Poštnina plačana v gotovini /mirwor$M Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 39 Maribor, pondeljek 17. februarja 1930 » JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnsm ček. zav, v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, preie-nan v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglaai po tarifu Oglate sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Ob otvoritvi nove železnice iz Rogatca v Krapino, ki je bila na slovesen način izvršena včeraj, je tuba, da se nekoliko ozremo na stanje naših železniških zvez in naprav v celi državi, ki predstavljajo danes nedvomno ogromno vrednost — na podlag', najbolj objektivnih cenitev svojin 18—20 milijard dinarjev. Zelezmca je danes pri nas obenem tudi največji delodajalec. Zato je naravno, da je dolžnost uprave naših železnic, da skrbi za izpopolnjevanje podjetja v materi-jalnem pogledu, istotako pa, da skrbi za socijalne ustanove, ki so potrebne, prepotrebne z ozirom na veliko število zaposlenih uradnikov, uslužbencev in delavcev. Podjetje jc pravilno decentralizirano in ima svoja upravna središča v sedežih vozlov prometne mreže, Ljubljani, Zagrebu. Subotici, Novem Sadu. Beogradu, Sarajevu itd. V teh centrih dela na tisoče in tisoče ljudi. Čujemo, da se pripravlja reorganizacija zlasti bolniške preskrbe v skladu z načeli modernega zdravstva. Glede izpopolnitve železniškega °mrežja in železniških naprav v nia-terijalnem pogledu, se vidite jasno ove tendenci: na eni strani se skuša čim bolj razširiti širokotirna mreža in Zvezati že obstoječe železniške proge z novimi zvezami. Edino na ta način bo mogoče priti do boljše centralizacije prometa v posameznih železniških direkcijah. Treba imeti pred očmi, da so se železnice po raznih delih naše današnje države gradile pod raznimi sistemi. Vodilna ideja pri vseh je bila čim večja koncentracija. Z ustanovitve nove države so nastala nova središča, ki nujno zahtevajo izvedbo kon centracije železniškega prometa po potrebah dotičnih središč odnosno po gospodarskih pogojih dotičnih pokrajin. y^^0t-rne-!^e^eznice se v®č ne Kra-n\ ,Ya praktična vrednost KfTkramVae viharno vzklikal kralju in ujedi-njeni domovini. Z banketa, ki se je vršil potem, je bila odposlana kralju med velikim navdušenjem gostov udanostna brzojavka. Na rešilni postaji, ___ kjer vlada včasih neverjetna nervoza, se že sedem noči ni oglasil klic na pomoč, kar je v kroniki te uatanove osam-ljen slučaj. Tekom včerajšnjega dne se ni do večera pripetila nobena kar Je /a nedeljsko kroniko tudi značil- Gospodarsko preganjanje Slovencev v Italiji NARAVNE GOSPODARSKE POSLEDICE ITALIJANSKE ANEKSIJE. — UMETNO POSPEŠEVANJE PROPADANJA. — PRED USODNO KATA- STROFO. Kakor je fašizem obsodil slovensko ljudstvo na Primorskem na smrt v političnem, kulturnem in narodnem oziru, tako in še bolj neizprosno zasleduje tudi drugi pomožni cilj — uničiti ga gospodarsko. Gospodarsko propadanje naših tamkajšnjih ljudi je sicer deloma v zvezi s splošnim gospodarskim propadanjem Italije, deloma pa je docela svojevrstno in umetno pospeševano. Razvoj navzdol, v neizbežni polom, pa gre tako naglo, da bomo v nekaj letih doživeli katastrofo, kakršne slovenska zgodovina gotovo ne pomni. Prvi gospodarski udarec je zadala primorskim Slovencem že sama okupacija in aneksija Primorja po Italiji. Dežela, ki po ogromni večini ni prikladna za poljedelstvo, se je za časa Avstrije preživljala od vina, ?Hja, sočivja in od gozdov ter živint e. Briška, vipavska, kraška in istrska vina so se prodajala v Gorico, severno Laško dolino, na Pivko, Kranjsko, posebno v Ljubljano in na Gorenjsko, v Trst in druga primorska mesta ter tudi dalje proti severu, na Dunaj, v Prago, Brno itd. Prav tako se je