Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :- Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikovQ GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. Jj The only Slovenian daily in the United States Issued every day except [jj Sundays and Holidays:- j| TILBFOIf PISARNI: 4C87 CORTLANDT. Entered as Becond- Class Blatter, September «1,1803, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON PXSARNX: MI7 CORTLAND* NO. 180. — ŠTEV. 180. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 3, 1914. — PONEDELJEK, 3. AVGUSTA, 1914. VOLUME XTTT —■ LETNIK XXH. --u— Splošna evropska vojna se je pričela. Nemške čete prekoračile francosko mejo. Rusko vojaštvo vdrlo v nemško ozemlje. Italija bo ostala popolnoma nevtralna. PRODIRANJE PROTI FRANCOSKI TRDNJAVI LONGWY. F RANCOSKI POLKI V SEDA-NU. NEMŽKI POSLANIK SE ŠE VEDNO NAHAJA V PARIZU. IZ BERLINA POROČAJO, DA JE NEMČIJA NAPOVEDALA FRANCOSKI VOJNO. AVSTRIJA EO BAJE PRENEHALA VOJNO S SRBIJO. Avstrija in; Rusija. "PRESIDENT GRANT SE JE VRNIL NAZAJ V AMERIKO. RUSI SO NAMERAVALI RAZ-STRELITI MOST PREKO REKE VISLE. NA POZNANJSKEM SO ARETIRALI NEKEGA RUSKEGA GENERALA. PRI RONCEREY STA PADLA DVA NEMŠKA ČASTNIKA. LUXEMBURG ... IN FRANCIJA PROTESTIRATA. Najnovejša poročila. Berlin, Nemčija, 2. avgusta. — Generalni stab nemške armade je dobil sledeče poročilo: Prejšnjo vsi enaki in pripravljeni braniti svojo domovino do zadnje kaplje krvi. London, Anglija, 1. avgusta.--- noč so ruski patriotje navalili na j l>oz,1° zvečer je dospela sem br- most blizu Eiehenreifa, pa so jih nemške čete se. pravočasno vrgle nazaj. Dva Nemca sta bila lahko ranjena, doeim izgube na ruski strani niso znane. Železniški u-radniki pri Johannesburgu pOro-eajo. da je ob eni uri ponoči prekoračil močni oddelek -Rusov nemško mejo pri Vialli. Telefonska zveza med L.vkoui in Viallo je prekinjena. Iz gornjih poročil ,}•• razvidno, da so Rusi prekoračili nemško mejo in da se je vojna začela. London, Anglija, 2. avgusta. — " Daily Cronicle*' naznanja, da j«' angleški kabinet defiuitivno sklenil, da za enkrat še ne bo poslu 1 čet v inozemstvo. Niš, Srbija, 2. avgusta. — Avstrija Ik> skoraj gotovo prenehala vojno s Srbijo, ker ji preti prevelika nevarnost od Rusije. Iz Zemuna je odpotovala polovica vojaštva. Tokio, Japonsko, 2. avgusta. -I Vi Vladivostoku so Rusi vjeli neko nemško bojno ladijo. Kodanj, Dansko 2. avgusta. — Neki Danec ki je dos-pel ravnokar i/ Kiela. je sporočil, da je iz Baltiškega morja odplulo nemško brodovje v Severno morje. Kiss., Italija. 2. avgusta. — Pa-pež je odredil, da naj Se po vseh katoliških cerkvah moli za ohranitev miru. Petrograd, Rusija. 1. avgusta. Nemški poslanik je danes ob pol osmi uri zvečer v imenu svoje vlade napovedal Rusiji vojno, nakar je nemško poslaništvo takoj zapustilo Petrograd. Pari« Francija. 1. avgusta. — Ruski poslanik Izvolski je obvestil danes zvečer ob enajstih ministrskega predsednika . da je Nemčija napovedala Rusiji vojno. Berlin, Nemčija. 2. avgusta.— Kakor hitro se je doznalo, o napovedi vojne, je prišlo v Londonu do velikih nemirov. Deset Nemcev se je steplo s Francozi; dva sta smrtno nevarno ranjena. Po Petrogradu demonstrira prebivalstvo in nosi carjevo sliko po 'ulicah. Pariz, Francija. 3. avgusta. — Vlada je s posebnim dekretom odredila mobilizacijo francoske armade. Opolnoči je izdal predsednik Poincare proklainacijo, v kateri pravi med drugim: — Mobilizacija ae ne potnenja vojne. Kvropako prebivalstvo je že nekaj dni silno razburjeno. Vsa dosedanja posredovanja diplomacije so ostala dosedaj brez uspeha. Večji del evropskih držav je začel z mobilizacijo, zato pa tudi mi ne smerno zaostajati. Francija se je vedno zavzemala za mir. v tem slučaju pa mora ravnati po Sedaj na Fran zojavka, ki naznanja, da je napo vedala Nemčija Franciji vojno, ker ni pravočasno odgovorila na stavljeni ultimatum, o poročilo še ni oficielno potrjeno. Berlin, Nemčija, 2. avgusta. — Danes popoldan so ruski obmejni vojaki blizu Prostkena napadli nemško patruljo. Število mrtvih ni znano. Prostken iina dva tisoč prebivalcev in leži v okraju Al-lenstein, Vzhodna Prusija. London, Anglija, 2. avgusta. — News of the World" poroča, da se bije v Severnem morju vroča bitka med nemškim in ruskim brodovjein. Položaj na Ruskem. Berlin, Nemčija. 2. avgusta.— Ruske čete so blizu Sehvviddern prekoračile nemško mejo. Seboj imajo dva topova in nekaj brzo-strelnih pušk. Napadli so nemške vojake, ki so stražili most preko reke Wart he. pa so bili po preteku pol ure vrženi nazaj. V Bilder-weitschen so baje Rusi razdejali poštni urad. Izdana je bila sledeča oficielna izjava: — Prihod ruskih vojakov v nemško ozemlje pomenja vojno med obema državama. Odgovor Francije ne more zadovoljiti nemške vlade. Francija je mobilizirala svoje vojaštvo in zato je tudi vojna s to državo neizogibna. Petrograd, Rusija. 2. avgusta. Car je odredil, da se sestanejo 8. avgusta člani dume. Po vseh cerkvah se opravljajo službe božje: ljudstvo vroče moli, da bi dal Bog srečo ruskemu orožju. Pred Zimsko palačo se je zbrala velikanska množica ljudstva, katero je navdušeno pozdravljalo carja in carico, ki sta se prikazala na halkomi. Delavci so sklenili dati vsak teden nekaj svoje plače družinam rezervistov. Petrograd, Rusija, 2. avgusta. Vrhovno poveljstvo nad rusko armado bo prevzel veliki knez Nikola je vič. Vest. da bo car poveljeval armadi, je neutemeljena. Iz Avstrije. Dunaj, Avstrija. 2. avgusta. — Ko se je doznalo. da je nad Nemčijo proglašeno vojno stanje, so se začele vršiti po mestu velike demonstracije. Cesar Franc Jožef se je dolgo časa posvetoval z zunanjim ministr. grofom Bereh-toldom in šefom generalnega štaba Konradom Hoetzendorfoiu. Zunanje ministrstvo je naprosilo vse časopisje, da naj ne pošiljajo na bojišče nobenih poročevalcev. V slučaju, da jih vseeno pošljejo, mora biti oddaljeni najmanj dvajset kilometrov od bojišča. Tukajšnji Cehi in Ogri soskli- k, sedaj smo cali velik javen shod, na katerem so izrazili eesarju vsestransko zaupanje. Boji ob reki Drini se še vedno vršijo. Srbski ustaši so sklenili zavzeti trdnjavo Bielino v Bosni, pa so bili po hudem boju vrženi nazaj. Rusi so razstrelili pri Gra-nici most in s tem prekinili ves promet med Varšavo in Dunajem. Pri Oršavi so obstreljevali srbski vojaki neki avstrijski par-nik, na katerem je bilo vse polno avstrijskih vojakov. Dva sta bila ranjena. Blizu Brasine so prekoračili Avstrijci srbsko mejo in vrgli Srbe nazaj. Budimpešta, Ogrsko, 2. avgusta. — Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je pojasnil danes nekemu dopisniku, kako bi se dalo končati vojno med Avstrijo in Srbijo. Srbija bi morala sprejeti avstrijsko noto in izpolniti vse njene zahteve, v prvi vrsti seveda ono. ki se tičejo vprašanja orientalske železnice. Nadalje bi morala zmanjšati svojo vojno silo in prekiniti vse zveze s Črno-goro. Berlin, Nemčija. 2. avgusta. — Tukajšnja 'Vossiche Zeitung' naznanja, da je povdarjal v nekem govoru kralj Peter, da se Srbija ne sme čisto nič zanašati na prijateljstvo Anglije in Francije. Berlin, Nemčija. 2. avgusta. — Dopisnik "Koelnischer Zeitung'" .je sporočil, da se Italija ne ho čisto nič u meša val a v spor med severnimi državami. Rim, Italija, 2. avgusta. Kralj Viktor Emanuel se je danes vrnil v Rini in dolgo časa konferiral z ministrskim predsednikom Salan-dra. Časopisje pravi, da je kabinet sklenil prepovedati! izvoz živine in pšenice. Situacija je v Italiji zelo resna. Cenzura je črtala vse važnejše vesti v listih. Poročila imajo sledečo vsebino: — Italija je mirne in ne bo mobilizirala. V slučaju potrebe bo izpolnila svojo dolžnost. Nekateri pravijo, da bo ostala Italija nevtralna, drugi pa zopet, da bo pomagala svoji zaveznici Avstriji. Vojakom je strogo prepovedano govoriti o vojaških zadevah, in so za vsako malenkost odrejene najhujše kazni. Milan, Italija. 