iteu. m
o Ljubljani, v sredo, dne 13. malo 1908.
Leto rnui.
Velja po poŠti:
hm celo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	H 131—
ietrt leta „	„ 6-50
aa en mesec „	„ 2 20
V upravniStvu:
.ta celo leto naprej	K	22 40
sa pol leta „	„	1120
sa fetrt leta „	„	5-60
ca en mesec „	„	190
poSilj. na dom 20 h na mesec
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo Je * Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
_ dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi s?
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UrednlJkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 15 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 3 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ot>-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
ISš
Današnja številka obsega 6 strani.
Melioracije planin.
Z veseljem smo zvedeli, da se država in dežela zanimata za izboljšanje planin, in ker bodo gotovo tudi interesentje sami krepko pritegnili, je upati, da se ta vele-važna zadeva vsaj nekoliko reši v pro-speh vsemu našemu narodnemu gospodarstvu.
Planinstvo v naših goratih krajih posebno v Bohinju, pravzaprav v celem radovljiškem glavarstvu — je pogoj obstanka kmetu.
Bohinjec ima malo polja, malo, skoraj nič travnikov. Pridelek: ljudem in živini, mu da le planinski, gorski svet. Vir vseh dohodkov 11111 je živinoreja, in kar je ž njo v zvezi: mlekarstvo in sirarstvo.
Po leti preživi živino na planini; za dolgo zimo pa si oskrbi krmo zopet na gorskih strminah — planinskih rovtih. Cim več ima Bohinjec rovtov, in čim boljših, več živine preredi, več mleka znosi doma in v planini v mlekarno, več pridela sira, več denarja dobi pri razdelitve.
Melioracija — izboljšanje planin in planinstva je nekaj let sem — v sosednih planinskih deželah — že na visoki stopinji. Po.-ebno mnogo se je storilo na Koroškem. Agrarni inšpektor Poseli je južno-koroške planine — ob laški meji moderno preustro-jil in izboljšal. Tudi po drugih kronovinah agrarci kar tekmujejo med seboj, da bi mogli v najkrajšem času več kmetu kori-nih planinskih objektov pokazati. Hvala Bogu. tudi pri nas na Kranjskem se je glede planinstva pričela nova delavna doba. Prav! Saj je tudi zadnji čas. Izboljšanje planinstva je važna naloga države in dežele, če hoče ohraniti temelj države, to je kmeta gospodarsko močnega in neodvisnega od tujega kapitala. Da. izboljšanje planin je rešitev vitalnega vprašanja našemu gorenjskemu kmetu, je eminentno socialno delo.
Zal. od leta 187(1 pa do zadnjih dveh let ni niti država, niti dežela, niti kmet sam skrbel za planinski svet. • Bohinjci so pač pridno vporabljali planine, gonili živino na nje, pasli, sirarili. Toda, da bi bili planini kaj vrnili, tega po veliki večini niso storili — vsaj zadnjih trideset let ne. Le za silo, kar so ravno morali, če so hoteli planine uživati, so po-
pravljali stane, pota in napajališča. Da bi bili zemljo trebili, šavlje kosili, zelišča kopali, gnoj trosili, grmovje čedili — za taka neobhodno potrebna in koristna dela niso imeli več smisla. Vzdrževanje — izboljšanje planin je postalo — deveta briga.
Nastale so nove razmere, kojih Bohinjec ni mogel ne umeti, ne prenesti. In ravno te nove. Bohinjcem v mnogih ozirih škodljive razmere, vsaj deloma opravičujejo in pojasnjujejo razloge, zakaj, da je izboljšanje planin zaostalo.
Dokler so bili Bohinjci prosti, dokler jim namreč odvezna komisija ni uredila pravne pravice s kranjsko industrijsko družbo — pasli so, kjerkoli so hoteli. Čutili so se sami kot pravi gospodarji vsega planinskega sveta. Skupna vez skupnega sveta jih je vodila in bodrila k skupnemu delu na planinah.
Skupno delo je vodil izvoljen podžupan. Imenovali so ga »špan«. On je ukazoval, urejeval tlako, dnino, po dnevih v tednu. Odtod ime dnina ponedeljska, torkova itd., po vaseh, kjer so uporabljali skupno pašo. Na dnino so hodili dotičniki po vrsti po hišah ali vaseh, trebili planino, napravljali nova pota. nove stanove. Zelo važno je bilo črtenje. Crtit so hodili navadno jeseni: sekali so grmovje, stara drevesa, in tako zaraščeni svet spreminjali v rodovitno pašo.
To je bila hvalevredna navada, pa tudi koristna. Skupno delo — skupni užitek.
Tako je bilo do leta 1873. Imenovano leto in potem naslednjega leta pa je pričela odvezna komisija urejevati pravice Bohinjcev — s pravicami takratne industrijske družbe. Po tej ureditvi so se čutili prikrajšane v svojih pravicah. Nikakor niso mogli pojmiti, zakaj ne bi smeli pasti, dniniti in črtiti, kakor prej, po vsem planinskem svetu.
Razumljivo je. da je industrijska družba varovala svojo posest in branila pašo in črtenje po svojem planinskem svetu — oziroma svojih gozdih.
To nalogo so izvrševali gozdarji: boršt-narji, mnogokrat na krut način. Pravijo, da so šli na rop, kadar so šli odganjat ljudi od dela na planinah industrijske družbe. Ce so domačine zasačili, so jih baje celo tepli, jim jemali orodje, sekire, žage in jih pri gosposki tožili. Prejeli so občutne kazni, nekaj jih je celo v zaporu umrlo.
tako Lovrenc Sodja in Medja spod Stu-dora.
Bohinjec se ni mogel oživeti v te nove razmere. V napačnem mnenju, da so planine njegova last in nikogar drugega, je v svojo škodo velikokrat napačno ravnal. Sicer pa je manjkalo ljudstvu pouka v istem času, ko ga je najbolj potrebovalo. Vsi odloki so se izdajali v nerazumljivem nemškem jeziku. — Takrat niti tolmačev niso imeli, še manj razumnih zastopnikov. Marsikaj so torej pooblaščeni domačini podpisali, kar so pozneje obžalovali, in se sedaj, ko so že davno vsi odloki pravo-močni, ne da več popraviti. V ljudstvu se je ukoreninila neka nezaupnost, ki se še dandanes pojavlja. Pač je v tem oziru boljše, ker oblastva govore in po večini pišejo slovensko. Toda nekaj je vendar le ostalo.
Po teh opisanih razmerah so Bohinjci izgubili oni čut do skupnega dela tudi po svojih lastnih planinah in so jih zanemarjali. Ni čuda. Saj so opazovali, da je gospodi mar edino le za gozd in prav nič za planine. V oni dobi, krog leta 1870, je bila, kakor pravijo Bohinjci, smreka žegnana. Gozdarji so bili merodajni, in kar so ti rekli in ukrenili, se je izvršilo. Le na ta način je mogoče razumeti, da so nekateri komisarji vpisali kot gozd parcele, ki so veljale stoletja sem kot pašniki in so tudi v starih listinah kot pašniki vpisani. Paša — planina je bila tem gospodom gozdarjem raznih titulatur neznana, nepotrebna. No v teku let se marsikaj spremeni. Obrnilo se je, hvala Bogu .marsikaj na boljše. Oblastva — vsaj zadnja leta — ne ravnajo s toliko rigorozno natančnostjo, kakor pred leti pri odmerjenju kazni, če je kaka žival prestopila svet sedaj verskega zaklada.
Vendar brez tožba in kazni ne mine nobeno leto. In teh kazni ne bo nikoli ko-ne, dokler bodo morali Bohinjci uporabljati servitutno pravico po planinskem svetu verskega zaklada. Ni ne fizično, ne moralno mogoče.
Pastir pri najboljši volji mnogokrat ne more ubraniti živalim vstopa v prepovedani, zaklinčani sosedni svet verskega zaklada. In če prepodi 30 krav, 10 mu jih vendar uide, posebno če nastane, kar je v gorovju velikokrat, nagloma nevihta.
Gozdni čuvaj pa, ki opazi živali v paši tujega sveta, seveda izvrši le svojo dolžnost, da naznani in kazen je gotova.
Neobhodna potreba je torej, da se dobi način, kako spremeniti te servitutne pravice v prilog kmetom Bohinjcem, da bo vendar enkrat konec vednim prepirom in kaznim.
Stvar je započeta. Po posredovanju g. državnega poslanca Pogačnika jc kmetijsko ministrstvo pripravljeno odstopiti toliko svojega planinskega sveta, v kolikor namreč znašajo servitutne pravice po istem svetu. Napravila naj bi se nekaka menja. Ministrstvo odstopi svet, Bohinjci pa servitutne pravice, zato pa dobe od verskega zaklada toliko sveta, da bodo mogli isto število živine pasti potem na svojem lastninskem svetu.
To je edina pot, pa tudi zaželjena. Da bi se le kmalu in pravično izvršila. Prošnje za to novo regulacijo so vložili Bohinjci že lansko leto. Sostavljal jim je prošnje poslanec Pogačnik sam, deloma tudi župnik I. Piber. Upamo vsaj, da se letos vendar že delo prične. Seveda bo treba nove cenitve, in sicer natančne po sedanji vrednosti živine in krme.
V nekaterih planinah bo prava melioracija še le potem dosegla popoln namen, ko bo na ta način izvršena regulacija.
Gremii ljubljanskih trgovcev.
Neumestno razburjenje radi vžigalic S. K. S. Z.
Izredni občni zbor trgovskega gre-mija se jc vršil včeraj popoldne v dvorani »Prosvete« v »Mestnem domu«. Kakor smo poročali, je bil ta občni zbor napovedan že za 5. t. 111., a ga takrat ni bilo, ker jc prišlo na shod celih pet trgovcev. Tudi včeraj ni bilo mnogo boljše. Počasi nakap-lja 20 gremijalnih članov, nazadnje predsednik Knez, ki sc opraviči zaradi zamude, ker jc bil zadržan, predstavi zboroval-cem zastopnika obrtne oblasti svetnika Šcška, zadružnega inštruktorja dr. Blo-diga ter otvori zborovanje. Tajnik Svetina čita poročilo odbora glede preosnove greniija. Dosedaj so bile v gremiju samo protokolirane tvrdke, skupaj 132 članov; od sedaj bodo članovi greniija tudi nepro-tokolirani trgovci, ki plačujejo po 20 kron pridobnine (brez doklad). Dosedaj je priglasilo % neprotokoliranih trgovccv svoj pristop. Reorganizacija greniija je sprejeta. Dr. Blodig poroča o izpremenjenih gremijalnih pravilih, ki jih jc sestavil z
LISTEK.
Povest o človeku, ki se le vozil v zaboju.
(Dalje.)
Tu pa povzame Cečk prvi besedo in pravi:
»Kako lepo znamenje! Ljubljančani so pa zares pobožni ljudje, ko postavljajo tako velika znamenja. Kaj meniš, Tonca, kaj je to za en svetnik? Gotovo je velik pomočnik, ko ima tako znamenje.«
»To je sv. Prešeren,« poduči ga Tonca; »vsaj je gori zapisano.«
»Sveti Prešeren,« čudi se Cečk; »tega svetnika pa ni v litanijah in najbrže celo v pratiki ne.«
»Veš je bolj nove vrste,« razlaga mu Tonca. »Vsaj ni še dolgo tega. odkar so ga naredili za svetnika.«
»Kaj pa dela tista babnica vrh kamena?«
»To je pa taka, kakor s svetim Martinom in tistim beračem, kateremu je dal pol plašča. Sveti Prešeren je šel namreč enkrat po tehle ulicah, ki se zato imenujejo Prešernove ulice. Tu sreča vso razcapano žensko, ki je prosila vbogajme. On je pa pozabil ves denar dotna. Niti vinarja
ni imel pri sebi. Zato vzame ogrinjačo, kakor so jih nosili v tistih časih tudi možje, prereže jo z nožem na dvoje in da polovico beračici. Zato je pa tudi samo ona polovica ogrnjena.«
Tako je lagal Tonca; vsaj ni bil zastonj v Ameriki. Moral je pa s klobukom zakriti obraz, da ni opazil Cečk. kako ga sili smeh.
