Posamezna številka 6 vinarjev. SlEV. 56. Izven Ljubljane 8 vin.	y LjüMjöDi, V M, 10. IM 1914.
Lelo XLII.
= Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . . K 26'— ia en meseo „ . . „ 2'20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29-— sa oitalo Inozemstvo . „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24 — ia en meseo „ . . „ 2*—
V upravi prejemali mesečno „ 1*70 = Sobotna izdaja: s ia celo leto ..... . » 7-— ia Nemčijo oeloletno . „ 9--za ostalo inocemstvo. „ 12-—
SLOVENEC
Inseratl:
Enostolpna potit vrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat...... 13 „
za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale. osmrtnice m:
enostolpna reiitvrsta po 2Ivin.
Poslano:
enostolpna petltvrsta po 40 vin,
Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
»2- Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranktrana pisma se ne ss sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Opravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Zavedni DotraDjski volile!! Kmeije!
V četrtek greste na volišče, da izvolite deželnega poslanca kmečkih občin logaško-postojnskili na mesto bla-gopokojnega, nepozabnega dr. Ignacija Žitnika.
Vsled soglasnega sklepa Vaših zaupnikov Vam priporočamo in Vas — sklicujoč se na Vašo strankarsko zavednost — poživljamo, da volite gosp.
JOSIPA GOSTINČARJA, državnega poslanca v Ljubljani.
Josip Gostinčar je mož, ki bo vredno nadomestoval pokojnega dr. Žitnika: on je mož neumornega dela in imel bo močno, zanesljivo zaslombo v večini deželnega zbora in odbora.
Zmagonosna armada Slovenske Ljudske stranke — na volišče, k novi zmagi!
Z Bogom za ljudstvo!
V L j u b 1 j a n i, 9. marca 1911.
Izvršilni odbor S. L. S.
Dr. Ivan šusteršič,
načelnik stranke.
Resen apel nemškega vseučilišč-nega proiesorja na nemško avstrijsko mladino.
Kakor znano, odide profesor na mo-droslovni fakulteti na Dunaju, znani krščanski pedagog dr. F o r s t c r v Monakovo, kamor je pozvan na vseučilišče. Ob tej priliki je pretekli petek jemal v predavanju o »verski kulturi« slovo od svojih dunajskih slušateljev, ki so večinoma nemški krščanski so-cialci. Forster je korčal z apelom za kulturno spravo med Nemci in Slovani v habsburški monarhiji. Izvajal je bistveno sledeče:
»Prepričal sem se, da na Dunaju mladina vseh narodnosti hrepeni po višjem nravuoverskem stališču v velikih narodnih spornih vprašanjih. Jaz hočem glede tega izpregovoriti odkrito besedo. Nisem mednaroden, zakaj vsaka narodnost predstavlja neizmerno kulturno silo. Toda ta nima nobene vrednosti, če se ne ustvari mecl različ-
nimi narodi prava kulturna skupnost. Narod, ki le sebe vidi in neguje, izbira v svojem egoizmu. Vsaka narodnost ima nalogo na svoj poseben način Kristusa proslavljati (ta misel se nahaja zlasti pri ruskih filozofih), obenem pa sodelovati z drugimi, da se ta velika naloga harmonično izvede. Zlasti pa jo v A v s t r i j i največji kulturni problem ta, da se slovanska in germanska rasa najdeta v velikem skupnem krščanskem kulturam delu. Rečem vam odkrito: »Wacht am Rhein« ni primerna pesem za avstrijsko nemško mladino! Slovan Tie sme Nemcu v Avstriji veljati za dednega sovražnika. Pojtcrajepesem »Bratje, roko si podajmo k zvezi!«, zakaj silno veliko je odvisno, kako se v Avstriji reši germansko-slovanski problem. Zlasti poživljam dijakinje, da v narodnostno vrvenje v Avstriji poreso duha višjih nravnih smotrov!«
Tako je govoril mož pristne nemške krvi, pa tudi globoke izobrazbe, mož, ki slovi povsod, kjer se razlega nemška govorica in kultura. Naj avstrij ska nemška mladina njegove besede uvažuje, zakaj na njo so bile naslovljene. Mi jim itak nimamo ričesar pristaviti, ker krščansko misleči Slovani smo to stališče vedno zastopali.
Ševčenko,
Dne 9. marca preteče sto let, kar se je rodil največji pesnik prostrane Ukrajine, Taras Ševčenko. Naš namen ni, orisati njegovega pesniškega delovanja — najlepši proizvodi njegove poezije so nam znani iz prevoda Abramovega — tudi nočemo opisovati njegovega dogodkov polnega, neprestano med zaporom, prognanstvom in svobodo valujočega življenja, ampak samo politične strani mjegovc delavnosti se hočemo dotakniti z malo vrsticami.
Političen pomen Ševčenkov obstoji v tem, da je pisal ne v velikoruskem (malo del izvzemši), ampak v maloru-skem narečju. Res je že pred njim živelo nekaj Ukrajincev, ki so rabili v svojih spisih maloruščino, ampak pravega duha, pravo življenje je vdihnil maloruščini šele Ševčenko. Ševčenko jc oče maloruskega preporoda.
Ruska oficielna politika sloni na jjodlagi predstave, da je Rusija jedno-narodna država, kakor n. pr. Francija. Oni Prešernov verz: »Največ sveta otrokom sliši Slave« jc izraz tega mišljenja, ki pa izraža žal bolj pobožno željo, cla bi res tako bilo, kakor pa bridko resnico,
katero,nam razodeva sedanjost. Za Prešernovih časov nihče ni mnogo poznal Rusinov, temveč je vse, kar je živelo onostran gališke meje, veljalo za pol-nokrvne Velikoruse. Danes ja pa stvar druga.
Odkar je ustvaril Ševčenko Malo-rusom njihov pesniški in literarni jezik, se je začela vzbujati tudi politična narodna zavest Malorusov. Tlačeni od ene strani od poljske žlahte, a od druge strani od Rusov, se Rusini niso uklonili, ampak njihov pokret je od dne do dne živahnejši. Čisto po fizičnem zakonu, da vsak pritisk rodi protipritisk, se Rusini gibljejo čimdalje bolj, ne v Rusiji, kjer jim je vsak svobod lejši dihljaj prepovedan, ampak v inozemstvu. Tudi v Rusiji sicer ne mirujejo, a glavno središče njihovega gibanja .je na Angleškem, kjer obstoji centralen političen odbor rusinskega gibanja.
Da se Avstrija za rusinski pokret iz političnih nagibov zelo zanima, smo že o priliki omenili; omenili smo tudi, da Rusija prav črnooko motri rusinske politične in narodne pridobitve v Galiciji. Izraza temu je dal v eni zadnjih sej ruske dume kadet Miljukov, ki je Avstrijo naravnost apostrofiral, češ, tudi Rusija lahko ustanovi rusinsko vseučilišče v Kijevu. Bilo bi le prav in pametno, če bi je! Zakaj 44 odstotkov Rusov ne more vzdržati gospodstva. nad ne.štcvilnimi narodi trajno, dandanes še toliko manj, kolikor bolj prodira domo-kratiška ideja, če ne da vsem narodnostim enakopravnosti.
Svoje stališče glede ukrajinskega vprašanja pa smo itak že jasno označili. Ne presojamo je s tistega vidika, s katerega ga naši žal odločilni nemško-madjarski državniki, ki nad preganjanjem Ukrajincev v Rusiji tožijo, v resnici se ga pa strašno vesele, ker ta spor povečuje nasprotstva med slovanstvom in njegovo moč slabi. Na drugi strani pa odločno obsojamo, da pravoslavni ruski imperializem ukrajinski slovanski narod zatira in da takozvani vseslovani v Rusiji in izven nje o narodnih zahtevah Ukrajincev nočejo nič slišati. Avstrija naj ustvari enakopravnost vseh narodov v svojih mejah, Rusija pa v svojih in bo za obe le dobro.
Kdor pa se za ukrajinsko vprašanje bolj zanima, naj čita »Ukrainische Rundschau« in pa angleški pisano knjigo »The Ukraine«,* kjer bo našel mnogo
Napisal jo jc v Londonu živeči Rusin Raffalovič (Pseudonym George Bands).
velezanimivih podatkov o rusin.skeut problemu, s katerim danes računa tudi visoka politika.
GOVOR POSL. ZAGORCA V ADRESNI DEBATI.
V seji hrvatskega sabora 9. t. m. je poslancc Zagorac v imenu Starčevičeve stranke prava govoril k adresi. Dejal je, da se stališče Milinovcev od onega Fran-kovcev v tem razlikuje, da Frankovci mislijo, da se hrvatski pravaški program da uresničiti tudi na temelju dualizma. Mili-novci so pa principijelni nasprotniki dualizma, ker je sam Tisza odkrito izjavil, da je smisel dualizma ta, da Nemci in Madjari skupno tlačijo Slovane. Frankovci pa stoje, kakor kažejo Odkritja Cankarja, na istem temelju, na katerem jc stal tudi baron Rauch. Saj gre celo reška resolucija delj kakor program Frankovcev. Kar se koalicije tiče, je napravila veliko napako, da je opustila ves boj in postala čisto nagodbena stranka, a to jc še nekako opravičljivo, ker je Frankova grupa na Dunaju in v Budimpešti stavljala ponudbe, ki so bile še cenejše kakor zahteve koalicije in ker jc Dunaj Hrvate popolnoma na cedilu pustil. Kar zadeva hrvatske državnopravne zahteve, se bodo hrvatske dežele morale slejaliprej združiti, Ako bo monarhija le naravne zahteve podpirala, se bodo združile v njenem okviru, če jih pa bo prezirala, pa izven njenega okvira. AH z njeno voljo ali proti njeni volji! (Odobravanje.) Rimljani so to uvideli, Napoleon, celo cesar Jožef II. Sicer pa tudi diplom za kronanje cesarja Franca Jožefa to misel vsebuje. Ako bi bila monarhija ta diplom izvedla, bi bila lahko Balkan pod seboj združila. Toda naši državniki so si nakopali sovraštvo balkanskih narodov, so Hrvate in Srbe označili za veleizdajalce in se zdaj vrgli v naročje perfidni Italiji. Končno se zopet obrača proti Frankov-cem, o katerih trdi, da so v momentu, ko bi se bil imel izvesti združeni boj vseh hrvatskih strank proti Ogrski, šli k Lukaču in se mu oferirali.
ZBORNICA.
Ako se bo v četrtek pokazalo, da zbornica ni zmožna za delo, jo bo vlada, kakor se v poučenih krogih zatrjuje, od-godila.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Krščanski socialci kandidirajo za gosposko zbornico, za katero se v kratkem imenujejo novi člani, dr. GeBinanna.
MIR MED SRBIJO IN TURČIJO.
9. t. m. se je podpisala mirovna pogodba med Srbijo in Turčijo. S tem je
LISTEK.
Uporniki.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil dr. Leopold Lčnard.
(Dalje.)
Med potjo je. zadel na Malinovega:
»Kam pa ti?«
»Nesreča,« je odvrnil ves zasopljen, »ti psi, stražniki so šli k Šclogovi.
»Čemu?«
»Radi krsta ... in prenočiti hočejo.«
»A, podli psubrati,« je zamrmral Malinov, »teci po Bala, zbucli sosede, naj gredo na pomoč ženski.«
Deček jc hitro zginil, Maliinov pa in Sta.nko sta šla oborožena s palicami k Šclogovi koči.
Ko sta stopila na dvorišče, so stali tu trije stražniki in objezdnik, četrti stražnik je pa tolkel po zaklenjenih vratih.
Malinov je stopil k stražniku, ki je razbijal na vrata in ga vprašal ostro:
»Česa hočete tu ponoči?«
»Pašol von, to ni tvoja reč!«
»Pustite hišo v miru, pa pojd,
•Ah, ti pasji sin,« in pomeril je, I
toda Malinov je skočil na stran, a stražnik, ki jc stal na slabih nogah, se jc zapotekel.
»Ah, ti neroda,« so se nasmejali drugi, »daj mu v obraz, torej udari.«
»Ej, previdno,« je siknil Stanko, h kateremu je skočil stražnik, in ko je Ia pomeril, udaril ga je Stanko nekoliko nižje pod prsmi.
Stražnik je padel na tla, na smeh tovarišev, ki so ga zopet navduševali, naj se maščuje.
S težavo se jc dvignil in zaklical jezno:
»Tovariši, bratje! Ali mi nobeden ne pride na pomoč v sili?«
Zganil se je stražnik iz Tesne, stopil k Mal in o ve mu in Stanku ter zapo-vedal:
»Proč, pasja sinova, ali pa bosta ' občutila mojo roko! Slišiš?«
»Pojdite vi . . . ne napadajte na hiše in samotne ženske!«
>Zato smo pa prišli, ker je sama: < so je nasmehnil drugi stražnik.
»Kaj pomeni ta krik ponoči!« je zakričal Bal, stopivši na dvorišče.
»Ah, ti svojat!« in objezdnik je uda- ! lil kmeta.
Bal ga jc silno sunil na dva stražnika. ki sta stala za njim, ki sta začela krepko grozili.	i
Teda od raznih strani so začeli prihajati kmetje in širilo se jc grozeče mrmranje.
Stražnik, ki je razbijal po vratih, je stopil k oknu, udaril in steklo je žven-ketajc padlo na tla, iz koče se jo pa razleglo jokanje prestrašenih otrok.
Razdraženi Stanko je skočil in udaril s palico stražnika po hrbtu.
»Jej Bohu, tepejo!« je zaječal udarjeni.
Drugi stražniki so se hoteli vreči na Stanka, toda pritekli so kmetje in se začeli inikastiti z napadovalci.
Tu jc stražnik, ki je stal v bližini Malinovega, potegnil revolver, ustrelil enkrat, dvakrat, a v odgovor so zakričali kmetje:
»Moré naše! Tolci! Bij!«
Vrgli so se s palicami na pet vojakov in ni se jim smililo rok.
Obenem so pritekli iz vasi s strašnim kričanjem in ropotanjem odposlanci, katerim je deček povedal o napadu.
