Inserati se sprejemajo in vel j A tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
ti, •» i. n »> »i n »i
15 ,, „ i, n 3 •>
Pri večkratnem tiskanji se cena primemo »manjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16.
Političen lisi za slovensKi narod.
Po pošti	prejeman velja:
/.a celo leto	. . 10 gl. — kr.
za pol leta	. . 6 — „
za četrt leta	. . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom posiljan ► velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na stolne: hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden v torek , četrtek in sabot
Volitve v kupčijsko zbornico.
se bodo kmalo vršile; volilni zapisniki so že sostavljeni in leže od 3. t. m. skoz 14 dni pri vladinein komisarju Vestenecku na pregled. Kaj so ustavoverci vse počenjali, da bi pri volitvah prodrli s svojimi kandidati, je našim bralcem že znano. Volilna komisija je sicer zanikala naše poročilo, da je hotela krčmarjem, kramarjem itd. vzeti volilno pravico, a če še enkrat pregledamo nasvete stavljene od g. Vestenecka in nasprotne nasvete g. V. C. Su-pana, bode vsakemu jasno, koliko moči in veljave to zanikanje ima. Če gospodje niso mislili vzeti kramarjem, branjevcem itd. volilne pravice, čemu pa je moral g. V. C. Supan še le povdarjati, da v obrtniški oddelek spada vsak obrtnik, ki plačuje 2 gold. 10kr. obrtniškega davka? Tudi za gotovo vemo, da v pododseku, ki je imel sostaviti volilne zapisnike, je dotično vprašanje obveljalo z večino glasov — ne pa enoglasno — tedaj je g. Ve-steneck vendar-le volilno pravico omenjenim obrtnikom hotel vzeti. Da druga dva gospoda nista temu pritrdila, so mnogo pripomogla javna pojasnila po slovenskih časnikih in pa denarne zadeve zbornice kupčijske. Oe bi se bile namreč izpolnile želje g. Vestenecka, bi bilo odpadlo silno veliko volilcev in zbornica bi bila zgubila velik del svojih dohodkov. Ker pa že sedaj komaj komaj shaja, bi se morali doneski ostalih volilcev zdatno povikšati. Vsakdo pa ve, da povikšanje davkov ni nobenemu všeč
Ko so naši nemškuturji videli, da obrt-nijskega oddelka nikakor ne morejo tako pri-striči, da bi v njem zmagali, obrnili so svojo pozornost kupčijskemu oddelku ter skušali vo-
lilne zapisnike tako vrediti, da njihovi privrženci v tem oddelku dobe večino. Zato so v ta oddelek sprejeli mnogo obrtnikov, ki so dosedaj vedno volili v obrtnijski skupini, n. pr. zvonarja Samassa, tesarskega mojstra Toniesa, marelarja Mikuscha, in še celo Laha, ki cukerčke po Ljubljani prodaja pod naslovom „Siidfriichten - Ilandlungsgeschaft". „Novice" so tedaj pravo zadele, rekši, da po tem takem bi bila cela ribniška dolina s svojo suho robo in pa celi Tržič s svojimi čevljarji in nogovičarji tudi „trgovska kolonija".
Sostava volilnih zapisnikov je tedaj dokaj čudna, a še bolj se jej bodemo čudili, če po-gladamo dotične postavne določbe. Po § 8. trgovinsko-zborniške postave mora volilna komisija sostaviti volilne zapisnike na podlagi zborniških zapisnikov (§ 2. B a). Po § 7. omenjene postave imajo volilno pravico vsi kupci in obrtniki, ki imajo lastno kupčijo, obrtnijo ali rudarijo, če plačujejo za volilno pravico odločeno pridobnino. To pridobnino pri velikih kupčijah in obrtnijah določuje postava s 100 gold., pri vsih drugih pa jo določuje kupčijski minister po dogovoru z do-t čno kupčijsko zbornico. Ker so dosedaj pri nas imeli volilno pravico v obrtnijskem oddelku vsi branjevci, krčmarji, mesarji, kramarji itd., ki plačujejo najmanj po 2 gld. 10 kr., v kup-čijskem oddelku pa vsi kupci, ki plačujejo najmanj 8 gl. 40 kr. pridobnine, iz tega sklepamo, da je to najmanji davek, kterega je kupčijski minister v dogovoru s kupčijsko zbornico za pridobitev volilne pravice odločil.
Če je temu res tako, kar bi nam utegnil natančno povedati tajnik kupčijske zbornice, ker mora dotično pismo med drugimi zborni-
škimi pismi biti, potem volilna komisija dosedanjim volilcem, ki plačujejo po 2 gl. 10 kr. dridobnine, nikakor ne sme vzeti volilne pravice; če pa tega dogovora med kupčijskim ministrom in zbornico pri dosedanjih volitvah še ni bilo, potem volilna komisija tudi nika-koršne pravice nima določevati, kdo naj se v volilne zapisnike sprejme, kdo pa izpusti, ampak bi moralo to še le določiti ministerstvo v dogovoru s kupčijsko zbornico.
Pa še nek drug formalen pomislek se nam vriva glede volilne komisije same. Postavno bi polovica udov volilne komisije morala biti iz kupčijskega in polovica iz obrt-nijskega oddelka. A ker gospoda Samassa in Tonies po g. Vesteneckovem volilnem zapisniku spadata v kupčijski oddelek, obrtnijska skup-nina v volilni komisiji, če obveljajo Vesten-eckova načela, nima ne jednega zastopnika!
G. Vesteneck si je zmage s vest; a ni čudno pri volitvah zmagati, če se volilni zapisniki tako čudno sostavljajo! Morda pa bode g. Vestenecku vendar še spodletelo. Te dni namreč bodo naši poslanci v državnem zboru o tej zadevi stavili interpelacijo, ktero smo že v zadnjem listu omenili. Reč je tako jasna in vedenje naših ustavovercev tako čudno, da ministerstvo ne bo moglo molčati, ker bi mu tako molčanje več škodovalo, kakor mu zmaga v kupčijskem oddelku zamore koristiti. Vendar pa že danes opozorujemo vse slovenske rodoljube, naj rok križem ne drže in naj se ne zanašajo na ugodno rešitev ministerstva, ampak sami na-se. Naši domači listi objavljajo volilni zapisnik kupčijske zbornice; naj dobro preštudirajo, kdo bi se izmed narodnih volilcev, če se ima ravnati po načelih g. Vesten-
Podlistek,
Popotni listi z Dolenjskega.
II.
Metlika 3. avg. 1874.
Jako vroče je pripekalo popoldanje solnee, ko sem se na potu čez Gorjance oziral po lepi okolici pred mano se razprostirajoči, dokler ni zagrnil očesu daljnega pogleda mogočni Kum (384G') s svojim podruženim gorovjem. Srečevale so me množice belih Kranjcev v Rudolfovo „k porcijunkuli" potujočih, ob straneh ceste pa so se pasle med bukovinem gr-mičjem ovce, ktere sta nadzorovala dva mlada 111 kolikor mogoče vmazana pastirčeka. Vrh gorjanskega prehoda „Vahto" (1980') preko-račivši sem nagibaje se navzdol z radostjo pozdravljal odpirajoči se novi svet belokranjske zemlje in njenih prebivalcev. Krasen pogled nad vasjo Suliorom se mi ne bode izbrisal tako naglo iz spomina. Tu stojim v sredi bo-
gatih vinskih goric ter zrem doli proti jugozahodu, kjer štrli sedež pogubonosnih čarovnic, glasoviti ,,Klek" čez svoje druge, med tem ko se poslavljajo bolj na levo zadnji žarki večernega solnca na Kolpinem licu. Tanjka meglica vže ogrinja nizko semiško, črnomaljsko in metliško gričevje, večerni mir se vračuje na zemljo in le škripajoči „ščurki" se glase po vinogradih ter napovedujejo s svojim čvrča-njem bogato trgatev. Tu zazvoni suhorski cerkovnik Jurič „Zdrava Marija" in milo odmeva zvon čez hrib in plan vabeč k molitvi.
Z „Zdravo Marijo" sem došel tudi jaz v Suhor, kjer me je sprejel gostoljubni g. župnik z veseljem pod svojo streho.