2. avgusta. — Italjanski socialisti, republikanci in anarhisti so začeli z vso vnemo agitirati. da bi se Italija ne udeležila vojne. Če bodo vsi protesti brez uspeha, bodo izdali delavski voditelji poziv za generalno stavko. Razburjena Francija. Pariz, Francija. 2. avgusta. — Dasiravno se nemški poslanik, baron Schoen. še vedno mudi v Parizu, je vendar pričela Nemčija danes s sovražnostmi proti Franciji. Krog šeste ure zvečer je poročala brzojavka iz iztoka, da je slišati v okolici Longvvv grmenje topov. Že prej so došla poročila, da so udrle nemške čete pri vasi v Longlaville, nadalje pri Bertr ambois v departmentu Me-urthe in nadalje pri važni carinski postaji Petit Croix preko meje na francosko ozemlje. Petit Croix so Nemci bombardirali. Nemci so prekršili nevtraliteto kneževine Luksemburške, katera je bila zagotovljena vsled pogodbe iz leta 1867. Ves promet z inozemstvom je prenehal danes popoldne ob tretji uri. Ko se je izvedelo v Parizu o izbruhu sovražnosti, se je polastila ljudstva strašna ogorčenost. Vojaki, ki odhajajo proti meji, so odločeni, da zmagajo ali pa poginejo. Splošno se glasi: "Ako sedaj ne zmagamo, prenehamo biti samostojen narod." Velik razloček vlada med obnašanjem prebivalstva sedaj in onim leta 1870. Znani vojaški izvedenec Ilousset je izjavil danes: 4"Videl sem, kaj se je dogajalo leta 1870 in opazoval sem paniko, v kateri se je nahajal narod, ker j^ vsakdo vedel, da Francija ni pripravljena. Danes pa je v vojnem departmentu vse mirno, ker je vse dobro pripravljeno. Uvodni članek lista "Temps" pojasnjuje stališče in naziranje vlade. V njem se glasi: "Proti nam se je pričelo z roparsko vojno. Ne želimo si vojne, a vsililo se nam jo j«' in sprejemamo jo s hrabrim srcem. Nemčija je zakrivila hinavstvo prve vrste. Hotela je od prvega početka vojno in da pride do tega. je v dvanajstih urah napovedala Rusiji vojno. Nemčija je zasedla Luksemburg ter je brez vojne napovedi udrla v Francijo, ki je bila za to, da se ohrani mir." Bruselj. Belgija, 2. avgusta.— Prvi nemški polk. ki je udri v Luksemburg. je bil 29. infanterij-ski. Čete so zasedle mostove in železniške postaje, da zagotovijo prevoz vojaških vlakov. Nemška vlada je sporočila luksemburški. da se ne namerava nikakih sovražnosti proti Luksemburški. temveč da se je odredilo to le ra-ditega. da se zavaruje proti upadu oil strani Francije. Število nemških vojakov, katere se je prevedlo skozi Luksem-burško. se ceni na 100.000. Vojno razpoloženje v Angliji. London, Anglija. 2. avgusta,— Celega Londona se je polastilo vojno razpoloženje. Nepopisni prizori so se dogajali v vseh delih mesta in množice so viharno pozdravljale čete, ki so korakale v glavne stan". Policija je bila o-čividno pripravljena na to ter ni našla nobenega povoda, da nastopi proti demonstrantom. Tekom dopoldne je obiskal nemški poslanik ministrskega predsednika Asquitha. s katerim je imel daljše posvetovanje. Zvečer se je vršila druga kabinetna seja. Kaj se je sklenilo, ni nikomur znano. Vsi državni departmenti so delali s polno paro celi dan. Vlada je uvedla najstrožjo cenzuro za vsa časnikarska poročila. Prevzela je vse postaje brezžičnega br-zojava. Mornariški department je pozval vse častnike na dopustu in tudi upokojene, naj se takoj javijo k aktivni službi. Slična povelja so dobili vsi mornariški rezervisti. Kralj Jurij je podpisal danes proklainacijo. s katero se odbbru-je ustavljen je izplačil za združena kraljestva Velike Britanije. Kaj takega se ni odredilo od časa napoleonskih vojn. Minister za notranje zadeve je izdal najstrožje povelje, da se ne smejo vršiti nobeni poleti v zraku. Poleti so dovoljeni vojaškim zrakoplovom in aeroplanom. Amerikanci v stiskah. Pariz, Francija, 2. avgusta. — Tu se je sestavilo komitej upliv-nih Amerikaneev, kojega naloga _-_riL. _ bo podpirati v Parizu zaostale Amerikanee. Washington, D. C., 2. avgusta. V državni department je dospelo danes liebroj brzojavk od Amerikaneev, ki se mude v Evropi in od njihovih sorodnikov. V jutraj-šni kabinetni seji se bo obravnavalo o vprašanju, kako pomoči Amerikancem, ki se mude v inozemstvu. Predlagalo se je. naj so- | rodniki v Evropi nahajajoči!; se Amerikaneev založe pri državnem departmentu gotovo svoto | denarja, katero se bo potem iz-|plačalo v Evropi ipo konzulatih : prizadetim Amerikancem. ki se | nahajajo v sitnem položaju vsled | tega. ker se odklanja ameriške i čeke in menice. Druga stvar ho j preskrbeti za dotične Amerikau-|ce prevoz iz Evrope v Ameriko. ; Vlada bo najbrž najela par par-| nikov. ki bodo privedli zaostale domov. Število v Evrcni nahaja-jočih se Amerikaneev se ceni na 150,000. med kojimi se nahaja kakih 1000 učiteljev na javnih šolah v New Torku. Antwerpen, Belgija, 2. avgusta. — Parnik 'Kronland' je zapustil danes tukajšnje pristanišče. Zaseden je bil do zadnjega kotička z Amerikanci. ki so v mnogih slučajih pustili prtljago, samo da so mogli na krov. 'Kron-land je namenjen v New York. Določbe mednarodnega prava glede parnikov. Washington, D. C„ 2. avgusta. Voditelji vseh treh strank v kongresu SO edini v naziranju, da bo ameriška trgovina zelo trpela vsled prekinjanja iparniškega prometa. Oživotvoriti se mora postave, s katerimi bi se omogočilo povečanje ameriške trgovinske mornarice. Avtoritete na polju mednarodnega prava v Washington!! pa izjavljajo, da je hitro povečanje a-meriške trgovinske mornarice nemogoče, ker določa klavzula \ mednarodnem pravu, da je smatrati ladijo kake vojskujoče se sile. ki vozi pod nevtralno zastavo, kot lastnino sovražnika. Vsled -pomanjkanja (prevoznih parnikov ne bodo mogle Združene države spraviti svojih produktov na inozemski trg. Zgodovina Luksemburške. Velika vojvodina Luksemburg, katero so sedaj zasedle nemške čete, obsega površino 1000 kvadratnih milj ter šteje 250,000 prebivalstva. Vsled zemljepisnega, političnega in gospodarskega položaja pa je večje važnosti, kot odgovarja to njeni velikosti. V petnajstem stoletju je prišla pod kontrolo Habsburžanov. 200 let pozneje se je priklopila Franciji, po padcu Napoleona pa je bila ipritleljena Nizozemski. Leta 1867 se je proglasilo na konferenci v Londonu Luksemberško kot nevtralno ozemlje, kateremu vlada sedaj velika vojvodinja Marija Adela. Oborožena sila se sestavlja iz 150 orožnikov in istega »števila prostovoljcev. Deželni jezik je neka zmes nemščine s holand-ščino. na mejah Belgije in Francije pa se govori tudi francoski. Splošna mobilizacija v Avstriji. V Avstriji je odrejena splošna mobilizacija. Pod orožje so poklicani vsi rezervisti in črnovojniki do 37 leta. Vse druge ernovojni-ke se bo poklicalo s posebnim pozivom. Zglasiti se je pri najbližjem kouizulatu, ki bo preskrbel prevoz na tem ali onem parniku. Odločitev. Petrograd, Rusija, 2. avgusta. V petek opolnoči je prišel v zunanje ministrstvo nemški poslanik Ponrtales in naznanil da mora takoj govoriti z zunanjim ministrom Sasanovom. Ko so ga spustili v njegovo sobo. mu je rekel da mora prenehati Rusija v teku dvanajstih \K SAKSER " J A M KO PLEŠKO, Secretary. * l iS BENED1K, Treasurer. P mf* of Business of the corporation and addivsse* of above officers : tS * *»tlandt Street. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Jtm ceto lete velja lint zs Ameriko in i anadu ........................$3.00 late .. ............... 