Ko opravljata možakarja tako svojo pobožnost pred »znamenjem«, pride čez frančiškanski most tisti dr. Štorklja, ki je vzel vso slovensko narodnost v zakup. Silno se začudi, ko zagleda naša Ameri-kanca odkrita pred spomenikom. Takoj skoči k njima in začne:
»Odkod sta pa vidva rodoljuba, ki tako častita našega velikana Prešerna?«
Cečk ga pogleda debelo, potem pa sune Tonco, češ, ti govori, ki znaš z gospodo hoditi v caker.
»Iz Kurjih črev sva,« se oglasi nato Tonca. »Tu sva se malo ustavila, ker hoče Cečk, ki ni bil še nikdar v Ljubljani, vse videti. Zvečer pa greva naprej v Trst.«
»Tako, tako, torej iz Kurjih črev sta. in kar je poglavitno, vrla narodnjaka, ki ljubita milo majko Slavo in častita njenega najslavnejšega sina, velikega svobodomiselnega pesnika Prešerna. V tako odlični družbi bi rad ostal malo dalje. Namenjen sem v gostilno h Koprivi. Poj-
dita z menoj! Par litrov za taka narodnjaka, kakor sta vidva, mi ne bo žal. Tudi vidva se ne bodeta kesala. Kajti Kopriva toči izvrstno kapljico.«
Tako jima je kvasil dr. Štorklja. Tonca se je komaj zdržal, da se ni zakrohotal na ves glas. Cečk je pa razumel samo to, da ju vabi na pijačo ter da bo on plačal. Obotavljala se nista prav nič, ampak sta jo takoj odkurila z njim.
Pri Koprivi je bilo že zbranih precejšnjo število tistih mladih starcev iu starih mladcev, ki delajo neumorno za narod. Dr. Štorklja je vendar še dobil prostor zase in za svoja gosta. Takoj ukaže prinesti Štefan cvička št. 3, natoči vsem trem — seveda šele potem, ko je prišlo vino na mizo — vstane in potrka na kozarec v znamenje, da hoče govoriti.
Takoj sc začujejo glasovi: »Posluh, posluh! Štorklja hoče klopotati!«
Dr. Štorklja se pa odkašlja, potegne parkrat iz sniodke, vtakne levico v žep, z desnico se pa nasloni slikovito ob stol in začne s hreščečim glasom:
»Slavno omizje! Dovolite mi, prosim, samo par besedi. Čast mi je, da vam tu predstavim dva dična rodoljuba, ki sta prihitela iz krasnih Kurjih črev počastit našega Prešerna. Videl sem ju stati pred spomenikom z odkritima klobukoma, to se pravi, z odkritima glavama, torej z gla-
vami v rokah, nc, hotel sem reči z rokami v klobukih, ne, s klobuki v rokah.
Oprostite, gospoda, jezik se mi nekoliko zapleta, ker sem šele danes prišel z narodnega kroka. — Torej odkrita sta stala ta dva moža pred Prešernom ter zrla s svetim navdušenjem v pesnika in divno njegovo meduzo, to sc pravi nruzo. Gospoda, to moram pribiti, da ne najdemo tako velikega navdušenja za sveto narodno stvar niti med našim razumništvom. Gospoda, da so pa med našim narodom tako zavedni narodnjaki, kakor sta častita naša gosta, je gotovo zasluga naših društev, ki trosijo ljudstvo med prosveto, ne, hotel sem reči prosveto med ljudstvo. Gospoda, čim več bodemo imeli takih mož, tem svetlejše bo sijala misel svobodne zvezde, ne, svobodna zvezda misli, tudi ne, naj bo že kakor hoče, zvezda bo sijala gotovo na nebu milega nam naroda. Zato, gospoda, ven med ljudstvo na narodno delo! Delati moramo na to, da postane zadnji slovenski mož tako prosvitljen in navdušen narodnjak, kakor sta naša gosta, katera imamo danes v svoji sredi. Zato dvignimo čase in zakličimo jima: Živela!«
»Živela!« In narodni delavci so »delali«. Oglasilo sc je šc nekaj govornikov. Govorilo jih je tudi več naenkrat, poslušal pa navadno nobeden. »Delalo« se je pa vedno huje. Natakarica je komaj sproti donašala snov za »narodno delo«.
ozirom na novi obrtni red temeljem vzornih pravil, ki jih je izdalo trgovinsko ministrstvo. Debate o izpremembi pravil so se udeležili Perdan, Zupane, Kavčič, Ko-stevc, Golob, Bahovec in dr. Pojašnjevala sta razne točke poleg dr. Blodiga, inagi-stratni svetnik Šešek in predsednik Knez. Najvažnejše izprernembe so sledeče: Gre-mij bo imel pravico z globami ščititi razvoj svobodnega tekmovanja; odpraviti bo se dalo n. pr. razne »razvade«, kakor so nagrade o novem letu itd. Globe, v korist zadružne blagajne, bo se izterjalo potom politične eksekucije. Član, ki bo s kakim plačilom v zadružno blagajno na dolgu, ne bo imel pravice glasovanja, dokler ne izpolni svoje obveze. Glede učne dobe po-jašnjuje dr. Blodig temeljito določila S 13. a 4. obrt. reda, glasom katerega specialne, strokovne šole (n. pr. trg. akademija) nadomeščajo dve ali tri leta učne dobe, šole pa, ki podajajo splošno izobrazbo, eno leto iste. Jasna izvajanja poročevalčeva pa niso imela zaželjenega uspeha. Razni govorniki so vedno zopet mešali vajence z višjo in strokovno izobrazbo z vajenci, ki pridejo iz ljudske šole ter stavili različne zahtevke in predloge. Razvila se je dolgotrajna in dolgočasna debata, a končno je bil predlog Kavčičev sprejet, ki določa učno dobo dve do štirih let, kakor je ista bila ustanovljena tudi že v dosedanjih pravilih. Dr. Blodig izjavi na to, da bo deželna vlada težko pritrdila temu sklepu, marveč pravila izpremenila tako, da bo se pri dokazu usposobljenosti zahtevalo tri do štiri letno učno dobo. Po našem mnenju je imel predsednik Knez prav, ko je predlagal reasumiranje sklepa in nov sklep v smislu vladnih intencij; kajti, kdo ve naprej, da kak vajenec, ki je imel »srečo«, da je končal učno dobo v dveh letih, ne pride pozneje v položaj, da bi se hotel samostojno etablirati in bi se ne mogel, ker ne bo v stanu dokazati usposobljenosti, ki bo ji predpogoj najmanj triletna učna doba! Toda Knezov predlog ni obveljal. — Pri tej priliki je pojasnil dr. Blodig. da bodo tudi ženske lahko dobivale iz-kazilo usposobljenosti, če so bile pet let zaposlene v trgovini, in sicer tri leta kot vajenke in dve leti kot pomočnice in da jim ne bo nič škodilo, če niso obiskovale trgovske šole. Gremijalni član Bahovec je pri tem stavil nasvet, da greuiij ustanovi trgovsko šolo tudi za vajenke. G tem predlogu bo se razpravljalo v eni prihodnjih sej. — Vajencev bo smel imeti vsak trgovec: ako dela brez pomočnika dva; za vsakega pomočnika še enega povrh, vendar največ šest vajencev. — Prispeva ki za gremijalne stroške se porazdele per-centualno na občno pridobnino. — Spre-jemnine v gremij se določijo: po 10 kron za neprotokolirane, 20 kron za protokoli-rane tvrdke. — Odbor bo obstajal iz načelnika. dveh namestnikov načelnikovih, 12 odbornikov in 6 namestnikov poslednjim. — Določijo se globe do 20 K. — Za članove gremija, ki bi neopravičeno izostali od sej in zborov itd., ali bi ne zglasili ali odjavili pomočnika pri načelstvu. Poslednje je, kakor je naglašal dr. Blodig, važno za to, ker bodo učna spričevala in dokazila o usposobljenosti sploh morala bili potrjena od gremijalnega načelstva, kar pa bi ne bilo mogoče, ako pomočniki niso redno zglašeni. — Končno se jc pooblastilo načelstvo, da vlaga v vseli slučajih rekurze proti vladnim odločbam, s katerimi bi se gremij čutil prizadetega.
Tudi Amerikanca sta delala, kar se je dalo. Čečk se je naposled celo tako oju-načil, da se je začel vmešavati v pogovor. Hotel je ravno izraziti svojo ogorčenost nad tem, da še niso uvrstili sv. Prešerna v litanije in pratiko. Tu ga pa dregne Ton-ca s komolcem in opomni, da je čas iti na vlak.
Prisrčno se torej poslovita od Koprive, potem se pa odgugljeta proti kolodvoru. Ko sta prišla mimo Prešernovega spomenika, sta se zopet odkrila in Čečk je celo to-le pripomnil:
»Sveti Prešeren pa mora biti res močan svetnik. Komaj sva ga malo počastila, že nama je pomagal, da sva se zastonj napila.«
Rad bi se mu bil še priporočil za srečno pot, toda Tonca ga je tiral naprej, ker ga je skrbelo, da ne bi zamudila vlaka. In res sta prišla ravno zadnji hip. Toliko da sta vstopila in že je mešanec počasi od-hitel proti Trstu.
Cviček iz soda št. 3 je pa učinkoval za naša popotnika kaj dobro. Zazibal ju je namreč v tako prijetno spanje, da je imel izprevodnik v Trstu precej opraviti, predno ju je iz voza ven vrgel. Trajalo je pa še precej dolgo, predno sta se začenjala zavedati svojega položaja. Kajti pripeljala sta iz Ljubljane precejšnjega mačka, katerega je vožnja silno razdražila. Poznalo se je to obema.	(Dalje prih.)
Vžigalice S. K. S. Z. in Perdaoovl
prijatelji.
Zanimive so bile raznoterosti, zla&ti prva. Gremijalni član Meglič poroča, da je vlada potrdila izpremenjena pravila K. S. Z., vsled česar sme ista sedaj izvrševati obrt, tudi tako, glede katere se od trgovcev zahteva usposobljenost. Izraža bojazen, da K. S. Z. nc bo prodajala samo vžigalic, nego se vrgla tudi na druge predmete. Postavljen je precedenčen slučaj, ki vtegne imeti za trgovce usodnih posledic. Predlaga torej, da se pošlje 1. trgovinskemu ministrstvu, 2. ministrstvu za notranje zadeve, 3. ministrskemu predsedniku pritožbo, v kateri se opozarja, da je deželna vlada čl. 3. č. pravil K. S. Z., ki govori o prodaji raznega blaga, protipostav-no potrdila ter zahteva, da bo vladni odlok uradoma razveljavljen in obrtni list K. S. Z. kasiran.
Dr. Blodig se poslovi. Nekaj članov gremija se je med tem oddaljilo; ostalo jih je le še 1,3 — nesrečna številka! Predsednik da predlog, ki je moral biti pač načelstvu pravočasno naznanjen, na glasovanje. Sprejeto z večino glasov.
Meglič poroča nadalje o nedostatkih pri telefonski in brzojavni službi na ljubljanski poštni centrali ter predlaga resolucijo, da se naprosi poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu, da priskrbi zadostno število uradnikov in sploh popravi tehniške nedostatke ljubljanske pošte, tako da bodo v bodoče zlasti brzojavke iz Ljubljane točno odhajale. Sprejeto.
