I#eto LXIX Štev. 11	V Ljubljani, v sredo, IS. januarja 1941	PoUnino piaiana v gotovini Cena 2 din
Inozemstvo 120 din. Uredništvo!
Od 1. nov. d«l|«	MB^MV «	Ceh. raJ.: Ljubljana
mesečno jflHT*	^^ ^	SL la6B0 10
80 din. za	fiStif W 4M jjfl^ BR J B^L B BRKI jRf	^ ,0-340
g$t=	KSMZjVJl.	žššs.
Podruž.: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice,
Kopitarjeva ul.6/in.	Kranj, Novo mesto,
TeL 40-01 do 40-05	Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku.	Trbovlje.
Po odločitvi Amerike
Nov moment v razvoju svetovne vojske je, da so zadnji mostovi med Ameriko in Nemčijo, če ne formalno, pa dejansko podrti. Višja sila je, kakor že večkrat v tragediji človeštva, zmedla duhove tako da se ne morejo več razumeti. Govor predsednika Roosevelta ne pozna nobene sprave, tako da bi morali imeti cianes že vojsko, če ne bi bila Amerika od nese celine ločena po prostoru, ki onemogoča letalske napade v veliki meri in z učinkom. Na besedo Amerike nemški zunanji urad sum ni otlgovoril, toda nemški tisk govori tako, da ga ni mogoče napačno razumeti.
Kakšno je to nasprotje, o tem pač ni treba veliko razmišljati. Nemčija si bodoči svet predstavlja tako, da ima v Evropi zapadno od Sovjetske unije pa v Afriki največji politični in gospodarski interes Nemčija, dočim jo Združene države Severne Amerike ne brigajo — to je prostor, ki se v političnem pogledu Evrope ne tiče in ki naj se vlada sam, kakor ve in zna. Američani pa so po veliki večini mnenja, da sta Evropa in Afrika samo stopnja v ogromnem prizadevanju za ustvaritev »novega redac, po katerem bi tudi Američani izgubili svoj položaj na zapadni polobli. To prepričanje je prodrlo tako globoko v veliko večino ameriškega naroda, da ga ne more ničesar pregovoriti, kaj še politična propaganda, kateri nihče ne veruje. To mišljenje je vzrok, da so v AVashingtonu prišli do sklepa, da je mogoče odvrniti nevarnost, da bi Združene države ne pomenile več tega, kar so do danes pomenile, samo na ta način, če že zdaj žrtvujejo vse, kar morejo, da podpro Anglijo kot nekak evropski branik Združenih držav Severne Amerike. Zakaj pozneje — tako pravijo — bi morali voditi boj za življenje in smrt nasproti svetu, katerega Američani ne razumejo in ga smatrajo za popolnoma nasprotnega svojemu bitju. Tako se ideološki činitelji družijo z gospodarskimi interesi, da more Roosevelt braniti politično in gospodarsko moč Amerike ter gospodarski sistem, na katerem slonijo anglosaške države in njim prijateljsko državna območja v Evropi in sploh po vsem svetu, pori geslom nujne obrambe demokratične ideje in individualnih svoboščin, kakor jih razume demokracija Jurija Washingtona in Franklina ter velike francoske revolucije.
Zato se ni čuditi, če zdaj Američani, iz-vzemši nekaj opozicije, čutijo v sebi zgodovinsko poslanstvo, da s posegom v vojsko med Anglijo in Nemčijo pomagajo v borbi, v kateri si stoji nasproti dvoje popolnoma različnih gledanj na svet, in seveda tudi ogromni gospodarski interesi, ki jih ograža vsaka revolucija. Tako stališče seveda nima več nobene podobnosti s politično nevtraliteto in v Ameriki so začeli vsi stroji teči z največjo brzino, da bi Velika Britanija v vojnem materialu Nemčijo vsaj dosegla, ako je celo ne bo čez toliko in toliko časa prekosila. Razume se, da je to tak položaj, ki sili nasprotnika, da izsili vojno odločitev, še preden bi se uresničilo to, kar je pomen in namen Rooseveltove politike v prid Velike Britanije in njenega vojnega potenciala. Z drugimi besedami je to položaj, ki zelo sliči prenapolnjeni posodi z vodo, kjer je potrebna ena sama kaplja, da se izlije. Že v minuli svetovni vojni je bila potopitev »Lusitanie«, kar je stalo življenje tudi nekaj Američanov, prvi sunek, ki je psihološko pripravil Američane, da so pozneje napovedali Nemčiji vojno, dočim bi danes potopitev ameriških trgovskih ladij, ki bi vozile vojni material v Anglijo, ali pa celo kakšnih ameriških vojnih ladij, ki bi spremljale transporte na angleških ali katerih že koli ladjah, gotovo takoj izzvala vojno stanje med \Vashingtonom in Berlinom.
Stališče, ki so ga Združene države Severne Amerike zavzele, pa bo moglo imeti velik vpliv tudi na stališče, ki ga bo v teku vojne, ki še zdavnaj ni dosegla svojega viška, končno zavzela Sovjetska unija. Ta je slejkoprej velika uganka, tudi če pomislimo na stvari, o katerih pravijo, da bi se mogle zgoditi na jugovzhodnem prostoru Evrope. Nič ni gotovo, kar se ugiba o zunanji politiki rdečega Kremlja, Najprej so rekli, da so se oduošaji med Nemčijo in Sovjeti po 4. delitvi Poljske septembra leta 1939 ohladili. Mnogo jih je bilo, ki so temu z vsem prepričanjem verjeli. Gospodarska pogodba pa, ki sta jo te tini sklenila Berlin in Moskva in ki je nekak pendunt k sklepu o vojni pomoči Angliji, katero obravnava sedaj ameriški kongres, očividno dokazuje, da temu ni tako. Kaj torej spričo tega mislijo v Moskvi? Eni domnevajo, da bi Sovjetska unija bila pripravljena se zopet pogoditi o kakšni delitvi na jugu ali pa mogoče v turškem prostoru samem v prednji Aziji, da bi mogla Nemčija izvojevati svojo borbo z Anglijo tudi tam. Drugi pa — in ti so seveda v taboru Anglije in njenih prijateljev — smatrajo za nemogoče, da bi se Sovjeti spuščali v tako kupčijo, ko pa bi nastop in okrepitev Nemčije na jugovzhodu morala nujno dražiti vlado v Moskvi, ker bi bil na ta način sovjetski življenjski prostor sam hudo ogrožen. Nepristranski opazovalec se ne more odločiti ne za to, ne zn drugo tezo. Mogoče pa ni brez važnosti, če se spomnimo, da druga teza sloni na političnih nazorih, ki so bili v Rusiji merodajni v preteklih stoletjih, dočim danes stojijo stvari na glavi v vsakem oziru. To pa smemo mirno reči, da danes v Moskvi nimajo nobenega drugega večjega interesa, kakor je ta,
Dan hudih letalskih bojev
Nemci poročajo o bombardiranju Plymoutha — Italijani o uspešnih napadih na morju — Angleži o bombnih napadih na nemška oporišča v Franciji in na italijanska oporišča v Afriki — Grki o bombardiranju Berata
Kakor kažejo spodnja poročila z vseh bojišč so stopili v ospredje letalski boji. Nemški mno-žestveni letalski napad je bil naperjen na veliko angleško pristanišče Plymouth, medtem ko so Angleži svojega glavnega naperili proti največjemu nemškemu oporišču za svoje podmornice v Lorientu. V Albaniji so boji na suhem nekolikanj zastali, pač pa se udejstvuje obojno letalstvo z veliko srditostjo. Na afriških bojiščih in nad Sredozemskim morjem deluje v glavnem le letalstvo. Medtem ko Angleži napadajo nasprotnikova letališča v Siciliji, v Libiji in v vzhodni Afriki, da bi dobili v svoje roke popolno premoč v zraku nad vsem sredozemskim prostorom, napada italijansko letalstvo skupno z nemškimi pomožnimi letalskimi silami angleško brodovje na Sredozemskem morju.
V tej zvezi je zanimivo, kar poroča ameriški radio, da bi namreč Angleži radi razbremenili svojo fronto proti Nemčiji z začetkom obsežne letalske ofenzive, ki bi jo izvedli s pomočjo novo dospelih ameriških »letečih trdnjav« v Anglijo.
Iz vsega tega sklepamo, da je letalstvu za enkrat prisojena vodilna vloga pri bojih, naj bo to na enem, ali na drugem bojišču.
Bojišče v Albaniji
Tepeleni da je še vedno v italijanskih rokah. Grki in Italijani so tako blizu skupaj, da se italijansko letalstvo ne upa bombardirati fronte, iz strahu, da ne bi zadelo lastnega vojaštva.
/ «

t
• l

Italijanska poročila
Nekje v Italiji; 14. jan. Uradno poročilo št. 221 6e glasi:
Na gržki fronti delovanje patrol in topništva. Naša letala 60 večkrat bombardirala neko sovražnikovo oporišče ter obsula s strojniškim ognjem tovorne avtomobile in zbirajoče se čete.
Cavallero ostane tudi načelnik generalnega štaba
Rim, 14. jan b. Poročilo, da je general Cavallero imenovan za poveljnika na albanski fronti, je sprožilo vprašanje, ali bo še nadalje ostal načelnik glavnega generalnega štaaa. Na merodajnem mestu 60 odgovorili, da bo Cavallero ostal obenem tudi šef glavnega generalnega štaba.
Junaštva italijanske divizije
Rim, 14. jan. AA. Štefani: Posebni dopisnik lista »Giornale d'Italia« v Albaniji podaja zgodovino junaštva divizije, katere polki so bili predlagani za odlikovanje z zlato kolajno. Istočasno navaja dnevno zapoved generala Girottia, poveljnika planinske divizije »Giulia«. Ta dnevna zapoved se glasi: Upirajte se in napadajtel Stojte trdno kakor skale in bodite hitri kakor strele. Samo tako boste vredni naših junakov, ki jih bombardirajo na planini Pindos in na raznih črtah v Albaniji. Posebni dopisnik opozarja na začetek vojne v Albaniji, ko je imenovana divizija začela kazati svojo neustra-šenost s tem, da se je naglo 6puščala čez strme obronke planin, ker poti ni bilo; ob slabem vremenu je prehodila ogromne planine in je brez odmora vzdržala čez 60 bitk in se pomikala naprej sleherni dan po zahtevah taktike, zaradi katere je bila uporabljena. 2e tedaj so se alpinci vsak dan borili 6 sovražnikom in pognali v beg en sovražnikov bataljon ter zavzeli njegovo taborišče. Baterije tretjega polka so pogosto delovale, dokler niso porabile svoje zadnje granate. V borbi proti dvema divizijama je divizija Giulia napredovala tudi tedaj, ko je trčila na mnoiinske napade sovražnika. Posebni dopisnik beta navaja potem dnevnik nekega častnika, ki je služboval v imenovani diviziji, in navaja sledeče epizode:: Dva voda bataljona Tolmezzo napadata neko koto in jo zavzameta. V njihove roke pade plen — strojnica in več avtomatičnih pušk. Naslednjega dne je sovražnik šestkrat napadel, pa je bil odbit 6 težkimi izgubami. Naslednjega dne napada sovražnik bataljon »Cividali«, da bi zavzel neko postojanko. Toda sovražnik je odbit. Istega dne dopoldne napadajo grške čete s severa in juga. Bataljon se bori do 18. ure na obeh frontah in ponovno zavzame vas, do katere je prispel sovražnik, ponoči pa se prebije skozi sovražnikove črte, ko je bil sovražnik že mislil, da je bataljon obkolil. Obkolje-valne poskuse je sovražnik večkrat ponovil in uporabil tri divizije, vendar 6e mu poskusi niso posrečili. Izčrpani od naporov nadaljujejo alpinci z odporom in z neutrudno odločnostjo onemogočajo grške akcije. Borilo se je sedem ur skupaj. Med temi neprestanimi borbami je sovražnik pretrpel znatne izgube, alpinci pa so pogosto s silno hrabrostjo odbijali sovražnika, zavzemali njegova skladišča streliva in plenili raznovrsten vojni material.
Grška poročila
Atene, 14. jan. t. Atenska agencija- Poročilo št. 79 grškega generalnega štaba pravi:
Krajevne operacije po nekaterih odsekih fronte. Naše čete so spet ujele nekaj sovražnikov, med njimi dva častnika. Zaplenile so tudi nekaj vojnega materiala, med njim 4 nepoškodovane tanke.
Vladni tolmač je na konferenci tiska izjavil časnikarjem, da 60 Giki 6 položajem na bojiščih
da bi dosedanji vodilni kulturni narodi Evrope čimprej in čimbolj izkrvaveli, ker bi bila potem pot prosta za delo Kominterne. Kar pa se tiče Amerike, je Rooseveltov sklep verjetno na voditelje Sovjetske unije napravil čisto poseben vtis. Zakaj, če se eni bojijo prevlade Nemčije, se pa tam na vzhodu bržčas bojijo še bolj, da se ne bi kdo po eventualni zmagi nad Nemčijo spomnil na Sovjete, ki Nemčijo podpirajo prav tako, kakor podpira Amerika Anglijo, in ki ne bi smeli biti presenečeni, če bi se kdo hotel nad njimi maščevati zaradi pogodbe jeseni leta 1939 in drugih pogodb, ki so ji sledile in ki oskrbujejo Nemčijo z materialom, ki je najdragocenejši v sedanji orjaški borbi z Anglijo. In tudi v tem oziru ima prvenstveno vlogo tisti prednje- in srednjeazijski prostor, na katerem imata Anglija in Amerika svojega najdragocenejšega zaveznika, potem ko je Francija doživela polom, namreč Turčijo.
