa hodi mogočno na okrog in zaukuzujc. Kar pomladil se je od fsidnje svat-he. Visoko pokoncu nos; glavo., sablja se mu opleta nog. puška mu visi ob rami ter urnega belca ja.se cz hrib in dol. Sulii krojač Tiska
val., Mm je dovolil kmetom pa*o visi ua vitkem konju i-i liki lica po planini; trt je prepovedal lo.\ jd:> v a <>b podolju in ob pogorju, na divjačino, tam je zapovedal 1'omaž Kiunder jc imel velike grajsko tlako. Pravico je delil, a skušnjave iu težave. Očitali so v*em vendar ni mogel ustreči. l>o- ,„u izdajstvo, očitali strahopetci jih je hvalil« iu blagrovido ,lust> očitali prikupnost. in d:i ni ttt trdega gospoda, ni pa jih bilo «,ij Tomaž, težko Iti se bil ubrauil malo. ki so bili nezadovoljni z raz- -iii. Ozirali .so se na njegovo so sodbo Krištofovo. Vendar je bil ..bistvo ter na vpliv, ki gaje unci mladi graščak zadovoljen s svo- gia.^-aku. Zlasti je Krištof j>o-jim nivn iiiji-iu, ./:«kaj dosegel je t ,.za| vVuj0 m,i-lonjetiost Tomažu.
to, da je kmete razdvojil. Ju je t ; prišel p t exit za Petra velika vc-i.iit jih j«- bila. ki so bili Pretnarja. da ga izpusti iz ječe
Dr. Koler
Dr. Koler je najstarejši slovenski <d ravnik, Specja-11 st v Pittsburgrhu, Ki ima 2S-letno prakso v zdravljenju vseh moških bolezni.
Za strupi jen je krvi zdravi s ela-sovitim 60S, ki Sa je izumel dr. prof. Rrli<h. Ce imate mozolje ali mehurčke po telesu, v ffrlu, izpadanje las. bole." i ne v kosteh, pridite in izcistil vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se nalize.
Vse moške bolezni zdravim po okraj šani metodi. Kakor hitro opazite, da vam prenehuje zdravje, ne čakajte, temveč pridite in jaz vam ga. bom ropet povrnil.
Mydrosele aH vodno kilo ozdravim v 36 urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bo letine v križu in hrbtu in vCasih tudi
pri puščanju vode, ozdravim s poto-
voetjo.
Revinatizem, trganje, bolečine, o tekline, srberjoe, škrofle in druse kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času ni potrebno ležati.
Uradne ure: vsakdan od 8. ure zjutraj do 8. zvečer: v petkih od 8. zju t raj do 5,- popoldne: ob nedeljah od 8. zjutraj do 2. popoldne.
S pošto ne delam. — Pridite osebno. — Ne pozabite Ime ln Številko.
Zdravim samo moške osebe.
odslej vdani svojemu graščaku. v tem ko je manjšina klela novega gospoda in stiskala nutihem pesti. Tomaž Klander je bil na Krišto
In graščak je upornika res izpustil. Ni pa storil tega toliko iz ljubezni do Tiuuaia, kolikor iz strahu pred uporniki. Mislil si je. da r<-vi strani, v tem ko je kmet IV- osirdolo'i upor preveč okrog svo-ter Pretnar ob jezeru spadal med joga gradu, ako obdrži Preta-ajja nezadovoljneže. Njegova sestra zajHiru.
K a trn-a je bil i žena krola»tega ]n rt-> jc ta dogodek dobrodej-krojača iu tako je vedel Šimen|Jl0 vplival na upornike. Nekako Trska takoj spies tj trdno mrežo spoštovanje do mladega Krištofa med uporniki Pretnar je zahajal jih je nagnilo, da so šli sicer svojo pogo*>tonm h krojaču iu kmalu so j,ct, toda pridružili so se bo4j bili njegovi pristaši s;>et vdani upornim kmetom onstran Radov-Matirjažu KianJru.	Ijice.
Cecals k i komisarji s»> obletali Koncem meseca maja je bilo. na konjih vse vasi in Spraševali Mogočna vojska je že taborila kmete za njihove z»jc. Prijetni ob Radovljici. Prišla je dolga vr-bili iu so pokazali odkrito v o- sta kmetov iz Koroške, dohajali
'rem. "Ali so od Kranja ali pa še od dalje. Nekaj posebnega nnnvs že biti. ker nam pošiljajo j>oslan-ee dane«. S;tj vends r moramo jutri večer taboriti na ljubljanskem polju. Tam je naš glavni pome nek. Pride tud\ ako ni že d«li, naš \rhovni poveljnik Primož Cucek."
Ni še končal Mati jaz ko zavije petero jezdecev s cest" vstran Oni. ki je jezdil v sredi. je bil Bala nt, Cuckov hlapec. Že od daleč j<1 poznal na širokih hlačah in jajičji kapi, iz katere j«* plapolalo v zraku dolgo petelinje pero.
Solnce jc močno grelo iu jezdeci -o si brisali znoj raz čelo.
"Bog te sprejmi. Balant!" pozdravi došlecn Matija ž. "Novic ;iam prinašaš celo kopo. kaine-da ?**
"In Še kakšnih.
da hočejo neinistrauski popi-	>0 kmetje iz Koroške dohajali so ... .. ,>.......",'."	.
i	, , ..--	. . .J	Mati jaz! Ar se je 1 o: j začel ni
situ vzroke razpora med kmeti in	kmetje iz Bohinja. iz Doline ter se . - ,	, . , ' v -
i ... . , • ,	, . •	, . ,.	. , . . sel sem, da sc podvizate. .\as
go*|Hxio. I oda ka;, ko so kmetje	zbirali okrog mesta Boben je p*l. Vfll iMi]. i»t.i1Ilfl.> (•„,.„[ >,.