Tajnik čita dopis društva »Merkur« ki gre za tem, da bi se odpravilo prodajanje blaga od strani tujih trgovcev po hotelih. Sklene se priporočiti obrtni oblasti da postopa s temi trgovci tako, kakor dela to obrtna oblast v Gradcu, ki zahteva od takih trgovcev — napise nad lokalom, v katerem prodajajo. Sprejeto.
Kostevc predlaga, da bi se članovi gremija shajali vsaj vsak mesec enkrat. Sprejeto kot nasvet.
Predsednik zaključi zborovanje ob 5.
uri tri četrt popoldne.
* * »
Protesti proti vžigalicam »Slovenske krščanskosocialne zveze« so torej včeraj deževali. Nemški trgovci bi kaj takega proti »Stidmarki« ali kakemu drugeniH nemškemu narodno - obrambenemu društvu nikdar ne storili. To najprej konsta-tiramo, da se spozna malo stališče tistih mož, ki so včeraj zastopali na tem občnem zboru slovensko trgovino, oziroma g. Jožefa Perdana! Popolnoma mirno tem gospodom, ki se hočejo s svojo cvebarsko juristarijo na vsak način temeljito blami-rati, povemo: Za kar ima »Slovenska krščansko-socialna zveza« pravico po zakonu in po jasnih razsodbah najvišjega sodišča, za to ne bo hodila prosit dovoljenja raznih Megličev, Kavčičev, Golobov, Ba-liovcev, Perdanov in ne Skabernetove trgovine. Pravno stran te zadeve smo v »Slovencu« že temeljito pojasnili, zato danes nc bomo ponavljali zadeve še enkrat, ker je dovolj jasna, onim pa, ki zakona in razsodb najvišjega sodišča ne razumejo, pa nobeno razlaganje nič ne pomaga. Včerajšnjemu ogorčenju Perdanovih prijateljev smo se pošteno smejali. Res komično je, da n. pr. Jerneja Bahovca bole naše vžigalice, kupčija »Družbe sv. Cirila in Metoda« z razglednicami ga pa nič ne boli. Ta strasten korak nekaterih ljubljanskih gospodov trgovcev, v prvi vrsti: Me-gliča, Kostevca, Rdmunda Kavčiča, Goloba, Perdana. Zupanca, Skaberne, pa daje našim somišljenikom ne samo v Ljubljani, ljubljanski okolici, ampak po celi deželi povod, da se te gospode dobre zapomnijo in da povsod, kjer še ni naših vžigalic, vžigalice »Na korist obmejnim Slovencem« najodločneje zahtevajo. To bo tej gospodi najboljši odgovor!
NEMŠKI SVOBODOMISLECI PROTI SLOVENCEM.
Z Dunaja dohaja poročilo, da so vročili nemški svobodomiselni poslanci s Štajerskega. Koroškega in Kranjskega ministrskemu predsedniku spomenico. Z ozi-ron na spomenico naglašajo nemški svo-bodomisleci, da obsega spomenica dejanski položaj, ki so ga napravili zadnji čas razni slov. napadi v drž. zboru in izven njega. V njej naglašajo, da se zelo razburja nemško prebivalstvo in da lahko slede polit, nevarnosti in težkoče. Spomenica se obrača proti vedno bolj odkritim stremljenjem slovenskih politikov, ki delajo na to, da se vedno bolj vporablja slovenščina kljub starim običajnim in številnim odlokom. Ministrskega predsednika poživljajo, naj posveti zadevi vso svojo pozornost in ga opozarjajo, da povzroče slovenske »spletke« lahko take razmere, kakršne so sc razvile na Češkem. Ministrski predsednik je odgovoril, da hoče posvetiti spomenici vso pozornost.
Nemški nastop pomenja, da hočejo zopet vojsko s Slovenci na celi črti. Ponem-čevanje so gojili Nemci sicer vedno na Koroškem in Štajerskem, kjer dobiš na slovenske vloge nemške rešitve. Sicer pa nemškutarija niti na Kranjskem ni prenehala. Saj je nekaj vsakdanjega, da se celo v Ljubljani pri javnih sodnih razpravah, ko sta obe stranki slovenski, čuje večkrat precej nemščine. In dogodi se celo na Kranjskem in tudi v Ljubljani, da dobiš pomotoma seveda, na slovensko vlogo nemško rešitev. Nikdar se pa ne pripeti, da dobi Nemec na nemško vlogo slovenski odgovor.
Namen Nemcev je zelo prozoren. Radi bi dosegli take razmere, kakršne so bile ob časih nemško-liberalne strahovlade. Motijo se, če mislijo, da se povrnejo oni časi nazaj. Slovensko ljudstvo odbije i ta nemški naskok na svoje pravice in si bo znalo priboriti one pravice, ki mu gredo kot narodni celoti celo po avstrijskih temeljnih postavah ne glede na naš moderni čas, ki zahteva pri enakih dolžnostih enake pravice.
AVSTRO-OGRSKA. Dijaške stavke ne bo. — Blamaža svobo-domislecev.
Dunajski visokošolski odbor je brzo-javil vseučiliščem, da so sklenili inomoški visokošolci, da opuste stavko z ozirom na izjavo inoinoškega akademiškega senata. Stavkati pa nameravajo, če se proti \Vahrmundu kaj stori. Inomoški dijaki prosijo, naj se vrše mesto stavke v četrtek shodi vseučiliščnikov. Inomoški senat je izjavil, da profesorski kolegij ne more nastopiti proti Wahrmundu kot učitelju in smatra za svojo dolžnost, da zagotovi VVahrmundu svobodo pouka. V navedenem smislu se hoče senat sporazumeti tudi z ostalimi avstrijskimi vseučilišči.
Vojaške ugodnosti.
Nemški agrarci so sklenili, da glasujejo za nujnost Kolovvratovega predloga, in sicer za sledeče ugodnosti, ki jih da vlada, če obvelja Kolo\vratov predlog: 1. Orožna vaja pri domobrancih odpade; 2. predčasno pošljejo na dopust pri deželni hrambi na leto do 700 mož; 3. potrebščine si nabavi deželna bramba pri kmečkih zadrugah; 4. kmetje dobe kobile iz državnih žrebčarn, za katere dobe povrnitev oskrbnih stroškov skozi šest let. Čez šest let prevzame žrebčarna kobile, če pa niso več sposobne za vojaško službo, ostanejo kmetova last; 5. podpirajo se rodbine rezervistov. Za zvišanje števila vojaških novincev za 4700 mož odpadejo vojaške vaje pri deželni hrambi za 4400 mož.
Zivinozdravniška visoka šola.
Poljedelskega ministra so prosili zastopniki slušateljev živinozdravniške visoke šole, naj se udeleži shoda slušateljev dne 13. t. m. Poljedelski minister je izjavil, da mu je simpatična misel o podreditvi živinozdravniške visoke šole poljedelskemu ministrstvu.
Danski kralj na Dunaju.
Dne 12. t. m. zvečer jc bil povabljen danski kralj s spremstvom na dvorni obed v Schonbrunnu, ki se ga je tudi udeležilo več najvišjih dostojanstvenikov.
Nižjeavstrijskl deželni zbor
bo sklican ob državnozborskih počitnicah v kratko zasedanje, ob katerem sklepa o ustanovitvi obrtne banke s temeljno glavnico 10 milijonov kron.
C IN KR. ARMADA. Odprava pritožb ob spomladnih inšpekcijah.
Vojno ministrstvo je odpravilo pravico moštva, da se lahko ob spomladanskih inšpekcijah ne glede na predpisano službeno pot pritoži. Ta uvedba je zgubila svoj pomen, ker oni, ki inšpicira, nima oblasti, da takoj reši prošnje in pritožbe.
SOLIDARNOST MED DIJAKI IN PIVO-VARNARJI V MONAKOVEM.
Kakor poroča »Augsburger Post-zeitung«, so se avstrijski nemški vseuči-liščniki sporazumeli z monakovskimi kolegi, da bodo postopali po skupnem akcijskem programu. Monakovski liberalni akademiki imajo namreč svojega Sclini-tzerja, kakor imajo inomoški \Vahrmunda. Monakovski svobodomiselni akademiki nameravajo ondotno vseučilišče zapustiti ako se Schnitzerju kaj hudega pripeti. To da bo vlado gotovo uplašilo, ker so se monakovski pivovarnarji izjavili solidarnim z vseučiliščniki.
MOLITEV ZA NEMŠKEGA CESARJA.
Strassburški in mecški škof sta ukazala, naj se moli pri cerkvenih molitvah za nemškega cesarja, kar dozdaj še ni bilo uvedeno.
KNEZ KRIVOPRISEŽNIK.
Knez Eulenburg je opustil tajenje in odgovarja, da se ničesar več ne spominja.
Pri ribiču Ernestu so našli dokaze, da je tikal knez Fischerja. Harden je izročil sodišču seznam mož, s katerimi se je pečal Eulenburg do zadnjega časa.
ITALIJA ZOPET GROZI TURČIJL
Italijanski zunanji minister Tittoni je naznanil turškemu poslaniku v Ritnu, da poseže Italija po drugih primernih sredstvih, če Turčija ne ustreže vsem italijanskim zahtevam.
INOZEMSKE POSADKE ZAPUSTE KRETO.
Krečanski višji komisar Zaimis objavlja, da v enetn letu zapuste inozemske čete Kreto.
RUSIJA.
Državni svet. — Policijski ravnatelj kri-voprisežnik. — Bomba v ječi. — Napad na vojake
Državni svet je odobril po dumi sprejet predlog o številu vojaških novincev za 1. 1908. — V Kijevu so zaprli ravnatelja tajne policije Aslanova, ker ga dolže krive prisege, da rehabilitira nekega tatu. Zaplenili so v njegovem stanovanju veliko korespondenco s kijevskimi tatovi, ki dokazuje, da je bila kijevska policija v zvezi s tatovi. — V Jekaterinoslavu je bila vržena 12. t. m. bomba v stražnico gubernij-skih zaporov. Bomba je poškodovala zi-dovje in šipe sosednih hiš. Jetniki so poizkušali pobegniti skozi okna. Straža je ustrelila deset beguncev, v poslopju je bilo tudi ustreljenih več jetnikov. — Oboroženi jezdeci so napadli v tifliški okolici dva voda Apšeronovega polka, ki sta vadila. En vojak je ubit, več jih je ranjenih. Na. padalce zasledujejo.
MULEY HAF1DOVI POSLANCI.
Tolmač Muley Hafidovega poslaništva v Parizu je povedal poročevalcu »Fi-gara«, da ima zgolj to poslaništvo uradni značaj. Poslaništvo, poslano v Berolin. London in Rim izroče vladarjem le pisina, v katerih naznanja Muley Hafid, da je zasedel maroški prestol.
PREDSEDNIŠKO VPRAŠANJE V SE-VERO-AMER. ZEDINJENIH DRŽAVAH.
Za Taftovo predsedniško kandidaturo se je izjavilo med 726 delegati le 400. Celo generaliteta armade je naprosila Roose-velta, naj zopet kandidira.
NEMŠČINA V BRAZILIJI.
Brazilska vlada je uvedla obligatori-čni pouk nemščine v vse višje šole in učiteljišča.
Dnevne novice.