Na vse zgodaj me zbudi drugo jutro vbrano zvonenje, nedeljo — dan Gospodov oznava-joče. A še posebna slovesnost, se ima praznovati danes v suhorski fari — nova maša! Z ranim jutrom dohajajo zato bližnji in daljni sosedje k redki slovesnosti, vsaj se še ni no-koli obhajala primica v novi suhorski farni cerkvi, ktera stoji danes tu v vsi svoji lepoti.
Sošlo se je praznično oblečenega ljudstva toliko, daje zmanjkovalo v sicer veliki božji hiši čez in čez prostora, onega vernega slovenskega ljudstva, ktero vkljub slaboglasnemu geniju sedanjega časa nad vse spoštuje duhovna.
Prav dobre volje smo bili pri skupnem obedu v suhorski duhovnišnici in nazdravljali „na mnoga leta" g. novomašniku. Proti večeru se jamejo glasiti godci pred hišo. Zvedeli so o današnjem prazniku in — naprošeni ali ne-naprošeni -- tu ni bilo več posvetovanja med njimi, kam jim je iti koledovat. „Kapelmajster" s svojimi črnimi brkarni in bistrim pogledom je kaj izurjeno premikal prste na svojih goslih, prav kot godec Janko, o kterem pravi pesem: „Kar godeov bilo je na tnej' hrvaški, Vse Janko, sin ciganski, je prekosil; Je sicer godca stan le stan beraški, Al' on je d'nar kot knez po krčmah trosil."
Prve vrstice bi znale o njem veljati, a zadnji ni bil podoben, kajti Jankove poželjive oči so spričevalo, da že kaj težko pričakuje trenotka, ko mu odkaže kdo poln kozarec za vsušeno grlo.
ccka, še moral sprejeti v kupčijsko skupnino in naj o pravem času to reklamirajo. Ker pa je veliko takih, ki se za volitve dosti ne zmenijo in jim je vse eno, kdo je voljen, zato naj drugi rodoljubi pazijo, da jih pripravijo k volitvi. Kakor smo že unidan povedali, je reč silno važna in zmaga le gotova, če vsi skupno delamo. Pri tako važnej reči se ne smemo ustrašiti nobenega truda!
Govor poslanca Hermana v bndgetni debati.
Nihče ne zanikuje državni vladi pravice zahtevati od davkoplačevalcev to, kar njih vladanje stane. Nasprotno pa tudi davkoplačevalcem ne bo zabranjeno včasih malo pogledati kako jih vladajo in če se tiste moči, ki jih dajo, tudi obračajo na dobro razumljeno korist vseh državljanov. Tu mi je kar naprej že povedati, da je glede tega med ljudstvom važnih dvomb dosti in da prevaguje prepričanje, da tako naprej iti ne sme, sicer bo splošni blagor popolnoma razrušen.
Avstrija, pravijo, se drži politike, ki je z njeno naravo in poklicem popolnoma v nasprotji, politike brez veličastnosti, brez cilja, brez prihodnosti. Avstrija, pravijo, je široko podlago pravice, „fundamentum regnorum,' večkrat popustila, povsod naredila nenaravne razmere in se ne zmeni za toliko bridkih skušenj, tolika zpoznanja in opominjanja. Ta politika ni nikakor avstrijska, ker prevrača vrav-nani red družbe, zatajuje škofovstvo in više plemstvo iu po številu največi stan, ki vse vzdržuje in bremena države najteže nosi, namreč kmečki stan politično zelo občutljivo pri-krajšuje in vetrnemu premakljivemu kapitalu v pest daje; ker kraljestva ter dežele, te trdnjave in stebre vse države, v njenih pravicah ravno tako prikrajšuje in jih tira do hiranja; ker Slovanstvo, na ktero je oprta glavna fizična moč cesarstva, zatira in manjšim narodnim plemenom brez brainbe tlačiti pusti; ker večino narodov umetno premiuja v manjšino, in jo tako podvrže volji manjšine, kteri se pusti
šariti, kakor hoče.
To ni več stara avstrijska monarhija ali
cesarstvo, ker sega v cerkveno vlado in s tem provzročuje splošno omlakuženje cerkve nega živelja in družbe človeške; ker idealno, ki°se pri vsakem narodu veduo hrani, ki ga blaži, nravnega dela, pripušča nadomestovati z najgršim materijalizmom; ker na škodo katoli-
Prihodnji dan sem se odpravil v Metliko. Iz Suhora je oddaljena dobro uro, toda pot tje doli je kaj prijetna in okolica krasna, zlasti imate na nekoliko zvišenem svetu stoječi vasici Lokvica in Trnovec prav rajsko le-o Metlika mi ni pustila ravno dobrega vtisa, zlasti jo kazi globok rov, ki loči en del mesta od druzega. Proštijska cerkev, sv. Nikolaju posvečena, je ohranjena v dobrem stanu, škoda le za slikarije po stenah, kterih se prijema, akoravno še niso stare, nekaka plesnoba Na leči se bere pristojen rek; »Srečni so, ki božjo besedo poslušajo in jo ohranijo. On, stran cerkve stoji lepa mestna hiša, ki ima nad glavnim vhodom grb predstavljajoč trdnjavo na belo-modro-rdeči podlagi. Čitalnica metliška ima pripravno stanovanje, ktero kin-čajo ob zidu viseče podobe slovanskih korenjakov kakor so: Jelačič, Strossmajer, Herman, Toman. Razume se po sebi, da med časopisi tudi „Tednika" in preljubeznive „Laibachence" nisem pogrešal!!
čanstvu in v podporo prekucije načelo postav-nosti javno zatajuje; ker se zapiše navadnemu surovemu liberalizmu, o kterem se govori, da kralje le toliko časa trpi, dokler so mu po volji; ker vnaujim svojim sovražnikom, ki soji mnogo hudega storili, dovoljuje pozabljivost in ozire, pri tem pa je v stanu z lastnimi narodi živeti v vednem prepiru; ker jemlje pod svoje varstvo, kar je cerkvi sovražno in Prusom prijazno in se je pregrešilo zoper cesarstvo, tisto pa zaničuje, zametuje in k molčanju sili, kar je domoljubno, ter se skoro le še na meščanstvo (buržoazijo) in židovstvo opera in se bolj ineni za-nj, ko za zamolklo godrnjanje milijonov zvestih podložnikov.
Vse je v Avstriji nenaravno in narobe; celo vladajoči, cerkvi sovražni liberalizem ni v Avstriji zrastel, ampak, bil je zatrošen po onem pripihanem državnem politikarji, ki je z njim hotel doseči politične namene zoper eno moč, ki nam je vsekalo hude rane in pred ktero zdaj prijaznosti in ozirov kar kipe.
Iz te vladne politike, ki ni nikomur prav razumljiva, se bere vse karkoli, na zadnje se pa vendar ne ve, kaj hočejo, in kaj morajo. Kaj hočejo od nas? se praša. Kaj naj bomo? Ali naj bomo liberalni ali konservativni? Ali naj bomo republikanci ali Prusi? Ali naj ostanemo katoličani, ali postanemo brezverski '< Ali naj bi Čehe sovražili? Za vse to in za vsako posebej najdemo vzrokov in navodov v vladni politiki. Ta vladna politika je politika človeka, d sam ne ve, kaj hoče, in se da le gnati, ne ztnene se za to, kam.
Če je država prišla ob zavednost svoje naloge, če ni strogo pod vpljivom večnih nrav-nih postav, če gre pred pravico sila, če velja e pravica močnejšega, potem je ravno tako gotovo, da je zašla, da ni varna pred njo nobena svoboda, nobena pravica več in da mora omajati tudi čut dolžnosti in zavest pravičnosti množine ter storiti nesrečne sebe in druge; na drugi strani pa je gotova resnica, da je ni dežele, ga ni naroda, je ni družbe, sploh skoro nikogar več, komur bi ta ljubeznjiva država ne bila še krivice delala ali ga žalila; zato se ne smemo čuditi, da mu je vse nasprotno in da se vsi boljši elementi kolikor mogoče pred njo v kot pomikajo. (Klici: Prav res! boljši elementi.)