Ljudje po hišah so se zbudili in ker niso vedeli, za kaj gre, so začeli kričati in klicati na pomoč, prestrašena živina je tulila . . . Ko so stražniki zagledali razburjeno množico, so kričali drug drugemu :
»Beži! Reši se!«
Zbežali so na cesto in se obrnili proti SVojji koči, toda od daleč so zagle-
dali novo množico ljudi, torej so sc obrnili in kričali:
>• K batjuški! Iv batjuški!« Tekli so, kar so imeli sape, kmetje so jih pa gnali in tolkli s palicami. Metali so od sebe sablje, revolverje, izgubljali so kape, krdelo kmetov je pa drvilo za njimi in vsi so kričali, tulili, vriščali.
Štirje so zbežali v popovo hišo, eden pa, ki ni dovolj zaupal v varnost bat-juškove hiše, je tekel mimo cerkve k Pogonji, za njim pa krdelo dečkov, ki so vriščali in metali nanj kose zmrznjene zemlje in ledu.
Preganjani stražnik je ves prestrašen priletel do plota, ga preskočil, tu so ga pa napadli psi, ki so bili razdraženi od kričanja, trgali uniformo, ga grizli v noge, dečki so pa kričali za plotom: »Daj Moskala! Daj psubrata!« Stražnik je iskal, kam bi sc skril pred psi in ljudmi, in ko jc zagledal pod oknom graščine veliko kad, je skočil vanjo in se potulil, ne glede lia to, da mu jc ledena voda segala čez kolena. Psj so lajali okrog njega, ko so pa slišali kričanje dečkov za plotom, so se obrnili tja.
Stražnik je sedel nekaj časa popob notna tiho, pozneje se je pa polagoma dvignil in zagledal medlo luč skozi zmrznjene šipe ter senco, ki sc je premikala v sobi,
prva balkanska vojska definitivno in formalno končana.
SPOPAD MED AVSTRIJCI IN ČRNOGORCI NA MEJI.
O tej stvari si poročilo od avstrijske in poročilo od črnogorske strani seveda nasprotujeta, Okrajni načelnik v Čajnici je dal takozvani Sjenokos pri Metalki na meji od naših vojakov zavzeti, ker so Črnogorci našim ta kraj branili, češ, da je črnogorski. V boju sta bila dva črnogorska vojaka ubita, dva težko, dva pa lahko ranjena. — »Temps« pa trdi, da je ena avstrijska stotnija napadla črnogorsko patruljo štirih mož in enega častnika pri Sjenokosu, ki da je bil pred izbruhom prve balkanske vojske turški, potem so ga pa Srbi zasedli in potem Črnogorcem odstopili. Stvar se bo seveda diplomatičnim potom mirno poravnala.
GENERALNI ŠTRAJK V RIMU.
9, t. m. se je tu začel generalni štrajk, ki ima trajati 24 ur. Večina prodajalen je zaprta. Tramvaj ne vozi kakor tudi ne izvoščki. Vršil se je shod, ki se ga je udeležilo okoli 50.000 oseb. Prišlo je do spopada s kavalcrijo, ki je štiri delavce s sabljami ranila.
V RUMUNIJI SE DANI.
Liberalna stranka, ki je prišla zdaj v Rumuniji na krmilo, je v smislu svojega programa vložila v zbornici predlog za odkup kmetov od veleposestnikov in ustvarjenje male posesti ter za proporčno volilno pravico in volilno dolžnost. Zbornica je predlog sprejela.
RUSKI STRAH.
»Lokalanzeiger« piše, da so mero-dajni krogi tako v Berolinu kakor v Peter-burgu miroljubni, da pa velik del ruske javnosti Nemčijo sovraži in zaničuje. V tem tiči za bodočnost največja nevarnost, — »Berliner Tageblatt« pa naravnost poziva na vojsko z Rusijo, da se tako ruski nevarnosti precej ost zlomi.
ALBANIJA V ROKAH MOHAME-DANCEV.
Princ Wied je, kakor se vidi, prišel popolnoma pod oblast mohamedancev. Za vojnega ministra ali vsaj za armadnega inšpektorja bo imenoval Essad-pašo, za ministrskega predsednika pa bivšega turškega poslanika v Rimu, Turkhan-pašo. Smo radovedni, kaj bo za kristjane ostalo. Sicer pa je Turkhan-paša izvrsten diplomat, kakor pravijo,
DONAVSKO-JADRANSKA ŽELEZNICA.
Srbija bo v kratkem skušala z Albanijo priti v stik zaradi donavsko-jadranske železnice.
VOLITVE V BULGARIJI.
Volitve za sobranje so se vršile 6. t, m. Danes smo že 10., pa še nobeneg^ pravega poročila ni. Zmaga avstrofilske vlade se zdi gotova, natančno pa rezultat še ni znan. Po večjem računano, je dobila vlada 102 mandata v Stari in 30 mandatov v Novi Bulgariji. Zelo so se pa tudi ojačili nacionalisti (rusofili), ki so pri zadnjih volitvah dobili en sam mandat. Okrepila se je tudi opozicionalna demokratična stranka (Malinov). Poraženi so socialisti. O agrarni stranki poročilo popolnoma molči.. Zdi se, da je ta stranka na kmetih zopet veliko mandatov dobila. V tem slučaju bi vladna večina ne utegnila biti prevelika.
Potrkal jc lahno na okno in pričel ječati.
»Pomiluj barinja!* Pri Jezusu Kristusu, pri Materi božji, rešite!«
IS i k do ni odprl, dasiravno se mu jc fcdelo, da se nekdo bliža k oknu.
V resnici sta Zveličeva in njena hčerka, ko sle zaslišali strele i*n kričanje v vasi, vstali iz postelj. Slišali ste lajanje psov in pokanje ledene skorje v kadi pod oknom, potem pa, ko je pasje lajanje vtihnilo, lahno trkanje na okno in tiho prošnjo.
»To je Moskal,« je zašepetala hčerka in potegnila mater od okna.
»Res je, Bronja ... pa vendar . .«
»Koliko naših more, ubijajo, ne mama, to ni več sočutje, ampak slabost vaših živcev.«
Zopet je potrkal in prosil glasneje:
»Usmilite se, gospa! Zmrznil bom tukaj! Imejte srce! Imejte usmiljenje z nesrečnežem!«
Zveličeva je vstala s stola, se dvignila in rekla z odločnim glasom:
»To je človek brez brambe ... moja dolžnost je, da ga rešim.«
In ne da bi čakala odgovora hčerke je šla hitro v predsobo, odprla vrata in zaklicala trdo:
»Pojdite sem!«
Psi so se vrgli na stražnika, a odgnala jih jc in peljala od straha in mraza se tresočega stražnika v predsobo, zbudila služkinjo in ji zapovedala, naj pelje stražnika v -druži isko izbo.
* .Usmili se, gospa!«
(Dalje.)
Konec podkupljenega rodikalco.
Praga, 10. t. m.
Krivda načelnika državnozborske-ga kluba češke radikalne stranke dr. Svlhe, da je bil v zvezi s policijo, ozir. vlado in ji izdajal tajnosti lastne stranke, pa tudi druge, če jih jc izvedel, se je dokazala. Njegovo zadnje dejanje jc bilo, da je vlado obveščal o tajnih pogovorili glede spravne akcije na Češkem.
Dne i), t. m. je zboroval v Pragi češki narodjni svet, ki so mu bili predloženi dokumenti »Narodnih Listov« glede na afero dr. Svihe. O seji so objavili komunike, ki izjavlja z zadovoljstvom, da je narodno-socialna stranka dr. Svihi ukazala odložiti državnozbor-ski mandat in tako izgubi dr. Sviha tudi svoje pravice v češkem narodnem svetu.
Dr. Sviha je zdaj res odložil svoj državnozborski mandat in je odpotoval z rodbino preko Trsta v tujino. Menda se hoče naseliti v Ameriki. Baje je dobil v to svrho denar. (Pa ne morebiti zopet od vlade?) Sviha je svoji stranki obljubil, da nikdar več ne prestopi češke zemlje.
Do razprave sploh ne bo prišlo, ker je Sviliov zagovornik dr. Boucek odložil zastopstvo, ker se je prpričal o njegovi krivdi. Sviha je tudi vložil prošnjo, da se kot okrajni sodnik vpokoji.
Sumi se, da je Sviha bil oni, ki je narodnosocialno mladino radi antimili-tarističnih idej denunciral policiji in tako veliko mladih eksistenc uničil.
Pa tudi Mladočehi niso tako nedolžne ovčice, kakor bi radi javnosti na-tvczli. Dr. Kramar je na shodu na Kutni Gori predvčerajšnjem sam javno priznal, da je češki minister dal za pisavo mladočeškega oficielnega lista »Den« 20.000 K (menda ne iz svojega), opravičeval pa se je Kramar s tem, da je otn tudi za list nad 200.000 K žrtvoval. Sicer pravijo, da se je Kramar zadnje dni vsega naveličal in da baje namerava političnemu življenju dati slovo.
Kar se tiče državnega zbora, pa izjavljajo češki agrarci, da bodo obstru-irali dalje, vsled česar jc računati s tem, da se državni zbor že ta teden od-godi.
Res je strašno žalostno, da se najdejo celo voditelji naj radikalnejših narodnih strmnk, ki se dajo od vlade podkupovati. Kakšna mora potem biti taka politika! Žalostno pa to ni samo za stranke, ampak tudi za vlado, ki 3 takimi sredstvi dela, in za državo, koje ugled se na ta način slabi. Sicer pa se je s tem zopet izkazalo, kako je imel prav makedonski kralj Filip, da ni noben zid tako visok, da ne bi ga preskočil z zlatom obloženi osel.
Dnevne novice.
-i- Somišljenike na Notranjskem lepo prosimo, da nam v četrtek z vsakega volišča izid volitve takoj naznanijo. Vsi na delo, da nasprotniki v zadnjih trenotkih nikogar ne premolijo in da bo zmaga našega kandidata najčast-nejša!
-i- Iz seje odbora S. K. S. Z. Odbor sc je tako-le konstituiral: Predsednik: dr. Jan. Ev. Krek; podpredsednika: prof. Anton Sušnik in Jernej Podbevšek; tajnik: Ivat Štefe; knjižničar: Anton Smcrdelj. Blagajniške posle jc prevzel podpredsednik profesor Anton Sušnik. — O izdajanju društvene korespondence se določi, da se imenuje »Vestnik .S. K. S. Z.« Izhajala bo šestkrat na leto, vsakokrat na 30 straneh. Cena za celo leto ji bo samo 3 K. Kdor želi podpreti delo S. K. S. Z., naj pošlje poleg naročnine še kak dar, da bo mogoče »Vestnik« še bolj razširiti. Glavni urednik »Vestnika« bo dr. Krek. Za vsako stroko so se določili še posebni uredniki, tako da bo to glasilo naše izobraževalne organizacije res njej v ponos. Za »Vestnik« je veliko zanimanje tudi med brati Hrvati. — Določili so se gospodje, ki bodo skrbeli, da se sestavi socialna knjižnica S. K. S. Z. — J. S. Z, se naprosi, da zopet organizira delavski socialni tečaj za vse slovenske po. krajine. — Prircdc sc tudi agrarni in dijaški tečaji. — Vsa pisma, namenjena S. K. S. Z., naj se naslove: »Slovenska krščansko - socialna zveza« v Ljubljani. Zveza je pripravljena pošiljati predavatelje' na deželo, samo želje se naj ji sporoči vsaj en teden pred nameravanim predavanjem.
+ Shod S. L. S. na Premu se je v nedeljo sijajno izvršil pred županovo z zastavo okrašeno hišo. Predsedoval je vrli župan premski, govorila sta pa državni poslanec E. J a r c in deželni odbornik dr. L a m p e. Vkljub temu, da je spodaj pri Klobučarju imel liberalni shod ob istem času ljubljanski tržni organ A. Ribnikar, so tudi liberalci orišli rajši Doslušat rfori
na Prem govornika S. L. S. Je bilo res bolj pametno, kajti tu so slišali tako temeljite nauke, da si jih naj le zapomnijo. Udeležba je bila velikanska. Liberalci so hoteli shod motiti, a vsak njihov ugovor so govorniki S. L. S. tako temeljito zavrnili, da je bilo veselje. Liberalci so klicali živio in slava dr. Žitniku, kar je zbudilo pri naših pristaših veliko veselost, kajti ravno ti niso nikoli dr. Žitnika volili. Ko je še gosp. Martin Škerjanec pojasnil stališče naše stranke v sedanjem položaju, se je končal shod s sklepom, za dr. Žitnikovega naslednika voliti Jožefa Gostinčarja, državnega poslanca.
-f Ribnikar — kmečki strah! Ribnikar -je prevzel natogo, da kmete spravi v liberalni tabor. Seveda ne sme povedati, da je liberalec, ampak nastopa za »neodvisno« in »gospodarsko« stranko. A kamor pride, že beži vse pred njim. Kajti vse ve, da je Ribnikar mestni tržni uradnik, ki je vnet za prost uvoz živine, za znižanje cen govedi, za argentinsko meso, proti poučnim tečajem za kmečke ž i -vinozdravniške pomočnike itd, izpregledajo, kako neumno je liberalna stranka ukrenila, da je ravno Ribnikarja To je treba povsod povedati kmetom, pa izbrala za organizatorja liberalnih kmetov. Notranjski liberalci z očetom Urbančičem so si slabo pomoč naročili iz Ljubljane!
+ Dr. Ravnikar kot hujskač. Preteklo nedeljo je bil dr. Ravnihar v Dolenjem in Gorenjem Logatcu. Imel je tam dva shoda in pravil poslušalcem o »zavoženem deželnem gospodarstvu« in o deželnih dolgovih, ki znašajo 20 milijonov kron. Dr, Ravnihar je poslanec za mesto Ljubljano. Mesto ima 40.000 prebivalcev in 12 milijonov kron dolga. Pride torej na vsak tisoč ljudi nič manj nego 300.000 kron ali na vsakega mestnega prebivalca 300 kron dolga. Kranjska dežela ima pa 500.000 ljudi; pride torej od njenega dolga na vsakega Kranjca 40 kron. Na Ljubljančana torej 300 kron, na Kranjca pa 40 kron. Kadar bo torej Ravnihar še hodil po deželi in govoril o zavoženem deželnem gospodarstvu, naj ga blagovoli kdo prijeti za frak in mu mestne dolgove toplo na srce položiti. Deželne finance so že v redu. Naj skrbi Ravnihar, kot ljubljanski poslanec, da bodo tudi ljubljanske!