+ I)r. Vilfan ni opran! — Laži o dr. Brejcu. »Narod« .ie poizkusil v ponedeljek dr. Vilfana nekoliko prati, pa ni šlo, ker dejstvo ostane, da je bil dr. Vilfan tisti slovenski odvetnik, ki je vložil pri celovškem sodišču nemško tožbo. 'Takega »na-rodnjaštva« se pač ne more oprati! »Narod« pa je z nečuveno predrznostjo pri tej priliki tudi trdil, da je tudi dr. Brejc za slovenske stranke vlagal pri celovškem sodišču nemške tožbe. Danes dopoldnu smo o tej zadevi prejeli od dr. Brejca i>> Celovca naslednjo brzojavko: »Glede na ponedeljkovo »Narodovo« poročilo Vas. prosim objaviti, da je grda liberalna laž, da za slovenske stranke vlagam nemške tožbe. Protestujem, da bi liberalci dr. Vilfana prali na škodo moje narodne in stanovske časti! »Narodovega« dopisnika imenujem podlega lažnika in ga poživljam, da se imenuje, če ima dokaze in pogum zajedno. Obenem se obračam na slovensko odvetniško zvezo, da uvede preiskavo. Dr. Brejc.« — 'I ako žalostno so liberalci Vilfana prali! Dr. Vilfan je starosta radovljiškega »Sokola« in so ga liberalci proglašali pri volitvah za najboljšega narodnjaka. Če je torej Vilfan tak narodnjak, da dela proti sklepom slovenske odvetniške zveze in je tako malomaren, da se ne ozira na pravice slovenščine pri koroških sodiščih, kaki morajo biti šele drugi liberalci. Res — lepa družba !
+ Slovenski lurški romarji. Iz Lucer-na smo dobili od slovenskih lurških romarjev danes dopoldne sledeče: Vožnja med pomladnim zelenjem in cvetjem prekrasna. Romarji se ne morejo načuditi lepoti Švice. Nebo nam je izredno prijazno.
+ Jubilejni darovi. Za »Slovensko krščansko-socialno zvezo« so darovali jubilejne krone naslednji gospodje: Ivan Drašler, Dole, Borovnica, I K, Jurij More* Dole, Borovnica, I K, Ivan Berlic, župnik v Srednji vasi, 5 K, F. Steržaj, kaplan v Srednji vasi, 2 K, iz Črnega vrha izgubljena stava 5 K. — Somišljenike, ki še niso darovali jubilejne krone, prosimo, da so ozirajo na lepe vzglede!
+ Umrl je včeraj, 12. t. m., popoldne ob štirih, na Viču pri Ljubljani št. 83. bo-goslovec Hubert Petriček, bivši gojenec
v kolegiju Germaniku v Rimu. Pokojnik je dovršil kot Alojznik leta 1905. z odličnim uspehom maturo. Ker je bil Šele 18 let star in bi moral, ko bi doma obiskoval bogoslovje, po dovršenih študijah še celo leto čakati na mašniško posvečenjek je prosil za sprejem v Germanikum, kamor ga je res tudi poslal ljubljanski knezoškof dr. Anton. Bon. Jeglič, in sicer na svoje stroške. Dve leti je ondi študiral z veliko marljivostjo. Ob nekem izletu lansko leto pa ga je dež premočil tako, da se je hudo prehladil in dobil sušico. Prišel je domov in upal kmalu ozdraveti. Dva meseca je bil v Lčonišču, potem ga je pa vzel pod svojo gostoljubno streho na Viču g. Pan-ce, strojevodja v pok. Nekaj časa se mu je zdravje na boljše obračalo; božični dan je bil pri treh sv. mašah, pa se je zopet prehladil in jel stalno pojemati. V bolezni so mu bila v veliko tolažbo številna pisma tovarišev iz Germanika in obiski preč. provinciala P. Placida in oo. frančiškanov na Viču. Bil je popolnoma zaveden do svoje smrti. Njegove zadnje besede so bile molitev k Materi božji, ki naj vzame v svoje varstvo njegovo mater, brate in sestre, in k presv. Srcu Jezusovemu, kateremu je priporočil vse duhovnike. Usmi-Ijenka, ki je bila pričujoča pri njegovi smrti, je rekla, da še ni videla tako lepe smrti. Naj v miru počiva! — Pogreb bo v četrtek ob šestih popoldne na Viču.
—	»Svoboda« Izgubila odgovornega urednika. G. Alfonz Mencinger nam je poslal to-le notico: »Izjava. G. Alfonz Mencinger nas je prosil, da objavimo, da ni prevzel nikdar odgovornega uredništva »Svobode« in da se ga je v to nominiralo v njegovi odsotnosti iz Ljubljane brez njegove vednosti in proti njegovi volji.« — Tako se glasi izjava g. Alfonza Mencingerja, ki je v »Svobodi« natisnjen za odgovornega urednika. Radovedni smo, kdo je tisti lump, ki si je dovolil tako nizko igro z deželno vlado in državnim pravd-ništvom in ki je falsificiral Mencingerjev podpis. Tak človek bi zaslužil za tako »svobodo« pošten karcer! Sicer pa s tem ta zanimiva afera še ni končana.
—	Pire — ne farba! Slavnemu uredništvu »Slovenca« v Ljubljani. Z ozirom na Vašo trditev v notici »Iz muhe dela slona,« objavljeni v Vašem cenj. listu z dne 2. maja t. I. št. 101, da sem v aferi profesorjev Jarca in dr. Debevca »nafarbal« deželnega predsednika, Vas prosim uljudno, da ponatisnete nastopni stvarni popravek: Ni res, da sem nafarbal deželnega predsednika v zadevi profesorjev Jarca in dr. Debevca, marveč je res, da sem poročal g. predsedniku le golo resnico in da jc g. baron Schwarz sam izjavil napram g. ar. Tavčarju in meni, da sta imenovana gg. profesorja priznala očitana jima dejstva. Zahvaljuje Vas že naprej za izkazano uslugo beležim z odličnim spoštovanjem Ciril Pire. V Kranju, 12. maja 1908. — Pire torej trdi, da ne farba. Pač pa očitno priznava, da denuncira. On je še ponosen na to, da denuncira. Pire je pa kriv, da se bo moralo po istem merilu, s katerim je hotel on meriti g. Jarcu in dr. Debevcu, meriti tudi vsem liberalnim učiteljem, profesorjem, sodnikom, davkarjem, davčnim nadzornikom itd., itd., itd. Pirčeva denuncija-cija, ki temelji na nazoru, da noben državni uradnik nima pravice se politično kakorkoli pokazati, bo morala pasti na njegove pristaše.
Upokojeni g. župnik V. Aljančič se je nastanil na svojem posestvu na Črnivcu pri Radovljici. Toliko v ednost njegovim prijateljem in znancem.
—	Zopet vlom. Iz Velike Doline nam poročajo: V noči od 4. na 5. maj smo imeli tu nepovabljene goste, ki so vlomili v gostilno in trafiko Fr. Dolinarja in odnesli iz blagajne en desetak, več drobiža, tobaka in žganja. Nekaj krajcarjev so raz-tresli pri cerkvi, vinarje so pa odnesli; menda so mislili, da so cekini. Poskusili so tudi pri župnišču. Prinesli so nad osem metrov dolgo smrekovo deblo, da bi ž njim vlomili omrežje pritličja, oziroma, da bi po njem splezali do prvega nadstropja v župnikovo stanovanje. Silno lajanje domačega psa je vzbudilo ljudi v župnišču. Ko so videli luč v župnišču in čutili, da se hodi po župnišču in je začela kuharica še z glasom odganjati roparje, so odnehali. Aretirali so naši orožniki šest sumljivih, gosposko oblečenih ciganov, o katerih je dogna-no, da so že kradli na Kočevskem, kar seveda odločno tajč. Zaprti so v Samo-boru. Pri njih so našli stare krajcarje, ki so bili ukradeni pri Dolinarju. Naši kraji dosti trpijo vsled tatvin. Ni je skoro vasi naše župnije, kjer bi se ne izvršile že večje tatvine.
—	Vlom v reško tiskarno. Dne 12. t.
mes., ob 1. uri ponoči je vlomil v tiskarno ogrskega lista »Magyar Tengerpard« strojnik Albcrto Alazetto, ker ga je odpustila tvrdka zato, ker je pripadal nekemu iredentiškemu društvu. Alazetto je pokvaril stroj in zmetal črke na cesto. »Magyar
Tengerpard« nekaj dni ne izide, ker italijanske tiskarne nočejo staviti in tiskati lista.
—	Ponesrečen rop. Iz Novega mesta se poroča: Dne 5. maja je vzdignil v kan-dijanski posojilnici Franc Bartel, posestnik iz Hrušice, star 38 let, 2000 kron denarja. Sešel se je v gostilni g. Kobeta v Žabji vasi z Martinom Guštin, posestnikom iz Janšča, starim 36 let, nezapriseženim lovskim čuvajem g. R. Smoleta, grajščaka in najemnika lova iz Grabna pri Novem mestu. Skupaj sta pila, in Bartel je pri tem povedal, da ima gotovo svoto denarja pri sebi. Domov grede je Guštin Bartelna prehitel, ker je slednji plačeval neki dolg v Gotni vasi. Med vasjo Črmošnicami in Št. Joštom je Guštin Bartelna počakal ter ga zavratno napadel. Hotel ga je zadaviti in se polastiti njegovega denarja. Bartel se je branil in klical na pomoč; dasi so mu moči že pešale, je vendar vztrajal, dokler ni došla pomoč. Ves obnemogel od davljenja ter obgrizen, je moral prenočiti v Št. Joštu; dobilo se je pri njem v gotovini še 1600 kron. Napadalca orožništvo zasleduje. Isti je bil že opetovano kaznovan. Do danes ga še niso dobili. Ljudstvo sklepa, da je hotel napadalec Bartelna omamiti, zatem oropati in ga končno v potoku »Težka voda« vtopiti.
—	Lov na Savi. Iz Velike Doline se nam poroča: 2. t. m. so lovili naši orožniki na Savi nekega Hrvata, ki je ušel iz zapora v Kostanjevici. Begunec je bil svoj-čas radi umora obsojen na tri leta ječe. Po prestani polovici kazni so ga izpustili in mu kazen odpustili s pogojem, če se bo zunaj lepo obnašal. Pa kmalu je zopet nekoga pretepel in zato so ga oblasti zasledovale. Pred sedmimi tedni so ga prijeli orožniki tu med delavci pri regulaciji Save in ga izročili sodišču v Kostanjevici. Iz zapora je ušel in prišel zopet nazaj do nas na Savo, kjer so itneli orožniki ž njim zelo naporno in nevarno delo. Orožnik ga je že prijel v vodi, pa Hrvat le sili v Savo, toliko časa, da ga je moral orožnik izpustiti radi pregloboke vode. Petkrat je poskusil preplavati Savo begunec, pa je ni mogel. Slednjič so prišli še drugi na pomoč s čol-nim, ki so vsega premočenega prepeljali na suho in potem naprej v Kostanjevico spremili.
—	Nesreča. 11. t. m. zjutraj je padel Jernej Povše z Dobovice. oče rajnega ribniškega dekana, pod težko naloženi voz na cesti v Sapoti tako nesrečno, da mu je šlo kolo čez glavo in je bil v malo minutah mrtev. Bil je blaga duša!
—	Postrežbo bolnikov v bolnici cesarice Elizabete v Novem mestu bodo prevzele usmiljene sestre sv. Vincencija Pav-lanskega iz Gradca. Generalna vizitato-rica, č. sestra baronica Call je bila radi tega že dvakrat v Novem mestu in je z mil. g. proštom in primarijem dr. De-franceschijem konferirala.
—	Štiri cigane so aretirali pri Gorici. Trije se pišejo Levakovič, eden pa Hudo--rovič.
—	Poizkus umora in samoumora.
Včeraj je bila v Zagrebu hiša, v kateri se nahaja kavarna »Krvavi most«, torišče krvavega zločina. Fran Kraljič, 21 letn ipe-kovski pomočnik, je ponujal že mesec dni kavarniški natakarici Milki Krstnik svoje srce, ne da bi bil uslišan. Pred tedni je sprožil na mladenko strel, ne da bi jo zadel, in ga je policija za to obsodila v pet dni zapora. Ko je prestal kazen, je začel Krstnikovo zopet nadlegovati, toda istotako brezuspešno. Rekel je večkrat njej in drugim, da jo zakolje ali ustreli. Včeraj zjutraj pa je pred podstrešno sobo, v kateri je stanovala Krstnikova, ulomil vrata, oddal na dekle tri strele iz 12milimeter-skega revolverja ter jo nevarno ranil. Potem je okrenil samokres na svoja prsa ter se z dvema streloma nevarno poškodoval. Oba so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov. Dekle so operirali. Kraljič težko da ostane živ.