Zmedeno, oglušivno vpitje narodov in strank, ta boj vseh z vsemi in ta splošna nezadovoljnost: kaj li pomeni to druzega, ko, da manjka nepristranosti v postavodajstvu in vla danji? To in pa še splošna podrtija po vseh krogih javnega življenja, preteči materijalni polom občin, dežele in slednjič države; prevlečeno gospodarsko ravnotežje med industrijo, poljedelstvom inobrtnijo; narodno-gospodarski prospeh z naglo pogubo tisučerih in tisučerih bitij, dere napredovajoče obožanje, nravno po mlačenje in podivjevanje množine ljudstva z neogibljivim mnogobrojnim spremstvom strasti hudodelstev in obupanja, razširjanje raztira jočih načel po šolah in listih, propad umet nosti in prave učenosti, tiranizanje oblasti po spridenem časopisji, najgrša protiverska propaganda zoper katoliško cerkev, najboljšo podporo prestola in družinskega redu, pojemlja-joče domoljubje, zaničevanje oblasti itd. — so to li sanje ali izmišljene reči? (Klici: Da, so!) Niso, in če niso, bi li ne bila država, kjer se take prikazni in s tako silo kažejo, — komaj še senca vredjene države? (Ugovarjanje na levi.) -	(Dalje Prih)
Politični pregled.
V Ljubljani 7. dccembra. Avstrijske dežele.
V	državnem zboru je pri splošni razpravi o budgetu tudi g. dr. Vošnjak v krepkem govoru razkrival zla, ktera sedanje ministerstvo prizadeva nam Slovencem. Tudi njegov govor bodemo po stenografičnih poročilih ponatisnili.
O^erski minister Gbyczy je bil 3. t. m. poklican k cesarju, da jim je razložil denarno stanje.
Vnanje države.
V	nemškem državnem zboru je bil 4. t. m. med poslanci in Bismarkom hud prepir, kakoršnega dosedaj razun v Bukareštu še v nobenem zboru niso doživeli. Liberalni listi dolžd „ultramontance", da so pouzročili ta škandal; a oni so se poslužili le svoje pravice, in kaj morejo za to, če Bismark svoje razdra-ženosti ne more brzdati? Bavarski poslanec Jorg je namreč kritikoval vnanjo politiko njegovo na Španjskem, ter pri tej priliki tudi opomnil na Kullmanna. To je Bismarka tako strašno razsrdilo, da je odgovornost za Kull-mannov napad kar naravnost zvrnil na središče, da-si je sodnijska preiskava pokazala, da „ultramontanci" s Kullmanom niso imeli nič opraviti. Ta predrzna nesramnost je zbudila med poslanci velik nemir in grof Bal estrem je na-njo odgovoril „pfui", tako glasno, da ga je tudi Bismark slišal, ki se mora zdaj dan za dnem s poslanci ravsati. — Stroške za poslanca pri papežu je vlada iz budgeta izbrisala. Tedaj ne misli tje nobenega poslanca poslati, kar bi bilo res tudi jako čudno, dokler katoličane preganja in škofe zapira.
V	IVaneoskl skupščini se je 3. t. m. bralo sporočilo Mac Mahonovo. Republikanski listi trdijo, da je obrnjena proti legitimistom, konservativni pa, da meri proti radikalcem.
Na Š(linijskem so Karlisti v Ara-goniji boje čisto vničili republikance pod De-spujolom ter ubili GOO, vjeli pa 455 mož.
udi jim je v roke prišlo 90 mul z živežem in streljivom ter vsa vojna kasa. Unidan vjeti Serranovci so skoro vsi vstopili kot prostovoljci h Karlistom. Republikanski batalijoni v Badajocu pa so se branili odriniti na severno bojišče, pa so se pozneje vdali. Ti se bodo pa že junaško borili!
V	srbski skupščini je 3. t. m. pri adresni razpravi je neki govornik opomnil tudi kneza. Seja je morala zarad tega po postavi prenehati, govornik pa 1 mesec k sejam ne sme priti. Ker je vlada imela le 3 glase večine, so ministri odstopili, skupščina pa je do sostave novega ministerstva prenehala. Knez e sostavo ministerstva izročil Zumiču, ki spada k liberalni stranki. »Politiki" se poroča, da pruski konzul pospešuje liberalne prena-redbe, ki utegnejo biti začetek velikih dogodeb, ki se bodo pa rešile na češkem ali ogerskem bojišči! Razmere so skoro prav take, kakor 1. 1858, ko je tudi po prizadevanju francoskega konzula padlo ministerstvo, knez pa zgubil svoj prestol, ter se na Srbskem pričela agitacija francoska proti Avstriji, ki se je drugo leto končala z nesrečno bitvo pri Solferinu. Pa nas bo že Andrassy rešil, saj se govori, da knez Milan snubi njegovo lGletno hčer.
Iz Oiieiios-Aj rostt v južni Ameriki se poroča, da so se uporniki vdali. Uporni general Mitre in njegovi vojaki so odložili orožje in so bili pomiloščeni.
Izvirni dopisi.
Iz Gorenjskega, 4. dec. (Značaj nos ti ni.) Sam učitelj potrjujem z žalostnim srcem, da je značajnosti malo najti med učitelji. Značajnosti, neomahljive zvestobe do katoliško vernega naroda in srčnosti manjka g. učiteljem, drugače ne bi bilo misliti, da bi v vseh rečeh prikimovali Pirkarju et Comp. Za glavo sem se prijel, ko berem in zopet pod protestom zoper dr. Zamika imena učiteljev, o kterih se mi poprej še sanjalo ni, da bi se zamogli brez ozira na poprejšnje vedenje takorekoč čez noč popolnoma izneveriti poprejšnjim ' načelom ter obleči „Schulzeitungine" hlače in vso obleko. To mi bo vendar slebern tovarš pritrdil, da stranka Pirkarjeva in Schul-zeitunge nima nobenega druzega namena nego pospeševati nemškutarijo in nejeverstvo. Vprašam le, koliko listov ima „Schulzeitungu, da bi v njih ne bilo brati o zagrizenosti „gegen die Schvvarzen". Ali so „die Schwarzen" to zaslužili? Pirkar, Zima, Linhard, Gariboldi, itd. itd., ali nižo bili tistikrat v šolah, ko so jih imeli še „die Schvvarzen" pod svojim nadzorstvom? Ali imajo možje „Schulzeitunge" zarad tega slamo v glavi? Pirkar, Gariboldi, Linhard, Zima e tutti quanti — to mi boste vendar pripoznali, da boste zadovoljni, ako bo mladina tako modtih glav, kakor ste v šolah „der Schvvarzen" tako modri vi postali. Če pa ima mladina še modrejša postati kakor ste vi, kakšna je pa potem vaša modrost??? Da pa ta stranka vedno le govori o povikšanji plače ali mislite, da ima kak drug namen kakor zopet le nemškutarijo iu brezverstvo? S to li-manico, plačo namreč, si skuša učitelje pridobiti, čeravno „Sehulzeitung" dobro ve, da se zarad nje učiteljem plača tudi za en krajcer ne bo povikšala. Da nam bodo plače povikšali, to je gotovo — tega tudi jaz pričakujem , povikšana pa bo plača, če bo kaj upanja, da se bo to dalo po okolščinah izpeljati, ne pa zarad vpitja in ropota „Schulzeituuge."
Toraj tovarši, bodimo značajni! ali nam Pirkar et consortes zamorejo kaj škodovati? Ne, če le svojo dolžnost spolnujem, če sem tudi naroden in veren, mi vendar ne morejo kaj. Saj so plače skorej povsod enake, toraj me tudi s prestavljanjem ne morejo hudo kaznovati.