-1- Onesnaženje Save od Trbovelj dalje proti Hrvaški. Vsled neprestanih tožba o onesnaženju Save po industrialnih podjetjih je razpisalo štajersko namestništvo komisijonelne poizvedbe. Koncesionirani člani komisije se snidejo v sredo ob a/.t na 9. uro dopoldne na postaji Trbovlje. Morebitno nadaljevanje bo v četrtek 12. t. m, v Hrastniku in na Zidanem mostu.
-j- Še vedno celovška blagajna. Sinoči, dne 9. t. m. sva pri blagajni drž. železnice v Celovcu prosila vozni listek do Jesenic, ozir. Ljubljane. Na večkratno zahtevo sva, dobila od blagajničarke stereotipni odgovor: »Versteh' nicht.« Ker na slovenski zemlji nočeva govoriti nemško brez potrebe, sva naprosila prijatel ja, da je vzel vozni listek za naju. Vloživa tudi pritožbo. Toda sedaj, ko smo se že naveličali dvomiti, ali imamo kot narod pravico do obstanka, in preden se prostovoljno ponemčimo ali posrbimo, bi se vendarle še hoteli prepričati, ali ima naša delegacija pravico do obstanka. — F. S. Finžgar, Izidor Cankar.
-f Gostilne in novi davek na vino. Piše se nam: Davek, ki ga je sklenil naš deželni zbor, ni po volji mnogim pivcem, osobito pa gostilničarjem. Vse, kar je liberalnega mišljenja, močno zabavlja, zlasti po Dolenjskem. Ni čuda, zabavlja Narod«, morajo zabavljati tudi njegovi zvesti pristaši. Stroški rastejo, viri pokritja naj bi bili vedno isti, zlasti zemljiški davek, torej kmet, ki pa ima le preveč raznih bremen. Liberalci sploh ne znajo drugače gospodariti, kakor lepo po starem. Poiskali novih virov v pokritje, to je prenaporno delo za njih glave. Če bi si bili vsaj novi davek sami izmislili, bi že bilo, ali morala je biti ravno ta preklicana Slovenska Ljudska Stranka. Nezaslišano! In vendar, kako modro, da se je ta davek vpeljal! Lepa. vsota bo prišla skupaj, in kdo jo bo plačal? Lahko se reče, da bodo tukaj čeden skupiček skupaj spravili tisti, ki ne plačujejo nobenih drugih davkov. Predvsem veseljaki! Ljudje te vrste, ki pa, mimogrede rečeno, imajo lepe zaslužke, ne mislijo na varčevanje. Če jim rečeš, kako bo na starost, v bolezni, ti odgovorijo: Oh, kaj! Če zbolim in nimam ničesar prihranjenega, pojdem v bolnišnico, plačala bo dežela. Drugič občina. Skrbeti mora zame; kako se taki stroški pokrijejo in kako grozno rastejo, to jih nič ne briga. Ta življenska modrost se med našim ljudstvom širi in zato tudi toliko zapravljanja. Če torej ne plačujejo nobenih davkov, naj jih vsaj nekaj plačajo pri pijači. Pametnemu človeku je to čisto jasno. — Pa še nekaj čudnega je pri zabavljanju čez novi vinski davek. Ko je bila na Kranjskem prav slaba vinska letina, so delali imenitne dobičke razni liberalni vinotržci.
Prejšnja leta so pokupili vse za majhne svote, potem pa s ceno poskočili, da je bilo joj! Zakaj niso delali z dobičkom ka. kih 4 krajcarjev pri litru? Zakaj so na-maknili kar 12 in še več? Da je vino drago, so se sklicevali gostilničarji, ki so točili vino kar po 1 K 20 vin. liter. To je bilo na Dolenjskem, torej v vinorodnih krajih, a na Gorenjskem, kamor se je vino z Dolenjskega vozilo, se je točilo po 80 vinarjev liter; ostalo je pri stari ceni, Iz Bele Krajine se pa poroča, da v Metliki najbolj zabavljajo tisti liberalni gostilničarji, ki nič domačega.vina ne kupujejo.
+ Protlitalijanska manifestacija v Spljetu. Kot odgovor na laški napad na slovanske dijake na »Revoltelli« v Trstu so preteklo nedeljo v Splietn Hrvati demonstrirali proti laški godbi na glavnem trgu. Hrvati so hoteli na mu-zikante navaliti, nekateri Italijani so skušali slednje braniti, končno so pa pokazali vsi pete. Množica je vzklikala: »Živel slovanski Trst!« in pela domoljubne pesmi.
+ »Slovenski Narod« in »Dan«. »Slo« venski Narod« piše o »Dnevu«, da je »in-ferioren list, ki špekulira samo na najnižje instinkte nerazsodnih ljudi in je po svoji zanikrnosti sploh prava sramota za slovensko žurnalistiko«. Vse te častne naslove in zaslužne kolajne je dobil »Dan« zato, ker si je predrznil pisati, »da zleze »Narod« pod klop, ko je treba energično nastopiti in piše članke starih veterajnar-jev.« Torej malo nesporazuma v domači hiši? »Narod« je hud, ker mu dela »Dan« konkurenco v radikalnosti, še bolj pa med naročniki. V Narodni tiskarni pravijo namreč, da ne delajo v Učiteljski tiskarni ničesar drugega kakor da »skrbe za svoj obstanek«.
—	Lep spomin na katoliški shod. Kdo udeležnikov katoliškega shoda se z radostjo ne spominja prelepih njegovih dni. Slovensko 'ljudstvo se je takrat na veličasten način posvetilo Brezmadežni. Zato bi pa moral biti spomin na ta zgodovinski trenotek v vsaki katoliški slovenski hiši, v vsaki naši šoli, v vsakem našem društvu, v vsakem župnišču, in lepo bi bilo, da bi visel ta spomin v vseh naših cerkvah in podružnicah. Za katoliški shod so se v ta namen založile lepe, velike tro-barvne podobe Brezmadežne, katerih je še mnogo v zalogi. Zato prosimo, naj bi se našel v vsaki župniji kdo, ki bi ljudstvo na to opozoril — posebno na čč. gg. župnijske predstojnike gre ta prošnja — in bi potem več teh slik skupno naročil. Cena eni sliki je samo 1 K. Če društva ali Marijine družbe skupno naroče, dobč pri naročilu za vsakih 10 podob 20 odstotkov popusta. Naročila sprejema: Pisarna »Slo« venske Straže« v Ljubljani.
—	Smrtna nesreča na kamniški železnici. Včeraj popoldne je neki voznik, po domače »Španov stric«, 60leten mož, pripeljal les po cesti proti železniškemu prelazu med Kamnikom in Homcem. Ker je opazil, da prihaja od Kamnika vlak, je hotel konje ustaviti, a živali sta prestrašeni planili naprej čez progo; v tem je pridrvel vlak in zadel zadnji konec voza. Voznika je vrglo z glavo naprej na tla, kjer je smrtno pobit obležal. Prepeljali so ga v Kanmik, kjer je pa kmalu nato umrl.
—	Neznan deček najden. Eme 26. januarja t. 1. je našel službo opravljajoč orožnik 10 do 12 let starega gluhonemega dečka, ki je v silnem mrazu blodil brez cilja v Lazih, občine D. M. v Polju. Deček nima nikakili izkazil. Začasno sc je zanj poskrbelo v občini D. M. v Polju. — Sorodniki dečka se naprošajo, da se glede njega obrnejo neposredno na podpisano sodišče. Isto-tako naj blagovolijo oni, kateri so dečka mogoče videli, naznaniti dan ter kraj, oziroma smer, v kateri je prišel, — • C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek IX.
—	Z južne železnice. Adjunkt in postajni načelnik Julij T r u š k a v Lazah je kot adjunkt prestavljen na glavni kolodvor v Mariboru; adjunkt Andrej Ker-z e 1 e je pa iz Zaloga prestavljen na glav-ni kolodvor v Ljubljani.
—	Uprizoritev »Viljem Telia« na Viču. Včeraj je praznoval Ljudski oder Kat. slov. izobraž. društva Vič-Glince mal jubilej: v novi društveni dvorani se je priredila petdeseta predstava. Za ta slavnostni dan Je hotelo društvo nuditi članom nekaj posebnega: g. A. M. je priredil za uprizoritev na odru z manjšimi sredstvi Schillerjevega »Telia« po Cegnarjevi prestavi. Kolikor nam je znano, je to prvi poizkus naših podeželnih odrov. Prireditev moramo imenovati prav srečno. »Telia« v celoti igra malokatero gledališče. Spominjam se predstave v dunajskem Ljudskem gledališču, kjer so izpustili prav iste scene kot včeraj na Viču. Igranje je kazalo spretnost igralcev, ki je mogoča samo v krajih, kjer se igra mnogokrat pod vodstvom spretnega režiserja in kjer je v bližini večja gledališče, šola za manjše odre. Kot posebno posrečeno moramo imenovati med drugimi vlogo Geslerjevo; igralec je v mimiki in glasu zadel izvrstno odurnega trinoga. — Telia razume popolnoma samo,
kdor prej igro bere; če ne, ga motijo neznano geografična imena in zgodovinska namigavanja. A kljub temu velike scene niso zgrešile efekta, zlasti prizor, ko ustreli Teli sinu jabolko z glave. Umeva-nje med ljudstvom, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je tudi zasluga pred-govornika, ki je v kratkem govoru pojasnil pomen igre. Želeli bi samo, da bi igralci igrali drug drugemu bolj »na roko«, da ne nastanejo mučne pavze, ko vprašalec zastonj čaka hitrega odgovora. Dostaviti moramo še to, da so igralci nastopih v krasnih kostumih po vzorcih narodnega gledišča v Kelmorajnu, ki so jih napravile pridne članice. Društvu pa moramo šteti v čast, da izkuša izobraževati okus občinstva tudi s težjimi klasičnimi igrami, ki stavijo na požrtvovalnost igralcev velike zahteve. Igra izide v zbirki, ki jo prične izdajati v kratkem »Slovenska Straža«.
—	Novi dvorni svetniki pri upravnem sodišču. Sekcijska svetnika v trgovinskem ministrstvu dr. Friderik Schubert in Jožef Capek sta imenovana za dvorna svetnika pri upravnem sodišču. Slednji stopi na mesto poslanca Hocka.
—	Društvo zdravnikov na Kranjskem ima v torek, dne 24. marca 1914 ob pol 6. uri popoldne II. redni občni zbor skupno z redno mesečno sejo v učni sobi c. kr. ba-biške šole v deželni bolnici z naslednjim dnevnim redom: Volitev predsednika in enega odbornika. Predavanje dr. Prim-šarja o »Abderhaldnovi biologični diagnozi nosečnosti«. Slučajnosti.
—	Slov. kat. akad, tehn. društvo »Da. niča« ima v četrtek 12. t. m. pri Leithnerju (I. Auerspergstrafie 6) ob pol 8. uri zvečer svoj IV. redni občni zbor.
—	Nesreča v vevški papirnici. Delavec v vevški papirnici Andrej Krušič je danes dajal jermana na kolesa. Kolo je Krušiča prijelo in ga trikrat zavrtelo okolu. Krušiču je desno roko trikrat zlomilo. Ponesrečenca so prepeljali v deželno bolnico.
—	Umrl je v Trnovem na Notranjskem gospod Josip Valenčič, trgovec in gostilničar, star 53 let.
—	Deček se smrtno ponesrečil pri slamoreznici. 13 let stari deček Peter Pogačnik iz občine Kovor se je igral pri slamoreznici. Pri tem je dobil tak udarec v trebuh, da so se mu čreva pretrgala in je na poškodbah umrl.
—	Narodno gledišče v Sarajevu so kmalu otvori.
—	Antialkoholna manifestacija v Zagrebu. Antialkoholna organizacija na Hr-.vatskem,. ki obstoja komaj poldrugo leto, je priredila v Zagrebu razstavo. Otvoritvi je prisostvoval sam ban baron Skerlecz, mestni župan, nadžupan zagrebške župa-nije, več poslancev, zdravniki, učitelji, planinsko društvo in veliko dam. Od Slovencev je pozdravil zbor gospod Janez K a -lan; tudi ogrski antialkoholisti so bili zastopani po dr. Szalkayu. Zvečer je predaval dr. Popovič iz Belgrada. Pokazal je, kako so srbski vojaki mogli toliko naporov vzdržati ravno zaradi tega, ker alkohola ne uživajo. Ravnotako so dobri vojaki Albanci, ker opojne pijače še ne poznajo, Turki pa žganje že zelo pijejo.
—	Reforma vajenskih šol na Hrvaškem. Poklicani krogi na Hrvaškem pripravljajo temeljito preosnovo vajenskih šol v pravcu, da bo šola vajence izobraževala itn pripravljala za njih razni bodoči poklic. Tipografski vajenci n. pr. dobe posebno čitanko, ki se bo nanašala na tiskarsko umetnost; tudi bodo v šoli poučevali razen rednih učiteljev tiskarski strokovnjaki.
—	Nadvojvoda Evgen je 3. t. m, po osemdnevnem bivanju zapustil Opatijo in v spremstvu svojega komornega načelnika barona Skrbenskega preko Trsta odpotoval v Albanijo.
—	Otvoritev tovarne. V Ljubljani je otvorila tvrdka Albert Pečevnik in drug tovarno za žitno in sladno kavo »Viktoria«, Ista se dobiva v korist obmejnim Slovencem v zavojih po 10, 20 in 50 vinarjev. Slovenci, podpirajte domače podjetje! Več v današnjem oglasu,
—	Zopet zastrupljenje s plinom v Osjeku. Slaba plinska naprava v Osjeku je zahtevala zdaj že šesto žrtev. 8. t. m. popoldne so namreč našli v njenem stanovanju mrtvo hišno posestnico Kostič, njeno prijateljico Julijano Hiller pa v nezavestnem stanju.