—	Šolska vest. Za suplentko v Cerkljah je imenovana gdčna. Angela Miklav-čič, ker je gdčna. Marija Frantar obolela.
—	V Spodnji Šiški se je ustanovila »Vodovodna zadruga za preskrbljevanje pitne vode«.
—	Dirka. Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici in tržaško kolesarsko društvo »Balkan« iz Trsta priredita dne 8. junija t. I., na binkoštni ponedeljek, prvo narodno dirko, združeno z ljudsko veselico na goriškem dirkališču (Velodromo).
—	Samoumor domobranca. V Petrinji se je pred nekoliko dnevi pešec sisaškega domobranskega pešpolka Mijo Janekovič ustrelil. Vzrok ni znan.
—	Toča. V Pakracu in okolici je dne 7. t. m. pobila toča ter v vinogradih in sadovnjakih napravila mnogo škode.
—	Na cesti. Nekega 62-lctncga reveža, ki se piše Fr. Ambrožič iz Železnikov, je dobila goriška policija na cestnem tlaku ležečega. Bil jc pijan. Mož je bil brez sred-
stev. Pošljejo ga v občino, v katero je pristojen.
—	Toča je napravila veliko škode v Ločniku in v okolici. Prebivalstvo je zelo prizadeto, ker je uničila toča lani žetev. Trpela je po toči osobito trta, sadje in murve.
—	Zgradba šolskega poslopja. Na Ku-
teževem pri Ilirski Bistrici bodo sezidali novo šolo. Vsi tozadevni stroški so prora-čunjeni na 25.332 K 15 vin.
—	Toča je pobila dne 7. t. m. v Gri-maldi (Istra) in okolici ter uničila vse vinograde.
—	Poizkušen samoumor. V ponedeljek zvečer se je zagrebški črkostavec Dragotin Vincenc pri Medveščaku ustrelil dvakrat iz revolverja v leva prsa, a se je samo ranil. Zdravstveno-policijska komisija, ki je prišla na lice mesta, ga je dala preepljati v bolnišnico usmiljenih bratov, Vincenc pravi, da se je hotel usmrtiti radi — neuslišane ljubezni.
—	Pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu je podeliti več mest stavbenih pomočnikov. Pogoji za vspre-jem so: 1. Starost med 16. in 35. leti; 2. avstrijsko državljanstvo; 3. politična in moralična neomadeževanost; 4. fizična sposobnost; 5. z dobrim uspehom dovršena šola za delovodje (obrtna šola) stav-beno-obrtne ali mehanične (elektrotehnične) smeri. — Prosilci, kateri zamorejo dokazati daljše delovanje v kaki stavbeni obrti ali elektrotehničnem podjetju, uživajo prednost. Zeli se znanja deželnih jezikov. Stavbeni pomočniki dobe takoj po vstopu dnevnino 3 kron — poleg drugih izvanrednih dohodkov. Po prestanih tozadevnih skušnjah imenuje se stavbene pomočnike poštnim oficijantom, pustivši jih v stavbeni službi. Pravilno opremljene prošnje je vložiti do konca majnika 1908 na c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu. — Od c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva. — V Trstu, majnika 1908.
Štajerske novice.
š Umrla je 12. t. m. v Mariboru gospa Emilija bar. Marenzi pl. Marensfeld in Scheneck, mati kneginje Pavle Sulkov-ske, stara 66 let.
š Velika nesreča je zadela posestnico Ano Marčič v Selcih pri Gor. Polskavi. Pred kratkim ji je ogenj uničil vsa poslopja. Tej nesreči se je pridružila še druga: poginila sta vbogi vdovi dva vola. ker sta se preveč najedla.
š Smrt v čakalnici. Na Pragerskem je v čakalnici umrla neki ženski, ki sc je vračala iz Amerike na Ogrsko, enoletna deklica. Ženski niso dovolili, da potuje dalje, ker sumijo, da je otrok umrl vsled nalezljive bolezni ali nenravne smrti. Obdukcija pokaže, kaj je na tem resnice.
š Podružnica avstro-ogrske banke se ustanovi v Ljubnu. Podredi sc graškemu bančnemu okraju.
Koitfke rmltt
k Velik požar. V Možici je bila včeraj birma. Nastal je ogenj, ki je vpepelil deset poslopij.
k Ožja volitev pri občinskih volitvah v Celovcu med Wilfanom in Pressienom (socialni demokrat) se je končala z zmago Wilfana, ki je dobil 343 glasov. Pressien je propadel s 196 glasovi.
k Potres. Tudi na Koroškem v Met-nitzu so čutili 12. t. in., ob 6. uri 10 minut zjutraj močan, pet sekund trajajoči potresni sunek. Temu je sledil kratek in slabejši sunek.
Ljubljanske noulce.
lj Ustanovni občni zbor ženskega telovadnega odseka S'. K. S. Z. se vrši danes v sredo zvečer točno ob 8. uri v dvorani »Slovenske krščansko-socialne zveze« in ne v telovadnici, kot sc je prvotno poročalo. Vse naše somišljenice iu zlasti članice S. K. S. Z. vabimo, da se ga v kolikor mogoče velikem številu udeleže.
lj Telovadni odsek S. K. S. Z. poživijo brate telovadce in vabi p. n. gg. podporne člane, da sc zanesljivo udeleže njegovega drugega rednega občnega zbora, ki bo jutri v četrtek, dne 14. t. m., ob 8. uri zvečer v dvorani »Slovenske kršč.-socialnc zveze«. Frančiškanske ulice. Na gotovo svidenje! Na zdar! Ivan Podles-nik, tč. predsednik; Franc Puc, tč. tajnik.
Ij Odlikovanje. Njegovo Veličanstvo cesar je imenoval višjega inšpektorja južne železnice gosp. Evg. Guttmanna cesarskim svetnikom. To zopetno najvišje odlikovanje so vodivni krogi južne železnice sprejeli z največjim zadoščenjem, kajti generalno ravnateljstvo šteje gosp. cesarskega svetnika med svoje najzaslu-ženejše funkcijonarje. Mnogoštevilnim brzojavnim in pismenim častitkam, ki jih
je gosp. Guttmann dobil iz merodajnih krogov, dodajamo še mi svojo, — saj ima gosp. •Guttmann mnogo zaslug za naše mesto in za našo deželo.
lj Pozor. Ker se bliža kopališka sezona in se občinstvo zelo rado koplje in solnči na mivki na prostem v »Malem grabnu« in se v takem slučaju rad priklati kak okoliški ali mestni postopač, kateremu je prva skrb, da neopazovan preišče žepe na bregu se nahajajoče obleke in po-krade, kar mu pride pod roko in tudi obleka je že zginila. Tak slučaj se je že letos pripetil nekemu gospodu včeraj popoldne. Ukradena mu je bila denarnica, v kateri je imel 66 kron denarja.
Ij Nesreči. Ko je včeraj popoldne poštni sluga Karol Schneller na Marijinem trgu stopil s poštnega voza. je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. Prvo pomoč mu je dal g. dr. Praunseis, potem so ga pa prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Tudi delavka Katarina Prekova je vsled neprevidnosti nekega izvoščeka prišla na Mestnem trgu pod voz in se na levi nogi poškodovala.
li Kot nalašč za mladino. Opozarjamo »Društvo za varstvo otrok« na nemoralno podobo, ki je nalepljena na novem plaka-tišču prav poleg III. mestne šole na Vrtači. Ali policijsko nadzorstvo tako pospešuje nravnost in pošteno vzgojo naše mladine? Če so enaki plakati nabiti tudi drugod, nam ni znano.
Ij Društvena godba ljubljanska kon-certuje jutri zvečer po zadnji vinski po-kušnji v kavarni »Evropa«. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Ij Slučaj škrlatinke se je pojavil pri nekem otroku Pod trančo št. 1. Dotična stranka pa hodi med ljudi z ostalimi otroci. Opozarjamo na to mestni fizikat.
Ij Nekaj prenovitve se bo tudi letos izvršilo na ljubljanskem Gradu.
Ij Pri vestibulu deželnega dvorca so začeli popravljati omet na arkadah. Čas je že bil.
lj V Bohinjsko Bistrico vozi v nedeljo, dne 17. t. m., posebni vlak. V Bohinju je vegetacija ravnokar bujno razvita. Vsa dolina je polna cvetja, obkrožujejo jo še s snegom pokriti vrhovi. Izletniki bodo imeli krasen vžitek. Opozarjamo na inse-rat v včerajšnji in jutrajšnji številki. Udeležniki naj si blagovole za časa preskrbeti vozne izkaznice, da se preskrbi za komodno vožnjo zadostno število voz in da morejo Bohinjci pripraviti potrebno, da bo vsak dobro postrežen.
AFERA MAETERLINK-FEVRIER.
V Parizu se tožita pisatelj in član francoske akademije Maeterlink in komponist Fcvrier. Stvar je sledeča: Nedavno je mladi komponist naprosil Maeterlinka, naj iz »Monna Vanna« napravi libreto. Pogodila sta se tudi. da bo Fevricr kompozicijo dal vprizoriti v »Opera comique«. Ko pa je Fevricr dokončal uglasbo, jo je prodal ravnatelju »Velike opere«. Maeterlink pa s tem nikakor ni zadovoljen in toži Fevriera, da je prelomil pogodbo. Prvič hoče Maeterlink. da se igra kompozicija v »Komični operi«, zato ker je ondi atiga-žovana njegova žena — bivša Georgette Leblanc, — drugič pa trdi pisatelj, da opera boli pripada pesniku kot glasbeniku, ki s svojo kompozicijo pisateljevo idejo le nekako komentira in zato glasbenik z delom nikakor ne sme razpolagati, ne da bi vprašal avtorja libreta za dovoljenje. Ta teden bo sodišče izreklo svoj pravorek, na katerega je ves Pariz zelo radoveden. Literati so se takorekoč delili v dva tabora; eni so Maeterlinkovci, drugi Fev-rierevci.
Razne stuarl.
Zanimiv aparat.
Ivan Wellesley Lyonn v Londonu ie iznašel aparat »lytinoskop«, s katerim bo mogoče videti skozi zidove in preko oceana, tako da bo n. pr. oseba v Londonu lahko gledala svoje prijatelje v Ne\v-Yorku. Skozi človeško telo se bo s, tem aparatom bolje videlo kot z Rontgenovimi žarki.
Avstrijski generalni štab in ptuji jeziki
Vsako leto bodo od zdaj komandirani na Dunaj trije častniki generalnega štaba, da se priuče zasebno ruščine, novogrščine, albanščine in bulgarščine. Ob koncu kur-za morajo napraviti strogo izkušnjo. Nadalje pa komandirajo enega častnika generalnega štaba, ki se mora naučiti japonščine.
Razbit ženski shod v Londonu.
Na shodu emancipirank dne 11. t. m. zvečer v Cardiffu so bili veliki izgredi. Ženske so se morale umakniti na oder pred množico, ki jc razbila okna, stole in se polastila zastav žensk. Trajalo je precej časa, da se je napravil red.
»Črna roka« v Ameriki.