Jaz upam, da značajnost me ne bo zapustila. Ker sem pa rekel, da je malo značajnosti med učitelji, kaj, ako bi tudi mene premotil kakor druge, ki sem se imel za trdnega kakor skalo? Bog me vari!
ftgHHl Nanosa. 5. decembra. Kako napreduje naša narodnost, je uelep dokaz, da županija postojnska in slavinska na formularih le nemško stran izpolnujete, akoravno je tudi slovenska. V črne bukve z župani, kteri trdo nemško lomijo, pa domačo pisavo, ki jo pošiljajo le večjidel kmetom, prezirajo. Po tej poti ne pridemo nikdar naprej. Tudi poštarji naši ne poznajo slovenske strani poštnih for-mularov.
samo ali večidel s škandali polnijo lačne svoje strani; zato ni bral prej tudi „Slov. Naroda", in „Tagblatt" bere le takrat, kadar se mu pove, da je kaj prav posebno debelega ali mastnega o „staroslovencih" itd. v njem, „Nationa" pa, ki je bolj „Volk" ko „Nation" in menda take vrste list, ki s kakim 3 do 400 naročniki komaj komaj životari in tedaj v hrani svoji ni izbirljiv, še nikdar videl ni. „Če taki listi mislijo — pravi gospod doktor dalje, — da s tem, da me živinskega zdravnika ali „Thier-arzt" titulirajo, povejo o meni kaj posebno za-ničljivega, revčeki pač ne vedo, da proglasujejo veliko čast o meni, ker tacih doktorjev zdravnikov, ki so ob enem tudi v živinskih boleznih zvedeni, je presneto malo." In res je bil dr. Blei\veis dolgo časa edini tak doktor na Kranjskem, zdaj sta z dr. Schindlerjem dva. Dr. Bleivveis je bil tudi profesor živino-zdravilstva, pa še veliko več, celo najviši zdravnik kranjske dežele, t. j. c. k. medici-nalen svetovalec (Medicinalrath) blizo dve leti in to s tako pohvalo vladnega glavarja grofa Chorinskega, da bi bil lahko tudi medicinalen svetovalec ostal, ko bi bil hotel žrtvovati svoje stališče svobodnega narodnjaka, kar pa ni storil, ker mu je bil narod več nego vladna služba, v kteri bi se bil moral odpovedati vsemu delovanju za narod naš. Če so ga toraj časniki, posebno pa „Nation," kteri s takimi članki menda streže dr. Razlag, mislili zmerjati s „thierarztom," se je pač prav lahko smejal iz srca ter se spominjal napeva grofa Almavive v operi „Barbier von Sevilla", ko se je oblekel
za živinozdravnika — kovača namreč: „--
und ich kuriere auch — die Esel." — Kdor mirnega našega dr. Bleivveisa le količkaj pozna, mi bo pritrdil, da je res, da se za naše nem-škutarske in druge jurčke še ne zmeni ne. Gospoda doktorja pa prosim, naj mi nikar ne zameri, da razglašam privatni najin pogovor; hotel sem s tem le pojasniti, zakaj je molčal in molči še vedno, kadar take pušice na-nj lete; on jih namreč še ne čuti ne.
(Lepe nade iz pedagogike). V saboto so vsim skupaj postave brali in mladi gospodje so potem pridno med seboj godrnjali iu svoje opazke delali, ko so jim pravili n. pr. „Das offentliche Rauchen ist nicht gestattet; das Besuchen der Gasthiiuser ist verboten. — Se bolj očitno pa to kaže, kakošnega sadu je pričakovati, ko tako pridno (boje tudi med uro) berejo liberalne časnike: „Tagblatt", „Mor-genpost", „Slov. Narod". Tako branje jim utegne njih omiko pač še bolj posmoditi kakor smodke. Za enega teh listov plačujejo neki po 5 kr. na mesec, na kar so se nalašč podpisali, in eden jim prinese po več številk v šolo ter more vsak „pe tkra j c ar s k i naročnik" številke brati. — Lep red, — vrla disciplina!
(Včerajšnja Beseda) v čitalnici na čast Preširnu je bila krasna. Obširnejše poročilo zavoljo prostora prihodnjič.
Domače novice.
Ljubljana, 8. decembra.
(Dr. Jan. Bleiiveis in časnikarski zabav -Ijalci.) Govoril sem po naključbi te dni z g. dr. Jan. Blei\veisom ter nanašaje se na članek „Sloga" v zadnjim „Slovencu" prašal ga med drugim, je li bral češki nemški list „Nation," ki ga pita s „Thicrarztom" (živinozdravnikom) itd. Dr. Bleiveis mi smehljaje odgovori, da ga ni bral, da on principijelno ne bere listov, ki
Razne reči.
—	Dubovške spremembe v ljubljanski škofiji: Č. g. Anton Mežnarec je postal dekan in župnik v Kranji.
—	Nesrečni črni žolč! Iz Sloven-gradca se poroča „Slov. Gosp.": V četrtek 26. novmbr. gre 18letni sin nekega kočarja iz šentpeterske fare v Dravberg po soli. Ves dan ga je neka srditost grabila, pa nihče ni vedel, zakaj. Srdit gre od hiše in spotoma nikogar ne pogleda in ne ogovori. Na poti proti Mispeku ga sreča 16leten fant, ki je v težkih cokljah
copotal za drugim v čevljih hitreje tekočim fantom. Bila sta Mispekova pastirja. Ravno ko cokljarček žolčnatega potnika sreča, zavpije na tovariša v čevljicah: „Ti terc ti, lahko tako naglo hodiš, ko imaš škornje!" Čmerni, I81ctni teleban misle, da dečko njega za terca ima (terc je tukaj toliko kot butec), mahne fantiča s svojo težko palico po glavi, da se ta kar na tla zavali, potem ga še dvakrat udari in z nogama peha. — V tem prihiti nekoliko ljudi, ki divjaka pretepati začno, ta se jim pa zmuzne. Fantek je v nekoliko urah umrl, morilca so pa žandarji na potu z Dravberga prijeli in v Slo-vengradec prignali.
—	Vrnitev iz Amerike. V saboto 28. nov. se je vrnilo iz Novega Jorka v Ameriki 7 kolonskih delavcev, ki so se za svojega 71etnega bivanja v Ameriki prepričali, da je v Ameriki ravno tako boren zaslužek, kakor povsod drugodi. Pomanjkanje dela je v Ameriki sedaj še večje, nego kje drugej in ni upati, da bi se v tem oziru kaj zboljšalo. „Čeh."
—	Profesor Orlice \ Berolinu, znan tudi pri nas po svojih loterijskih navodili, je popustil loterijo in postal naenkrat frajmavrer; sedaj izdaja in zalaga frajmavrerske spise. Gotovo se drži Orlice tega načela, da je „švindel" tako ali tako, le da mu to nese — kaj prida v žep. , Ceh."
—	Bedaki in brezverci so brez trdne podstave v svojih mislih in namenih, zato si zmišljujejo marsikaj, kar je neumno ali pa hudobno, ali vsaj tako, da mirne ljudi draži in jim kljubuje. Kar pa nima podlage nima obstanka. Taka je tudi z mislijo, da naj se mrliči smode iu palijo, in ne pokopavajo. Navadno ljudje svoje drage, še le prav močno ljubijo, ko so mrtvi in mnogi jih nikoli ne morejo dosti obožkati in okuševati, preden jih v mrtvaško rakvo zabijejo. Tudi se nameri, da jih pozneje prišlim svojcem morajo še odbiti in pokazati.
V jamo jim dajo marsikaj seboj, mečejo za njimi vence; ako se truga napak ali le po strani oberne, ko mrliča pokopavajo, jo morajo spodobno vravnati, in sploh se skazuje vse spoštovanje tudi še mrtvim truplom, ker so hrami sv. Duha, ker bodo mrtvi od smrti vstali in se s svojimi zopet videli. Take človekoljubne občutke, tako verno spoštovanje do umrlih pa mrzli brezverci mrzlo zaničujejo, zaničujejo tudi njih še žive drage in njih blage občutke, ter sanjarijo da mrliči naj se z ognjem mrcvarijo in palijo! Ni čuda, da čutilo za tako mrtvaško trinoženje se hitro ulega, ker splošna ljudska čud se grozi nad tem.
Delali so tu pa tam že poskušnje s ti m nečloveštvom v pečeh za to napravljenih, ali te poskušnje so se tudi že v oziru na samo paljenje slabo obnesle. Profesor Reclam v Lipskem je bil posebno užgan za to paljenje; ali ravno na Saksonskem je že tudi vlada daljne take poskušnje prepovedala; in po pravici, zakaj kdor do mrtvih nima človekoljubnega občutka, ga najbrže tudi do živih odveč nima. Malo pozneje smo brali, da tudi v Berlinu je ta neumnost prepovedana.
—	Neumno čenčanje, da narodnost naj bo nad vero v naj prvi vrsti, je ravno to kakor bi rekel: za en dan moraš bolj skrbeti kakor pa za 1000 let in za vselej; en ud života je več kot celo telo; da se le en trenutek življenja veseliš, če tudi potlej na vse vekomaj trpiš! — Kdo more tako brlav biti? Ali ne vedo taki modrovalci, da se jim vsak človek smeja, kteri ima le še betvico zdrave misli?