-skoro v vsaki vasi drugače razo-	.ptičke so se oglašale, prah devali svoje želje! Ni bilo enotne	valil po e*trtah. A uporniki so le govorice, in k< so komisiji pri-'še dohajali, eni i>eš. dingi na komer j« 1 i kmetoike izjave, so majali	njj|h yn\ su imeli jniške. drugi i -lavo in niso v.deli, kaj storiti	sablje, eni kose dmgi sekire, eni Pač p.i so čnli Lz kiueti»k>h u.«t vt-	b« ie. di n«i krautpe. Ta je nosil liko zabavijie čez gospodo, pač so	opanke. drugi čevlje, ta je oblekel u. pisali mnoi*o pol papirja o zati-	plašč, drugi kožuh, ta pissmo suk-liM'.ju in krnUMiju pravie toda vse	nj0 drugi kratek rokavnik. Ne-želje so bile celotno ueizvršljive in	ivilj jih je imelo za pokrivala klo j UMzr.ranja kine.ov tiiko omejena,	buke. nekaj kučme. Tovarni konji da niso vedeli komisarji k..j ukre->0 nosili brešno. jiekaj voz je no-! niti Ve po jet no je, da so kmetom	silo lopove. Čudnih vojak >v ni hišami nastavili pa^t. v katero naj	]„ llt. konca, ne kraja V stik je 110-bi se ujeli. Saj -o tudi sami no-	sil na p'^ili v.šit be! križ kakor magali kmctoio zabavlj ati četi i^o-	križarji in t/.a klobukom dolga p^-spotln Kratkovidni so bili ve»eli	fesa. Visoko v zraku jia so ]>'apo-pohodov eesai-sl ih ljudi, modri pa	lale bele zastave
so majali z glavami iu sodili, 'la ne bo kruha iz te moke.
In tako je bilo. Komisarji so obvestili o svojih preiskavah aesyr-sko vlado, graščak i so dobili nekak ukaz. kako naj odslej posto-
s črnim Krtzem.
Zagoreli obrazi, utrjene poteze na licih in v^eiu so svita veselje, fladostuo stetpajo. :pojo in ukaj(t se smejejo in ,plešejo. Veseli obrazi. polni upanja iu samozavesti! Na čelu te nepregletlne \i-sti
isti vredni of-c do-po-
veljiiik Primož Cueel: jc žo na Vižmarjih pri t.jubljani."
"Čujte. čujle!" kličejo nn»žaki ter se gnetejo okroaj iu»\odošlih poslancev.
"Poiakajtc, ljudje božji, da se popotniki oddahnejo. Saj vidite, da iso spehani."
J'risleci poskaeejo raz konje ter zasedejo mizo pod hruško. Krojači-va Katrica jim je postregla z gor ko jagnjetino in Trska je prinesel bučo pristnega do'.enjea. In potnikom se je jezik raz volja 1 ter
Balant je. sloneč na hruški in držeč vrč v rjki. pripovedoval čudne novice.
"Tako vam povem, predragi zavezniki, da se kar nič ne obotavljajte. Že tako smo začeli pr»ip >-/no. Naši ljudje ne i nt-rej) več čakati in Dolenjska jc že vsa na :iogah Kočevci so naj prvo udarili i na dan. 1'bili so tistega trinoga St" viteza Turna in njegovega oskrb
ev
Charles Al. Eastman govori v,' kakega pozorišča. ki je izvanred-svoji knjigi "Duša Indijanca'' o! no lepo — iu naj je to črn oblak prvotnem pojmovanju ameriške- pod katerim je videti pestrobarv-
ga Indijanca glede Boga. On čuti, da je bilo veliko nesporazume-vanja glede tega in da je le pravično napram Indijancem, če se skuša odpraviti ta napačni utis.
no mavrico ali pa krasen vodopad — obstane takoj ter se zamisli v molitev.
On ne euli nikake potrebe, da bi določil en dan izmed sedmih v
On je mnenja, da ni bilo ono- tednu za molitev, kajti njemu so zevanje solnea. vetra in zvezd vsi dnevi božji... od strani Indijanca posledica — Vsako dejanje njegovega živ-praznoverja. temveč da je, vsaj v Ijenja, v resničnem smislu beseda, pričetku. uporabljal Indijanec te je — versko dejanje.
besede izključno v simboličnem j	--'
smislu. On piše:
'-5— Prvotno stališče ameriškega J Indijanca proti Zunanjemu, "ve
Nadvojvode v nevtralnih poslaništvih.
Bern, Švica, 28. decembra. — Avstrijski nadvojvode, ki so ostali na Dunaju, so se zatekli v nevtralna poslaništva, boječ se demonstracij. Poslaništvi Argentine in Cile sta ponudili gostoljubnost mnogim nadvojvodam in nadvojvod i 11 jam.
likemu misteriju' \ ki nas obdajt in oklepa, je bilo prav tako pri-prosto kot je bilo vzvišeno. Njemu je bil ta misterij najvišje — pojmovanje, ki je dovedlo s seboj najbolj polno mero veselja in zadovoljstva. ki je mogoča v tem življenju.
Oboževanje 'velikega misteri-ja' je bilo tiho. samotno ter prosto vsakega iskanja samega sebe. Bilo je tiho. ker je vsak govor po svoji naravi slaboten in uepopo-len.
Bilo je samotno, ker so Indijanci vrjeli. da je 'veliki misterij* bližje nam v samoti in liika-kih duhovnikov ni bilo. ki bi imeli avtoriteto, da stopijo med človeka in njegovega Stvaritelja.