odpravljalo v mesta in na sever tudi sadje, posebno južno in zgodnje sočivje, ki je imelo na vseh trgih precej visoko ceno. Po okupaciji in aneksiji Je domača tržišča v Gorici, Trstu in po drugih mestih pričelo poplavljati vino, sadje in sočivje in stare Italije, s katerim domače v ceni ni moglo in tudi še danes ne f more konkurirati, ker so pridelovalni stroški tu neprimerno večji kakor tam. Severna tržišča, v Sloveniji in drugod, je pa zaprla državna meja s carinami, šikanami itd. Glavni pridelek Primorske je tedaj izgubil možnost prodaje: izpodrinil ga je dovoz iz Italie in cene so padle pod minimum. Tej katastrofi se je pridružfa suša zadnjih let, ki je skoraj docela uničila tudi živinorejo. Vsled pomanjkanja sena so bili živinorejci primorani prodati živino za vsako ceno in danes nimajo več denarja, da bi si nabavili drugo. Od vsega !e ostal samo še gozd, tam kier ga je še sploh kaj bilo. Da bi se moglo preživeti in ubraniti lakote in da bi moglo plačevati davke, ki so tako visoki kakor v nobeni drugi državi v Evropi, so je prebiva'stvo lotilo izsekavanja gozdov. Ker v Italiji ni zaščite ali je vsai, v kolikor je, nezadostna, je sekira re'a po primorskih gozdovih v zadnjih le h tako, da so ponekod ostala docela gola tla. Mariborski in d Zaloga se je skrčila na minimum in v par letih bodo primorski gozdovi izsekani do golega. S tem bo pa izčrpan tudi še poslednji vir dohodkov. Ponekod je že danes večina kmetov tako zadolžena, da ni niti najmanjšega upanja na rešitev. V dveh, treh letih bodo stotine in stotine slovenskih kmetij prodane na dražbi za vsako ceno, kajti vrednost posestva se je od 1. 1921. do 1930. skrčila na četrtino in še bolj. Vse to pa so le posledice splošnega stanja, torej naravne posledice, druga pa so umetni vzroki gospodarskega pro padanja, povzročeni namenoma po fašističnem režimu. Da bi Slovence gospodarsko upropastill, uklonili ali prisilili, da se izselijo, so jim onemogočili vstop v vsako, kakršnokoli službo. Slovenec v Italiji ne more danes postati več niti cestar, delavec v tovarni ali v pristanišču, še manj pa seveda občinski, privatni ali državni nameščenec ali celo u-radnik. Kadar mu propade dom, se mora brezpogojno izseliti ali pa pogine od lakote sredi ceste. Vse javne s'užbe, vsa privatna mesta, vse funkcije do najnižjih so v rokah priseljenih fašistov iz Južne Italije, Sicilije, Kalabrije, Sardinije itd. Niti I alijan domačin iz Trsta ali Gorice ne more na Primorskem dobiti mesta in mora tedaj kot nezanesljiv in ne-zaželjen deliti s Slovencem isto usodo — iti s trebuhom za kruhom! Da bi gospodarski propad S'ovencev še bolj pospešili, so pa fašisti naložili prebivalstvu tudi vsa lokalna upravna bremena. Ustanovili so, kakor znano, občine z dekretiranimi župani - uradniki, ki vzdržujejo povsod velikanske občinske pisarne s po 5 do 10 in še več uradniki, s’ugami itd. Vsi ti prejemajo plačo, ki znaša od 500 do 2000 lir iz občinskih doklad, iz teh dok’ad se pa plačuje-, jo tudi vse napravet ce-^e, nove napeljave e'ektrike, vsa os‘a!a javna de'a, tajna policra itd. itd. V nekaterih občinah, ki so imele po>me! še prebitek, znašajo po dveh, treh let;h fašističnega občinskega gospodarri'^ dolgovi že po 1,000.000 in več Ur! Tako se gospodarsko s anje ne”e~a ’'vr'stva v Italiji bliža strašni katastrofi, 'i 1 o, če ne pride prej do kakršnebo'i re"''ve, upropastila še zadnio odremo r ' Naša zermja bo rreš’a v tujo !ast, r-’ye ljudstvo se bo razbežn’0 po vsem s- "tu in o nas bodo pričali samo še zapa hni grobovi. O oriborRko plečo^cR REPERTOAR. Torek, 18. februarja ob 20. uri »Sneg«. ab. C. Kuponi. Sreda, 19. februarja ob 20. uri. Gostovanje »Sinje ptice«. Četrtek, 20. februarja ob 20. uri. Gostovanje »Sinje ptice«. Celjsko gledališče. Sreda, 19. februarja ob 20. uri »Radikalna kura«. Gostovanje Mariborčanov. Ptujsko gledališče. Petek, 21. februarja ob 20. uri »Sneg«. Gostovanje Mariborčanov. »Sinja ptica« v mariborskem gledališču. Velika senzacija bo za Maribor brezdvomno gostovanje svetovnoznane-ga ruskega grotesknega teatra »Sinja ptica«, ki priredi pod vodstvom svojega ravnatelja g. Južnega dve gostovanji v sredo in četrtek, 19. in 20. t. m. Vprizori več izredno veselih in grotesknih enodejank, kakor recimo »Kolači«, »Mačji koncert«, »Kavkaški prodajalci sadja« itd. V Ljubljani je bilo gostovanje »Sinje ptice« pet dni pred njihovim prihodom že razprodano, kar je najboljši dokaz za njihovo umetniško kvaliteto. Rezervirajte vstopnice! Spored koncerta Vaše Prihode dne 21. februarja. Prihoda polaga največjo pažnjo na sestavo sporedov. Ima jih naštudiranih veliko število, toda pod nobenim pogojem ne vzame 5z enega kake skladbe, da bi jo vp’etel v drugega. V Mariboru bo v petek odigral spored, ki ga je dal nedavno ra svojem prvem dunajskem koncertu. Od slovanskih skladateljev ima na sporedu Suk-Marakovo »Ljubavno pesem« in sloviti Dvorakov »Slovanski ples« v A-duru. Mozart je zastopan s svojim nesmrtnim vijolinskim koncertom št. 4 v D-duru in pa s karakterističnim »Turškim maršem«, katerega je predelal Prihodov stalni spremljevalec Charles Černe. Slišali bomo tudi Goldmar-kov vijolinski koncert v A-molu. Višek večera pa bo Paganini, in sicer od samega Prihode prirejene »Bravure varija-cije« na skladbo: »Nel cor piu non mi sento«. — Ljudska univerza v Mariboru. (Apolo kino). Danes, 17. februarja, ob 8. zvečer: »Japonska moderna žena«. Predava Japonka ga. Kondo Kawasse Tsuneko iz ugledne rodbine iz Tokija. Čudovit je razvoj, ki ga je doživela japonska žena! Pred nekaj desetletij je še tičala globoko v srednjem veku in sedaj si utira pot k enakopravnosti z isto energijo, kot njena zapadna sestra. Okrasil bo še posebno večer njen nastop v narodni japonski noši. Predprodaja vstopnic je v polnem teku. Nalezljive bolezni v Mariboru. Mariborskemu mestnemu fizikatu je bil od 8. do 14. februarja prijavljen od nalezljivih bolezni samo 1 slučaj obolelosti za škrlatinko. Za začasnega ravnatelja splošne bolnice v Mariboru je imenovan g. dr. Mihael Podlesnik, dozdaj sreski sanitetni referent za Maribor levi breg. — Iz zdravniške službe. Sanitetni inšpektor g. dr. Ivan Jureč-ko pri banski upravi v Ljubljani je imenovan v isti lastnosti k banski upravi v Nišu. — Zanimiva volitev v sreski kmetijski odbor se je vršila včeraj 16. trn. iz obč. kmetijskega odbora za občine LajterŠberg, Vosek in Sv. Marjeta. Soglasno je bil izvoljen za odbornika v sreskem kmetijskem odboru ugledni posestnik g. Ivan Janžekovič iz Lajteršberga, njegovim namestnikom pa g. Anton Šuman, posestnik in poštar v Sv. Marjeti. Vidi se, da ljudstvo voli v važne odbore res sposobne ljudi in ne podlega več parolam politične agitacije. — Na mostu med Pesnico in Laj‘eršber« gom, na državni cesti preko Pesnice, je še da nes, v 12. letu po prevratu, nemški napis. Mislimo, da bi se bil v tem času pač že dal nadomestiti slovenskim. Kaj si naj naši slovenski Jjud:e severno od Maribora, ki so v nemščino itak že zelo za-ljubbeni, mislijo o vrednosti slovenskega jezika, če to vidijo? Morda je stvar malenkostna, pa tudi ma’enkosti mnogokrat igrajo v psihološkem pogledu veliko u'ogo. — Akc;ja za novo šolo na Pesnici. Ker ste šoli v Spodnji Kungoti in v Ja-renint prenapolnjeni in je nujna potreba za razširjenje obeh šol, se je že* svoj čas pričela v Pesnici akcija za ustanovitev in zgradbo nove šole na pesnici. Všola-ne bi bila ce'a občina Ranca, Jelenče, Pesniški dvor, cle! Dobrenja in del