—	Od mrtvih vstala. V mestu X. živita dva zakonska, hišna posestnika v nekem
predmestji. Pravijo, da oba kaj rada srkata žganje. In to premnogokrat kali domači mir. Zgodi se v torek 17. t. m., da ženo naglo obide silna slabost in — umrje. Zakonski drug kar precej naznani sosedom, da mu je umrla nagle smrti predraga ženica. Brž se odpravi v mesto k pogrebnemu društvu, poskrbi zvo-nenje, naroči pogreb in sicer prav lep pogreb v dokaz svoje zakonske ljubezni in hvaležnosti, da je že — tam ona! In celo sosedstvo pride zadnjič pogledat drago sosedo. Na ogled pride tudi gospod doktor. Zmaje z glavo, kakor bi hotel reči, „ranjca" še ni mrtva, in ko jo dalje ogleduje, tu se jame gibati, še vstaja, in . . ,,umrla" stoji zdrava in čvrsta sredi sobe! Ni bila mrtva, najbrž je bila tako pijana, da se je spijoča zdela, kot bi bila mrtva. — Njen dragi možiček pa je, vsaj tako pravijo, zve-devši to čudno čudo, ves čmrn godrnjal, čemu je oživela.	(Opavskv Tvdennik.)
— Hud vihar je razdjal skoro polovico mesta T uskumbie v Ameriki.
1'oslnno.
Slavno vredništvo!
Dovolite mi, da o zadevi rokodelcev v Vašem cenjenem listu sproženi spregovorim or svoje strani s tem še zadnjo besedo, ker me je zadnje „poslano" v „ Slovencu" gotovo po krivem preveč natolcevalo.
,,\'eč rokodelcev" ne bi bilo smelo prezreti opazke, da takih rokodelcev, k so delavni in štedljivi ter se trudijo preživeti svojo družino, nisem hote zadeti s svojim ,,poslanim", da sem marveč mahal le po takih, ki to niso in kterih dokaj poznam, ki pa vendar-le o pičlem zaslužku na vso moč vpijejo.
Kar navede „več rokodelcev" v onem ,,poslanem", je res, to vsak pripozna; res jo da je življenje in stanovanje drago, res je, da imajo rokodelci skrbeti za svoje družine, res je, da so davki veliki in da morajo denar na posodo jemati za velike obresti; to vse je res, kakor tudi, da morajo več zaslužka imeti, da morejo shajati. — Gotovo bi jim jaz in z menoj marsikdo drugi privošil milejšo osodo. Ali — zdaj pridem do glavne stvari — vsega tega nisem jaz kriv, zato ni moja dolžnost memo drugih bremen nositi še to. Ne gre tudi rokodelec svoje reči kupovat tje, kjer jih ceneje dobi? Ali bo mar kupovaje prašal prodajalca, ki mu najcenejše robe ponudi, ni bil li morda že na Gradu zaprt, in če mu bo rekel, da je bil, bo šel k drugemu, ki še ni bil zaprt ter kupil od njega ravno tako robo napol dražje? Jaz mislim da ne, ker bi tudi ne bil pameten, če bi to storil. Prav taka je pri drugih, ki nimajo toliko dohodkov, da bi jim bilo eno in isto, če dajo za kako reč 5 ali 10 gld.
Ker pa pošiljatelji v predzadnjem listu „Slovenca" me sumičijo, da imam prav piko le na čevljarje in krojače, naj mi bo dovoljeno jim podati v prevdarek še par izgledov od drugih rokodelcev. Spomladi sem dal delati nekemu mizarju kuhinjsko mizo kake tri čevlje visoko, dva čevlja in pol dolgo in kaka dva Čevlja široko brez vsega kinča inpoliture, le iz pooblanih desk. Zraven tega mi je pri drugi mizi odžagal noge za par palcev. In koliko mi je račuuil od tega? Pet goldinarjev od mize, 50 kr. za odžaganje nog. Z vsem skup je bil pomagač v dveh urah gotov. In koliko mislite, da mi je drug mizar cenil isto mizo, ko sem mu jo nalašč naprodaj ponudil? 70 — reci sedemdeset krajcarjev, češ, da je ves les v nji k večemu 50 kr. vreden.
Drug slučaj. Odlomi se mi pri ključu j brada, pošljem ga h ključarju. Posel mi gaj )rinese čez četrt ure nazaj, zraven pa iz goldinarja, kterega sem mu bil dal, 20 kr. Že tretji dan pa se brada zopet odlomi in plačati sem moral vdrugič 80 kr., da mi jo je pri-lotal. Kdo razen advokatov, ministrov, milijonarjev in takih ljudi zasluži v enem četrtu ure 80 kr.?
Mogoče je, da ne more ceneje delati, potem mu jaz ne morem pomagati, kajti mene ne briga to, koliko delo njega stane, marveč to, koliko moram jaz plačali za-nj. Če dajem toraj na Grad ali v posilno delavnico izdelovat, česar potrebujem, nimam namena, zaslužek dajati izmečku človeštva, marveč hočem le ceneje shajati, ker nimam toliko dohodkov, da bi mi bilo veselje vsako reč na pol dražje plačevati. Koliko pa je takih, ki bi si potrebnih stvari, obleke in orodja, celo ne bi mogli oskrbeti, ko bi ne bilo kaznilnic!
Da je pa mnogo takih med rokodelci, kakor sem jih zadnjič popisal, to je obče znano, kajti jaz svojih opazek nisem delal v Franc-Jožefovi deželi na severu, marveč v Ljubljani, iu si jih tudi nisem izmislil; zatu tudi odločno protestiram proti temu, da bi imel na rokodelce kako piko.
Kar je res, je res!
Tihi meščan.
Umrli so:
2.	dec. Jože Urankar, delavca otrok, 9. m. za božjastjo.
3.	dec. Anton Jeglič, vrvar, 70 1., za oslab-ljenjem. — Urša Kleinenčič, gostica, 88 1., za pljučnim vnetjem. — Marija Strlekar, žena spre-garjeva, 48 1., za p'jučno sušico.
4.	dec. Liza Ahačič, nosača časnikov žena, 7 7 1., za pljučnim vnetjem. — France Podkrajšek, magac. nadzornik, 44 1., za sušico v grlu.
5.	dec. Janez Peenik, spregarjev otrok, 2 1 '2 1., za vnetjem vratu. — Jožefa I.okar, hči vdove hiš. posest., 21 1., za jetiko.
(j dec. Ludovik Matilič, kamnosekov sin, 10 I., za vnetjem vratu. — Nikolaj Kompare, delavec, 31 1., za oslabljcnjcm pljuč. — France Potokar, kurjačev otrok, 3 tedne, za krčem. — Aleksander Draganič, maš. kurja?, 28 1., za vnetjem trebušne mrene. — Bruno KUritz, krojač, 42 1., za razli-vom v pljučab.
Današnjemu listu je pridjan zapisnik volilcev za kranjsko kupčijsko-in obrtnijsko zbornico. Naj ga dotičniki marljivo pregledujejo. Prihodnjič bomo o njem več spregovorili.
Prihajajoči in odhajajoči železnični vlaki v Ljubljani.
Južna železnica.
Iz Dunaja poštni vlak ob S. uri
6. 2.
9. 10. 12.
3.
4.
4	min.
8 „ 48 „
17	„
31	.,
57	„
43	„
45	„
popoldne.
zvečer.
ponoči.
zvečer.
zjutraj.
opoldne.
ponoči.
zjutraj.
bizovlak „ hitri pošt. vi. „ „ zmešani vlak „ Iz Trsta brzovlak
poštni vlak biti i poftni vlak zmešani vlak
(Bizovlaki stoje po 4 min., navadni vlaki po 10 min., zirešani po pol ure.)
Itiidollova (norcujskii) železnica.
Odhajata na dan po2 vlaka ; pri i ob i. uri 55 min. ponoči.
drugi „4. „ — „ popoldne. Prihajajo pa trije: ob 2 uii 30 min. ponor i izsv. Valentiua.
„11. „50 „ zjutraj „ „ „ ,, 7. ,. 5 ,, „ od Lesec (pa le tržne dneve t. j. ob sredah in sobotah.)