Nikdo se ni smel vmešavati v
verske zadeve in verska čustvo-__
vauja drugega.	IŠČE SE
— Med nami so bili vsi ljudje flol)re	za delati {vanco^e
ustvarjeni kot otroci Boga ter so daret dogc. Trajno delo, plačam stali pokonci, zavedajoč se svo- oajvišjo ceno, imam izvrsten les. jega božanskega izvora/	Fleischer,
Naše vere se ni formuliralo v 258 Lewis St., Memphis, Tenn.
vero izpovedali ja ter se je ni vsi-	(12_12 v d)
lilo nobenemu, ki je ni bil voljan____
sprejeti. Vised tega ni bilo uika- p , ■ - - , , . -	, . .
,	, 13 .	, Kad bi izvedel, kje se nahaja A-
kega propovedovanja, mkakega
zasledovanja ter tudi ni bilo nika-
OPOMIN.
Opetovano opominjam Martina C'egorieh. -fosipa Hrvatin in Iva na Stambul vsi tri je doma h vasi Veliki lirgud, občina Kast sv. d< mi vrnejo <b-nar, ki sem ga jim }»i»-sodil v Istri, ko so bili v potrebi.
< 0 kdo izmed Jugoslovanov ve 7.\ njih naslov, naj mi ga naznani, za kar bom hvaležen. — Vinko Gre-gorieh. Box	Riverbank, Cal
1	'

ZIMA JE TUKAJ.
KAJ STE STORILI ZA MIŠIČNE BOLEČINE? MIŠICE SO RAZPREDENE PO CELEM VAŠEM TELESU.
ALI STE ŽE KDAJ POSKUSILI
ftN-oteorJ
POMAGA PIN PRVI UPORABI.
WZOR.	BOKU ,N PR1 SCIATIKI itJ.
POZOR. POGLEJTE NAVOD.L^O^NASEM ORIGINALNEM NAČINU
PO TEM SE MORATE RAVNATI! Ako vam vas iekarnar i njim ne postreže, vam postrežemo m. po prejemu
cene.
ASCLEPIUS CHEMICAL CO.
47 W. 34 St..	Telephone Greety 6877	N(w York. N. V.
TO JE VRE TONO <	75c ** 4-unčno steklenico.
' VltBLUKOl	Odpošljemo po pošti poštnine prosto. __ Pošljite vedno Mon / Order.
Rada bi izvedela za naslov svoje-i Rad ga brata IGNACIJA KONCILI-j J A. Doma je iz Straže pri No j vem mestu na Dolenjsk« 111. Pred; par !ct: sc je nahajal nekje v j Clevebudu, Ohio. Prosim cen j ! rojake, če kdo ve. da mi nazori-: ni, ali naj se pa sam o g! its i svoji sedaj omoženi sestri: Mary No-' vak, Box 81. Greensboro. Pa.
VABITiO
na vseslovenski she d,
k:.terega nameravamo prirediti1 tri društva dne 4. januarja v public. Pa., v llrvat-;ki dvurairi Začetek o!> 7. uri zveče»\ Vabimo1
bi izvetlel kje se nahajata ANTON in ALOJZIJ POllLIN.
Bili smo kupa j pred Iti. leti v riaridge, Pa. Kar sem sILŠaJ. jc šel njih oče (oziroma moj bratranci. ) pred nekoliko leti v ^tari kraj. Torej prosim, če kdo izm-d rojakov ve za njih sedanji naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, /a kar bom jilIvo ii\;.-ležeu ; ako j):i omenjenih kateri čita ta oglas naj se mi pa sii!:i javi Voščim >ns*no Novo leto! Martin Pohlin (njih nudi stric;, P. O. Box .">7. Tavlur Wash.
12—.''-i)
v>a tukajšnja društva: št« v. liad bi i/veib l. kje se nahaja moj SNP.T. štev. 14 SDP;<. i.i ši!iv. -j::! prijatelj JOHN RAriČ. Pred
kili brezvernikov.
Nobenih svetišč ui bilo med nami. — razen one. katere fe ustvarila narava sama. Ker je bil naraven človek, je bil prvotni Indijanec intenzivno poetičen. Ono samotno zvezo z Nevidnim, ki j.>' bila najvišji izraz našega verskega življenja, se deloma opisuje z besedo 'bambidej', ki pomeni — skrivnostno čustvo. Najboljše se da to razložiti z izrazom "zavesti božanstvenega,\
Kadarkoli pride rdeči mož te-
DAM SKRL, doma iz Begunje pri Cirknici. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov. naj ga m i javi. ali naj se mi pa sam oglasi ^on že ve zakaj) na moj naslov: Anton Ob-ieza. f>07 — J»th Street, Kock Springs. Wyo.	—
Rr.d bi izvedel za naslov svojega prijatelja ANTONA VALKN-ČTČ. podomače Rjavccv iz Jur-šič. Kdor ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se jni sam oglasi — Joim Sajn, Box
22. Limestone. X. Y.
;om svojega dnevnega lova - dol (28-*il—12^
SSPZ. Obe nem vabimo tudi »»tale! slovanske rojake, da ie Uga slio-! tla polnoštevilno vdeleže ker jej s k i ajui čas i|a se prebudimo i/.i dolgega spanja. V to nas silijo 1 ra/nio-e v starem Ur::ju. Tukaj :tas sp;.diiujaje, napiediii možje T rej bratje iu sestre in ostali j Jugoslovani, spri-lit«? na gori iino-. uovano zborovanje tmoNijeiu^sra dne. Vstopnina prosta. Pobirali pa b'uim prostovoljne d«»neske za -lu-•roslovaiiski IntVnnia«-ijski Crad v New York u.
K obilni vdeležbi vas vljudno •vabi	Odbor.
Iš<"em svojega brata FRANKA I.KBAR. Zadnji čas se je nahajal v Seofieldu. Plah. pred ne dolgo pa sem slišal, da j'- umrl v Bul te. M out Zatorej prosim cenjene rojake ako je komu fca j znano <l:i mi sporoči- ako pa živi in sam bere te vi"»ice. *,ra prosim, da mi piše. — -Joseph Lebar. Box l'lfi, <'lieroke«'. Kjhi-sas.	i - 51-12—o-l
bi i'/'vdcl za naslov JOK BATISTA in -H)K RCTAIi-IA. P.«-r-Lm da se mi javita. : li pa **e kdo ve z:i n;u. da mi na/uani
n j u lKsl.v. -— -Joe Hrvalin. !"»ox :>11. M umit Jeuvrtt. Pa.