1.50 > s* htesto New ^ ork........ 4.00 m m«sto N«1* YoH» ... 2.00 ■OK im v*«- leto...........4.50 pol teta.............2.55 * Četrt leta............ 1.70 « NAKOPA" izhaja vsak dan rvfemSi nedelj m praznikov. K (vr Dr Pn 'GLAS NARODA** I Voice of the People" • n (|ay except Sunday a «. t3 Holidays. S Oncription yearly $3 00 44» MtUement on asreemenl es ■•Til podpjva in osobnort/ ww pnobčujejo 7«. i *e hlagovo'i pofuMati po — Money Order » *«->rjibi kraja naročnikov pr?-h.r j J« K nam tudi prejšr^j* naznani, da hit n?} o ' a j demo naslovnika. v-p»f in poSiljatvam naredita »a naslov: •OLAS NARODA"' * 'ti^-dt St., New York » -ij. """•V* m i "or* ' ar«1i tako neumen, da bi se pusti! u-streliti ali pohabiti za eelo življenje. Zanimivo pa je. kako se pri tem obnašajo delodajalci, še pred kratkim tako oholi premogarski baroni in drugi industrijalci pričakujejo s skrbjo nameravanega izseljevanja svojih delavcev. Mogoče je to eelo dobro, ker bodo prišli Amerikanci do prepričanja, kako potrebni so jim ti inozemei. Nekateri se eelo boje, da ne bo mogoče spraviti letine pod streho, ako bodo odšli domov vsi ti Italijani, Srbi in drugi. Iz vsega tega je razvidno, kako velika neumnost je misliti, da bi imele Združene države kaj do~ bička iz splošne evropske vojne. Vsaka vojna je nesreča. Ta že dolgo pripravljena in za lase privlečena svetovna vojna pa jo hudodelstvo nad člcvečanstvom. Posledice bodo prav gotovo padle na onega nazaj, ki ga je povzročil. n i pi. pn ški Evropska svetovna vojna in Amerika. Ko so dospela prva poročila o možnosti splošne evropske vojne, ki je postala medtem žalibog že skoro resnica, se je takoj glasilo, •la bo pomenila ta vojna za Združeni1 države velik dobiček. Prebitek letošnje dobre letine v tej deželi — tako se je reklo — se sedaj lahko z velikim dobičkom proda v Evropo, posebno radi-[cr je letina v Evropi sred-• izpadla. Skoro vse industrij-' panoge bi se oživile vsled 'liehanja obratovanja v Evro-Ameriško parobrodstvo bi •vzelo vodstvo v prekatlanti-Mn prometu, ker bi se porabilo velike trgovske ladije vojsknjo-čih se velesil za vojaške transporte in ker bi bila nevtralna ameriška zastava najboljši porok, da bo dospela pnšiljatev na pristojno mesto. Nekateri listi so celo izrazili misel, da je prišel sedaj čas. da postane ameriška trgovinska mornarica enakovredna drugim. Koneeno se je ugotavljalo, da bodo vojskujoče se velesile kmalu prisiljene vzeti velika posojila, kljub temu. da so v zadnjih letili kupičile velike zaloge zlata. Vse to domnevanje pa sloni na veliki napaki. Ne upošteva se namreč današnjih mednarodnih /vez, vsled kojih je kapitalizem vseh dežel nerazdružljivo spojen. Nekateri kapitalisti, kot napri-mer vojni liferanti, bodo seveda napravili velikanske tjobičke. V splošnem pa bodo tudi Združene države trpele velikansko škodo. Vzemimo naprimer letino. l"pa-r.je. da bo padla cena živil, je u-Jiičeno, ker je letina v Evropi slabo izpadla. Vsled vojne nevarnosti pa so poskočile cene in pričakovali je podraženja. Poldrugi milijon dobička, katerega je prineslo povišanje cene na chicaški boizi, je šlo v žepe par špekulantov, občinstvo pa ima edinole Škodo. Kako pa je z razevitoin industrije? Tudi la bi bil le mimoidoč. Omejeval bi se na naročila v de-ž» '.[ sami. katera se izvršujejo sedaj v inozemstvu. Velikanska trgovina z inozemstvom, ki predstavlja milijarde dolarjev vred-ymsti, bi bila popolnoma uničena. tu-jjadalje: Kako more evesti industrija. ako marjka delavskih moči ? Izračunalo se je, da bi izgubile Združene države milijon najboljših delavskih moči, ako bi odšli v Evropo vsi vojaščine obvezni rezervisti, in to ne le neuki, temveč Tudi izučeni delavci. Brezposelnost bi se iz pre menila v pomanjkanje delavskih moči in že vsled tega bi bil onemogočen raz-cvit industrije. Na srečo pa temu ni tako. Pri konzulatih se oglaša primeroma i malo ljudi in tozadevna poročila so skrajno pretirana. V prvi vrsti liočejo domov taki, ki nimajo de-niina Dopisi. Pittsburgh, Pa. — Umrla je splošno priljubljena rojakinja Katarina Kos. Bila je članica društva sv. Jožefa št. 41 K. S. K. Jednote. Tukaj zapušča žalujočega moža, šest hčera in tri sestre, v stari domovini pn dve sestri in enega brata. Rojena je bila v 1'a-ri JVlima peč na Dolenjskem. Bila je skrbna in poštena mati ter povsod zelo priljubljena. — J. Bojane. Leadville, Colo. — Z delom gre bolj pomalem, ker ima še veliko ljudi počitnice in se čisto nič ne ve, kdaj se bo začelo obratovati zopet s polno paro. Ljudje marsikaj govorijo, toda pregovor pravi: "Kjer je veliko grmenja, tam je malo toče." Naše slovensko bralno in izobraževalno društvo prav dobro napreduje, čeravno ga zlobni jeziki pri vsaki priliki napadajo in obrekujejo. Mi se seveda ne menimo nič zanje. Rekli bi jim samo to: Ce že dobri stvari iie morete koristiti, ni treba, da bi ji škodovali. Članom Slovenske čitalnice naznanjam, da bode S. avgusta seja v društveni dvorani, 527 Elm St. Prepričan sem. da se je bodo udeležili vsi ker imamo rešiti več važnih točk. Pri tej priliki se bo izvolil tudi novi odbor. Z bratskim pozdravom Rudolf Anžiček. tajnik. Francoski feminizem. raa. O tem predmetu piše v pariškem ''Matinu" Clement Vantel sledeče: Dopoldne sem šel v naše razstave, najprej v Salon. V primerni hitrosti sem prešel razstavo in dognal, da se večina krasnih dam pusti slikali s svojimi psi. Niti ene slike pa nisem dobil, kjer bi bila katera naslikana s svojim otrokom. Predvsem nobenega otroka, to je danes deviza, ki vlada v Franciji v Salonu in v zakonu. Potem sel šel v Louvre. Tu sem pa videl vse polno portretov, na katerih so slikane matere s svojimi otroki. Najaristo-kratičnejša žena je dejala tedaj slikarju: "Naslikajte me z otrokom!*' In tudi mož ni bil smešen na portretu. Danes se je vse to spremenilo. Naše lepotice ne trpe več na portretih otrok, samo pes sme še biti slikan zajedno z lepotico. Ideal naših žen je danes, da bi bile na slikali podobne ženam pol sveta, nališpane in razgaljene kot članice ruskega baleta". Parižanke so se "povspele" že tako daleč, da niti na slikah ne trpe več otrok. Včasih pa se ni dala slikati žena drugače kakor z otrokom. Udovica. a ^ q ^ — Povest ix 18, stoletja. — Napisal L E. Tomič. Francoski pisatelj Dcchampsj« imel nedavno v nekem pariškem ženskem društvu predavanje, v katerem je dokazoval, tla se" feminizem angleških sufražetk ni kakor ne more razširiti na Francosko. Francoska žena zahteva sicer ravno tako svoje pravice, ;* 1 i na drug način kot angleška. Ta se vidi že iz slik prvih francoskih žen, ki so dovršile najvišje šole in potem se vidi, da se ti žene ne razlikujejo od drugih niti po eleganci, niti po zunanji lepoti. Ali tudi dekleta kažejo, da jim angleški feminizem ne more ugajati. Dechamps priobeuj« v tem oziru zanimivo anketo, ki jo je priredila ravnateljica ženske gimnazije v Clermons-Ferrandu med svojimi učenkami. Dekleta so odgovarjala na stavljena vprašanja jasno in brez nepotrebne sramežljivosti. Prvo vprašanje st je glasilo: ''Ali se hočete poročiti?"' Enoglasno so odgovorile: "Hočemo." — Drugo vprašanje: "Ali bi ostale rajše neporočene kot pa da bi bile žene mož. ki vam ne ugajajo?'* In zopet je bil enoglasni odgovor: '*I»i!" Tretje vprašanje: je bilo veliko resnejše: "Hočete, da vas vaš bodoči mož nadkriljuje, da vam bo enak ali da bo celo v duševnem oziru pod vami?" Dvajset mladenk se je izjavilo za duševno premoč moža, šest za enakost, niti ena pa ne za duševno slabšega mož-kega. Zanimivo je bilo tudi vprašanje: "Hočete imeti otroke?" 