Italijanska roparska sodrga »Črna roka« gromadi vedno nova hudodelstva na svoj račun. Vsak dan povzroča nova hudodelstva. Milijonarka Green je dobila pismo, naj položi na določeno mesto 20.000 kron, če tega ne stori, jo umore. Stanovanje Greenove so stražili. Ponoči sta izku-šala vdreti v milijonarkinjo stanovanje dva Italijana, ki so ju zaprli. Ameriško časopisje zahteva, naj izženejo iz Amerike sumljive Italijane.
Njena slika je na dolarjih, toda ona v ubožno hišo. Iz Binghamtona v Ameriki se piše: V ubožno hišo eountyja Brooine so dovedli gospo Carolino VVilliams iz Kirkvvooda. Vsled starosti in siromaštva je bila prisiljena priti v ubožno hišo in na njenem obrazu ni opaziti uiti najmanjšega sledu njene nekdanje lepote, kajti nekoč je bila ona za model ženske glave, katera je naslikana na srebrnih amerikanskih dolarjih.
Socialno-demokratični naborniki. V
Kladnem so se podali naborniki k naboru z rdečo zastavo in rdečimi znaki, na katerih je stalo zapisano: »Niti moža niti vinarja za vojaštvo.« Orožništvo je konfi-sciralo zastavo in znake, glavne kolovodje pa aretiralo.
Strašna najdba. V La Portu so izkopali na dvorišču neke hiše devet razse-kanih človeških trupel. Kakor se je dognalo, se gre za devet usmrčenih oseb. Policija je takoj uvedla najstrožje preiskave. Sum je padel na žensko Chuinez, ki se je skrila v Čikagi. Odkrili so, da so bile osebe umorjene v Čikagi ter trupla poslana tej ženski, da jih zakoplje.
Strojepisec na prestolu. Kakor se poroča iz Bukarešta, se je priučil rumunski kralj Karol pisanju na stroj ter mu je to v veliko veselje. Kralj je zelo spreten pri stroju ter reši z njim vse posle in vso korespondenco. Izvzeti so Ie rokopisi na inozemske suverene, ki se morajo še dandanes po starem običaju z lastno roko izgot-toviti.
te, naročajte »Slovenca"!
Zakon o podporah za rezervfstovske rodbine.
Zakonski načrt glede na podpore za rezervistovske rodbine je v glavnih potezah sledeči:
Zakon velja samo za moštvo, izvzem-ši kadete. K rodbini rezervista se prištevajo žena, zakonski in nezakonski otroci, bratje in sestre in drugi sorodniki, v kolikor so navezani na zaslužek vpoklicanega rezervnika. Pravico do podpore nimajo tisti člani rodbine, ki niso avstrijski državljani Le kadar se na Ogrskem sklene slična postava, bo v tem oziru lahko nastopila reciprociteta.
Pravice do podpore nadalje nimajo: 1. sorodniki tistih rezervistov, ki tudi med vajami vlečejo plačo in 2. tistih, ki so v tako ugodnih premoženjskih razmerah, da vsled vpoklicanja k vajam ne trpe škode.
Višina podpore znaša 50 odstotkov tiste dnevnine. ki je v navadi v onem sodnem kraju, kjer je vpoklicani rezervist nazadnje služil. Normalne dnevnine za kme-tiške in gozdne delavce določi glavarstvo, oziroma avtonomna občina. Za tiste osebe, ki so zavarovane v bolniških blagajnah, se dnevnina določi po merilu, mero-dajnem za bolniške podpore. Če znaša n. pr. dnevnina 3 K. doty rezervistova rodbina 1 K 50 h na dan. Štejejo se vsi dnovi pri vajah, ne izvzemši, kar se jih porabi za pot tja in nazaj. Pol dne se ne šteje, Če torej znaša pot k polku tja in nazaj vsaka po en dan, vaje pa trajajo trinajst dni, dobi rodbina za 15 dni podpore. Če pa se nahaja rezervnik v Nemčiji ali pa na Ogrskem ali na Hrvaškem itd. — torej v inozemstvu — se šteje le pot iz meje do postaje, kamor je vpoklican. Za rezerviste, ki imajo samostojni obrt, velja kot merilo za podporo najvišja v dotičnem sodnem okraju običajna dnevnina delavca dotične ali vsaj tej zelo podobne obrti. Rodbina kovača n. pr. dobiva za podporo polovico plače, ki jo ima najboljše plačani kovaški delavec v okraju. Če je rezervist, predno je bil vpoklican, delal v inozemstvu, se določi za podporo rodbini 1 K. Če
rezervist med vajami brez lastne krivde oboli, dobiva rodbina tako dolgo podporo, dokler se oče domov ne povrne. N. pr.: Rezervist rabi za pot tja in nazaj po en dan, vajo dela osem dni, deveti dan oboli in pride v bolnišnico, čez osem dni pa ozdravi. Njegova rodbina dobi v tem slučaju podporo 2 + 8 + 8 = 18 dni. Če oboli rezervnik po lastni krivdi, ga odškoduje vojna uprava le, ako nima pravice do podpore iz bolniške blagajne.
Da rezervist dobi podporo, mora ta-ko-le postopati: Kakor hitro dobi obvestilo. da je vpoklican, se poda k okrajnemu glavarstvu, oziroma k magistratu, prinese s seboj domovinski list in delavsko knjižico, obenem pa prošnjo, kjer navede svoje ime, ime članov rodbine, ki so podpore potrebni in ime tistega, kateremu se ima podpora izplačati. Sme pa tudi prositi, da se podpora med posamezne člane rodbine porazdeli, ako treba. Seveda odloči glavarstvo, kateri so potrebni — v okviru zakona in po njega določilih, se razume. Sme se rekurirati do namestništva, ki je zadnja instanca. Če je sicer gotovo, da ima prosilec pravico do podpore, pa še ni dognano, po kakšnem ključu mu jo je treba odmeriti, dobi začasno 50 odstotkov najnižje dnevnine, pozneje pa, ko se dože-ne pravo merilo, se mu izplača, kar še manjka. Izplačevanje podpor se vrši tedensko v nazajšnjih obrokih. Te podpore se ne sinejo zarubiti. Vse podpore, prizivi in sprejemna potrdila so proste kolka in pristojbin.
Ako se postava razglasi že maja, potem stopi v veljavo avgusta meseca — tri mesece po razglasitvi. Kakšna določila bodo seveda še v parlamentu izpre-menili.
Telefonsko ln firzolovno poročile,
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 13. maja. V današnji seji je domobranski minister branil zvišanje števila domobranskih novincev. Izjavil je, da število naših domobrancev zaostaje za ogrsko deželno brarnbo. Obe deželni brambi bodeta se, kadar bo treba, ramo ob rami bojevali za državo. Končno je zavračal Klofača. Nujnost Kolovvratovega predloga za zvišanje števila domobrancev je bila sprejeta z veliko večino. Prihodnja seja bo v petek. Danes odpotuje večina poslancev v Prago k otvoritvi češke jubilejne razstave.
DOBRODELNOST POVODOM CESARJEVEGA JUBILEJA.
Praga, 13. maja. V mestnem svetu je bil danes predložen predlog dati milijon kron v dobrodelne namene.
Brno, 13. maja. Bivši poslanec grof Kaunitz je daroval svojo hišo, vredno 600 tisoč kron, za dom revnim visokošolcem.
MIR NA DUNAJSKEM VSEUČILIŠČU.
Dunaj, 13. maja. Na tukajšnjem vseučilišču je popolnoma mirno.
POGREB OSMOŠOLCA - SAMOUMO-RILCA.
Gorica, 13. maja. Danes je pogreb H. Vouk, osmošolca c. kr. državne gimnazije v Trstu, ki se je predsinočnjim ustrelil v tukajšnjem javnem vrtu. Iz pisma, ki ga je dal izročiti pred svojim odhodom v Gorico po nekem sošolcu svojemu razredniku profesorju Viktorju Kotowsky, izhaja, da se je usmrtil, ker se je čutil po istem preganjanega. Z ozirom na bolno duševno stanje mu je dovoljen cerkveni pogreb, h kateremu so prispeli sošolci.
CERKVEN STOLP SE ZRUŠIL.
Nagy Baranya, 13. maja. 30 metrov visok zvonik tukajšnje grško-katoliške cerkve se je zrušil. Ranjenih jc osem delavcev, eden težko.
TREŠIČ-PAVIŠIČŠČINE.
Rim, 13. maja. »Tribuna« objavlja pogovor Trešič-Pavišiča z žurnalistom Foa. Trešič-Pavišič povdarja potrebo slovan-sko-romanskega sporazumljenja v svrho obrambe proti pangermanstvu, povdarja nadalje važnost mitroviške železnice za Italijo, povzdiguje hrvaško-laški sporazum (!) v Istri itd. itd.
IZREDEN SAMOUMOR.
Curih, 13. maja. Zasebnik Kristijan Wassmer je svojo hišo s smodnikom pognal v zrak. Zidovja so se porušila, v oko-
lici je eksplozija tudi napravila mnogo škode. Wassmer je skočil s strehe na cesto ter obležal mrtev.
MULEY HAFID NAPADE CASA-BLANCO?
Tanger, 13. maja. Razširjajo se vesti, da hoče protisultan Muley Hafid napasti Casablanco. Abdul el Haziz je brez armade.
ŽITNE CENE
Budimpešta 12. maja.
Pšenica za maj........11 83
Pšenica za oktober......1011
Rž za okt..........8 85
Koruza za maj........6 60
Oves za okt.........675
Efektiv: nespr..
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306*2 m, srednji tračni tlak 736*0 mm
i	Caj appL* movuja	Stanje barometra T mm	Temperatura Ceftijn	Ve«r«ri	Neb«	ili ■38»
12	9. *vefi.	735*9	19 1 j	sl jzah.	jasno	
18	7. zjutr*	34 6	18 0	sr. „	v	00
	2. pop	312	25 2	9	»	
Srednja včerajšnja temp. 20 4», norm 13 7*.
ZdraTilišce in kopališče Kamnik
= na Kranjskem. =====
Postaja c. kr. drž. železnice, l1/« ure od Ljubljane. Začetek sezone )5. maja. Krasna gorska lega. Vseh trst zdravljenje (sistem Priess-
nitz in Winternitz, oblivi po Kneipp-a). Voda za pitje in kopanje. Solnčne kopelji, ogljeneeve in električno kopelji, masaža in elektroterapija, plavalni bazen. Izborna kuhinja, cene zmerne. Prospekte poAilja dr. Rudolf Wackenreiter, ravnatelj in najemnik kopališka.	1187 10—1
Nad Št. Vidom je
1176 1

Proda se pred tremi leti novozidana
*
20 minut od sredine mesta Ljubljane, obstoječa iz 4 sob, 3 kuhinj, 3 shramb 1 kleti in pralnice. V hiši se nahaja dobro Idoča trgovina z mešanim blagom in zraven nekoliko vrta. — Pojasnila daje Ivan Vogelnik, Rožna dolina 170, Vič. 1186 3-1
Mlad pomočnik
,„ 1 vajenec
z dežele
Naslov pove uprava .Slovenca"
za pekovsko obrt, se sprejmeta takoj.
1175 2-1
Zavarovalnica proti ognju s konkurenčnimi ceniki išče	1169 4-2
agente za Ljubljano in okrajne zastopnike za deželo.
Fiksna plača in velika provizija. — Ponudbe pod ^Bodočnost" na upravništvo »Slovenca".
Hiša naprodaj.
Zaradi odpotovanja proda se nova pritlična hifta v Spodnji Sifiki, lepa lega, hiša se dobro obrestuje, je še 10 let hišnega davka prosta. Zraven je velik vrt, pripraven za vsako stavbo. Kupci naj si blagovolijo ogledati najdalje do 15. junija t. I. Cena 4300 kron, drugo je vknjiženo.