:n 12— ::-!)
b toni dr i se jc nahajal v Tio«*:1-. Colo. Hud hi izvedel tud' za moja dva strica LIKO rn SILV K STR A RKPOVŠ. prosim cenjene rojake širom Amerike, č«» kdo ve za katerega naslov, da mi ga naznani, za kar bom zelo hvaležen, ali in j se j»a sami o-«I as i jo. — -I o m-p h Bevčič. 1P2U West 22 St. rhicago. 111
Gil-12—3-1 >
Iščem moja dva prijatelja VA-L K NT I NA MACI in JACK A SCARIUA. Pred šfri.ni leti smo skupaj bivali v Milwaukee. Wis., in kolikor mi je se la j znano, se prvi nahaja nekje v Chi-cagi. 111., zadnji pa v Milwaukee. Wis. Krr mi pa ni znan sedanji njun n,is-bi\ zalo prosim cenjene rojake, ako kateri ve, <!a <mti blagovoli naznaniti na siMidaj ii'.naeeni naslov. kar &c žc vnaprej zahvaljujem, ali ako silna bereta *.e vim'ht, naj s» mi j»a sama oglasita. — John Stibel. Post Baud. <'an:p Banning. Columbus. Ga. 0-12—2-1 >
POTREBUJEM
"d mrž za sekati drva z;i kemikalije. Dober gd'id. Plača	od klatile. -- V.. M. Benson, Cole grove. Pa. {-J^-^l—
pajo proti podložnikom, ali uspe-,sll,-.t. lul ž.l:ihtncm belcu ' kmetski ..iiTa'sti-st-na
imeli!" sc oglašajo iso\ i
no to", njtduljuj;-uit. "Kočevsko mest«
*,neri.u U, ^.ike ..rHi.i li,,,Ja,-; šim0M ^ K,,k,„: UiisU I ——
in Mehovo. Mehovskiui grašča
l.om se je posebno dobro godilo.
Treščili so vso ir'^nodo ecz y;i":i-
v- . -i • . i-	• "l<!	s k o zidov ic "osiio«-kc žensko va
v .fi	3ii .1 T P r'" IXm"S m,(k'Ua- bUlk-h,a -i- oblekli v kmetsko obleko ter
najeti, m ko je .krt kmeta PeU-a,delja Sv Duh ^ J(. 1M<ikaz;U liatl
glavami apostolov.
"A ne samo a post o v", je govoril z visokim glasom šinien Trska. "ampak tudi drugih, ki so
hov m bilo (ira.š'"aki ui plenici so kl..,yKlander. Mogočno, -prav o h preziraLi -esarske ukaze, si utrdil, ^veni njegov glas in ko on šapre-. ,r| svoje gradove iu luč je švigal po govori, se zamajo vse glave. Po- " " " '! , hrbtih podložuikov kakor d'tslej. !(.<z Matijaža se vrti na Šibkem t Se hujše so jih pritiskali, iiii.vruneu iriavni pobočoiik. ki o tasti ' ' zmerjali kot u|.oruike ter pretili krojač Simon Trska. Kakor blisk x .novimi davki iu novo tlako. ^viga njegov vranec od vi-ste do
Tudi Krišto- KrajsKi je čutil,	od ^ideika do oddelka
da v takih viharnih časih ue kaže spoPf^a Važua povelja Matijaža vladali s samo ljubezmj«. in pravico.
"Pretnarja zapreti, ker je hujskal kmete k uporu je završalo ob jezeru in po dolini.
Tam <*l Sv. I^ieije pa so tekali poslanci noč in dan na vse kraje in strani. Matijaž Klander je dal parolo, da sc vstaja začne.
"V b > j za staro ipravdo!'* Ta glas je odmeval po hribih iu do-
jili gnali na" milje delat
4 Tako je treba delati in zmaga bo naša!" se oglašajo glasovi i/, množice.
Tudi i/. Koroške so nam bratje
bili zbrani v hiši. Sv. Duh .se je ponesli vesele novice", sc oglasi prikazal tudi našemil vodniku Ma- šj„,eil Trska "iiosnoda ne upa
linah. V gručah so se zbi/ali knu- jjna]1
tijažu K lan dnu
Iu pretresljivi "ži'io Matijaž!" se je razlegal p<» poljaiuth iu me-
lje iu se pomenkovali. Vsaka vas je imeta Matijaževe pristale iu ponosno hodili z orožjem okrog in klicali ljudi na l>oj za staro pravdo. Ženske«*« se j poslavljale i.d mož. dekleta so pripenjale zim-zclen um klobuke mladeničem ter
na dan in St:*.ii dvor j«' bil v eni uri v naših rokah. Toda zdaj se nam mudi, da zberemo vso moči in da bitni odrinemo proti Ljub-Ijjni."
"Le iz Štajerske še ne vemo. kaj počno tamkaj. Toda Cucek nam bo povedal*", se oglasi Mati-
Matijaž pa j<- ilvigal svojo des-nieo in prekrižaval ogromno množico.