25 mladenk se je izjavilo za, dve sta odrekli odgovor. "Zakaj hočete imeti otroke?" se je glasilo naslednje vprašanje. Odgovori pa so bili različni: iz ljubezni, da iz polnimo svojo socijalno dolžnost, večina pa je odgovorila: iz ljubezni in ker je.to naša dolžnost Mlade francoske devojke so idea listke, ali ne sanjarijo več zaman. Njih idealizem ima pozitivno iu praktično obliko. Moderne žene in slikarji Kadar gre moderna žena k slikarju, tedaj zahteva, da jo naslika prvič kolikor mogoče mlado, drugič kolikor možno elegantno "Ali ona ne izpolni te obljube, to veste vi dobro. Deklica je svoje glave. Ce izve, da ste jo vi zaobljubili, bo še bolj jezna na vas in v kljubovalnosti vas ne bo u-bogala." "Poznam jo s te strani in ravno zato sem prišla k vam, da jo tudi vi nagovarjate. Ona vas lju Vsa prostrana cerkev je bila na- so si vedele in znale. Bilo jim je j hote svoje oči v velil tlačeno polna pobožAega in rado- tako lepo in prijetno v tej krasni nine oči. vednega ljudstva. V kapelo samo naravi, kjer so se Čutile svobod-1 "Že tri mesece svž ,* velike črne Jele- je mogel samo mal del onih. ki ne in kjer se jim je prikazovalo njah. Sn.hili nnvahliom Vaivn." cn tiill vnci. 1J... :„ Stl'illl so* bili povabljeni. Največ so bili veselje mnogo lepše in veselejše notri ugledni beljari in njihove nego za nemim samostanskim ob soproge ter odličnejši meščani, J zidjem. sva pri klarisi-Zelo nama ugaja pri se- dočim so bili kmetje veseli, da so mogli slišati pridigo in mašo pri bi, vam zaupa vse, vas bo tudi j odprtih vratih. Na koru so zavze->> ie mesto nune sv Klare, a okoli glavnega oltarja drugi zagrebški (Nadaljevanje.) "Meni bo težko brez vaju", je odgovorila mati Jeleni to pot ne-odkritosrčno in hinavsko, "če pa želita, ne morem vaju odvračati od tega. V samostanu se naučita mnogo koristnega in čas vama tudi lepše mine. Te naše deklice so tako neumne in neprijetne. In naposled ostanem še jaz nekaj časa v Zagrebu, pa se bomo skoro vsak dan videle." Jelena in Magdalena sta bili srečni, da jima je mati dovolila. Veselili sta se življenja v samostanu kakor novici, kateri nista še okusili. V ženski naravi je že tako, da jim je nekako lepše, kadar jih je več zbranih. Deklici sta se takoj preselili v samostan. Treba je reči. da je bilo Giti vendar čudno pri srcu. ko se je ločila od otrok in ostala sama v hiši. Čeprav ni bila ravno nežna mati, je vendar ljubila svojo deco kljub temu, da jo je sebičnost privedla na napačna pota. Prve dni po slovesu od dece je komaj prenašala, naposled se je privadila l udi temu. Minula sta skoro dva tedna, kar sta bila Jelena in Magdalena v samostanu, ko je dobila Judita vest od tlite, da želi ž njo govoriti na tajnem, ne da bi vedeli njeni hčerki za to. Sestra Judita je čakala na Gi-to na poti in nato sta odšli v sosednjo sobo "Opazila sem, sestra Judita", je pričela Gita, "da vam moja Jelena vse zaupa. Ona vas izmed vseh najbolj ljubi in gotovo nima nobenih skrivnosti pred vami." "Zelo mi je udana." "Potem morate gotovo vedeti tudi za njene misli, skrivnosti in načrte, kar se vsega dobiva pri mladenkah." "Mislim, da nima nobenih skrivnosti pred menoj." "Torej morate vedeti, kar želim izvedeti od vas. Zaupati vam moram, da sem obljubila za Je-!eno večno devištvo iz hvaležnosti do Boga, ker je ozdravila..." "Ali tudi ve Jelena za to?" "Tega jej še nisem povedala." "To sem si tudi mislila", je rekla Judita z ironijo. "Jelena še misli ne. da bi ostala vedno devica." "Ali ne kaže volje postati nuna?" "Niti najmanje ne: ona ima drug ideal, za katerim hrepeni njena duša", je rekla sestra Judita. Senca nejevolje je šinila na Gi-tin obraz. "Kakšen ideal?" je vprašala Gita. komaj zadržujoč jezo. "No, Jelena ljubi moža, o katerem ne ve, če jo tudi on ljubi." Gita se je nasmejala porogljivo. "Le povejte jej, da je ne ljubi in da 011 ne bo nikdar njen mož. To jej morate povedati!" "Vi torej poznate njen ideal?" "Njen ideal, ki ga ljubi Jele-ua. je bil moj zaročenec. Vi gotovo še ne veste tega..." "Vem vse", je hitela Judita, "ni nobena tajnost, kar se je zgodilo med vami in Jeleno radi Domjaniea... " "Torej, ko veste, sodite sami. ali ne bi bilo ugodnejše Bogu, dq Msm^liftP* devica! ubogala "Dvomim, a bom skušala vseeno", je odgovorila sestra neje-' voljno. "Hočete?" "Rekla sem. da bom poskušala, ali dvomim na uspehu." .Gita se je zahvalila sestri, ali ni bila posebno zadovoljna z njenim odgovorom. Šla je sama k predstojnici. kateri je tudi isto stvar priporočila. Predstojnica je bila silno vzradoščena. ko je izvedela za željo bogate vdove Gite Magdičeve. in obljubila je, da bo večkrat govorila z Jeleno radi tega. Nasprotno je obljubila Gita, da se spomni redu z obilnim darom, če pojile po sreči. Fboga Jelena ni vedela, kar se snuje zoper njo. Sestra Judita j" morala že radi ozira na s\oj red obljubiti Giti. da bo poskušala pripraviti Jeleno, da izpolni obljubo devištva, a se ni mogla odločiti. da govori ž njo zadnjo besedo. Zdelo se. je nedostojno, tla prikriva pred Jeleno, kar se nje tiče. in da mora ž njo neodkrito postopati, samo tla ust reže želji njene matere. .V ker je že dala besedo, poskusi vendar, da bo vsaj videla, kaj misli Jelena o materinem načrtu. "Cuješ, Jelena!" je vprašala Judita nanagloma. "Ali si kedaj mislila 11a to. da bi postala nuna ?" "V resnici še nikdar. Saj dobro veš. kakšne misli imam v glavi. Hočem še živeti." "A recimo, da 011 umre. ali pa da poroči drugo?" "To se gotovo ne zgodi", je rekla Jelena /. otroško * skrbnostjo. "Ali si smešna, draga Jelena!" je pristavila Judita. "Vse se more zgoditi, torej tudi to, da umrje. ali da drugo vzame. Kaj potem ?" "O tem nisem še premišljevala. a nuna ne mislim postati..." "Pa si tako rada pri meni. liilo bi nama tako lepo", .je dejala Judita z največjo prisiljenostjo. "Ah. moja draga, to je vse kaj redovi in druhovništvo. % Na desni strani oltarja je bil vzvišen pr stor s klečalnikom, kjer je klečala Gita v svetlo-rožu-sti obleki, moleč Bogu iz molitve Krištof in Petkovič sta tudi zašla med ljudstvo; neprestano je premišljal Domjanič o Giti in pri tem 11111 je kipelo in vrelo od jeze. "Glej Jeleno!" je zaklical naenkrat Petkovič Krištofu. Krištof je pogledal in zapazil, da prihajajo Jelena, Magdalena in sestra Judita. daljna .sorodni- "Kdo vas je poslal med nje?" je vprašal Krištof nestrpno. "Ali je vas morda mama odpravila v samostan ?" "Ne, sami sva tako hoteli. Ali zakaj vprašuje to.'" "Nič, mislil sem", je odgovoril Krištof zmedeno, "da bi bilo boljše za vas, da bi bili na deželi. Med tem zidov jem bi mogli šu zboleti." "Tako je nama lepo tu. Naša ca Petkoviča, ravno njima 11a- ___MPMBL _ nika, od katerega ni povzdignila j sproti. Niso se mogle ogniti, mo-| sestra Judita", je rekla Jelena in oči, kakor človek, ki ve. da so rale so obstati in spregovoriti ne- pokazala pri tem na sestro, ki se idr ugega! ? je odvrnila Jelena "Rada sem pri tebi, ker me ti izmed vseh žensk, kar jih poznam. najboljše razumeš iu tudi tolažiš. Druge sestre mi niso tako prijazne kakor si ti. Ce ti umrješ. kaj naj počnem v samostanu? Ne. nisem jaz za 1111110!" "Tudi meni se zdi", je-pomislila Judita z blagim nasmehom ter prenehala govoriti o tej stvari z Jeleno. Predstojnica je zelo oprezno postopala, da pridobi Jeleno za Gitin načrt. Dobro je vedela, da jej ne sine takoj povedati, kaj želi od nje, ker bi to vse pokvarilo. Radi tega je od daleč pričela, da ni mogla Jelena niti slutiti ne, zakaj se predstojnica v novejšem času vedno bolj in bolj zanima zanjo. Jelena je dobivala knjige za či-tanje o življenju svetnikov; ravno v poglavju o življenju svete Klare jej je predstojnica tolmačila