Več se izve pri lastniku v Spodnji Šiški Planinska cesta Stev. 237 pri Ljubljani.	1149 7—2
griček
naprodaj s prijaznim razgledom, kjer je posestvo, ki obsega do 1 orala zemlje, s sadnim drevjem in malo gozda. Zelo pripravno za letovišče. V bližini je studenec z jako dobro vodo. Poizve se v prodajalni na Sv. Petra cesta 14 v Ljubljani.
flenosrnfn
za slovensko in nemftko stenografijo
sprejme takoj
: odvetniška pisarna:
dr. V alent. Krisper dr. Fran Tominšek
v Ljubljani.
Prednost imajo strojepisci; plača po dogovoru. — Ponudbe pismeno ali pa ustno v pisarno.	1189 3-1
licem
poslovodjo
za svojo trgovino mešanega blaga v Kranju (Gorenjsko). V poštev pridejo edino le osebe, katere imajo za ta posel popolno zmožnost in so bile v tej lastnosti eventualno že drugod nastavljene; potrebno je tudi znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, izvedenost v korespondenci in knjigovodstvu. V dotičnih ponudbah naj se navede: dosedanje delovanje, čas istega in pri komu, dan vstopa in plačilni zahtevek
1188 3-1
Peter
Celje.
VILA
1162 3-2
s 3 sobami, kuhinjo, poselsko sobo in kletjo, z lepim sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo, eno uro od Kranja, se ceno proda. Naslov se izve v upravništvu „Slovenca".
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo zs rast las, to je
Kapilor št. II.
Isti deluje, da postanejo lasje gosti, dolgi ln odstranjuje prhljaj
(luskine) na glavi. — Cena (franko na vsako pošto) je 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju-ri&ič, lekarnar. Pakrac št. 65, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 814 20—6
Natečaj.
V stolni cerkvi djakovske in sremske škofije je izpraznjeno mesto
cerkvenega pevca za tenor I.
Za izpopolnenje tega mesta se razpisuje s tem natečaj do 15. junija t, I. s sledečimi dohodki
1.	Letna plača tisoč dvesto kron (1200 K).
2.	Prosto stanovanje, oziroma v gotovini iOO K.
3.	24 kubičnih metrov drv.
Prosilci naj vlože svoje prošnje na stolni kapitelj v Djakovu in s potrebnimi spričevali dokažejo da niso prekoračili 40. leta, da so telesno zdravi, da znajo hrvatsko, oziroma slovenslco in da so vešči koralnega petja. Prosilci naj izjavijo v prošnji, če so voljni priti v Djakovo na svoje stroške na poskušnjo. Onemu, ki bode sprejet, se povrnejo potni stroški.
Prednost imajo tisti, ki so dovršili kak višji glasben zavod ter so vešči orgljanja. V Djakovu, dne 12. maja 1908.
1190 3-1
Stolni kapitelj bosensko-djakovski.
Podružnica ■ v Spljetu, i
i)«*lttf<&k» glavnica I
I I K 2,000.000. I I
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarje«« unče »e«. 2
priporoča
promese na 3% zemlj. kreditne sre6ke I. em. po K 5 — n n ogr. hipotečne srečke .... po K 4 — n n ogr. premijske srečke cele po K 12 —, pol. po K 7.—
žrebanje glavni dobitek
15. maja	K 90.000'—
15. maja	„ 70.000'—
15. maja	,, 200.000—
Podružnica »v Celovcu*, g
I Rezervni fond t i
i i K 9)00,000, i a
Državni zbor.
Dunaj, 12. maja.
Državni proračun.
Sinoči po deveti uri je proračunski odsek rešil zadnje poglavje državnega proračuna. Od 22. prosinca je imel odsek 51 sej, povprek po šest, večkrat tudi po osem ur na dan. Ves proračun je bil razdeljen v 90 poročil. Posebno novejši poslanci so govorili obširno o raznih vprašanjih. Zato se je tako zavlekla vsa razprava. Zadnji teden pa se razni poslanci sploh niso oglasili za besedo ali pa govorili res le po deset minut. Le tako je bilo mogoče, da je odsek delal — s parom. Tako je včeraj odsek rešil proračun za umetnost in starinoslovje, pomorsko službo, podpore za razne parobrodne družbe, za vodne ceste in končno še finančni zakon.
Iz razprave naj navedem dve, tri važnejše stvari. Na predlog dr. Korošca je odsek sklenil resolucijo, naj vlada v bodoče podpira tudi društvo slovenskih umetnikov.
Na predlog dr. Kramara je odsek zvišal letni kredit za umetnost od ,340.000 na milijon kron. Finančni minister dr. Kory-tovski je sicer z vso zgovornostjo pobijal ta predlog, ki pa je obveljal soglasno.
Dr. Sylvester je odločno grajal, da je trgovinsko ministrstvo kar na svojo odgovornost s parobrodnim društvom »Dalmacija« sklenilo pogodbo, ki zagotavlja društvu za 14 let 1,200.000 kron letne podpore. Prvič je ta pogodba neustavna, drugič pa škandalozna. Zato se bode odsek v tajni seji bavil še s tem vprašanjem. Ravnotako pride v posebni tajni seji v razgovor bodoča pogodba za promet z Argen-tinijo in Brazilijo. Ponudbi ste vložili dve družbi »Navigazione libera« in »Unione«. Prva je povsem avstrijska, druga pa večinoma pruska.
Tudi Llovdova uprava uprav umazano krši novo pogodbo z državo. Po pogodbi bi Lloyd moral naročevati le v Avstriji svoje nove ladije. Kupuje pa angleške z izgovorom, da nobena avstrijska tvrdka ne napravi potrebnih turbin. Ta izgovor pa ni resničen, ker v Pragi in Brnu morejo se naročiti turbine prve vrste.
Posebno živahna pa je bila razprava, o vodnih cestah. Poročevalec Maštalka odločno graja vlado, zakaj ne nadaljuje komaj pričetega dela v smislu zakona z dne 11. junija 1901. Razprava pa je pokazala, da so za zgradbo kanalov le poslanci iz severnih pokrajin, pa še med temi se jim ustavljajo agrarci. Skoraj vsi poslanci iz planinskih dežel, pa tudi kmečki zastopniki iz Nižje in Gorenje Avstrije sc ne ogrevajo za to že izpočetka ponesrečeno vprašanje.
Dr. Korber je, in to jc splošno znano, samo iz političnih razlogov postavil na mizo dve veliki skledi, da bi pomiril poslance ter si pomagal iz zagate. Poslancem iz Galicije, Slezije, Češkega, Morav-skega in z Dunaja je obljubil kanale, za katere so določili približno 750 milijonov. Poslancem iz planinskih dežel pa jc zagotovil drugo železnično zvezo s Trstom za okroglih 275 milijonov. Dokler so poslanci sedeli pri skledah z velikimi žlicami, je bil mir v zbornici. Nihče pa si ni ogledal načrtov, niti proračuna. Kako so gradili planinsko železnico, ki še vedno ni gotova, to je znano. Tako škandalozne zgradbe je ni blizu v Evropi. In še danes ne ve javnost, koliko milijonov je država štela za to avstrijsko — panamino.
In še večji škandal bode, ako država zgradi kanale po prvotnih površnih načrtih. Sinoči je v odseku trg. min. dr. Fied-ler, ki kot poslanec zagovarja zgradbo kanalov, podal samo slabo podobo tega nesrečnega podjetja. Tehniki so dognali, da bi vsi stroški za nameravane kanale in uravnave dotičnih voda iznašali 1200 do 1400 milijonov kron. To vendar niso mač-kine solze že z ozirom na to, ker bi se nc obrestoval niti en kanal. Ideja je imela še nekaj smisla, dokler je bila severna železnica v zasebnih rokah, sedaj pa, ko je. ta železnica podržavljena, ie načrt v celoti naravnost — blaznost. Ali ne bi bilo stokrat pametneje, ako država zgradi potrebne železnice in uravna hudournike iu potoke. Vse to delo bi stalo komaj polovico stroškov za kanale. Pa brez uspeha je vsak izgovor pri večini. Tudi finančni minister, ki se trese celo za borih 100.000 K. nima pomislekov proti ogromni svoti milijonov, ki bodo romali v žepe raznih špekulantov. To sedaj ni politično, ampak gospodarsko in finančno vprašanje. Zato ne morem razumeti, zakaj sc hudujejo nekateri češki in poljski poslanci, ker sta zastopnika »Slovenskega kluba« sinoči glasovala proti resoluciji poslanca Maštalke. Ta namreč zahteva, naj vlada od zbornice
hitro zahteva potrebni kredit za zgradbo kanalov. Mi Jugoslovani moremo po mojem trdnem prepričanju le tedaj glasovati za to podjetje, ako nam vlada iu parlament zagotovita uravnavo vseh naših voda in razna druga kulturna dela. To bi bilo vsaj neka odškodnina, kar pa druga že-leznična zveza s Trstom nikakor ni. Slovanska vzajemnost pa ni v nobeni zvezi s tem vprašanjem.
Dnevni red.
Danes zbornica nadaljuje rapravo o nujnem predlogu grofa Kolovrata za zvišanje brambovskiii novincev. Jutri bode glasovanje o nujnosti in morda tudi o merilu predloga. V četrtek ne bode seje, ker se mnogi poslanci iu več ministrov udeleže otvoritve češke razstave v Pragi. V petek prideta na vrsto nujno poročilo vi-norejskega odseka o podporah vinogradnikom in predlog glede na gališke volitve. Drugi teden pa zbornica prične proračunsko razpravo o odsekovem poročilu. Mnogi le upajo, da parlament do srede junija reši državni proračun. Danes so ugibali načelniki klubov, ali in kako bi bilo mogoče v štirih tednih rešiti proračun. Soglasno mnenje je, da se določi čas, v katerem mora biti v zbornici končana razprava. Ta čas naj se po ključu razdeli posameznim strankam, te pa svojim govornikom. Ako prodre to mnenje tudi v radikalne kroge, je mogoče, da zbornica v drugi polovici junija nastopi svoje počitnice in se zbero posamezni dež. zbori, da rešijo najnujnejše stvari.
Med interpelacijami se nahaja tudi interpelacija Ausobskega, Pongratza in tovarišev z ozirom na zdravljenje tilnika pešca Kindla 27. pešpolka, ki sta ga označila polkovna zdravnika dr. David in dr Slavik simulanta. V razpravi o Kolovvra-tovem nujnem predlogu pravi socialni demokrat Freundlich, da glasuje proti pred-, logu ne samo z načelnega stališča marveč tudi za to, ker je zvišanje števila vojaških novincev nepotrebno v trenutku, ko kličejo trije poslanci med svet, da je zagotovljen mir za več časa. Guggenberg izjavlja, da glasuje za predlog. Klofač izjavi, da glasuje proti. Weidenhoffer izjavi, da glasuje za predlogo. Dr. Liebermann govori proti predlogu. Kadlcak izjavlja, da predloga ne smatra za politikum marveč s praktičnega stališča.
Nemške stranke.
Nemška napredna zveza je razpravljala o političnem položaju. Sklenili so, da zahtevajo novo sejo nemške devetorice, da sc pojasni jezikovno vprašanje pri sodiščih in poštah. Naglašalo se je, da se po sodnijah in poštah še vedno počehuje. Nemški radikalci so izjavili, da glasujejo proti nujnosti Kolovvratovega predloga. Nemška devetorica je razpravljala o zahtevali iu željah nemško-čeških poslancev in kako naj se vresničijo.
Cehi.