Tam pod krojačem o hruško ji? taboril veliki zbor. Poleg Klandra jaž Klander ki je doslej zami-iu krojača so stali studorski žu- šlj«-ii poslušal P.alantove beta-de. .. I>au Kristijan Muzel. bleiski po- "Tudi o Štajercih vam morem otroci so se igrali • staro pravdo . ve,jllib VoU>l. Pret<,ar. radovljiški ^vedati ves.de vesti. Cesamkega Uog jo pO po ^seh. I ok pušk j,	.|urij Bohinjec tn še več|statnik„ Kisa Marka so kmetje
odmeval po dolu. V sak bojevnik flni?il| ztia>1,enitejš:h in.ietov ^ potolkli pri Brežicah. Zažgali so je imel bel križ y*tt na pi-sih ter 0.;„r,ec in iz Koroške. Tudi To- most in Vsa cesarska vojska, ki je dolgo pero za pokrivalo!... Sablji im;žev sin Jože je |M«iil .muhue^a bežala čez „nwt, je pogreznila ee se bliskajo, kotse rožljajo, seki-, konjiča po zeleni grivi. C šel je v «-rapo "
rese brusijo, gorjače se sekajo. |Si-,jVfij <)-,.tu in se pridružil ti por-1 ' " -
Gospoda pa se skriva po grado- ni kom
Ravnokar ie priletel od velike '■edle. ki jc držala iis Kranja na Rado\ liieo. ter naznanil očetu
v h Optašeni ghilajo grtiščaki i/. grajskih lin in oskrbni!.i p^-igu-1'jajo hlapce, da hiti utrjevat nasipe. Milnice so razdejane daear-ji se skrivajo po kleteh: grajski mejniki se rujejo iz tal iu ui ga. *i bi se jih iipal u- t-avrtl. i>troei konča Jože. love ribe in yh -peko na produ.| "Zdaj pa le novic pričakujmo", mlsdonici pobijajo zveri tor jiii reeo Maujaž Klander
(Pride še.)
TNT so pometali v merW. ■	Washington, D. C.. 28. dec. —
Matijažu, da se bliža kopa jezde- xa odredbo železniške uprave s-•ev, zavita v cestni prah.	vrgli včeraj več stotisoč funtov
Naši so. ker imajo bele križe",
najhujšega razstreljiva (TNT). -ki je bila last francoske in italijanske vlade, v morje 30 milj od zboroval- Scotland svetilnika.
SLOVKNSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR^
SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1919 je dovršen ter se ga bo pričelo razpošiljati v teku naslednjega tedna. Vseboval bo izvanredno bogato zbirko najbolj različnih člankov poučne, zabavne iu razvedrilne vsebine. Izmed posameznih razprav omenjamo kot posebno pomembno v sedanjem času, ko se obeta slovenskemu narodu tlolgozaželjena prostost, ono našega rojaka dr. Vošujaka, ki nosi naslov:
POGLAVJE 0 STARI SLOVENSKI DEMOKRACIJI. — V tej razpravi se opisuje čas, ko se jo na GosposVetskem polju na Koroškem ustoličevaloslovenske vojvode v slovenskem jeziku. Povdarja se pomen tega pristno slovenskega obreda, ki jo brez primere v ustavni zgodovini evropskih narodov. To ustoličen je nam kaže. da jc znal ceniti slovenski na it hI d»*uiokrati<M.e uaprave že v onih davnih časih in da je bil tudi v svojem srcu demokratičen, to je, da se jc zavedal dejstva, da je narod kot tak glavna avtoriteta*. Opisuje sc žaloigro slovenskega kmeta, ki je vstoličil vojvodo ter plačilo, katero jc dobil njegov potomec od Habsburžanov, krvnikov slovenskega naroda.
Nadaljna nad vse zanimiva in obenem tudi jedrnata razprava, katero prinašamo v letošnjem Koledarju, je ona dr. H. Hinkoviča:
JUGOSLOVANSKI PROBLEM. — Dobropončeni pisatelj pojasnuje upravičenost naših zahtev kot troimenskega naroda do združenja v eno veliko demokratično državo, ki bo predstavljala mogočen jez proti nemški pohlepnosti, obrnjeni v iztočno stran.
V	izvanredno lepo pisani in ganljivi povesti:
MADALENA GONDI se opisuje žalostno življensko zgodbo siromašne deklice z Apeninov ki jc prišla v razkošno Florenco, mesto Medieejcev, kjer je postala vsled čudnih zapletljajcv usode mati enega izmed naravnih sinov toskanskega vojvode, ne da bi bila deležna tudi časti, zvezane s tem. Nail celo povesti leži čar italjanskega kolorita.
Nadaljna razprava sc tiče moža, ki je hotel zavoje vati celi svet Ta mož ni nihče drugi kot nemški kajzer. ki je seu ; tako žalostno propadel. Doeim je mislil, da se nahaja na vrhuncu svoje slave in svojih uspehov, je že stal na robu propada, v katerega telebne vsak. ki pusti vnemar pravico in resnico ter ustanavlja tiranstva na opustošenih domovih prostih narodov.
V	Koledarju je še nebroj drugih manjših razprav, povesti, črtic, zdravstvenih navodil, migljajev za gospodinje ter obilo anedokt. smešnic in statističnega materijala.
Koledar krasi veliko število slik, tikajočih sc novejših dogodkov ter odličnih mož. kojih imena so v ustih vsakega.
Ker sc bo tiskalo le omejeno število Koledarjev, je umestno, da ga vsakdo nemudoma naroči.
CENA 40c.
NAROČAJTE PRI:
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandl Street.
New York, N. Y.


......................................................■MMBgy. *■' -
Mož, ki ni bil...
ŠPLJONSKA POVEST IZZA ČASA RUSKE REVOLUCIJE.
CLAS NARODA, Bl. DEC. 1918
J,
SPISA1. DA VIX P1NSKL
ui mogel spomniti na noben način kaj se je razpravljalo	na tem se- če je treba iu ti mi boš odgovarjal. Vse. kar moraš reči je "da",
Stanku.	i kajti jaz ne trpim nobenega "ne". Kaj praviš na moj predlog!
V onem trenutku je pričel govoriti tretji mož."	I — Razmišljal bom o tem. — je jeeal Vilbuševič.