—	Deset let ječe za smrtno mučenje otroka. Aleksander Kustovič in njegova priležnica Marija Saboličck v Novi vesi na Hrvatskem sta lani vzela k scb. šteriletno Pepco Smodcj, koje stariši so odšli v Slavonijo na delo. Mož otroka ni maral, njegova priležnica pa se ga je tudi kmalu naveličala, dasi ga je bila »iz ljubezni« vzela k sebi. Otroka sta stradala; pretepala, da je bil ves črn in zapirala, nekega dne pa, ko pri-ležnicc ni bilo doma, je Kustovič otroka tako po glavi udaril, da je umrl. Zagrebško sodišče je včeraj moža obsodilo na deset let ječe, ženo pa na dve.
—	Utopljenka. Pri Celovcu je skočila v vodo leta 1885. rojena Apolonija Jane-žič, koparica. V nedeljo so utopljenko po-
tegnili iz vode. Samoumor je izvršila, ker se je bala operacije.
— S temi kmeti se ni šaliti. V Pod-romaniji v Bosni je prišel te dni težak Mihajlo Orošanin pijan v krčmo Jove Paviča in se začel takoj pričkati. Iz tega se je razvil pretep, katerega so se vsi navzoči kmetje udeležili. Morali so poklicati tu se nahajajoči vojaški /oddelek, da bi mir napravil. Toda kmetje se tudi vojakov niso ustrašili, ampak planili nanje, tla so se morali umakniti. Vojaki so pri svojem umikanju oddali salvo in enega izmed kmetov v nogo ranili.
izpred sodišča.
ANTON NOTAR PROTI DUHOVNEMU SVETNIKU AVGUSTU ŠINKOVEC.
Civilni senat ljubljanskega deželnega sodišča razpravlja danes, 10. marca 1914 o tožbi vpokojenga župnika v Škofji Loki Antona Notarja proti škofjeloškemu župniku in konzistorijalne-mu svetniku Avgustu Šinkovec zaradi izročitve hranilne knjižice z glavnično vlogo 5000 K, ali plačila zneska 8000 K. Župnika Notarja zastopa dr. Karol Tril-ler, svetnika Šinkovca pa dr. Vladislav Pegan. Položaj je tale: 27.februarja 1911 je poslala rajna Marija Notar, sestra župnika Notarja po duhovnega svetnika Šinkovca. Rekla mu je, da mu izroči svoj denar, ki si ga je nekaj sama pri-hrainila, nekaj pa ga je dobila od svojega brata kot plačilo, ker je služila pri njem. Svetnik Šinkovec se je branil sprejeti denar in jo je silil, tla naj ga izroči svojemu bratu ali drugim sorodnikom ali pa naj napravi oporoko. Odgovorila pa mu je, tla ima brat dovolj, več kot ona, sorodniki pa tla so nič vredni. Dala mu je zavitek, v katerem so bile tri hranilne knjižice z vlogami 5919, 744 in 296 K, ki so se glasile na ime Marije Notar, ki naj ga po svoji previdnosti v dobre namene obrne. V pričo vpokojenega župnika Notarja je nato g. svetnik izjavil, da noče denarja, župnik Notar pa je odgovoril: Le vzemite in storite kakor ona hoče, saj je vse to njen denar. Ko se je g. duhovni svetnik še branil vzeti denar, mu je g. župnik Notar še enkrat rekel, tla ga noče in da bo tudi s svojim denarjem napravil tako, kakor z denarjem svoje sestre. Končno se je vdal in knjižice sprejel. Na svetnikovo prigovarjanje je raj-nica dovolila, tla sme nečaku Antonu Gabru v Pustalu izplačati 200 kron, kar je tudi storil. Vse to je tudi g. svetnik kmalu povedal vpokojnemu župniku g. Ivanu Westru in svojemu kaplanu Iv. Mikužu. Denar je spravil v cerkveno blagajno. Vse tri hranilne knjižice je imel v rokah g. župnik Notar in je vedel, v katere dobrodelne namene naj se denar porabi. Kmalu po smrti raj-nice (21. aprila 1911) je pa rekel župnik Notar, da naj mu sedaj plača iz teh hranilnih knjižic, ker je rajnica toliko časa ležala pri njem. Na vprašanje, koliko je bolezen stala, je tožnik molčal in nekaj časa cele zadeve več omeinil ni. Ker se je pa kmalu po rajnični smrti govoril v Škofji Loki, da je g. svetnik izvabil več kot 1000 kron na škodo sorodnikov in je mentla o tem tudi »Slovenski Narod« pisal, je očital tožniku, zakaj da o celi zadevi ni molčal, kakor je bilo dogovorjeno. Začetkoma je gosp. župnik Notar rekel, da ni nikomur ničesar povedal, a pozneje mu je priznal, da je vse povedal svojemu stričniku Antonu Gabru v Puštalu. Poznje je tožnik zopet zabavljal, vsled česar ga je Vprašal, če ni njegova sestra sama ponj poslala in če mu ni sama knjižic izročila. Župnik Notar je nato odgovorili: »Seveda sem Vas prosil, saj nič ne rečem. Šele kratko pred zapuščinsko razpravo mu je župnik Notar sporočil, da mora njemu eno knjižico izročiti, češ, da jo je dal sestri za »Ion«, ker je mislil, da bo prej umrl kakor sestra. Nič pa :ni omenil, da bi se bil dogovoril s sestro, da postane knjižica njena le, če bi on pred njo umrl. Nato mu je gospod duhovni svetnik Šinkovec odgovoril, tla bi mu knjižico vrnil, ako bi sestra še živela in če bi to ona želela. Po svoji vesti je pa dolžan, da izvrši, kar mu jc naročila rajnica. Lahko bi bil dobil knjižico 27. februarja 1911, ko mu jo jez ostalima dvema ponujal in mu rekel, naj pove pri zapuščinski razpravi, tla jo ena izmed knjižic njegova, da bo končno mir. Rekel mu je, da izroči vso tri knjižice sodniku, on naj pa. priseže, tla je ena izmed knjižic njegova in tla dobi nato nazaj knjižico, o kateri trdi, tla je njegova last. O tem pa g. Notar ni hotel ničesar slišati. Pri zapuščinski razpravi g. župnik Notar ni črhnil niti besedice, da ima od Marije Notar kaj tir jati. Rekel je tudi, da Marija Notar ni zapustila nikakega premoženja, ker jc še pri življenju vse g. svetniku Šinkovcu izročila. Tožnik tožbe ni vložil iz nagajivo-sti. ampak, ker so mu sorodniki prigo-
varjali in ker je radi starosti na duhu žo oslabel, zato se tudi dogodkov ne more več natančno spominjati. Že lani, ko je maševal, je pozabil na nekatere dele sv. maše. Denar, naložen v knjižicah, je g. duhovni svetnik že razdelil v določene dobro namene, kakor je to določila rajna Marija Notar. Nadalje se jc v razpravi dognalo, tla je gospod župnik Notar vložil tožbo proti g. konz. svetniku Šinkovcu, dasi mu tožbe na njegovo tozadevno vlogo ordinariat ni dovolil. Dr. Triller ponuja, da naj se stranki poravnata, kar se odkloni. Zaslišijo se priče župnik v Sorici Ivan Mikuž, vpokojeni župnik Ivan Wester, učiteljeva soproga Josipina Štubelj, Anton Gaber, Ivan Gorjanc, Marija Mrak, Jurij Porenta, Uršula Dobrave, Ivana Polja-nec, Frančiška Benkovič. Razprava se prekine in se ob 4. uri popoldne nadaljuje.
Primorske vesli.
p Hrvatska šola v Trstu. V petek, dne 6. t. m. je otvorilo hrvatsko šolsko društvo v Trstu šolski vrtec. Za tem bo sledila v najkrajšem času otvoritev hrvatske ljudske šole.
p Avstrijske trgovske šole in Italijani. V šolskem letu 1904/5 je bilo v Avstriji 6 višjih trgovskih šol. Ena izmed teh je bila sedanja »Revoltella« v Trstu, ki jo imela takrat samo 21 slušateljev. Pet ostalih je bilo deloma nemških, čeških in poljskih in jc imelo 441 slušateljev. Število višjih trgovskih šol je pa potem do danes naraslo na 21, od katerih je 13 nemških, 5 čeških, 2 poljski in ena laška. Število slušateljev je poskočilo od 441 na 2332 in v laških od 21 na 67. — Drugače je bilo razmerje trgovskih akademij. Pred desetimi leti je bilo teh 21, od katerih sta bili dve, v Trstu in Trentu, laški. 19 neitalijanskih trgovskih akademij je imelo takrat 3592 in dve italijanski samo 173 gojencev. V desetih letih do danes so se ustanovile samo 4 nove akademije, in sicer neitali-janske. Število gojencev se jc zvišalo v neitalijanskih od 3592 na 8040 in pri dveh italijanskih je poskočilo število od 173 samo za 43. — Kar se tiče dvoletnih trgovskih šol, je bila v letu 1904/5 samo ena za ženske, in sicer s 67 gojenkami, druge narodnosti pa so jili imele 44 s 4359 gojenkami. Začetkom letošnjega šolskega leta pa smo imeli že 128 takih šol v Avstriji, od katerih so štiri laške, ki imajo 271 gojen k, druge skupaj pa 11.570. Najbolj revni na trgovskih šolah smo pač Slovenci, ki nimamo nobene višje trgovske šole in nobene trgovske akademije.
p K laškim nasilnostim na »Revol-telli«. K nesramnim lažem tržaškega »Piceola« o laških predrznostih na trgovski šoli na »Revoltelli« v Trstu je poslalo vseh 27 srbo-hrvatskih in slovenskih slušateljev omenjene šole že dva popravka po § 19., in sicer v petkovi in sobotni številki. Laški slušatelji pa so pristavili k temu zopetno nesramno trditev, da so vse že nagromadene laži v časopisih resnične. Brczdvomno bodo taki nastopi laških dijakov zlasti sedaj, ko se misli prerešetavati njihova pravna fakulteta, njim samo na škodo. Dolžnost naših delegatov seveda je, da zadevo ob primernih prilikah uporabljajo. Ni zadosti samo enkratna interpelacija. Tržaško ferijelno društvo »Balkan« je sicer protestiralo, a kdo se zmeni za J-ake proteste, ko je zlasti skupno protestiranje vsega slovenskega in hrvatskega dijaštva na Dunaju nemogoče.
p O atentatu na guvernerja. Dočim Lahi trdijo, da je atentat na guvernerja v Reki uprizorila ogrska državna policija sama, se le zdi, da so iredentarji ali pa anarhisti pravi krivci. Zaprti »karami« Oskar Umile je izpovedal, da mu je Belleli ponudil 300 K, ako vrže bombo iz palače nadvojvode Jožefa v stanovanje guvernerjevo. Ker pa Belleli nima denarja, je moral pač biti najet, Zdaj gre seveda za to, da se intelektualni povzročitelj zločina izsledi.
p Nov slovenski dnevnik, V Trstu je začel izhajati nov dnevnik »Jugoslavija«. Svoje narodno stališče označuje takole: »Smatramo narodno vprašanje za najvažnejše vprašanje, kateremu se morajo podrediti vsa druga. Zastopali bomo stališče, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod, razdeljen na tri različna imena vsled zgodovinskih prilik in tujih, nam sovražnih vplivov. Globoko uverjeni, da jc izvor vse naše narodne bede v naši razcepljenosti in razdelitvi na toliko upravnih teles, bomo z vso vnemo zagovarjali misel združenja Jugoslovanov v eno upravno državno-pravno skupino v mejah federativne habsburške monarhije.« — Sicer pa hoče list stati nad vsemi slovenskimi strankami.
p Kopač pred sodiščem. 9. t. m. se je začela v Trstu razprava proti tajniku socialnodemokratične železničarske organizacije, Kopaču, kot odgovornemu uredniku »Železničarja«, ker je razžalil železniškega uradnika Ivana Škerianca, pred-
sednika narodnodelavske železničarske organizacije, imenujoč ga »krumirja« in »denuncijanta«. Kopač je govoril pred sodiščem laško. Razprava se je zaradi zaslišanja novih prič odgodila.
SMRTNI POLET NADPOROCNIKA ELSNERJA IN NJEGOVEGA POTNIKA.
Na letališču pri Aspernu je ponesrečil 9. t. m. popoldne nadporočnik Evgen Elsner 7. pešpolka s svojim potnikom. Elsner in njegov potnik sta mrtva.
Nesreča se je pripetila tako-le: Nadpo-ročinik Elsner jc. imel nalogo, da preizkusi šest aeroplanov tvrdke Schnee-weiss. Poizkusa s prvima dvema aparatoma sta se izborno obnesla. Ko se jc pa nadporočnik Elsner dvignil s četo-vodjo Schercrjem v tretjem aparatu 800 metrov visoko in se je izpuščal na tla v spiralah, se jc v višini 150 metrov zlomil desni tlel aparata, ki je strašno hitro padel in razpadel, pod razvalinami pa pokopal Elsnerja in Schererja. Ponesrečenca sta zelo poškodovana: roke, ¡noge, hrbet in vrat jc zlomljen. Elsner-jeva nevesta jc z nekega okna gledala polet in jc videla nesrečo. Bila je vsa obupana. Znan jc rajnikov polet z nad-poročnikom Stojsavlevičem z Dunaja v Gorico, kjer jc bil lansko poletje štacio-n i ran.
ljubljanske novice.