krasno nalogo tega reda. Vse nune so dobile nalog, da čini lepše in vljudnejše postopajo z Jeleno,. katerim je povedala zaupno. da jo je gotovo Bog poslal med samostansko zidov je. da postane še kras redu. Pobožne sestre niso zapazile na Jeleni nika-kih znakov, po katerih bi se moglo soditi, da postane nuna; nasprotno. bile so prepričane, da Jelen; .i ustvarjena za nuno. da njeno vedenje v samostanu je ravno tako svobodno in posvetno. kakor isti dan. ko je prišla k njim. Sodile so tako. a morale so se pokoravati predstojnici, ki najboljše ve in zna. kaj dela. V tem času se je raznesel glas po Zagrebu, da bo v kratkem svečano- posvečenje glavnega oltarja v kapeli sv. Ksaverija. Pater Pereajič se je odločil na ta dan poveličati dobrotnico njihovega kolegija. Oltar, ki je bil narejen z denarjem Magdičeve vdove, je bil ukusno in krasno izdelan. Delali so ga nekaj mesecev, in ko je bil gotov, je odločil pater, da se posvetitev izvrši na dan sv. Alojzija, zaščitnika mladine. K temu slavju so bili povabljeni vsi odličneži; župniki v okolici Zagreba so naznanili ljudstvu. da bo posvečen nov oltar v cerkvi sv. Ksaverija. Silna množica se je zbrala v cerkvi. Na dan sv. Alojzija je bil napočil krasen lepaeffa ne more želeti. uprti vsi pogledi nanj in da govore vsi o njem. Nad Gitino glavo je nekaj viselo. gotovo slika, ki je bila zastrta. Odlični povabljenci so vedeli. tla je to za spomin ilobrot-niei od kolegija, ali kakšen, tega ni vedel nihče. Slika je bila izvršena strogo tajno v samostanu, pa so bili radovedni, kaj prikazuje slika. Svečanost ]K»svetitve oltarja je bila izvršena, nakar je sledila propoved o dobrih delih in o do-brotnici, ki je naklonila tako velikodušen dar. Na znak patra je bilo spuščeno zagrinjalo slike; vsi so uprli O' v sliko. Ne ve se, če je Gita vi dela, kaj predstavlja siika, vendar so opazili, da je sklonila glavo nad molitvenik in si zakrila obličje s knjigo. Gledali so sedaj Gito, sedaj sliko, ki je predoče-vala sv. Margareto, vdovino pa-trono. Nižje spodaj je bil naslikan glavni oltar, pred katerim kleči pater-rektor ter dviga zahvalno svoje oči proti sv. Margareti. (Ta slika še danes visi v cerkvi sv. Ksaverija na desni strani vhoda v sredini cerkve.) "Vi vat, vivat!" so zaklicali poluglasno nekatere gospe, kimajoč z glavo Giti, ki je komaj u-spela malce dvigniti glivo in se malo nakloniti onim, ki so jo pozdravili na ta način. Med drugimi plemiči v cerkv je bil tudi Krištof Domjanič. ki ga je njegov drug komaj privle kel k tej slavnosti. Ves čas j< pazno motril Gito in videlo se je da s«* ga je ta svečanost prijel; zelo čudno. Njegov obraz je po stajal resen, skoro mračen. "Kaj je to z Gito?" je premi šljal v sebi nekdanji zaročenec lepe vdove, v katerem še n; ugas nila ljubezen do nje. "Najprvo obljuba vdovištva, a sedaj ta sla va... Postala je tercijalka, brez dvoma. Ali to gotovo ni od srca temveč iz ženske ničemurnosti." Krištof se je sedaj spomnil nje ne odločne želje, da pusti Jeleno in pričel je čim dalje bolj sumiti v resnost Gitine pobožnosti, čim dalje jo je opazoval, kako je kit čala. Kakor 11a ogled postavljena vsemu svetu, kako hoče biti pri šotna, pa ne more radi nekega notranjega nemira, a kako jej proti njeni volji begajo oči met ljudstvo, kako jih s težavo na merja v molitvenik — Krištof je pričel obžalovati nekdaj obožava no svojo Gito in občutil je v sebi neko ravnodušnost proti njej. Komaj je čakal 11a konec maše da bi o tem na samem govoril Petkovičem. Omamljen od tega kar je videl, in nejevoljen, kakor še nikdar v >vojem življenju, je šel iz cerkve, kamor je odpeljal Petkoviča za roko. "Povej mi odkritosrčno, prija • j1' pričel Domjanič zelo v'.nemirjeno. "kaj misliš o Gi ti?" "Kako misliš ti to?" "No. Če je v resnici pobožna ali samo tercijalka, potem mi jt žal za vsako minuto, da sem jo ljubil." "Ne misli nanjo!" Krištof je hotel nekaj reči, pa je obmolknil... Bilo mu je tako. kakor fantu, ki se 11111 je ljubica izneverila. Ako je to storila iz ljubezni, to bi se še dalo prenesti, ali če je radi častihlepja — nikdar! Tako jezen ni bil še takrat, ko ga je prisilila baronica, da se je odrekel Giti. Ljudstvo je vrelo iz cerkve. Odličneži so spremili Gito v sprevodu v jezuitsko poslopje kraj cerkve, kjer so obsuli dobrotnico s čestitkami in jo počastili. Nato je bil velik, sijajen obed, na katerem je bilo nad sto povabljencev. Pater ni pozabil tudi na kmete. Na travi okrog cerkve so pekli na ražnjih jpnee in točili vino. Veselica se je kmalu razvila v ples. Po G it in i želji so imele nune sv. Klare in njihove gojenke o-stati pri obedu. A ker je bilo treba na obed dolgo čakati, so si uu-ne iu gojenke kratile kaj besedi. Plemiča sta pozdravila ter so obstali vsi. 'Dolgo vas že nisem videl, sestra Judita!" je pričel Petkovič navaden razgovor s svojo sorod-nico in pri tem je več krat pogledal na Jeleno,. Mednje je zajezdil neki star plemič, pa jih je razdelil. Petkovič je ostal z Judito in Magdaleno na eni strani, a Domjanič in Jelena na drugi. Obadva sta bila v zadregi. "Vi ste bili bolni, gospiea", je spregovoril prvi Domjanič. "Mislili so že. da ne (»zdravim". je odgovorila .Jelena, gle- t je razgovarjala s Petkovičem. "je pravi angel j. Medve jo ljubi-vi tako, da ne bi se mogli nikdar ločiti otl nje." "Pazite, da radi nje sami ne postanete nuna!" je rekel Krištof napol v >»ali, napol v resnost i. "Ne. to se ne zgodi nikdar!" je rekla Jelena ter zardela v obrazu. llila je prepričana, tla Krištof ve, zakaj je to rekla. "Jmate prav!" je rekel Domjanič odprito. "Vi ste še mladi, lepi... pa še najdete svojo srečo na tem svetu." Jelena je bila vsa zmedena od teh besedi. Zakaj jej ni dalje g»» tta.joč z dražest nozadrego Dom ju- j voril —.je mislila sama pri sebi niču v obraz, "ali sem vendar.j— zakaj jej ne pove. tla naj polivala Bogu, ozdravila." 'skuša srečo ž njim v zakonu?... "In sedaj ste vedno pri ma-jNič ni mogla odgovoriti na nje-teri J j _^>ve besede, čeprav je bilo njeno "Ne. jaz in Magdalena sva vj^-ee polno ljubezni. Krištof je tlo-samostanu. ; bro opazil njeno zmedenost. "V samostanu?" je ponovil; Pričela >ta se bližati Petkovič Domjanič vprašujoče ter uprl ne- ju Judita. Pazite na ta ovitek! Ničvredne ponaredbe slavnega Pain-Expeiler-)a dobite cesto' ako niste pa- zni. Pazite na sidro in ime|| Richter. 25 in 50 centor pri vseh dobrih lekarnarjih. F. AD. RICHTER & CO., 74 - 80 Washington, St., New York, N. Y. Dr. Josip V. Grahek. ^ EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. 841 East Ohio St., [Allegheny] N. S. Pitub»re> P» Nasproti "Hnto! Pavlin»e". — Kar* itev. 1. 2. 