—	Izpustimo ga.	j Uradnik pri mizi je že dvignil pest, da udari iznova po mizi, a
—	Xe, — je odvrnil mož s :;ivo brado. — - KedSj ? —	To je vse. starejši mož ga je zadržal.
kar hočemo vedeti.	j — Dobro, naj -;e premisli. Zakaj bi se ne! Ne sme priti na uii-
—	Pred d vem i i cd ni. — jc odgovoril Vilbuševič.
—	To se strinja Poglejmo, kateri dan jc
t
v torek, pred d vem i tedni!
—	Ne. v četrtek.
—	A tako* !u .-cd a j hihko greste, kaj ne. gospodje! 1'rvoimenovani uradnik pri mizi je pričel proklinjati:
—	Radi mene naj gre k vragu. -Jaz bi poslal takega človeka
v	i	"unaJ	muc piui na mi- prijateljem m znancem, ua je
usevič.	sel. ila ga ie hotel kdo siliti. Vedeti pa mora. da se sedaj ne more pljučnico, previden s s\. zak
danes? Torek. Torej več umakniti. On je že govoriL Tudi če sedaj tisočkrat zanika stvar, menti. za vedno v Gospodu za.>j
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužuitu srcem naznanjam vsem prijateljem iu znancem, da je za
razcapal
3	(Nadaljevanje.)
Vilbuševič pa resnično ni poznal Bariuova ter je komaj kedaj cul njegovo ime. Vsled tega je pustil uradnika kričati ter molčal.
Nato je pa je uradnik iznova pričel: — Cotovo pa poznaš Mir- .	. .
tova, Pavla Mirtova, onega lajujočega psa. ki piše one ušive nod- llu>,ll,'1lloJe'-° listke?	•	Tretji u;ož pa je položil roko na rame uradnika ter rekel:
Vilbuševič je poznal Mirtova ter odgovoril, da mu jc znan.
—	Torej ga poznaš! Povej mi. kaku pogosto jc prišel v vaš urad i
Vilbušev ,"• ni in<>gel odgovoriti pov>em natančno in uradnik je zopet udaril - pestjo po mizi. V istem <'-a-u ji* eden izmed ostalih o veh uradnikov okušal pomiriti kričečega uradnika.
—	_\!i iu* vidite, da govori resnico? Ni treba tako skakati nanj Povedal vam bo.gotcvo vse. kar vse. Vse. kar ve. pa >ploh ni »losti važno. Vzemimo, da pozna Mirtova in Larina? Saj vendar poznate J*ariim, kaj ue!
—	Da.
je od sedaj naprej naš. Mislim, da lahko gre. Pojdite douiov. Ali due 20. decembra
naš kaj denarja? In napol oblečen? Vzeti morate taksi. Plača? . I'cii i dvajset .-ubljev na rnesve. To ni dosti kot sem že rekel, a z vašo plačo kot korektor boste že izhajali. Sedaj lahko reste. Zbogom! v j Vaš naslov iuiamo. Ve tuhtajte preveč in bodite previdni, razume-jt»-■? Pri nas se vam bo dobro godilo. Le domov in prespite vse. „ .	... ____ . j Vilbuševič je odšel iz urada kot človek, ki hodi v spanju. Ob-
—	Ne razburjajte se. Go>pod Vilbuševič še lahko postane eden!čuti lui niti velikega mraza, ki je vladal po cestah. Vedel tudi ni. naših najboljših sodelavcev in pomočnikov. Pričel je že na izvrsten 'kako je dospel domov Ali je tekel ali hodil polahko? Navdajala <*a iyičin. I je h? t na misel: on je govoril. Obljubil je tudi. da hoče razmišljati o
V onem trenutku je udarila rdečica v lica Vibuševiča. Pričel 1em- želi postati špijou! s- je t rešit i še bolj. a stari gospod s sivo brado m- je zopet obrnil! Pričel jc trepetati v njem slehrni najmanjši živec. Kako se je proti njemu s prijaznim smehom.	' mogio zgoditi vse tu? Skušal je misliti nazaj ter si stvoriti pojem.
—	Res. zakaj pa ne? V dobro družbo boš prišel, ha. ha. ha! Pa kako se je vse završi'o. Trudil se je na vse načine, da si ustvari po-tndi če nočeš, te že imamo. Ti si že govoril!	jasnilo. a skušal je zaman. Ko je prišel v svojo sobo. se je slekel ter
Zadnjo besedo je izgovoril z velikim povdarkom te-.* se pri tem omahnil na posteljo kjer je trdno zaspal. « sUo ozrl v Vilbuševiča. Mi že vemo. da se je vršilo v četrtek pred Ko se je prebudil, si je na vse načine prizadeval utrditi v se cvetni tedni, zborovanje v uradu lista. Tam ste razpravljali o stva- bi mnenje, da so bile to le mučne sanje. To pa se mu ni posrečilo
kaj ue?
—	Da.
—	To
pn	- ......, „„ H ...	, ..	ieh. katere so nam dobro znana. Ali razumete? Vršilo se ie zboro-
i a kjj zato, cc ga pozna? \i gotovo poznate tudi Zarova.
nje in vi ste nam lo izdali. Ker pa ste že pričeli, greste tudi lahko še napre.i. Danes ste govorili za nič. a ■/. jutršnjim dnem boste
jc tta (manjše važnosti. Dečko jc korektor pri listu ter^T; ^ i?" ^ ^ .v,adl1. jei^T",
, .:.	... '	..	... . i t likaj se ljudje ne vaijajo v denarju. Predsednik šam ne dobi dosti.
mora poznati dopisnike. Kot korektor ji h mora poznati vse. T.o e j.	i. i i, -	„ „
. ,	» i . .., .. . . . - , ... . . 1 lla. na. ha. kaj pravile nato?
del njegovega dela. On jih tudi lahko vidi skupaj. Saj se včasih se-	a-h - - - *- , .