1 j Govorice, ki se širijo po Ljubljani,
češ, da je frančiškanski koncert, ki se vrši jutri, v sredo, ob pol 8. uri zvečer, razprodan, ne odgovarja istim. V s t o p-n i c je še dovolj na razpolago in 3e dobe v predprodaji v Katoliški Bukvami. Pri koncertu sodeluje 34 pevcev in pevk in cel orkester vojaške godbe; kdor hoče imeti lep užitek, naj si kupi karto. Koncert jc vestno naštudi-ran. Konec koncerta je točno ob 9. uri, tako da se tuji gostje lahko še isti večer odpeljejo z vlaki domov.
lj Frančiškanski koncert, ki se vrši jutri, v sredo ob pol 8. uri zvečer, obeta biti nekaj lepega. Imeli smo priliko, da smo prisostvovali generalni vaji, ki je izpadla v našo popolno zadovoljnost. »Sta-bat mater« je tako lepo in tako umerjeno moderno cerkveno delo širšega obsega, da smo imeli v Ljubljani še malo prilik slišati kaj enakega. Orkester mu je dal šele pravo barvo in smelo trdimo, da je ta najlepša tečka celega sporeda nekaj posebnega. Naj glasbeni modernisti zabavljajo čez fuge kolikor hočejo, pribiti moramo, da smo bili ob precizno izvršeni dolgi in težki fugi Rheinbergerjeve Glorije naravnost navdušeni in da je bil užitek, ko smo poslušali to klasično godbo. Pri a capela zboru Griesbacherjevem »Tristis est anima mea« je prišlo do polne veljave čisto in precizno petje, ki je docela umerjeno v vseh štirih glasovih. Hochreiterjev »Salve regina« je globoko zamišljeno delo najmodernejše umetnosti, ki hodi povsem svoja pota. Soprani so bili krepki in čisti, alti pompozni in sploh cela vaja nas je preverila, da smemo pričakovati sredinega koncerta z največjim veseljem. Vstopnice se dobe v predprodaji v »Katoliški Bukvami«.
lj Ženski oddelek S. K. S. Z, predstav* ljal je preteklo nedeljo krasno Tomičevo tragedijo: »Veronika Deseniška«. To je čisto vitežka igra in za »Ljudski oder« nekaj nenavadnega, sujet pa je vzet iz slo-vensko-hrvaške zgodovine. V tej igri spoznamo velikost in slavo celjskega rodu, pa tudi njegovo brezmejno slavohlepnost. Da si povečajo svojo last, pripravljeni so storiti vse, samo da dosežejo svoj cilj. Stari grof Herman uniči svojega sina Friderika samo zato, ker je vzel za ženo siromašno hrvaško plemenitašinjo Veroniko Dese-niško. Ona je od starega grofa Hermana po krivici obsojena na smrt, in sicer samo zato, ker je revna, neugledna in na potu njegovemu zadnjemu cilju, da pridobi celjskemu rodu bosensko kraljevo krono. — Ženski oddelek S. K. S. Z. se je odločil, da uprizori to krasno tragedijo. Ko so ljudje brali vabila, zmajevali so z glavami in se povpraševali, ali bodo igralci kos svoji težki nalogi. Dvorana »Ljudskega doma« se je do zadnjega kotička napolnila, kar priča, kakšno privlačno moč imajo predstave S. K. S. Z. in koliko ugleda ima pri ljudeh. Vse je nestrpno pričakovalo začetka predstave. Takoj pri prvem nastopu osvojili so si igralci srca ljudi. Sama igra je bila res vestno naštudirana pod spretnim vodstvom naših najboljših ljubljanskih igralcev gg. Vrančiča in Peterlina. S svojim delom in požrtvovalnostjo sta mnogo pripomogla, da je predstava tako krasno izpadla. Knez Blagaj, grof Friderik, Mosca, zagrebški škof in drugi so storili svojo dolžnost in s tem dokazali, koliko talentov imamo, samo treba jih je izrabiti. Uloga Veronike je bila v rokah vrle igralke, katera je igrala s tolikim razumevanjem in čuvstvom, da je občinstvo presenetila, Marsikdo si jc otrl solzo in splošna sodba naših preprostih ljudi je bila, da kaj takega še nikoli niso videli. Kraljica
in cesarica Barba nastopala je zares dostojanstveno, kakor mora po svojem visokem stanu. Druge manjše ženske uloge bile so istotako dobre. Za svoj »finale« v tej sezoni dala je S. K. S. Z. najboljši dokaz, da ni mrtva, ampak da živi in napreduje. Želimo pa, da bi videli v drugi sezoni zbrane vse igralce in igralke okoli Zveze in da bi nam zopet nudili toliko zdrave duševne hrane, kakor so nam je dosedaj. Ženskega oddelka S. K. S. Z. pa nam ni treba priporočati, ker se s svojim delovanjem že sam dovolj priporoča. Želimo le, da bi vse naše slovensko katoliško ženstvo stopilo pod zastavo S. K, S. Z. in ji ostalo tudi zvesto.
lj Slovensko gledališče. Pri repiizi »Rokovnjačev« je igral Mozola Borštnik. Vajeni smo bili dotlej v tej ulogi videli Verovška, ki si jc izklesal lip širokoustega pijančka, ki so ga vedno polna usta, a ki Ijen v hoji in široki govorici. Verovškov Mozol je bil kreacija, ki je izredno ugajala in ki je bila umetniško individualna v zgoraj orisanem okviru in izklesana. — Borštnikov Mozol pa je pristen Gorenjec s slabe strani: bahač, zabavljač, prevzeten in trmast, vnesen v besedah in gestah, podstavljen v hoji in široki govoriti. Verovškov Mozol je simpatičen, Borštnikov oduren, Verovškov vpliva na maso, Borštnikov pa samo na tiste, ki res poznajo gorenjski značaj in ki mislijo pri igri. Govoril je vseskozi v pristnem in docela preštudiranem cerkljanskem dialektu in v svojo ulogo spravil marsikaj, kar ji ni dal ne Jurčič, ne Govekar. Res vesel sem bil, ko sem slišal lepo in krepko gorenjsko narečje na odru, a ko je vse drugo krog Borštnika »el-alo«, sem spoznal, da je še daleč čas, ko bomo imeli mi Slovenci pravico na Kranjskem po kranjsko govoriti. Meni je ta novi Mozol ugajal z vseh vidikov, zakaj izza njega je gledal umetnik, ki je zlomil s tradicijo in podal nekaj novega, samoraslega. — Gromov Nande je bil izboren, v zadnji sliki je naravnost razburil publiko. Šestov bebec in Danilov »Rajtguzen« sta zaslužila, da se iznova pohvalita. Prizor v Črnem Grabnu je bil preveč na kupu in še to samo na desni odra, pavze kratke, režija hvalevredna, hiša polna. A. R,
lj Razstavljene diplome. V izložbenih oknih tukajšnjega obrtno - pospeševalnega urada so razstavljene v visokem reliefu rezane diplome o častnem občanstvu blejske občine, podeljenem gospodom: deželnemu glavarju dr. Iv. Šusteršiču, deželnemu odborniku dr. Lampetu, državnemu poslancu vitezu Pogačniku in deželnemu poslancu Ivanu Pibru. Lesorezi predstavljajo blejsko pokrajino na jako uspel način.
lj Zastrupil se je. Včeraj proti večeru so našli v lastnem stanovanju na Sv. Petra cesti št. 41 mrtvega 43letnega, v Prevaleh pri Prcseriu rojenega ter v Gornji Logatec pristojnega brezposelnega trgovskega potnika Antona Gostiš a. Trdilo se je, da ga je zadela kap, a se je pri ogledu pokazalo, da se je zastrupil zneko kislino. Njegovo truplo so na odredbo policije prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Nesrečnež je bil v zelo slabih gmotnih razmerah in bržkone tudi ni bil popolnoma normalen, vsaj tako bi bilo soditi po njegovih nastopih.
lj Samoumor v preiskovalnem zaporu. Danes ponoči se je v preiskovalnem zaporu pri deželnem sodišču obesil Franc Š e t i n a, posestnik na Šmarni gori (Pla-ninici), rojen leta 1865. Mož je bil hud alkoholik in menda ga je žganje tudi zmešalo. Arelovan je bil, ker se je bil prejšnji dan doma z ženo spri in med prepirom zgrabil za puško ter z njo obstrelil sina, ki je pri prepiru posredoval. Domneva se, da je hotel pomeriti na ženo, pa mu je sin preprečil, vsled česar je kroglja zadela njega samega. Obstreljenega sina so prepeljali v bolnišnico, očela pa v zapor, kjer je danes ponoči tragično končal.
lj Pred 39 leti izvršen umor odkrit. Ljubljanska policija je aretirala Martina Rogija, rojenega leta 1849. v Trebnjem na Dolenjskem. Martin Rogelj je leta 1875. umoril svojega brata Jožefa, ker se je bal, da Jožef prevzame gospodarstvo. Ubil je spečega b^ala s polenom, nesel mrtvega brata na bližnjo goro in ga vrgel v neko jamo. Neki pastir je pa našel obleko umorjenega v senu in ljudje so pričeli očitati Martinu R oglju umor. Predno je Martina moglo prijeti orožništvo, je pobegnil. Vsi so mislili, da je šel v Ameriko; bil je pa v Beljaku, kjer je služil pod imenom Jožefa Grebenca. Po treh letih se je Rogelj zopet vrnil na Kranjsko, kjer je delal po Gorenjskem. Od leta 1896. je bil Rogelj v Ljubljani, kjer je stanoval pri neki mesarici na Karlovski cesti. Sedaj je Rogelj prišel v bolnico, kjer je prišel njegov zločin na dan.
lj Umrli so v Ljubljani: Luitgarda Zeschko, posestnikova žena, 75 let. — Josipina Likozar, mesarjeva hči, 2 leti, — Erna Kermelj, rejenka, 20 mesecev, — Anton Gostiša, branjevec, 43 let.
lj Ljubljančan v Trstu zaprt. Včeraj je bil v Trstu aretiran 441ctni Ivan Blaž, rodom iz Ljubljane, ki je bil pred par dnevi izpuščen iz kaznilnice v Gradišču, kjer je presedel 15 mesecev ječe, ki mu jo jc prisodilo ljubljansko sodi-
šče zaradi nekega političnega pregre-ška. Blaž je prišel v Trst, a ker ni bilo cvenka v žepu, si je skušal pomogati na clrug način, izmaknil je namreč nekemu Josipu Gorenjcu, ki stanuje v ulici Media št. 24, denarnico, v kateri se je nahajalo ti kron.
lj Kinematograf Ideal v Ljubljani bo predvajal od petka 20. do četrtka 26. marca življenje in trpljenje Jezusa Kristusa. Predstave bodo vsak dan ob pol 11. uri dopoldne, ob 1., pol 3., 4., pol 6., 7. in pol 9. uri zvečer, vstopnina od 70 vinarjev do 1 K 90 vin. Nihče naj bi ne zamudil ogledati si to prekrasno delo, o katerem pišejo vsi časopisi mest, kjer se je dosedaj predvajal, najlaskaveje ocene. Kdor jc videl le enkrat prizore: Marija ob vodnjaku, beg v Egipt skozi puščavo, Jezus hodi po morju, Ecce homo, temu bodo ostali utisi, kateri se mu ne bodo nikdar izbrisali iz. spomina. Predstave bodo trajale po poldrugo uro.
lj V prisilno delavnico so včeraj pripeljali 36letnega Kavla Lavriča, rodom iz Trzina, okraj Kamnik. Tedaj po dolgem času enkrat Kranjec.
lj Obrtno gibanje v Ljubljani meseca februarja. Meseca februarja je pri mestnem magistratu priglasilo svojo obrt 18, odglasilo pa 10 obrtnikov. Priglasili so: Ignacij Žargi, Sv, Petra cesta 5, trgovina z mešanim blagom; Edinund Weinhold, Miklošičeva cesta 16, trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi utenzilijami; Franc Pogačnik, Dunajska cesta 33, trgovina z mešanim blagom; Ivana Jerič, Komenskc-ga ulica 26, žensko krojaštvo; Konrad Pučnik, Sodna ulica 3, krojaški obrt; Julija Murnik, Ambrožev trg 9, trgovina z mešanim blagom; Jožefa Černak, Gradišče
7,	gostilničarski in krčmarski obrt; Fran Becker, Marije Terezije cesta 8, instalacija hišnih telegrafov in telefonov ter strelovodov; Ljudmila Schiffrer, Sv, Jakoba trg
8,	žensko krojaštvo; Antonija Šegatin, Stari trg 24, prodaja galanterijskega, drobnega in kramarskega blaga; Edmund Kavčič, Prešernova ulica 24, trgovina z anti-kvitetami; Anton Rauhekar, Pred škofijo 20, trgovina z mešanim blagom; Peter Tur-čin, Sv. Jakoba nabrežje 27, čevljarski obrt; Ivan Šimenc, Gradišče 12, trgovsko vrtnarstvo; Ivan Ogrin, Gruberjevo nabrežje 8, izdelovanje cementnih predmetov; Anton Mavec, Metelkova ulica 13, prevozniški obrt; Marija Tičar, omož, Šu-šteršič, Resljeva cesta 7, prodaja kruha in slaščic; Franc Remic, Čopova cesta 19, trgovska agentura. — Obrt so odglasili: Dragotin Hribar in drug, Dunajska cesta
9,	knjigoveški obrt; Ivan Sablatnig, Vodnikov trg, prodaja jajc in kuretnine; Ivan Bajželj, Marije Terezije cesta 13, trgovina z glasbili; Josipina Repič, Pogačarjev trg, prodaja zelenjave in cvetk; Otilija Valen-ta, Gospodska ulica 10, žensko krojaštvo; Ivana Praznik, Stari trg 24, mala trgovina z drobnim galanterijskim blagom, z robci in predpasniki; Franc Kovač, Marije Terezije cesta 8, čevljarski obrt; Josipina Gressel pl. Baraga, Gradišče 7, gostilničarski in krčmarski obrt; Ida Fischer, Ljubljana, trgovina s knjigami, umetninami in muzikalijami, antikvarijat ter posojevanjc knjig in muzikalij; Julij Muller, Miklošičeva cesta 6, fotografski obrt.
CESAR VILJEM. CESAR FRANC JOŽEF IN PRESTOLONASLEDNIK.
Cesar Viljem in cesar Franc Jožef sc seslaneta 23. marca v Schönbrunnu, dne 24. marca pa se seslaneta cesar Viljem in prestolonaslednik Franc. Ferdinand v Miramaru, odkoder odplove potem nemški cesar s svojo jahto v Bcnclke.