3 in 4 vozijo ranimo ronjo Hl» i Farmer je dandanes najbolj neodvisen človek v AmerikL SEDAJ STE SLUGA — ZAKAJ NE SVOJ GOSPODAR? ® ^! S Ako ste se naveličali delati v tovarni ali rovu, ako vam jo težko <1. lo vzelo moči in ubilo podjetnost zakaj ne izpremenite |jokIiea'.' Zakaj ne postanete poljedelec, farmer'.' — Zakaj se ne oprimete obdelovanja zemlje, na čistem, zdravem božjem zraku. Znano je, daje danes farmer najbolj neodvisen človek v Ameriki. — Njemu nikdar ne preti brezdeldost — on se ne boji stavk ali težkih časov; on dela kadar se mu zljubi delati ter lepo naprepuje in kar je glavno, on je vedno zdrav in krepak. Vedite, da ni treba posebne izkušenosti ali tehničnega znanja, tla postanete uspešen farmer kot je to treba pri večini drugih poklicov in v drugih industrijah. Hazventega pa je obdelovanje zemlje bolj zdravo in manj pogubno za življenje kot vsaki drugi poklic. Ako nameravate kupiti zemljišče, pišite nam. ker mi prodajamo farme v novi hrvaški koloniji, v kateri je že sedaj lepo število Hrvatov in drugih Slovanov. Na teh zemljiščih obrodi sad 3 do ikrat na leto. — Zemlja je zelo rodovitna ter leži svet v bližini železnice in tržišč. Nikakih močvirjev in tudi ne poplav. — Podnebje je skozi celo leto ugodno niti pretoplo in niti premrzlo. Ta zemljišča prodajamo pod ze!o ogodnimi pogoji: za gotov denar ali na mesečno odplačevan je Ni treba imeti mnogo denarja, da postanete farmer v tej novi koloniji. Ako mislite postati farmer, vam je to najboljša prilika. Pišite še danes in sporočiti vam hočemo vse posameznosti. Pisma naslovite na: First Louisiana Foreign Agriculture Society ■ [R Room 104-5-6, 424 4th Ave., PITTSBURGH, PA. Zapomnite si dobro kaj tam pravimo. Ako kupite zemljo ali farmo prvdno bonte ogledali zemlio in farme v naših hrvaško-slovemkih naselbinah krog Aahlanda. boste zamudili hajbolj-o priliko, katera se vam nudi sedaj. Ako vrjamete ali ne vrjamete to kar vam pravimo, vi boste morali verovati takrat, kadar poselite naje kolonije ter se razgjrorite s v&Mmi rojaki, ki so naseljeni tukaj. Ako ho?ete sebi in družni dobro, ne kupujte farme toliko čas«, dokler si ne ogledate zemlje v tej okolici. Pišite po pojasnila in na! listič "Good's Cololonist" na: The James W. Goad Company Dep. 54. Ashland, Wis. < GLAS NARODA 3. AVGUSTA, 19X4. EF Jugoslovanska (št Katol. Jednata a w Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Prediednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar- berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424. Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. v VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC. 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matt« Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽIŽNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRA * JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOS'ffPH PISHTjAR. 308—6th St., Rock Springs, Wjo. GRE GOR PORENTA. Box 701, Black Diamoad, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOZ :p MERTEIi, od društva štv. 1., Ely, Minn. ALOIIS CHAMPA, od društva štv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od društ va itv. 114., Ely, Minn. Vgi c opisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne posi-jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe ja na predsednika porotnega odbora. Na o^bna ali neuradna pisma od strani članov se nebode jziralo. Društveno glasilo: '-GLAS NARODA". NOVICE IZ STARE DOMOVINE. lieija '/»»liž upu* deželni inženir dr. Kasal, delo je l»a izvršila tvrdka Scagnetti. Kcnkurz je napovedal trgovec z manufakturnim in špecerijskim blagom Ivan Arko v Ribnici. ŠTAJERSKO. Smrt duhovnika. Nanagloma od srene kapi zadet je umrl Jožef Kotnik, umirovljeni župnik v O-litnju. Bil se je odpravil v I>oko, spremljan od svoje gospodinje, zdrav in vesel. Na pol pota je začel tožiti, da ga v prsih boli kakor še nikoli, vendar na opazko, rt;ij se vrne domov, se je nasmejal ter rekel, da pač ni take sile, to j*- le radi tegla, ker že dolgo ni daljšega pota napravil. Saleč j se je nadaljeval svojo pot. Potem ! pa naenkrat položi desnico na pr- . v j si ter reče: "Jezus mili, kaj mi larja p t sla zunaj čakala. 1 o- , . . , . J. 1 , ... . . . .. je pa zdaj tako! \ tem se opo- je < dpeha a sest deklic; po ' . , , • • , . 1 . ., , , ,. tece in padel bi na tla. ko ga ne Ulju so bile deklice zopet , • 4 , i- - * .' bi prestregla gospodinja ter po-•eiie, Kaj je tialo povod zal . • rP • • i-. •' J ■ * 1 časi (»osadila na tla. Iu je izdih- nil svojo dušo. Vsi poizkusi oživeti fja so bili brez uspeha. Ubil se je v Trbovljah v rudniku delavec Jožef Mirt. Padel je v globočino in bil na mestu mrtev. Mrtvega so našli nekega moža v Leitersbcrgu pri Mariboru. Ce se jv> zgodil zločin ali samomor, bo dognala preiskava. Utopljenca so potegnili iz Savinje v Rimskih Toplicah. Identite- KRANJSKO Aretovanja se nadaljujejo. U- ladno se razglaša, da je bil na Dunaji' aretiran visokošolec J os. Ko/ak iz Ljubljane. Menda leti tudi nauj sum, tla je kriv "Ge-lieimbiindelei", torej članstva pri kakem tajnem društvu, kakor tisi i dijaki, ki so v Ljubljani aretirani, ali kaj podobnega. Ker teče sodna preiskava, ne moremo sedaj o stvari ničesar govoriti; omenjamo le še, kar uradni razglas sam po vda rja, da tudi ta aretacija ni v nobeni zvezi s sarajevskim atentatom. Iz nunske šole aretirane deklice. Te dni je napravila notranji šoli ljubljanskega uršulinskega | samostana obisk — policija. l>va detektiva sta šla v samostan, dva to aretacijo nunskih gojenk. ni natančno znano; pravijo pa, da so deklice izustile nekaj neumnih besed o sarajevskem atentatu. Smrtna nesreča. Dne !>. julija je zlezel devetletni bajtarjev sin Janez Grdovič iz Kurilnice na črvšnjo ter padel ž, nje. Padel je na špicast kol iu se tako poškodoval na vratu, da je drugi dan umrl. Obesil se je v Koroški Beli to- pniški delavec Jernej Koejanec L niso llo IialL Pcroka. V Cmureku se je vrši- baje vsled slabih gmotnih raz- mir- I la poroka gostilničarja F. Šikerja Z železniškega vlaka je skočil i 0)l Marije Snežne na Velke z goni.d postajama Žirovnica in Les- Lj>0 Marijo Kamer, rojeno Brus. /asebnico v Cmureku. daboumni slikarski pomočnik Verbič. ki je bil na poti v blaznim na Studencu. Poškodoval sije na glavi. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico v Ljubljani. Požari. Dne 1.3. julija je udari-^Nf i strela v kozolec posestnika Antona Gregorčiča v Hrastnein, občina Št. Rupert, ter ga užgala. Kozolec, ki je bil poln, je zgorel. Skoda 'Znaša :tt)00 K, zavarovalnina pa 11XK) K. — Iz Litije poročajo: Pred par dnevi je zažgali Za pestajenačelnika v St. Juriju ob Južni železnici je imenovan laški postaj ena čelni k Tasehek, rodom Korošec, ki je že več let kot uradnik v Št. Juriju služboval. Divje svinje. V gozdovih okrogr Ebensfelda se klati več divjih svinj. Na svinje mislijo tamošnji lovci narediti velik lov. PRIMORSKO. triletni sin posestnika Valentina I Kranjska industrijska družba Goršeta v Dragošku gospodarsko| cdpušča delavce. Pred kakimi še-poslopje svojega očeta. Poslopje je pogorelo. Nadalje so zgoreli 4 voli in vse seno. Škoda znaša 5000 kron. (»orše ni bil zavarovan. — Pred kratkim je štiriletni Albin Plesko .zažgal kozolec svojih sta- stimi tedni je Kranjska industrijska družba odpustila iz svojih plavžev v Skednju pri Trstu 470 delavcev. A tudi sedaj še vedno vsakih štirinajst dni. to je o priliki vsake plače, odpušča 15 do riše v v Pleš i v ic i blizu Ljubljane. o() delavcev. Od treh peči ena stoji, a bi ustavili še eno, da nima družba s tržaško mestno občino pogodbo za dobavo plina za mestno plinarno, vsled česar morata delovati vedno vsaj dve peči. Otrok se je igral z vžigalicami. Kozolec, ki je bil poln sena. je .zgorel. Most čez Kamniško Bistrico v Stranjah je gotov. Izvršila se je obtežilna preizkušnja z izvrstnim,Vzlic temu, da je tovarna dosedaj Uspehom. -Most je izdelan jako že odpustila nad tretino delavcev, lično, pravi kras za okolico. De-|so prenapolnjena vsa skladišča; lan je iz železobetona, izvršitev in sicer ne samo ona v Škednju, ^-lo pičice precizna. Posebno lepo'marveč tudi na Jesenicah. Druž-«e vidijo med sivim betonom ste- ba je imela svoje glavne odje-brieki in konsole iz rdečkastega! malce na Balkanu, kamor je pa sedaj naj lične jšiUlancs skoro popolnoma prenehal brez naročil. Zato skušajo obrat kolikor mogoče omejiti in stroške 'zmanjšati. Pred 14 dnevi je bil v j Škednju generalni ravnatelj to-, varne, Rappel, ki je izdal stroge 'naredbe, da se ima uvesti na vseh I koncih strogi varčevalni