. • i . ..... .... . , .... * J	,	\ llbusevtc jc moical ter m
M a ne jo, kaj ne? Ali ste se ze kdaj vdelezi t takega sestanka* Seve-	•	,	, , .
i. ♦ „ , . i v i - , •	, w • .	. , . ■ - mu jc popolnoma odpovedal
da. ste se, seveJa. /akaj pa bi se ne! Saj ste vendar korektor, kaj	,	. .
ne? Ostali usiužbcnei tiskarne so se tudi vdeležili takih sestankov. , ~ molds? I o jc slabo, kaj ne? Naprimer stavci? Ali niso bili tudi pole-'	zahtevam odgovor. Pojasniti ti
Vilbuševič ni mogel odgovoriti na ta vprašanja, a tudi ni rekel. M'al' 111 >la fr,tli "i--1>1" !>atlel v "illot"'°- Lahko sc'» pokonci celo nočna se je lo dejanski godilo. Bil je v veliki zadregi. Navzoči pu so si
mogel ničesar odgovoriti, kajti gla la.
— Ti molčiš? To jc slabo. — je rekel stari mož. — -laz namreč zahtevam odgovor. Pojasniti ti moram, da nisem jaz prav r.ič za
\ spričo razmetanega papirja ter onega posebnega duha. ki jc ostal v sobi.
JOHN BARAGA.
Pokojni je bil docua iz Vrha pri Ložu na Notranjskem. su> r '-Y1 let. V Ameriki je bival 1 3 let. V stari domovini zapušča mater iu eno sef.tro. v Ameriki pa več prijateljev iu znancev v Clevclandu, O., in po Minnesoti.
Iskreno se zali valju jem vsem, ki so ga tolažili v tako hudih urah ; dalje vsem ouiui, ki >o mu položili kva-nie venec na krsto in se vdeležili pogrebnega sprevoda ; hvala tudi vsem. ki so še za časa bolezni stregli ob njegovi postelji. Kak*, jc bil ranjki priljubljen, je pričal njegov pogreb; vsakemu so sto pile solze v oči, ko smo ga položili k večnemu počitku na katoliškem pokopališču v Clevelamdu. O.
Takrat mu je postalo težko in mučno pri srcu. On je govoril Izvlekli so iz njega informacijo o sestanku, ki se je vršil v uredni- Ti	neporabljeni prijatelj,
stvu m on je obljubil, da se bo premislil glede službe, katero so mu' aj v miru. vt*na iuC. naj ti
obljubljali!
njegovo zadrego razlagali po svoje. Mož s mvo brado, ki jc govoril preje navedene besede, je nadaljeval ulju-lito, prepričljivo iu blati ko:
—	Sevetifc. vsi so se vdeležili takih sestankov. Dečko je zelo slab. To prihaja od omotice. Težko je govoriti z njim. 1'bogi dečko!.... Ali so se tudi tujci vdeleževali takih sestankov?.... Popolni tujci, ki nimajo uikake zv«-z<- tiskarno? Kaj no. tako je bilo?
Vilbuševič je po>Jal rdeč kot rak Mož s	brado pa >.r je
smejal dobrohotno *er nadaljeval:
—	Ali \iim nisem rekel, da vam ni treba kričati? Fant bo žr| ve .sam povedal. Svetujem, da ga pustimo sedaj pri miru. Naj se dobro prespi iu pride zoprt k moči. tiled jo kut zid. Kbogi deček! Ali se pogo>io onesvestiš? To j»o dogaja sicer le pri ženskah. Mlademu fantu se kaj takega ne spodobi. Ali ne mislite, ^ispodje. «la fedaj lahko tdidc? Ne more nam povedati nobene stva, Pa mimogrede rečeno, kedaj se je vršilo vaše zadnje zborovanje v uradu?! Popolnoma \ seeuo je. kaj ste govoriti tam. Cre le za čas. ko ste prišli skupaj Ta teden? Pretekli teden? Pred dvema tednoma? Od \ govorile na to vprašanje iu potem lahko greste. Kedaj se je vršilo' /.idilje zhoio\aujc?
Vilbuševiču se je zdelo kot da se ga hoče iznova lotiti omotica. Govorili >o it oproš-enju iu >tari mož > >ivo brado je gotovo mislil kar jo govori!. Vilbuševič >e ni mo^ol «*d'.očiti če hoče otlgo\uriti na j * prašiinja ali ne. Pred d verni tedni »c je vršila -oja članov nredni- j škega štaba -u več uslužbencev tiskarne je bilo prisotnih, a on se j
Dr. LGRENZ
EDINI SLOVENSKO OOVOREČI ZDRAVNIK fePECUALIST
644 Penn j
—. avenue
Pittsburgh, Pa.
MoJa stroka Je sdravij«iu« akutnih la krenMnlB bokwl. Jas •n le sdravtm nad 23 let ter Imam akuflnj« v veeb bolenlb Is
ker nun ilnTensko, uto tu morem pofvolnotiia ruametl in mpm-•utl t«Ao boleien, da tu oidrsrtn tn vrnem mof In adravj*. Skovl 23 let tem pridobil posebno akuKnJo pri adravljenjn mo9klk
koleni. Zato w morete popolnoma itnestl o« mene. moja skrb pa
k da vu poopolnona oadrartm. Na odlaAaJta. ampak pridite Ma-
ju oadrtrln mwtrnpljcoo kri, masnlja la Um po
Uani t grla. Ispadanj« laa. bolečina w kosteh, stars rana, HtIm kolesnk os'abelost, bolezni v mehurja, led les b, jet raft la Mods«, rmenlco, revmatlzeo^ katar, s!ato Silo, navduho ltd.
sv Uradne are aa: V ponedeljkih, čredah In petkih od t. ara ajatraj do 6. popoldan. V torkih, Četrtkih la sobotah od 0. art ■Jutraj do 8. are sreCer, ob nedeljah pa do 1. are popoldne. — Pe pattl ne »dr« v t m. Pridite onebno. Ne posablte Ime tn naslov:
Dr. LORENZ, 644 Penn an., Pittsburgh, P«.