VOLITVE V ŠPANIJI.
Pri volitvah za zbornico so skoraj v vseh okrajih zmagali vladni kandidati. V Torroxu, Castellonu in Valenciji jc prišlo do spopadov, v katerih so bili trije volivci od orožnikov ubili, 30 pa ranjenih.
NEMŠKI CESAR — POTUJE.
Nemški cesar sc bo tudi letos podal preko Benetk, kjer se bo najbrže sestal z laškim kraljem, na otok Krf, kjer bo ostal do srede aprila. Na povratku se bo najbrže v Pulju izkrcal in se podal iz Pulja preko Dunaja domov,
ALBANSKI GRB IN ALBANSKA ZASTAVA.
Vsak vladar in vsaka država ima svoje znake, ti so grb in zastava, Z ustanovitvijo samostojne Albanije je seveda nastala tudi potreba novemu vladarju preskrbeti grb in državi svoj prapor. Grb Albanije in nje kneza predstavlja knežje živordeče ogrinjalo, znotraj obšilo s her-melinovo kožuhovino. Nad ogrinjalom se nahaja desetobočna krona in višnjevi trak, kateri nosi v zlatih črkah novi albanski izrek kneza Wieda: Fidelitate et verilale (zvest in odkrit). V ogrinjalu se pa nahaja albanski dvoglavi orel črne ba ve z rdečim jezikom, kateri nosi v svojih krempljih po dva bliska. V sredini orla se pa nahaja se v zlatem polju višnjevi pav kot znak kneza Wieda. To bi bil grb novega vladarja in nove kneževine. Vojna zastava, katera je obenem tudi trgovska, pa nosi
na živordečem polju dvoglavega črnega orla z rdečimi jeziki, kateri nosi v krempljih dva bliska. Nad glavami orla se nahaja krona in nad to pelrožata bela zvezda.
Merske novice.
š Za porotne obravnave v Mariboru,
ki so se pričele 9. t. m., so določeni naslednji slučaji: Ponedeljek: Jakob Korošec, rop; Marija Caf, detomor; torek: Jakob Markrap, poizkus umora in javno nasilstvo; sreda: Ivan Petrena, umor žene. (Ivan Petrena se jc svojčas nalašč pripeljal iz Donawitza k svoji ženi pri Veliki Nedelji in jo zastrupil, zato da bi mogel potem poročiti neko 30 letno vdovo v Do-navvitzu. Na dan umora svoje žene je bil v Ljubnem že drugič oklican, ker se je bil izdal za samskega.)
š Človeško okostje so delavci izkopali pri rigolanju v vinogradu Jakoba Sti-perja iz Maribora blizo ,Sv. Jurija v Slov. Goricah. Okostje je ležalo z obrazom naprej ter se je nedvomno izvršil zločin; od tega časa je pa moralo poteči že najmanj 20—30 let. Okostje so pokopali na pokopališču pri Sv. Juriju, obenem pa uvedli orožniške poizvedbe, ki pa doslej še niso ničesar dognale.
Razne slvarh
»Ženski dan« na Bavarskem. Pravkar je bavarsko ženstvo priredilo svoj dan pod geslom »Varstvo in bramba ženski časti«; zborovanja so se vršila v 60 krajih, v samem Monakovem so bila tri zborovanja, pri katerih sta kraljevi dvor zastopali princezinji Arnulf in Willtrud. Bavarsko ženstvo je na teh zborovanjih zavzelo svoje stališče proti poniževanju žene v literaturi in gledišču, obsodilo moderne plese in današnjo žensko modo. Naša mladina naj ne podleže sirupu, ki se ji dandanašnji od vseh strani polaga v dušo. Zborovanja so zahtevala od ženstva več samospoštovanja in svetega ponosa na svojo žensko čast, več poguma in močne volje za uveljavljenje svojega boljšega prepričanja proti splošnemu toku javnega mnenja.
Umrl je dne 25. p. m. v 90. letu stric odličnega češkega pesnika Jaroslava Vrchlickega, Anton Kolaf, župnik v pokoju. Rajni jc v svoji župniji v Ovčarih vzgajal nadarjenega mladeniča Jaroslava in imel velik vpliv na razvoj njegovega duha in njegovega talenta.
Ponarejene srbske pisemske znamke. Kakor so dognali srbski uradi, je bila za balkanske vojne velika množina srbskih pisemskih znamk ponarejena. Falzifikati so bili izdelani na Ogrskem. To so bile znamke po »pet para«, s katerimi je bila srbska država oškodovana za 150.00 dinarjev. Uvedena je obsežna preiskava.
Naval na Žide v Lodi. Krakovski listi z dne 4. t. m. poročajo, da so se v Lodi dogodili protižidovski izgredi. Po mestu je šla govorica, da je mestni židovski trgovec Steinmann izvršil ritualni umor. Ljudstvo se jc zbralo pred Steinmannovo prodajalnico in dejansko napadlo trgovca in ženo njegovo. Za tem je oplenilo ljudstvo še nekatere druge židovske prodajalnice. Policija je naposled napravila mir.
St.avka v ruski orožarni, V Putilo-vih tvornicah je začelo v sredo, dne 4. t. m., stavkati 15.000 delavcev zato, ker ni bilo dovoljeno rečeni dan slaviti obletnice, ko jc bilo odpravljeno robstvo. V tvornici za šrapnele je napadel delavec ravnatelja tvornic gardnega stotnika pl. Stralila in ga z železnim drogom udaril po glavi, da je na mestu mrtev obležal. Zločinec pa ie ušel in se vrgel pred električni stroj, ki ga jc zmečkal. Baje je šlo tudi za osebno maščevanje.
Iz verske statistike Združenih držav v Ameriki. Kakor je posneti iz nedavno tega izdane verske statistike Združenih držav v Severni Ameriki, živi v njih 95 milijonov ljudi, od katerih je 37,280.000 kristjanov. Rimskokatoliška cerkev ima od teh 13,099.534 članov, metodisti so dosegli 7,125.069, baptisti 5,924.668; luterani 2,538.722, presbiterijanci 2,027.593, »učenci Kri-stovi« 1,519.369, privrženci protestan-tovske škofovske cerkve 997.407, kon-gregacionalisti 748.340 članov. Najbolj so napredovali metodisti, in sicer za 220.000 članov; rimsko - katoliška cerkev se je pomnožila za 212.500 vernikov. Baptistov je uarastlo za 64.000, presbiterijancev ža 45.000, luterancev pa za 36.100 članov. Veselo znamenje pa jc, da tvoritev novih sekt pojema.
Vpogled v knjige po novi davčni poslavl. Določbe v novi davčni postavi, ki dovoljujejo vpogled v gospodarske in trgovske računske knjige, so mnoge hudo prestrašile. Tocla ta strah ni niti z daleka tako črn, ?icgo marsikdo misli, da, la strah je pravi strah, ki jc v sredi votel, okrog ga pa nič ni. Postava določa, da ima pravico do vpogleda v knjige edino-lc vzklicna komisija- toda
tudi nasproti njej so od vpogleda izvzete knjige, oziroma zapiski, ki vsebujejo samo imena odjemalcev, kupčijske kalkulacije, fabrikacijsko postopan. ali domače gospodinjske račune. Tudi vpogled v zasebno korespondenco Mi dovoljen. Ako kdo ne vodi knjig ali ako je za izpolnitev in utrditev knjižnih podatkov potrebno, kotmisija lahko zahteva predložitev pogodb, zadolžnic, pobotnic in obrestih, računske izpiske, fakture in druge računske pomočke in dokaze. Uradni vpogled v knjige sc more izvršili le tedaj, .ako to zahteva komisija z enim glasom nad večino vseh navzočih članov. Tozadevni komisijski sklep mora kolikor mogoče natančno povedati, v katerem oziru sc bo knjižni vpogled izvršil. In koncem konccv eo vse te določbe brez vsake moči, ker postava izključuje vsako silo za vpogled v knjige, še celo globo sc ni treba bati: Kdor torej noče, cla bi kdorkoli dobil vpogled v njegove knjige in papirje, naj kratko in malo vzkrati vpogled. Zgoditi se mu more k večjemu, da mu bodo naložili par kron več osebne dohodnine. Biti pa mora seveda zelo previden, ker bo poslej davčna oblast budno pazilo nanj.
Sienkievičev dar stradaj očim v Ga« iiciji. Slavili poljski pisatelj Henrik Si-enkievič, ki živi v Varšavi, je podaril 25.000 kron stradajočim slojem v Galiciji.	,
Zgodovinski dan v ruski Poljski. Dne 28. p. m. jc minulo 50 let, kar je car Aleksander II. na ruskem Poljskem tlako odpravil. Pri tej priliki je poslal car Nikolaj ministru za notranje reči lastnoročno napisano pismo, v katerem se spominja lega zgodovinskega dne svojega deda in njegovih svetovalcev in pravi, kako lep sad jc prinesel preklic tlake kmetiškemu prebivalstvu. Nadalje izreka car srčno hvalo vsem še živečim osebam,„ki so v ohi zgodovinski dobi reform njegovega deda pomagale po svojih močeh, da se je odpravila tlaka.
Prepovedana zbirka za spomenik Tolstega. Rusko ministrstvo za notranje reči je prepovedalo nabiranje prispevkov, katerih vsota je bila namenjena, da se postavi spomenik Tolstemu.
Nemški častniki v Albanijo. Kakor poroča berol. list »National Zeitung«, je dal cesar Viljem na prošnjo kneza Viljema alb. več nemškim oficirjem dovoljenje, da smejo vstopiti v baš tvo-rečo se albansko armado kot učitelji.
Pegoud—Dalmistro. V tej zadevi je sodni izvedenec podal svoje mnenje tako, da bi bile prenaredbe, ki jih je Pegoud izvršil na Dalmistrovem letalu, pri vzletu brezpogojno povzročile katastrofo.
Neprijeten obisk med obedom. Neki Anglež, ki se je te dni vrnil s Cey-lona v London, pripoveduje v nekem listu naslednji dogodek, ki ga je doživel v Trincomalle. Bil je povabljen na kosilo; pojedina je bilo blizo na kraju in gostje so se živahno razgovarjali. Tedaj je opazil, da je hišna gospodinja, mlada ljubezniva dama, ostrmela in prcbledcia v neznani grozi; vendar jo čisto mirno poklicala služabnika in mu z navadnim glasom rekla, naj prinese skledo mleka in ga postavi k njenim nogam. Kljub popolni mirnosti in hladnokrvnosti gospodinje so gostje uganili, da se v obednici nahaja kobra — strupena kača, katere pik tre notno usmrti človeka. Nihče se ni upal ganiti, ker bi vsaka kretnja lahko prinesla smrt; nihče namreč ni vedel, kje se kača (nahaja in vsi smo z grozo motrili prostor, kamor so dosegle naše oči. Služabnik jc prinesel mleko in postavil posodo h gospejnim nogam; vse je bilo skrajno napeto v strahupolnem pričakovanju. Tedaj sc pokaže kača ob členku hišne gospodinje, odvije se in zdrči na posodo z mlekom. Služabništvo in gostje planejo nadnjo ter jo ubijejo. Tedaj je pa tudi hišBa gospodinja bila na koncu s svojimi silami — padla je v nezavest. Vsekakor je pokazala toliko hladnokrvnosti in močne volje, da bi delala čast vsakemu v nevarnostih preizkušenemu moškemu.
Zarubljen petletni deček. V Velikem Varaždinu se je delavec Slrauss pritožil pri policiji, ker mu je odpovedala gospodinja stanovanje, ker ni plačal stanarine. Ko se je izselil, je pa gospodinja Marija Varga izvabila k sebi njegovega 5letnega sinčka in izjavila, da otroka očetu ne da nazaj, dokler ne poravna stanarine. Gospodinja jc priznala policiji, da je sinčka res zarubila. Seveda je morala Vargova sina zopet očetu vrniti.
Lev in poljedelstvo. Farmerji z ne« voljo opazujejo, kako lovci iztrebljujejo leve. Pravijo, da so levi jako koristni za njihova polja, ker moré in žr6 cebre in antilope, ki so največji škodljivci njihovih dragocenih nasadov. Komaj je polje obdelano, že se pripode cebre in antilope ter vse popasejo in poteptajo. Ko bi se levi vsaj nekaj let ne lovili, bi imelo poljedelstvo neprecenljivo korist od te£a«
O smrtni url. Angleški zdravnik Hopkim je v letih 1898. do 1903. Študiral, kateri dnevni čas najbolj vpliva na smrt človekovo. Zaznamenoval si jc smrti 2800 oseb različne starosti in obojega spola. Dognal jc, da je bilo največ smrti med 4. in 6. uro zjutraj, več kakor polovico zaznamenovanih, najmanj pa, komaj 6 odstotkov, mecl 9. in 11. uro dopoldne. .— Francoski zdravnik Charles Fèré si je pa zaznamenoval v pariških bolnišnicah vse smrtne slučaje v letih 1901. do 1911., ki jih je bilo nad 8000. Ta je pa iz svojih slučajev dognal, da ni odvisno človeško umiranje od nobenega dnevnega časa. Tudi nekaj avstrijskih in nemških zdravnikov se je pečalo s tem raziskovanjem in prišlo do istega rezultata kakor Francoz Feré. Na vsak način pa ima nastajajoča noč kolikortoliko vpliva na Človeško razpoloženje, zato je mogoče, da Ilopkinsovo preračunani e ni popolnoma brez podlage.
Požrtvovalnost Čehov - katolikov V Ameriki. Koncem prosinca je bil posvečen v Valparajzu (Nebraska) nov češki božji hram na čast Materi božji. Poslopje je zgrajeno v romanskem slogu, znotraj 20 metrov dolgo, 10 pa široko. Okna so slikana. Cerkev ima spodnjo kurjavo in je znotraj z vsem potrebnim opremljena. Župnišče je tik cerkve. Stavbišče je stalo 9000 K. Cerkev stane doslej 40.000 kron. A vso to vsoto je darovalo 13 katoliških faranov: deset Čehov, dva konvertista druge narodnosti, ki imata za ženi Čehinji in pa en Irec. Pač krasen zgled pobožnosti in požrtvovalnosti.