sistem. Značilno za duh, ki vlada v vodstvu družbe, je okolnost. da skušajo vzlic neugodnim razmeram in vzlic stalnemu odpuščanju delavcev vendar še nadalje spraviti v tovarno kolikor mogoče nemških delavcev. Kadar se namreč priglasijo za delo brezposelni delavci, vprašuje ravnatelj inženir Neuhold, ako je kateri Nemec vmes. Nemec dobi gotovo liame-ščenje, a za vsakega nameščenega Nemca je odpuščen en Slovenec ali Hrvat. Kriza v industriji. Tržiška ladjedelnica je v zadnjem času odpustila okoli 1S00 delavcev. Prej je bilo v tem zavodu zaposlenih 2600 delavcev, a sedaj jih je komaj S00. Prej se je izplačevalo delavcem vsak teden po 520,000 kron, dočim se danes izplačuje komaj 120.000 kron. To vse so posledice gospodarske krize, vsled katere ladjedelnica nima dela iu je torej prisiljena, da mora odpuščati delavce. Glagolski spomenik. Na južni meji slovenskega jezika ob glavni cesti Reka—Trst v župniji Ilrušiea stoji pri vasi Starad stara cerkvica sv. Pavla s pokopališčem. Sem, kakor ljudstvo pripoveduje.. so v starih časih pokopavali celo iz I>oža pri Cerknici na Kranjskem. Dne 8. julija je odkril pri tej cerkvi župnik v pokoju Anton Ned ved starinski nadrobni kamen z glagolsko letnico P184. Žal. da razen leta ni na kamnu nič pisma. Vendar je to najstarši dozdaj znani glagolski kamen na istrskem polotoku. Na otokih je pa najstarši glagolski spomenik baščanska plošča na o-toku Krku iz leta 1100, ki spominja hrvatskega kralja Zvoni-mirja. Kringa v Istri. V noči od 11. na 12 julija so županu v vasi Barcet, župe Kanafarske, pri tleh porezali 65 redov cepljenih amerikan-skih trt. — Leta 1912. in 1913. je znašala škoda na porezanih trtah in ukradenih ovcah v poreškem okraju 200,000 kron, v pazinskem pa 80.000 kron. Istrijani sami sebe uničujejo. Žalostno! — Žito je letos trnjavo in smetivo. Grozilje se je zelo osipalo, deloma tudi j>o-sušilo. Seno se je lepo spravilo. Ostalo vse lepo kaže. Tržaški list "Piccolo" se ne more pomiriti zaradi premeščenja eksekutive jugoslovanske socijal-ne demokracije iz Ljubljane v Trst. V številki z dne 14. julija se radi te stvari zopet razgreva, čeprav je to zelo čudno. Vsakdo vendar ve. da se ta dogodek tič« bolj slovenske narodne stranke v Trstu, kakor pa Italijanov, posebno še. ko je " I>avoratore izrecno povdarjal. da je ta izpre-memba naperjena proti Slovencem, kar je pač jasno razvidno iz delovanja socijalne demokracije. Je pač "Piccolo" v straho pred socijalno demokracijo zato. ker ima ime "jugoslovanska". Zlasti bole "Piccolo" izjave "Lavora-tora", da je Trst res glavno mesto avstrijskega Italijanstva, da pa je tudi obenem največje središče Jugoslovanov v Avstriji. Pri tem. ko obeša "Piccolo" to izjavo italijanskega socijalno-de-niokratičnega glasila na veliki zvon, pa je povedalo njemu neljubo resnico. Konstatiral je namreč. da je zaledje Trsta izključno slovansko in je s tem sam sebe udaril po zobeh, ker je iz te izjave pač razvidno, da je krik o umetni importaeiji slovanskega življa v Trst naravnost smešen in je tudi priznal, da je slovansko naraščanje v tem mestu popolnoma naraven proces. Velik požar v Puljn. 14. julija okoli 6. zvečer je izbruhnil v parni pralnici c. kr. vojne mornarice velik požar, ki je uničil celo poslopje z izjemo parnega kotla. Ogenj se je zelo hitro razširil, ker je stavba večinoma iz lesa in je bila v trenutku vsa v ognju. Gasilci, tako vojaški kakor mestni, so se morali omejiti na lokalizi-ranje ognja, ker je bila nevarnost, da se ne uuamejo tudi sosednja poslopja. Škoda je ogromna.. Pred kratkim so opremili parno pralnico z novim pohištvom za približno 60,000 K. Koliko znaša škoda na perilu, še ni znano, vendar bo morala pralnica plačati tudi za zgorelo perilo o-gromno svoto. Požar. 14. julija dopoldne je jelo nenadoma goreti v stanovanju krojača Henrika Bernardisa v Trstu, Poklicana požarna hramba je kmalu pogasila ogenj, ki je Radi NA PRODAJ. bolezni se proda dobro ._ i napravil za kakih 1000 K škode j NA2NANJE ROJAKOM! na pohištvu in obleki. Krojač je j)ne 23. julija t. 1. je pobegnila bil proti ognju zavarovan. 'moja žena Marija Mele ž nekim stoječa grocerija in mesnica. Najden utopljenec. V bližini Andrejom Zalarjem in je vzela s! Vprašajte pri: Barkovelj so našli v morju truplo j, soboj dva otroka, Viktor je star! John Videnšek. približno 301etnega možkega.3 ieta in pungka. ki še ni kršče-|15706 Waterloo Rd.. Collinwood, Truplo je moralo biti v morju že na pa 14 dlli 0lia je rojena v (-*-8—8) 1 Cleveland, O. kakih 6 ali 7 dni. Njegovo iden-, Rečicah št. 66 pri Podgradu na diteto še niso mogli dognati, j primorskem, ni prav nič vredna Truplo so prepeljali v mrtvašni- in opravila mi je vse, kar sem co_k Sv. Justu v Trstu. ;me]. Rojaki naju dobro poznajo Železniška nesreča. Na progi jn Vedo, da sem bil vedno predo-državne železnice Cervinjan— j bcr Qua je mati petih otrok in Belvedere je 15. julija opoldne;jaz ne vem sem oC.e kateremu, butnil vlak s tako silo v neki na p0zna jo vsakdo lahko, je sred-tiru se nahajajoči voz, da je pri- nje postave, črnih las, suha, tem- šel na vozu sedeči šestletni deček ne barve in zobe ima navskriž. Peter Bertonja ob življenje. Voz-|Potepin Andrej Zalar je pa doma uik, 591etni Peter Tommazini iz jz Ravnic pri Hribu in kupil je Ronkov, je dobil znatne poškod-i grunt od Mileta v Podskrajniku. be. Dalje je vlak enega v voz j Svoječasno je imel kampo v Da-vpreženega vola popolnoma zme- vis. W. Va., pri Babcock. Doma čkal. Nudil se je grozen prizor. je pustil žeH() in 4 otroke. — Kaj Preiskava se je cdredila zoper ne da se je našel lep par £u-okrajnega tajnika Zelenko v Pu- Vajte se ju! SLOVENEC IŠČE SLUŽBO v kakem saloonu ali v trgovini z mešanim blagom, ali v lesni trgovini; vešč je rar/.un slovenskega tudi nemškega, italijanskega, hrvaškega in tudi za silo angleškega jezika. Izučen v trgovini in gostilni. Sprejme tudi službo pomočnika v kaki pisarni. Pišite na J. Laznik, 159 S. Church St., Carbondale. (3-7—8) Pa. Iju. Zahteva se tudi, da ga zapro. KOROŠKO. Otroci požigalci. Na travniku' posestnika Jožefa Kramerja pri i Gospi Sveti stoji velika shramba j sena. Dne 11. julija je izbruhnil tamkaj ogenj in ker je bilo suho John Mele. P. 0. Box 17, Baronville, Pa. VABILO na PLESNO IN ZABAVNO VESELICO katero priredi vreme, je v par trenutkih bila vsa I društvo sv. Alojzija št. 36 JSKJ. shramba v ognju. Zgorelo je 150 metrskih stotov sena. Gašenje je bilo vsled suheha vremena nemogoče in je bila nevarnost, da se vžgo tudi v bližini stoječa poslopja. V treuutkn. ko je ogenj izbruhnil, je padel sum na otro v Conemaugh, Pa., v svoji dvorani na First Alley dne 8. avgusta t. 1. Tem potom vljudno vabimo vsa sosednja društva in sploh % se rojake in rojakinje i ne udeleži, plačati ta prispevek. Za d« bro zabavo in postrežb) bo izborno preskrbljeno. Igrala bode priljubljena si o ve n si: godba "Victor Orchestra". ZaTeu-i: točno ob 7. se je zelo težko poškodoval in so j uri zvečer. Vstopnina za možke ga prepeljali v bolnišnico v Rab-lju. Proti naravi. V Beljaku so aretirali ruskega podanika Moško Krisimoviča in kleparja Hermana Mnllerja iz Iiiomosta zaradi hudodelstva proti nravnosti. Oddali so ju okrajnemu sodišču. LISTNICA UREDNIŠTVA. I. V., New Haven. Conn. — Če se rezervist ne odzove pozivu in če je tudi ameriški državljan, zapade kazni ter se ga kaznuje, kadar se vrne v stari kraj. Dosedaj je odrejena le delna mobilizacija kot ste gotovo čitaU v časopisu, ter se kliče rezervisti direktno s pozivuicami. Kadar je splošna mobilizacija, se m.»ra vrniti vsak. brez pozivniee. Kogar prav posebno ne veseli in se m;če izkazati kot vojak, naj le lepo ostane v A-meriki. Stari cesar ne bo več dolgo živel in ko nastopi novi vladar, se navadno proglasi splošno amnestijo za vse vojaške begunce. Potem bi se lahko vsakdo vrnil domov brez strahu, da se ga kaznuje, četudi ostane sedaj v A-meriki. Sploh pa smo lahko veseli, da smo tu. I. P., Dunlo, Pa. — Splošno mobilizacijo bo odredila Avstrija kadar se prične vojna z Rusijo. Avstrija lie more nikogar prisiliti, da bi šel iz Združenih držav. Če gre, gre prostovoljno. Ameriško državljanstvo nima nobenega opravka z vojaško obveznostjo v starem kr'aju. Državljan ali ne-državljan, vsak lahko ostane tukaj. Drugače je, če bi se hotel po končani vojni vrniti domov. Pre-čitajte si gorinavedeni odgovor. POPRAVEK. Joe Želle, P. O. Box 36. Dod-son, Md., je v svojem opominu imenoval Franka Kovačiča, doma iz Dolenjskega, katerega bivanje je v Clevelandu, O. Omenjeni je tudi za list potoval. Uredništvo. 