■•kateri dra|d adrarnikl rablje —»T. da vas ruoaak laa mam hrratrta Is Ja staiaca kraja, mta ras laiM alraris,
•Sklenil jc. da bo v uradu povedal vse. kar je bil doživel v do- /Cudja * tičui noči. a konečno jra je zadržal sram. kajti čutil je. da bo \j stanu nikoniui več pogledati v oči. Kako bo mogel priti na dan s priznanjem. <ia je bil tak bedak? Ljudje bi jra pričeli smatrati za človeka, ki ne zna zadrževati svojega jezika.
Ko ie stal pred uredniškimi prostori, jc prišel naenkrat na mi-=el. da ne sme več delati s svojimi prejšnjimi tovariši, tla mora zapustiti svoje mesto.
To je tudi storil in sicer brez vsakega pojasnila. Izogibal se je ludi vsakemu srečanju s svojimi prejšnimi tovariši, kajti slednji bi
■_ra gotovo vpraševali in odgovarjali bi jim moral /. lažmi.
sveti iti lahka naj ti bo ameriška
Frank Pucelj,
51)14 Prosser Ave. Cleveland, O. (:{0-12—2-1)
(Dalje prihodnjič.)
Zmagalec nad Rooseveltom.
2 ameriško kupacijsko armado,
29. decembra. — Mladi nemški Lvijalik Donhauser. ki trdi. da je »remagal poročnika Kventina Roo-sevelta v zračnem boju. je danes jMiveilal nekemu časnikarskemu poročevalcu, da mu je dan po tem- ko jc bil<» sklenjeno premirje, iz-boju njegov poveljnik naznanil, streli I :J0 acroplaiiov. Nosi red že da je Amerikaucc. katedega je iz-j Ieznega križa in druga nemška odstrelil. Roosevelt. Takoj, nato sol »kovanja. Doma jc iz Hamburga, prveli nemški avijatiki priprav-j vendar })a je živel več let v Lou-, Ijati pogreb za poročnika Reose-jdonu. I*o sklenitvi miru namerava i vcita.	iti v Ameriko, kjer želi postati dr-
■ Pred vojno je bil Donhauser avi-' zavijali ill stopiti v ameriško le jalik. dasi je sedaj še-lc 2-1 le star talno službo.
WW KOLEDARJI!
Sedaj je čas. kdor hoče imeli velik stenski koledar z 12 stranmi ni sliko, katera predstavlja trgovino **Od zibeli do groba". Naj se sedaj obrne do mene, ker tak koledar so potrt huje v vsaki hiša. Za malo «-eno v postnih znam kali s poštnino vred imate celo le lo zanesljiv knledar z velikimi in je najmanjši nemški letalec ter j„ rdeče zaznamovanimi prazniki, tehta asmo t>4 funtov. Takoj, kn so je pričela vojna, je stopil kot
letalec v armado in jc opravljal službo opazovalca.. 1. julija pa jc pričel tudi s poleti i" je do časa.
Pišite n;i : Anton Crdiua. G127 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. Kalen jih naroči 5 skupaj. d'>bi enega zastonj. Za slovenske dvorane, ali kjer zborujejo slovenska društva, jih pošljem brezplačno, vendar pa pričakujem 6e poštnine.
AXTON C RDI N A, slovenski trgovec in pogrvbnik.
CM2 2x v t)
Rojaki, naročajte se na "dLAS NARODA", največji slovenski dnevnik v Združenih državah.

^ mM m \%M ^ ^ ms mm ^ msEss ^ MM MM ^ (msesj ^ ^ ^ ^ mmmm^MM
Voditelji naše velike republike in njim na fie^u predsednik Wilson, so prišli do prepričanja, da zamore edino varčevanje v vseh stvareh, varčevanje do skrajnosti, privesti to deželo h končni zmagi.
In če bo zmagala Amerika, bo zmagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom, i Vlada Združenih držav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati.
Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da imamo od tega varčevanja v prvi vrsti mi sami dobiček in iele v drugi vrsti vlacLi	*
S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj.	7
EVROPA JE IZČRPANA.
J
Dala je vse, kar je imela. Dala je vse, kar je morala dati. Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri.
Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. — V najkrajšem času bodo lzprevide-1i, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji
Vaša patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zaslužite. Čimveč zaslužite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke. NE POZABITE, da je vojakovo življenj« odvisno od podpore ki mu jo dajejo ljudje doma. POMAGAJTE! fitfcdite in kupujte vojno-varčevalne znamke I
Sedaj lahko kupi vsakdo
w. S. S.
za nizko ceno:
$4.23
BUY W. S. S.
Leta 1923] |bo vsaka
posamezna
w. S. S.
vredna:
$5.00|
Ni dovolj razlagati, kaj so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boli. — Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih.
Pomagajte svoji vladi, da jih bo premagala. To je edina stvar, latero morajo Nemci vpoštevati. Če štedite in kupuiete vojno-varčevalne znamke, sadeneU Nemca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv.	w
MI 8E NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUBILi ?0 VOJNO. Toda ali ste ie pomislili, kaj bi se zgodilo, ČE BI JO IZGUBILI? Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš varčevati in kako znam varčevati jas ter podpirati vlado v finančnem ozira	i
Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGO l — -Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo naši fantje na fronti?
Nekdo je rekel: Če bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti "over the top", kot se branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Libertv bonds, bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnostL
Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa samo posodili, ter bi ga lahko dobili nazaj, kadarkoli bi hoteli	*
►.vV.lvvO I ^vC^vCT

iV.w ■ m Trn i lV^ m -m I

f
L? 1 yjpfet i?Liv V .-Ji.*- '-L