Albanski kurz za avstrijske častnike. Kakor poročajo listi, je ustanovilo vojno ministrstvo na Dunaju četrtletni učni kurz albanskih narečij za avstrijske častnike. V rečenem kurzu se bo predavalo tudi o zemljepisnem in na-rodnopisnem albanskem vprašanju. V kurz so poslali 20 oficirjev iz raznih ar-madnih zborov, ki so se prostovoljno priglasili. Jezikoslovno predavanje bo imel profesor Pekmezi na dunajski orientalni akademiji.
— Variété - razstava v Berolinu. V času od 9. do 24. maja leta 1914 se bo vršila v Berolinu prva variété - razstava. Vse podrobnosti so razvidne iz prospekta, ki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Proti preganjanju katoličanov na Ruskem priobčuje celo vrsto člankov pariški list »Croix«. List piše med drugim, da je prokurator sv. sinoda nedavno na carja poslal poročilo, v katerem slika veliko »katoliško nevarnost«, ki preti Rusiji; ne-le na Poljskem, marveč tudi v ostalih ruskih pokrajinah se katolicizem nevarno širi in je nujno treba tozadevnih odredb. Kakšne vrste naj bi bile te odredbe, si jc pač lahko misliti — nič drugega kakor nova nasilja.
jRli ste že odposlal položnico „Slovenski Straži"?
Cerkveni vestnik.
lOOletnica upostavljenja jezuitskega reda. Na pritisk španskega, portugalskega, francoskega in neapeljskega dvora je papež Klemen XIV. leta 1773. dne 21. julija izdal breve »Dominus ac Redempitor noster«, s katerim je razpustil jezuitski red. Ker se jc pa smatralo, da se mora ta breve v vsakem posameznem kolegiju formalno proglasiti, ako naj velja tudi zanj, je nekaj jezuitskih kolegijev še dolgo po tem obstajalo; tako so sc n. pr. šlezki kolegiji pod zaščito Friderika Velikega vzdržali do leta 1776., ko so jezuiti slekli svojo redovniško haljo in nadaljevali svoje delo kot »duhovniki kraljevega šolskega zavoda«. V Rusiji Katarina II. sploh ni clala tega breveja promulgirati in tamkajšnji jezuiti so smatrali svoj red kot neodpravljen. Z bulo »Sollicitudo omninum ecclesiarum« z dne 7. avgusta leta 1814. jc papež Pij VII. zopet upostavil jezuiski red za celo cerkcv. Dne 13. julija leta 1886. je pa Leon XIII. jezuitom slovesno potrdil vse prejšnje od papežev jim podeljene privilegije in pravice. O priliki letošnje stoletnice upostavc jezuitskega reda bo papež Pij X. jezuitskemu generalu poslal poseben breve v znak priznanja za delovanje tega reda, obenem bo pa najbrže kak jezuit imenovan za kardinala (ta-čas je med kardinali samo en jezuit, in sicer slavni učenjak Billot). Za časa Leona XIII. sta bila istočasno dva jezuita kardinala: Mazzela in Steinhuber. Jezuiti pa nameravajo ob letošnjem jubileju dovršiti najznamenitejši del zgodovine svojega reda, ki jo že mnogo let pišejo in sestavljajo; delo bo jako obsežno in previcleno z znamenitimi dokumenti,
Zadnje vesli.
PRED PARLAMENTARNIM POLO-MOM.
Dunaj. Parlament bo skoro gotovo v četrtek odgoden in čc sc poločaj medtem nič ne zboljša, po delogacijskem zasedanju razpuščen. Glede Svihc se jc določilo, da ga bo zbornični predsednik Sylvester v četrtek pozval, da svoje mesto zasede, če ne, se mandat razveljavi. Sviha je medtem na poti v Ameriko ali v Lgipt.
CONRAD PRI CESARJU
Dunaj, šef generalnega štaba general Conrad pl. I-Iotzendorf je bil od cesarja sprejet v avdienci.
DEMONSTRACIJE NA VIŠJI ŽIVINO-ZDRAVNIŠKI ŠOLI.
Dunaj. Na tukajšnji višji živino-zdravniški šoli, ki jo upravlja vojno ministrstvo, so bili danes burni prizori. Slušatelji so protestirali proti takozva-nim predavanjem o podkovanju, katerih se udeležujejo bivši podkovni kovači, ki sc potem pridele vojaškim živi-nozdravnikom. Dijaštvo jc zahtevalo, da ti podkoVni kovači ne smejo na visoko šolo in da se morajo zanje vršiti drugod posebni tečaji.. Dijaštvo je en tak tečaj na višji živinozdravniški šoli razbilo, nakar je rektor šolo in poslopje zaprl. Danes je dijaštvo vlomilo skozi vrata v poslopje. Tri stotnlje vojakov so z nasajenimi bajoneti izgnale dijaštvo iz poslopja, Pred poslopjem je bilo vse polno redarjev. Aretiranih je bilo 20 dijakov. Policija je končno raz-gnala dijaštvo.
ŽREBANJE RAZREDNE LOTERIJE.
Dunaj. Pri današnjem žrebanju razredne loterije je zadela 10.000 kron št. 74.487; 2000 K so zadele številke: 19.231, 25.249, 26.891, 44.641, 47.329, 57.712, 69.771, 75.302, 75.417, 77.380, 90.960, 95.115; 1000 K so zadele številke: 3262, 4230, 7035, 9289, 13.892, 13.982, 17.094, 19.625, 21.112, 24.027, 24.129, 31.422, 40.103, 41.514, 44.135, 44.417, 53.675, 55.426, 65.441, 72.225, 72.226, 76.556, 85.854, 86.177, 94.289, 94.297. 94.332, 96.535.
DVOJNA MERA.
Zagreb. Tukajšnji listi trdijo, da so Lahi v Trstu za prihod laške vojne ladje pripravljali take demonstracije, da bi morala oblast vmes poseči in aranžerje obtožiti veleizdaje, česar pa seveda ne bo-storila.
ATENTAT V DEBRECZINU.
Bukarešt. Tukajšnja policija je izsledila žensko, ki je debreezinskemu škofu Miklossyju pisala pretilno pismo. Piše se Margareta Salamon in jc Macl-jarka. Imela jc znanje z atentatorjem Catarcujcm in trdil, da je pisala pismo le iz uslužnosti do njega.
BRATJE SKUPAJ.
Trst. »Piccolo« pozdravlja zavezništvo Nemcev, ki so v »Triester Wochen~ post« obljubili, da bodo šli odslej z Lahi skupaj proti Slovanom. ^Piccolo« pristavlja, da se ima to tako razumeti, da bodo Nemci varovali laški značaj Primorja,
KAKO JE Z VOLITVAMI NA BOLGARSKEM?
Dunaj. Iz Sofije se poroča, da si jc vlada clozdaj v mestih samo dva mandata več (kot zadnjič?) priborila. Z dežele še ni poročil o izidu. Kralj Ferdinand je baje izjavil, da odstopi, čc vlada ne dobi večine. V novi Bulgariji niso bili vsi glasovi za vlado, osobito no v grških mestih.
VOLITVE V BULGARIJI.
Dunaj. Dozdaj iz Bulgarije o izidu volitev šc ni natančnejšega poročila.
SENZACIJA ALI RESNICA.
Zagreb. »Male Novinc« 9. t, m. pri-občujejo sledečo brzojavko iz Sofije: V tukajšnjem avstroogrskem poslaništvu sc z vso naglico sestavlja zapisnik avstroogrskih državljanov, ki bivajo v Bulgariji in so za vojsko sposobni. Vsled tega menijo v Sofiji, da dela Avstro-Ogrska mobilizacijske priprave.
OBOROŽEVANJE RUSIJE.
Pariz. »Temps« poroča, da se na carjevo željo poviša kontingent ruske vojske vsako leto tako, da bo znašal po treh letih 480.000 več kot doslej.
RUSKA HUJSKANJA.
Peterburg. Prihodnjo soboto bo grof Bobrinski na velikem shodu govoril o procesu v Marmaros Szigetu in v Lvovu. Nadalje bodo govorili poslanec Maklakov, Nikaranov in duhovnik Pi-krovski, slednji o »verski vnetosti pravoslavnih bratov onstran Karpatov«. Na shod bodo došli poslanci vseh strank.
RUSIJA INTERVENIRA ZA ČRNO GORO.
Cetinje. Črnogorska vlada se je v svrho hitre in mirne rešitve krvavega spopada na Sjenokosu obrnila do ruske vlade, da bi v tej zadevi pri grofu
Berchtoldu intervenirala. Ruski poslanik Šebeko utegne storiti ta korak prihodnji teden.
ALBANSKE BRZOJAVKE.
Zader. Vlada je odredila, da jc albanski jezik dopusten za brzojavke. To je pri Albancih, živečih v Dalmaciji, vzbudilo veliko zadoščenje.
ZA SAMOUPRAVO IRCEV.
London. Včeraj sc jo vršila soja zbornice gledo uvedbe posebnega parlamenta in uprave za Irsko. V poslani-ških ložah so se deli poslaniki Avstrije, Italije in Japonske. Galerije so bile polne. Asquith je v imenu vlade predlagal kompromis, da bi ulsterska provinca (ki je po večini protestantovska) bila od postave za Irsko izvzeta za dobo 6 let, nakar bi se lahko podala pod oblast irske samouprave, če hoče, Če no, pa bi se izvzela s posebno postavo. Zbornica se je nato odgodila.
POGREB NA ORTLERJU PONESREČENIH VOJAKOV.
9. t. m. se je v Trafoiju vršil pogreb 11 vojakov, ki jih je na Ortlerju, ko so izvrševali vaje s skiji, zasula lavina. Navzoča sta bila tudi domobranski minister general Georgi in deželni predsednik Tog-genburg. Ljudstva je bilo sila veliko. Ves prizor je bil slovesen in je vsem segel do srca.
VELIK POŽAR.
V St. Louisu v Zedinjenih državah je zgorel dom missourskega atletskega kluba. Veliko oseb se pogreša — pravijo da 100 — 7 oseb so našli mrtvih, 20 ranjenih, kakih 20 sc je pa rešilo. Škoda znaša en milijon dolarjev.
Dober tek
je in ostane glavna reč. Kdor pa nima veselja do jedi, naj se posluži Scottove emulzije ribjega olja, ki se je že več desetletij kot tek vzbujajoče krepilno sredstvo vedno kar najboljše obnesla. Nasprotno z navadnim ribjim oljem je Scottova emulzij^ okusna in lahko prebavljiva, da ni nikaka težava zavživati to preizkušeno krepilno sredstvo. Scottova emulzija ribjega olja začne telo krepiti in povzroči naravno potrebo prelnanitve na tak način, da navadno hrano zopet z dobrim tekom jemo ter dobimo nov pogum in veselje do življenja.	12
Odraslim in otrokom služi, Ic iz najčistejših in najbolj učinkujočih sestavin prirejena Scottova emulzija ribjega olja vsak čas, poletu kakor pozimi, kot krepilno sredstvo najizborneje.
Ceuaorigmalni steklenici 2 K 50 v. Dobi so v vseh lekarnah. — Kdor pošljo in v v znamkah na Scott, & Bowne. G. m. b. H., Dunaj VII ¡11 so sklicuje na ta časopis, se mu požljo za posk. 1 stoki, potom lekarne.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 9. marca 1914.
Pšenica za april 1914.....12 53
Pšenica za maj 1914.....12-4(j
Rž april 1914........9-41
Rž za oktober........8 69
Oves april 1914.......7-66
Oves za oktober.......770
Koruza za maj 1914.....(j-78
Koruza za julij 1914.....&89
Pristopajte k „Jugoslovanski Strokovni Zvezi"!
! Odkar zajtrkuiem m iuiinam 1
slatini čaj
nc maram za noben drug zajtrk in so čutim zdravega, močnega in prihranim polovico denarja v gospodinjstvu tudi na mleku in sladkorju. Za dojenčke ni boljšega redilnega sredstva. Tako pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih Trnkoczy-jevega sladnega čaja, znamko S L A D 1 N pri izdelovatelju, lekarnarju Trnkriczy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s sladnim čajem svojih 8 zdravih otrok. Po poŠti najmanj 5 zavitkov K 4-—, poštni zavitek 5 kg po 13 zavitkov I< 10— franko. Zavitek '/, kg po (jO vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju: v lekarnah Trnkoczy, Schbnbiunner-stralle 109, Radcckyplatz i, Joselstadter-strafle 25. V Gradcu: Sackstrafle i. V Trstu, drogorija I. Comanli S. Giov. di Quardlella 703; v Gorici Mazzoli K. trgovec; v Celju Hočevar, trgovec; v Celovcu Hauser, lekarnar; v Mariboru Konig, lekarnar. 109
Pater F. E. Leilnor,
provincijal in zdravnik-vodi-telj v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu, jo uporabljal tinkturo za želodec, lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani, Dunajska cesta, z dobrim uspehom pri prehlajenju želodca in črevesja, kakor tudi pri obolenju jeter. — Steklenica _0 vinarjev.
Naročila sprejema lekarna
G. PiccoH
Ljubljana.
Gospodinjil
z najboljšimi priporočili, ki zna dobro in šted-ljivo kuhati in Opravljati vsa domača in kmetijska dela, išče službe v kakem župuišču. -Pisma pod »Ivana 10« poštno ležeče Frauental zu Lassnitz a. d. \Vieserbahn, Stajarsko. 802
f f I
v v;.*''¡j
Prostovoljna lavna dražba premičnin.
V četrtek dne 12. marca t. I. ob 9. uri dopoldne prodajalo se bode v šte-panji vasi pri Ljubljani st. 68 razno štacnnsko blago, štacunska in gostilniška oprava, sodi, različni les, pohištvo itd. - Kupnino je plačati takoj. - Kunliene stvari se morajo takoj odstraniti.	mipijene
Ljubljana, dne 9. marca 1914.