Eksekutivne dražbe.
m
14.	dec. 2. Anton Selen-ovo iz Senožeč (870 gl.), — 2. Anton Terfil-ovo iz Senožeč (1175 gl.), obe v Senožečah. — Pet. Koširjevo iz Terboj v Kranju. — l.Jož. Marckhart-ovo (84391 gl.) v Ljubljani.
15.	dec. 3. J. Škod-ovo iz ČadeŽa (110 gl.), — 3. A. 1'reglj-evo iz Ustja (1735 gl.) obe v Litiji. — 3. Luk. Žakelj-ovo iz Godoviča (4380 gl,) v Idriji. — 2. Mat. Rajšel-nove iz Visgarna 780 gl.) v Kočevji. — 2. Jože Kepec-ovo iz Podbrezja v Kranji. — 2. Franc Potočnik-ovo iz Studorja (390 gl.) v Loki.
IG. dec. 3. Ant. Stegu-ovo iz Brezja (1770 gl.) v Senožečah. — 3. Jan. Žarn-ovo (418 gl ) v Krškem. — 2. Flor. Sternad-ovo iz Zgor. Kar-televaga (2386 gl.), — 2. Janez Stalcer-jevo iz nov. Taborja (227'J gl.), — 2. Jur Rakek ovo (2075 gl.), — 2. France Staniza-jevo iz Vinje vasi (lOGO gl.), vse v Novem mestu. — 2. Jože Kniiie evo iz St. Valburge (490 gl) v Kranju.
Telecrnllriie <I«>iihi-ii«* cenr
7. decembra.
Papirna renta G9 56. — Srebrna renta 74.70. — I8601etno državno posojilo 109 60. — Hankine akci je 995 — Kreditne akcije 236 50. — London 110 45. — Srebro 105 80.— Ces kr. cekini —.—. — Napoleon 8.90.
(32-15)
lekarjrl anselju" ? Ljnbljani, dunajsRa cesta,
priporoča slav. p. n. občinstvu sledeče uže občno znane zdl'tlVlliŠkC tlTOgC '•
Anatherinova ustna voda in zobni prah.
ljenje moje ustne vode in mojega zobnega prahu, knjti ta dva produkta služita osobito za to, da se ojafi zobno meso, da se odpravi gobasto zobno meso, da se hrani zdravi duh sape in naravna barva zob, da so zavarujejo pred kostnim jedenjem, pred zobnim kameDom, ki je zobni glazuri thko nevaren. Cena llaše u^tne vod« tiO kr., škntlja zobnega pralni 40 kr. I 1 i v«olr 1-7 f'llim> in	Najboljši dozdaj znani želodčni liker; pospeši cirkulacijo,
IZICCCK IZ V 11111 i lil l (Hit/, olajša prebavljivost, in poda različnim organom iu členom novo moč in novo življenje. Cen« llaše 80 kr.
dozdaj znanimi. FlaSn velja 80 kr.
Pravo norveško dorševo jetrno olje, rrKS
ševo olje proti revmatičnim bolečinam, protinu, pred vsem pa proti škrofeljnom proti sulici, kroničnim izpuščajem na koži in nervoznim bolečinam. Cena originalne llaše 80 kr.
Pravi Seidlitzev prah, 1 tucat škatljic 7 gold, posarone 80 kr.
Pravo borovniško žganje s soljo, lfla5ab0kr.
rasliaiio-sirui) iz Florence 1 flaša 1 gold.
*t	i	, ■ pi •• (Lancaster's Lily-Water.) Ta voda di'i koži nenadejano belost
Voda laneasterske lilije ;„ mehkost, jo obvaruje prezgodnjih gub ter raicdi. da vidoma zginejo. Dalje se rabi, da so preženi pege in mozoli, in se ozdravi naglo poke, ktere se narode zaradi suše ali negladka. Z eno besedo, ta voda je pravi zaklad za toaleto, zarad česar jo po praviti vsa dame, kterim je za lepoto mari, visoko cenijo in rabijo. Cena llline 1 gol«. Naročila zunaj Ijubliane na zgoraj imenovane droge, kakor tudi na vsa druga zdravila se, ce mogoče, z tračnjočo pošto proti poštnemu povzetju izvršujejo. Stroške za embalažo in ekspedicijo i. t. d. nagradijo gospodje komitenti.
P n z 0 v !
Zapisnik volilcev, kakor ga je nem-škutarska volilna komisija za volitev v trgovinsko zbornico izdelala, leži na ogled pri vladi. Prepisali smo ga.
V trgovinski oddelek je komisija vzela trgovce in obrtnike, kakor jih tu spodaj priobčujemo vse, da bo vsak trgovec na Kranjskem, ki se ne najde tu zapisanega, svojo volilno pravico hitro reklamiral.
Torej pozor! Kdor na Kranjskem kupčuje s kakoršno koli rečjo in plača vsaj 8 gold. in 40 kr. od patenta ali pridobnine (enverbsteuer) brez priklad, pa nij vpisan mej spodaj priobčenimi volilci, 11 a j precej piše nam, uredništvu „ Slovenca", ali kacemu druzemu zanesljivemu narodnjaku v Ljubljano, 11. pr. predsedniku volilnega odbora g. H o raku, ali drugim, da potem zanj volilno pravico reklamiramo.
Vsak posamezen glas je tukaj velike važnosti, ker bode morda odločil za narodno večino v deželnem odboru in zboru.
Torej naj vsak posamezen rodoljub narodne trgovce in prčkupce v svojem kraji opominja, naj se oglasijo za svojo pravico.
Ker bode volitev pismena, ne bode trebalo torej volilen nikamor hoditi, ne bode nobenega „sitnega pota" imel.
Uzrok imamo misliti, da je po deželi veliko narodnih kupcev ali trgovcev, ki so izpuščeni.
Volilci, ki so uže ocl komisije v zapisnik vzeti so:
Okraj Posojilu.
Kraiger J., branjevec. — Lavreneič And., trgovec z mešanim blagom. — Kupferschmied Jož., lekar. — Kraner Jan., kramar. — Kraigher l'et., trgovec z mešanim blagom. — Valenčič Jož., trgovec z mešanim blagom. — Gaspari Pet., branjevec.
Okraj II. II i stricu.
Šabec Ant., kramar. — Valenčič Janez, trgovec z mešanim blagom. — Brinšek Jan., trgovec z mešanim blagom. — Tomšič Jan., kramar. — Giirtner Jož., kramar. — Valenčič Franc, trgovec z mešanim blagom. — Ličan Jan., kramar. — Miljovac Franc, specerist.
Okru j Senožeie.
Del Linz Leouhard, trgovec z mešanim blagom. — Kavčič Kari, trgovec z mešanim blagom. — Gašpari Jan., trgovec z mešanim blagom. — Prioster Moses Ruzier Domin., pivarnarja.
Okraj Vipava.
Saniongo Ferdinand, fužiuar za kufer. — Nussbaum Jož., posestnik umetalnega mlina.
—	Kovač Toni., štacunar. — Vertovec Marija, trgovka z mešanim blagom. — Kavčič Franc, specerist. — Deperis Anton, lekar. — Mayer Avg., štacuuar. — Moše Jan., kramar.
Okraj Itoi-evje.
Bartelma) Fr., štacunar. — llancinger-jevi bratje, posestniki glažute. — Kren J., štacunar.
—	llotkel Jož., štacunar. — Bartclmiu Jan.,
štacunar. — Frker Jan., špecerist. — Rothel Jan., štacunar. — Hofman Edv., štacunar. — Jonke Franc, kramar. — Gojzdnarski urad Kočevski, posestnik parne žage. — Lunaček Jarnej, posestnik parne žage. — Braune Jož., pivarnar.
Okraj Vel. I.afcite,
Žužek Anton, kupec s prešiči.
Okraj Itilniicu.
Pauser, trgovec z mešanim blagom. — Loger Fried., kupčevalec z lesom. — LouJin Jan., trgovec z mešanim blagom. — Rizzoli, trgovka z mešanim blagom. — Seničar Nace, kramar. — Arko Anton, trgovec z mešanim blagom.
Okru j lirStko.
Mavrer Gašp. Henrik, trgovec z mešanim blagom. — Aurnan Franc, trgovec z mešanim blagom. — Laurinšek Ant., trgovec z mešanim blagom. — Schark Barbara, trgovka z mešanim blagom. — Bcrinsches Friderik, lekar. — Pickelmaier, kramar.
Okruj lioManjevica.