V češkem klubu je naznanil načelnik dr. Kramar, da je dr. Pacak umaknil svoj odstop kot podpredsednik. Sklenili so, da priporoče klubovim članom, naj glasujejo za predloge, o katerih razpravlja zbornica. Klubovo predsedstvo sc je podalo k ministrskemu predsedniku in naznanilo, da ne pripusti, da se. reši starostno zavarovanje le za delavstvo in da zahteva, naj se uvede starostno zavarovanje tudi za obrtnike in male kmete. Ministrski predsednik je odgovoril, da se je prepričala vlada, da jc nemogoče rešiti vprašanje enostransko in da izdela za to predlogo, ki se ne bo ozirala zgolj na delavstvo. V mladočeškem klubu je poročal Kramar o konferenci z Beckom z ozirom na vladni jezikovni načrt. K besedi se oglasi poslanec Srb, a pred njegovim govorom zahteva besedo k poslovniku poslanec Maštalka, ki zahteva, naj se pojasni predvsem razmerje med Srbom in stranko, predno sc m u podeli beseda. Srb izjavi: »Razumem. kaj to pomenja« in zapusti brez pozdrava zborovališče.
Legitiinacijski odsek.
je agnosciral mandat Lcvvickega in po daljši razpravi tudi mandat Zieleniew-skega.
Poslovnikova izprememba.
Odsek za poslovnikovo izpremembo je zboroval 12. t. m. popoldne. Navzoči so ministrski predsednik Beck in ministra Gessmann in Abrahamovvicz. Pečali so se o pomnožitvi podpredsedniških mest. Sklenilo sc jc, da se pomnoži število podpredsednikov za dve mesti; število zapisnikarjev pa od 12 na 16.
Iz rusinskega kluba
je izstopil poslanec Okunieuski, ki zahteva zadoščenje v svoji aferi s poslancem VVassilkom.
Gosposkozbornična predloga o delavskem ministrstvu.
Med člane gosposke zbornice so razdelili resolucijo z ozirom na delavsko ministrstvo. Resolucija priporoča: L Vse vodne zgradbe naj se nakažejo delavskemu ministrstvu. 2. Rudarske zadeve naj se nakažejo trgovinskemu ministrstvu. .3. Obrtno šolstvo naj ostane podrejeno nauč-nemu ministrstvu, a ob enem naj se raz-motriva, če kaže, da se obrtne nadaljevalne in posamezne strokovne šole pri-i dele delavskemu ministrstvu.
Cesarski svetnik Penižek obsojen, ker je žalil dr. Luegerja.
Znani poročevalec »Slovenskega Naroda« cesarski svetnik Penižek je rekel 10. aprila t. I. rumunski deputaciji: »Smešno je, da delajo Rumunci kršč. soc. hlapčevska dela. Če je že Lueger bedak (blo-der Kcrl), ni tega treba Rumuncem, ki naj se obnašajo na Dunaju dostojno. Da nauči Penižka olike, ga ie dr. Lueger tožil. Sodišče je obsodilo Penižka v denarno globo 50 kron.
CESARJEV JUBILEJ.
Slavnostni izprevod.
Cesar je zaslišal dcputacijo osrednjega odbora za slavnostni izprevod. Čudil sc je, ker se je v tako kratkem času posrečilo napraviti tako veliko delo.
Zanimanje za slavnostni izprevod.
Ob izprevodu bo le 11.000 tribunskih sedežev več kakor leta 1879. ob cesarjevi srebrni poroki. Odbor že zdaj nc more ustreči vsem zahtevam po sedežih.
Cesar se veseli slavnostnega izprevoda.
Cesar je rekel odboru za slavnostni izprevod, da se veseli na 12. junij in mu ugaja ideja izprevoda z zgodovinskim značajem.
Narodne skupine pri slavnostnem izprevodu.
Narodnih skupin v slavnostnem izprevodu se vedno več prijavlja. Češka bo zastopana po skupini ženitvanjskega izprevoda iz hebske okolice. Tirolska pošlje posebno skupino 600 oseb s tremi vozovi iu s 60 konji. Zgornje Avstrijsko pošlje lovsko skupino, ki jo je sestavil namestnik Handel, nadalje pošljejo Zgornji Avstrijci skupino: gozdna pobožnost, ki predstavlja kapelico z otroci na vozu; nadalje je skupina jezdccev. ki predstavlja takozvano Štefanovo ježo. Dve skupini predstavljata ženitovanje. Svatje bodo v narodnih nošah. Skupine bodo deloma jezdarile, deloma korakale. Spremljajo jih originalne godbe. Linške deklice se udeleže izprevoda deloma v svilnatih rutah in v slavnih zlatih »pečali«, ki so žc zelo redke.
K
Poklonitev armade in orožništva.
Cesar sprejme čestitke armade in orožništva ,30. t. m. na »Dvoru«.
Spreten gostilničar in izurjena kuharica, zakonska, z večjim premoženjem, i$čefa
dobro idočo
Sprejmeta se takoj ■
gostilno
v trgu ali v mestu v najem.
Pismene ponudbe pod ,,dobra gostilna" na upravo tega lista. 1150 3-2
f Letovišče %
I o Žirovnici na Gorenjskem. g
Mala hišica blizu postajališča — poleg pošte — z eno lepo sobo v pritličju, kuhinjo in shrambo ter podstrešno sobico, se odda takoj, najrajše stranki brez otrok. Vpraša naj se v A. Svetinov! gostilni v Žirovnici. 111Q 3-3
dva mizarska pomočnika
en vajenec.
Anton Rojina, mizarski mojster, 1174 2—2	Ljubljana, Wolfove ulice 8.
C. kr. oblastveno potrjeno i> 38 ucilišce za /trojno risanje
branja cZesiR
Ljubljana, Stori trs it.28.
B Dobi se tudi kroj po životni meri.
Istrska vina
Muškat beli, belo vino, teran, rudeče vino, kakor tudi najfinejši
tropinovec
se dobi pri lastniku
Antonu Ferlan di Glorsio
1009 24-6
Rovinj, Istra.
Singer|evi šivalni stroji
kupujejo naj sc le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku.' 693 17
Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naših aivalnih strojev ne oddajamo prekupovalcem, marveč jih občinstvu naravnost prodajamo.
Singer Co., akc. družba za šiv. strojo
Ljubljana, Sv. Petra oesta štev. 4.

IVAN PENGOV
p o d o b a r, izdelovalen oltarje« itd.
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano	2795 52—16
patfo&arska diMco
umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice itev. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za žaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj. ,
Za dame!
elegantne klobuke
Za otroke!
ter vsakovrstne ntodele priporoča
2237
A. Vivod - Mozetič
Ljubljana Stari trg 21,
Modni salon trgovsko modnega blaga itd. Popravila klobukov oeno in fino. Zunanja naročila točno.
Filijalka v Kranju na Glavnem trgu.
Predstav« aa vrftijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
8 s Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s s
Danes v sredo nov spored.
166
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldno predstava za dijake po zni-i i žani oeni. i i
Št. 5836.
Razpis.
1111 3-3
Podpisani deželni odbor razpisuje nastopne službe okrožnih zdravnikov in sicer:
1.	na Bledu z letno plačo 1200 K.
2.	v Grosupljem z letno plačo 1600 K.
3.	na Trati z letno plačo 1600 K.
Z vsako teh služeb je združena aktivitetna doklada 200 K.
Razun tega bo prejemal okrožni zdravnik v Grosupljem še od okrožno zdravstvenega zastopa prispevek letnih 600 K, dokler ne dobi železniško zdravniške službe v Grosupljem.
Prosilci za eno teh služeb naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 1. junija t. I. ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 4. maja 1908.
Pozor
p. n. gosp. gostilničarji, zasebniki!
UinsKn trgovina Alojzija Zajca
ima v zalogi najboljša in jamčeno pristna vina iz najslavnejših vinskih goric, kakor: dolenjski cviček iz Gadove peči in iz Drenove, bizeljec, sromeljčan in druga štajerska vina, hrvaško, istrsko in goriško vino.
Cena zmerna; postrežba solidna in točna; uzorci na razpolago!

m*m*mm
! Novost!
Zastonj in poštnine prosto naročajte moj
o novi veliki cenik S koledarjem q
ki obsega vsakovrstna darla in druge družini vedno dobro j/uječe predmete. =====
v
Fr. Čuden, urar in trgovec v Ljubljani.
959 8
Pozor! Čitaj! Pozor!
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljuCnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd.	814 20-6 b
'	P?
Delovanje izhorno, usieh siguren. Cena je franko na vsako pošto 'a 2 steklenici 3 K 40 v., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. — Prosimo, da se naroCa naravnost od
P. J U R I Š I Č A, lekarnarja v Pakracu ftt. 65 (Slavonija)
Z lepi stanovanji Z
z lepim prostim razgledom za avgustov termin: 3 zelo prostorne sobe z vsemijvelikimi pritiklinami, 2 prav prostorni sobi z malimi - pritiklinami, obe z balkonom -
v Šubičevi ulici št. 3.
1113 Poizve se pri hišniku istotam. 3-3
0000000000000000101100000000510015)000^1 0	Naznanilo in priporočilo.	gj
Jp Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najvljudneje sporočiti, da sem se preselil s svojo ffl | - mM. ■	S*MJML«fr o n:-----
0iz Bohoričevih ul. 3 v lastno hišo v Linhartovih ul. št. 8. kjer sem jo primerno povečal. Potrudil ^ sc bom, da vsestransko ustreženi željam cenj. naročnikov.	Velespoštovanjem	QJ
P 1143 10-3	ALOJZIJ TRINK, miz. mojster, i
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem zopet prevzel svojo
v lastni hi&i v Flori-janski ulioi Stev. 6.
Točil bodem pristna vina, kakor tudi Koslerjevo dvojno marčno pivo. Skrbel bodem tudi za dobra jedila in primerne cene.
Obljubujem cenjeno občinstvo postrezati po svoji moči točno in solidno.
Velespoštovanjem
lisi 3-2	Fran Pock, gostilničar.
Velika
Priznano najboljša
delavnica


za izdelovanje oblek

zaloga oblek
za gospode in dečke.
Stalne, na vsakem predmetu označene = cene. =
A. Kune, Ljubljana, Dvorni trg št. 3.
po meri.
Velika zaloga domačega in pristno an-:: gleškega blaga. ::
595 20
Razglas.
V občini Smihel pri Št. Petru na Krasu namerava gospod Karol Lenasi na tamošnjih obširnih skladi!; apnenca postaviti
Portland-cement tovarno
in hoče ustanoviti v dosego potrebnega kapitala družbo. — Vse predpriprave za novo industrijsko podjetje, kakor analize in preskušnje kamenja, nakup zemljišč in industrijski železnični tir, so že zvršene.
Oni p. n. gospodje, ki se za to podjetje interesirajo in se ga hočejo udeležiti, se lahko o vseh podrobnostih poduče vsak četrtek in nedeljo dopoldne od 9. do 12. ure v Ljubljani, hotel „Union", uhod iz Frančiškanske ulice, posvetovalnica.
Županstvo občine Smihel.
1004 14-14
tropinovec kranjski brinjevec
Odlikovano v Parizu.
se dobi v sodih od 60 litrov
naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v
veležganjarni in rektifikarni sadja
M. Rosner & Co.,
Ljubljana,
Spod. ŠiSka, poleg Kosler-jeve pivovarne.
		
1 1	Podružnic«-. j&aa;aln!Sna rfalnlika drirtb« « »*;*..cMiunaj«i Pral« • ■•a(alal«««l Oribta II, Mtl. ilr.a, Mail. nllia IT, M/ji, Hno, ■ _ .----. • - S&iTLm.mmnkl ttm^'K R0TI y v j o> l l ^ nakup an prodaja M.ajal.lu« ii D m raj«: jVS 1-C I . 1 j * * >-<wb mt >:.nt, drtnvnlb n*plrjov, akcij, prioritet, Mst.vntc, «rw3t L V.llaalla 11, II. Tab.rilram 4, III. Uifarcana TI (mal K«na««o), in. L» f ^ Af-ft. MJJ JLU dovu, valut In dtinarl« ru^ai, L. woHxeite 10, Zamenjava in eskomptiraim	
%