4»1. Dame so vstopnine proste. Pivo prosto. K obilni udeležbi vabi ODBOR. (3-5-8) Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE. "Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne vesti iz stare domovine in zani mive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. PRIPOROČILO. Rojakom se priporočam za vezanje knjig. Izdelujem in prodajam vsakovrstne usnjate denarnice. Imam angležke žepne koledarje. Jaz sem edini slovenski knjigovez v Ameriki. Alois Gregorin, 20 Judge St., Brooklyn, N. Y. (25—10 lx v t) ROJAKI POZOR! Jaz odpotujem dne 15. avgusta na svojo farmo v Michigan, da si ogledam letošnje pridelke. Kdor hoče kupiti poceni farmo, je sedaj najboljši čas, da se sam prepriča. kako uspeva. Za pojasnila obrnite se na: Caspar Miblieh, P. O. Box 1, NAZNANILO. Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici naznanjamo, da je Kje je moj mož GREGOR ŠIMENC? Doma je iz Pristave pri Mengšu na Kranjskem, star 37 let, srednje postave, črnili las in brk ter temne polti. Meseca februarja lanskega leta je odpotoval v Ameriko, baje v Baltic. Mich., in od tedaj se sploh ni več javil. Pustil me je s petletnim sinčkom brez vseh sredstev. V decembru sem dospela za njim in ker nisem imela njegovega natančnega naslova, sem morala presedeti dolgih l-"> dni na naselniškem otoku, dokler nisem bila s pripo- močjo dobrosrčnih rojakov pri-puščena v to deželo. Nastanila sem se v New Yorku. Prosim cenjene rojake širom Amerike.1 ako je komu znano njegovo bivališče, da mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležna. Ako pa sam čila te vrstice, naj se spomni, da je mož in oče ter naj kot tak stori svojo dolžnost. in če že več noče poznati svoje žene. katero je pripravil skoraj na beraško palico, naj se vsaj spominja svojega nedolžnega . otroka. — Johanna Šimenc, 338 East 9. St., New-York, N. Y. (31-7—4-8) Iščem svojega očeta JERNEJA MKHEVC. Jaz se nahajam sedaj v Hevdenville omožena. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi svoji hčeri, za kar bom zelo hvaležna. — Marv Frank (rojena Mcheve). P. O. Box 629, Greensburg, Pa. (3-5—8) 'Avstro-Ogrska' Zemljevid te dežele vreden 25 centov se odpošlje ZASTONJ na naročilo pri Austro-American Line 2 Washington St. New York, N. Y. ali pri am nUh. PRVA HRVASKO-SLOVENSKA TOVARNA TAM3URIC V AMERIKI priporoča se vsem Slovenskim ttn:-bnrašlcim zborom, kakor tu
  • oviem ZASTONJ. SAUL BIRNS, 117 Second Ave., corner 7 Street. Dept. 233, NEW YORK. Za newyorske odjemalce imamo odprto zvečer in v nedeljah Mr. FRANK MEH naš zastopnik, torej je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljav-na potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glasa Naroda. ttOJAKI NAROČAJTE SE NA 1 SLOVENSKI DNEVNTK V ZDR. "GLAS NARODA", NAJVEČJI Harding, W. Va.' DRŽAVAH. V i i i i i i i S A <**> A crt Po znižani ceni! Amerika in Amerikanci. Spisal Rev. J- M. Trunk: je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako prilična. Založnik je imel veliko stroškov in Be mu nikakor n Izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Z Dobiti je pri: Šlovenic Publishing Company/' 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. * * * i » * t Skozi šibe. Ruski spisal Skitalec. (Nadaljevanje.) Iu oče je izborno posnemal Nemca, lastnika tvorniee. Neinec se mu je zdel nepopisno komičen. Oee je šel mirno k požaru, ki •ga je vedno jako rad gledal. Midva z materjo pa sva porabila to priliko ter sva začela pospravlja ti naše stvari. Znesla sva naše uborno imetje — postelj, nekaj cul in harfo k vratom, kjer so se že utaborili. kakor cigani, vsi prebivalci naše ga dvora. Sledil sem vzgledu očeta ter sem :udi pohitel k požaru. Tam, na gori je hrumelo vso mesto. Ljudstvo je prihajalo v tolpah in je zopet odhajalo. . . Par silnih upreženih konj je vozil k Volgi prazne sode in se je vračal s polnimi... Bežal sem v goro po grudastem, gramoznem tlaku; objela me je, kakor vse druge, razburjenost, in toliko, da nisem padel zdrfj temu, zdaj onemu pod noge. V glavni ulici na hribu je divjal nenavaden požar. Vse naokrog je gorelo, se kadilo in rušilo, prasketalo in pokalo. . . ITliea. ki jt vodila na lice mesta, je bila povsem zastavljena od množice lju di, med njimi je hilo videti ko-«ije, sode. gasilne brizgi je, kupe eul in različne druge stvari... Vso to sliko je zakrival črn, jedek dim. mogočen plamen, ki ga je razpihavala burja, je švigal na vse strani, vsa tolpa je kričala, in v tem splošnem hrupu ni bilo ničesar možno razločiti: vse zvoke je pregluševala pretresujoča plat zvona. Bila je 7. groznimi, hitro «e ponavljajočimi udarci, in ti u-darei so se zlili v oglušileii stok in krik. Zvon je klical, prosil, grozil... Prestrašil sem se. ko me je tako stiskala gosta množica... Nakrat »o se pojavili vojaki. Pred njimi je jezdil debel, sivolas vojščak 7. našitki; jaz sem si mislil, da mora biti to general. .Mahal je z roko in je klical nekaj množici, ki je zastavila ulico... Toda tolpa ga ni »slušala. Tedaj so potegnili vojaki svoje sablje iu so planili proti občinstvu, ki je kriknilo iu se umaknilo navzad. In nastala je strašna gneča: ženske so vračale in plakale, moški so psovali in teptafi padle z nogami... Jaz sem stal pri steni, ki so me pritisnili k njej. (iost naval ljudstva je butnil proti steni, in zmečkali bi me bili, da me ni zgrabila močna roka za ovratnik ter me dvignila v zrak. Bila je to roka mojega o-eetH. Zagledal lile je bil slučajno. 7-akril je moje telo s svojim, se. uprl z rokami v steno iu je zadr-žaval s svojimi ramami pritisk množice. Ljudstvo se je kmalu u-niaknilo, iu tedaj me je zgrabil oče z isto roko. ki mi je ž njo pravkar rešil življenje, za Jase in me je stresel naglo, toda prav krepko... Rtizkačilo ga je, da sem šel v bližino požara. "Pokažem ti spaka!" je za-vpil besno. Poberi se domov, pa da »e mi ne pri kažeš več!"' Zajokal nem od bolečin in zbežal domov. Ko je prešla bol, se« nehal plakati, zdelo se mi je nam reč, da sem popolnoma zaslužil kazen. Takoj /a menoj je prišel tudi oče. Videč, da je mati vendar zne-ala naše nuetje k vratom in sedi »edaj na culah, se je nasmebunil dobrodušno. **Vendar pride še sem!" je de-'vse to steničje gnezdo bo zgorelo! Hej, škrjauček— je z«klical gospodarja — "ali že gori*?" "Gorim, gorim!" je odgovoril veselo zoprni malomeiščaii s pre-divasto brado, oblečen v čeden, kratek suknjič ter je izkušal odtrgati z hrbtom sekire podboje vrat in oken v svoji koči. Bil je — kakor navadno — pijan ter je pel: ;-T. B •T". • ar«, ipk$26.19 $25.09 • < r^airM • $26.08 .... * i. ■. »^i*■ T .. $26.29 Phelps Bros k Co., Geo. Agents, 2 Washington Street, New York, N. Y, ' " 'V "