Bodimo torej v presojanju stališča Sovjetov oprezni in rajši počakajino na dejstva, ki bodo še sledila.
zadovoljni, ker do sedaj grška vojska še vedno vodi boje. Italijanski protinapadi še nikjer niso mogli Grkom iztrgali vodstva iz rok. Štirje tanki, o katerih govori vojno poročilo, so bili zaplenjeni severno od Klisure, kjer so Grki nepričakovano napadli Italijane in jim pobrali zelo močno utrjene postojanke. Večji del ujetnikov, ki so bili ujeti zadnje dni, je prišel v Albanijo šele nedavno in pripada torej četam, ki jih je Italija vrgla zadnje tedne ■v Albanijo ter jih takoj poslala v bojno črto.
Italijanski bombniki so napadli grško mesto Preveso v Epiru. Nekaj človeških žrtev je padlo, druga škoda pa je le neznatna-
Ameriški dopisniki poročajo s fronte, da Grki še na vseh odsekih pritiskajo na nasprotnika. Najhujši boji pa so severno od Klisure in Tepelenija.
Bombe na Berat
Atene, 14 jan. t. Atenska agencija: Poveljstvo angleških letal poroča, da so skupine angleških bombnikov včeraj v dalje časa trajajočem bombardiranju napadle važno italijansko vojaško zbirališče Berat, kjeT so bombe razdejale nekatere vojaške cilje. V6i bombniki so se vrnili na vzletišče-
Poročilo z meje
Belgrad, 14. jan. m. Z jugoslov.-albanske meje poročajo, da vlada na italijansko-grškem bojišču mir. Nekoliko živahnejše je pri Tepeleniju in v okolici Klisure, kjer so grške čete nekoliko napredovale. OkroJ reke Skumbe so Grki izvedli nekaj manjših napadov Kljub ugodnemu vremenu ni bilo živahnejšega letalskega delovanja.
Bojišča v Afriki
italijanska poročila
Nekje v Italiji, 14. januarja, t. Poročilo št. 221 glavnega stana italijanske oborožene 6ile o operacijah v Afriki se glasi:
Tudi v Cirenaiki (Libiji) delovanje našega topništva, ki je prizadejalo izgube sovražnikovim mehaniziranim oddelkom na fronti pri Tobruku. Delovanje patrol ln topništva pri Džarabubu. Sovražnikovo letalsko delovanje nad obrežnimi mesti Cirenaiko ni zahtevalo žrtev.
V Vzhodni Afriki manjša živahnost v gornjem Sudanu in topniško delovanje pri Galabatu. Naša letala so bombardirala v Sudanu sovražnikove postojanke, utrdbe n čete. Neka naša letalska skupina, ki so jo napadli sovražnikovi lovci, je boj sprejela in sestrelila eno letalo vrste »Gloucester«. Nad Eritrejo so naši lovci zbili še eno sovražno letalo.
Sovražnik je bombardiral več mest, vendar je le nekaj ljudi ranjenih. Dne 31. decembra zjutraj je neka grška podmornica potopila v jadranskih vodah neko našo trgovinsko ladjo majhne tonaže. V nasprotju z vsemi pravili podmorniške vojne je podmornica začela nato 6 topovi streljati na neki rešilni čoln, ki je pripadal potopljeni trgovinski ladji. Ubitih je 10 mož posadke, ki so se rešili s trgovinske ladje.
Neko letalo in neki motorni napadalni čoln sta dne 9. januarja napadla in potopila neko sovražnikovo podmornico.
Angleška poročila
Kairo, 14. jan. t. Reuter. Vrhovno poveljstvo angleške vzhodne armade poroča:
Na fronti v Libiji ni nobenih novih dogodkov. Na fronti v Sudanu je pri Kassali večje delovanje naših patrol. Na drugih frontah nobenih posebnih dogodkov.
Reuterjev dopisnik pristavlja, da pomeni kratka omemba libijske fronte to, da angleško težko topništvo še vedno s polno silo bombardira tobruške trdnjave in da pri tem sodelujejo tudi morske edinke in letala.
Obleganje Tobruka
Kairo, 14. januarja, t. (Reuter.) Reuterjev posebni dopisnik pri angleški vojski poroča, da Angleži še vedr.o dovažajo težko topništvo pred Tobruk. Del topništva je že začel obstreljevati trdnjavo. Italijansko topništvo bolj rahlo odgovarja in zadetki so slabi. To pa zaradi tega, ker Italijani v Tobruku nimajo letal, da bi z njimi mogli ugotavljati cilje, kakor so to delali v Bardiji, kjer je njihovo topništvo zelo precizno streljalo. Angleško topništvo je svoj ogenj naperilo na studence sladke vode in na vodovod. V Tobruku primanjkuje že vode.
Oaza (zelenica) Džarabub je po poročilih, ki prihajajo iz 300 km južno od Tobruka v puščavi ležečega glavnega stana angleških čet, že od vseh strani obkoljena. Angleška izvidna letala so bombardirala večje skupine italijanskih motoriziranih čet, o katerih nj bilo mogoče reči, če se od Dža-rabuba oddaljujejo, ali če hočejo priti obkoljeni posadki na pomoč Oaza Džarabub je močno utrjena, ker je bila opremljena kot oporišče in izhodišče južne Grazianijeve puščavske armade, s katero je mislil udariti na angleško oazo Siva ter dalje proti južnemu Egiptu.
Kairo, 14. jan. b. Medtem, ko poročila ne javljajo nikake spremembe okoli Tobruka, prihajajo vesti o novih borbah pete italijanske armade v oazi Džarabub, 300 km južno od Tobruka, z mobilnimi angleškimi puščavskimi oddelki.
Delovanje angleških letal
Kairo 14. jan. t. Reuter: Letalsko poveljstvo pri vzhodni armadi poroča:
Najmanj 9 verjetno nemških strmoglavih letal vrste »Jimker 87« ie bilo uničenih na tleh pri bombnem napadu na letališče v Cataniji v Siciliji. Dve letalski lopi na zahodni strani ietaiišča sta bili
zažgani in uničeni do tal, ena pa na vzhodni strani. Požari in eksplozije so nastale v letalskih upravnih poslopjih.
Isto noč so bombardirali tudi letališče Beni-na in Berka v Libiji, kjer smo na tleh uničili z gotovostjo 6 sovražnih letal, poškodovali pa verjetno mnogo drugih. Druga skupina bombnikov je napadla trdnjavske naprave v Derni, kjer so nastali požari med vojašnicami.
V Vzhodni Afriki smo bombardirali letališče v Asmari, Barantu in Agordatu, pri Mai Adagi pa je bila bombardirana in delno zažgana tovarna Capronijev. Pri Tessenai smo bombardirali sovražna motorizirana zbiranja in povzročili požare. Z vseh f>oletov so se vsa letala vrnila, izvzemši od Catanije, kjer smo izgubili dvoje letal, a moštvo enega je bilo rešeno. Letalsko poveljstvo objavlja tudi poročilo snočnjena rimskega radia, ki je na naslov poslušalcev v italijanskem imperiju dejal, da je italijanski imperij trenutno odrezan od materne zemlje in da so zveze med materno zemljo in imperijem mogoče le z letali in ponoči. Toda imperij naj bo v duhu združen z materno zemljo v tem velikem boju.
General Argentina ujet
Kairo, 14. januarja, t. (Reuter.) Uradno sporočajo, da so angleške pomorske edinice na obali med Bardijo in Tobrukom ujele skupino italijanskih častnikov, med katerimi se je nahajal tudi bivši italijanski poveljnik v Sidi Baraniju general Argentina. Skupino ie odkrilo angleško iz-vidniško letalo, ki je imelo nalog preiskati obalo, da bi odkrilo skupine beguncev iz Bardije, ki se po mnenju angleškega vrhovnega poveljstva še skrivajo po raznih odsekih afriške obale in skušajo priti do Tobruka in morda naleteti na kakšno italijansko ladio, ki bi jih odvedla. Letalo je takoj dalo znak angleškim pomorskim silam, ki so poslale motorni čoln do obale, kjer se je v pečinah skrivala skupina Italijanov, ki so bili takoj ujeti in prepeljani na varno. Med njimi je tudi general Argentina in nekaj višjih častnikov njegovega štaba. V angleških vojaških krogih menijo, da bodo našli še več takšnih skupin pri čiščenju afriške obale med Bardijo in Tobrukom- in med Tobrukom in Demo. Neko drugo lovsko letalo je ujelo 150 mož močno skupino italijanskih vojakov na obali blizu Tobruka.
Angleško poročilo o bitki v Sicilskem prelivu
London, 14. jan. t. Reuter: Admiraliteta je objavila naslednje poročilo o pomorski bitki v Si-cil&kem prelivu:
Od dne 7. jan. do 13. jan. so naše pomorske sile delovale v srednjem delu Sredozemlja, kjer so varovale večji pomorski sprevod trgovskih ladij skozi Sredozemsko morje. Dne 10. januarja zjutraj, ko so plule skozi Sicilski preliv, so srečale dva italijanska rušilca. Enega, ki spada k vrsti »Spita«, smo takoj potopili, drugi pa je ušel. Nekoliko pozneje je bil naš rušilec »Gallant« poškodovan od torpeda ali od pomorske mine, toda mogel je še s svojimi lastnimi močmi pripluti v pristanišče. Skupine italijanskih in nemških letal, med njimi mnogo strmoglavcev (Stuka), so z italijanskih oporišč z velikimi napori napadale naše ladje. Ena bomba je zadela našo letalonosilko »II-lustrious«, ki je bila nekoliko poškodovana in so bile tudi žrtve med moštvom. Ena od naših križark vrste »Southampton« je bila tudi zadeta od bombe, ima nekaj škode in so bile med
(Nadaljevanje z 2. strani)
Zagrebška vremenska napoved: Deloma bo oblačno z lokalnimi padavinami.
Zemunska vremenska napoved: Pooblačitev v zahodnih krajih, morda tudi nekaj snega, delno oblačno pa v ostalih predelih. Nekaj dežju na Piiuiorju. Toplota brc-ž sprememb.
Komisarijat v Matici Hrvatski
Poročali smo že, da je banska oblast banovine Hrvatske dne 11. t. m. v Matici Hrvatski postavila komisarja v osebi prof. Ant. Martinovima, potem, ko je bil dosedanji upravni odbor s prof. Lukasom na čelu razrešen. Hrvat3ki Dnevnik prinaša o tem dogodku uvodnik, kjer se bavi z raznimi dogodki, ki so se v okviru Matice Hrvatske zadnja leta dogajali Nato pa pravi: »Če tedaj iščemo vzroke, zakaj je bil uveden komisariat v Matici Hrvatski, bomo sprevideli, da je za to odgovorna zgolj njena uprava. Ta je Matici Hrvatski ne le vzela njeno splošno narodno obiležje, marveč je celo na zadnjem občnem zboru nastopala tako žaljivo, da je bilo pričakovati odgovora. Tako je nastal začasni komisariat v Matici Hrvatski. Naloga komisarja naj bi po naših mislih bila ta, da Matico Hrvatsko osvobodi strankarstva ter jo vrne hrvatskemu narodu tako, kakršno je hrvatski narod vedno želel ter jo cenil: kot nestrankarsko in nadstrankarsko kulturno ustanovo... Komisar Matice Hrvatske bo najbrž odprl vrata Matice Hrvatske tudi tistim hrvatskim pisateljem, ki so jim bila doslej ta vrata brez opravičenega vzroka zaprta, medtem ko so bila nastežaj odprta raznim polovičarjem ... Nobena politična skupina nima pravice do monopola v naših splošno narodnih kulturnih ustanovah ... Zaupnik banske oblasti bo odpravil staro nezdravo stanje ter ga gotovo ne bo zamenjal z drugim nezdravim. Ne smemo pa dopustiti, da bi v Matici Hrvatski znova prišli do odločilne besede ljudje, ki v našem književnem in kulturnem življenju nič resnega ne pomenijo... Poverjenik naj so izogiblje vseh poskusov ter naj Matico Hrvatsko čimprej izroči v roke njenih članov, osvobojeno seveda vseh umetnih ovir, ki so doslej ovirale, da bi se bila Matica Hrvatska mogla vrniti hrvatskemu narodu kot celoti.«
Za zbiranje Srbov
Voditelj demokratske stranke g. Milan Grol je v listu »Narodni pokret«, ki izhaja v Kragujev-cu, napisal članek o zbiranju Srbov. Med dru-gim takole razlaga potrebo, da bi se Srbi bolj strnili v eno fronto: »Težo skrbi, s katerimi stopamo v novo leto 1941, še povečava neurejeno stanje, v katerem srbski del prebivalstva Jugoslavije gre naproti dogodkom. Ne moremo reči, da bi bilo brez pomena ne le za posebne interese srbskega naroda, marveč tudi za interese državne celote, ali je ta največji del naroda v časih, skozi katere gremo, duhovno urejen, zbran, ali ima izdelane misli in se ne da voditi čutnim razpoloženjem trenutka, niti se ne da voditi od skrajnosti, ko se rešujejo tako važna vprašanja. Če so ta velika vprašanja bila odlagana do danes, je vsekakor resnica, da jih leta 1941 ne bo mogoče več odlagati.« Nato pisec pravi, da morajo Srbi biti prav tako strnjeni kakor so Hrvati in Slovenci. Ko so Slovenci izgubili svojega voditelja dr. Korošca, so takoj šli in si izvolili novega, ker voditelj, okoli katerega se naj zbira ves narod, je v teh časih potreben. — To prizadevanje nekaterih srbskih politikov za avtoritativno narodno vodstvo je deležno tudi na hrvatski strani mnogo razumevanja. Podobna je misel, katero v svojih člankih vedno naglaša minister dr. Lazar Markovič, ki sodi, naj bi tista osrednja sila, ki naj bi zbirala Srbe, bila radikal-■a stranka.