Gačnika. Pobrani so bili za šolo že podpisi in izkazalo se je, da bi .imela nova šola krog 200 otrok. Sla je" vloga na sresko poglavarstvo, ki je zadevo odstopilo ve-likemu žunahu, odnosno prometnemu ooddedku. Od'nm je bi! spis vrmen predla ^afe^em z zahtevo, da se izavi za šolo tudi občinski odbor v Pesniškem dvoru. Ta pa še danes o stvari ni sklepal in zdi se, da so na delu neke temne sile proti i-edlomi, ki je v veliko korist pre-!'iva'stva, z'asti otrok navedenih kra-Uv. ki bi jim ne trebalo več tako da’eč * r Vfj v šolo. Temu se čudimo tem bolj, ' er bi občina itak morada prispevati za '••l^Širjerde šo'e v Jaremni, če ne pride 'o zgradbe nove šole v Pesmci. Prinom-••"i ra Še treba, da je za šo'o v Pesnici že iza časov pred vojno v Gradcu posebna Drascbova ustanova, ki znaša danes krog 22000 Din. Upamo, da se bodo merodajni možje v vseh navedenih občinah končno odločili za energično skupno akcijo za novo šolo na Pesnici! Nova teks lina tovarna v Laškem. Dosedanja cementna tovarna v Laškem je prešla v druge roke in se bo opustila, tovarniški prostori pa se bodo preuredili za predilnico. Ker je tudi bivša pivovarna bila lani preurejena v tovarno za usnje, ki jo vodi znana tvrdka Gerkman in ker se bo najbrže že letos gradila tudi nova pivovarna slovenskih gostilničarjev, bo Laško postalo vazno industrijsko središče s preko 1000 aelavci in delavkami. Mežiška podružnica SPD »Peca« javlja članom, da se bo vršil v nedeljo dne 23. feb. ob 2. popoldne v Mežici v dvorani Troha 4. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: Poročila funkci-jonarjev, volitve odbora podružnice in računskih pregledovalcev, volitev delegatov za skupščino osrednjega društva, posebni predlogi in slučajnosti. Ker je dnevni red radi volitve ddbora zelo važen, se prosi članstvo, da se polnoštevilno udeleži občnega zbora, na katerega so vabljeni tudi vsi prijatelji planinstva. Velika kavarna. Danes, pondeljek, kabaretni večer. Modra reduta je iz tehničnih razlogov preložena na poznejši čas. 491 Levo nogo zlomila si je včeraj 16. trn. krog pol 8. zvečer na potu iz Vetrinjske ulice na Glavni trg Frančiška Rivec, soproga vulkaniza-torja pri mestni občini. Prepeljali so jo v bolnico. Mariborska vremenska postala je pokazala včeraj maksimum temperature 8.8 C, minimum — 2.8 C. Zjutraj ob 7. je bilo — 1.7, ob 14. uri + 7.5, ob 21. uri + 3.7. Danes zjutraj ob 7. uri je bilo 0.3. Padavin je bilo danes do 7. zjutraj 5.3 mm. Novo zapadli sneg so kmetijski strokovnjaki in kmetje toplo pozdravili, ker bo vplival želo ugodno in je nevarnost pozebe za trte in setve manjša. Himen. V soboto se je poročil v magdalenski cerkvi v Mariboru g. Josip Perše, strojni stavec Mariborske tiskarne, z gospi-co Milko -Potisk iz Studencev. Bilo srečno ! Ivan Dekleva — 60Ietnik! Vpokojeni poštni zvaničnik, gospod Ivan Dekleva je praznoval včeraj v krogu svoje rodbine svojo šestdesetletnico. Jubilant je že od 1. 1898 — torej 32 let nepretrgoma član Sokola. Razen tega je bil ne-le ustanovitelj stavbene zadruge »Naš dom« v Trstu, ampak tudi aktivni član 12 raznih drugih društev. Vsled svoje agilnosti je postal trn v peti laškega fašizma in je moral med prvimi zapustiti rodno grudo. V Mariboru je našel novo domovino. Lansko leto ga je zadel krut udarec z nenadno in še do danes nepojasnjeno izgubo sina Stanka. I Želimo skromnemu jubilantu in agilne-i mn narodnemu delavcu Ivanu Deklevi j se mnogo let čilega življenja! Senzacija za Maribor ! bo brezdvomno gostovanje slovitega ruskega grotesknega teatra »Sima ptica«, ki gostuje '19. in 20. t. m. v gledališču. V Ljubljani je bilo njihovo gostovanje pet dni pred začetkom že razprodano, istotako v Zagrebu, kjer so morali podaljšati gostovanje za štiri večere. Cene hudožestveniške, čeprav šteje ansambl »Sinje ptice« nad 40 oseb. Rezervirajte vstopnio'v’ Iz Svečine. V Špičniku je umrla 13. t. m. In bila v soboto na tukajšnjem pokopališču pokopana gospa Marija Dreisiebner, stara 72 let, mati odličnega posestnika in narodnjaka, bivšega tamošnjega župana gosp. Ivana Dreisiebneria. Vrli ženi blag spomin! — Minolo sredo je pogorela v Špičniku viničarija avstrijskega državljana Dienerja. — Lansko vino, ki smo ga imeli itak prav malo, smo skoro že razprodali, le tuintam je še kaka mala količina. Minoli teden smo v goricah rez še skoro dokončali. — V skalovju in večnem snegu, je naslov filmskim predavanjem, ki jin priredi ZSP-SPD v sredo 19. t. m. ob 17. in ob 20. uri v kino »Apollo«. Pri tej priliki se bo predvajal 2500 m dolg film, ki nam bo prikazoval nešteto lepih izletov v kraljestvih večnega snega in ledu ter v visokoalpinskem skalovju. Ta prvovrsten film, ki sta ga posnela v Krko-noših, avstrijskih in švicarskih Alpah znana alpinista in fotoamaterja gg. Ko-ranek in Baumann z Dunaja, je vzbudil največje zanimanje v inozemstvu ter ga je strokovna kritika ocenila kot do sedaj še neprekosljivega in po drugih filmih nedoseženega. Krasne snežne, ledene in skalovite pokrajine, nadalje nazorno prikazovanje težavnega dela alpinistov pri zmagovanju skoro nedostopnih gorskih vršacev, bodo zanimali vse ljubitelje narave, planince in zimske športnike. Pripominjamo še posebej, da vsebuje film strogo samo naravne posnetke brez uporabe vsakoršne umetne primesi in filmske opreme. Ker bo dajal med predvajanjem stvaritelj filma g. Koranek sam osebno potrebna pojasnila, bo film dosegel gotovo še večji uspeh pri slehernem posetniku predstave. — Prijet vojni begunec. Včeraj zvečer je mariborska poli cija aretirala 26-letnega vojnega begunca Franca Leskovška in ga dar.es oddala komandi mesta. Šipo na električni uri na voglu Aleksandrove in Sodne ulice je včeraj razbil neznan storilec. Otroci, ki so se v bližini igrali, so stražniku izjavili, da je vozil mimo osebni avto ln da je izpod njegovih koles priletel ka-rtlen v šipo. Za narodno vzgojo obrtnega in trgovskega naraščaja POTUJČEVANJE SLOVENSKE DECE. - JEZIK NAŠIH OBRATOV IN STROKOVNIH ZADRUG. — ZA ZAKON ZA NARODNO VZGOJO. V živahni debati, ki se je razvila med Vatikanom in fašističnim Rimom, smo spoznali vso veliko važnost, katero polaga Italija na narodno in državno vzgojo svoje mladine, čeprav smo iz njene prakse to lahko posneli že poprej. Prav tako veliko skrb pa posvečajo nacijonal-ni in patrijotični vzgoji tudi druge države in drugi narodi. V novih šolskih zakonih, ki se v poslednjih letih uvajajo širom Evrope, je ta tendenca vedno bolj vidna in v tem duhu je bil izdelan tudi naš najnovejši zakon o osnovnih šolah. Vzgoja se je do skrajne meje, kolikor je to pri nas zaenkrat sploh bilo mogoče, podržavila in naloga državne šole je vzgojiti naš naraščaj ne samo za vsakdanje potrebe življenja, ampak tudi za vse naloge narodne in državljanske zavesti. Med tem pa, ko se povsod usmerja vzgoja v tem pravcu in ko se uveljavlja isto načelo tudi pri nas v osnovnem in dalje višje organiziranem šolstvu, opažamo pri vzgoji našega obrtnega in trgovskega naraščaja v Mariboru, Celju, Ptuju in skoraj v vseh podeželskih mestih in trgih naravnost škandalozne razmere. Naši obrtni in trgovski vajenci, skoraj brez izjeme otroci slovenskih staršev, se brez sramu in pomislekov zavajajo v narodno mlačnost ali pa naravnost v nemčurstvo in nemškutarijo. Kamorkoli pogledamo v naše obrtne delavnice in trgovine, povsod vidimo, da se vrši vse notranje poslovanje v nemščini. Le redke so izjeme, ki pa skoraj samo potrjujejo pravilo. Toda ta vzgoja, ki se prav nič ne zaveda, da je I. 1918. prenehala eksistirati bivša Avstrija in da je namesto nje vstala svobodna Jugoslavija, gre celo tako daleč, da se v Mariboru uporablja nemščina tudi pri raznih pomočniških izpitih. Da je ob taki vzgoji naš obrtni in trgovski naraščaj v narodnem in državnem oziru popolnoma pasiven, ako ne našim stremljenjem celo nasproten in da je ravno on v glavnem tisti faktor, ki vzdržuje in nadaljuje tradicijo nemčurstva, je pač docela razumljivo, kakor je v zvezi s tem nadalje razumljivo tudi to, da se vrši večina po- slovanja in uradovanja nekaterih naših strokovnih zadrug še danes, po enajstih letih Jugoslavije, v tujem in ne v državnem jeziku! Toda naša trgovska in obrtna mladina spada prav tako med naš narodni naraščaj kakor vsaka druga in je zato skrajni čas, da se temu zavajanju enkrat za vselej napravi konec. Časi, ko so se bodisi iz strankarskih ali katerih koli drugih ozirov tolerirali razni zavajalni manevri protidržavnih, anacijonalnih, iredernstičnih in internacijonalističnih elemuiiov, so s 6. januarjem končali Danes takih ozirov ni več in kar noče prostovoljno razvijati svojega dela v smeri narodnega in državnega preporoda nove kraljevine Jugoslavije, to je treba k temu prisiliti. Če je država znala najti sredstva in pota, da je odstranila vse druge ovire pri obnovi našega narodnega in državnega življenja, jih bo našla in morala najti tudi za odstranitev nem-škutarije, pa bodisi da se ta zavija v rdeč ali katerikoli drugi plašč. Potrebno in nujno je tedaj, da se ustvari zakon, ki naj poskrbi za narodno in državno vzgojo tudi pri osnovni šoli od-rastli mladini, pred vsem pa pri obrtnem in trgovskem naraščaju, ki bo v bodočnosti tvoril jedro pridobitnega dela našega naroda in naše države in bo na njegovih ramenih v glavnem slonel pro-speh našega narodnega gospodarstva. Preden se tak zakon ne uveljavi, je pa potrebno, da se vsi, ki morejo tu kakorkoli uplivati, zavzamejo za to, da se sedanje metode nehajo čimprej, kajti pod nobenim koli pogojem ne moremo več dopustiti, da bi se deca slovenskih, čeprav morda tudi nezavednih staršev, vzgajala še v letu 1930. za narodne odpadnike in janičarje. Naš narod je dal v 1000 letih Nemcem dovolj krvnega davka, odslej pa ga ne sme dati več niti kapljice. To naj dobro pomislijo predvsem tisti, katerih se to v prvi vrsti tiče in naj se po tem ravnajo, da ne bo potem presenečenj. Če hočejo složno živeti z nami, potem naj se uklonijo, da jih' ne bo treba šele uklanjati z zakoni in pre ventivnimi ukrepi. opora rednemu učitelju. Za svetovno literaturo — zlasti v srednjih šolah —so potrebna predavanja učiteljev, ki so se poglobili v dela velikanov, duha in peresa in ki znajo povdariti zlasti značilne momente, ki so za pojmovanje osebnosti teh velikanov potrebni. Za učence je takšno predavanje cel dogodek, za rednega učitelja pa olajšanje v delu. 2e ti kratki podatki podčrtavajo pomen šolskega radia. Radio je na ta način pomožni organ v rednem šolskem pouku. Seveda se z radijem ne da nadomestiti živa oseba, učitelj. Taka zamisel bi bila pretirana, vendar pa radio Radio v Šolah na Danskem OD 4487 OSNOVNIH ŠOL IMA ŽE NAD 3000 ŠOL RADIO. -USPEHI V UČNEM POGLEDU. VELIKI Moderno šolstvo je kmalu spoznalo v fadiu izredno pomožno sredstvo pri šolskem pouku. Prednjačita v tem pogledu Amerika in Anglija, niso pa zaostale tudi druge napredne države, zlasti skan dinavske, ki so znane po celem svetu po svojem visokem razvoju šolstva. Švedska, Danska in Norveška so se takoj o-prijele ideje modernih pedagogov in v Skandinaviji so nastali posebni »šolski radio-zavodi«. Na Danskem so pričeli z uvedbo šele pred dvemi leti, a že kmalu so se pokazali lepi uspehi. Izvedena je bila obsežna propaganda za šolski radio. Danes od 4487 osnovnih šol na Danskem ze nad 3000 šol uporablja radio v svojem šolskem delu kot izredno uspešno pomožno sredstvo. Delokrog šolskega radia je s posebnimi zakoni točno določen. Največja težava je sprva obstojala v tem, da je šolski radio sestavljal programe svojih emisij vedno samo za 14 dni. Sedaj pa se že začetkom vsakega šolskega leta točno določi shema šolskih emisij, tako da vsak šolski upravitelj lahko določi tudi shemo dela na svoji šoli na ta način, da šolske emisije dodobra izkoristi, ne da bi pri tem trpel šolski pouk, ampak le pridobi. Na Danskem so redke šole, kjer bi bil en učitelj za vse predmete skozi celo leto, ampak ima skoro vsaka šola pouk urejen tako, da so za gotove predmete posebni strokovni učitelji. Na ta način je naravno šolski radio izvrstno pomožno sredstvo za šolski pouk, s katerim se izpolnijo praznine in ki dajejo celemu pouku obeležje ugodne spremembe ter nudijo v gotovih slučajih tudi praktično korist Zlasti se upbrablja šolski radio pri predmetih, pri katerih je tem potom raz laga učencem najbolj praktična in uspešna. Predvsem v pouku glasbe, kjer je treba poleg predavanja tudi preciznega izvajanja, kar pa zmore samo strokovnjak, celo težko povprečni učitelj. Prednost šolskega radia se pokaže tudi v slučaju, če treba n. pr. razložiti učencem delo v gotovih panogah industrije, in predava o tem v radiu sam industri-jalec ali vodja podjetja, kar izredno n godno upliva na fantazijo otrok in po spešuje razumevanje. Vrednost šolskega radia v tem pravcu je neprecenljiva. Tudi v ostalih predmetih so uspehi pouka potom šolskega radia očividni. Zlasti pri pouku tujih jezikov. Treba je, da otroci čujejo pravilno izgovorjavo in naglas. Strokovni učitelj, ki govori perfektno dotični jezik in je celo iz dotične dežele doma, lahko vzbudi interes z materijalom, ki ga otroci ne najdejo v svojih knjigah, ter jih tako še bolj zainteresira za ta jezik. Zemljepisje, ki je pri poučevanju iz predpisanih knjig mno gokrat suhoparno, postane priljubljen predmet, ako čujejo otroci poleg monotonih predavanj stalnega učitelja tuc nekoliko predavanj o raznih deželah potom radia iz ust strokovnjaka, ki sam dobro pozna dotične dežele in povdarja v predavanju zlasti interesantne momente, ki otroke privlačijo. Na ta način o-troci veliko bolje pojmujejo in predmet se jim priljubi. Isto je v zgodovini Ako predava posamezne odlomke strokovnjak, ki je ta odlomek temeljito prouči, in ki s zanimivimi podrobnostmi privlači otroško fantazijo.1 je to neprecenljiva kot pomožni organ v pouku donaša pn premišljeni in pedagoški uporabi šoli, učiteljem in učencem neprecenljive koristi. Radio postaja na ta način last splošnosti, kakor je bil poprej le last po-edinca. Strokovnjak pa, ki v radiu predava, postane na ta način skupni posredovalec vede in znanja za celo državo, za vso njeno mladino, pravi dobrotnik svojega naroda. V tem je tudi smisel šolskega radia, in ni dvoma, da se bo ta institucija* vedno bolj razvijala in da bo v polno zadovoljstvo vršila svojo na-logo. Spori I55K maribor — 5K Ilirija 5:2 (4:2) Prva nogometna tekma v spomladanski sezoni je prinesla ISSK Mariboru visoko zmago nad ljubljanskim prvakom SK Ilirijo. Ugodno je iznenadil ISSK Maribor in je zmago več kot zaslužil. Izvrstna je )ila ožja obramba z izbornim vratarjem (orenom II. na čelu, ki je držal neverjetno sigurno par težkih bomb. Tudi njegov brat je bil v izvrstni formi, dočim je 3liberšek preveč bojazljiv. V krilski vrsti je briljiral Kirbiš, brezdvomno eden izmed najboljših igralcev na polju ter je bil kot srednji krilec ne le sijajna opora moštva, temveč tudi izvrsten v dodajanju ter je večkrat ogromno koristil ofenzivi. S teamskim halfom se je poznalo, da sta nastopila brez treninga. Na padseje izkazal jako prodornega, kar je jrez dvoma pripisovati Bertonclju, ki je tudi zabil dva gola. Hreščak II bi bil že boljši, da ni kazal včasih nepotrebne bojazljivosti, ako je startal nanj branilec, (najžer in Starc sta v splošnem dobro zaigrala, a vender bosta morala še precej trenirati, predno bosta dosegla svojega partnerja Bertonclja. Napad je pa od lanskega leta mnogo pridobil, ker je opustil hiperkombiniranje, zato pa več in dobro strelja. Moštvo ljubljanskega prvaka je razočaralo in je posebno v prvi polovici nudilo skrajno slabo igro ter se mora za-lvaliti v tem delu igre neodločnosti mariborskega napadalnega kvinteta, da ni prejelo več golov. Moštvo SK Ilirije je igralo jako razorano in je le na momente podalo lepo skupno igro. Vratar je bil malce nesiguren, dočim sta branilca bila jako dobra. Krilska vrsta nikakor ni zadovoljila. Slab dan je imel Unterrei*er, ki je igral v napadu. Napad je imel vodilni sili v obeh krilih, dočim je notranji trio preveč okleval; v tem pogledu je posebno grešil Doberlet, ki je z nepotrebnim zadrževanjem žoge le povzročil, da je mogel Maribor pravočasno koncentrirati svoje sile v obrambo in s tem odvrniti nevarnost. Sodi! je gosp. dr. Planinšek izvrstno. Janša Jakob 423.5; 3. Šramel Bogo 483X S tem je postal Janša Jože petič državni prvak v smučanju. Glavna skupščina JNSL Na včerajšnji konferenci delegatov podsavezov v Beogradu se je razpravljalo o reorganizaciji Jug. nogometnega saveza. Tako so delegati LNP gosp. Lu-kežič (Hermes), Marinič (Železničar) in Kuret (Primorje) stavili predlog, da bi se reorganiziralo tudi prvenstveno tekmovanje. Ljubljanski nogometni podsa-vez bi bil v bodoče zastopan' v državnem prvenstvenem tekmovanju z dvema moštvoma. Zagrebški podsavez je zahteval, da bi se ustanovil vzhodni in zapadn! podsavez, dočim bi bili vsi ostali podsar vezi ukinjeni. Zborovanje je imelo rut* men, najti podlago za odstranitev nesporazuma med upravo nogometnega saveza v Zagrebu in podsavezi, kar se pa ri posrečilo. Debata Je trajala ves dan, vendar pa ni prišlo do sporazuma. Vri delegati so končno pristali na predlog, naj M ZNP in BLP dovoli širša avtonomija. Vprašanje prenosa sedeža savezne n-prave je ostalo nerešeno in je prepulče* no v odločitev glavni skupščini, ki bo 16. marca t. 1. v Zagrebu. Interesantno je, da so za prenos saveza iz Zagreba t Beograd glasovali vsi podsavezi razen zagrebškega. Beograd: medmestna tekma Državno prvenstvo v smučanju. Včeraj so se vršile na Gorenjskem smuške tekme in skoki za državno prvenstvo dravske banovine. Rezultati so bili naslednji: Skoki: na skakalnici v Kranjski gori 1. Šramel Bogomir (SK Ljubljana) 198.6 točk. 2. Janša Janko (SK Bled) 197, 3. Janša Jože (SK Ilirija) 186.1. 4. Zupan Ervin (SK Ljubljana) 176.3. Najdaljši skok dneva sta dosegla Šramel in Janša Jože in sicer 23.5 m; s padcem pa Kačar 25.5 m, ki pa je bil diskvalificiran. Smuški tek na 15 km se je izvršil v Mojstrani; bila je to obenem prireditev saveza ter tudi smučarskega kluba Dovje-Mojstrana. I. razred: Janša Jože (SK Ilirija) 53:30; 2. Janša Janko (SK Bled) 55:10; 3. Godec Tomaž (SK Bohinj) 53:42. 4. Režek Boris (SK Ilirija) 56:14. II. razred: 1. Dolinšek Mirko (SPD Maribor) 57:47. 2. Rabič Maks (SK Mojstrana) 1 ura. 3. Kočar Lado (SK Brtstvo) 1:05:40. III. razred: 1. Jakopič Albin (SK Mojstrana) 57:15; 2. Arh Lovro (SK Bohinj) 59:05; 3. Gašparin Janko (KS Bohinj) 1:00:12. Rezultati za prvenstvo dravske banovine: 1. Janša Jože 53:30; 2. Janša Janko 55:10; 3. Godec Tomaž (SK Bohinj) 55:42. Rezultati v kombiniranem tek' mo vanju: 1. Jania Jože 426.1 točk. 2. Domači spori. mogtaci* Zagreb 4:0 (3:0). Zaslužena zmaga b