Gatseh Alojz, štacunar iu kramar. — Stergar Franc, trgovec z mešanim blagom.
Okraj KCudccc.
Terpiu Ed., papirničar. — Koschel Ant., trgovec z mešanim blagom.
Okruj Hokrono^
Berg pl. Avg., posestnik parne žage.
Okraj It run j.
Pavli Al., vinski kupec. — Dr. Fuchs Gilb., fužinar. — Kreutzberger Alojz, špecerist.
—	Matjan Val., špecerist. — Pire Mat., trgovec z mešanim blagom. — Krisper Franc, trgovec z mešanim blagom. — Pečnik Anton, trgovec z mešanim blagom. — Sakotnik Jak., žitni kupec. — Omersa Franc, špecerist. — Glo-bočnik Jan., kramar. — Dolenc Fr., kramar in špecerist. — Blei\veisova lirma, štacuua. — Killer Viljem, trgovec z mešanim blagom. — Krisper Rajni., trgovec z mešanim blagom. — Jugovic Frančiška, kupčevalka s siti in žimo.
—	Benedig Jan., kupčevalec s siti iu žimo. — Schauuig Kari, lekar.
Okruj Loku.
Debevc Kat., kramarica. — Deisinger Jurij, kramar. — Naglic Rudolf, kramar in kupec s parketi. — Kaiba Janez, štacunar. — Ivoeeli Marija štacuuarica. — Gusel Jan., vinski kupec. — Porenta Matevž, kramar. — Krenner in Vanek, posestnika tovarno za volnato blago.
—	Marinšek Franc, trgovec z mešanim blagom in kramar. — Fužinarstvo v spodnjih Železnikih. Globočnik Janez, kupec. — Globočnikovi bratje, posestniki fužin. — Fužinstvo v Zgornjih Železnikih. — Sterbenz Jož., kramar. — Plautz Jan., špecerist. — Pammer Karol fabrikant parket. — Deisinger Avg., pivarnar.
Okraj Tržič.
Kranjska industrielna družba, posestnica fabrike za jeklo. — Pollak Joahira, kupec
—	Kallišnik Frančiška, kramarica in trgovka z mešanim blagom. — Mallv Janez, trgovec z mešanim blagom. — Polej Elizabeta, kramarica
in trgovka z mešanim blagom. — Raitharek Justin, kramar.
Okruj Miil>ljuiiwku okolica.
Wertheimer J., lastnik fabrike za olje. — Dimnik Jakob, kupec z vinom. — Delniška družba „Leykam-Josefsthal", posestnica papirnice. — Rosman, trgovec z mešanim blagom. — Terpinz Fidelis., posestnik fabrike za barve — Terpinc Fidelis in Zeschko Valentin, posestnika fabrike za koce. — Kozler-jevi bratje posestniki pivarne. — Gregorič Janez, kupec z vinom. — Vodnik Jožef, špecerist. — Plautz Jan., špecerist. — Pos-pihal Amalija, špecerija. — Novak Vinc., kupec z mešanim blagom. — Stefel Franc, branjevc.
Okraj Vrhnika.
Gollob Franc, kramar in trgovec z mešanim blagom. — Mayr Kari, kupec z mešanim blagom. — Hartniann Alfred, pivarnar. — Galle Ivarl, posestnik umetnega mlina.
IJubljaita. — mesto.
Achčin Kari, specerist. — Auer Jurij, pivarnar. — Billina Ferd., kramar. — Bernard Jož., glažar. — Boitz M., branjevec. — Bartl J., prodajalec viktualij. — Baumgartner Jan., kupec. — Brenčič Mat., kupčevalec z leseno robo. — Bernard Janez, kupčevalec z us-njom. — Božič Karol, galanterist. — Biršič Eraz., lekar. — Bach Janez, prodajalec storjene obleke. — Bahovec Franc, prodajalec žita in moke. — Blaznikovi dediči, posestniki tiskarne. — Cigoj Gustav, mali kramar. — Czap, posestnik fabrike za vžigalne klinčke. — Činkl Avgust, sinovi fabrikantje. — Čik Jaka, oblekar. — Čemašer Marija, kramarica. — Čimžar Jože, branjevec. — Dreo Alex. kupec, Diinec Valt., branjevec. — Dimnik Jan. prodajalec usnjate robe. — Doberlet Franc, in Ha-riseh, kupčevalec z mebelni. — Dolinar And., mokar. — Dougan Marija, kupčevalka z lesom.
—	Defranceschi Alojzij, kupčevalec z drvmi. — Delost Jak., branjevec. — Detter Franc, kupčevalec z mašinami za šivanje. — Eberhard Ad., prodajalec rokovic. — Eger Tereza, kramarica.
—	Ebenspanger, kupčij ski agent. — Fischer Vinc, kramar. — Fabijan Jan., špecerist. — Fortuna Franc, špecerist. — Giontini Janez, knjigotržec. — Gregorič Mat., kupec. — Giin-zler Maks, sensal. — Goričnik Franc, in Lede-nig Alf., kupca. — Gasdeg Nace, štacunar. — Holzer Karol, špecerist. — Ileidrih Ant., kramar. — Hudovvernig Prim., kupec. — Hočevar Anton, kupčevalec s starino. — Halben-steiner Herman, specerist. — Hofbauer Ana, prodajalka cerkvenih oblek. — Hartman Alfred, Janez, kupčijski agent. — Janesch Jan., usnjar. — Jenko Jurij, kupčevalec z usnjem na drobno. — Jamsehek J., štacunar. — Justin Janez, špecerist. — Jak Avg. kramar. — Jama Mat., usnjar na drobno. — Krisper Ant., štacunar. — Kordin Jan., špecerist. — Kozjek Jan., kupčevalec s starino. — Kane Jan. Jul., fabrikant jesiha. — Kalin Jož., žitni kupec. — Klemens Franc, steklar. — Kušar Jože, žitni kupec. — Ivastner Mih., štacunar. — Kleer Oto-kar, knjigotržec. — Krenner Ant., štacunar. — Kadivc Jan., usnjar na drobno. — Kolman Jože, špediter. — Kolman Franc, steklar. — Ka-ringer Karol, štacunar. — Keber Jože, kramar iz starino. — Klopčič Frauc, branjevec. —
Lercher Jurij, knjigotržec. — Luckman Lam-bert, žitni kupec. — Lassnik Peter, špecerist.
—	Leutz Jože, trgovec z mešanim blagom. — Luckman Janez, špecerist. — Lininger Janez, kupčijski agent. — Mayr Jakob, kupec. — Maček Ferdinand, štacunar. — Mikuš Franc, marelar. — Mally Franc, usnjar. — Millitz Jan. Itud., posestnik tiskarne. — Moro Lud., štacunar. — Mayer Viljem A., lekar. — Mayer, jesihar. — Malir Eduard, parfumerist. Galle-tovi bratje, posestniki fabrike za dratene žreblje. — Mešjak Helena, oblekarica. — Mer-var Franc, oblekar. — Mollin \Viliam, kupec s predenim blagom. — Miklauc Rudolf, kramar. — Mtiller Janez, kramar. — Maurer Henrik, špecerist. — Mateuže Jože, kupec z lesom. — Marout Maria, kupčevalka z forte-pianami. — Naglas Jakob, kupec z mebelni. Naglas Gašpar, kramar s starino. — Nagv Štefan, kramar. — Narodna tiskarna. — Orešek Franc, kramar. — Peterka Frančiška, kra-marica z platnom. — Perles Janez, pivarnar.
—	Perko Jože, kupčevalec s sadjem. — Putre Jože, špecerist. — Piršič Mat., branjevec. — Pesjak Spiridion, špecerist. — Petričič in Pirker, štacunarja. — Petrič Martin, kramar s starino. — Paušin Alojzij, steklar. — Pakič Mihael, kupčevalec s suho robo. — Po-lak A., štacuuar. — Perdan J., štacunar. — Potokar Polona, omož. Hafnerič, kramar starino. Pirker Franc, špediter. — Petelin Janez, 1110-kar. — Pire Janez, kramar s starino. — Plautz Alb., špecerist. — Potočnik Heurik, steklar. — Pristave Franc, kupčevalec s starino. — Plautz Jan. Nep. ml., špecerist. — Iiudholzer Nikolaus, urar. — Ranth Mat., štacunar. — Račič Karol, špediter. — Roger Janez, špecerist. — Ridinger L. A., fabrika za plin. — Reichman Marija, oblekarica. — Regoršek France, štacuuar. — Rossman Mat., steklar. — Smole Mili., žitni kupec. — Seu-uig Vincenc, žitni kupec. — Skotic Jože, usnjar.
—	Sterzelba Jože, svečar. — Sluga Boštjan, branjevec. — Seunig Jože, usnjar. — Supan-čič Franc, klobučar. — Souvau Franc, firma Blei\veissovi vnuki, štacunar. — Souvan Ferd., štacuuar. — Samassa Albin, zvonar. — Saiz Jože, kupčevalec s starino. — Schneider Signi., kupčijski agent. — Schreyer Andrej, štacunar. — Schmidt F. M., štacunar. — Schlatfer J., štacunar. — Schmidt Karol, trgovec z umetno trgovinsko vrtnarijo. — Skul Franc, žitni agent. — Stetfe Jan., branjevec.
—	Smerdu Aud., usnjar. — Seunig Jan., štacunar. — Seeman Franc, trgovec z domačimi pridelki. — Družba južne železnice, c. k. priv.
—	Banka „Slovenija". — Stoiki Ernest, kupčevalec z modnim blagom. — Slivar Ant., kramar. — Strossmajer, kupčevalec s črevlji. — Slitsclier Alb., špecerist. — Scharmatz Moses, trgovec s pridelki. — Traun Avg., kramar.
—	Tiinies G. in Dobner Fil., fabrikanta. — Turk Hugo, kramar. — Tome Jože, branjevec.
—	Treun Mat., štacunar. — Taučer Janez, špecerist. — Taučer Štefan, trgovec z lesom.
—	Terdina Jož., špecerist. — Trautman
Karolina, agentinja za blago. — Trinker Alb., ravno ta posel. — Trnkoczy, lekarnar. — Till Kari Sigm., kupčevalec s papirjem. — Ullman Ema, vdova steklarja. — Velkaverh Mih., branjevec. — Vičič Jan., trgovec z meš. blagom. — Valjavec And. branjevec. — Vičič Ant. špeco-rist. — Wetsch Jan., štacunar. — Wutscher Vikt., špecerist. — Weidlich Ernestine, špece-rija. — Woschnag Vinc., kramar. — Wenzel II. B., špecerist. — Zunder Marg., kramarica.— Zeschko Albin, kupčevalec s papirjem. — Zegnar Blaž. Avg., štacunar. — Lasetzky, posestnik zaloge oblek. — Jeraj Alojz, usnjar na drobno. — Kralič Marjeta, kramarica na drobno. — Polil Alb. in Supan M., špecerija. — Klein Anton, posestnik tiskarne. — Karpe Jera, kupčevalka z mebelni. — Muhleisen Artur, trgovec z domačimi pridelki. — Knez .lan., žitni kupec. — Jentl Ant., štacunar. — Lozar Janez, kramar. — Jerman Janez, 1110-kar. — Wolf J., branjevec. — Skotic Franc, kramar in špecerist. — Verhunc Anton, štacunar. — Dolenc Jurij, kupec z klobuki. — Moliorc Jan., branjevec. — Wolf Mat., kupčevalec z vogljem. — Ureuc Janez, kramar in špecerist. — Bamberg Otomar, knjigotržec. — Schuschnig Anton in Weber Karol, kramar in špecerist. — Kranjska stavbena družba, pod-vzetnica stavb. — Bokal Jož., branjevec. — Piccoli Gabriel, lekar. — Pavšek Franc in drugi., usnjar. — Rozman Marija, branjevka in kupčevalka z ogljem. — \Voschnagg Ana Karolina, kramarica. — Schusterschitsch Fr., kramar. — Hamann Emilija Sofija, kupčevalka z lišpoin i pozament. blagom. — Lorenzi Jože, kupčevalec z lesom. — Prockl Franc, klobučar. — Schantel Franc, kupčijski agent. — \Vallenko Lud., štacunar. — Supančič Mat., kramar. — Svoboda Jože, lekar. — Zim-mermann W., kupčevalec z lasmi. — Poleggeg Pavi, krčmar in kupčevalec z lesom. — \Vin-kler Jan. Jurij, špecerist in kupčevalec z železom. — Sehober Jak., špecerist.
OSiiiij IJtiju.
Wakonig Jan., štacunar. — Raunika Vilib. štacunar. — Stenovic Jož., štacunar. — „Sa-gor Gewerkschaft". — ^Bratovščina", kot kon-sumateljca. — Dettella Frid., trgovec z me-šanim blagom. — Mihelčič Emilija, kramarica. Vončina Franc, kramar. — Rosehiitz Emil, kramar. — Bregar Andr., štacunar.
Okraj Planina.
Illadnik J., kupec z lesom. — Ivandusi Antonija, kupčevalka z lesom. — Gasperi Avg., trgovec z mešanim blagom. — Obresa Adolf, trgovec z mešanim blagom. — Črešek Janez, trgovec z mešanim blagom. — Mazi Janez, k špecerist. — Tolluzi Toni., špecerist. — Lau-rie Franc, posestnik žag.
Okraj Idrija.
„Montan-Aerar, Ziuobererzeug." — Stra-nezky Jož., štacunar. — Čefarin Jera, kramarica. — Lapajne Stef., prodajalec viktualij. —

Dolschein Mat., branjevec. — Kos Franca, branjevka. — lloischer Jož., trgovec z mešanim blagom. — Stranezkv Kajetan, trgovec z domačimi pridelki. — Treun Val., trgovec z mešanim blagom. — Fortuna Šim., kramar.
Okraj l.ož.
Kočevar Mat., kupec z lesom. — Jernej-čič Jan., trgovec z mešanim blagom. — Kovač Franc, trgovec z mešanim blagom. — Zajec Štef., kramar.
Okraj ltadoljica.
Potočnik Jan., trgovec z mešanim blagom.
—	Homann Frid., trgovec z mešanim blagom. Wolf Ana, trgovka z mešanim blagom. — Bu-louc Jan., špecerist. — Roblek A., lekar. Hodovernig Franc, kramar. — Ruard Viktor, posest, fabrike za volnato blago. — Zois Alojz, baron, posestnik fabrike za parkete. — Ker-zišnik Veacelj, kramar in trgovec z mešanim blagom. — Sturm Valentin, vinski kupec.
Okraj kranjska s<»ra (Kronan).
Kobler Šiinen, posestnik predilnice. — Klincer Aud., posestnik izdelavnice za kose.
Okraj liovoaieMu.
Kastelic Ant., špecerist. — Jenkner Karol, trgovec z mešanim blagom — Durin Franc, trgovec z mešanim blagom — Ogoreuc Jože, štacunar. — Pauser Ad., špecerist. — Czerenich Frančiška, trgovka z mešanim blagom. — Gustin Adolf, špecerist. — Kalčič Ant., špecerist.
—	Pollak Jan., špecerist. — Kenda Jož. kramar. — Oblak Val., trgovec z mešanim blagom. Majntinger, štacunar.
Okraj Kuzeiiilierk.
Plavžna fabrika za železo, mešanega blaga.
—	Dereani Dominik, kramar.
Okraj Kamnik.
Majdič Peter, posestnik umetalnega mlina.
—	Stare Maria, pivarnarica — Jeučič Marcel, kramar. — Prašnikar Alojzij, posestnik fabrike na cement. — Kecel Jan. špecerist. — Murnik Jan., špecerist. — JanežiČ Ant., špecerist. — Suhi Jož., štacunar. — Podrekar Marija, trgovec z mešanim blagom. — Ferlinz J., trgovec z mešanim blagom. — Prelesnik Jož. špecerist.
—	Schhber Jan., kramar. — Šinkovc Mili., kramar. — Mejač Franc, kramar. — Natlačen Helena, kramarica. — Dornik Luka, branjevec.
—	Jalin Adolf, lekar.
Okraj llr<to pri l*o<t|>W'i.
Cveier Karel, posestnik umetalnega mlina.
—	Iglič Jan., kramar. — Raunicher Jan.,
Okraj 4'riioiiiclj.
Blazek Jan., lekar.
Okraj Tlet lika.
Friedau Franc pl., posestnik fužin. — Požek Jan., trgovec z mešanim blagom. — Prossenik Ant., štacunar.
I'i-filni.it t'«>