Prehranjevalni dirigent za vso državo
Dne 12. t. m. je bila konferenca med zastopniki hrvatske banske oblasti ter zastopniki trgovinskega ministrstva glede prehrane, o čemer je poročala tudi belgrajska »Politika«, katera je v svojem poročilu dejala, naj bi PR1ZAD dobil nekak monopol za pšenico in pšenično moko ter naj bi ena instanca vodila vso prehrano in njeno organizacijo kot dirigent. — »Hrvatski dnevnik«, ki navaja to poročilo belgrajske »Politike«, pravi, da bi zastopniki banske oblasti ne mogli sprejeti takega dirigenta, če naj bi se njegova kompetenca nanašala tudi na banovino Hrvatsko, ker bi to pomenilo okrnjevanje hrvatske avtonomije. List pa dodaja, da bi vsekakor bilo treba spraviti v sklad gospodarsko politiko na Hrvatskem in gospodarstvo izven Hrvatske, pri čemer naj bi pa bila zavarovana temeljna načela sporazuma.
60 letnica »Samouprave«
V kratkem bo belgrajski list »Samouprava« obhajal 60 letnico svojega izhajanja. Ko so radikali pred več ko 60 leti začeli svoje delovanje med srbskim narodom, ki so ga začeli politično šolati ter usposabljati za velike narodne in socialne naloge tedanjega časa, so kmalu nato začeli izdajati tudi svoj list, ki je nosil ime »Samouprava«, s čemer so hoteli povedati, da si mislijo sodelovanje ljudstva v samoupravah. Ta list je bil glasilo srbske narodne radikalne stranke, dokler stranka ni bila razpuščena. Pozneje pa je postal uradno glasilo srbskega dela JRZ.
Bojišča v Afriki
(Nadaljevanje s 1. strani)
moštvom žrtve. Pri teh operacijah smo sestrelili najmanj 12 sovražnih letal, mnogo drugih pa poškodovali. Kljub tem napadom pa smo glavni namen, namreč prevoz skupine trgovskih ladij skozi Sicilijanski preliv, sinotreno in brez druge škode izvedli. V tem prevozu so bile večje količine vojnega materiala, namenjenega Grčiji.
Angleške izgube v Afriki
Kairo, 14. jan. t. Reuter. Angleško vrhovno poveljstvo poroča, da angleške izgube pri napadu na Sidi Barani niso dosegle enega tisoča mrtvih in ranjenih, pri napadu na Bardijo pa niso dosegle 600 mrtvih in ranjenih. Razmerje med mrtvimi in ranjenimi je 1:5. Tako nizke so angleške izgube v primeri z 82.000 mož izgub, ki jih ima dosedaj nasprotnik na tem bojišču.
Italijanska poročila o vojni na Sredozemskem morju
Rim, 14. jan. Štefani: »Messagero« opozarja na izgube, ki so jih te dni imeli Angleži na Sredozemskem morju in pravi, da gre za tri potopljene enote in sicer za enega rušilca in dve podmornici ter za 12 enot, ki so bile več ali manj poškodovane. Med njimi je tudi neka oklopna ladja, dve nosilki letal in dve križarki. Ta pregled dokazuje,
da se Angleži na tem morju izčrpavajo, namesto da bi bili gospodarji na Sredozemskem morju, kakor to pravi angleška propaganda. Angleži doživljajo celo uničevanje svojih najdragocenejših sil, to je svojega brodovja.
Angleški predlog Italiji glede Abesinije?
Newyork. 14 januarja, t. (Ass. Press.) Ameriški radio je danes objavil sporočilo iz Londona, češ da je angleška vlada ponudila italijanski vladi, da bo dovolila italijanskim ženam in otrokom, ki se nahajajo t Abesiniji, da zapustc to deželo, preden se začnejo vojne operacije večjega obsega proti tej deželi. Italijanske žene in otroci naj bi odšli iz Abesinije skoji francosko kolonijo Dži-buti. To poročilo na merodajnih mestih še ni potrjeno.
Konferenca angleških guvernerjev Afrike
Nafrobi, 14. ian. t Reuter: Tukaj so se zbrali guvernerji Kenije, Ugande, Severne Rode-ziie, Nvassalanda in Zanzibarja. da se pogovorijo o organizaciji srednje uprave, ki naj prevzame vprašanje civilne oskrbe za vse afriško področje. Guvernerji bodo sprejeli tudi sklepe glede bodoče ureditve Afrike.
Anglešho-nemško bojišče
Netnšha poročila
Berlin, 14. jan. A A. DNB: Nemško vrhovno
poveljstvo poroča:
Nemška letala so na neki ogledniški akciji potopila neko sovražnikovo trgovinsko ladjo za 4000 ton in dvakrat nevarno zadela z bombami srednjega kalibra neko križarko. V noči od 13. na 14. t. m. smo z uspehom bombardirali važne vojne cilje v P 1 y m o u t h u. Miniranje angleških pristanišč se nadaljuje. Sovražnik je včeraj izgubil štiri letala.
Nemški list proti netočnemu poročanju švedskega tiska
Berlin, 14. januarja. DNB: Berlinska »Borsen Zcitung« ostro nastopa proti nekemu dopisniku stockholmskega lista »Afton Bladet«, ki je poročal svojemu lislu, da so zadnji angleški napadi na francoske vojne luke ob Rokavu pokazali, da sta angleško in nemško letalstvo zamenjali svoji vlogi. Angleško letalstvo naj bi bilo s svojimi napadi na Calais, Boulogne in Dunkerque dokazalo, da ima ofenzivnega duha. Poročilo »Afton Bladeta« zastopa na koncu stališče, da se opaža popuščanje nemškega napada. Nemški list opozarja švedskega časnikarja na nemška vojna poročila, in pravi, da je iz n.jiliove vsebine mogel dobiti točno informacijo. Dejstvo je, da so nemški lovci in nemško protiletalsko topništvo že v kali izjalovili napad angleških letal na ozemlje, ki so ga bile zasedle nemške čete. Ko so Angleži izgubili- devet letal, so se morali vrniti, tako da sploh niso mogli iz-, vesti nameravanega bombardiranja.
Angleška poročila
London, 14. jan. t Reuter: Letalsko ministrstvo poroča:
Snoči je sovražno letalstvo spet v zbranem napadu priletelo nad neko mesto v južni Angliji in tamkaj metalo zažigalne in rušilne bombe. Napad je trajal tri ure in je bil okrog polnoči končan. Gasilstvo je požare hitro obvladalo, a kljub temu je bilo večje število zgradb poškodovanih. Največ je porušenih stanovanjskih hiš. Med napadom je bilo nekaj ljudi ubitih, nekaj pa ranjenih. — Tudi iz VValesa javljajo, da je bilo tamkaj vrženih nekaj bomb. vendar je škoda neznatna.
Reuterjev zasebni poročevalec pristavlja, da sta bili v zgoraj omenjenem južnoangleškem mestu (verjetno je bil to P i y m o u t h) od bomb zadeti dve zaklonišči in dve bolnišnici, ena delno, ena pa popolnoma. Število žrtev je s tem naraslo. Na London v pretekli noči sovražna letala sploh niso priletela.
Angleži na Islandiji
Stockholm, 14. jan. A A. Tass: List »Dagens Nyheter« prinaša članek gener. konzula Torsa, ki zastopa Islandijo v Newyorku, o angleški zasedbi Islandije. Pisec trdi, da je na tem otoku 60 do 80 tisoč angleških vojakov. Angleške čete so bile pripeljale tudi več obrežnih baterij in jih razme-stile po obali. Na obrežju so našli mnogo protitankovskih zaprek. Clankar naglaša. da je islan-dija s tem prvič v svoji zgodovini postala utrjena država.
Angleške Izgube na morju
London, 14. januarja, t. Reuter: Admiraliteta poroča:
Pretekli teden, ki se je končal v soboto dne 11. januarja, je po osmih mesecih teden, v kale-
Razdelitev mita
Belgrad, 14. jan. A A. V vrsti ukrepov, ki se izdajajo v cilju racioniranja proizvodnje in porabe mila, je zdaj minister za trgovino in industrijo izdal uredbo, i katero določa pravilno razdelitev in prodajo mila potrošnikom. Da bi 6e zagotovila pravilna razdelitev in preprečilo kopičenje blaga pri izdelovalcih, trgovcih ali potrošnikih, je z odlokom predpisano, da so izdelovalci dolžni izdelane količine pralnega mila prodajati trgovcem in ostalim kupcem, ki so jim tudi že dosedaj dobavljali milo, postopno po določeni ceni in v količinah, ki sorazmerno odgovarjajo njihovim normalnim količinam pred 1. septembrom 1939 s tem, da so dolžni v prvi vrsti zadostiti potrebam vojaških poveljstev, zdravstvenih, prometnih in drugih javnih ustanov, otroških, vzgojnih, šolskih, kazenskih in drugih zavodov.
Veletrgovci so dolžni nabavljene količine mila razdeliti med male trgovce, ki so jih tudi že dozdaj oskrbovali, ne smejo pa prodajati tega mila na drobno razen v primeru, če imajo kot polgrosisti alt kot svoje posebne trgovine na drobno in 60 tudi že prej prodajali milo na drobno. V tem primeru pa ne smejo prodajati na drobno mila v večjih količinah strankam, kakor to sorazmerno odgovarja njihovi nadrobni prodaji pred 1. septembrom 1939.
Mali trgovci so dolžni pralno milo prodajati strankam po določeni ceni postopno v skladu z njihovimi prejšnjimi vsakokratnimi nabavami, in sicer samo svojim stalnim odjemalcem, sorazmerno z nii-hovimi resničnimi in normalnimi potrebami, pri če- I
________■ ____XI .... 12 _ _______ t . M _ I, .. _ n J rlrinl
odjemalcev pred 1. septembrom 1939 ter njihove morebitne poznejše osebne in družinske spremembe. Enemu svojemu odjemalcu pa ne smejo za potrebe ene družine prodajati več kot po 1 kg pralnega mila na teden.
Držeč se takšnega načina prodaje, so se trgovci dolžni prizadevati, da bi jim dodeljene jim količine mila trajale do prihodnje dobave.
S tem načinom prodaje je uravnan 6tvamo dosedanji sistem razdelitve, samo s to izjemo, da je določena najvišja dovoljena količina, ki se sme prodati eni družini- Z ozirom na to pravilnost razdelitve zavisi od vestnosti trgovcev in potrošnikov. Pristojne oblasti bodo strogo nadzorovale razdeljevanje mila in v kolikor se bo pokazalo, da ta nač:'n razdelitve ne funkcionira pravilno, bo treba izdati druge primerne ukrepe.
Preostale zaloge trdega mila, ki je bilo izdelano že pred odlokom o izdelavi mila (-jdlok 2. oktobra 1940), se smejo prodajati samo na podlagi poprejšnjega dovoljenja pristojne prvostopne splošne upravne oblasti. Prodajati pa se smejo obenem z mastnim milom-
Zaradi evidence in nadzorstva bodo vsi izdelovalci mila odslej dolžni pošiljati neposredno ministrstvu za trgovino in industrijo poročila o izdelanih količinah mila, kakor tudi sezname trgovcev in ostalih svojih odjemalcev, ki so jim in kolikšne količine mila so jim dobavili. Prvostopne splošne upravne oblasti so dolžne skrbeti za točno izvajanje tega odloka, vsi tisti pa, ki se bodo pre-
mer pa morajo upoštevati normalen nakup od 6trani grešili proti določbam, bodo 6trogo kaznovani.
rem smo na morju utrpeli najnižje Izgube. Sovražnik je potopil samo 4 angleške ladje s skupno tonažo 15.000 ton. Nobena zavezniška ladja ni bila potopljena. Podobne nizke številke smo mogli objaviti zadnjič pred 8 meseci v majniku 1940, ko so bile potopljene 3 ladje s skupno tonažo 14.000 ton. Admiraliteta pristavlja, da je poneha-vanje nemških uspešnih napadov na angleško pomorsko plovbo v zvezi s stalnim bombardiranjem nemških podmorniških oporišč v Lorientu in Brestu v Franciji ter na Norveškem.
Angleški protinapadi
Angleško letalstvo pripravlja večjo protiofenzivo
Washington, 14. jan. t. Ass. Press: Ameriški radio je snoči in davi razširjal neko poročilo, o katerem pravi, da ga je prejel iz dobrih angleških virov, in ki pravi, da je sedanji močnejši razmah angleškega letalstva le začetek večje letalske ofenzive na zahodu. Dosedaj da jo angleško letalstvo iz razumljivih razlogov delovalo samo ponoči. Sedaj bo nastopilo boj tudi po-dnevu. Anglija je v zadnjih mesecih varčevala s svojimi letali, poleg tega pa da je iz Amerike dobila že toliko letal, predvsem tako imenovanih »letečih trdnjav«, da misli, da sme začeti i ofenzivnimi boji, da bi na ta način nasprotnika onemogočila priprave na veliko ofenzivo ki jo ima ▼ načvtu proti angleškemu otoku.
London, 14. jan. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča:
Skupine angleških bombnikov eo izvedle snoči obsežen in dolgo trajajoč letalski napad na nemško oporišče podmornic v Lorientu v Franciji. Bombe so padle na ladjedelnice, na pristanišče podmornic, na ladjevje in na pristaniške zgradbe. Vse bombe so zadele namenjene cilje. Drugi srditi napad je veljal pristanišču v Dunkereueu, kjer so bile obmetane z bombami pristaniške naprave in ladjevje v pristanišču. Vsa letala so se vrnila.
Berlin, 14. jan. DNB: Angleška letala so skušala včeraj prodreti v obrežne predele severne Francije. Toda lovci in protiletalska obramba so njihov načrt izjalovili. Angleškim letalom se ni {►osrečilo vreči niti ene bombe. Nemška protiletalska obramba je zbila dve sovražnikovi letali.
Romunija zaprla črnomorsko obalo
Bukarešta, 14. jan. t. Associated Press. Veliko presenečenje je v domačih kakor, tudi v tujih političnih krogih vzbudila uredba, ki jo je nocoj objavila romunska vlada, in v kateri oklicuje »romunsko obalo kot nevarno področje za plovbo«. Ladje, ki hočejo pluti v romunskih vodah ali se približati romunskemu obrežju Črnega morja, morajo za to dobiti posebno dovoljenje od vlade in morajo svoj prihod javiti pomorskim oblastem na romunski obali pravočasno. Vladno sporočilo ne omenja nobenih razlogov za ta ukrep.
V inozemskih krogih menijo, da se mora na romunskem obrežju dogajati nekaj posebnega, kar ni v interesu Romunije, da bi javnost zvedela. Ali se hoče Romunija, odnosno njeni zaščitniki, zavarovati proti tujim vpadom na romunsko ozemlje. Sprašujejo se, odkod bi mogla pretiti nevarnost romunskemu ozemlju. Od angleške, odnosno od turške? Ali pa od sovjetske? Listi ukrepa nocoj še ne komentirajo.
Velik požar v New-Yorku
New York, 14. jan. t. Ass. Press. V Brock-lynu je izbruhnil velikanski požar, ki se je začel hitro širiti na velika mestna upravna poslopja in je zajel ogromna, v bližini zajeta skladišča. Človeških žrtev ni veliko, toda škoda, ki nastaja, je velika. Ob uri, ko to javljamo, požar še ni vbvladan od gasilcev, ki se z nadčloveškimi napori trudijo, da ga obvladajo.
Prijavite vse kršitve uredbe o pobijanju draginje
Belgrad, 14. jan. AA. Vse prijave po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije kakor tudi po ostalih uradbah, ki imajo namen pobijati draginjo, nadzorovati cene, se morajo pošiljati splošni upravni oblasti prve stopnje (okr. načelstvu, predstojništvu policije, na področju uprave Belgrnda pa pristojnemu okraju). Prijave pa se lahko pošiljajo tudi ostalim oblastem, kakor n. pr. drž. tožilcu in sotUšču, uradu za nadzorstvo nad cenami itd. Prijave smejo biti tudi nepodpisane. Vse posle glede takšnih prijav izvajajo splošne upravne oblasti prve stopnje, ki so pristojne tudi za presojanje vseh teh stvari.
Pred
rekonstrukcijo vlade
Belgrad, 14. jan. m. Važen političen pogovor sta imela danes predsednik vlade Dragiša CvetkoviČ in naslednik rajnega dr. Korošca predsednik dr. Kulovec. Predsednik vlade je sprejel dr. Kulovca v svojem kabinetu v predsed-ništvu vlade. Sestanek je trajal dalj časa. Predsednik vlade g. Dragiša CvetkoviČ in dr. Kulovec sta pretresala več političnih vprašanj. Za ta pogovor je bilo v časnikarskih krogih veliko zanimanje Številni časnikarji so stalno spraševali g. predsednika dr. Kulovca, ki pa je vsako izjavo trdovratno odklanjal.
Zaradi bližnje delne rekonstrukcije vlade je dr. Budisavljevič poslal v Belgrad svoja najožja sodelavca Vilderja in Savo Kosanoviča.
Pravoslavno silvestrovanje v Belgradu
Belgrad. 14. jan. m. Snočno pravoslavno silvestrovanje je bilo povsod precej živahno, V hotelu »Bristol« so se zbrali podpredsednik vlade dr. Maček, finančni minister dr. Šutej, kmetijski minister dr. čubrilovič in minister brez listnice dr. Konstantinovič.
G. Viktor Zakrajšek -dekan v Nisu
Belgrad, 14. jan. m. Z dekretom belgraj-skega nadškofa dr. Ujčiča je postavljen v Nišu za župnika in dekana g Viktor Zakrajšek, duhovnik ljubljanske škofije. Novi župnik bo nastopil svoje službeno mesto prihodne dni. Sedanji župnik in dekan g. Avramovič se vrača na svoje prejšnje službeno mesto kot župnik v Zaječar.
Pobiranje draginje in spekulaciie
Belgrad, 14. januarja. AA. Po statističnih podatkih, ki jih ima urad za nadzorstvo cen, je bilo od 1. maja 1940 do 2. Januarja 1941 na področju Urada za nadzorstvo cen 5993 postopkov po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije ter po drugih uredbah, ki se nanašajo na pobijanje draginje in nadzorstvo cen. Od tega odpade na področje uprave mesta Belgrada 447 postopkov, na področje diavske banovine 285, drinske 919, zetske 262, donavske 1883, moravske 1006 in var-darske 943 postopkov.
Po uredbi o pobijanju draginje je bilo 3186 postopkov, po uredbi o nadzorstvu cen 344, po uredbi o nadzorstvu cen na drobno 121, po uredbi
0	prijavljanju zalog blaga 14, po uredbi o varčevanju z živili 21, po uredbi o ukrepih za oskrbovanje prebivalstva in vojske s kruhom 441, po § 399. točka 14 v zvezi s § 150. obrtnega zakona 156, v 1710 primerih pa ni navedeno, na kakšno kaznivo dejanje se postopek nanaša.
Železniška nesreča
Knjaževac, 14. jan. m. Snoči se je na progi Knjaževac — Niš pripetila večja železniška nesreča. Ko je vozil v lak na postajo Rogošte, je iztiril en vagon in se prevrnil. Pri tem so bili štirje potniki mrtvi in več težko ranjenih.
Napredovanje profesorjev
Belgrad, 14. jan. m. Napredovali so: profesorji: v 7. skup. L^on E*žen v Mariboru, Ant. Breznik v Užicah; v 4. skup. 2. stopnje: Marij Ilvala v Soboti, dr. Rudolf Kolarič v Ljubljani; v 8. skup. Emilija Potišek na 4. moški realni gimnaziji v Ljubljani, Franjo Jakhel v Ptuju.
Davčne olajšave za PRIZAD
Belgrad, 14. jan. m. Ministrski svet je na podlagi § 113. financ, zakona za 1. 1939—1940 predpisal uredbo o osvoboditvi PRIZADa plačevanju uvozne carine in ostalih taks za papirnate vreče. Po tej uredbi se PRIZAD osvobodi plačevanja uvozne carine in vseh vrst službenih dajatev in taks, ki se plačujejo na carinarnicah (razen ležarine) pod pogoji, ki jih določa § 2. Uredba stopi z današnjim dnem v veljavo.
Ureditev vojne obveznosti v inozemstvu
Belgrad, 14. jan. m. Vojni minister je v zvezi z uredbo odst. 2. čl. 45. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice in naredbe pod točko 9. pravilnika zakona o ustrojstvu vojske in mornarice odredil, da se naredba čl. 55. in čl. 55 a začasnega pravilnika o regrutaciji mladen-ičev v stalni kader izpre-rneni s sledečim besedilom: Reguliranje vojne obveznosti v inozemstvu.
Čl. 55. 1. Na reguliranje vojne obveznosti pri našem vojnem odnosno diplomatskem in vojnem predstavništvu v inozemstvu v dotični državi v smislu uredbe odst. 2. čl. 45. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, to je v Času od 20. najdlje do 27. leta starosti imajo pravico vsi naši državljani, ki so se izselili iz države ter prebivajo v tej državi stalno, ali začasno ali so tam rojeni. Te pravice se ne morejo posluževati tiste osebe, ki so dobile dovoljenje za začasen odhod v inozemstvo po naredbi o zadnjem odstavku čl. 45. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice.
2.	Osebe iz odstavka 1. točke 1. fega člena, ki se ne bi zglasile pri našem predstavništvu niti do svojega 27. leta, se bodo smatrale, da so se odtegnile službi v stalnem kadru in da niso regulirale svoje vojne obveznosti ter spadajo zato pod odredbo odst. 1. čl. 45. zakona o ustrojstvu vojske
in mornarice.	....
3.	Postopek pri reguliranju vojne obveze je
naslednji:	, , _ _
a)	Izseljenci, ki so v mestu sedeža našega predstavništva ali so do 100 km oddaljeni: morajo se osebno zglasiti našemu vojnemu ah diplomatskemu predstavništvu v tisti državi;
b)	izseljenci, ki žive v mestu, oddaljenem od sedeža našega predstavništva več kot 100 km: če zaradi materialnih ali drugih vzrokov ne morejo priti v mesto, morejo regulirati tudi svoje vojne obveznosti pismeno s tem, da se ob prvi priliki zglase tudi osebno.
Za osebe, ki žive v mestu, oddaljenem od sedeža našega predstavništva več kot 100 km, je zadosti, da se zglase vsaj ^do 30. avg. 1941.
Belgrad, 14. jan. m. V današnjih Službenih novinah je objavljena sprememba uredbe o Združenju slušatel jev Ekonomsko - komercialne visoke šole Medtem, ko prva uredba uravnava poslovanje vseh dijaških društev, se druga
1	uredba nanaša samo na podporna društva.
Govor finančnega ministra dr. šuteja
stalo povišanje cen. Razlog za neurejenost na trgu je iskati v delu nekaterih tipov, ki imajo svoj osebni interes, ki hočejo na svoj način v svojo korist reševati vse probleme. Za najboljši primer navaja, da se je razlegel glas: podražile se bodo vžigalice. Poraba vžigalic se je v zadnjem četrtletju lani ogromno povečalu. v primeri z letom 1939. Nato ngvaja še številke za potrošnjo vžigalic v Belgradu, ki je prekomerno narasla. Po podvzetih ukrepih se je zdaj prodaja nekoliko zmanjšala. Podobno je s sladkorjem. Normalna potrošnja je 725 vagonov mesečno, čeprav se izda zdaj mesečno okoli 800 vagonov, jih primanjkuje, ker se ljudje zalagajo. Kritizira v tej zvezi, da tudi časopisje neni-merno podpira špekulacijo in minister financ je moral demantirati vesti nekega dnevnika glede položaja v preskrbi s sladkorjem. Letna poraba soli je znašala normalno okoli 120 milij.. zdaj pa je narasla na okoli 200 milij. kg letno. Prosi prebivalstvo, da ne naseda alarmantnim vestem, ker so ti predmeti v zadostni količini na razpolago, cene pa so stalne. Potrošnja je sedaj nesorazmerno večja kot v avgustu leta
—..- ------ -- - . - . . . , . v- . 1939. Vsak mora razumeti, da ne moremo vreči
udžeta. Izdatki rastejo, prejemki padajo. Var- yse pwxiukcjje sladkorja naenkrat na trg, tem-evanje_ se uničuje. Varčevalci bežijo od m- | yeg je treba razp0l0žijive količine racionalno
razdeliti na vse leto. Samo s takimi ukrepi se pokaže ljubezen do države in naroda.
Belgrad, 14. jan- AA. Dane« ob 19.30 j« imel finančni minister dr. Juraj Sutej po belgrajekem radiu zelo obširen govor, iz katerega posnemamo::
Dv« predstavki
V uvodu pravi, da se zopet obrača na širšo javnost, ker se v zadnjem času širijo razni alarmantni glasovi o finančnem stanju pri nas. Prejel je v zadnjem času dve predstavki, in sicer eno od neke državne ustanove, a drugo od nekega gospodarske organizacije. Ne da bi se bavil z detaljnim razpravljanjem onih vprašanj, ki so bila pokrenjena s temi predstav-kami, bo navedel samo glavne točke. Tako se v prvi predstavki med drugim pravi, da je pretirano naraščanje cen v zvezi z nesorazmernim povečanjem obtoka bankovcev. Zatem navaja
Srva spomenica podatke o povečanju obtoka ankovcev od 1936 dalje in pravi, da je v enem letu in 9 mesecih narastel za 5 milijard 482 milijonov dinarjev. V predstavki pravi nadalje, da je Jugoslavija med prvimi po višini dolga pri Narodni banki in naraščanju dra-inje. Govori se o inflaciji in o uravnoteženju
___1 X -1 - T - I i I _ • ____ „ A— l ^ n.nf/\m L I nndo m VOF.
i
čevanj
narja. Denar se nalaga v nepremičnine,
Priporoča se, da se po možnosti kopira angleška metoda vojnega financiranja in da se posnema Nemčija, ki dela nadčloveške napore, da obvaruje narodu narodno valuto. Potrebno ie, da se odpro novi viri dohodkov z že preizkušenimi sredstvi, ki pri nas še niso vpeljana, da se energičnejše pobira davek za narodno obrambo, da se reducirajo >ostro» civilni izdatki. Emisija notranjega posojila naj v posebnih razmerah izpopolni te ukrepe.
Naglasa, dgi mora obstajati troje: vera v narodno valuto, vera v državni kredit in za-
Prosim prej, preden bi podvzel odgovarjajoče ukrepe, vse ljudstvo, a a se ogiblje zlonamernih nasvetov nekih socialnih pokretov, ki jih smatra za potrebne. Kr. vlada takih predlogov ne bo trpela.
Kritje povečanega obtoka
Pri nas še ni bil noben bankovec izdan brez zakonitega kritja. Zlata podlaga je ostala nedotaknjena. Tudi ne more biti govora o pre-
pisje je parkrat v redu ugotovilo, da je velik del bankovcev tezavriran. Ljudje torej beže od dinarja, ko kupujejo nepremičnine itd., raz-sipavajo. Toda koliko jih more razmetavati denar? Naši ljudje niso izgubili vere v dinar, temveč v one ustanove, katerim so nekdaj
upanje do denarnih zavodov. Navaja ukrepe komornem obtoku bankovcev. Strokovno časo-
kot racionalizacija potrošnje itd. _	1	---'----1 - —J- -----—■>■•
Potem govori o drugi predstavki: po stvarni vsebini je manjša, zato pa ima več strani ■kot prva. Po obširnih podatkih zadolžitve pri Narodni banki se ugotavlja obstajanje tipične inflacije in da bo tudi najboljšim strokovnjakom težiko dati nasvet za urejanje državnih I poverili upravljanje svojega denarja. Zato se financ. Konstatira se zmanjševanje vlog, do- vprašam: kdo je temu kriv? Kaj so leta 1932 pušča se, da so imele na financ. razmere_ vpliv dalje storili, da se zaupanje vrne? Glede infla-zunanje razmere. Ta predstavka ugotavlja, da cije se vidi, kako stvar stoji pri državnih pa-je draginja začela inflacijo in da ogromni od- 1 nirliV. TV?nii v dnpvnpm tisku knžnin d.i ie stotek draginje izvira iz same inflacije. Mora se prenehati z zadolževanjem pri Narodni banki, da se čimprej vrne dolg, a nadaljne državne potrebe da se pokrivajo iz proračuna dohodkov.
Odgovor finančnega ministra
To je povedal zaradi tega, ker so v njih navedene stvari, o katerih se govori o našem položaju. Povedal je to zato, da bo narod zvedel za to, ne pa z namenom, da da odgovor na te predstavke. Sestavljalci niso poskušali resno dokazati, da pri nas obstaja tipična inflacija in na to trdim samo tole: Inflacije ni! Ko so izza zadnje vojne v Nemčiji računali samo na milijarde, so se prepirali o tem, ali je to inflacija ali ne. Prepir je izzvalo dejstvo, da so pri velikem pomanjkanju denarja rasle cene. Prekomerno izdajanje bankovcev (inflacija obtoka plačilnih sredstev) je samo ena metoda inflacije. Prekomerno izdajanje bankovcev povečuje umetno momentano zasebno in državno kupno moč. Znano je, da osebni izdatki
milij. din. Nasproti trditvam, da naša država
prednjači v povečanju obtoka bankovcev v te^ dobi, navajam naslednje podatke V naši dr/au sc je obtok bankovcev zvišal za 53.31%, v Grčiji pa 56.69, na Madžarskem za 57.43 in v Turčiji za 72.69%, dočim je v Romuniji narastel samo za 53.31 in v Nemčiji za 43.51%.
Kaj je delal minister financ
Vzdrževanje nevtralnosti zahteva od nas velike materaine žrtve. Usodni dogodki so se odigravali s tako naglico, da ni bilo časa za porabljanje ortodoksnih metod. Edino mogoč način je bil ta, kuterepa smo porabili. Ko se bo položaj razčistil, bomo sedanje razmere likvidirali. Vsi predlagatelji morajo vedeti, da se ne da delati z ortodoksnimi metodami in da ie naloga finančnega ministra, prilagoditi se hitro menjajočim se razmeram. Kategorično de-mantira trditev, da se je držuva zadolžila rm Narodni banki ne samo za izredne potrebe, temveč tudi za redno financiranje. Prihranek pri izdatkih je znašal do novembra 194<) 821 milij. din, pri dohodkih pa 367 milij. dinarjev, tako da znaša skupna razlika 1.189 milij. d:n. Niso pa to še dokončni rezultati, ker v njih še ni prišla do izraza reforma neposrednih in drugih davkov. Finančni ukrepi se bodo izvajali po sistematično določenem načrtu še dalje.
Donos davka za državno obrambo
Zadolžitev pri Narodni banki — pravijo — nima realne j>odlage, ker je donos specialnega prispevka za narodno obrambo premajhen. Toda številke kažejo, da je znašal ta donos od julija 1939 do marca 1940 222.4 milij. din, od 1. aprila 1940 do 31. decembra 1940 3403.7 milij. din in je računati donos v letu 1941 na nad 600 milij, din. To je solidna anuiteta za odplačilo dolga pri Narodni banki.
Nov zakon o državnem računovodstvu dobimo
Končno je govoril minister financ še o novem zakonu o državnem računovodstvu. Ta zakon datira že iz leta 1934, vendar ni bil uveljavljen. Zdaj pa je posebna komisija v finančnem ministrstvu izdelala nov načrt tega zakona, ki bo v kratkem sprejet od ministrskega sveta in bomo v kratkem dobili nov sodoben zakon o državnem računovodstvu, ki bo upošteval novo nastalo stanje.
Svojo izjavo je zaključil g. minister z
pirjih. Tečaji v dnevnem tisku kažejo, da je naš standardni papir, t. j. vojna škoda, beležila koncem leta 1940 468. Glede povečanja obtoka bankovcev pa je tudi napraviti malo korekturo. Če se primerja povišanje obtoka bankovcev od konca leta 1938 pa do septembra 1940, izpade drugačna slika, kakor pa če se primerja obtok bankovcev 26. avgusta t939 in izraža zaskrbljenost na način, kot da se to ne septembra 1940. Ta primera velja za delo se- bi upoštevalo. Znali jih bomo prisiliti k molku, danje vlade. Kajti od avgusta 1939 do septembra | vendar bomo pa radevolje sprejeli vsak dobro-1940 je narastel obtok bankovcev samo za 4.417 J nameren predlog.
ugotovitvijo, da je bil popolnoma jasen, zavedajoč se svoje dolž.nosti. Ne bo pa dovolil, da
Pomen in naloge pomožne vojske
Odporna moč naroda mora biti v primeru vojne stopnjevana do najvišje mere. Zato je treba
države in samouprav niso v toliki men pove- 6motrno usmeriti vse sile naroda in pritegniti čuni, kar se vidi iz proračunov, da bi to po- vsakogari da ^ svojih močeh kar najbolj služi večanje imelo vpliv na dvig cen. , J„ , | obrambi domovine. Naloge operativne vojske so
že tradicionalno utrjene, dočim je civilno prebivalstvo novi način bojevanja postavil pred dve nalogi, in sicer: 1. sodelovanje pri pasivni obrambi dežele in 2. služba v pomožni vojski.
Medtem ko je smisel pasivne obrambe že do-
____j____________.	»t i volj močno prodrl v vse plasti ljudstva, pa naloge
se mora prilagoditi svojim partnerjem. Naj- in pomen pomožne vojske še niso vsem dovolj zna-boljši primer so visoke cene_ za industrijske ne in jasne. Zamisel pomožne vojske sloni na spo-
___Tlr^loirn co clnhn živi ipn ip rw*tPTYl I _____J_	^nnontiima nAiol/a licnounn Anru.
Kaj je vzrok zvišanja cen
Vzrok se mora iskati drugje. V prvi vrsti je iskati vzroke v nenormalnih odnošajih v zunanji trgovini. Agrarna država kot smo mi, ki je izključno navezana na industrijske države,
proizvode. Upošteva se slabo življenje, jx>tem je lahko razumeti, zakaj so visoke cene v naši državi pšenici in koruzi. Te relativno visoke cene so posredno ali neposredno vplivale na povečanje skupnih stroškov domače proizvod
•	*	J 1*1___ J ni/Mf ali mc< m A n n n /ip 1
znanju, da more operativna vojska uspešno opraviti svojo težko nalogo le tedaj, če ji stoji ob strani trdno gospodarsko zaledje. Nevarnost, da se ob izbruhu vojne gospodarstvo desorganizira, je zelo velika. Normalni tok gospodarskega živ-
1.	•	a 1 . • ____1 ' _ — ___ ! —	m n n h .	i,a1 lir A
nje in ostalih predmetov. Mi nismo danes v	jjenja 6e tedaj prekine, meje se zapro in velike
položaju, da bi mogli izvesti denarnopolitične	množice v raznih gospodarskih in upravnih služ-
ukrepe, kajti cene se lahko samo dekretirajo.	baij zap0slenih oseb se zaradi vpoklica v vojsko
To se tudi dela. Povoljni rezultat gibanja cen	odtegnejo izvrševanju njihovega številnega 'poslo-
se lahko vidi pri cenah na drobno. Izmed teh	Vanja. Pojavijo pa se velike potrebe vojaškega
dejstev obstoji nujna vzročna zveza. Mora se	značaja. Treba je zlasti zavarovati ljudstvu hrano
priti do zaključka, da je to gibanje v nujni	ter povečati in pospešiti delo v industrijah, važ-
v z ročni zvezi s stanjem naše proizvodnje in raz-	njh za državno obrambo. Vse to pa je možno do-
"ličnih naših zunanjepolitičnih odnošajev. Da se	seji ie tedaj, če se vse gospodarske sile naroda
' ' 1 1	-------- —---- 1	._______•____-J !_	in nomOKMA lol-rt
ne more primerjati obtok bankovcev z gibanjem indeksa cen, priča tudi to, da niso v istem razmerju narasle cene industrijskim proizvodom in žitaricam.
Zakaj ni nekaterih predmetov
Kot klasičen primer na dokaz te trditve navajam zelo važne predmete, ki se nahajajo pod mojo upravo, to so sol, vžigalice, sladkor in petrolej. Nobena cena se tu ni povečala, ostale so iste. Cene soli pa so bile celo nižje, sedaj je 2.50 din. Cena sladkorju je neznatno narasla, ker so se povišale odkupne cene sladkorne pese. Cena potreleja so znašale septem-
smotrno pripravijo že vnaprej in usmerijo tako, da bodo odgovarjale novim zahtevam. Opustiti je treba manj važna dela in se osredotočiti na tiste, panoge gospodarstva, ki so najbolj potrebne pri združenju obrambne 6ile naroda. In namen pomožne vojske je, da opravlja to veliko nalogo.
Po naši uredbi o pomožni vojski je vsa gospodarska sila, s katero razpolagamo, razdeljena na tri dele. Namen prvega dela je, da se zagotovi delovna sila za industrijsko narodno obrambo. Osebje, kvalificirano za te vrste službo, kakor upravno in strokovno osebje in strokovni delavci v industriji, gozdarstvu, rudarstvu, gradbeni in sanitetni stroki ter pri prometu, spada k I. pozivu
Koriie pcfte.	puncicja w	—,------ . --------- ------- — t- ■ r-----. . •
bra 1939 7.20 din, zdaj pa ie cena enotno do- pomožne vojske. V drugo skupino, t. J. k 11. po-ločena na 7 din. Zato pri teh predmetih ni na- I zivu spadajo vsi oni obvezniki, ki se pečajo s
Velik proces proti ponarejevalcem
Na zatožni klopi bo 28 obtožencev, zaslišani pa bosta 202 priči
Maribor, 14. januarja.
Obtožnica, ki jo je državno tožilstvo v Mariboru dvignilo proti ponarejevalcem 500 dinarskih bankovcev, je postala sedaj pravomočna, ker je apelacijsko sodišče v Ljubljani zavrnilo pritožbo obtožencev. Tako so se sedaj pričele priprave za enega največjih procesov, kar jih je bilo doslej pred mariborskim okrožnim sodiščem, obenem pa bo to tudi največji proces proti ponarejevalcem, ki ga doslej kriminalna kronika v Sloveniji pozna.
0 ponarejevalski aferi s 500 dinarskimi bankovci smo svoječasno obširno in večkrat poročali. Prav za prav sta obstajali dve aferi, ki sta so dogajali istočasno, pa brez skupne zveze, dasi so bili nekateri osumljenci zapleteni v obe. Ena se je razvijala v Zagrebu, kjer so jo pomagali razkrinkati kriminalni uradniki mariborske policije, pa je proces proti tamošnjim krivcem že bil izvršen v Zagrebu in so bili vsi osumljenci že obsojeni na dolgoletne ječe, druga pa se je dogajala vzporedno na Štajerskem v mariborski okolici in raznih drugih krajih. Udeleženci te druge afere pridejo sedaj meseca februarja pred mali senat mariborskega okrožnega sodišča.
Na zatožno klop bo prišlo 28 obtožencev. Da pa je proces dozorel do razprave, je bilo potrebno ogromno delo. Najprej so razpredle mrežo poizvedovanj po vsej Sloveniji in izven njenih mej vse policijske uprave in vse orožniške postaje. Te preiskave so pokazale, da so imeli glavni udeleženci afere Franc Majcen, Anton Grašič, Mohor Vabič in Josip Majcen celo omrežje zaupnikov in finančnikov, ki so jih z denarjem podpirali ter jim omogočili ponarejevalske poizkuse. Policijska oblastva in orožniki so potem v teku preiskave izluščili glavne krivce iz velike množice manjših sokrivcev ter jih zaprli. Poslali so jih v preiskovalni zapor mariborskega okrožnega sodišča. Tu je dobil ves zbrani material v roke preiskovalni sodnik, ki je izvršil ogromno delo Zaslišati je moral poleg osumljencev tudi 202 priŽi, ki bodo deloma osebno sodelovale v procesu, deloma pa bodo njihove izjave prečitane. Ko je preiskovalni sodnik preiskavo izvršil, Je dobil vse akte v roke državni tožilec. ki je dvignil obtožbo ter sestavil obtožnico. Ta šteje nič manj kot 34 tesno tipkanih strani. Razprava bo trajala najmanj tri dni ter vlada zanjo žc sedaj med ljudmi veliko zanimanje.
kmetijstvom In živinorejo. Namen tega II. poziva je zagotoviti tako armadi kakor civilnemu prebivalstvu v vojni potrebno hrano. V III. poziv pa spadajo vsi ostali, to so na eni strani nekvalificirani delavci, na drugi pa intelektualci, ki so bodo uporabili v vojni za opravljanje upravno službe in za razna pomožna dela.
Vsak civilist mora imeti že vnaprej točno določeno mesto in službo, ki jo bo opravljal v primeru vojne. Po naši uredbi se v ta namen izda vsakemu obvezniku posebni vojni delavni razpored. Tudi ljubljanska mestna občina je že pred časom pozvala vse v Ljubljani stalno bivajoče osebe, ki spadajo pod obveznost pomožne vojske, da se pripravijo in navedejo vse podatke, potrebne za razj>oreditev posameznika v tisto elužlio, oziroma poziv, za katerega je po svoji izobrazbi in delu usposobljen. Temu pozivu se je odzvala že večina prebivalstva, še vedno pa pogrešamo nekaj zamudnikov. Zato oj>ozarjamo na današnji uradni razglas mestnega poglavarstva med dnevnimi novicami, ki ponovno poziva k prijavi in poudarjamo, da spada pod obveznost pomožne vojske sleherni moški, ki ni vojni obveznik, četudi je bil morda že pritegnjen v službo pasivne obrambe. Služba pomožne vojske in služba pasivne obrambe se ne izključujeta. Vsaka ima svoj poseben namen in vsak civilist bo moral opravljati obe službi. Služba pasivne zaščite se vrši zgolj ob letalskih napadih, oziroma neposredno po njih. Njen namen je priskočiti na pomoč neposredno prizadetemu. Njena naloga je torej v bistvu samoobrambnega in samarijanskega značaja, to je pomoč samemu sebi in bližnjemu v stiski, ki ga je doletela. To služIjo pa opravlja vsak obveznik pasivne obrambe poleg svoje službo obveznika pomožne vojske.
Služba pomožne vojske pa je po svojem bistvu civilna služba v panogi, ki je važna za narodno obrambo ter je rednega značaja. Zato ne sme biti med nami nikogar, ki bi se skušal odtegniti tej svoji dolžnosti, in to ne iz strahu pred ostrimi kaznimi, s katerimi preti uredba, ampak iz zavesti odgovornosti, ki jo terja od njega resnost da-dašnjega časa.	, ,
mohilskem klubu dne 13. februarja. Prireditveni odbor je pa včeraj imel sejo ter sklenil to prireditev preložiti na soboto 15- februarja t. L zvečer,
da zunanji gostje, ki bodo na to elitno prireditev gotovo prišli z vseh strani Slovenije, ne bodo izgubili preveč svojega dragocenega Ča6a. Se pred to družabno prireditvijo pa mestna občina ljubljanska 3. februarja ob 20. v veliki dvorani hotela Union priredi velik žalni koncert v spomin častnega meščana ljubljanskega dr, Antona Korošca v korist eim-ske pomoči. S to žalno slovesnostjo bo tudi slovenska glasbena umetnost počastila spomin svojega velikega pokrovitelja dr. Antona Korošca ter mu izkazala hvaležnost za slovensko Glasbeno akademijo. Pevski zbor Glasbene Matice, Ljubljanska Filharmonija in solisti ga. A. Bernot-Golobova, ga. Zlata Gjungjenac, g. Julij Betetto in g. Josip Gostič bodo pod vodstvom dirigenta g. Mirka Poliča izvajali slavni Verdijev »Requiem«. 2e sami glasbeniki, ki bodo pri tem žalnem koncertu sodelovali, so jamstvo za najvišjo popolnost, kakršna je pri nas sploh dosegljiva- Plemeniti namen koncerta ter sodelavcev in prirediteljev je pač najgloblji izraz gesla »Počastite rajne z dobrimi deli!«
1 Poseben dogodek v dramskem gledališču bo gostovanje mariborskega Narodnega gledališča v Ljubljani z dramo Gorkega »Na dnu«. Oficielno gostovanje bo v sredo, 22. t. m.
1 Ljubljana—Sv.Peter, Fantovski odsek in prosvetno društvo bosta priredila, danes zvečer ob 8. v društveni dvorani, žalno komemoracijo za pok. voditeljem dr. A. Korošcem. Člani in prijatelji fant. odseka ter prosvet. društva vljudno vabljeni.
1 Važno za rezervne oficirje) Dne 15- januarja 1911 ob 18.30 je v veliki dvorani »Zvezde«, Kongresni trg, zbor rezervnih oficirjev glavnih rodov vojske (pehote, topništva, konjenice in inženirstva), na katerem poda komandant dravske divizijske oblasti važna obvestila.
1 Vprašalne pole za podatke, ki bodo služili za primer prodaje živil na živilske nakaznice, so dostavljene že vsem hišnim posestnikom. Če kak hišni posestnik še ni prejel hišne pole in vprašalnih pol, naj jih takoj osebno zahteva v mestnem preskrbovalnem, uradu v Mestnem domu, II. nadstr. Vhod s Streliške ulice.
>1 Zalivala. Elizabetna konferenca pri št. Petru je prejela 100 din, ki jih je darovala gdč. Neti Ilren v počastitev spomina njenega dolgoletnega blagega hišnega gospodarja pokojnega g. Antona Kralja. Najlepša hvala!
1 Razstava slik Dušana Petriča v galeriji Obersnel na Gosjx>svetski cesti 3 ostane na željo nekaterih učiteljev in profesorjev odprta še 16. in 17. t. m., da si jo inore ogledati dijaštvo, ki je bilo odsotno o božičnih počitnicah. Ta dva dneva bo umetnik jiofjoldne od 4 do 7 navzoč in bo obiskovalcem tolmačil posamezna dela. Zato ne zamudite priložnosti obiskati to razstavo našega najmlajšega slikarja-umetnika.
1 Ljubljanski športni klub sporoča svojim članom, da se zaradi odpoklica blagajnika na orožne vaje, redni občni zbor preloži na petek, 7. februarja ob 20 v lovsko 6obo restavracije Slamič.
1 Poslovanje zemljiške knjige za L 1940. Zemljiškoknjižni urad ljubljanskega okrajnega sodišča je tudi lani zaznamoval veliko število najrazličnejših zemljiškoknjižnih uradnih poslov, kakor prenose lastninske pravice, vknjižbe zastavne pravice za razna posojila, izbrise intabuliranih posojil in še druge posle. Značilen je pojav, da 60 se po podatkih zemljiške knjige lani kupčije z zemljišči zelo pomnožile. Nasprotno so postale intabulacije posojil redkejše Intabulirana so bila pač manjša posojila, milijonski hipotečni krediti so bili prav redki. Lani je zaznamovala zemljiška knjiga 9172 raznih poslov, predlanskim pa 9276, torej je razlika prav neznatna. Prenosov lastninske pravice je bilo zaznamovanih do 1200 za kupno vrednost nad 84 milijonov dinarjev.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice.
1 Rubežni v lanskem letu. Tudi lansko leto Ljubljana z okolico ni bila brez vsakovrstnih sodnih, davčnih in drugih rubežni. Mnogo opravka imajo z izterjavanjem raznih mestnih davščin izvršilni organi mestne občine. Zelo 60 vpreženi izvršilni organi okrožnega sodišča, ki po uradnih urah in tudi še med temi tekajo okrog in iščejo zarubljence, da jim na zahtevo upnikov dostavljajo sklepe izvršilnih treh oddelkov in jim po možnosti zarubijo različne premičnine, zlatnino, pohištvo in denar, če ga dobe pri zavezancih kaj preveč. Izvršilni organi, ki vrše v mnogem pogledu prav težavno in odgovorno službo, so neme, toda dobre priče o hudi revščini, ki vlada med srednjimi in nižjimi sloji. Pa tudi bogatejši ljudje dožive, da jih obišče izvršilni organ. Statistični podatki o izvršilnih poslih za lansko leto kažejo na videz, da so izvršilne zadeve številčno znatno nazadovale napram letu 1939. Vsi trije izvršilni oddelki so lani zaznamovali skupaj 8592 izvršilnih zadev, ko jih je bilo predlanfkim celo 10.980. Razlika 2388 gre na račun OUZD, kajli prejšnja leta je okrajno sodišče vodilo vse ekspedicije za izterjavanje bolniških in drugih prispevkov pri raznih obrtnikih in drugih plačevalcih. Lani pa je bila naloga izterjevanja prispevkov bolniškega in socijal-nega zavarovanja popolnoma prenesena na mestno občino. Kljub temu so imeli vsi 6odni izvršilni organi še mnogo drugega posli kajti morali so sami vršiti razne poizvedbe glede vseh, k vojakom vpoklicanih oseb, zavezancev, prot« katerim so bile predlagane rubežni, ki pa 60 mprale v 6mislu zadevnih predpisov počivati.
1 Gaj zaslužnih na Navju je vsak dan, torej tudi ob nedeljah, odprt od 9 do 12. in od 14. do 17. Odkar na Navju počiva voditelj naroda dr. Anton Korošec med drugimi slovenskimi nesmrtniki, je Navje neprestano dobro obiskano in tudi iz drugih krajev romajo čestilci dr. Korošca na njegov grob, prinašajo cvetje ter prižigajo sveče. Vhod na Navje je z Vilharjeve ceste.
1 XII. prosvetni večer bo v petek dne 17. jan. Po kratkem oddihu, ki je zavladal med božičnimi počitnicami, bo Prosvetna zveza zopet začela z rednimi tedenskimi predavanji. — Pri tej priliki nastopi g. prof. Janko Mlakar, ki bo jiodal v besedi in sliki veselo potovanje v prijetni družbi in sicer od Žingarice do Triglava in Črno prst v Bohinj. Na to zanimivo predavanje posebno vabimo vse prijatelje naših gora in narave.
1 Damske gamaše, tudi po meri, najceneje pri Ivrdki Juro Brišnik, Celovška cesta 56.
1 Prireditve za zimsko pomoč ljubljanskim revežem že vso zimo zbirajo ljubljansko občinstvo k manifestacijam zlatega ljubljanskega srca. Razne organizacije in društva tekmujejo med seboj, kako bi na čim lepši način svoje znanje in umetnost združila z dobrimi deli za siromake. Tudi Ljubljančani se V6eh teh prireditev udeležujejo v tako velikem številu, da so dobrodelne prireditve za zimsko pomoč gotovo v največjo čast Ljubljane. Neposredno so pa ljubljanski pridobitni krogi, predvsem razni zavodi podarili toliko zneskov, da letošnji prispevki že visoko presegajo za lansko zimsko pomoč zbrano vsoto. Ze včeraj smo javili, da se šele sedaj prtče-! njaio naivečie prireditve za zimsko pomoč, in na-i pisali, da bo velika prireditev v ljubljanskem avlo-
Marlbor
m Koncert slovenske mladinske klavirske glasbe bo danes zvečer ob 20 v dvorani »Narodnega doma« ter je pričakovati številen obisk z ozirom na zanimivost sporeda, saj bo najnovejše skladbe naših domačih skladateljev izvajala priznana pianistka ga. Marta Osterc-Valjalo.
m Zanimivo odkritje mariborskega slikarja. Znani mžriborski cerkveni slikar g. Franjo Horvat starejši je videl v Novi Raši pri Bjelovaru na Hrvatskem v glavnem oltarju tamošnje župne cerkve oljnato sliko Brezmadežnega spočetja v nadnaravni velikosti, katero je naslikal sloviti slikar Ilovšek (Jelovšek), ki je umrl leta 1764 v Ljubljani. Slika je podpisana in predstavlja Marijo z razprostrtima rokama z angelom. Ilovšek je eden najbolj znamenitih slovenskih freskantov, Za omenjeno krasno sliko Brezmadežnega spočetja pa gotovo naši umetnostni zgodovinarji še ne vedo, pa naj bi služile te vrstice v opozorilo.
Celje
c Koncert slovenske mladinske klavirske glasbe bo jutri, v četrtek, 16. januarja ob 8 zvečei v mali dvorani hotela »Uniont. Na sporedu so poleg drugih skladb tudi skladbe ge. Mirce Sancinove in g. Preglja.
c Mestno poglavarstvo opozarja posestnike in lastnike vozil, da so 1. januarja zapadli v plačilo 5% najemninski vinar in 2% kanalska naklada, vodarina in števnina, obrok davščine na vozila. Zapadle obroke je plačati pri mestni blagajni do 10, tebruarja.
KULTURNI OBZORNIK
Podbevškov Jakopič
Pri Podbevškovem Jakopiču moramo ločiti dve .tvari: reprodukcije Jakopičevih slik ter Podbevškov uvod in njegovo uredbo.
Kar se tiče reprodukcij Jakopičevih slik, moramo ugotoviti, da tako lepe knjige s tako posrečenimi reprodukcijami Jakopičevih čudovitih barv na domačem knjižnem trgu še nismo imeli. V tem pogledu je ta album gotovo eno najpomembnejših knjižnih del lanskega leta ter je doslej najbolj mo-numentalni album podob kakega slovenskega umetnika. Dozdaj smo imeli sicer Jakopičev zbornik, imamo Tratnika in Jakca, Goršeta in Maleša, imamo Šubica in Groharja — toda po bogastvu slik in tehnični čistosti se ne da nobena teh umet-nostno-likovnih publikacij primerjati tej Jakopičevi »monografiji«. Sicer je oznaka »monografije« tvegana, kajti monografija pomenja znanstveno — genetično in kronološko — obdelano celotno umetniško delo določenega umetnika, v tem primeru pa gre bolj za izbor iz Jakopičevih del, ki je samo do polovice izčrpan — kajti še prav toliko novih reprodukcij se obeta v II. delu — ter predstavlja Jakopičeve pokrajine, figure, skupine, dogodke in tihožitja v nekakšnem prerezu po posameznih označenih motivih, ne podaja pa notranjega razvoja umetnika. Enobarvne in tribarvne reprodukcije dajo popolnoma jasno podobo veličine Jakopičevega čopiča ter ga predstavljajo Slovencem in tujini kot resničnega mojstra, vrednega svetovnega priznanja. Radovedni smo, kaj bo rekla tujina o našem mojstru, ki ga bo spoznala po teh reprodukcijah, ki delajo čast slovenskemu grafičnemu podjetju.
Na ta likovni pomen knjige smo mislili, ko smo v novoletni številki govorili o tej izdaji kot eni najpomembnejših knjižnih izdaj Lanskega leta.
Urednik Podbevšek pa je tem slikam napisal tudi pojasnlia ter napravil težko delo katalogizi-ranja Jakopičevih slik, razmetanih križem 6veta ter skoraj nedosegljivih. V tem katalogiziranju je opisal in določil lastnike, skoraj 1000 slikam, dočim po njegovi trditvi manjka še kakih 203, do katerih ni mogel, ali se je zgubila sled za njimi, ali pa — ni imel časa, kajti mudilo se mu je z izidom knjige, kar pa ni nobeno opravičilo. Vendar je tu izvršeno ogromno delo; podan je pregled Jakopičeve tvornosti ter moramo verjeti, da je urednik dobil prvi pregled čez vse gradivo. Zanimivo bi bilo na podlagi tega seznama imetnikov ugotoviti, kakšni sloji so si kupili Jakopiča, nekoč nepriznanega umetnika. Tak socialni prerez bi pokazal, da morda v največji meri srednji izobraženi stan, pa tudi meščanski obrtnik. Pa to je že drugo vprašanje. Važno poglavje v knjigi so Pojasnila, obsegajoča 72 strani, v katerih je Podbevšek posameznim slikam podal njihov vznik, datum, pa tudi okol-ščine, katerih se spominja mojster ob njih. Ta pojasnila so gotovo najzanimivejši del urednikovega opravila ter se bero z napetostjo in navdušenjem, kakor so bila tudi pisana. Tu je urednik sledil mojstru in 6i zapisoval njegove besede in njegova pojasnila v kakšnih odstavkih naravnost iz ust umetnika (mestna hiša na Ahacljevi ulici, Kri-zanteme, itd.). Tu so s pesniško besedo orisana občutja, ki jih sicer mora dati slika sama ob pogledu samem; toda oznaka preje sliko še bolj približa. V tem zanimivem poglavju (par sugeriranih sodb je nepotrebnih) je priložen tudi faksimile Jakopičevega liričnega opisa večera, ki kaže veliko pisateljsko moč slikarjevo ter ga še zavest-neje postavlja v vrsto Cankarja in Zupančiča ter dokumentira, da ima njegova umetnost iste korenine, kakor imenovanih dveh njegovih sodobnikov.
Pred ta pojasnila pa je Podbevšek napisal svojo oznako njegove osebnosti, ki jo smatra za
najvažnejši del urednikovega uvoda. V njej je hotel poudariti Jakopičev epohalni pomen, da je šele on začel slovensko umetnost, ki da je pred njim ni bilo (to je tudi Jakopičevo mnenje), dočim bi umetnostni zgodovinarji morda le utegnili najti kaj slovenskega duha v starih slovenskih baroških ilu-zionistih (Jelovšek) ali realistih (Šubic), dasi je res, da je slovensko slikarsko lirično pesem zapisal šele prvi Jakopič. Ne vem pa, če gre to dvomljivo dejstvo poudarjati v knjigi, ki je namenjena tudi v veliki meri inozemstvu ter negirati vsa prejšnja stoletja slovenske likovne vzgoje kot tujo dušev-nostl Nato po nekaterih datih označi Jakopičevo umetnost v nasprotju z dr. Cankarjevo oznako me-lanholika za delo veselnika, optimista, tudi mistika, ki mu je narava Bog, navdušenje, ogenj, ter ga za to ustvarjalno silo imenuje najbolj religioznega slikarja slovenskega, kajti ne gre soditi religioznosti po motivih, temveč po notranjem razmerju do božje prisotnosti. Kljub vsemu pa bi bil to naturalistični mistik, ki se vdaja kultu sonca, kultu spreminjajočih se barv. Tako poglavje pa je bolj izraz navdušenega občudovalca, ki stavi Jakopiča nad vse umetnike, ki so živeli in žive, z ozirom na mojstrstvo barv in izrazov občutja, toda ne pomeni znanstvene objektivne oznake njegove umetnosti, kar zavestno biti noče, in tudi ne analizira Jakopičeve rasti. Nikakor pa ne spadajo v tak kultni uvod razna repliciranja na današnje slikarske razmere in njihovo pavšalno obsodbo kot da vsi hlepe le po denarju itd., tudi ne sodba o nezmožnosti Jakopičevih sodobnikov, voditi slikarsko akademijo itd., kar samo ponižuje visoko zapeto himno Jakopiču. To poglavje (18 strani) je tudi v celoti prevedeno v nemščino. Zdi se mi sicer, da bi zadoščal resume v tujem svetovnem jeziku, ki nujno, da bodi le nemščina, kajti ta oznaka nima take prepričujoče sile, da bi bila absolutno dognana podoba Jakopičeva ter tudi vse podobnosti nimajo pomena za tujca. Toda ker je že navada pri izdajah iz likovne umetnosti, ki so namenjene tudi naši propagandi v tujini (Monumen-ta artis), je to še opravičljivo, dasi ne razumemo, zakaj podpisi k slikam ne bi bili dodani vsaj francosko, kar bi tujcu bolj pomagalo razumeti Jakopičevo muziko baz v.. ........
* " ''	Vj?
's__- > > 'v'
,	' —— L0.U —• '■ j-fl I m .M m	»rc"	*
Tak je Podbevškov Jakopič: ne znanstvena monografija, ki jo bo treba šele napisati (pa ne Podbevšek!), toda zanimiv album, ki daje prerez Jakopičevega ogromnega dela ter ga komentira deloma po Jakopičevih bes.edah, še več pa po Pod-
bevškovem pojmovanju, obenem pa pregled Jakopičevih slik. Izdan pa je v obliki, ki ie S" lahko v ponos!
lovencem t d.
Ljubljanska Opera: Sabska kraljica
Ponovitev že lani uprizorjene Goldmarkove opere smo slišali v soboto, 4. t. m. Ce pretehtamo lansko premiero in letošnjo, je ugotoviti ponekod znatno zboljšanje, ponekod isti nivo in tudi delno poslabšanje: boljši je vsekakor zbor, ki je dosegel največjo popolnost bodisi po glasovni uravnoveše-nosti, bodisi po skladnosti z orkestrom ter dinamičnem stopnjevanju in igri v svetišču (drugo dejanje), predvsem pa v dvorani (tretje dejanje). Vendar moram pripomniti, da ženski zbor sam po homogenosti še vedno zaostaja za moškim; bolje pa je zvenel (manjše izstopanje posameznic!) pri ponovitvi. — Orkester je po svoji kvaliteti občutno zaostajal za dejstvovanjem na odru in to kljub temu, da je dirigent g. N. Šlritof prav dobro dirigiral in vodil celotno predstavo z živim elanont. Orkester mu je sicer v dinamičnem in agogičnem smislu oblikovanja sledil, toda neprecizno, mestoma je bil prav v osnovi pomanjkljiv: Čela na nekaterih mestih intonančno premalo natančna, kar je bilo občutiti zlasti pri njihovih izstopajočih linijah; niso pač zvenela kot enotna skupina, temveč je vedno nekaj izstopalo in seveda tako v intona-ciji kakor v ohlapni ritmiki. Isto je bilo mestoma z nekaterimi pihali, violirte v pasažah neenotne ter je bila igra v tem občutno nejasna. Opaziti je bilo tudi nediscipliniranost trobil nasproti dirigen-tovi kretnji, tako da so bili celo končni akordi zrušeni z zaostajanjem posameznikov. Zavedati se je treba, da dirigenti včasih ustvarjajo za pultom in ne dirigirajo po kaki šabloni iz delovne dvorane in da interpretacija včasih dobi drugačno lice kakor pri vajah ter je zato treba na dirigenta paziti in skušati priti v konsenz z njim. Pogoj za dobro interpretacijo in sleditev dirigentovim in-tencijam je seveda tehnična pripravljenost in iz-delanost posameznih skupin kakor celote v igri ter zvočnem ravnovesju, po naj bo to v smislu in-lonančne čistosti posameznikov ali homogenosti po-edinih grup, dalje ritmične preciznosti, vstopov, koncev itd Za uspeh v tem pogledu sta pa potrebna zadosten čas za podroben študij ter resnost dirigenta, ki je odgovoren za zadostno tehnično pripravo. Da ne pomaga še tako dobro dirigiranje in dirigenlovo poustvarjanje, če ni orkester tehnično dovolj izdelan, smo slišali nazorno na tej premieri, pri ponovitvi bolje, toda prav malo, dočim je oder kvaliteto še zboljšal v nekaterih ozirih. Tu se nam odpira problem časa za študij preobremenjenega orkestra in s tem v zvezi vprašanje števila uprizoritev ter celotnega programa. Ce namreč zihtevamo čim več novih del, potem temu nujno sledi slabša reproduktivna kvaliteta — ki pa zmanjša zanimanje poslušalca, kar se je tudi pri nas že večkrat pokazalo. Kajti če bi postavili na oder n. pr. po dve novi deli na mesec, potem ima orkester v najboljšem primeru okrog 20 ur za vaje, kar je premalo. Saj slišimo, da niso niti ponovitve v odgovarjajoči kvaliteti, ki bi jo moral doseči orkester ir. ta mora igrati dnevno do šest ur. Da bi mu pa zvišali ča« za vaje, ni mogoče, kajti to ni obrt; ljudje morajo delati z velikim duševnim na-
porom. Improvizirati del tudi" ne gre, pa niti enega, če nočemo, da pade gledališče v stagnacijo; reprodukcijo orkestra je treba dvigniti. Drugo vprašanje je število kvalitetnih solistov. Vemo, da smo v.zadregi z njimi; povejmo si odkritosrčno in stvarno, da imamo pet solistov, ki jim ni mogoče poveriti vlog, da ne bi trpelo delo in še več: naša ušesa, pa bodisi v intonaciji bodisi v estetiik tona samega ter v oblikovanju. Kvalitetni pa so že itak daleko preobremenjeni; mislim na g Heybalovo, g. Fran-cla, zadnje čase tudi na g. Kogejevo, g. Ribičevo. Če še tem prištejemo g. Janka, g. Lupšo, g. Špa-novo, g. Laboševo, g. Popova, je vse, kar imamo. Drugo nam pa rešujejo gosti Toda zaradi prena-pornosti nam utegnejo mlajši člani omagati glasovno in — kaj potem? Uprava Narodnega gledališča bo morala že zdaj misliti na nove nastavitve: pri tem mislim na gdč. Karlovčevo, ki jo moramo na vsak način pritegniti v Opero, prav tako tudi gdč. Polajnarjevo. Ker pa je pri nas najbolj pereče tenorsko vprašanje, svetujem, naj uprava na kak način omogoči g. Sladoljevu pevski študij. Ce se ne bomo pobrigali pravočasno za povečanje števila solistov, bomo že prihodnje leto zašli v še večje težave. Prav tako bo treba urediti vprašanje manj odgovarjajočih solistov, to pa je stvar uprave same. Prepričan sem, da tega ne govorim le iz svoje dolžnosti, ki jo vršim, ampak da govorim tudi v imenu vseh intelektualcev, ki jim je usoda naše operne umetnosti in rast vse kulture pri srcu. Treba se bo zganiti in napeti vse sile, da se bomo iz »razmere vendarle že dvignili in sami razmere ustvarjali.
Da se povrnem k uprizoritvi: Salamona je pel g. Popov; doživeli smo to pot veselo presenečenje. Že v »E. Onjeginu« sem opazil zboljšanje v petju, še bolj pa v zadnji reprizi »Fidelia«. Toda zdaj mn moram naravnost čestitati. Ni le to zaradi vloge, »ki mu ležic, ampak se je g. Popov gotovo potrudil pri študiju. Znatno je zboljšano dihanje, zato so tudi višine dobre (le nekaj višinskih tonov še ni bilo popolnoma dobrih, ker so bili preveč sforsi-rani — pretežka sapa). Tudi v igri je bil dober; le paziti je na nekaterih mestih na neumestno kriljenje z rokami. — Ga. Ribičeva kot Sulamit je ponovno izpričala tehnični napredek: višine zelo dobre, intonančno čiste, pravilno podprte s sapo in razvite v prostor, dočim ji nižina ni zvenela polno niti niso toni dovolj prodrli v prostor. Vzrok je poleg pokrivanja iskati v prehlajenju, ker niso imeli toni dovolj prsne resonance Kar se tiče višin, je tehnično boljša od Heybalove, ki je pri ponovitvi pela isto vlogo. Prav letošnje in lansko petje g. Heybalove v tej vlogi znači nazadovanje v glasovni pevski kvaliteti. Sire' je res težko pisano; škoda mladega talenta z lepim glasom, igralskimi sposobnostmi, če ostane pri tem. To je občuten opomin, da se bo treba posvetiti prav resno študiju. — Kraljica — g. Kogejeva je bila prehlajena, naiboliša ie bilp. na vrtu pevsko, da*i ni nudila istih pevskih in muzikalnih kvalitet kakor lani. Predvsem opozarjam pevko na nepravilno dihanje,
Cortina d'Ampezzo ▼ Dolomitih, kjer bodo med 1. in 10. februarjem letošnje tekme za svetovno smučarsko prvenstvo.
ŠPORT
Izredna prireditev na ledu
Svetovni prvak Karli Schafer in Fritzi Gillard nastopita na drsališče SK Ilirije
Uprava drsališča SK Ilirije bo dala te dni športnemu občinstvu videti dva izredna umetnika drsalnega športa: večkratnega svetovnega in olimpijskega prvaka Karla Schaferja in njegovo partnerico Fritzi Gillard.
Schaferjeva sijajna športna karijera je v krogih, kjer se zanimajo za drsanje, splošno znana. Potem ko je bil vrsto let nedosegljivi prvak na svetovnih prvenstvih in olimpijadi, je leta 1937 ali 1938 sprejel angažman v Ameriki in bil proglašen za profesionalnega drsalca. Kot tak nastopa pogosto na drsalnih prireditvah in revijah po Nemčiji, Holandski, Švedski itd. Pravkar ima za seboj ekshibicije v Stockholmu, Amsterdamu in Milanu. Na ta način je ohranil svoje drsalno znanje na vsej višini in je ostal doslej nedosežni mojster umetnega drsanja, ki vedno znova zadivi gledalce. Tekom svoje profesionalne karijere, zlasti ameriške, se je priučil tudi na artistične in revi-jalne nastope in se tudi v tej panogi povzpel do izredne stopnje. Pri nas bo predvajal z Gillardo-vo tako športno drsanje kakor tudi izrazito re-vijalno.
Fritzi Gillard je po poreklu Celovčanka, a v drsanju se je izšolala na Dunaju. Ko je pred leti prestopila po nekem naključju v profesionalni tabor, ee je ustalila v Parizu. Tu se je srečala z njo na ledu tudi naša Sernečeva. Bila je najpri-ljubljenejši gost na vseh evropskih drsališčih, dokler ni izbruhnila vojna, ki jo je iznenadila na Dunaju. Gillardova velja za eno najsijajnejših re-vijalnih drsalk in je s tega vidika morda še večja privlačnost kakor prvak Schiifer.
Sch5fer Gillardova nista drsalni par. Nastopata vsak zase, vendar pa bosta skupno izvajala eno ali dve izmed točk sporeda.
Prireditev bo v četrtek 16. ali petek 17. t. m. ob 18.30. Dan bomo točno objavili jutri, prijatelje umetnega drsanja, ki bodo gotovo v velikem številu hoteli prisostvovati tej redki ekshibciji, pa že danes opomnimo, naj pripravijo toplo obutev in odeje, da jim mraz ne bo pokvaril užitka.
Propagandna drsalna prireditev v Mariboru
V	Mariboru nastopijo v sredo, 15. t. m. na propagandnem večeru na drsališču SK Železničarja ob 18.45 od ljubljanske SK Ilirije kot posamezniki: S. Palmetova, V. Sernečeva, E. Thuma, J. Biber in M. Betetto ter dvojici Sernečeva : dr. Schwab in Palmetova : Biber. Nekoliko točk sporeda bodo izpolnili najboljši mariborski drsalci. Vabimo občinstvo, da si gotovo ogleda zanimivo prireditevl
Velik mednarodni nogometni turnir v Belgradu
O veliki noči bo v Budimpešti mednarodni nogometni turnir, na katerem bodo sodelovali Ferenc-varoš in Ujpest ter Gradjanski in BSK. Povračilni turnir, na katerem bodo sodelovali isti klubi, pa bo o pravoslavnih binkoštih, in 6icer v Belgradu.
Prvenstvo Hrvatov v umetnem drsanju
V	nedeljo so imeli hrvatski drsalci in drsalke 6voje prvenstvo v umetnem drsanju, pri katerem so zasedli prva mesta nasl. tekmovalci in tekmovalke:
juniorka: Mira Petaj (ZAŠK) 33,1 točk; junior: Zlatko Gross (ZAŠK) 46,8 točk; seniorka: Klara Gomhoš (ZAŠK) 88,5 točk; Senior: Ante Skrtič (HAŠK) 176,1 točk.
Romunija : Jugoslavija 4. maja v Bukarešti
Med romunsko in jugoslovansko nogometno reprezentanco se bo odigrala mednarodna nogometna
ki je izrazito prsno. Igra je mestoma v smislu dostojanstva kraljice mestoma oaurna (pahnitev Asa-de, pretiiani znaki jeze itd) Kajti take osebnosti se vedejo rafinirano, uglajeno in dostojanstveno. — Veliki duhoven — Lupša je dobil nevšečen vihralo; zdi se, da je bil prehlajen, kajti tudi višine niso bile dobre, boljši pa je bil pri reprizi. — Bolezen tudi g. Gostiču kot Asadu ni prizanesla, vendar je bil muzikalno najboljši, pri ponovitvi tudi v ostalem. — Dobro je zopet pel tudi g. Dolničar kot Baal-Hanan, gdč. Sokova pa kot Astaiot, kraljičina sužnja. — Grajati pa moram štatiste, osem jih je. Že na oder pridejo opravit svojo dolžnost — brez kontakta do celote (zlasti v svetišču); ena se smeje, druga gleda v parter ali lože, tretja *e enostavno nasloni na kulise (ponovitev) itd. To znači indolenco, daje pa videz diletantizma režiserja, ki mu ga pa ne moremo očitati, če pogledamo ostali ansambel, je pa tudi znak neodgovornosti tistih, ki ne spadajo v resno gledališko udejstvovanje. — Zbor je prav dobro pripravil g. Simoniti, režija g. C. De-hevca je izvrstna, prav tako tudi inscenacija g. inž. Franza. Balet, ki ga je pripravil g. Golovin, je zlasti v prvem delu bil precizen, razen dveh izjem, prav dobro je svojo nalogo izpolnila soloplesalka ga. Bravničarjeva.
V celoti je predstava na prav došlojni višini, le orkester je treba zboljšati.	sil.
tekma dne 4. maja letos v Bukarešti, revanina borba naj bi pa bila meseca septembra v Belgradu. Tako 'ali romunski nogometni krogi tajniku naše
zveze Kiki Popoviču, ko 6e je mudil te dni v romunski prestolnici.
Vesti Športnih zvez, klubov In druStev
SK Planina — ženska lahkoatletska sekcija
vabi vse svoje članice, da se gotovo udeleže sestanka, ki bo v četrtek, dne 16. t. m. ob 18 (6) v prostorih akademskega doma (Miklošičeva cesta). Udeležba za vse strogo obvezna!
Ljubljanska kolesarska podzveza. Seja upravnega odbora bo jutri, v četrtek, ob 19 v kavarni Vospernik, Stari trg 34. Odborniki se naprošajo, da se seje gotovo udeleže, ker se bo lazpravljalo glede sklicanja občnega zbora. — Tajnik.
Slovenska kolesarska zveza, Ljubljana. (Službeno.) Seja upravnega odbora bo jutri, v četrtek, ob 20 v kavarni Vospernik, Stari trg 34. Udeležba obvezna za vse odbornike. Dnevni red; občni zbori podzvez in klubov. — Tajnik.
Boks-sekcija ŽSK Hermesa, obvešča svoje člane, da bo redni letni občni zbor jutri v četrtek dne 16. t. m. ob 19.30 v restavraciji »Šestica«. Članstvo je naprošeno, da se istega siguno udeleži.
ZFO
IV. smuške tekme Zveze fantovskih odsekov
Prvi del letošnjih smučarskih tekem ZFO, to je tekmovanje v alpskih disciplinah v smuku in slalomu, bo prihodnjo soboto in nedeljo 18. in 19. t. m. v Škofji Loki. Smučarske tekme naše največje mladinske telesnovzgojne organizacije postajajo vsako leto bolj zanimive in tudi krog lepega zimskega športa je v naši fantovski organizaciji vedno večji. Zato se tudi število tekmovalcev vedno veča tako, da z zadovoljstvom lahko gledamo v bodočnost tudi kar se tiče zimskega športa v Zvezi fantovskih odsekov.
Letošnje smučarske tekme pa imajo še drug pomen: z njimi bomo odprli naše velike telovadne in športne nastope in tekme, s katerimi bomo začeli leto v proslavo našega mladega kralja Petra II.. ki prevzaml letos svoje vladarske posle.
Glede sobotnih in nedeljskih tekem v Škofji Loki podajamo nekaj važnih navodil:
Smuška proga I. razreda je v glavnem pre-tlačena in sposobna za trening.
Prvorazrednim tekmovalcem priporočamo, da smuško progo pred tekmovanjem na vsak način preizkusijo, ker je zelo težka. Vse one. ki nikakor ne bodo mogli trenirati, pa naročamo, da morajo dospeli brezpogojno v soboto z jutranjimi vlaki ker bodo sicer zamudili nastop.
Za tekmovalce II. razreda ni v soboto predviden nikakršen program in bodo za to lahko v tem večjem številu prišli v nedeljo. Bili pa morajo v Škofji Loki ob 8 zjutraj. Torej se mora vsakdo odpeljati s prvimi vlaki od doma. Seveda pa tudi drugorazrednim tekmovalcem priporočamo, da pridejo vsaj prejšnji dan in nekoliko preizkusijo tekmovalno progo.
Zaradi nastanitve naj se vsakdo zglasi v Društvenem domu pri hišniku, kjer mu bo odkazano prenočišče.
Za revnejše tekmovalce, ki naj se prav tako zglase ob prihodu pri hišniku v Društvenem domu, bo preskrbljeno za zasilno brezplačno stanovanje.
Kdor tekmovalne prijave še ni odposlal, naj to stori takoj danes, ker je zadnji dan.
Bratje tekmovalci-smučarji! V soboto in v nedeljo vsi na smučarske tekme v Škofio Loko!
ZDK
III. smuške tekme Zveze dekliških krožkov
Prihodnjo nedeljo imajo naša dekleta tretje smučarske tekme za prvenstvo ZDK. Topot bodo merilo svoje sposobnosti na škofjeloških belih poljanah. Smuške tekme so se našim dekletom zelo priljubilo in zalo je krog tekmovalk vsako leto večji. Zato vlada tudi za letošnje tekme veliko zanimanje iz česar sklepamo, da se je ta lepi zimski šport že precej močno ukoreninil v naši dekliški organizaciji. V naslednjem prinašamo razpis tekem in druga potrebna navodila.
Zveza dekliških krožkov razpisuje smuške tekme v kratkem smuku in teku na 3 km dolgi progi za nedeljo 19. januarja 1941 v Škofji Loki. Tekmovalke se po izkazanih sposobnostih pri lanskih tekmah razdele v dva razreda. Pravico imajo samo članice in mladenke Zveze dekliških krožkov. Tekmovalna proga za tekmovalke I. in II. razreda je ista in so pogoji za vse tekmovalke enaki. Prijave za tekme je poslati do 17. januarja or>oldne na naslov Zveze dekliških krožkov, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. obenem s prijavnino v smislu Tekmovalnega reda. Za vse zakasnele prijave morajo prijavljenke plačati dvojno prijavnino; prijave se bodo sprejemalo tudi na kraju tekem. — Vsaka tekmovalka se mora izkazati 8 člansko legitimacijo in s potrdilom o plačani članarini.
Spored:
V nedeljo 19. januarja sv. maša ob 8 zjutraj, nato žrebanje startnih številk, ob 10 start m smuk, nato smuški tek.
Razglasitev doseženih mesl in razdelitev nagrad bo po končanih tekmah v Društvenem domu.