Dr. M. Pire, nûmMk ¥ Ljubljani.
Hr."?3-.i TTIrswpss
Domače podjetje!
P. n.
Podpisana tvrdka dovoljuje si vljudno naznaniti, da s 15. marcem 1914 otvori
VIKTORIH tovarno za žitno kavo = v Ljubljani =====
v kateri se izdeluje neprekosljiva sladna in žitna kava pod znamko »Viktoria«.
Priporoča se p. n. trgovccm za cenjene naročbe in naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
Albert Pečevnik & Co
811	pisarna Kongresni trg 14.
Po svetu.
Nesreča na Ortlerju. Rešilni oddelki so z nadčloveškim naporom izkopali v lastni smrtni nevarnosti izpod snega še zadnje štiri mrliče, ki so jih prenesli v Trafoi. 14 mož pokopljejo danes v Trafoiju z vsemi vojaškimi častmi. K pogrebu se je odpeljal minister deželne brambe baron Georgi, zborni poveljnik, general kavale-rije Danki in tirolski namestnik grof Tog-genburg. V soboto je izšlo obširno uradno poročilo o nesreči, ki se krije z dosedanjimi našimi tozadevnimi poročili. Novo je le, kako se je rešil poročnik Gaidos. Tozadevni odstavek slove: Ob 4. popoldne, ko so prišli prvi možje patrulje do 100 m blizu Tabaretta stene, se je pričela snežna plast premikati. Poročnik Gaidos se je obrnil na desno, kar ga je rešilo. V temi je čul le strašno gromenje in šumenje. Držal se jc na plazu nekaj časa, a ko je pridrčal drugi plaz, ga je pokopal in drčal je ž njim v nižino. Ostal je hladnokrven in se je iz snega izkopal, ko je odrezal skije. Snežno polje je bilo prazno. Šele čez nekaj časa zagleda nekoliko višje sirelca Scaleppa, ki se je tudi iz snega izkopal. Takoj sta pričela reševati tovariše. Poročnik Gaidos je čul blizu ječanje, kopal je sneg s prsti, otipal glavo strelca Unter-bergerja, ki je še živel, in ga pokril z bluzo, da ni zmrznil. Našel- je nato konec skija poveljnika nadporočnika Loschnerja, ki ga je pričel takoj kopati izpod snega. Medtem je strelec Scalep še enega strelca izpod snega izkopal, oba skupaj pa še nekega trejega. Vsi so nato hiteli poročniku Gaidosu na pomoč in so izkopali iz snega Unterbergerja in nadporočnika Loschnerja, ki je pa bil že mrtev. Rešenci so preiskali natančno 600 korakov dolg in 60 do 80 korakov širok plaz, a našli so le še mrtvega strelca Susanka. Ob 8. je bilo že popolnoma temno, vsled česar so prenehali iskati in so se podali v kočo Edelweiss, kjer so prenočili.
Draginja na Angleškem. Ne samo pri nas v Avstriji, kjer imamo raznovrstno varstveno carino, vlada draginja, marveč tudi na Angleškem, kjer je, upeljana prosta trgovina. Nedavno se je iz 88 industrijskih središč sešla en-keta, ki je ugotovila nasiednja dejstva: Stanovanje, obstoječe iz dveh majhnih prostorov, stane v mestih s povprečno 250.000 prebivalci krog 450 K, v mestih s 100.000 prebivalci pa krog 350 kron. Stanovanje s 4 prostori stane v mestih •¿ nacl 250.000 prebivalci 580 kron in v stih s 100.000 prebivalci 500 kron. Treba pa vedeti, da so to stanovanja zadnje vrste, nahajajoča se večinoma v zloglasnih najemniških kosarnah, katerih lastniki ne gledajo na drugo, nego na to, da prostor oderuško izrabijo in iz-bijejo iz njega čim višje dohodke; o zdravstvenih odredbah ali kaki udobnosti ni niti sledi. V večini mest se giblje stanovanjsko podraženje, ki se jc izvršilo v letih od 1905 do 1912 med 3 do 18 odstot. Edino le v Londonu so v tem času cene stanovanjem padle, in sicer v notranjem mestu za 6 odstot., v sred. njem pasu za 4 odstot. in v zunanjem pasu za 2 odstot. — to pa zato, ker so se ondi silno razvila prometna sredstva. Pa ne samo stanovanja, marveč tudi živila so se na Angleškem v zadnjih desetih letih zelo podražila: mleko za 9-4, surovo maslo za 9-9, goveje meso za 9-6, koštrunovo za 61 in prešičevo za 12-6 odstotkov. Kruh se je podražil za 15, moka za 151, jajca za 13-6 in sir za 18*8 odstotkov. Slanina stane danes tretjino več, premog četrtino in krompir dvakrat več nego pred desetimi leti. Draginja je tem občutnejša, ker so v istem času delavske plače poskočile j komaj za 5-5 oclstot., medtem ko znaša 1
podraženje stanovanj in živil povprečno 11-7 odstot.
Predor skozi Kavkaz, Ruska vlada je nedavno sklicala komisijo železniških strokovnjakov, inženirjev in generalov, da podajo svoje mnenje o načrtu za zgradbo strategičnega predora skozi kavkaško gorovje v dolžini 24'5 km. Ta predor potrebuje Rusija z ozirom na svoje gospodstvo v severni Perziji. Po tem predoru bi se dosedanja železniška zveza med Vladi-kavkazom in Tiflisom, ki je dolga 1500 km, skrajšala za približno sedem osmink, prevoz in koncentriranje čet bi bila torej neprimerno olajšana in pospešena. Ruska vlada je zato sklenila z zgradbo tunela pričeti obenem z deli za spopolnitev železniškega omrežja vladikavkaške železnice. Omenjena komisija je pod predsedstvom generala Petrov a podala naslednje mnenje; Geologična kakovost gorovja ne povzroča nobenih resnih pomislekov in nc stavi nobenih nepremagljivih ovir za zgradbo predora, ki bi moral bili dolg 23 vrst ali 24'54 km. Oteževalnih ovir, kakor so se pokazale v Švici ob zgradbi simplon-skega predora, tu ni pričakovati in tudi niso megoče. Notranja temperatura v predoru se s pomočjo novodobnih tehničnih sredstev lahko zniža na 25 stopinj. Dotoki in večji navali vode ter poplave so v višini 1300 do 1400 metrov nad morsko gladino, kakor jc napravljen načrt, nemogoči. Z geologičnega stališča ni nobenega razloga za to, da bi se dno predora postavilo višje ali nižje, nego določa načrt, ker je ravno položaj, kakor je postavljen v načrtu, najugodnejši. Vsako znižanje ali zvišanje bi imelo lahko neugodne posledice pri obratu. Predor bi se mogel izvrtati najkasneje v desetih, ali po mnenju nekaterih v sedmih letih. O tem, na katerem mestu naj bi se predor začel kopati, se komisija ni mogla zediniti.
Ruski vojaki roparji. V mestu Robne so ponoči vlomili trije roparji v stanovanje trgovca Gottlieba, usmrtili so trgovca, njegovo ženo in dva otroka, stanovanje pa oropali. Roparjem je ušel 12ietni Gottlie-bov sin, ki ¡e klical na cesti za pomoč. Roparji so ušli. Rekvirirani policijski psi so pa sledili roparjem naravnost v vojašnico, kjer so oblajali dva vojaka, ki so ju nato zaprli.
De Waal, Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. Zgodovinska povest K 1.50, vez. K 2.10. — Najkrasnejše povesti, kar jih šteje svetovno slovstvo, so zajete iz prvih časov krščanstva, ki je takorekoč vitežka doba vsega človeštva. V navedeni povesti se zrcali konec boja med ginečim paganstvom in procvitajočim krščanstvom, ki si je z zmago Konstantina Velikega nad Ma-kscncijem osvojilo cesarski Rim, odkoder jc potem zavladalo po celem svetu. Vzvišena zgodovinska snov, ki tvori o-groclje te povesti in zanimivi zaplet-ljaji dejanj jamčijo, da ohrani knjiga trajno vrednost in izredno privlačno silo. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Krmar Milanovič. Povest 1 K 40 h, vez. 2 K 20 h. — Kdor hoče spoznati morje in njegove strahote, naj bere to povest, ki pretresljivo slika blodnje ubogega mornarja, ki se je edini otel iz potapljajoče ladje.
Poročilo o slovensko hrvaškem ka-toliškem shodu v Ljubljani. Cena 4 K 60 vin., eleg. vez. 6 K.
Ta knjiga je najbolj živa priča moči in sile ter obsežnosti zadnjega katoliškega shoda. Krasi jo veliko število slik, predvsem pa 20 umetniških tabel, ki predočujejo najslovesnejše in naj-slikovitejše prizore katoliškega shoda. Knjiga prenaša vse referate in v njej jc
zbrano celo ogromno delo, katero je dovršil letošnji shod. Organizatorji te knjige ne bodo mogli pogrešati. Sme se reči, da je knjiga po vsebini in tehnični izvršitvi na višku tiskarske umetnosti. Dobi se v »Katoliški bukvarni« v Ljubljani.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUB-LJANI.
za 6 konjskih sil po nizki ceni. Več pove: Anton Pogorelec, Struge, p. Videm-Do-brepolje.	730
Išče se izprašan
k parni žagi. _ Kje, pove uprava „Slovenca" pod št. 770.	770
Najcenejši nakup VI «C	«VI
TRGOVINA
papirnate oziroma mešane stroke, na dobrem mestu v Ljubljani, pripravna tudi za damo, se vsled družinskih razmer, pod ugddnimi plačilnimi pogoji takoj proda. Ponudbe na Anončno ekspedicijo Hočevar v Ljubljani.	764
mm
pri Ivrdki J.Pogačnik, Ljubljana, Marije Terezije c, 13-18, Zaloga pohištva in tapetniškega blaga,	767
i SANATORIUM • EMONA,
1 ZA-NOTRANÜE-IN-KIRURGICNE -BOLEZNI. / ■ PORODNIŠNICA,	1
/ LJUBLJANA • komenskega-ulica- 41 SEF-ZDRAVNKlPfgTORKJ-DR FR. DERGANC
£ep hiša
z hlevom, malim gospodarskim poslopjem in vrtom, stoječa ob državni cesti blizu Ljubljane se proda. Potrebni kapital 5000 K. Naslov pri upravi tega lista pod štev. 715.
500 kroni
Vam plačam, ako Vam moj uničevalec „RIA-MAZ1LO" ne odpravi Vaših kurjih očes bradavic In trde kože v treh dneh brez bolečin. Cena lončku z jamstvenim pismom KI—, 3lončki K 2-50. Na stotine pohvalnih in priznalnih pisem.	3642
Kement/, Kostimu (Knsso) I.
Poštni predal 12/160, Ogrsko.
Za svojo trgovino z mešanim blagom sprejmem takoj
Ivan Jelačin, Ljubljana. — Ponudijo naj se telesno krepki dečki in s primerna šolsko na-obrazbo.	761
!K®tt iiIl®¥<§5Eiis3ki
se sprejme pri neki veletrgovini proti stalni plači izurjen detajlist v kolonijalnem blagu, ki je že tozadevno z vspehom posloval ter je zgovoren in se dobro razume na branžo. — Ponudbe pod »Lebens-Stellung« 722 na upravo lista.	752
isas-si
Št. 4421.
741
zpis ustanov za invalide.
Pri mestni občini ljubljanski je oddati šest mest kranjskega invalidskega zaklada vsako po 63 K na leto.	1U
• P/oa,oic,° <?°,-teh ustanovnih mest imajo Kranjci, ki so v času od 1 januarja 1848. 1. dalje postali v vojaški službi za zaslužek nesposobni in sicer možje od narednika ali stražmeštra navzdol, naj so služili pri katerem koli orožju avstrijske vojske.	' m
Prošnji je priložiti: 1. rojstni list,
1(HO _ ?: Potrdilo, da je nezmožnost za zaslužek nastala v času od 1. januarja 1848 dalje vsled vojaške službe,	januarja
f spričevalo dobrega vedenja tako med časom vojaške službe, kakor tudi v invalidskem stanu,	' attß,ur
4. dokaz lastne nepremožnosti, kakor tudi nepremožnosti onih oseb ki so do podpiranja prosilca morebiti pravno dolžne.
Tudi je v prošnji izrečno navesti, ali vživa prosilec že kako drugo invalidsko ustanovo, oziroma patentalno državno invalidščino in v kateri višini
ne bo ozrr^o°Sn'e' " b°d° natanko od9°var^'e vsem tem pogojem, se sploh
Prošnje je vlagati do vštetega
10. aprila 1914
glavarstvu6111 magistratu ljubljanskem= miroma pri pristojnem c. kr. okrajnem
magistrat ljubljanski,
dne 2. marca 1914.
Sirol:
IVRoche
Se dobi v 0 vseh lekarnah
à HM.-
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po influenci.
Kdo naj jemlje Sirolin ?
1. Vsak, ki trpi na trajnem kašlju.
lažje je obvaroval se boiezni.nego ¡ozdraviti. .2. Osebe s kroničnim kafarorn bronkijev, ki s Sirolinom ozdrave.
3.	Vadušljivi .katerim Sirolin anafno olehca naduho.
4.	Skrofuzni of roci, pri katerih učinkuje Sirolin z ugodnim vspehom na splošni počufek.
.„.«"t»«"*«! " -foosei
j."»...,»«».. U.c. i H	ta.»
r.»ezaoM s
il
BALKAN
trgovska, špedicijskain komisijska delniška družba podružnica LJUBLJANA
Dunajska cesta 33 (Centrala- TRST) Telefon št. 100
Zmerne cene.
Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redno, užitnini podvrženo blago. Najmoder-neje opremljeno podjetje za SELITVE in PREVAŽANJE POHIŠTVA v mestu in .na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozovi. Shramba pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotanje itd. itd
Naročiia sprejema tudi biagovni oddelek jadranske banke.
Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov „DALMATIE", delniške paro-brodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona paro-brodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst. — Avstrijskega Llogda, Cunard-Line za I. in II. razred.
Točna postrežba.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk; »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslance.