NAŠ ČASOPI Zavtošolo /J 00*- najhitreje do cilja! IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, HORJUL, DOBROVA-POLHOV GRADEC in BREZOVICA Leto XXVI, št. 257 Oktober 1999 Vrhnika Nov asfalt in pitna voda v ceveh Regijske deponije v kamnolomu - nočemo strani 2 do 11 Brezovica S svetniškega stola Turistična karta občine Brezovica Gostili smo Portugalce strani! 2 do 14 Borovnica Odlok o občinskih cestah v javni obravnavi Veseli večer in razstava Daljinsko ogrevanje strani 15 do 18 Dobrova ■ Polhov Gradec Ob 85. obletnici prof. dr. Jožeta Rihtarja Novi kilometri asfalta Odpiranje ponudb stran 23 Horjul Imenovan podžupan občine Ko se razbesnijo poletne nevihte strani 24 do 26 Ob odprtju vrtca 10. septembra so prvi skozi vrata vstopili tisti najmlajši, ki ga bodo tudi uporabljali, s svojimi starši. Občina odkupila nepremičnine Rašice Dolgotrajni razgovori med občino Horjul in Rašico so prav v tem času obrodili sadove. Rašica je namreč svoje nepremičnine, to je bivša proizvodna stavba in kar velik kos zemljišča, prodajala od leta 1997. Prva cenitev je bila v višini 240.000 DEM, za kar pa se občina ni takoj odločila. Stekli so dogovori in letos sta bila dva predloga cene: 150.000 DEM v treh obrokih ali 140. 000 DEM s takojšnjim plačilom. Tako je sedaj pogodba pripravljena, od Rašice že podpisana, svetniki so odkup vseh nepremičnin tudi soglasno sprejeli, tako daje plačilo le še vprašanje časa. Kot nam je povedal župan, bodo podpis pogodbe in s tem plačila opravili takoj, ko bodo preverili še lastništvo glede na zemljiško knjigo. Z nakupom so opravili veliko nalogo in delo, saj bodo pričeli vse postopke za pridobitev raznih soglasij za izgradnjo mrliške vežice na kupljenem zemljišču. Samo stavbo bodo dali v najem, saj je lokacija izredna, v samem središču. Seveda pa bo o nadaljnji namembnosti razpravljal in odločal vedno Občinski svet. S.S. Sredi vasi Bevke pa nov vrtec stoji Ste že slišali, da sredi Bevk stoji nov vrtec? Pravi vrtec, lepo urejeni prostori, otroški živ - iav in igrače (ki so malo na mizi, malo po tleh), so dovolj tehten razlog, da mi verjamete. Tudi sama nisem verjela, ko sem sredi maja prvič prišla na ogled vrtca in na sestanek s starši. Toda čudeži se še vedno dogajajo. Kar čez poletje so uredili vse potrebno, dobili soglasja in namesto slanega kopanja v morju so se kopali v lastnem potu sredi Bevk. Morje slanega potu se je posušilo, zrasel pa je čudovit vrtec, kjer trenutno biva 18 otrok. Že dober teden z otroki uživamo v novem vrtcu Tomi, Rezka in Helena, se igramo, pojemo in malo nagajamo. Za zdaj smo še pravi princi in princese, da imamo igralnico in spalnico kar posebej. Od vsega pa je največ vredna prava telovadnica, kjer bomo lahko ob deževnih dneh skakali, se igrali gibalne igre in sproščali odvečno energijo. Će ne verjamete, pa nas pridite obiskat, vse vam bomo razkazali. Lepo urejena notranjost nam je v veselje, igrišče bo treba še urediti, saj je za igrala zmanjkalo denarja. Pa zato sploh nismo žalostni. Okolica nam ponuja nešteto možnosti za sprehode, igrišče pa za gibalne in rajalne igre. V jeseni bomo s starši delno ozelenili igrišče, spomladi pa upamo, da bomo dobili kakšno igralo. Hvala vsem, kiste nam podarili igrače, knjige, blazinice,... in pomagali, da smo se že sredi septembra vselili v nove prostore. Helena Tomažin tu. Veseli upokojenski večer Borovniško društvo upokojencev je ob 1. oktobru, svetovnem dnevu starejših občanov, pripravilo veseli večer, kije pritegnil veliko število poslušalcev. Sskeči, šalami in pesmijo so skočili v jesensko obdobje. Nastopilo je več skupin, med njimi tudi otroci iz šole, upokojenski pevski zbor, pevski zbor vrhniških invalidov, domači in vrhniški muzi-kantje. Prizorišče v osnovni šoli je bilo zelo domiselno pripravljeno, seveda zaradi pridnih rok, ki so pripravljale sceno. Naslednja številka izide 2. novembra, gradivo zbiramo do 22. oktobra. Kdo ima prav? Te dni seje sestala komisija zdaj že petih občin, ki sodelujejo v skupnem projekta izdajanja Našega časopisa. Ker komisija razen v redkih primerih odloča s soglasjem, je prišlo na podlagi intervencij posameznih članov komisije do skupnega soglasja, da je v Našem časopisu treba narediti vse, da se ustavi medijska vojnu, ki grozi, da bo skazila vsebinsko podobo medija, ki ga imate v rokah. Prav v zadnjem letu so se namreč na naših straneh pojavili prispevki, ki nimajo veliko opraviti s kulturnim razpravljanjem, nekakšna velikanska za-"relost dokazati svoj prav tudi za ceno velike zamere. Kajti pisanje da odgovor, na to pride spet odgovor in tako dalje v neskončnost. Nekaterim avtorjem se še ni posvetilo, dn nemara s tem sami kvarijo podobo, da so modri, izkušeni in strpni v občevanju z dragimi. Tega napotila se bomo v Našem časopisu ostro držali, kajti če smo v vseh teh letih celo v najbolj vročih predvolilnih številkah ohranili duha spoštovanja osebnega dostojanstva in strpnosti, ga bomo za vsako ceno ohranjali tudi naprej. Kolikor se bo dalo, pravimo, ker beseda ni konj. Ker se za-rečenega kruha največ poje. Ce hočemo s kolikor toliko optimistične strani pisati o dogodkih in razlagati njihova ozadja, pravijo modri evropski možje, naši sodobniki, pri nas pa se zdi, da je te modrosti zmanjkalo, je trebu ohranili nekaj duha zdravega humorja, ki num ga Slovencem pogosto manjka. S tem se lahko potrudimo, da resničnost, kije taka, kakršna je, razlagamo brez strastne razgretosti. ki para živce udeležencem v naših sporih in spopadih, saj vso svojo pozitivno in negativno energijo usmerjajo v prepir. Hladna glava je zlasti potrebna tam, kjer "prav" in "napak" nista vnaprej na eni strani, kjer nas vzgibi našega ravnanja že vnaprej ne postavljajo ne med tiste, ki so krivci ali med tiste, ki so nedolžni, se pravi v eno ali drugo stranko pri ugotavljanju resnice. Ce torej ohranimo duha zdravega humorja in nestraste.n pogled na stvari, smo sposobni dejstva spremljali pozorno in s spoštovanjem. Ker moramo biti vedno sposobni priznati, da nečesa nismo videli prav dobro in da bi si vse lahko ogledali še bolje in bolj pozorno. Modrost je zelo preprosta in vsakdanja, vendar je pomembna, kajti varuje nas pred hujšimi napakami, ki jih lahko zagrešimo, če si stvari razlugamo nepoučeni in na podlagi tega prehitro sklepamo ter krenemo v prenagljeno akciji- Niso zaman nekateri naši modri predniki svetovali, da izgovorjene besede nikoli ne moreš vzeti v celoti nazaj in da je bolje trikrat premislili, kot enkrat jezno povedali. Tudi blaženi škof Anton Martin Slomšek, o katerem smo v septembra veliko govorili in slišali, je v svojih Drobtinicah, kijih je pisal Slovencem v pouk. zapisal, da je treba bolečo resnico včasih zaviti v košato listje, da jo ljudje lažje sprejmejo, kajti najlepša jabolka, kar resnica gotovo je, ne rastejo na golih vejah, kjer najdemo samo posušene drobne sadeže, ampak v zavetju lepega in košatega listja. Kar zadeva uredništvo, se bomo ravnali po tem, kar nam je naložil najvišji organ Našega časopisa, medobčinski časopisni odbor. Vse, kijih srbi jezik ali muči skušnjava po prepiru pa opozarjamo na znano reklo, ki pravi, da lepa beseda vedno lepo mesto najde, četudi so zadeve še tako zapletene. Morda včasih res nimamo prav, ko smo najbolj prepričani, da imamo prav. Opazili boste, da bodo strani, ki jim pravim kar časopisni pljurulnik, z nekaj dobre volje vseh polemikov bistveno bolj užitne. TONBJANEŽIČ KOMORNI m^mkf^s^ pod vodstvom MARKA FABIANIJA * • . ' C T«T KOMORNI ZBOR AVE* $ h zborovodja ANDRAŽ HAIIPTMAN * • , "O- MARK0S FINK basbaritonist s pianistko NATAŠO VALANT *, >p PROGRAM POVEZUJE MOJCA MAVEC- ,* < Vabimo vas na Vrhniko v Cankarjev dom^ v petek, 8. oktobra ob 19. uri OBČINA VRHNIKA ŽUPAN « Vinko Tomšič Predprodaja vstopnic: - Turistična agencija PAV (tel. 061 /755-375 - Turistična agencija COM-TAR v Loki (tel. 061/755-828) - Turistična agencija VMV v Hribu pod Cerkvijo (tel. 061/752-467) ter uro pred začetkom koncerta pri blagajni Cankarjevega doma na Vrhniki (tel. 754-648). Devetega septembra je bila sklicana tudi izredna seja občinskega sveta, na kateri so svetniki potrdili razpisno dokumentacijo za javni razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika za izgradnjo poslovno občinskega objekta. V ponedeljek, četrtega oktobra, je bila na sedežu občine Dobrova- Polhov Gradec javno odpiranje ponudb, prispelih na razpis. Od tega postopka je odvisnio, kdaj bodo začeli graditi objekt. Na sliki: prostor, kjer naj bi stala nova zgradba. (Foto: Matjaž Kačičnik) NOVO NA VRHNIKI U n 3?! LJUBLJANA BORZNO POSREDNIŠKA HISA d.a.o. Borzno posredniška hiša BPH d.o.o., Tomšičeva 1, LJubljana ODKUPUJE DELNICE v Bistroju PavzaTrg Karla Grabeljška 3, Vrhnika Vsak delovnlk od 13.00 do 16.00, Inf. tel.: 061/757-190 Kmetijski zavod Ljubljana Oddelek za kmetijsko svetovanje organizira TRIDNEVNI SEMINAR 0 EKOLOŠKEM KMETOVANJU Predvideni termin: 17. ■ 19. november 1999 v Ljubljani Trajanje: 25 urni tečaj, dva dni teoretičnega dela in 1 dan praktičnega dela (ekskurzija) Udeleženci seminarja, ki bodo imeli 100 % prisotnost (tudi ekskurzija) bodo prejeli potrdila o opravljenem seminarju o ekološkem kmetovanju. Potrdilo je pogoj za vključitev v ekološko kontrolo in pridobivanje državnih denarnih podpor za ekološko kontrolo in pridobivanje državnih denarnih podpor za ekološko kmetovanje. Prijavite se pri Kmetijski svetovalni službi Vrhnika, tel. 753-029, kjer dobite tudi podrobnejše informacije. VABILO Vse uporabnike sistema kabelske televizije na Vrhniki vabimo na javno tribuno, in sicer v četrtek, 21.10.1999, ob 20. uri v dvorani Doma Karla Grabeljška. Javno tribuno bo prenašala tudi lokalna televizija. Na tem srečanju bomo poskušali odgovoriti na vsa vaša vprašanja. Obveščamo vas, da lahko pisna vprašanja pošljete na uredništvo Našega časopisa, Tržaška cesta 1, ali na sedež Ci, d.o.o., Cankarjev trg 4, prav tako do 15.10.1999 od 8. do 10. ure postavite vprašanja po telefonu na številko 753 325 (Ci d.o.o.). Odbor za kabelskorazdelilni sistem Vrhnika OBČINA VRHNIKA OBČINSKA UPRAVA Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika Tel. 061 755-121 objavlja prosto delovno mesto: 1.VZDRŽEVALCA Pogoji: - srednja poklicna šola tehnične smeri (tar. skup. IV.) - 5-letne delovne izkušnje - vozniški izpit B-kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje, določene v Zakonu o delavcih v državnih organih (Uradni list RS št. 15/ 90, 5/91, 70/97). Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev ter življenjepisom pošljite do 15.10.1999 na navedeni naslov. O izidu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejeti odločitvi. Organizacijski odbor iz Bevk prireja dobrodelni koncert Pot ki se ne vrne 22.1.lO.1999 ob 18.30 uri v Kulturnem domu v Bevkah Nastopajoči: Marjan Zgonc Natalija Kolšek Notranjski kvartet Ptujskih pet Ansambel Poljanšek Ansambel Ivana Korošca Dejan Marinčič Mesečniki Franko/Fredi Duo No problem Povezovalec programa Jernej Kuntner - Pšemek Posebno vabimo vse krajane, ki živijo izven naše krajevne skupnosti. Po končanem koncertu bo družabno srečanje pod šotorom, kamor ste vsi udeleženci koncerta lepo vabljeni. Za pijačo in hrano bo poskrbelo gostinsko podjetje Creting. V nadaljevanju bo 23.10. in 24.10. pod šotorom Oktober fest. Karte v predprodaji: Trgovina "Pri kostanju", Bevke 20, Mini market Monika, Bevke 44, Lučka Bar, Bevke 123, Bar Špelak, Bevke 35. Varovani prvi koraki Prve korake naših najmlajših šolarjev so na prehodih preko cest in izven njih varovali člani ZŠAM - ZVEZA ŠOFERJEV IN AV-TOMEH AN1KOV z Vrhnike. Uniformirani so bili bolj vidni. Vseh štirinajst dni so varovali šolarje vestno in z vso odgovornostjo. Vsi starši, učitelji in ostali odgovorni za to področje varnosti se jim za to plemenito dejanje zahvaljujemo. Župan/ Vinko Tomšič Nesreča nikoli ne počiva Tokrat je bil vsak dvom odveč, da se vsi člani vključeni v ekipe za zaščito in reševanje v naši občini ne bi javili v določenem času na določenih zbirnih mestih, ko so bili vpoklicani. Akcija je potekala že po predhodnem sprejetem programu, čeprav je bila vaja nenapovedana. Dokazali smo, da smo na nepredvidene nesreče v naši občini dobro pripravljeni. Vsi občani se počutimo lahko bolj varne, saj se na člane CZ - CIVILNE ZAŠČITE zanesemo. Vsem sodelujočim se za njihovo požrtvovalnost in pripravljenost ter sodelovanje na vaji zahvaljujem. Posebej se želim zahvaliti še Občinskemu štabu za civilno zaščito. Župan/ Vinko Tomšič Kabelska televizija na Vrhniki Sistem kabelske televizije na Vrhniki in v Verdu je star že devet let, kar pomeni, daje med najstarejšimi v državi. V tem času se je spremenilo veliko na tem področju, tako v tehnološkem kot tudi organizacijskem smislu. Odbor za kabelsko televizijo je poskušal slediti tem spremembam, vendar je že pred leti postajo jasno, da se brez ureditve pravnega statusa to ne bo mogoče. Zato je kabelski odbor začel intenzivno pridobivati potrebna soglasja, ki so nujna za pridobitev pravnega statusa. S tem se določijo tudi medsebojne pravice in obveznosti uporabnikov sistema. Na sestanku 19.2.1998 so navzoči predstavniki krajevnih skupnosti in člani odbora kabelske televizije sklenili, da se sistem kabelske televizije na Vrhniki organizira kot zavod. Kabelski odbor je navezal stike tudi z drugimi lokalnimi kabelskimi sistemi, ki že imajo tovrstne izkušnje, in se seznanil s postopki, ki so potrebni za ustanovitev zavoda. Za tako organiziranost se je odbor za kabelsko televizijo Vrhnika odločil, ker meni, daje edino tako mogoč nadzor uporabnikov nad upravljanjem kabelskega sistema. Kaj uporabnik s tem pridobi? - prek svojih izvoljenih predstavnikov ima nadzor nad porabo finančnih sredstev; - ker odbor zastopa interese vseh uporabnikov, ima boljši izhodiščni položaj pri pogajanjih s kooperanti; Sam razvoj tehnologije tudi zahteva drugačno organiziranost. V tem času je prišlo na področju tehnologije do korenitih sprememb. Naj jih naštejemo samo nekaj: - večja zanesljivost satelitskega signala; - možnost neposredne povezave med uporabniki (elektronska pošta); - digitalizacija signala (ISDN), kar omogoča sočasno uporabo telefona in računalnika; - povezava računalnika s televizijskim signalom; - možnost izbire določenega plačljivega kanala; -vzpostavitev lokalnega interaktivnega televizijskega programa; - cenejša uporaba interneta; - možnost neposrednega izobraževanja ljudi, ki ne morejo zapustiti svojega doma, itd. Najpomembneje pa je, da s primerno organiziranostjo uporabnik kabelskega sistema neposredno in objektivno spremlja dogajanje v svojem okolju. Zavod za kabelsko televizijo bo moral poskrbeti, da se bodo uporabniki kar najhitreje seznanili z dogodki, ki se dogajajo v njihovi okolici. Zavedamo se, da v nekaj vrsticah ne moremo predstaviti celovitega problema kabelskega sistema na Vrhniki, zato vas vabimo na okroglo mizo na to temo. Hkrati vas obveščamo, da bomo v prihodnji številki Našega časopisa objavili obsežnejši povzetek poslovnega načrta sistema kabelske televizije na Vrhniki. Odbor za kabelskorazdelili sistem Vrhnika 5. seja Občinskega sveta Vrhnika Zadnjega dne v septembru je bila 5. seja občinskega sveta Vrhnika, kije prinesla obravnavo osnutka statuta občine. Na začetku razprave je predsednik statutarne komisije Herman Bole svetnike seznanil, da je v času razprave komisija prejela precej pripomb, katere so posredovale vse vrhniške politične stranke, Občina Vrhnika in Osnovna šola Ivana Cankarja. Komisija je vse pripombe obravnavala ter jih pripisala k posameznim členom in obenem podala svoj predlog o utemeljenosti posameznik pripomb. Svetniki so se z glasovanjem odločili, da bodo zbir pripomb na osnutek statuta obravnavali od člena do člena. To se je tudi zgodilo in imeli so še nekaj pripomb in predlogov k posameznim členom. Na koncu razprave so sprejeli vse predlagane pripombe na osnutek statuta, ki ga je pripravila statutarna komisija, s pripombami na sami seji. Sam statut pa naj se preimenuje v predlog, katerega se da v javno razpravo do 20. oktobra. Še prej pa bo potrebno napraviti "čistopis" statuta, to je v posameznih členih pripisati vse sprejete pripombe. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli realizacijo plana proračuna občine Vrhnika za prvo polletje 1999, s pripombo, daje potrebno ob devetmesečni realizaciji pripraviti tudi analizo uporabe sred- stev iz naslova samoprispevka za investicijo v novo šolo. Svetniki so soglasno tudi sprejeli pravilnik o označbi porekla blaga "Idrijska čipka", ki ga je pripravila občina Idrija. S tem pravilnikom naj bi se uradno zavaroval proizvod čipka, ki je za to področje geografskega in zgodovinskega pomena. Zaščitena bo uporaba značke Idrijska čipka, prav tako pa bo predpisan tudi način označevanja izdelkov. Seveda bodo možnost označevanja in prodaje le-teh imeli proizvajalci čipk, ki imajo stalno bivališče oziroma sedež v občinah, ki so na tem geografskem področju, podpisa pravilnika. Na koncu pa je župan še obve stil svetnike o ceni odkupa trgo vine IUV na Tržaški cesti 9a, na Vrhniki, za potrebe knjižnice. IUV je ponudila, na podlagi cenitve 49 mio tolarjev odkupne vrednosti. Na podlagi dogovorov in razprav so pristali na 40 mio tolarjev vrednosti. Svetniki so se z višino dogovorjenega odkupa strinjali in sprejeli naslednji sklep: Občina Vrhnika odkupi prostore trgovine na Tržaški 9a, na Vrhniki za 40 mio tolarjev. Odkup se financira z najetjem kratkoročnega kredita do višine manjkajočih proračunskih sredstev. Prostori pa bodo namenjeni za delovanje vrhniške knjižnice. S.S. Vrhniški govedorejci so se predstavili na letošnjem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni Najmlajši člani Govedorejskega društva Vrhnika so se s telički rjave in lisaste pasme predstavili na letošnjem radgonskem sejmu. Popestrili so Dan govedorejcev, ko so strokovne komisije najbolje ocenjenim živalim (telice rjave, lisaste in črnobele pasme) podelile priznanja in zvonce. Mladi iz Verda so že tretje leto zapored tekmoyali v spretnosti vodenja teličkov v ocenjevalnem krogu. Ob udeležbi desetih teličkov iz vse Slovenije je prvo mesto za najlepši nastop prejel še ne petletni Gašper Kern iz Verda. Sporočilo kmetovalcem: kmetijski svetovalec Janez Drašler je v bodoče dosegljiv tudi na mobitelu štev. 041-891-727. Kmetijska svetovalna služba Opravičilo KS Log V prejšnji številki Našega časopisa sta bila objavljena dva prispevka o KRESOVANJU. Nekako je nastala pomota pri naslovih. Tako se "Kresovanje na Logu" pravilno glasi brez "SDS". Kresovanje na Logu so organizirali v okviru krajevne skupnosti, tako da ni imelo nobenega strankarskega predznaka. Za neljubo pomoto se opravičujemo krajanom Loga in tudi organizatorju KS Log. Uredništvo \>£ ČASOPIS »jaju (eatrat mnnteam tx »teme VrnaBia, 8n»nka, HmjtL, Dm*m*fm\m Gradec aa Breroviea ia ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva t teh občinah. Uredatštro: Tone Janelič (ongororm »rajnik), te S**afc imnmm m ««pm*r). INlasta* anMšt«: 1NAS ČASOPIS, Tria** cesta 1,13M Vrtnita. Telefon areaništva: (061) 756-224 ah' h.c. 755-121, uit. 222 in 291. Telefaks: (Ml) 755-158. Elektronska pošta: MmiaMric ® Mart. FMKfelte nas takta* taal m maMtel Mf»l«5t-ltt. GnSbm m tirezoriške strani sprejema časopisni svet občne Brezovica, Tržaška 390,1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223. Oglasi: 1 caa % *tatar« *» «tM«MM!* j« *5« SIT. w pni» «*«■# strani 4u»jna cena. Oglasi za k«Mww»-*atniac ia športa* priredit« * vstopnino po 400 SIT za cm» stolpca. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali ogla« m bmsbum- Ogjbs* tatt» mamiHte pri mMamcm INiASEGA ČASOPISA, parni« »i vam jm mmm tati oMitoiati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagaa-•mm sawmm. CtaaKcna pripnKK Itamgnf,, s.*.. Htm Mesta. Fww: Dolenjski fet Now mesta, a.e.o. Tisk: Defo-TČR, 4.4., ljubtjana. Občina Vrhnika Oddelek za splošne zadeve Tržaška cesta 1, Vrhnika objavlja RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV Predmet razpisa sta poslovna prostora v pritličju poslovno - stanovanjske stavbe Cankarjev trg 11, Vrhnika. 1. Poslovni prostor številka 1 vključuje predprostor s površino 12.58 m2, poslovni del s površino 27,76 m2, sanitarije s površino 2,09 m2 ter souporabo kurilnice s predprostorom. Poslovni prostor št. 1, s skupno površino 42,43 m2, ima lasten vhod. 2. Poslovni prostor številka 2 vključuje poslovni del s površino 22,08 m2, sanitarije s površino 2,08 m2 ter souporabo kurilnice s predprostorom. Poslovni prostor št. 2, s skupno površino 24,16 m2, ima vhod z glavnega hodnika stavbe. V površino poslovnih prostorov št. 1 in 2 ni vključena površina kurilnice s predprostorom pred kurilnico, ki sta v souporabi celotnega pritličja. Možna je združitev poslovnih prostorov št. 1 in 2 v en poslovni prostor. Poslovna prostora št. 1 in 2 oziroma združena v en poslovni prostor sta primerna za opravljanje trgovinske dejavnosti z neživilskim blagom ali pisarniške dejavnosti. Poslovna prostora se oddajata v najem za nedoločen čas z enoletnim predplačilom najemnine. Najemnino za poslovne prostore je treba plačevati vsak mesec v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Naš časopis, št. 192/93 ). Kandidati za najem poslovnih prostorov morajo pisne ponudbe z navedbo dejavnosti ter dokazili o registraciji obrtne ali podjetniške dejavnosti poslati do vključno 25.10.1999 na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za splošne zadeve, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, s pripisom: Razpis za oddajo poslovnih prostorov. Sklep o oddaji poslovnih prostorov sprejme župan Občine Vrhnika. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o oddaji poslovnih prostorov. Opombe: Občina Vrhnika si pridružuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne sklene najemne pogodbe. Dodatne informacije dobite po tel. (061) 755-121, int. 214 ali 237. Številka : 12/7 36200-0013/99 Datum : 27. 9. 1999 POKOJNINSKA REFORMA INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA Na podlagi sklepa uprave z dne 28.9.1999 objavljamo RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB za prodajo nepremičnine na Vrhniki PREDMET PRODAJE JE: Objekt družbene prehrane IUV, na Tržaški c. 31 na Vrhniki, na pare. št. 1922 k.o. Vrhnika, zk. vi. št. 1532. POGOJI: 1. Ponudnik je lahko pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se izkaže z registrskimi listinami, ali fizična oseba, ki se izkaže s potrdilom o državljanstvu RS. 2. Ponudnik mora v ponudbi opredeliti ceno ter plačilne pogoje z datumom plačila. 3. Nepremičnina je na prodaj po sistemu videno - kupljeno. Davek na promet nepremičnine in overitev podpisa plača prodajalec. 4. Ponudbe morajo prispeti na naslov: IUV - Industrija usnja Vrhnika, d.d., Tržaška c. 31, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z oznako "Ponudba za nakup obrata družbene prehrane IUV na Vrhniki", do vključno 15.10.1999 do 12. ure. ' Sj Ponudniki bodo o izboru obveščeni v osmih dneh po zaključenem roku za zbiranje ponudb. 6. Izbrani kupec more v 10. dneh pO obvestilu o izboru skleniti prodajno pogodbo. Lastninsko pravico in posest bo kupec pridobil z dnevom plačila celotne kupnine. 7. Razpis ne zavezuje prodajalca, da bo z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom sklenil prodajno pogodbo za nepremičnino, ki je zajeta v tem razpisu. 8. Vse informacije glede nepremičnine in njenega ogleda dobijo zainteresirani kupci pO telefonu 061/754-211 int. 213, kontaktna oseba je Branko Jereb. Uprava družbe IUV, d.d. Društvo rejcev drobnice Notranjske vas vabi 9.10.1999 ob 7. url na strokovno ekskurzijo po Primorskem. Prijave sprejema Slavka Cankar po tel: 061-755-322. Cena izleta: 2000 SIT za člane društva 3000 SIT drugi udeleženci. Izlet lahko plačate na avtobusu ali na žiro račun številka 50100-620-133-05-1027115-786985, kije odprt pri LB-poslovalnica Vrhnika. Program Izleta: 7.00 - odhod avtobusa izpred Osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki 8.00 - 9.30 - ogled Poskusnega centra na Vremščici s strokovnim vodenjem 9.30 - 12.30 - obisk kmetij, na katerih redijo mlečne ovce in koze 15.00 -16.00 - ogled znamenitosti Goriških Brd 16.30-kosilo 21.00 - prihod na Vrhniko Upravni odbor Društva rejcev drobnice Notranjske Po nekajletnih pripravah, po dolgih in težavnih pogajanjih ter usklajevanjih tako med koalicijskimi kot tudi socialnimi partnerji ter predstavniki delodajalcev, je predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju končno v parlamentarni proceduri. Državni zbor je na začetku aprila sprejel sklep, da je zakon, ki ga je v parlamentarni postopek vložila vlada že lansko poletje, primerna podlaga za drugo obravnavo. Takrat so še vedno potekala intenzivna pogajanja ministra za delo, družino in socialne zadeve magistra Ropa s sindikati, ki so zahtevali, daje osnovni kriterij upokojevanja delovna doba. Močno so nasprotovali dvigu spodnje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, kije predvidela za moške petinšestdeset in za ženske triinšestdeset let. Sedaj je predlagana spodnja starostna meja za moške triinšestdeset in za ženske enainšestdeset let. Pogajanja so bila uspešna in vlada je s predstavniki delodajalcev in reprezentativnih sindikatov sklenila dogovor o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V uvod so zapisali, da se podpisniki zavedajo, da je reforma nujen korak za dolgoročno stabilnost sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki mora zavarovancem na pravičen, ekonomsko učinkovit in socialno sprejemljiv način zagotoviti socialno varnost na starost ter v primeru invalidnosti. Nujnost reforme je očitna, saj je pred štirimi desetletji bilo razmerje med upokojenci in delavci ena proti štiri, sedaj pa je razmerje med upokojenci in aktivnimi zavarovanci le še 1: 1,67. Ob neugodnih demografskih gibanjih pa se bo stanje v prihodnjih letih in desetletjih verjetno še poslabšalo. Dosežen je bil zelo pomemben dogovor, da se s prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne bo dodatno obremenjevalo gospodarstva ter da se bo zaradi večje socialne sprejemljivosti reforma izvajala postopno v več fazah. Hkrati se bodo uvajali ukrepi za pospeševanje zaposlovanja in s tem hkrati zmanjševalo brezposelnost. Medgeneracijska pogodba mora ostati temelj pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sistem pa bo potrebno nadgraditi z različnimi oblikami dodatnega zavarovanja. V sistemu je potrebno zaradi pravičnosti ohraniti povezavo med OKOLJE že pridobljenimi pravicami pred reformo in pričakovanimi pravicami aktivnih zavarovancev ob ustrezni stopnji vzajemnosti in solidarnosti. Ker je smisel reforme predvsem v čimkasnejšem upokojevanju je predviden sistem odbitkov pri zgodnejšem in dodatkov pri kasnejšem upokojevanju. Dogovor predvideva za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja take pogoje, ki bodo zlasti pri upokojitveni starosti in pokojninski dobi realno dosegljivi večini zavarovancev. Sistem se bo prilagodil standardom in pravilom, kakršna veljajo v Evropski uniji. Ker se z reformo ukinja beneficirana doba za nekatere izpostavljene poklice, se bo uvedlo obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki bo zagotovilo višjo raven socialne varnosti tistim zavarovancem, ki iz objektivnih razlogov ne morejo delati do izpolnitve pogojev za polno pokojnino iz obveznega zavarovanja, s tem pa se odpira nastavek za naknadno vpeljavo drugega pokojninskega stebra, ki so mu sindikati tako močno nasprotovali, da ga vlada ni vključila v sedanjo pokojninsko reformo. Poleg obveznega dodatnega zavarovanja bo uvedeno tudi prostovoljno zavarovanje, ki bo z ustrezno politiko davčnih olajšav povečalo obseg dolgoročnega varčevanja z vsemi ugodnimi makroekonomskimi učinki za gospodarski razvoj Slovenije. V dogovoru so podpisniki zapisali, da zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine brez odbitkov, ko dopolni 20 let pokojninske dobe in minimalno starost triinšestdeset let moški in enainšestdeset let ženska. Moški, ki je dopolnil štirideset let pokojninske dobe in ženska z dopolnjenimi osemintridesetimi leti lahko pridobi pravico do starostne pokojnine že pri oseminpetdesetih letih, toda v tem primeru so predvideni odbitki. Brez odbitkov se bodo lahko upokojevali delavci, ki so dopolnili štirideset oziroma osemintri-deset let, če jim je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja in podobnih vzrokov in za njih ni možno zagotoviti druge zaposlitve. Enak status bo veljal tudi za invalide in tiste brezposelne delavce, ki so v zadnjih dveh letih bili najmanj dvanajst mesecev prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. V novem pokojninskem sistemu je predvideno tudi zniževanje upo-kojitvene starosti na račun starševstva. Tako se lahko ženski z več otroki upokojitvena starost zniža največ do šestinpetdeset let in moškemu do oseminpetdeset let. Zavarovankam, ki so dopolnile osemintrideset let delovne dobe, se starostni pogoj oseminpetdesetih let zniža za toliko mesecev, kolikor jih je zavarovanka prebila v zavarovanju do dopolnitve osemnajstega leta, vendar največ do petinpetdesetega leta. Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je zelo obsežen, saj obsega preko štiristo členov. Tako je nemogoče v kratki kolumni zapisati vse novosti, kijih bo prinesla pokojninska reforma. Tudi sicer je tovrstno napovedovanje nekoliko tvegano početje, saj je zakon trenutno v drugi obravnavi, na zakonski tekst, ki ga je predložila vlada pa je vloženih čez dvesto amandmajev. Nikakor pa ne smem mimo dveh novosti, ki vsaka za sebe predstavljata določeno širitev pravic. Gre za uvajanje dveh novih vrst pokojnin in sicer vdovske in državne pokojnine. Vdovska pokojnina je v zakonu, ki gaje vlada pripravila za drugo obravnavo, opredeljena kot pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu zakonskemu partnerju oziroma ob izpolnjevanju določenih pogojev tudi razvezanemu zakoncu ali partnerju v zunajzakonski skupnosti, umrlega zavarovanca ali uživalca pokojnine, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon. Gre skratka za delež vdovske pokojnine, ki ga lahko vdova oziroma vdovec uveljavi poleg osebne starostne ali invalidske pokojnine. Ustrezna določba zakona naj bi se pričela uporabljati s prvim januarjem 2001. V prvem letu veljavnosti bi delež vdovske pokojnine zanašal 2,5%, nato pa je predvideno povečevanje vsako leto po 2,5%, tako, da bi leta 2006 delež vdovske pokojnine znašal 15%. Določb o vdovskih pokojninah v zakonu pripravljenem za prvo obravnavo ni bilo, toda koalicijska partnerica Desus - Demokratična stranka upokojencev Slovenije, je podporo nujno potrebni reformi pogojevala z vključitvijo vdovskih pokojnin v pokojninski sistem. Novost predstavlja tudi državna pokojnina, ki jo predlog zakona opredeljuje kot prejemek, ki se ob dopolnitvi določene starosti zagotavlja osebam z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, ki niso dopolnili minimalne zavarovalne dobe za priznanje pravice do pokojnine in izpolnjujejo pogoje v skladu s tem zakonom. Imetniki pravice do državne pokojnine so po predlogu zakona vse osebe z dopolnjenimi petinšestdesetimi leti, ki so med petnajstim in petinšestdesetimi leti najmanj trideset let prebivali v Republiki Sloveniji in katerih lastni prihodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. Državna pokojnina bo znašala tretjino najnižje pokojninske osnove. Za uvedbo državne pokojnine se močno zavzema Slovenska ljudska stranka, ki s tem verjetno želi zagotoviti socialno varnost ostarelim kmetovalcem, ki niso (bili) vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tudi določbe o državni pokojnini ne bodo pričele veljati takoj po pričetku veljavnosti ZPIZa, temveč šele s prvim januarjem leta 2001. Takrat bodo pravico do državne pokojnine pridobili ljudje v starosti sedemdeset let, nato pa se bo starostni cenzus vsako leto nižal za eno leto. Tako bodo predvidoma v letu 2006 pridobile pravico do državne pokojnine osebe, ki bodo takrat dosegle petinšestdeset let. O obeh novitetah teče v javnosti veliko polemik. Nekateri so močno za, nekateri pa uvedbi novih pravic odločno nasprotujejo. Sam sem do širitve pravic precej zadržan, saj je jasno, da bi reforma, ki bi sledila zahtevam iz znane Bele knjige, morala bistveno bolj zarezati v sedanji sistem, če naj bi dolgoročno zagotovila stabilnost financiranja pokojninskega sistema, kar kažejo tudi ustrezni aktuarski izračuni. Reforma je nujna, zato je tudi nekoliko ohlapnejši poseg v sistem boljši kot nič. Resni analitiki in poznavalci že sedaj opozarjajo, da se bo čez deset ali najkasneje dvanajst let zgodba ponovila in bo potreben ponoven rez. Pripadnikom mlajše in srednje generacije pa toplo priporočam, da resno razmislijo o primernosti vključevanja v sisteme prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, saj je sedaj že jasno, da bodo pokojnine, ki jih bo zagotavljal pokojninski sistem iz obveznega zavarovanja, relativno nizke tako, da brez dodatnega varčevanja oziroma zavarovanja jesen življenja ne bo bogata. Richard BEUERMANN Bodimo pozorni pri sprehodih v naravi Veliko je bilo in še bo napisanega o nevarnostih v naravi, o medvedih, volkovih, klopih... Nihče pa se še ni dotaknil teme, na katero moramo biti pri sprehodih v naravi še posebej pozorni. To so zaščitene rastline in rastline z rdečega seznama, redke rastline, ki so z odlokom zaščitene in je njihovo nabiranje prepovedano in kaznivo. Ni jih tako malo, tudi niso zaščitene v celotnem območju Slovenije, ampak na delih, kjer izumirajo. Pa vendar ne moremo in ne smemo zato trgati teh rastlin kar vsevprek. K pisanju tega članka me je vzpodbudil neljubi dogodek, ki se je pripetil letos poleti, nekje sredi julija. Ker od takrat časopis ni izšel, se s člankom oglašam pozno, ampak bolje pozno kot nikoli. Ob cesti, ki pelje iz Rakitne proti Ljubljani, sem grabila seno in opazila, da se je nekaj deset metrov naprej ustavil avto. Temu nisem posvečala nobene pozornosti, dokler nisem čez nekaj časa videla, da se mu približujeta dve gospe srednjih let. V rokah sta nosili šopa oranžnih lilij, ki so zaščitene in tudi v Rakitni že redke. Tega se verjetno malo ljudi zaveda in zato trgajo te rože vsevprek. Govorim o cvetlici z imenom brstična lilija (Lilium bulbiferum L.). Spoznamo jo po spiralasto nameščenih listih. Njen cvetje pokončen, večinoma posamičen, cvetni listi so oranžno-rdeči, pri vrhu zavihani, razprostrti. Cvetovi so lijasti. V zalistju zelenih listov so rjavi zarodni brstiči. Čebula je bela. Raste na posekah, goščavah in košenicah po celi Sloveniji in cveti v juniju in juliju. Ta rastlina je zavarovana, zato je ne smemo nabirati, še posebej ne v tako ogromnih količinah. Zaščitena pa je še ena lilija, in sicer kranjska lilija (Lilium carniolicum Bernh.). Tudi ta raste po posekah in travnikih v montan-skem in subalpinskem pasu po vsej Sloveniji. Cveti v juniju. To rastlino poznamo tudi pod imenom zlato jabolko. Njeni cvetovi neprijetno dišijo, v zemlji ima belo čebulo, listi so nameščeni premenjalno. Cvetovi so zlatooranžni, kimasti, cvetni listi so zavihani nazaj. V zalistju nikoli nima brstičev. Zavarovana je po odloku iz leta 1976. Te cvetlice so zelo lepe in redke, postale bodo čedalje bolj redke zaradi pomanjkanja življenjskega prostora, saj se vse več košenic zarašča, širi se gozd, s tem pa se spreminjajo tudi podlaga, prst in pogoji za uspevanje mnogih rastlin. Zato vas pozivam, da v naravi pazite, kje hodite in kaj trgate, da bodo tudi naši otroci lahko opazovali te rastline v naravi in ne le v herbarijih. Vira: - Martinčič, Sušnik: Mala flora Slovenije, 1984, - GEA, priloga št. 5, letnik VI, junij 1996. Breda Kovačič Vrhnika, Betajnova 25 novo SOLARIJ novo V frizerskem salonu Damjana vam poleg vseh frizerskih storitev s kvalitetnimi Matrix proizvodi nudimo še: LEPO ZAGORELO POLT, kar izboljšuje vaš videz in vam dviga samozavest. To pa ni vse, znano je, da sonce izboljša prekrvavitev, toplota zmanjšuje bolečino, svetloba pa deluje proti depresiji. Vse to vam nudimo s pomočjo SOLARIJA in kvalitetne AUSTRALIAN GOLD kozmetike za solarij. PARAFINSKO OBLOGO ROK za lepo negovane roke. Če vas ponudba zanima nas obl&aite oz. pokličite na tel. novo SOLARIJ novo MODNA REVIJA PODJETJA EVEX Blagovna znamka TIARA za pomlad - poletje 2000 Vrhniško podjetje EVEX je v prelepem ambientu v gradu Bistra pri Vrhniki pripravilo prvo samostojno modno revijo s kolekcijo pomlad - poletje 2000. Predstavili so novo blagovno znamko TIARA, za svečana in dnevna oblačila, namenjeno predvsem poslovnim ženskam. Modna revija je potekala na dvorišču gradu v Bistri, kjer je Tehniški muzej Slovenije v prelepem poletnem večeru, ki je bil prav namenjen organizatorjem, organiziral prireditev. Podjetje Evex, s sedežem v Verdu, lastna trgovina v PTC Loka na Vrhniki in proizvodnimi prostori ter veleprodajnim skladiščem v Logatcu, že več let uspešno deluje družinsko podjetje. Plod večletnih prizadevanj za prodor v slovenski modni svet je bila prav gotovo modna revija in predstavitev njihove lastne modne znamke TIARA, ki je temperamentna, inovativna, ambicijozna, romantična in seveda prrivlačna. Gotovo pa je, da je blagovna znamka povezana in prepletena z novo modno sezono pomlad - poletje 2000. Tako se je v petek, 9. septembra, na modni reviji zbralo veliko poznavalcev modnih trendov ter številnih povabljenih gostov. Po oceni si je revijo ogledalo 800 ljudi, ki so v povsem napolnili dvorišče gradu. Revijo je odprla znana operna pevka Norina Radovan. Zbranim je spregovoril direktor podjetja EVEX, Alojz Miklav-čič. Nato so manekenke predstavile kolekcijo dnevnih in večernih slavnostnih oblačil. Vmes so za glasbene vložke poskrbele pevke Irena Vrčkov-nik, Damjana Golavšek in Sanja Mlinar. Naj vam še predstavimo novo blagovno znamko TIARA, Zbrane je pozdravil direktor Alojz Miklavčič. katere modele so predstavile manekenke. V začetku so predstavile dnevne kolekcije oziroma dnevna oblačila, obleke, hlače, krila, bluze in topi, namenjeni poslovni ženski. Skup- na značilnost vseh modelov je bila preprostost, čiste linije, poudarek pa je bil na zanimivih materialih. Izdelki so bili narejeni predvsem iz modernih materialov umetnega izvora, ki so lahki za vzdrževanje. Linije so nekoliko bolj ohlapne in dajejo telesu več svobode, zgornje in spodnje dele pa je mogoče med seboj poljubno kombinirati. Nato so sledili večerni modeli in med njimi tudi obleke za maturantski ples. Ti modeli so bili mladostni, sveži in lahkotni, kar da mladim dekletom resnično pravi lepotni in svečani videz. Na končuje bila v okviru blagovne znamke TIARA prikazana tudi linija svečanih poročnih oblek z detajli iz najdrobnejših čipk. Ročne klekljane srebrne čipke so bile izdelane v ateljeju Vande Lapajne v Idriji. Resnično je poročna konfekcija ob zaključku modne revije navdušila številne obiskovalce, saj so manekenke nagradili z ogromnim aplavzom. Same obleke niso bile bele kot ponavadi, Svečane poročne obleke so na koncu revije najbolj "vžgale Dvorišče gradu Bistra je bilo povsem zasedeno z obiskovalci in gosti modne revije podjetja EVEX. ampak so se ujemale z barvo šampanjca, ki seje že penil v kozarcih. Na koncu, ko so se na odru še enkrat predstavile vse manekenke in drugi nastopajoči, pa je treba zapisati, da je celotno kolekcijo oblikovala modna kreatorka Tjaša Lupine, njene zamisli pa oživila mode-larka Alenka Gorišek. Ker seje šampanjec že penil v kozarcih, so se gostje skupaj pridružili zdravici ob uspešni modni reviji ter obenem predstavitvi nove blagovne znamke TIARA, ki bo pritegnila marsikatero žensko. To je bil tudi namen revije. S.S. Na okrogli mizi minister za obrambo, dr. Franci Demšar V sklopu prireditev ob letošnjem 11. taboru je Slovenska ljudska stranka, podružnica Vrhnika, v Domu Karla Grabeljška pripravila pogovor na temo Zunanja in varnostna politika RS. Gosti večera so bili dr. Franci Demšar, minister za obrambo, dr. Duša Krnel -Umek, članica Odbora za mednarodne odnose pri Programskem svetu SLS, mag. Beno Amejčič s Centra za strateške študije MORS, Marko Starman, svetovalec v kabinetu predsednika Vlade RS, in Jožko Joras, občinski svetnik v Piranu. V uvodu je dr. Demšar predstavil okvire delovanja ministrstva in še posebno poudaril njegovo finančno podhranjenost (gledano v deležu proračunskih sredstev) v primerjavi z ZDA in evropskimi članicami NATO. S svojim prispevkom ga je dopolnil mag. Ar-nejčič, ki se je osredotočil na varnostne elemente naše države glede na njen geopolitičen položaj. Dr. Krnelova, ki dejavno sodeluje pri dopolnjevanju zunanjepolitičnega programa SLS, je spregovorila o usmeritvah in prioritetah, ki bi jih morala zasledovati naša zunanja politika. Jasno opredeljeni cilji s širokim soglasjem političnih strank so premalo, saj zunanja politika ni usklajena. Da imamo več zunanjih politik (ministrstvo, predsednik vlade, predsednik države) je potrdil g. Starman. Kot član slovenske delegacije na srečanju v Sarajevu je podrobneje predstavil Pakt o stabilnosti, trenutno najbolj vročo zunanjepolitično temo. Kako v praksi doživlja slovensko zunanjo politiko, je povedal g. Joras, ki živi na delu slovenskega ozemlja prek Dragonje inje dejaven pri zagovarjanju slovenskih interesov v Istri. V domači javnosti je postal še posebno znan po težavah, kijih je imel v letošnjem poletju s hrvaškimi mejnimi organi. L.G. Ljubljanski godalni kvartet gostje Lions kluba Notranjska - Vrhnika Notranjski Lions klub Vrhnika je nemudoma po svoji formalni ustanovitvi začel s svojim kulturnim in človekoljubnim poslanstvom. Tako je v polni dvorani Hotela Mantova v četrtek, 23. septembra, organiziral humanitarni koncert vrhunske klasične glasbe z Ljubljanskim godalnim kvartetom. Z igrivim, domiselnim repertoarjem so poželi buren aplavz, saj so občin-stu predstavili tudi priredbe slovenske filmske glasbe minulih dveh desetletij. Ljubljanski godalni kvartet je v slovenskem kulturnem prostoru prisoten že domala 50 let, trenutna zasedba pa predstavlja vrhunske posameznike poustvarjalne umetnosti. Violinistka Monika Skalar deluje kot izredna profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer kot docent poučuje ludi violinist Franc Avsenek, sicer vodilna sila orkestra Camerata Labacensis in solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenije, v katerem igrata tudi koncertni mojster violinist Karel Žižek in violončelist Stane Demšar. Kvartet redno koncentira in snema, tako doma kot v tujini. Predstavlja se z bogatim repertoarjem vseh glasbenih obdobij, še posebno pa se posveča slovenskim skladateljem. Ljubljanski godalni kvartet je leta 1997 prejel Bettetovo na- grado, najvišje slovensko priznanje za poustvarjalne dosežke na glasbenem področju, zato je bil četrtkov koncert kulturni dogodek, ki bi si ga notranjsko okolje verjetno še zaslužilo. Ob vsem napisanem ne smemo pozabiti, da se je na pobudo Notranjskega Lions Kluba kvartet odpovedal honorarju, ves izkupiček prireditve pa bo namenjen humanitarnim projektom Lions kluba, ki bo s tovrstnimi aktivnostmi nadaljeval tudi v prihodnje in tako krepil svoje poslanstvo, ki si gaje določil ob ustanovitvi: pomagati pomoči potrebnim. Notranjski Lionsi so s pomočjo podjetja Corning že v poletnih mesecih speljali humanitarno akcijo. Tedaj so pomagali slabovidnemu študentu, da je pridobil potrebno računalniško opremo, s katero bo lahko nadaljeval študij, namenjeno izključno slepim in slabovidnim. Notranjski Lions Club, ki pokriva občine Logatec, Vrhnika, Borovnica, Cerknica in Horjul, bo tovrstne koncerte prirejal tudi v prihodnje. S svojo človekoljubno pomočjo bo sledil globalnim usmeritvam in kodeksu lionistične etike, predvsem pa tvorno izpolnjeval svoje humanitarno poslanstvo na območju Notranjske regije. Marko Smole, podpredsednik Notranjskega Lions kluba Trio Irena, Damjana in Sanja je tudi nastopal v modelih Evexa. Poletni lahkotni modeli 13. novembra bomo organizirali izlet v Verono, kjer si bomo ogledali največji konjski sejem v Evropi. Vabimo vse ljubitelje konj, da se nam pridružite. Plačati je treba samo prevoz, ker je za obiskovalce iz tujine vstop prost Zaradi omejenega števila se prijavite čim prej. Prijave sprejema Andrej Rozman; informacije po telefonu 041-566-434. Pogled na številne krajane Bevk, ki so prišli na slovesnost ob odprtju vrtca, saj so tudi sami prispevali precej prostovoljnih ur. SLOVESNOST V KS BEVKE ZAHVALA Krajevna skupnost Bevke se zahvaljuje vsem kra-jankam in krajanom Bevk, ki so kakor koli pripomogli, da je vrtec v Bevkah odprl svoje prostore. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nesebično žrtvovali svoj prosti čas in nam pomagali pri gradnji, pa tudi vsem tistim, ki ste nas moralno podpirali. Prav tako velja zahvala tudi vsem posameznikom in podjetjem, ki so z denarjem ali z darili (hrana, igrače, ognjemet) pomagali opremiti naš vrtec in omogočili slovesno odprtje prostorov. SVET KS BEVKE Notranjost vrtca, kjer bodo počivali najmlajši. Seveda brez igralnice ne gre, saj bodo v njej otroci preživeli največ ur. NOVO V KRAJEVNI SKUPNOSTI ZAPLANA Odprla so se vrata nove enote vrtca Nov asfalt in pitna voda v ceveh Za Krajevno skupnost Bevke je bil petek, 10. septembra 1999, zelo pomemben in svečan dan. Na ta dan so namreč odprli vrata nove enote vrtca vzgojno-izobraževal-nega zavoda Antonije Kucler Vrhnika. Na svečanosti se je zbrala skoraj vsa vas ter številni gostje, bilo pa je videti tudi veliko vrhniških svetnikov. Največ pa je bilo najmlajših in tudi tistih, ki jim je vrtec namenjen. Za prisrčen kulturni program so poskrbeli otroci domače podružnične šole, ki so s plesom, pesmijo in besedo pokazali, kaj so se v kratkih desetih dneh novega šolskega leta naučili. Zbrane je najprej pozdravil predsednik KS Bevke Vinko Kerš-manc, kije bil tudi gonilna sila, da seje beseda vrtec tudi fizično uresničila. Med drugim je poudaril: "Ob tem lepem dogodku, ko v Bevkah odpiramo nov vrtec, kar je za naš kraj velika pridobitev, bi rad povedal kratko zgodovino od ideje - besede - do današnjega odprtja vrtca. Začelo seje pravzaprav z urami pravljic, ki sta jih prostovoljno pripravljali Barbara in Mateja. Na urah pravljic je bilo toliko otrok, da nismo mogli verjeti. Prihajali so redno in bilo jih je toliko, da so se morali razdeliti v dve skupini. In že članom Sveta KS v prejšnji sestavi je bila to zelena luč, da otroci so in da potrebujejo varstvo, druženje, igro in zabavo. Hkrati pa se je ob prenovi stavbe ponujal prostor, ki ni imel namena; naj bo to vrtec, smo sklenili na svetu. Potem pa seje začelo: anketa, pogovor s starši, volitve in nova sestava sveta KS, pogovori z županom, občinsko upravo, vodstvom vrtca in tako naprej... Načelno podporo smo sicer dobili, pa tudi obljube in strokovne nasvete. Vedno bolj smo bili zavzeti, prijav za letošnje in prihodnje leto je bilo 34. Začeli smo verjeti, da smo na pravi poti. Pobudo je obravnaval tudi Občinski svet in dal dokončno zeleno luč." Spregovoril je tudi župan Vinko Tomšič, kije izrazil zadovoljstvo in pogum krajevni skupnosti, da seje s trdno voljo lotilo gradnje nove enote vrtca, saj bodo mladi tako ostali v domačem kraju, z njim živeli in rasli. Sam kulturni dom, kjer je nova enota vrtca, pa bo tako živel in imel stalne prebivalce. Zbrane goste in krajane je nagovorila tudi ravnateljica VIZ Marta Samotorčan in povedala, da je odprtje nove enote vrtca v Bevkah velika pridobitev pri nadaljnji vzgoji otrok, saj se že kaže pomanjkanje prostorov za potrebe vrhniškega vrtca. Rešitve za sprejeme vseh prijavljenih otrok pa vidijo v odpiranju manjših enot vzgoje, dokler celotna problematika izgradnje novega vrtca v okviru občine ne bo rešena. Nato je svečano prerezala otvoritveni trak ter prvič odklenila vra- Pred novim vrtcem v Bevkah je prisotne pozdravil predsednik KS Bevke Vinko Keršmanc. Ravnateljica VIZ Marta Samotorčan je prerezala otvoritveni trak in vrtec je bil uradno odprt. ta nove enote vrtca v Bevkah. Prvi so skozi vrata stopili prav otroci, ki ga bodo vsak dan obiskovali. S svojimi starši so si ogledali prostore, ki so že s ponedeljkom (13. septembrom) postali njihov drugi dom. Novo enoto vrtca so si ogledali tudi vsi drugi prisotni ter se z vzgojiteljicami, varuškami in otroki zatopili v prijeten razgovor o novem vrtcu, ki bo tudi ponos samega kraja Bevke. Na koncu so si vsi ogledali še nekajminutni kratek ognjemet. Sama enota je bila zgrajena res v rekordnem času. Takoj po sklepu seje Občinskega sveta Vrhnika 1. julija so se pričela vsa fizična dela in zbiranje številne dokumentacije. Pri delih je sodelovalo več kot 200 ljudi, predvsem krajanov, ki so s svojim prostovoljnim delom veliko pripomogli k izgradnji. Vendar so se proti koncu avgusta in ob začetku šolskega leta kazale vedno nove in nove potrebe po spremembah ter popravkih projektov, lokacijske grad- bene lokacije, potrebna so bila razna soglasja inšpektorjev, tehnični pregledi, odprave pomanjkljivosti in dokončno uporabno dovoljenje tik pred odprtjem. V pripravo prostorov je bilo vloženo skoraj 10 mio finančnih sredstev, ki jih je prispevala KS (od tega 15 % sofinanciranje občine iz programov KS). Naj naštejemo samo nekaj postavk vloženih sredstev: zidarska dela 1,2 mio SIT; centralno ogrevanje 1,0 mio SIT; tesarska dela, žlebovi 0,9 mio SIT; sanitarna dela 0,88 mio SIT; elektro dela 0,8 mio SIT; zunanja dela z betonsko škarpo 1,0 mio SIT; lesena tla in parket 0,66 mio SIT ... itn. Dodatno pa so bila vložena še sredstva za opremo vrtca v višini 3,6 mio SIT. Sedaj je v novem vrtcu v varstvu že 18 otrok v dveh skupinah, tako da vrtec živi v polnem zamahu ter v veselje vseh, ki so poskrbeli, da je beseda vrtec postala. S.S. V Bevke bomo šli, Bodo starši res veseli, radostni, veseli. eni bodo kar zapeli: Tam sredi vasi vrtec res je krasna stvar, en nov vrtec stoji, ko otroke pelješ vanj, cela vas zanj skrbi. ena skrb dopoldan manj. Sobota, 18. septembra, bo za krajane Zaplane zapisana z velikimi črkami, saj so tisti dan uradno odprli dve, za življenje zelo pomembni zadevi: v Zgornjo Zaplano je prvič po ceveh pritekla voda, cesta od križišča pri Gostilni Mesec pa do Zgornje Zaplane je dobila asfaltno podlago. Lepo sobotno popoldne je na odprtje nove asfaltne ceste pritegnilo veliko krajanov in gostov. Navzoče je pozdravil predsednik KS Pavle Bizjan, ki je omenil pomen asfaltne ceste za krajane, saj je bila to že dolgoletna želja, ki seje nazadnje le uresničila. Slavnostni trak otvoritve je prerezal župan Vinko Tomšič, nato pa je sledila zdravica vseh prisotnih za srečno vožnjo po novi asfaltni cesti. Večina gostov in krajanov se je nato napotila po novi asfaltni cesti do Zgornje Zaplane k cerkvi, kjer jc bila pripravljena že druga slovesnost. Tam sta predsednik KS Pavle Bizjan in župan Vinko Tomšič skupaj odprla kar hidrant, da je voda z velikim pritiskom pritekla v gasilsko cev. Ob tem so bili nekateri celo poškropljeni z zaplaninsko vodo, ki je prvič pritekla po novem vodovodu. Ob novosti - vodi v Zgornji Zaplani - je spregovoril župan: "Uresničila se je dolgoletna želja krajanov, da ste dobili pitno vodo v vaše domove po zgrajenem vodovodu. To je bila tudi občinska obveza še iz časov referenduma za vrhniško pitno vodo, ki ste ga tudi v Zaplani izglasovali ob obljubi, da boste v nekaj letih tudi sami imeli pitno vodo. Voda je vir življenja in zato naj bi se tudi v vaši KS življenje nadaljevalo in obnavljalo, saj je bilo zgrajene kar precej infrastrukture v sedanjem času. Seveda ste tudi sami veliko prispevali, nekaj pa je dodala tudi občina. Sama krajevna skupnost in njeno vodstvo zagotovo stopata po pravih stopinjah, saj je le na tak način mogoče združevati krajane v neko celoto - prijateljstvo." Po obeh uradnih slovesnostih pa je KS Zaplana pripravila še družabno srečanje krajanov in vseh ustvarjalcev obeh investicij, ki sta bili zgrajeni v zelo kratkem času. Za dobro razpoloženje je poskrbel ansambel VESELI TR1GLAVCI. Nova asfaltna podlaga je zgrajena v dolžini 2800 metrov, in to od križišča pri Gostilni Mesec do odcepa ceste za Stolp ter od tega odcepa (pri vodohranu) do Šuštarja. Cesta je široka 4,5 metra, z asfaltno prevleko 5 cm + 3 cm, na obeh straneh so zgrajene asfaltne mulde in banki-ne. Odsek ceste od vodohrana do Šuštarja je širok 3,5 metra, kjer je tudi 0,5 metra bankina in 0,5 metra mulde. Dela je opravilo ljubljansko podjetje SCT, naredili pa so tudi 4 propuste za odvodnjavanje meteorne vode. Sama investicija je bila vredna 42 milijonov tolarjev, od tega so za odsek od vodohrana do Šuštarja prispevali tudi sami krajani in Krajevna skupnost Zaplana. Tudi izgradnja vodovoda v Zgornji Zaplani je prinesla več novih odcepov. Od vodohrana je bilo vodovodno omrežje zgrajeno proti: Šuštarju, Z. Zaplani mimo cerkve do Logarja, od Logarja do Gostišča Ulovka ter proti Miznemu dolu do Mivška. Skupna dolžina cevovoda je 4.350 metrov. V sklopu vodo- vodnega omrežja so bili zgrajeni še razni jaški, hidranti in rezervoarji za požarno varnost. Dela je izvajalo vrhniško Komunalno podjetje s svojim podizvajalcem Grajman, d.o.o. Predračunska vrednost celot- ne vodovodne investicije je bila 51.6 mio SIT. Hkrati so naredili tudi sekundarne priključke in skupinske priključke, ki jih je financiral naročnik. Nadzor nad obema investicijama je izvajala Občina Vrhnika. Cesta z novo asfaltno prevleko proti Zgornji Zaplani je uradno odprta. Za varno in srečno vožnjo je sledila zdravica vseh prisotnih, za kar je poskrbel lastnik Gostilne Mesec. Skupinska slika vseh najbolj odgovornih za izgradnjo novega vodovodnega omrežja v Zgornji Zaplani. "Vi "■ Župan in predsednik KS sta odprla hidrant in voda je pritekla v gasilsko cev. STAROVRHNIŠKI KOTIČEK Ceste končno asfaltirane Po vseh zapetljajih z nekaterimi lastniki zemljišč ob cestah smo končno uspeli asfaltirati tri odcepe krajevnih (občinskih) cest. V juliju smo skupaj s predstavniki Občine, Pri-misa in izvajalca del, Primorja Ajdovščina, opravili prevzem in se dogovorili o odpravi nekaterih pomanjkljivosti. Stroški opravljenih del bodo nekoliko večji od načrtovanih, saj so na povišanje vplivala dodatna dela ob cestah, ki so jih pogojevali nekateri lastniki sosednjih parcel. Ker sredstva, kijih imamo na voljo, ne bodo zadostovala za poravnavo vseh stroškov, bomo prisiljeni poslati dodatne račune investitorjem. Prav tako bo treba pridobiti nove investitorje, ki doslej za asfaltiranje vaških cest še niso prispevali nobenih sredstev. Poleg tega ugotavljamo, da kar nekaj krajanov, kljub podpisanim pogodbam, neredno plačuje svoje obveznosti. Zato se v Svetu krajevne skupnosti ukvarjamo z velikimi finančnimi težavami. Pričakujemo, da bodo svoje obveznosti čimprej poravnali, da ne bi prihajalo do neljubih zapletov. Praznovanje dneva državnosti 25. junij, dan državnosti, je tudi praznik Krajevne skupnosti Stara Vrhnika. Tako kot prejšnja leta smo se krajani v večernih urah zbrali pri domu krajevne skupnosti. Za pijačo in jedačo sta poskrbela Krajevna skupnost in Športno društvo. Svoje dobrote so prispevali tudi številni krajani, tako da je praznovanje trajalo pozno v noč. rici. Vreme nam tisti dan ni bilo naklonjeno, saj nas je malo pred Kredarico ujela nevihta. Zelo premočeni smo srečno prispeli na Kredarico, kjer smo se srečali še z drugimi vrhniškimi pohodniki. Naslednje jutro nas je čakalo presenečenje, saj je bil Triglav ves v belem, zunaj pred kočo pa prava drsalnica. Zaradi varnosti se tisti dan nismo povzpeli na vrh, ampak smo pot nadaljevali proti Planiki, Doliču, Planini jezero, Vogarju in sestopili v Stari Fužini. Tam sta nas pričakala naša kuharja Kolesarski potep cez Vrsic Kolesarska sekcija ŠD Povž je v avgusta organizirala dvodnevni potep s kolesi prek Vršiča. Prvi danje kolesarje vodila pot prek Logatca, Godoviča, Tolmina in Bovca do izvira Soče, kjer so prenočili. Naslednji dan so nadaljevali prek Vršiča, Kranjske Gore, Jesenic, Kranja, Ljubljane in se v popoldanskih urah vrnili na Vrhniko. Letošnjega potepa so se udeležili le štirje kolesarji. V prihodnjem letu pa pričakujemo številčnejšo udeležbo. Na sliki so kolesarji od leve: Robert Verbič, Dare Caser-man, Marko Nagode in Jani Jelovšek. Mirko in Marjan in nam pripravila slastno večerjo. Prespali smo na domačiji v Studorju in se naslednji dan odpravili prek Koble, Petrovega Brda do Robidenskega Brda, kjer nas je že čakalo obilno kosilo (zrezki z gobami, široki rezanci, solata,...), pa tudi pijače ni manjkalo. Po kratkem počitku smo pot nadaljevali prek Leskovice do Hotavelj, kjer smo povečerjali in prespali na kmetiji Kosmač. Naslednje jutro smo pot nadaljevali prek Žirovskega Vrha, Br-bovnice, Lavrovca do Smrečja, kjer smo se nekoliko okrepčali in pot nadaljevali prek Ulovke in Planine na Staro Vrhniko in pot končali ob 13.30. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem sponzorjem, ki so nam priskočili na pomoč, to pa so: Zavarovalnica Triglav, Orel, d.o.o., Mesarstvo Blatnik, Pekarna Vrhnika, Pekarna Baškovč, Blagomix, Elektronika Velkavrh, Trgovina Veronika, Gumarstvo Birtič, KZ Vrhnika, Bife Jernejev kot, Merca-tor, Delikatesa Ljubljana in Športna zveza Vrhnika. Franci Petkovšek 2. gorski tek na Planino Športno društvo POVŽ je v nedeljo, 19.9., organiziralo 2. gorski tek na relaciji Stara Vrhnika - Planina. Proga je bila dolga 3480 m z višinsko razliko 419 m. Največ uspeha so imeli domači tekači z Miho Plahutnikom na čelu. Nastopilo je 51 tekmovalk in tekmovalcev. NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS Septembrski utrinki iz Doma upokojencev Pestra dejavnost ŠD Športno društvo Povž je v juniju organiziralo številne športne prireditve rekreativnega pomena. V soboto, 12. junija, smo organizirali tradicionalni turnir treh generacij v košarki (mladi do 25 let, člani 25 do 35 let, veterani nad 35 let). Po zagrizenem boju so ponovno slavili veterani, ki so premagali oba nasprotnika. Drugo mesto so osvojili člani, tretji pa so bili mladi. Že naslednjo soboto smo v okviru Argonavtskih dnevov, ki so potekali na Vrhniki, organizirali tradicionalno srečanje stari: Mladi v nogometu. Po izenačenem boju v vseh treh polčasih so imeli več sreče mladi in zmagali s 4 : 1. V petek, 25. junija, pa smo v sklopu praznovanja dneva dr- žavnosti in krajevnega praznika organizirali turnir v odbojki. Nastopilo je osem mešanih parov, ki so tekmovali po sistemu izpadanja. Na tradicionalnem jesenskem pikniku so nam zaigrali Stari povratniki Reka Krka z belimi labodi Lepi uspehi naših športnikov Starovrhničanka Mojca Rode, ki nastopa za ŠRG Šiška, je na državnem prvenstvu v šport-no-ritmični gimnastiki osvojila drugo mesto v mnogoboju in vsa štiri prva mesta v posameznih kategorijah (kolebnica, obroč, trak in žoga). Čestitamo! Na triatlonu v Celju je vrhniška ekipa v sestavi Domen Den- ša (Dragomer), Marjan Mesec in Andrej Krvina (Stara Vrhnika) osvojila prvo mesto v štafeti (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka). V juliju so ponovili svoj uspeh, saj so zmagali tudi na triatlonu v Kočevju. V tem mesecu je potekal tudi Maraton Franja, ki so se ga udeležili številni kolesarji našega društva. Športne prireditve V nedeljo, 17. oktobra, bomo izpeljali že 20. gozdni tek Ulovka 99. Start bo ob 10. uri pri brunarici na l 'lovki. Tekmovalke in tekmovalci bodo nastopili v 14. kategorijah (500, 1300, 7000 in 14000 m). Startnina za mlajše je 500, za druge pa 1000 SIT. Vljudno vabljeni. Najbolj prijetno je bilo v senci pod našo vrbo 25. pohod na Triglav Tudi gohodniki planinske sekcije ŠD Povž, imenovani Povžarji, smo se udeležili letošnjega jubilejnega Lenčevega pohoda na Triglav. Naša pot je bila nekoliko drugačna od drugih vrhniških pohodnikov, saj smo jo opravili v nasprotni smeri. V četrtek, 23. julija, smo se iz Krme odpravili proti Kreda- Ob mednarodnem letu starejših, ki ga je Organizacija združenih narodov obeležila z geslom K družbi za vse starosti, pripravlja Dom upokojencev Vrhnika odprte dneve v decembru. S programom vas bomo podrobneje seznanili v prihodnji številki Našega časopisa. Na celodnevni izlet smo se letos odpeljali na Dolenjsko. POLNOSTEVILNI ZBOR KRAJANOV VERDA Regijske deponije v kamnolomu - nočemo Svet krajevne skupnosti Verd in njen predsednik dr. Marjan Rihar so v sredo, 22. septembra, sklicali zbor krajanov, ki je bil v gasilskem domu v Verdu. Ponavadi se zborov krajanov udeležuje le peščica krajanov. Ta sklic pa je bil nekaj posebnega, saj se je zbora udeležilo skoraj 150 krajanov. Vse navzoče je pritegnil predvsem dnevni red, kije obravnaval sedanjo ekološko ogroženost Krajevne skupnosti Verd. Zbor je vodil predsednik KS dr. Marjan Rihar, kije navzočim krajanom predstavil ekološko problematiko in probleme, ki jih v tem času imajo z občino in ki se vse prepočasi rešujejo. V uvodu je navedel problem komuniciranja z občino in občinskimi strokovnimi službami, ki se ne odzivajo na njihove prošnje, vabila in vprašanja. Tudi financiranje krajevnih skupnosti ni dorečeno, saj namesto da bi prejeli obljubljenih 10 % za asfaltiranje cest, pa v pravilih piše "predvidoma 10%", kijih tako niso prejeli. Nato je v šestih točkah navedel največje ekološke probleme, ki ta čas tarejo predvsem vse krajane Verda. Naj jih v kratkem povzamemo: - IUV je pred leti nad kamnolomom zasul vrtačo na Javorču, zato sedaj ugotavljajo težke kovine v potokih in izvirih; - vojaški radar na Ljubljanskem vrhu, nevarnost sevanja, česar ni še nihče strokovno utemeljil; - celovit problem avtoceste, ki poteka skozi celotno vas: širjenje neznosnega hrupa, izpušni plini številnih vozil, nezaščiten viadukt - ob pluženju pada na hiše pada sneg, pa tudi razni deli od vozil in tovora; - na železniški postaji se razklada in distribuira številna eksplozivna sredstva; - problem s tovarno LIKO - tresenje žage, izpuščanje saj, lesnega prahu in lakirnih hlapov; - največji problem je obstoječi kamnolom - širitev brez soglasja KS, prevozi težkih tovornjakov skozi vas, miniranje z veliko razstreliva in še neverjetna novica oziroma že izdelana študija idejnega projekta za regijsko deponijo v samem kamnolomu, za katero so izvedeli prek radia Slovenija. Samega zbora so se udeležili župan Vrhnike Vinko Tomšič, tehnični direktor LIKA Slavko Turšič in predstavnik kamnoloma. V burni začetni razpravi so se obtožbe na račun občine, župana, LIKA in kamnoloma nadaljevale. Najprej seje oglasil župan, kije poudaril, daje prišel na zbor krajanov ne kot obtoženec, da bi se branil, ampak kot župan, da bi našli skupne točke, ki bi pripeljale k pozitivnim rešitvam nekaterih problemov, ki so v dosegu občine. V nadaljevanju pa je odgovarjal na številne obtožbe, ki so se kar ponavljale med seboj. Naj navedem samo nekaj odgovorov, ki naj bi jih rešili v okviru občine: - protihrupna ograja naj bi bila postavljena v čim krajšem času, ne samo del, ampak prek celotnega viadukta avtoceste (vendar to ureja DARS); - obvezno je treba poostriti prometni nadzor nad tovornjaki z merjenjem hitrosti, omejitvijo prometa in hitrosti ter montiranje ogledal za vključitev v promet; - za širitev kamnoloma občina ni dala soglasja, kernima pristojnosti; - za regijsko komunalno deponijo pa še nihče ni dal soglasja, ker se bodo morali prvi odločiti sami krajani; - obvozna pot tovornjakov in drugega tovora je vsekakor nujno potrebna, za kar pa bo treba dobiti tudi soglasje krajanov, ki so lastniki zemljišč ob predvideni obvozni poti; - nujno so potrebne skupne aktivnosti občine in KS za reševanje nakopičenih ekoloških problemov same vasi. Nato so sledila vprašanja in pripombe na podjetje LIKO, ki po obtožbah tudi v vse večji meri ekološko ogroža krajane Verda. Zbranim je na številna vprašanja odgovarjal tehnični direktor LIKA dipl. inž. Slavko Turšič. Odgovore vam v širši pisni obliki tudi posredujemo, saj so predvsem strokovnega značaja. Nato so sledile obtož- Pripravili peticijo, ki jo že podpisujejo Takoj po Zboru krajanov Verda je Svet KS na podlagi sklepa Zbora krajanov pripravil peticijo in jo že dal v podpisovanje krajanom. Podpisovanje seje pričelo v soboto, 25. septembra, in se bo nadaljevalo še dva vikenda. O uspešnosti podpisovanja pa vas bomo obvestili v naslednji številki Našega časopisa. Posredujemo vam celotno pripravljeno peticijo: V skladu s 45. členom Ustave Republike Slovenije vlagamo podpisani krajani KS Verd naslednjo PETICIJO Podpisani krajani ugotavljamo: 1. Daje KS Verd zaradi - hrupa in izpušnih plinov z avtoceste, - prahu, sunkov, hrupa in meteornih vod iz kamnoloma, - težkega tovornega prometa iz kamnoloma skozi Verd, -prahu, saj, strupenih hlapov iz tovarne LIKO ter tresenja tal zaradi obratovanja njihove žage, - nesaniranega divjega odlagališča industrijskih odpadkov pod Javorčem, - sevanja vojaškega radarja na Ljubljanskem vrhu ekološko obremenjena. 2. Da je država kamnolom Verd določila za kamnolom regijskega pomena, vendar ni poskrbela za njegovo ekološko neoporečnost. 3. Da se skuša kraj še dodatno obremeniti z regijskim odlagališčem odpadkov na izpostavljeni lokaciji, ki je brez ustreznega cestnega dovoza, oddaljena manj kot 500 m od naselja, v delujočem kamnolomu, na kraškem terenu nad povirjem barjanskih vodotokov. 4. Da se Občina Vrhnika ne prizadeva za reševanje naših ekoloških problemov. Zato menimo, da nam je kršena pravica iz 1. odstavka 72. člena Ustave Republike Slovenije (vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja). Zaradi navedenih ugotovitev zahtevamo od vlade Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za promet in zveze. Ministrstva za zdravstvo, Ministrstva za promet in zveze, Službe vlade za lokalno samoupravo in Občine Vrhnika, da: - ugotovijo težo in obseg ekološke obremenjenosti in pričnejo oziroma zahtevajo takojšen začetek sanacij vseh ekoloških problemov v KS Verd in - ustavijo vse nadaljnje aktivnosti, povezane z dodatnim ekološkim obremenjevanjem KS Verd, predvsem pa aktivnosti glede načrtovanega odlagališča komunalnih odpadkov. Naslovniki peticije: Državni zbor Republike Slovenije, Oddelek za peticije Vlada Republike Slovenije Ministrstvo za okolje in prostor, minister Ministrstvo za zdravstvo, minister Ministrstvo za promet in zveze, minister Služba vlade za lokalno samoupravo, minister, pristojen za lokalno samoupravo Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije Varuh človekovih pravic Svet za varstvo okolja Župan Občine Vrhnika V vednost: Zupani občin Borovnica, Horjul, Logatec, Cerknica LIKO Vrhnika Kamnolom Verd MINERVO Ljubljana SGP Grosuplje SCT Ljubljana Ministrstvo za obrambo be na račun idejne študije za ureditev regijske deponije v kamnolomu. O ideji krajanov sploh ni nihče seznanil, o tem so izvedeli iz radijskega komentarja. Vsi razpravljavci so se odločno postavili na stališče, da deponije v kamnolomu nočejo in daje treba opustiti vse načrte, aktivnosti in študije glede tega. Po skoraj štiriurnem zboru so krajani sprejeli naslednji sklep: * Zbor krajanov KS Verd zahteva od Občine Vrhnika takojšnjo izdelavo jasnih meril za sofinanciranje programov investicij KS. Z merili mora seznaniti vse KS. * Zbor krajanov KS Verd zahteva izpolnitev vseh zahtev, postavljenih za reševanje okoljske problematike. * Zbor krajanov KS Verd določi, da je treba pripraviti peticijo, v kateri na osnovi ugotovitev Sveta in zbora krajanov KS Verd zahteva od odgovornih in pristojnih, da - ugotovijo težo in obseg ekološke obremenjenosti in pričnejo oziroma zahtevajo takojšen začetek sanacije vseh ekoloških problemov v KS Verd in - ustavijo vse nadaljnje aktivnosti v zvezi z dodatnim ekološkim obremenjevanjem KS Verd, predvsem pa aktivnosti glede načrtovanega odlagališča komunalnih odpadkov. * Peticijo bodo lahko podpisovali vsi polnoletni krajani KS Verd. S.S. Zbor krajanov je vodil predsednik KS Verd dr. Marjan Rihar z delovnim predsedstvom. Del prisotnih krajanov na zboru. Kot je bilo slišati, tako številčne udeležbe še ni bilo. Odprto pismo županu občine Vrhnika Župan Tomšič, dvignil si se nad nas vse, čeprav za to nimaš nikakršne pravice. Izvoljen si bil zato, da rešuješ probleme v času svojega mandata pa jih samo povečuješ. Na volitve si šel z lepim geslom "Ljubim svoje, spoštujem drugo"; da ljubiš svoje, si dokazal, kako spoštuješ druge pa mi že dolgo čutimo. Koliko je bilo že prošenj zaradi hrupa z avtoceste, koliko pritožb zaradi Lika, da Kamnoloma Verd kot največjega onesnaževalca sploh ne omenjam. Krajani Verda so ti deveta briga. Podoba Verda se spreminja v puščavo. Brez soglasja prizadetih krajanov si dal soglasje za širitev kamnoloma, kljub temu, da je bil že do sedaj največji v Sloveniji. Veš, da je ta dejavnost za kraj uničujoča in da seje krajani branimo z vsemi sredstvi. V naši deželi je veliko hribov in kamna, v njih pa naj se kamnolomi odprejo lam, kjer ne bodo motili okolice. Lokacija tega kamnoloma je v celoti zgrešena, kar dokazuje na 100 tisoče kubičnih metrov zavrženega materiala. Judi če se vse ostalo uredi pa bodo zaradi miniranja večno spori z naseljem Verd. Gradnja avtocest se končuje, s tem pa tudi potreba po jalovini -podlagi, čistega materiala pa v Verdu ni. Zanimiva pa je bila tudi zadnja izjava za radio Slovenija, kjer je bil omenjena samo občina, kamnolom, krajanov Verda pa nikjer. V njej je bilo povedano, da se Kamnolomu Verd obeta lepa prihodnost. Zate je torej lepa prihodnost spreminjanje čudovitega gozda v puščavo. Takega človeka na vrhniški občini še ni bilo, da bi svojemu kraju želel uničenje. Naše žulje si prepolovil, naše hiše nimajo niti 50% vrednosti, za vse to pa se lahko zahvalimo občini s teboj na čelu. Krajani Verda smo čendalje bolj nezadovoljni in želimo, da se nas obravnava kol enakopravne občane občine Vrhnika. Ko gre za Verd, denarja ni, kljub temu, da naš kraj ogromno prispeva v občinsko blagajno. V časopisu Delo 17.9.1999 piše, daje občina iz proračuna dala 60 milijonov tolarjev za vodovod v Zapla-ni, kjer živijo povečini sami viken-daši. Ko gre za investicije v Verdu pa bomo krajani kaj kmalu prisiljeni uvesti lastni samoprispevek, če bomo hoteli reševati probleme, ki nam jih povzročajo drugi. Pa tudi na občinski ravni bomo morali po vsej verjetnosti uvesti nov samoprispevek za novo zajetje vodovoda, če bi bilo smetišče nad samim zajetjem obstoječega. Naj ti na koncu povem, da te krajani ničesar ne prosimo, ampak zahtevamo, da se promet iz kamnoloma nemudoma uredi. Ves material naj se vozi po železnici, saj nam je bilo tako obljubljeno ob vsaki širitvi proizvodnje. Kar pa se tiče smeti pa jih lahko voziš brez soglasja drugih samo na svoje dvorišče, ker si tam ti gospodar. Pa še nekaj besed o zadnjem zboru krajanov Verda, dne 22.9.1999. Zaradi dobrih priprav in vroče teme je bila udeležba krajanov odlična, malo manj dobra pa pri vseh odgovornih za naše probleme. V prepolni dvorani verjetno ni bilo nikogar, ki bi se strinjal s predlogi občine razen župana. Eden proti vsem pa pomeni izgubljeno bitko, zato bo morala občina iskati za deponijo novo lokacijo. Zahtevano pa je bilo, da se nemudoma pristopi k reševanju ostalih ekoloških problemov. Sestanek je lepo pripravil in vodil predsednik naše krajevne skupnosti dr. Rihar, za kar se mu vsi krajani lepo zahvaljujemo. Enaka zahvala pa tudi občinskemu svetniku dr. Cukjatiju za vso podporo naši krajevni skupnosti. Toliko v vednost krajanom, ki jih ni bilo na zboru. Janez Hren, Verd Sanacija virov onesnaževanja v LIKO Vrhnika, d.d., lokacija Verd Odgovor na obtožbe, izrečene na Zboru krajanov Verd dne 22.9.1999 1. Tresljaji žage, ki se prenašajo na okoliške stavbe Sanacija vpliva na okolje: pri obstoječi tehnologiji (polnojarmenik) in glede na zemljišče, na katerem žaga stoji, sanacija tega vpliva ni mogoča. Trdimo lahko, da se z leti vpliv ne povečuje, ker žaga v takem stanju, kot je bila postavljena, obratuje že 23 let. Žaga je normalno vzdrževana in nima poškodovanih ležajev, kot trdijo krajani. Če bi bilo to res, žaga ne bi naredila niti enega giba, ko bi nastal "stojelom". Lahko pa ugotovim, da je zaradi starosti in utrujenosti materiala potrebna zamenjava z novo napravo, ki bi bila lahko tračna žaga, ki ne povzroča nihajev v okolici. Pri morebitni zamenjavi tehnologije razmišljamo v tej smeri. 2. Emisije iz ciklonov poleg žage Sanacija ciklonov je tik pred realizacijo. Filtri so pripravljeni, še v tem mesecu sledi izdelava temeljev in nato povezava izpusta zraka iz ciklonov, ki imajo povečano emisijo lesnih delcev na filter. Emisije iz novega filtra bodo v mejah predpisov. Sanacija bo končana v oktobru. 3. Emisije iz dimnika starega kotla Wolf Kotel Wolf je enovlečni kotel, star 60 let. Kotel služi za pridobivanje pare za ogrevanje firme LIKO Modus, d.o.o., in za pridobivanje pare v krivilnici. Predelava kotla je iz ekonomskih in tudi tehničnih razlogov nesmiselna. Zato je edini možni ukrep zaustavitev kotla. Ker pa je s tem povezana usoda obrata Modus, ki bi ga morali preseliti na novo lokacijo v Borovnico, in tudi krivilnice, vse skupaj pa je povezano z milijonskimi stroški (v DEM). Oodločitev o tem v firmi še ni bila sprejeta. 4. Emisije iz ciklonov pri kotlu Wolf Stare naprave za odsesovanje nad staro kotlovnico so tehnološko zastarele v taki meri, da njihovo posodabljanje ni smiselno. Ker so naprave tehnološko vezane na parni kotel Wolf, je njihova usoda enaka usodi kotla. 5. Emisija iz dimnika nove kotlovnice V oktobru 1998 je bil v kotlovnici instaliran multi-ciklonski izločevalec saj, ki ulovi vse večje delce saj iz kotlovske naprave Omnical. Glede na opravljene meritve takoj po sanaciji ni presežena dovoljena koncentracija prašnih delcev v dimnih plinih. Je pa visoko dirnnokatransko število. Ta problem bomo začeli reševati prihodnje leto, in sicer z vgradnjo posebnega gorilnika za prah in drobne lesene odpadke. Z bolje krmiljenim izgorevanjem prahu v coni 800 st. C bomo lahko dosegli čistejše emisije v okolju. 6. Emisija iz ciklonov poleg nove kotlovnice Izdelan projekt sanacije odsesovalnega sistema. Sanacija bo vključevala zamenjavo transportnega ventilatorja s spajanjem cevovodov tako, da bo transportni sistem popolnoma zaprt in ne bo imel povezave z okoljem. Preostala dva ciklonska izločevalca na vrhu silosov pa bomo povezali tako, da bo izpust zraka v okolje potekal skozi filtrno napravo, ker je že na vrhu silosa. Poseg bo stal 3.500.000 SIT in bo predvidoma končan sredi novembra. Po tej sanaciji ne bo več onesnaževanja z lesnim prahom. Za LIKO je sanacija pomembna tudi z vidika požarne varnosti. 7. Emisija prašnih delcev in topil iz suhih lakirnih kabin V letu 1998 je bila v lakirnici postavljena nova vodna kabina za lakiranje miz in podnožij. Iz te kabine sedaj ni več emisij prašnih delcev, so pa emisije par uporabljenih lakov. Letos je bil instaliran odpraševalni sistem s filtrom za odpraševanje prahu pri brušenju miznih plošč. Tudi nekdanji izpust, kije presegel dovoljene meje, je sedaj saniran. V uporabi ostajata še dve suhi lakirni kabini za lakiranje posteljic. Pripravljeni so projekti za za- menjavo z mokrimi vodnimi kabinami in s tem zamenjavo nitrolakov s poliuretani. Ker je za program trenutno zelo malo naročil, ne moremo obljubiti, kdaj bo zamenjava izvedena. To bomo poskušali storiti v letu 2000. LIKO Vrhnika, d.d., bo po svojih finančnih sposobnostih poskušal v čim krajšem času sanirati težave, ki so bile izrečene na Zboru krajanov Verda dne 22.9.1999. Pripravljeni smo se pogovarjati o vseh problemih, ki zaradi delovanja firme LIKO tarejo krajane Verda in smo se pripravljeni pogovarjati z delegacijo Krajevne skupnosti. Ravno tako je na voljo dokumentacija o meritvah emisij pri g. Janku Drob-niču kot pooblaščencu SVD in pri meni. Delegaciji smo pripravljeni tudi pokazati, kako poteka proces dela v tovarni in da pri svojem delu ne uporabljamo nobenih kislin in da iz bukovega lesa, ki ga v glavnem predelujemo na lokaciji, ne moremo v okolje spuščati formaldehidov. Za lepila so v rabi izključno polivinilacetatna lepila v vodni disperziji, ki ne sproščajo nikakršnih snovi v zrak pri svoji vezavi. Iz lakirnice izhajajo topila iz nitrolakov. Tega ne zanikamo, emisije pa imamo dokumentirane z meritvami Zavoda za varstvo pri delu. Teh.dir. Slavko Turšič, dipl. inž. str. PO SLEDOVIH SLOVENSKIH NASELBIN V ZDA IN KANADI Kolesa in harmonika budili narodno zavest V začetku junija je sedemčlanska kolesarska odprava s kolesi prepotovala vse večje naselbine in mesta, kamor so se v začetku tega stoletja odpravili naši rojaki ter tam pustili svoje korenine do današnjih dni. V odpravi je bilo sedem kolesarjev Kolesarskega kluba Sloga 1902 iz Idrije, zdravnik Franci Jereb in vrhniški harmonikar Janez Kogovšek iz Zaplane. V svojem sedemdnevnem potepanju po ameriških in kanadskih cestah, številnih sprejemih pri naših vojakih ter sodelovanja na prireditvah, kjer je mojster Janez rojake očaral s slovensko narodno pesmijo, je nastalo veliko lepih spominov, ki jih je v imenu odprave napisal Sine Pečelin. Nekaj le-teh predstavljamo tudi bralcem Našega časopisa. Na pot smo se odpravili s polno mero optimizma, saj smo vedeli, da smo nanjo dobro pripravljeni. Po prijetnem poletu smo prispeli v New York in se nastanili v motelu na Manhatnnu. Prvi dan smo imeli rezerviran za ogled mesta in smo ga dodobra izkoristili. Drugi dan se je začelo naše potovanje s kolesi. Zapustili smo betonsko džunglo in kolesarili do mesta Betlehem, kjer smo se še isti dan srečali z našimi rojaki. Tam živeči Slovenci, povečini po rodu iz Prekmurja, so nam pripravili zelo prisrčen in ganljiv sprejem. Naš harmonikar jih je popolnoma prevzel in večer je bil kar prekratek. Naslednje jutro nas je spre- jel župan mesta g. Don Cunning-hann, kije po materini stani Slovenec, po očetovi pa Irec. V motel, kjer smo prebivali, nam je poslal policijsko spremstvo, ki nas je ob bučnem trobljenju siren spremljajo skozi središče mesta do mestne hiše. Bili smo zelo ponosni, ko so nas pozdravljali mimoidoči in ko smo videli, da pred mestno hišo poleg ameriške vihra tudi slovenska zastava. Pričakala nas je TV in veliko novinarjev. Srečanje z županom je bilo zelo prisrčno in nam bo ostalo še dolgo v spominu. Še isti dan smo pot nadaljevali s kolesi proti Philadelphiji, kjer nas je gostil Slovenec g. Marko Gola. Je lastnik čudovite restavracije v samem središču mesta, poleg znamenite dvorane, v kateri je bila podpisana deklaracija o neodvisnosti. Kako lep in odličen je lokal, pove podatek, daje dva tedna pred našim prihodom tam večerjal predsednik ZDA, Clinton s soprogo. Naslednje dni smo pridno kolesarili proti VVashingtonu, ki smo si ga dobro ogledali, saj je tam veliko znamenitosti. Pot smo nadaljevali prek gorovja Apalachi in se nato spustili do Pitsburga, kjer nas je dva dni gostila ga. Vida Košir, rojena Petrič, s Kovačevega Rovta. Prav njej velja zahvala, daje turneja tako dobro uspela, saj nam je pomagala pripraviti skoraj polovico srečanj z izseljenci. Srečanje v Pittsburgu je bilo nepozabno. V nabito polni dvorani je naš har-monišar vse tako navdušil, da bo verjetno moral prihodnje leto ponovno potovati v ZDA. Po ganljivem slovesu smo pot nadaljevali proti Clevelandu. Ustavili smo se v mestecu Unity, kjer imajo Slovenci veliko počitniško in rekreacijsko središče, kamor hodijo letovat in kjer se dobivajo ob vikendih. Veselo so nas pozdravili, nam pripravili odlično večerjo in razkazali muzej, ki ga sami urejajo. Ponudili so nam prenočišča, kar smo z veseljem sprejeli. V prelepih apartmajih smo se dobro počutili, nato pa nadaljevali pot. V Clevelandu sta bila naša gostitelja ga. Marija Pivk in njen soprog Rudi. Pripravila sta srečanje, na katerem seje zbralo okrog tisoč ljudi. Janez je s harmoniko spet vse navdušil. Bili smo tudi gostje cleve-landskega radia. Po enodnevnem postanku smo zopet zavrteli pedala in odkolesariii do Detroita. Kolesarili smo ob jezeru Erie, ki nam je dvakrat nudilo blagodejno osvežitev, saj je bila zelo huda vročina. Po odhodu iz Detroita smo prečkali reko Sveta Klara, ki je meja med ZDA in Kanado. Po dveh dneh kolesarjenja smo prispeli v Hamilton, kjer nas je pričakal g. Jože Črnelič, ki je bil nekako zadolžen za nas v času našega bivanja v Kanadi. Prvi dan smo se srečali z rojaki in bili deležni svečane večerje, na kateri je bil tudi g. Leon Štukelj, kije bil v tem času gost Olimpijskega komiteja Kanade, ki kandidira za organizacijo 01 leta 2008. Prijeten klepet seje zavlekel pozno v noč. Naslednji dan nas je presenetilo povabilo Olimpijskega komiteja Kanade, da smo kot Kolesarski klub Sloga 1902, skupaj z g. Štukljem, kot častni gostje, povabljeni na veliko slavnostno prireditev ob njihovi kandidaturi za Ol. Potem, ko sta bili zaigrani himni obeh držav, nas je posebej pozdravil predsednik njihovega OK g. John Bitoff. Bili smo zelo ponosni, saj smo prvi športni klub iz Idrije, ki ga je doletela tako velika čast. Po velikem banketu smo se dolgo pogovarjali še z našim častnim konzulom v Torontu g. Slobodnikom. Naslednji dan smo si na naši zadnji kolesarski etapi ogledali Niagar-ske slapove. Bili smo navdušeni nad tem čudom narave. Zvečer smo imeli še poslednje srečanje z našimi rojaki. Bili smo gostje slovenskega društva Lipa v St. Cathrines v bližini Niagarskih slapov. Zadnje jutro smo razstavili kolesa, jih zapakirali v vreče in jih tako pripravili za transport v domovino, kamor smo se vrnili v nedeljo, 6. junija 1999, utrujeni in zadovoljni. Vsem tistim, ki so finančno ali kakor koli drugače pripomogli k uresničitvi našega projekta, se v imenu Kolesarskega kluba Sloga 1902 še enkrat najlepše zahvaljujem. Zbral: Simon Seljak Nepozabno je bilo doživetje in srečanje z Leonom Štukljem, s katerim smo bili skupaj na prireditvi ob kandidaturi Kanade za organizacijo OI leta 2008. Kolesarji Stane Velikonja, Rajko Bajt, Miran Lavpušček, Sine Pečelin, Miha Merlak, Uroš Vončina in Marko Mrak ter seveda mojster harmonike Janez Kogovšek pred slapovi NIAGARE. Konji na Vrhniki in bližnji okolici nekdaj in sedaj Glede na prireditev, ki je bila na Vrhniki 18. VIL 1999 kot vrhniška konjeniška prireditev, sem se odločil napisati prispevek za Naš časopis. Prispevek naj bi bil namenjen vsem tistim, ki so po II. svetovni vojni prišli na Vrhniko in tistim potomcem, ki še pomnijo ali pa niso vedeli, da so njihovi očetje in dedje bili zelo ugledni rejci teh plemenitih živali v širšem vrhniškem območju. Prispevek se bo nanašal na pripovedi mojega pokojnega očeta Antona Šemrla, ki je bil prvi predsednik Konjerejskega društva na Vrhniki. Poleg njega še na dolgoletnega rejca in žrebčarja Antona Petrovčiča st. iz Lesnega Brda in tudi še živečega inž. Antona Greifa, kije bil zadolžen na Banovinski upravi pred II. svet. vojno, med okupacijo in po osvoboditvi kot državni strokovnjak za konjerejo v Sloveniji. Za uvod bi bilo treba napisati tudi to, kot sem napisal: plemenite živali konji! Konj je za psom, kije bil prvi človekov spremljevalec, postal drugi človekov spremljevalec. Kakor je pes pomagal človeku pri lovu in varovanju pred sovražniki njegovega imetja. V poznejšem času, za časa Grkov in rimskega imperija, se že precej pojavlja konj. V zgodnjem srednjem veku, v križarskih vojnah in vpadih H u nov in Turkov je bil konj zelo strateško pomemben. Tak je bil še vse do konca I. svetovne vojne. Naj mi ljubitelji čiste slovenščine ne zamerijo, ker bom pisal delno v vrhniškem narečju in žargonu, ki se še vedno uporablja med konjereje! Vrhnika je po naravni oblikovanosti prehod iz barjansko ravninskega predela v gorato skalnati kras. Vrhniški kmetje in okoličani so poleg drobnice in prašičev redili tudi govedo in konje. Za mehko barjansko območje sta bila kot vprežna živina vol in krava, pozneje pa tudi konj. V času Avstrije so po cestah potovale poštne kočije, hitri državni in vojaški sli. Že prej omenjena geografska lega Vrhnike je v prejšnjih stoletjih dajala velik pomen prevozništvu vprege s konji. Prevozniki, furmani, so prevažali vse do Postojne in Trsta ali pa obratno od Ljubljane naprej do Gradca in Dunaja. Tovor, vse kar je zatem prepeljal vlak in pozneje tovorni avtomobil, so nekdaj prevažali voli in konji. Poleg prevoznikov furmanov seje s to dejavnostjo preživljalo še več obrti. Posebno do izraza so prišle gostilne in furmanske "štale", kjer je bilo vedno na voljo prenočišče, krma za konje, sveža vprega, konj. Največ pa so Vrhničani zaslužili s pomočjo vprege enega ali dveh parov konj za "furajt". Vozili so po stari Idrijski cesti do Logatca, Planine ali pa celo do Postojne. Cvetele so tudi druge obrti, predvsem kovaštvo, kolarstvo in sedlarstvo; vsi so bili povezani s konji in prevozništvom. Prevažali so tudi živo srebro Meso in živila so vozili v "trugah" in "ka-sonih", ki so bili obiti s pločevino, za drugo blago vseh vrst pa so bili parizarji in tajsli. Občutljivo blago so pokrivali s ponjavami, rekli so jim tudi "rantahe". Vse to je bilo izdelano že takrat iz domače konoplje in lanu -zdaj pa je konoplja na žalost mamilo, če je res? Moji dedje so tudi prevažali blago, na podstrešju sem našel zelo masivne "flaše" s patentnimi zamaškl. Iz njih seje še vedno izcedila kapljica živega srebra iz Idrije. Žal jih ni več, saj nisem vedel tega, kar pišem danes. Tudi nekdaj je šla tehnika naprej, idile furmanov in furmanskih stal je bjjo konec, nič več pesmi. Po Idrijski cesti je furati fajn, so goste gostilne in kelnarce fajn... nič več vzpodbudnih besed konjem, "hi hot", zamrlo je pokanje bičev in "gajžl". Zgradili so tako imenovano južno železnico od Dunaja - Gradca - Ljubljane - Borovnice - Postojne do Trsta. Napisal sem tudi Borovnico in znameniti borovniški most. Ogromno materiala za gradnjo tega mostu so prepeljali furmani iz okoliških vasi celotnega barjanskega območja. Rezan in klesan kamen iz Podpeči in okolice ter z Drenovega Griča. Tudi moji dedje so vozili kamen z Drenovega Griča v Borovnico. To mije pripovedovala moja stara mati, na naši domačiji pa še vedno obstajajo podboji stalnih in hišnih vrat, in kamnita miza. Na vsem so ustrezne leinke in so iz črnega drenovškega kamna. Bistriški muzej, ki ima bogato zbirko rekvizitov iz časov, ki sem jih opisal, je eden izmed glavnih dokazov naše dediščine, da je bila njegova bližinja okolica nekdaj zelo slikovita in da je bila Vrhnika ključ za tako imenovana "Postojnska vrata". Stari vrhniški furmani so imeli tudi svoj stanovski "ceh"in pa prireditve veselice, kipa so bile povezane z raznimi prazniki vaška in cerkvena žegnanja njihovega konjskega zaščitnika in patrona sv. Štefana. Postavili so "tanc podeti". Zaigra/i so na harmoniko, klarinet in kontrabas, igrali so tafurmanstro, podkovano in potrkano polko, triglavski marš in pa marš Naprej proti Flgablrt (Flgovec Ljubljana). Mantova je bila furmanska gostilna Naj se ne čudijo sedanji Vrhničani, da je bila Mantova ena izmed zelo znanih furmanskih gostiln in da je bilo pri cerkvi sv. Lenarta napajališče za konje. Tam, kjer zdaj stojijo in vozijo jekleni konjički, so se včasih se sprehajale krave in voli in vozili konji. Napa-jališča so bila na več koncih Vrhnike. Zdaj so jih zamenjale bencinske črpalke. Vrhniški furmani so imeli že od nekdaj le eno samo konkurenco, toda ne čisto v pravem pomenu besede, obstajala je že od nekdaj: Barje in pozneje Ljubljanica. Zgodovinsko znana je vodna pot, ki se je za Jazona in njegovo ladjo končala na Vrhniki, kije tudi vrhniški simbol, pozneje Rimski pristan poleg mo- sta čez Ljubljanico in še pozneje po Ljubljanici tovorni splavi in veliki leseni čolni. Splavi so vozili les, šoto in seno, apno in kamen v Ljubljano, pozneje pa veliki čolni iz vrhniških "ceglarn cegu", (opeko) iz Podpeči pa še vedno apno in klesan kamen. ■ Ljubljanica ni bila prevelika konkurenca, tu počasna "Zelena lepotica", kot jo je krstil žeCankar in jo ponovno obudil v svojem poročilu g. Ahčan iz Verda, na temo projekta o krajinskem parku zahodnega dela Ljubljan- skega barja. Res je, da Vrhničani in okoličani pozabljamo in si nadejamo, da bo prišel stric, ki bo rešil problem Ljubljanice. Zagotovo pa nam bo rekel:"Vi ste tisti, ki ste pripravljali zaroto vsaj 40 let za neusmiljeni zločin "Mrtve lepotice". Po pripovedi mojega pokojnega očeta je Stara Avstrija prek svojih institucij prav tako vodila kmetijsko živinorejsko politiko, zlasti pri osuševanju "Marosta - Maha" - Barja. Barjanski travniki, ki niso bili primerni za rejo govedi, so zapolnili konji, ki so jih tudi že v tistih časih pasli. Za potrebe vojske so vAvstiji vsako leto odkupovali konje. V zvezi s konjerejo in njenim pospeševanjem so bile organizirane državne plemenilne postaje. Na Vrhniki je bila taka postaja z žrebci nasproti vile Kunstelj, to je v parku pred šolo Ivana Cankarja. Konjerejo so spodbujali V tej postaji so plemeniti trije žrebci, dva sta bila težja, noriške pasme, in en Lipicanec. Postajo sta vodila dva žrebčarja, kipa sta bila v uniformah, kar je označevalo njun "rang" in poklic. Ob nedeljah sta po maši odhajala v vasi, da sta vzpodbujala kmete, da so se odločali tudi za konjerejce. Nekoliko pozneje je poleg delovnih konj g. Lenaršič iz Verda uvedel tudi lipicance. Poleg žrebca so imeli še pet kobil lipicanske pasme. Kmetje so tudi pri Lenaršiču pripuščali svoje kobile k lipicanskemu žrebcu. Tako se se v tistih letih v vrhniški okolici pričeli pojavljati lipicanci in njihovi križanci. Hranim sliko mojega starega očeta Mihaela Šemrla, kije pred hišo slikan z lipican-sko kobilo. Njena hčerka, "Šimla "smo jo klicali, pa je imela žrebička po imenu "Herko", ki ga je pri nas kupil g. grof Gale iz Bistre. Kmetje, ki so imeli en par delovnih konj, so kot tretjega konja imeli lipicanca za koleselj, kočijo, pozneje zapravljivček ali pa "anšpa-nig" (delovni voz za enega konja). Po I. svetovni vojni ni bilo več novih žrebcev lipicancev in počasi so pričeli izginjati s kmetij. Pojavili so se kmetje, ki so licencirali žrebca; največ jih je bilo v okolici Iga, kjer so imeli še več konj kot Vrhničani, bilo pa je tudi nekaj kmetov v okolici Vrhnike, ki so imeli žrebce. Vrhnika je bila pred II. svet. vojno ena izmed najmočnejših zadružnih okolišev; le malo je bilo tako široko zasnovanega zadružništva v Sloveniji. Slovenski barmani na Švedsko V prvem tednu oktobra je na svetovno srečanje barmanov v Gote-berg na Švedsko odpotovala 10-član-ska delegacija Društva slovenskih barmanov. V delegaciji sta tudi dva vrhniška barmana Aleš Ogrin in Dragica Osmanagič ter lastnik Piz-zerije Boter Franci Pišek. Barmane Slovenije bo na Švedskem vodil njihov predsednik Dušan Vrtovec, neutrudljivi organizator in velik poznavalec domačega in svetovnega barmanstva. Ob odhodu so pripravili novinarsko konferenco, na kateri se je predstavila vsa 10-član-ska ekipa Društva barmanov Slovenije ter vsi sponzorji, ki so omogočili priprave in udeležbo na mednarodnem srečanju barmanov sveta. Ob tem je Dušan Vrtovec poudaril, da je številna delegacija letos na tem srečanju pomembna, saj se bodo udeležili številnih razgovorov in poizkušali na najboljši način predstaviti in promovirati Slovenijo. S seboj bodo imeli beč kot 300 kg propagandnega materiala. V samem Goteborgu imajo nekako tri konkretne naloge. Prva je prav gotovo tekmovalna. Tekmoval bo Aleš Ogrin, večkratni državni prvak. Med 51 tekmovalci bo poskušal poseči po samem vrhu svetovnih barmanov. V mednarodno organizacijo IBA je Prvi z leve je Franci Pišek, četrta je Dragica Osmanagič in zadnji Aleš Ogrin, ki bo tekmoval in zastopal slovenske barmane na Švedskem. vključenih 51 držav in vsako zastopa po en tekmovalec. V sedanjem ciklu tekmovanj je Slovenija skupaj z Norveško pri vrhu in možnosti za uspeh so velike. Druga, tudi za Slovenijo pomembna aktivnost pa je prepričati delegate IBE, da bi podelili kandidaturo srečanja svetovnega prvenstva barmanov leta 2002 Sloveniji. Tekmovanje naj bi bilo na Bledu ob 35-letnici Društva barmanov Slovenije. Zagotovo bi bila to ena izmed velikih promocij Slovenije v svetu. Tretja naloga vseh članov delegacije pa je promovirati Slovenijo na Švedskem med številnimi dele- gati, tekmovalci in spremljevalci svetovne barmanske organizacije. Prav tako bo naša delegacija na kongresu IBE, kjer bodo volitve novega predsednika, podprla italijanskega predstavnika. Več o dogodkih na Švedskem bomo pisali v naslednji številki, ko bodo znani rezultati tekmovanja in glasovanja o kandidaturi. S.S. P.S. Neuradno smo iz daljne Švedske izvedeli, da je Slovenija dobila kandidaturo za svetovno srečanje barmanov leta 2002 na Bledu. VSE ČLANE TURISTIČNEGA DRUŠTVA BLAGAJANA VRHNIKA, VABIMO NA KOSTANJEV PIKNIK S POKUŠINO NOVEGA VINA. NA IZLET V GORIŠKA BRDA BOMO ODŠLI V DRUGI POLOVICI OKTOBRA. INFORMACIJE IN PRIJAVE V PISARNI DRUŠTVA NA CANKARJEVEM TRGU 8, ALI NA TEL. ŠTEVILKI 781-341. VABLJENI! TD BLAGAJANA Čeprav podjetje IGRAD že več kot 10 let ne obstaja, pa se kolektiv še vedno redno sestaja. Prisotni smo prvi petek v septembru v času od 16. pa tja do 4. ure naslednjega dne prevzeli vloge kuharjev in natakaric, ob tradicionalno dobrem igranju ansambla Igrad pa še vloge plesalcev in pevcev. Tistim, ki se iz upravičenih razlogov piknika niso mogli udeležiti, pošiljamo iz Starega malna "gradbeniški"pozdrav, prav tako pa tudi drugim bralcem Našega časopisa. Imeli smo živinorejsko mlekarsko zadrugo, kije imela tudi hranilno službo. Zadrugo - konzum za oskrbo zadružnikov, les-nogozdarsko zadrugo z žago, poljedelsko travniško društvo, Čebelarsko društvo, poleg tega pa še Zdravstveno zadrugo z zdravnikom spi. prakse in zobozdravnikom. Vsa združenja so imela tudi svojega odvetnika. Iz vsega naštetega, če nisem kaj izpustil, so I. 1936 ustanovili Konjerejsko društvo Vrhnika. Član je bil lahko vsak ljubitelj konj, največ pa je bilo kmetov konjerejcev. Sestavljen je bil prvi Upravni odbor, katerega predsednik je bil moj pokojni oče Anton Šemrl. Za boljše sodelovanje pa je bil izbran iz vsake vasi po en član v ta odbor. Začetek je bil s 60 člani, pozneje pa se je število povečalo, ker so se včlanili še iz vasi zunaj vrhniškega okoliša. Večkrat so izbirali Prva naloga je bila preskrbeti žrebca, prošnjo na banovinsko upravo, odpreti precej vrat, vzpostaviti poznanja. Končno je po dolgem času napočil čas, da je petčlanska delegacija odšla v žrebčarno Ponoviče izbirat žrebca. Prišli pa so nazaj domov praznih rok. Oče je rekel: "Imeli so same "gavge"; velike glave, težke noge, nič za nas". Žrebčur Pe-trovčič starejši iz Sinje Gorice je dejal: "Če mi ga ušenkajo, ga ne bi dal v mojo štalo". Kaj sedaj? Ponovno pot v Ljubljano, kjer je že bila zveza in Društvo športnih konj. Vsi so se malo posmehovati, češ za kmeta je dober noričan, saj se tudi z njim lahko pripelje k maši. Naši konjereja pa se niso dali stlačiti v koš. Na banovinski upravi za konjerejo se je pojavil nov mlad strokovnjak, inž. Anton Greif, doma iz okolica Ptuja. Dobro je poznal Ljutomer s kasači in tudi Prekmurje, kjer so že delovala več let konjerejsko društva. Ti kmetje so bili ravno tako neumni kot Vrhničani. K maši so se hoteli voziti s konjem, ki bi bil isker, lahek pod noge z lepo glavo, dovolj močan za plug in v gozd. Iz Francije so uvozili žrebce, ki so bili križani že v Franciji z arabcem in težkim bel-gijcem. V okolici M. Sobote je bilo že precej potomcev teh žrebcev. Tako je pri licenciran-ju inž. Greif opazil žrebca, ki bi bil primeren za izbirčne Vrhničane. Takoj so odšli po žrebca; takoj je bilo jasno: to je žrebec njihovih želja. Lastnik je bil g. Horvat iz Bukovcev, nastal pa je problem, ker njegova žena ni hotela niti slišati o prodaji žrebca. Kajti ona je mladega triletnega žrebca lako razvodila, da je šel z njo na polje brez uzde, kamor je hotela. Mogoče je bila to dobra poteza pri prodaji, žrebec je bil dražji, a kupili so ga. Tako je prišel na Vrhniko prvi S Žrebec Calipso I. in žrebar Ivan Petrovčič žrebec z imenom "Calipso". Radovedneži so hodili ogledovat lepega žrebca skoraj štirinajst dni. Po dobrem letu dni je bila prva razstava konj, predvsem kobil in sprejem v rodovnik. Strokovna komisija je izmerila in opisala vsako kobilo. Če je izpolnila pogoje, je bila sprejeta v rodovnik "B". Vsaka žival je bila žigosanana: pleče z žigom MK, poleg pa je bilo še malo kladivce. Njihovi potomci so dobili vpis v rodovnik "A "poleg že prej omenjenega žiga še rodovniško št. na vrat. S tem je bil vzpostavljen registrski rodovnik tudi na Vrhniki za tako imenovani tip "medži-murskega konja" M.K. Pozneje so se še vrstile razstave in tekmovanja z nagradami: lepo izdelane barvne uzde in denarne nagrade. Vse to se je dogajalo na bivšem sejmišču, to je sedaj parkirišče nasproti vrhniškega gasilskega doma. Odkupljenih je bilo precej žrebic in žrebcev do starosti dveh let, za takratne čase po dokaj ugodnih cenah. Seveda z rodovniškimi dokumenti. Tudi na naši kmetiji je bil odkupljen žrebec z imenom Calipso II, ker je bil tako zelo podoben očetu, saj je imel tudi belo nogavičko na prednji nogi. Prvič lovorjev venec Vrhniško Konjerejsko društvo je zelo aktivno sodelovalo tudi z drugimi društvi, npr, na Igu, v Ivančni Gorici, Trebnjem in Komendi. Obiskovali pa so tudi kasaške tekme v Ljutomeru in Šentjerneju. Leto pred H. svet. vojno je bil moj oče izvoljen za podpredsednika Konjerejske zveze Slovenije. Tisto leto je tudi ena izmed kobil M K pasme z Vrhnike na živinorejsko-konjerejski razstavi v Ljublani dobila nagrado 1. stopnje, lovorjev venec. Pred II. sv. vojno se je na pašnikih na Laščah pod Sinjo Gorico po zgodnji prvi košnji paslo 30 - 35 kobil in žrebet, na drugi strani Črne mlake po senožetih Črni potoki pa 40 - 45 kobil z žrebički Iz Blatne Brezovice vse do zelo pozne jeseni, koje padla slana. Seveda so se tem konjem pridružili tudi konji iz sosednjih vasi. Maja 1945 smo pričakali osvoboditelje. S prihodom Hercegovske brigade je za vrhniške konjerejce bilo konec sanj imeti v štali lepega konja. Pobrali so vse, česar kmetje niso poskrili, tudi breje kobile in enoletne žrebičke. "Nosit če samar z mitraljezom "; poginil je od stresa na cesti. Vsak je moral svobodo sprejeti, nekateri z veseljem, drugi z grenkim priokusom, tretji pa z žalostjo. Žrebca Calipsa je, vpreženega na Vrhniki, pri takratni ljudski oblasti rešil pokojni Franc Petrič iz Blatne Brezovice, ki je bil predsednik kraj.o. Osvo-bod. fronte BI. Brezovica. Vrnjen je bil rejcu. Po nekaj dneh, ko so osvoboditelji odšli naprej, sem na stari železniški postaji opazil konja, ki se je pasel za tramovi; bil je shujšan in šepal je na prednjo nogo. Čakal sem do večera, ker ni bilo nikogar ponj, sem si ga prisvojil ter odpeljal domov v prazno štalo. Konje so vračali ■ pa kakšne Po dobrem mesecu dni so pisno povabili očeta na sekretariat za kmetijstvo. Vodil ga je minister Janez Hribar, vodja za konjerejo pa je bil dr. Veble in njegov pomočnik inž. Greif. Pričela se je takoj akcija, da bi armada vrnila rodovniške kobile konje-rejcem.. Zvedelo seje, da bo v Kočevju raz- Žrebiček Calipso II puščena 4. armada, kjer so bili menda tudi tisti, ki so na Vrhniki in okolici pobirali rodovniške kobile. Takrat je bil na Vrhniki za veterinarja dr. Ogorevc, ki je bil major. Skupaj so na Sekretariatu za kmetijstvo dobili dokumente, da se Konjerejskemu društvu vrne 25 kobil. Iz Kočevja smo po velikih težavah pripeljali kobile nazaj. V Kočevju sem ob tej priložnosti srečal ljudi iz okolice Vrhnike, pa tudi moje vaščane, ki so prinašali tramovje in deske iz enega konca mesta in zopet nazaj - kot delovni konji. No, to je druga zgodba, o kateri se je že pisalo in se tudi še bo. 25 kobil so razdelili med najbolj prizadele z žrebanjem, saj je bilo živali premalo za vse. Kmalu se je pričelo govoriti, da bo Jugoslavija tudi vključena v Maršalov plan, ostalo je pa le pri pomoči "UNRRA". Seveda ponovno v Ljubljano in po dolgih prošnjah mojega očeta je bilo dodeljenih nekaj več kot 40 kobil iz kontingenta UNRRE. Prvi prevzem v Prestranku - 20 živali, pozneje pa še nekaj več kot 20 živali z veliko težavo, ker je tam imel glavno besedo neki Ribničan, ki je bil naklonjen svoji okolici. Bila je velika razlika med ameriškimi kobilami in vrhniškimi: vse so bile težke tipa norik, nobena pa še ni bila vprežena ali pa da bi imela uzdo na glavi niti privezana v hlevu. Živele so na paši v svobodi prerije. Nekatere zelo lepe živali so bile absolutno neobvladljive. Morali so jih postreliti in oddati v klavnico za meso; pač taka je usoda živali, katerih gospodar je človek. Obrnil se je nov list zgodovine. Če si imel kočijo ali pa zapravljivčka, si bil "kulak"; takega se je vsak bal. Mojemu očetu so v Sekretariatu za kmetijstvo ponudili službo kot konjerejski strokovnjak, seveda pod pogojem, da domačijo in zemljo vpiše v kmetijsko obdelovalno zadrugo. Hkrati pa so se za konjerejce v Sloveniji začeli temni rdeči časi. Delovne zadruge, strojne skupnosti so bile v časopisih in po radiu od jutra do večera. Sovražnik št. I Konj in konjerejec sta sovražnik št. 1 za sedanjo družbo, je izrekel takratni vrhniški veljak. "Zakaj?" so ga vprašali. Odgovor: "Kmet je še vedno neodvisen, ima konje in se ne bo pridružil strojni skupnosti in obdelovalni del. zadrugi." Tako je pač bilo po petinštiridesetih oziroma petdesetih letih. Žrebca Kalipsa in Armana je prevzela takratna delovna zadruga Vrhnika. Imela je plemeni/no postajo pri Mulaj, kjer je bila zgrajena štala; to je sedanji parkirni prostor Loke. Žrebčarja sta bila Ivan Petrovčič in Tone Tomažin. Pozneje je bila plemen, postaja na Kralovžah. Ker ta oblika plemenilne postaje ni živela uspešno, so žrebce prevzeli zasebni rejci: Štefan Petrovčič iz Sinje Gorice, Anton Hladnik iz Blatne Brezovice, Pepe Kovač iz Frtice. Zadnji sedanji rejec žrebca Anton Petrovčič iz Lesnega Brda, kateremu pa še vedno po svojih močeh pomaga tudi njegov oče Tone Petrovčič - Bombonkar, ki je eden izmed zelo zaslužnih konjerejcev in žrebčarjev v okolici Vrhnike. Če sem v tem naštevanju slučajno izpustil koga, naj mi ne zameri, nisem imel slabega namena. Danes se ponovno pojavlja interes do te plemenite živali, nekateri iz ljubiteljskega stališča, lahko tudi Iz turistično-športnega vidika. V okolici Vrhnike je vse več možnosti za pašo in vzrejo konj. Nekaj posameznih zanesenjakov poskuša vsak na svoj način s svojo idejo povrniti tudi pri nas konju svojo pomembno mesto v prostoru. Iz moje pripovedi ste lahko razbrali, da se je na Vrhniki v zadnjem stoletju marsikaj spremenilo in se še tudi bo. Vrhniški okolici in prostoru pa je treba ohraniti čim več vrednot naravne in kulturne dediščine. Absolutno ne smemo dopustiti, da se ponovno ne pojavijo umazane predelave in industrije z zahrbtnimi projekti, ki so za prebivalce nesprejemljivi. Čas neusmiljeno drvi v drugo tisočletje in vsi mi smo le za kratek čas njegovi sopotniki. Anton Šemrl SREČANJE TURISTOV IN PLANINCEV VRHNIKE Podelili štirinajst priznanj Blagajane Turistično društvo Blagajana z Vrhnike je v nedeljo, 12. septembra, pripravilo tradicionalno srečanje svojih članov in članov Planinskega društva Vrhnika. Prelepa septembrska nedelja je v Stari IVI a In pritegnila kar lepo število članov obeh društev. Najbolj številni pa so bili dobitniki priznanj Blagajane za lepo urejeno svoje bivalno okolje. Kot se vrhniški turistični delavci vse leto izkazujejo s svojo delavnostjo, so tudi srečanje v Starem Malnu pripravili v tem slogu. Že v jutranjih urah so pričeli kuhati pravi turistični golaž, ki so ga s slastjo pojedli vsi udeleženci srečanja. Za dobro razpoloženje je poskrbel narodni ansambel Veseli Triglavci, ki v zadnjem času kar obilno razveseljujejo razne prireditve. Svoje plesne sposobnosti so pokazali plesni pari Folklorne skupine Ligojna. Navzoče je pozdravil predsednik Turističnega društva Vrhnika, Viktor Razdrh. Nekakšna osrednja točka srečanja pa je bila podelitev priznanj Blagajane, katere turistični delavci Vrhnike vsako leto podeljujejo najlepše urejenim stanovanjskim hišam, blokom, ustanovam in lepo urejenim ulicam, to je lepo urejenim našim bivalnim okoljem. Akcija Turističnega društva poteka že več let zaporedoma. V glasilu Naš časopis je objavljrn razpis in obenem še anketa, da bi občani sami predlagali lepe hiše, ki jih vidijo v svoji soseščini. Vendar se izpolnjenih anket vrne zelo malo. Zato je pri društvu ustanovljena oziroma aktivno deluje sedemčlanska komisija za lepše okolje, ki se odpravi po Vrhniki ocenjevat zunanjo podobo hiš, urejenost in ocvetličenost vrtov, balkonov in oken. Ža letošnja priznanja je komisija izmed predlogov izbrala 11 lastnikov stanovanjskih hiš za lepo zunanjo podobo, urejenost vrtov, balkonov in okolico hiš ter za urejeno ocvetličenost. Priznanja so prejeli: 1. Metka in Drago Brenčič, Pavkarjeva pot 7, Vrhnika 2. Cecilija in Jože Umek, Stara Vrhnika 48, Vrhnika 3. Irma in Andrej Krvina, Stara Vrhnika 120, Vrhnika 4. Marija in Andrej Gutnik, Tržaška SI, Vrhnika 5. Marija in Janez Treven, Brigadirska 8, Verd, Vrhnika 6. Zvonka in Milan Jeraj, Robova cesta 43, Vrhnika 7. Antonija in Franc Jeraj, Blatna Brezovica 30 8. Marija Skodlar, Cesta borcev 3, Log 9. Kristina in Franc Špur, Ob Ljubljanici 22, Vrhnika 10. Stanka in Vinko Poličnik, Lesno Brdo 27 11. Ana Czižek, Tržaška cesta 8, Vrhnika (prenova hiše). V kategoriji javne zgradbe oziroma ustanove je priznanje prejel Tehniški muzej Slovenije - Bistra za izredno urejenost celotnega objekta in vseh pripadajočih parkovnih površin. Priznanje je prejel tudi Hotel Mantova, in to za prijetno urejenost hotela in njegove okolice, ki daje središču Vrhnike neko novo, lepo podobo. Za najlepšo urejeno ulico pa je komisija izbrala Kurirsko ulico, kjer vsi stanovalci resnično skrbijo za svoje lepo urejene hiše, ki dajejo pravo zeleno podobo celotne ulice. Vsa priznanja je podeljeval predsednik društva Viktor Razdrh, kije dobitnikom tudi čestital in poudaril, da so priznanja enakovredna, saj bi bilo zelo težko in tudi nerealno izbrati samo eno, najlepše urejeno hišo. Kot je mogoče videti iz seznama dobitnikov priznanj, letos komisija ni podelila priznanja za najlepše urejen stanovanjski blok, saj takega ni opazila. Ob vseh priznanjih pa je le treba še omeniti, da je v osmih letih, odkar poteka ocenjevanje, priznanja prejelo že več kot 100 lastnikov hiš, kar pomeni, da Vrhnika resnično postaja lepa, urejena in čista. Pravilo je tudi, da isti lastnik ne dobi priznanja dvakrat, kar pa ne pomeni, da le-tega ni zaslužil. Večina dobitnikov namreč še naprej ureja svoje hiše in jih cvetlično opremlja. Priznanja tudi ne prinesejo neke materialne koristi, ampak so samo simbolna, naj bodo spodbuda še rugim Vrhničanom za skupno urejanje svojega bivalnega okolja. Tako pa se Vrhnika turistično promovira v bližnji in širši okolici. S.S. Metka in Drago Brenčič Irma in Andrej Krvina Marija Skodlar (prejela hčerka z Loga). Zvonka in Milan Jeraj am ftft-/99f Ana Czižek za obnovo stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja iz leta 1846 na Tržaški cesti. Stanka in Vinko Poličnik V kategoriji ulic je bila najlepša Kurirska ulica in najbrž se tako skupno in veselo še niso fotografirali. Izjavili pa so: "b/aša ulica je najbolj zelena ulica ". VOJAŠNICA IVANA CANKARJA Lastnica hotela Mantova, MalčiZa'm; je prejela priznanje iz rok predsednika društva Viktorja Razdrha in predsednice Komisije za lepše okolje. Za dobro voljo je poskrbel ansambel Veseli Triglavci. Lepo vreme je pritegnilo veliko ljudi v Stari Maln, kjer so med drugim podelili priznanja TD Vrhnika. Cerkev v Bevkah dobila novo streho Okrog 220 let stara cerkev v Revkah je v septembru dobila novo podobo. Zamenjali so kritino, ki se ni več mogla upirati zobu časa. Vsako zimo je sneg s strehe potegnil več strešnikov, ki pa ga je bilo vedno težje menjati s starim, prav tako dotrajanim bobrovcem. Novi so tudi žlebovi, in sicer bakreni. Opravljeno je bilo veliko dela, saj je z obnovo strehe preprečeno tudi propadanje in zama-kanje fasade, ki bo morda čez leta tudi dočakala obnovo. POteka-jo tudi pogovori o obnovi strehe župnišča, ki je prav tako ali pa celo bolj dotrajana, kot je bila na cerkvi. M.L. Prisegla 22. generacija vojakov vezistov V vojašnici na Raskovcu pri Vrhniki je bila v petek, 17. septembra, svečana prisega vojakov nabornikov 11. bataljona za zveze. To je že 22. generacija mladih vojakov, ki se bo usposabljala v enoti zvez, ki je za Slovensko vojsko velikega pomena. Na svečanosti so bili številni gostje ter seveda starši, sorodniki, znanci in dekleta mladih vojakov. Zbrane je pozdravil poveljnik enote podpolkovnik Aleš Maric, ki je poudaril pomen prisege za mlade vojake, saj s tem dejanjem prisegajo in so na voljo svoji domovini. Vse narodnih mirovnih in humanitarnih operacijah. Vezisti in informatiki SV smo med prvimi začeli aktivno sodelovati na vojaških vajah v tujini. Pridobljene izkušnje so izjemno pomembne pri vsaki nalogi, ki jih druge enote SV izvajajo v različnih mednarodnih aktivnostih. Na mednarodni vojaški vaji "CE", ki poteka že peto leto, posebno pa še na zadnji veliki vaji pri nas lani "CAE", so vezisti in informatiki naredili izjemno delo. Smo v času intenzivnega posodabljanja Slovenske vojske. Tudi rod zveze in služba infor- Vrhničan Bojan Peršin je podpisal svečano prisego in tako postal pravi vojak. Svečani postroj vojakov, ki poslušajo slavnostni nagovor. Razstavo obeh slikark je odprl poveljnik enote za zveze podpolkovnik Aleš Maric. prisotne je nagovoril tudi župan Vrhnike. Slavnostni govor pa je mladim vojakom, ki so po prisegli postali res pravi vojaki, predstavil predstavnik general štaba Slovenske vojske ter med drugim poudaril: "To je edina generacija vojakov nabornikov v tej enoti, ki bo začela usposabljanje letos. Program usposabljanja je prilagojen postopnemu uvajanju novih, učinkovitejših sredstev in opreme za zveze ter informacijsko podporo v enote SV. Pred nami so zahteve po in-teroperabilnosti oziroma povezljivosti Slovenske vojske z najsodobnejšimi armadami. Pri tem pa ni pomembna le enotna in kompatibilna tehnika in oprema, temveč tudi znanje in usposobljenost vojakov ter profesionalnega kadra. Z novimi nalogami, ki jih prevzema Republika Slovenija v okviru Organizacije Združenih Narodov in Evroatlantskih povezav, bo enakopravno sodelovala v med- matike dobivata sodobno opremo in sisteme. Tehnika in oprema bosta v rokah le pravih in izurjenih vojakov služila svojemu namenu. Zato je usposabljanje in izobraževanje med vezisti Slovenske vojske široko zastopano. V viziji razvoja SV bodo enote za zveze ene najpomembnejših, saj bodo lahko le z najsodobnejšo opremo in visoko usposobljenostjo kadra zagotavljale vsem enotam in poveljstvom SV učinkovito vodenje in poveljevanje." Za svečanost in dobro voljo med vojaki so poskrbele pevke ženskega pevskega zbora Con-cinite iz Vrhnike. Po prisegi so vojaki odpeljali svoje starše in znance na ogled bivalnih ter učnih prostorov ter nato odšli na prvi prost vikend. Drugi gostje pa so odšli še v klub vojašnice, kjer je bila odprta razstava slik dveh slikark: Vladke Sumrek in Branke Leva-čič - Stjepanovič. S.S. Aleš Ogorevc z Drenovega Griča že s prisego v roki. Delovno in družabno srečanje V petek 17. septembra je v Športnem parku ŠD Dren na Drenovem Griču potekalo usposabljanje delavcev Uprave za obrambo Ljubljana za delo v vojni (obrambni dan). Udeleženci so se začeli zbirati ob 8.00 uri, ko jih je že pričakal krepak zajtrk (pasulj). Po pozdravnem nagovoru direktorja UO Ljubljana g. Stanislava Kranjca, župana Občine Vrhnika g. Vinka Tomšiča in podpredsednika ŠD Dren g. Vinka Kuclerja seje pričelo zares. Vsi udeleženci so se odpeljali v vojašnico Ivana Cankarja na Raskovec nad Vrhniko. Tam so si ogledali opremo in oborožitev 54. okmb. Po želji so se lahko tudi popeljali s tankom. Sledila je vrnitev na Drenov Grič. Večina udeležencev seje odpravila na pohod, kije trajal dobri dve uri, ostali pa so lahko izbirali med tenisom in balinanjem. Ves čas pa je bilo tudi možno preizkušati lok in samostrel. Po kosilu se je pričel družabni del srečanja. V prijetnem razpoloženju so nekateri vzdržali do poznih večernih ur. Na koncu se Izpostava za obrambo Vrhnika zahvaljuje vse, ki so kakorkoli sodelovali pri organizaciji, še posebej pa si pohvalo zaslužijo: ŠD Dren, 54. okmb, Elektromehanika Jelovšek, Restavracija "Blagajana", PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, Pica-Grica, ŠD Dragomer - lokostrelska sekcija, TD Blagajana Vrhnika ter posamezniki Viktor Razdrh, častnika SV Karel Nikolavčič in Igor Miklavčič, poveljnik OŠCZ Janez Do-nik, Milan Veselinovič ter Miro Gruden. TJ. COMING d.o.o. Družba za trgovino d. o. o. Tržaška cesta 28, Vrhnika ZUPANOVA BESEDA Oktober ■ mesec povečanja splošne varnosti v občini Čeprav je povečanje splošne varnosti naša najpomembnejša naloga preko celega leta, posvečamo temu področju v občini Brezovica tudi cel mesec oktober. Letošnje leto bo še posebej zaznamovano z vestjo, da je storjen tudi zadnji korak pri vzpostavitvi občinskih komunalnih nadzornikov, saj so potrebne listine in bloki že natisnjeni in bodo v teh dneh razdeljeni med nadzornike. Upravni del postopkov pa bo tudi za našo občino vodila mestna redarska služba. Vabim vas torej k spoštovanju občinskih odlokov, saj s tem prispevate svoj delež k večji varnosti in urejenosti občine Brezovica. Pripravljamo tudi že utečena srečanja z organizacijami, ki skrbijo za našo varnost. Posebnost pa je predstavitev zaščite in reševanja v občini Brezovica, ki bo v soboto, 23. oktobra, od 9. ure dalje v Podpeči na Pristavi. Iskreno sem vsem vam hvaležen za vse! Spoštovane in spoštovani! Tudi letošnje leto je spet prineslo veliko novega na vseh področjih. Čeprav sadovi res niso odvisni samo od nas, se vsak rad pohvali s tistim, za kar si je sam iskreno prizadeval. Še dobro, da nam je bila narava tudi letos naklonjena in, hvala Bogu, ni bilo večjih vremenskih katastrof. Naj se torej zahvalim vsem pridelovalcem in obdelovalcem na poljih in vseh drugih delovnih mestih za ves trud, s katerim omogočajo preživetje mnogim ljudem, istočasno pa tudi ohranjajo obdelano in samostojno krajino. Zahvaljujem pa se tudi vsem, ki na katerikoli način pomagate, daje življenje v naši skupnosti zanimivo in vsem koristno. Tistim pa, ki jih je doletela nesreča, želim poguma in moči, da bi zmagali vse preizkušnje. Prav vse pa povabim, da si med seboj vedno pomagamo, saj nas življenje tudi z nesrečami utrjuje in opozarja, da nismo vsemogočni in da smo tudi zato drug drugemu potrebni. Ob medsebojnem sodelovanju pa pomislimo tudi na pregovor, ki pravi, da kjer se prepirata dva, tujec dobiček ima! Seveda ne zaradi župana ali Občine Brezovica, pač pa ljubega miru in napredka v soseščini, kjer preživimo največji del življenja. Tudi v vsakem kraju v občini Brezovica veliko lepega Tudi na področju občine Brezovica nam življenje podarja obilne sadove na vseh področjih. Poglejte, vsak teden ste in tudi smo pripravljali in v zadovoljstvo vseh izpeljali srečanja medobčinskega ali državnega pomena. Skupaj smo naredili velike korake v smeri ustvarjanja in utrjevanja novih naravnih celot, za kar se iskreno zahvaljujem tudi svojim kolegom županom in županji mestne občine Ljubljana ter predstavnikom posameznih državnih oziroma nacionalnih ustanov. Prireditve so dostopne vsem ljudem. Da so uspele, pa imajo največ zaslug predvsem nevladne skupnosti in društva znotraj občine Brezovica ter prizadevni posamezniki. Vsem se res iskreno zahvaljujem. Delitvena bilanca se odvija naprej. V zadnji številki Našega časopisa seje sicer zapisalo svetnici gospe Božičevi, kije v času nastanka novih občin vodila mestno finančno službo, da naj bi Brezovici "kapnilo premoženje" štiri milijarde štiristošestindvajset tisoč tristopetinosemdeset tolarjev. Za tolikšen delež Brezovici se res borimo vsi župani razen županje mestne občine Ljubljana gospe Potočnikove, katera pa zagotavlja, da pripada občini Brezovica Te' stoštiriindvajset milijonov in dvesto tisoč tolarjev in daje znesek štiri milijarde petsto milijonov namenjen vsem občinam. Svetnico gospo Božičevo razumem in sem hvaležen za njene podatke, držim pa pesti, da bi nđm s skupnimi močmi in ob dejstvu, da je vodila mestne finance v času delitve, uspelo dokazati, da omenjeni znesek štiri milijarde štiristošestindvajset tisoč tristopetinosemdeset tolarjev pripada samo Brezovici, in ga tudi iztržiti iz mestne občine Ljubljana. Držimo torej pesti za arbitražo in pravično razdelitev. Dan odprtih vrat pri Pleško Cars je poleg otrok iz naših vrtcev in male šole privabil v našo občino Brezovica tudi veliko starejših obiskovalk in obiskovalcev. Med njimi tudi vodstvo VO-KA Ljubljana. Ob ogledu razstavljenih avtomobilov so stekli tudi pogovori o nadaljnjem dobrem medobčinskem sodelovanju na tem področju. Mednarodni obisk iz Avstrije Te dni so nas obiskale predstavnice in predstavniki občine Lurn-feld iz Avstrije, s katerimi smo se med drugim tudi dogovorili, da bodo popestrili februarsko oddajo Koncert iz naših krajev, ki naj bi bila spet v naši občini Brezovica. Drago Stanovnik OBČINSKA UPRAVA S svetniškega stola O TEKU MIRU V sklopu Teka Miru, ki poteka v več kot 70 državah, bo v začetku novembra 1999 ta mednarodna mirovna prireditev tudi v Sloveniji. K nam bo prispela ekipa 12 tekačev iz različnih evropskih držav in plamenico miru ponesla skozi številne slovenske kraje in mesta. Na poti od hrvaške meje preko Ptuja, Maribora, Celja, Ljubljane, Postojne, Sežane ter v sosednjo Italijo jih bodo pričakali in spremljali številni slovenski tekači, re-kreativci, šolarji in otroci ter ljubitelji miru in zdravega življenja. Tek miru nosi ime po mednarodnem filozofu miru Šriju Čin-moju, pesniku, glasbeniku in športniku, ki je s svojim delom v dobrobit človeštva postal simbol preseganja nacionalnih, rasnih in verskih nasprotovanj. Tek miru z malimi koraki gradi nove poti zau- panja, sloge in harmonije na svetu. Osnovan kot nepridobitna in nepolitična prireditev, spodbuja posameznike, da na dinamičen način prispevajo svoj delček k velikemu ohranitvenemu mozaiku človeštva - svetovnemu miru. V Sloveniji je do danes v njem sodelovalo preko 3.000 ljudi. Tekači so skupaj pretekli okoli 900 kilometrov in obiskali številne šole in vrtce, pričakalo pa jih je tudi več županov, glasbenikov in vrhunskih športnikov. V vseh državah, kjer poteka Tek Miru, pa je plamenico miru z dobrohotnimi mislimi vzelo v roke že več kot milijon ljudi. "Tek Miru bo navdihnil srca in vzpodbudil razum tistim, ki ga podpirajo, v njem sodelujejo, mu prisostvujejo ali pa le vedo zanj" (Carl Lewis, devetkratni olimpijski zmagovalec). V svoji napovedi vremena za letošnjo jesen se nisem prav nič zmotil, ko sem napisal, da bo letošnja jesen zelo vroča. Ta vročica se je preselila iz podnebja tudi na našo občino. Svetniki smo v začetku septembra zahtevali sklic izredne seje, na kateri smo opozorili gospoda župana na nevzdržno stanje na naši občini. Kar triindvajset točk raznih kršitev našega župana se je našlo za gradivo izredne seje občinskega sveta. Seveda je vse te kršitve gospod župan zavrnil in, kot je v njegovi navadi, označil vse te obtožbe kot laži. Povsem normalno se mu zdi, da krši občinski proračun, ne spoštuje sklepov občinskega sveta, troši denar davkoplačevalcev brez kontrole in v isti sapi priznava kršenje zakonov. Upam, da dnevno časopisje prebirajo tudi ljudje, ki so odgovorni za pravni red v naši državi, ter da bodo ukrepali. Seveda vas zanima tudi, kako seje seja sveta končala. Svetniki smo predlagali nezaupnico gospodu županu. Seveda se zavedamo, da nezaupnico lahko predlaga samo vlada republike Slovenije. Svetniki občine Brezovica pa želimo s tem postopkom ponovno opozoriti vsa ministrstva, računsko sodišče in ne nazadnje tudi vlado republike Slovenije, da naj čimprej ukrepajo, predno bo prepozno, če to morda že ni. Rezultat glasovanja za nezaupnico pa je bil sledeč: - ZA nezaupnico županu je glasovalo 11 svetnikov, - PROTI nezaupnici županu so glasovali 3 svetniki. Skoraj cel mesec september se ukvarjamo tudi s proračunom za leto 1999. Končno smo dočakali, da je gospod župan predložil predlog proračuna na finančni odbor. Moram povedati, da smo po petih mesecih končno dobili gradivo, ob katerem smo lahko sploh začeli razpravljati o letošnjem proračunu. V samem predlogu je bilo ponovno veliko napak in nesoglasij, tako da smo že drugič vrnili predlog nazaj v popravek gospodu županu. Povedati je potrebno, da smo obravnavali le tekstovni del proračuna, računski del ter realizacijo pa bo usklajeval svet občine. Pri obravnavi se je ponovno pokazalo, daje imel občinski svet prav, ko je sprejel sklep, da gospod župan prekine pogodbo z računovodskim servisom Firikom d. o. o., saj le-ta z gospo Šeškar še zdaleč ne opravlja vodenja naših financ zadovoljivo. Seveda pa se tudi temu sklepu gospod župan samo smeje in vali krivdo na vse mogoče in nemogoče. Tako izgleda delo svetnikov na Občini Brezovica. Nismo mrhovinarji, kot nas je označil gospod župan. Hočemo, da se bo tudi na naši občini delalo pravilno in predvsem pravno. Za napake pa bo moral pač nekdo odgovarjati. svetnik Marko Čuden Obvestilo uporabnikom proračuna občine Brezovica Prosimo, da do 1. novembra 1999 predložite na Občino Brezovica svoje finančne načrte za proračunsko leto 2000, da jih bomo v okviru finančnih zmožnosti Občine Brezovica lahko upoštevali pri sestavi proračuna Občine Brezovica za leto 2000. Drago Stanovnik SLS BREZOVICA Hvala vsem, ki pomagate pomoči potrebnim! Po izredno uspelih predta-borskih, taborskih in potabor-skih prireditvah se upravni odbor SLS Brezovica zahvaljuje vsem svojim članicam, članom, simpatizerkam in simpatizerjem za odlično izpeljane dejavnosti. Na 11. taboru v Vižmarjah smo organizirali tek, spretnostno vožnjo s kolesom, protokol ter sodelovali na turnirjih nogometa in košarke. Na slednjem sta ekipi dosegli izreden us- Evropski tek mira tisočletja Tek v leto 2000 Tekači bodo pritekli tudi v občino Brezovica in nadaljevali proti Vrhniki. Vabimo, da se tudi VI pridružite evropskim tekačem, ki prinašajo sporočilo mira. Kdo se lahko pridruži? Vse, kar je potrebno, je zavzetost In mir. Vsaka oseba, ki prime ali teče s plamenico mira, utre pot tistim, ki sledijo. Predviden prihod: sreda, 3. november 1999, ob 1142. peh - drugo in tretje mesto. Pred taborom in po taboru pa je podružnica pomagala pri organizaciji skoraj vseh prireditev v občini Brezovica. Tudi za to veliko delo se zahvaljujemo vsem dobrotnikom. Upravni odbor SLS Brezovica pa vabi k sodelovanju tudi v prihodnje! V mesecu povečanja varnosti pomagajmo ljudem v stiskah! Iskrena zahvala vsem, ki to že počnete! Na 14. seji upravnega odbora SLS Brezovica pa smo se še posebej zavzeli za večnamenske površine, ki bi bile lahko tudi rekreativne, in v ta namen napisali več prošenj za dovoljenja. Tako so na Brezovici med trgovino in Tržaško cesto že klopi za mlade, v Vnanjih Goricah pa pričakujemo dovoljenje za postavitev koša, prav tako pri trgovini. Podpiramo tudi pobudo domačinov iz Podpeči, da se dva koša postavita tudi na Pristavi. SLS Brezovica poleg tega zbira pobude za primerno lokacijo doma starejših v krajevnih skupnostih Podpeč -Preserje in Rakitna ter sporoča, da se dejavnosti v zvezi z Ašičevim domom starejših počasi, a zanesljivo odvijajo naprej. Vodstvo SLS Brezovica Vabljeni v mesecu oktobru iov Vnanje Gorice ,.emu tečaju latinsko-ameriških 0. Prijavite se Domnu Krapežu, Galerija Pod peč ;ihko ogledate razstavo o Ljubl- 5. oktober 1999 - Dom k Še vedno se lahko priključite r plesov, ki poteka vsak torek ob 1' 061/651-378. Od 5. do 19. oktobra 199- Vsak torek med 17. in 19. uro . janskem barju. Društvo za opazuranje in proučevanje ptic je pripravilo razstavo o razvoju Ljubljanskega barja, domači slikar Miro Svigelj pa je na ogled postavil značilne barjanske motive. 7. oktober 1999 ob 17. ari Tretji krog 1. SNTL Domača namiznoteniška ekipa Eta Preserje se bo v tretjem krogu pomerila z ekipo iz Moravskih Toplic. Tekma bo v telovadnici osnovne šole Preserje. 9. oktober 1999 ob 18. ari - Osnovna šola Preserje Namiznoteniška ekipa Eta Preserje, ki igra tudi za evropski pokal Nancv- Evans, se bo ob 18. uri pomerila s francoskim klubom Nant-es. Preserčani vabijo vse navijače. 9. oktober 1999 - Brezovica Skavti Ostrorogega jelena pričenjajo skavtsko leto ob 15. uri s predstavitvijo skavtskega življenja in igrami. Pridružite se jim na travniku pri Marijinem domu na Brezovici. 9. oktober 1999 ob 7.30 - Izlet I)U Brezovica v Logarsko dolino Člani društva upokojencev z Brezovice vabijo na izlet v Robanov kot in Logarsko dolino. Ogledali si bodo Šempeter v Savinjski dolini, Robanov kot, Solčavo z znamenito gotsko cerkvijo Marije Snežne. Sledi postanek na Hribarjevi domačiji z ogledom Solčavske tise (največjega drevesa pri nas) in sprehod do slapa Rinka. Domov se vračajo preko Kamnika. Cena izleta je 3.500,00 tolarjev na osebo. Informacije in prijave: Frančiška Štefančič, telefon 061/654-029. Od 15. do 17. oktobra 1999 - Rakitna Že četrto srečanje slikarjev samorastnikov iz cele Slovenije, pod naslovom Ex tempore - Breza 1999, se bo letos odvijalo na Rakitni. Slikarji bodo na platna upodabljali lepote rakiške planote, razstava z ocenjenimi deli pa bo na ogled v nedeljo, 17. oktobra ob 17. uri. 22. oktober 1999 - Preserje V okolici osnovne šole Preserje bo od 8. ure zjutraj potekal prikaz delovanja gasilskih, vojaških, policijskih in reševalnih enot. Dejavnosti so namenjene šolarjem. 23. oktober 1999 - Podpeč Občinski štab Civilne zaščite vabi ob 9. uri na letališče Podpeč, kjer si bomo ogledali reševalno vajo z naslovom 'Dan zaščite in reševanja'. Predstavile se nam bodo vse veje, ki delujejo na področju varstva in zaščite. 23. oktober 1999 - Avtoservis Pleško cars - Brezovica Zveza šoferjev in avtomehanikov Dolomiti, odsek Brezovica, organizira v soboto, 23. oktobra 1999 od 8. do 12. ure brezplačne preventivne tehnične preglede motornih vozil pri avtoservisu Pleško cars na Brezovici. 30. oktober 1999 - Vnanje Gorice - Predale Športno dopoldne, ki se bo pričalo ob 9. uri, pripravlja Občinsko društvo podeželske mladine. Pomerili se boste lahko v orientaciji, lokostrelstvu in drugih veščinah. Vsa društva v občini naprošamo, da do 15. dne v mesecu posredujejo seznam prireditev in dogodkov na občino. Štab Civilne zaščite občine Brezovica vabi na DAN ZAŠČITE IN REŠEVANJA v občini Brezovica Sobota, 23. oktober 1999, ob 9. uri na letališču v Podpeči. Prikaz: - gasilskih vozil in opreme ter njihovega delovanja, - enot civilne zaščite, - reševanja na vodi s potapljači, - policistov konjenikov in psov slednikov, - reševalne enote UKC, - vojaškega helikopterja in - zaletavčka SPV. Vabljeni v večjem številu! Vabilo Kulturno društvo Rakitna Vas vabi na zabavno-tekmov-alno prireditev 'Kaj veš?' Prireditev bo v soboto, 23. oktobra 1999, ob 19. uri v dvorani šole v Rakitni. Tema letošnje prireditve so moška in ženska opravila. Tudi letos obilo nagrad. Vljudno vabljeni! T f^3 a.JL o Z oktobrom začenjamo z aerobiko za žene in dekleta, ob ponedeljkih v osnovni šoli Brezovica, ob četrtkih pa v domu krajanov Vnanje Gorice. Začeli bomo ob 20. uri. Informacije in prijave: Alenka Pirnat, telefon 061/651-383. Obvestilo bralcem Zaradi organizacijskih težav je iz tokratnih brezoviških strani izpadlo precej člankov. Objavili jih bomo v prihodnji številki. Za ta neljubi pripetljaj se bralcem opravičujemo in jih prosimo za razumevanje. Uredništvo TURIZEM Turistična karta občine Brezovica V letu 1998, 10. septembra 1998, je bila podpisana pogodba za izdelavo Turistične karte občine Brezovica, v merilu 1 : 25.000 (80 centimetrov višine, 60 širine). Pobuda za pripravo je prišla takoj po izdaji turističnega prospekta, saj je občina Brezovica ena mlajših občin in si je takrat še ustvarjala zunanjo podobo. Vodja projekta pri Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo FGG iz Ljubljane je bil Brane Mihelič, dipl. inž. geod., gradivo za občino Brezovica pa sem zbrala in uredila Metka Kas-telic. Tematski podatki Na začetku smo pozvali k sodelovanju številna društva, sodelavce in strokovnjake, ki so nam posredovali podatke za vsebino karte. Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali in pomagali, daje zemljevid opremljen s pestrimi podatki. Podatke so prispevali: arhiv Občine Brezovica, Turistično društvo Rakitna, Turistično društvo Podpeč -Jezero, Planinsko društvo Podpeč - Preserje, Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitnat Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, Lovska družina Brezovica, Lovska družina Rakitna, Jamarska zveza Slovenije, Arheološki muzej Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije - krajevna enota Škofljica, Biotehniška fakulteta, Območni odbor Zveze borcev Brezovica, krajevne skupnosti Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Podpeč - Preserje in Rakitna. Karte naselij v merilu 1 : 10.000 Na hrbtni strani so natisnjene karte naselij Brezovica, Vnanje Gorice in Notranje Gorice. Te krajevne skupnosti imajo zaradi goste poselitve urejen ulični sistem, kije tudi prvič uradno predstavljen na tej karti. Razvidna so imena ulic in cest, natančno pa so označeni tudi objekti. Področja, predstavljena na karti 1. Turizem: TIC, gostišča, kmečki turizem, kmetije odprtih vrat, arboretumi, prenočišča, zdraviliški turizem, lovske koče, polharske koče,... 2. Šport: otroška igrišča, športni parki, 'tenis igrišča, balinišča, balonarsko središče, čolnarski privezi, smučarska skakalnica, ribolov, vzletne točke jadralnih padalcev,... 3. Rekreacija: popotniške poti, sprehajalne steze, trim steze, izletniške poti, učne, gozdne, botanične poti, planinske smeri, kolesarske poti,... 4. Naravna dediščina: jame, naravni parki, kamnolomi, področja redkega rastlinstva, lovska gojišča, bajerji,... 5. Kulturna dediščina, arheološka najdišča: spomeniki NOB in drugi, cerkve, znamenja, galerije, spominske table, znamenite hiše,... 6. Prometna in druga infrastruktura: vse cestne povezave, železniške postaje, avtobusne postaje, avto servisi, bencinski servisi, zdravstvene postaje, poštni uradi, trgo- vine, lekarne, bančni avtomati, občinska uprava, šola, vrtec. Kje lahko kupite karto Hrbtno stran karte (oblikovanje in fotografije) je pripravil Peter Svete. Zemljevid je najprej namenjen občanom, da se pobliže seznanijo z lepotami in podrobneje spoznajo svoj kraj, seveda pa tudi turistom in naključnim obiskovalcem občine. Za tujce smo pripravili opis občine v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Zemljevid je izšel v nakladi 4.000 izvodov, z lepljenimi platnicami, skupni znesek izdaje zemljevida pa je 3.106.346,00 tolarjev. Zemljevid je na voljo po ceni 1.200 to- , larjev, naprodaj pa je na več prodajnih mestih v občini: - turistično-informacijsko središče Rakitna, - Ida Kamnik pod Krimom, - Ida Jezero, - Ida Podpeč, - trgovina Grmič - Notranje Gorice, - trgovina Nana - Vnanje Gorice, - kiosk Makros - Brezovica. Predstavitev turistične karte V Podpeči je bil v petek, 24. septembra, občanom in javnosti predstavljen prvi zemljevid občine Brezovica. Ob tej priložnosti je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pripravilo razstavo o razvoju Ljubljanskega barja. Predstavil se nam je tudi domači slikar samorastnik Miro Švigelj z barjanskimi motivi. Novinarjem in občanom je bil izdelek predstavljen na kratki tiskovni konferenci, ki je potekala v času ogleda razstave. Po uvodnem delu smo se s kočijaži in starimi avtomobili lahko zapeljali do Pristave, kjer so nam domači mojstri obrti prikazali apneničarstvo, kamnoseštvo, delo z glino in pletenje košar. Razveseljevali so nas harmonikarji in Radio Vrhnika, ki je prireditev tudi povezoval. Zanimivo je bilo opazovati dvig balona. Razstavo v prostorih podpeške knjižnice si je še vedno moč ogledati vsak torek med 17. in 19. uro. Zaključene skupine se lahko dogovorijo za individualni ogled, prijavite se na telefonski številki 061/ 653-223 ali 041/638-438. Za pomoč pri predstavitvi zemljevida se zahvaljujemo: Vrtcem Brezovica, mojstrom, ki so predstavili obrti, društvu starih avtomobilov Coddeli, Dopps, družini Pri-stavec, Prostovoljnemu ^gasilskemu društvu Podpeč, Miru Sviglju, Javnemu komunalnemu podjetju Brezovica in vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, daje bila predstavitev zanimiva. Metka Kastelic Novo sodelovanje enajstih občin Enaindvajsetega septembra letos so župani v Rakitni podpisali slavnostno izjavo: "Župani občin Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Ig, Logatec, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Velike Lašče in Vrhnika se zavzemamo za oživljanje in ohranjanje vsem nam skupne naravne celote - hribovitega dela naših občin. To področje je izredno bogat vir naravne in kulturne dediščine, pomembne za nas in potomce. Naj tudi ta listina o sodelovanju povezuje vse ljudi, skupnosti, ustanove in naselja tega prelepega dela naše domovine!" Podpisani: Valentin Schein (Cerknica), Alojz Močnik (Borovnica), Jože Tanko (Ribnica), Ciril Podržaj (Ig), Anton Zakrajšek (Velike Lašče), Jože Doles (Bloke), dr. Jože Jurkovič (Škofljica), Andrej Pogorelec (Sodražica), Janez Nagode (Logatec), Vinko Tomšič (Vrhnika) in Drago Stanovnik (Brezovica). Medobčinsko sodelovanje enajstih občin bo po mnenju vseh županov prispevalo k večji varnosti in povezanosti skupnega hribovitega dela občin. Ta del je tudi pomemben vodni vir. Glede na to, da je želja po sodelovanju že stara, bo gotovo tudi v praksi hitro zaživela in prinesla vsem dobre rezultate. To pa je tudi želja vseh podpisnikov, ki tudi s tem dejanjem vabijo skupnosti in posameznike k sodelovanju in povezovanju. Drago Stanovnik PREJELI SMO Obratovanje čistilne postaje v novem naselju Žabnica Upravi občine Brezovica Spoštovani! Občani naselja Žabnica smo opazili, da nova čistilna postaja v naselju ne deluje več. Oprema in naprave v čistilni postaji zaradi tega propadajo. Zaradi izpusta fekalij v potok prihaja do izrednega onesnaževanja barja kot ekološko zelo občutljivega okolja. Kot posrednim investitorjem nam nikakor ne more biti vseeno, da se naša, težko zbrana sredstva nespametno uničujejo. Kot nam je znano, v dveh letih, odkar čistilna postaja stoji in je tudi v obratovanju, še vedno nima upravitelja, niti nam ni znano, kdo je sploh njen lastnik. V našem interesu kakor tudi v interesu širše skupnosti je brezhibno delovanje edine čistilne naprave na barju. Verjamemo v sposobnost lokalne skupnosti, v prepričanju, daje zmožna ta problem urediti v najkrajšem času. Lepo Vas pozdravljamo in pričakujemo Vaš odgovor o razrešitvi tega perečega problema. Podpisniki: Marjan Brezovar, Igor Novak, Milan Madžgalj, Marjanca Stojan, Marjan Babnik, Tomaž Pelko Spoštovani g. Stane Kirn! Že precej časa spremljam Vaše pisanje, tako v časopisu Delo kot tudi v Našem časopisu. Lepo in prav, da si nekdo upa brez dlake na jeziku povedati, kaj je narobe v Podpeči, kaj se dogaja v resnici na občini,... Dobro, opozorili ste širšo javnost, daje letališče v Podpeči nevarno, nadležno za Vas in ostale domačine, povedali ste, kaj in kako počne gospod župan, celo z napakami gospoda Bena ste nam postregli. Verjetno pa niste pomislili, da večine bralcev ne zanimajo Vaše sosedske težave. Vaši spori z gospodom županom in podobno. Ko sem v zadnji številki Našega časopisa prebrala stran z rubriko Prejeli smo, sem opazila, da imate glavno besedo tam Vi. Upam, da se bo tokrat znašlo tam tudi moje pismo. Če imata z gospodom Benom težave, jih prosim ne rešujta v javnosti, saj se umazanega perila običajno ne pere pred vsemi. Nekateri namreč o Vas (in ostalih, ki se spuščate na tako raven) začnejo mislili slabo. To pa je lahko tudi slaba reklama za Vas, gostilno Vašega sina in celo za gospoda Bena, da o županu ne govorimo. Naj dodam še kratko misel, v zagovor gospodu Benu in gospodu županu. Tudi onadva morata živeti in zato pač opravljata svojo službo, kot ste jo, ali pa jo morda še, opravljate Vi. Čeprav ste gospod častitljive starosti, kot širšo javnost, ki bere Vaša pisma, opozarjate, in zato verjetno od vseh okrog sebe zahtevate, da Vas spoštujejo, se skušajte z gospodom županom, gospodom Benom in ostalimi Vašimi 'sovražniki' dobiti na nevtralnem kraju na pivu, kavi, čaju... Tam se lahko v miru pogovorite in predvsem prihranite prostor v Našem časopisu, za kakšne zanimivejše članke, in se morda ognete sramoti, vsi trije danes omenjeni. Naj na koncu še dodam, v vednost Vam, gospod Kirn, in ostalim bralcem, da Vas osebno ne poznam, verjetno Vas ne bi spoznala, če bi Vas videla na cesti, kakor tudi ne gospoda Bena, zato to pismo ni take narave, da bi zanj pričakovala odgovor in spet neskončno dolge polemike, trajajoče nekaj mesecev. Z njim Vas želim zgolj prositi, da s svojim pisanjem o zasebnih sporih prenehate. Še vedno pa bom z veseljem prebrala Vaše članke o dogajanju v Podpeči ali pa o čem podobnem. S spoštovanjem, Breda Kovačič Odgovor svetniku LDS in predsedniku LDS Marku Čudnu (Naš časopis 256, stran 10) Spoštovani Marko! Vesel sem tvojega pisanja v zadnjih številkah Našega časopisa, saj z njim javnosti predstavljaš svoje cilje in namere delovanja v Svetu občine Brezovica. Gotovo se bralke in bralci strinjajo z menoj, da je tvoje pisanje in delo v marsičem zrcalno nasprotno mojim prizadevanjem v korist vseh ljudi in občine Brezovica. Namesto da bi se spuščal na tvoj nivo, si bom raje še naprej prizadeval narediti čimveč dobrega za vse ljudi in okolje, v katerem živimo. Še naprej si bom tudi kot varuh zakonitosti po svojem znanju in sposobnostih prizadeval za zakonito delovanje Občine Brezovica. Pri tem pa opozarjam, da je to zelo težko, saj je svet občine tudi na pobudo svetnikov LDS in DeSUS sprejel že veliko protizakonitih sklepov, katerih pa res ne nameravam izvrševati. Med počitnicami ni bilo seje zaradi najmanj treh razlogov: 1. Po telefonskem preverjanju sodeč, seja ne bi bila sklepčna. 2. Odbori občinskega sveta, ki so delovna telesa občinskega sveta Brezovica, niso pripravili gradiva za sejo v zadovoljivi obliki. 3. Seja bi zaradi obojega predstavljala samo dodaten strošek za Občino Brezovica. Glede tvojih pravljic pa le to, da delo občinske uprave Brezovica v nastalih razmerah res niso pravljica, prav tako kot uspehi Občine Brezovica. Navkljub blokadi enajstih članov občinskega sveta, niso pravljica, pač pa resničnost. Sam sem se sprijaznil s tvojim destruktivnim delom že pred petimi leti in te pač sprejemam in spoštujem takega, kakršen si. V ocenjevanje se za razliko od tebe ne spuščam in to čast prepuščam volivcem, ki pa so se po mojem mnenju že večkrat prav odločili in tako pomagali pri napredku občine Brezovica skoraj na vseh področjih. Čez dobra tri leta pa se bodo gotovo odločali spet na podlagi narejenega in ne porušenega... Morda boš to kdaj spoznal tudi ti? Ne glede na to. pa ti ob vsej tvoji napadalnosti želim zdravja in vse dobro! Drago Stanovnik Odgovor svetnikoma Kimu in Goršiču (Naš časopis 256, stran 14) Odločno zavračam neargumentirana in nestrokovna stališča omenjenih svetnikov glede mojega dela v računovodstvu Občine Brezovica. Izjavljam, da opravljam svoje delo po navodilih pristojnega ministrstva in Zakona o računovodstvu. Poudarjam, daje začela veljati na področju financiranja občin v tem letu nova zakonodaja, ki pa se še vedno usklajuje, kar znatno otežuje delo ne samo pri nas, ampak v vseh občinah po celi državi. Meta Šeškar Odgovor na članek g. Marka Goršiča Ker me omenjale v svojem članku 'Odgovor g. Petru Kraljiću' v septembrski številki Našega časopisa, sem Vam prisiljena odgovoriti: Vaša izjava o moji neresnični trditvi glede odstopa gospoda Golja kot predsednika komisije za volitve in imenovanja (KVIAZ) ne drži. Prvi sestanek je gospod Golja sklical s člani komisije iz vrst predstavnikov SLS in SKD. Predlagali smo vse svetnike obeh strank in nekaterih drugih strank v občinske odbore, upoštevajoč določila občinskih aktov: zastopanost vseh strank po volilnih rezultatih v občinskih odborih, zastopanost po kraju in po strokovnosti. Drugi sestanek je naslednji dan imel gospod Golja s prestavniki LDS in DeSUS, ki so naše predlagane člane SLS črtali, do česar niso bili upravičeni, in predlagali 19 članov iz svojih vrst, čeprav so po volilnih rezultatih bili upravičeni le do 11 mest v občinskih odborih, toliko, kolikor so jih predlagali SLS in SKD. Ko smo tak predlog LDS in DeSUS prejeli, sem osebno gospodu Golji povedala, "saj se bomo dogovarjali in predloge uskladili", na kar je odgovoril, da "tam ne bo šlo". Na naslednjem skupnem sestanku je gospod Golja odstopil kot predsednik, nadomestil ga je gospod Kirn. Šele tedaj se je začelo usoglašanje in določanje članov občinskih odborov, ki je bilo, lepo rečeno, nenormalno. SLS si je ves čas prizadevala le, obdržati II mest v odborih, medtem ko je LDS izvajala pritisk na zmanjšanje mest iz vrst SLS in celo črtala predstavnike iz SLS. Ko sem na eni od sej sveta poročala o nenormalnem delu KVIAZ in omenila, da s preglasovanjem pač LDS uveljavlja svojo voljo in prikazuje potek sej in dogodke na njih tako, kot se niso zgodili. Na to je na seji sveta gospod Golja izjavil, daje "resnica to, kar večina izglasuje". Seja sveta se je s tem končala, ne ravno z odobravanjem te izjave, kar me veseli, ker se resničnega dogodka ne da preglasovati. Ponovno Vas moram opozoriti na Vašo neresnično trditev. Na junijski seji sveta ni gospod Golja, ampak gospod Marko Burger izjavil, da je moj članek več kot polovico laž, nakar sem ga vprašala, kako more trditi, kaj je resnica in kaj laž, saj ni bil prisoten na sestankih KVIAZ. Na to mi ni odgovoril. Gospod Goršič, ne boste zasledili nikakršnega preklica, ker resnice ne bom preklicala. V članku niso bili omenjeni trmasti učenci, ampak le tisti, ki ponavljajo razred. Pri poštenih učiteljih učenci ponavljajo razred le zaradi neznanja, ne pa zaradi trme. Štela bi si v čast, če bi lahko bila v kakršnemkoli smislu mentorica gospodu Petru Kraljicu, ker je pameten in predvsem pošten. Poudarjam pa, da nimam in ne morem imeti kot svetnica prav nobenih osebnih ciljev. Ni pa izključeno, da jih imate Vi. ker me nenehno napadate. Glede tega. kdo koga potrebuje, menim, da se medsebojno potrebujemo vsi, saj je znano, da smo ljudje socialna bitja. Od medsebojnega sodelovanja je odvisna kvaliteta naše družbe in življenja v njej. svetnica Marija Kregar, univ. dipl. ekon. Odgovor na članek g. Kirn a v Našem časopisa št. 256 Kot predsednik občinskega sveta prejšnjega mandata moram v svojem imenu in v imenu večine svetnikov oporekati trditvi, da smo enoumno dvigali roke na vsak mig župana. V prvem mandatu sem vodil seje sveta, župan pa je bil izvršitelj volje in sklepov sveta, celo brez pravice glasovanja, medtem ko v tem mandatu župan vodi seje sveta, predlaga sklepe, predstavlja občino in prav tako nima pravice glasovanja. Drži pa, da smo bili na sejah konstruktivni, ni bilo politiziranja in se nismo delili na MI in VI. Vsi svetniki, ne glede na politično pripadnost, so prispevali po svojih možnostih pri skupnem delovanju. Pri svojem delu smo vedno sklepali v dobri veri, da delamo v dobro vseh občanov. Tako smo vsi (upam, da nekateri takrat niso držali fige v žepu) zavestno glasovali za graditev prizidka osnovne šole Brezovica, saj so imeli dvoizmenski pouk. Vedeli smo, da financiranje te investicije ne more biti krito s proračunom enega leta, ampak najmanj treh let. Občinskemu svetu želim uspešno delovanje v dobro vseh občanov. Polde Pristavec, predsednik sveta v prejšnjem mandatu Program mladinskega kluba Berda za mesec oktober 2. oktober 1999 Balkan žur - D. J. Žiga 9. oktober 1999 Cvičkomanija v Notranjih Goricah - celodnevna prireditev z amaterskim balinarskim turnirjem in turnirjem v malem nogometu; prireditev bo popestrena z mlado glasbeno skupino, vaškimi harmonikarji in bogatim srečelo-vom. Zaključek prireditve bo v mladinskem klubu Berda s podelitvijo pokalov in zabavnim večerom. 14. oktober 1999 ob 20. ari Potopis - Južna Amerika, 1. del. Predavatelja Primož Novak in Tomaž Furlan. 16. oktober 1999 Mladinski klub Berda in Leteči krampi: spoznavni ples. 28. oktober 1999 ob 20. uri Potopis - Južna Amerika, 2. del. Predavatelja Primož Novak in Tomaž Furlan. 30. oktober 1999 Predpočitniški žur in 'Smile party'. Mladinski klub Berda Obvestilo časopisnega odbora Občine Brezovica dopisnikom Časopisni odbor je na svoji seji dne 30. septembra 1999. obravnaval med drugim tudi nevzdržne posledice, ki so nastale po naših vaseh vsled raznih člankov, kijih priobčil je Naš časopis zadnje mesece. Vse preveč je dopisov, ki namesto sožitja občanov vzpodbujajo med njimi mržnjo in sovraštvo. Da bi temu naredili konec, smo soglasno sprejeli sklep, da predlagamo dopisnikom, naj časopisu v objavo pošiljajo le članke, ki so zanimivi za vse občane. Dobrodošli bodo dopisi, ki bodo pisali o delu v šolah, vrtcih, kulturnih, športnih in drugih društvih. Še posebno bomo veseli člankov o življenju po naših vaseh. Z veseljem bomo objavljali tudi članke o delu občine in krajevnih skupnosti. Zanimivi so tudi prispevki, ki opisujejo razna potovanja in izlete. Pa tudi spomini na pretekle dni bodo zanimivo branje za občane. Nikakor pa nam niso dobrodošli razni članki o sporih med občinskimi uslužbenci in svetniki, ki naj se rešujejo na občini. Tudi za spore med posameznimi naselji, vasmi ali sosedi so pristojni poravnalni sveti in v skrajnem primeru sodišča. Tudi članke, ki bi vzbujali razne strankarske, verske ali kakršnekoli druge mržnje, bomo zavračali. Prav tako ne bomo objavili člankov, v katerih bi bilo pretirano samopoveličc-vanje posameznika, skupine občanov ali posamezne stranke. Za poveličevanje le-teh je najboljše opravljeno delo. - S to selekcijo člankov in dopisov želimo doseči to, da bo tudi naš del Našega časopisa kvalitetnejši, zanimivejši za bralce in, kar je glavno: ne bo več metal slabe luči na našo občino in na nas občane brezoviške občine. V pričakovanju polnega razumevanja, želimo vsem občanom mnogo prijetnega branja. Za časopisni odbor: Stane Kirn, predsednik Prenehalo je bit{ zlato srce in omahnile so pridne roke Nartnikove mame. V spomin Nartnikovi zlati mami Mama! Vas je klicalo več kot sto otrok, saj Vaše je bilo srce polno ljubezni in vsakega od njih ste sprejela toplih rok. Preko sto otrok ste vzgojila, prvih korakov ste nas naučila, prvih besed, prvo molitev, vse ste enako ljubila. Kot za svoje otroke ste se za nas trudila. Preko sto otrok Vas bo vedno v srcu nosilo in za vse se Vam zahvalilo. Nihče ni večen, nič za večno ne ostane z nami, oj Mami, saj pridemo za Vami! Hvala Vam za vso skrb in ljubezen! Vaš najmlajši varovanec Mitja Steblovnik in njegova hvaležna mamica iz Vnanjih Goric Medobčinsko gasilsko tekmovanje v Podpeči NOVICE IZ NAMIZNOTENISKEGA KLUBA ETA PRESERJE Gostili smo Portugalce V Podpeči na letališču je bilo sredi septembra izbirno gasilsko tekmovanje, kjer so sodelovali gasilci iz 23 prostovoljnih gasilskih društev. Udeležene so bile tri občine: Dobrova - Polhov Gradec, Horjul in Brezovica. Na tekmovanju so bile iz vsake občine izbrane najboljše tri ekipe za regijsko tekmovanje, ki je potekalo 25. septembra v Vodicah. Pomerili so se v treh starostnih kategorijah (do 30 let, nad 30 let ter veteranska kategorija; ekipe so bile ženske in moške). Tekmovali so v vaji z motorno brizgalno in štafetnem teku, veterani in veteranke pa v vaji s hidrantom in raznoterosti. Vseh tekmovalcev skupaj je bilo preko 400. Iz društev v občini Brezovica se je tekmovanja udeležilo 18 ekip s 162 udeleženci, iz občine Dobrova -Polhov Gradec 19 ekip s 171 udeleženci, iz horjulske občine pa je sodelovalo 9 ekip z 81 udeleženci. V imenu vseh treh gasilskih zvez velja iskrena zahvala prostovoljnemu gasilskemu društvu Podpeč in sektorskemu vodstvu Podpeč za vzorno pripravljeno tekmovalno mesto ter družini Pristavec za gostoljubje. Vesela pa je tudi novica, da je ekipa gasilk veterank iz Podpeči na regijskem tekmovanju zasedla tretje mesto in nas bo zastopala na državnem tekmovanju. Iz gasilske zveze Dolomiti bodo odšli na državno tekmovanje člani A - Šent-jošt in članice B - Sentjošt, iz gasilske zveze Horjul pa članice A -Žažar in člani A - Žažar. Gasilski pozdrav: Na pomoč! Rezultati medobčinskega gasilskega tekmovanja GASILSKA ZVEZA BREZOVICA VETERANI 1. mesto: Podpeč VETERANKE 1. mesto: Podpeč ČLANI A 1. mesto: Notranje Gorice ČLANIB 1. mesto: Podpeč ČLANICE A 1. mesto: Jezero ČLANICE B 1. mesto: Goričica - Prevalje GASILSKA ZVEZA DOLOMITI VETERANI 1. mesto: Dobrova VETERANKE 1. mesto: / PGD Brezovica pod Krimom Četrti piknik turnir Ponikve 1999 V nedeljo, 29. avgusta, smo na igrišču v Ponikvah na Dolenji Brezovici priredili že četrti piknik turnir v malem nogometu za pokal Ponikve 1999. Turnirja se je udeležilo osem ekip, ki so se med seboj pomerile v dveh skupinah. Prav vse tekme so bile zelo zanimive, spremljali pa so jih tudi nekateri zelo glasni navijači. V zaključni del, polfinale, so se uvrstile naslednje ekipe: Zidarstvo Petelin, PGD Kamnik pod Krimom, Rakitna in Miro transport. Prvo mesto je osvojila ekipa Rakitne, druga je bila domača ekipa Miro transport, tretja pa ekipa PGD Kamnik pod Krimom. Vse ekipe so prejele praktične nagrade, prve tri pa še lepe pokale. Po končanem turnirju smo se še malo podprli s pečenim odojkom in pijačo. Prireditelji se še enkrat prav lepo zahvaljujemo vsem darovalcem, ki so pomagali s svojimi prispevki. Drugo leto pa vas zopet vabimo na že tradicionalni 5. piknik turnir. Izidi: - polfinale: Rakitna : Zidarstvo Petelin, 3 : 0, Miro transport: PGD Kamnik pod Krimom, 1 : 0, - za 3. mesto: Zidarstvo Petelin : PGD Kamnik pod Krimom, 0 : 4, - finale: Rakitna : Miro transport, 1:0. » Organizatorji: Marko Grum Janez Umek Dragica Lenarčič Povabilo v knjižnice občine Brezovica Zametki ljubiteljskega knjižničarstva na viškem področju segajo v prva povojna leta. Raz-, mah je tovrstna oblika knjižnične dejavnosti dobila v naslednjih dveh desetletjih in je bila v večini primerov osnova za razvoj profesionalne knjižnice. V občini Brezovica delujejo štiri amaterske knjižnice, in sicer Brezovica, Notranje Gorice, Podpeč in Rakitna. Knjižnice so del knjižnične mreže osrednje knjižnice Preži-hov Voranc - Vič. Strokovno obdelavo gradiva in svetovalno dejavnost opravlja osrednja knjižnica na Viču. Nabava je kontinuirana. Knjižnice se fi- nancirajo iz sredstev matičnih občin. Povabljeni ste, da jih tudi vi obiščete, obogatite članstvo in si polepšate proste ure z dobro knjigo. Knjižnice so odprte ob sledečih urah: - Brezovica (Cesta na postajo; zaklonišče): četrtek od 17. do 19. ure, - Notranje Gorice (Pod peška cesta 380): torek od 17. do 19. ure, - Podpeč (Jezero 21): torek od 17. do 19. ure, - Rakitna (Rakitna 66): sobota od 19. do 20. ure. Metka Kastelic ČLANI A 1. mesto: Sentjošt ČLANIB 1. mesto: Sentjošt ČLANICE A 1. mesto: / ČLANICE B 1. mesto: Sentjošt GASILSKA ZVEZA HORJUL VETERANI 1. mesto: / VETERANKE 1. mesto: / ČLANI A 1. mesto: Vrzdenec ČLANIB 1. mesto: Žažar ČLANICE A 1. mesto: Žažar ČLANICE B 1. mesto: / Metka Kastelic Deseta obletnica svetega Tomaža Ko popotnik prihaja v naše kraje, se v daljavi na pobočju krimskih gozdov blešči cerkvica svetega Tomaža na Planinci. Postavljena je bila že leta 1321, ko je bila v njej podpisana neka pomembna, po vsej verjetnosti cerkvena pogodba. Planinca je tudi najmanjši kraj naše občine in obenem prijetna postojanka na poti proti Krimu, ki se veličastno dviga do višine 1107 metrov. V nedeljo, 25. septembra, so na tej planoti praznovali desetletnico obnovitve cerkvenega poslopja, ki je bilo med drugo svetovno vojno uničeno, /.upijani preserske fare, predvsem pa domačini Jezera, so si več let močno prizadevali za obnovo cerkve, ki je sedaj zgleden kulturni spomenik in v ponos okolici. Praznovanju je dal svoj pečat škof Alojzij Uran, ki je v svojem nagovoru pri sveti maši pozdravil številne romarje, ki so prišli peš ali s kolesi. Župan Drago Stanovnik mu je poklonil novi zemljevid občine, domačini pa pristen domači med. Lepo nedeljsko popoldne so nam pripravili tudi sončno vreme in gospodinje s svojimi dobrotami, nekateri pa so se odločili in isti dan osvojili Krim. Metka Kastelic Iz daljnega otoka Madeira, ki pripada Portugalski, je na gostovanje k namiznoteniškemu klubu Eta Preserje prišla kar številčna delegacija. Igralci kluba, ki ponosno nosi ime 1. maj, pripravljeni na športno srečanje, ter spremljevalci, radovedni, kaj neki je to Slovenija, Preserje. Na dobro obiskani mednarodni tekmi, v soboto, 4. septembra 99, v okviru evropskega pokala Nan-cy Evans, smo jim pokazali, da znamo narediti izredno športno vzdušje in tudi da znamo igrati namizni tenis, saj se je srečanje v dvorani osnovne šole Preserje končalo z rezultatom 4:0 v korist naših junakov. Za pogostitev po tekmi so nam naši prijazni upokojenci posodili svoje prostore in zadeva je več kot uspela. Pogovorov med gosti, člani namiznoteniškega kluba Eta Preserje, predstavniki generalnega pokrovitelja Eta d.d., Kamnik, in navijači ni bilo ne konca ne kraja. Večer seje končal z obljubo, da se naslednji dan spet vidimo. Tako smo nedeljo po dobro izdelanem načrtu izkoristili, da ljudem iz tako daljne dežele, katere prebivalci niso prav pogosti gostje Slovenije, predstavimo naš prelepi kraj, občino, državo. Odpeljali smo jih na Bled, katerega lepota jih je popolnoma očarala. Na poti po Gorenjski smo jim od blizu pokazali tudi tovarno našega generalnega pokrovitelja, Eto v Kamniku, in jih seznanili z njenimi proizvodi in delom, saj so bili v tuji delegaciji tudi visoki vladni predstavniki otoka Madeira. Popoldne smo se vrnili v naše kraje in ker je posijalo sonce, so se jim v vsej lepoti pokazali vsi hribčki s cerkvami v okrilju Krima in njegovih gozdov. Obisk gostilne Pri zgornjem Kirnu je dan zaključil v čudovito celoto. Gosti niso mogli skriti svojega navdušenja. Hvalili so organizacijo športne prireditve, družabni večer, ljudi, hrano, pokrajino,... Skratka, dosegli smo namen in se predstavili take, kot smo - dobri športniki, sposobni, gostoljubni in prijazni ljudje v prelepi deželi. Obljubiti smo morali, da se bomo odzvali njihovemu vabilu in na prekrasnem otoku Madeira organizirali skupne priprave igralcev. Senco na vse pa je neutrudnim organizatorjem metalo dejstvo, da se kljub vabilu srečanja ni udeležil noben predstavnik naše občine, od katerih bi v tako pomembnih dogodkih pričakovali več podpore in sodelovanja. Priložnost za popravni izpit pa bo prav kmalu, saj 9. oktobra 1999 ob 18. uri v dvorani osnovne šole Preserje, pri namiznoteniškemu klubu Eta Preserje, gostuje francoski namiznoteniški klub Nantes Atlantique. Vabljeni vsi, ki že zdaj zvesto spremljate naše igralce, vsi, ki bi njihovi navijači radi postali, in vsi, ki imate radi šport in športne prireditve. Pomagajmo in vzpodbuja-jmo fante na njihovi poti v Evropo! Uspešen začetek nove sezone Prva tekma slovenske namizno-teniške lige v sezoni 1999/2000 se je za namiznoteniški klub Eta Preserje začela v športni dvorani na Galjevici na gostovanju pri večnemu rivalu in aktualnemu državnemu prvaku, namiznoteniškemu klubu Maxi Olimpija. Igralci v postavi Saša Ignjatovič, Wei Pan in Janez Petrovčič so skupaj z nasprotniki Gregorjem Škafarjem, Bojanom Tokičem in Lukom Reflakom prikazali izredni namizni tenis na visoki evropski ravni in visoko športno kulturo. Tudi končni rezultat 5:5 govori o izenačeni, borbeni in kvalitetni igri. •Pohvaliti je potrebno tudi navijače namiznoteniškega kluba Eta Preserje, ki so se zbrali v velikem številu. Večina se je na tekmo odpeljala z organiziranim avtobusnim prevozom Beno Tours. Z mnogimi navijaškimi pripomočki so na Galjevici, kljub temu, da jih je organizator pričakal z dokaj visoko vstopnino, ki pa jo je zvestim navijačem poravnal klub, ustvarili vzdušje velike in pomembnetek-me, kakršna je tudi bila. Drugo kolo so igralci namiznoteniškega kluba Eta Preserje igrali 25. septembra doma s klubom iz Radelj, kjer v letošnji sezoni igra lanskoletni igralec pri Eta Preserje Bojan Pavič, in gladko zmagali s 6:1. Trener gospod Franc Usenik pa je v igro aktivno vključil tudi lani poškodovanega igralca Gašperja Kastelica, ki se je po težki operaciji kolena v dobri formi vrnil za zeleno mizo. Postanite častni član Dragi prijatelji namiznoteniškega kluba Eta Preserje in namiznega tenisa, dragi prijatelji športa! Vabimo Vas, da postanete častni član našega kluba. Veseli bomo Vaše družbe in sodelovanja. Članstvo v klubu Vam bo v sezoni 1999/2000 omogočalo: - ogled tekem v prvi ligi in ostalih tekmovanjih; - 10-odstotni popust pri nakupih v tovarniški trgovini Ete d.d. v Kamniku, Kajuhova pot 5; - udeležbo v nagradnih igrah in druga presenečenja; - na Vašo željo Vas bomo pisno obveščali o razporedu tekmovanj in doseženih rezultatih. Vsa podrobnejša pojasnila, kako pridobiti člansko kartico častnega člana namiznoteniškega kluba Eta Preserje, dobite pri predsedniku kluba gospodu Igorju Petrovčiču po telefonu 631- 124 ali GSM 041-663-373. Dobrodošli pa tudi v dvorani osnovne šole Preserje na športnih srečanjih, kjer Vam bodo za vsa pojasnila vedno na voljo predstavniki vodstva kluba in generalnega pokrovitelja. Krenimo skupaj športnim užitkom in uspehom naproti! NTK Eta Preserje in generalni pokrovitelj Eta, živilska industrija d.d., Kamnik Po 30 letih ponovno Koncert iz naših krajev na Jezeru Pred približno 30 leti je bil pri nas Koncert iz naših krajev. Verjetno se boste strinjali z mano, daje bilo kulturno življenje v našem kraju pred tridesetimi leti bolj pestro, kot je sedaj. V zadružnem domu so se odvijali prireditve, nastopi, proslave, uprizarjali so igre in podobno. Ljudje so radi zahajali vanj, se družili in skupaj veselili uspehov. Ker pa je dom z leti začel propadati in ni bil več primeren niti varen za različne prireditve, je počasi zamiralo tudi kulturno življenje. V zadnjih letih so obnovili vsaj tisti del doma, kjer je knjižnica, in primerne prostore za vaje je dobil tudi Podpeški oktet. Pobuda, ki jo je dal predsednik prostovoljnega gasilskega društva Jezero gospod Alojz Mazi, se nam je zdela zanimiva in smo jo na enem od naših sestankov soglasno podprli. Predlagal je, da bi v sodelovanju z RTV Slovenija po 30 letih pripravili Koncert iz naših krajev. Prireditev naj bi bila v začetku septembra. Začele so se priprave nanjo. Dela smo si nekako razporedili, naše delo pa je spremljal in usklajeval Alojz Mazi, kateremu gre vse priznanje za dobro izpeljano prireditev. Da bi lahko prireditev potekala v vsakem vremenu, smo morali priskrbeti pokrit prostor. Idealna rešitev bi bila dvorana v zadružnem domu, vendar ni primerna za uporabo. Tako smo postavili šotor, pod njim uredili oder in pripravili karseda prijeten prostor. Za ureditev in postavitev scene pa je poskrbela domačinka Mihaela Košuta Pristavec. Četrti september 1999, dan, ki bo ostal v lepem spominu marsikateri občanki, občanu, nastopajočim, predvsem pa nam prirediteljem. Devetnajsta ura - pričetek prireditve. Ljudje so počasi začeli polniti prireditveni prostor. Gospod Janez Dolinar je napovedal začetek. Začelo se je. V programu so se zvrstili nastopajoči: ansambel Borisa Razpotnika, ansambel Bobri, ansambel Slav-ček, mladi glasbeniki Modrina, Podpeški oktet, ženski pevski zbor z Brezovice in domačin, mlad harmonikar Boštjan Mi- kuž. Dve uri programa pa je dopolnjeval gospod župnik Alojz Kočar z zanimivostmi in zgodbami iz zgodovine vasi Jezero. Vse prisotne pa je nagovoril tudi župan občine Brezovica gospod Drago Stanovnik. Večer je minil prehitro. Poslušalci, nastopajoči in prireditelji smo se zadovoljno razšli v upanju, da se še kdaj srečamo na podobni prireditvi. Organizator prireditve, prostovoljno gasilsko društvo Jezero, se še enkrat zahvaljuje vsem, ki ste nam pomagali pri izvedbi prireditve, tako denarno kot gmotno. Predvsem pa hvala vsem sovaščankam in sovašča-nom za podporo in pomoč. Katarina Golob, tajnik ZUPANOVO OKNO Zadnji poletni mesec september in konec dopustov se že opazita pri županovem delu in obveznostih. Vabila na predavanja, predstavitve, simpozije ali delavnice prihajajo vsak dan iz različnih institucij in z različnih področij. Vprašanje je, kako razporediti čas, da bo čimbolje izkoriščen. Prednost imajo domače obveznosti. • V septembru smo imeli 7. redno občinsko sejo. Obravnavali smo polletna poročila javnih zavodov in polletno realizacijo proračuna 99. Kritika na proračunske porabe je bil sprejemljiva, vendar ni v celoti upoštevala, daje bil proračun sprejet 30. junija in ni v ničemer mogel vplivati na boljše rezultate prvega polletja. Sprejetje bil osnutek odloka o občinskih cestah in dan v 30-dnevno javno obravnavo. Sprejetje bil odlok o kategorizaciji občinskih cest. • Vem, da je veliko komunalno-infrastrukturne problematike na različnih lokacijah, vendar je za rešitev te potreben pravilen pristop, za kar si prizadevam. Potrebna je tehnična rešitev v shemi-projektu, soglasja-dovoljenja, ocena oziroma kalkulacija stroškov, ponudbe ali razpisi skladno z zakonsko regulativo. Za dosego tega vsaka aktivnost zahteva svoj čas in delovni pristop. Zato je potrebne tudi nekaj strpnosti in razumevanje, posebno pri področju, ki ima veliko nerešenih problemov. Komunalna problematika je najbolj pereča in najbolj občutljiva za vsako lokalno skupnost in je nerešljiva v kratkem času.Razni očitki in cestne kritike, ki jih sprejemajo posamezni svetniki, preusmerite direktno k županu ali na upravo, ustno ali pisno, pridite na razgovor in dobili boste informacije. Zbir problematike je sedaj bazično poznan in omenjene aktivnosti so v teku. V naslednji številki bom v časopisu predstavil preglednico problematike. • Sklenili smo pogodbe za vzdrževanje cest, javnih površin in javne razsvetljave. • Za izvrševanje zimske službe za zimo 1999/2000 bomo sklenili aneks k obstoječi pogodbi s Komunalnim podjetjem Vrhnika. Zamisel o domačih izvajalcih je za to zimo odpadla na njihovo željo, da si pridobijo čas za organizacijo in izvedbo. • Z gradbenim podjetjem GRADIŠČE - Cerknica, je podpisana pogodba za izvedbo gradbeno-obrtniških del v prostorih mansarde WZ. Izvedbeni rok je 15. december. Nadzor bo izvajalo podjetje PRIMIŠ z Vrhnike, kije pogodbenik, skladno z zakonsko regulativo. Da bomo V izvedbi kompletni, bomo izvedli tudi ureditev dela okolice. Otvoritev planiramo v drugi polovici decembra. • Energetika je področje s katerim se srečamo skoraj vsak dan in naše dosedanje aktivnosti glede energetskega vira -biomase, s ciljem koriščenja centralnega ogrevanja, bomo predstavili 15. oktobra občanom v prostorih OŠ Borovnica. Strokovna skupina bo podala poglede na to tematiko, ki je za Borovnico zanimiva. Smo ena od lokacij, ki ima možnosti, da pristopi k realizaciji novega energetskega vira. Vabim vas, zanimivo bo. • Podana informacija o sanaciji starega gasilskega doma je med tem časom doživela spremembo. Gasilsko društvo kot lastnik ne bo pristopilo k sanaciji. Zaveda se cestne kritične točke, zato so se odločili, da bodo objekt v mesecu oktobru podrli in s tem rešili prostorski problem in kritično točko. Prometna ureditev križišča bo s tem trenutkom razširjena na reševanje pločnika v nekoliko spremenjeni obliki, kar bomo morali upoštevati. • Gasilsko društvo Borovnica je aktivnosti pri nakupu potrebnega vozila za instalacijo modernejše in učinkovitejše gasilske opreme povečalo, pridobili so potrebno vozilo. Sedaj se bomo dogovorili o opremi in njeni instalaciji. Zadeve se premikajo. • Obiskal sem tudi občinsko gasilsko tekmovanje na Ulov-ki. Uspešni nastopi naših ekip in s tem dani pogoji na regijskem tekmovanju povedo, da so gasilci zelo aktivni, delovni in polni znanja veščin. Mlade ekipe so zagotovilo, da se za njihovo vlogo pri reševanju ni potrebno bati. Na regijskem tekmovanju jim želim čim boljši uspeh. • Verjetno je prav, da opozorim tudi na del, kjer občani sodelujejo pri investicijski izgradnji komunalnih infrastruktur, skladno s sprejetimi sklepi in odloki. Planirajo se investicije in soudeležba bo potrebna. Vsi, ki bodo v zajeti v tee investicije, bodo pravočsno obveščeni. Enako velja za dela, ki so že bila izvedena in obveznosti še niso poravnane na že izvršenih priključkih ali priključkih, ki jih je potrebo izvršiti, kar velja predvsem za kanalizacijo. Preglednica teh obvez je v zaključni fazi. • Obiski pri občanih poudarjajo, daxe problematike na vseh področjih veliko, naj bo to mali prekop, kanal ali asfalt. Druga Stranje po ogledih tudi zanimiva. Okolja hiš in vrtov so prekrasna. Teško bi rekel, kje je lepše. Urejenost okolja je vidna v vseh krajih in za to gre pohvala vsakemu posebej, za njegov trud, željo po urejenosti v okviru možnosti. Upam, da bomo odnos do okolja bistveno spremenili in potisnili razmislek posameznikov ob stran, posebno tistih, ki odvečni neuporabni material oziroma ropotijo postavijo ob hidrant, ki služi kot opornik. Zavedati se je potrebno, da gre odstranjevanje vsega tega na račun skupnih stroškov in sredstva bi lahko porabili drugje. • Nogometni turnir v organizaciji Nogometnega društva Borovnica je lepo uspel. Celodnevna prireditev je privabila na športno igrišče veliko gledalcev. Številni obiskovalci baletno folklorne skupine iz Argentine, so prišli na svoj račun. Videli so plese iz temperamentnih krajev Južne Amerike. Organizator - klub Arterija - je pokazal, daje programski izbor in organizacijski pristop del uspeha. Prireditev je bila za Borovnico izjemna priložnost. Organizatorjem čestitam. • V odgovore kritiki posameznih skupin se preko te rubrike ne spuščam. Zato so glede na vsebino in pristojnosti primerna druga mesta. Vsem občanom želim lepe in prijetne jesenske dneve. Lep pozdrav! ŽUPAN Alojz Močnik OBČINSKI SVET BOROVNICE Odlok o občinskih cestah v javni obravnavi Borovniški občinski svet je obravnaval poročila o polletnem delovanju javnih zavodov, med drugim osnovne šole, vrtca in centra za socialno delo in jih vzel na znanje brez posebne razprave. Najpomembnejša točka zadnje seje je bil odlok o kategorizaciji občinskih cest, nekoliko kasneje sicer, kot imajo to urejeno v drugih občinah, pri čemer je zdaj jasno, kaj so občinske ceste, lokalne ceste in kaj javne poti. Zdaj imajo torej urejen sistem, ki ga bodo v prihodnje popravljali enkrat na leto, če se bo v naravi kaj spremenilo. Odlok v predlaganem besedilu je bil sprejet. Glede odloka o občinskih cestah, ki ga je župan Alojz Močnik predlagal v enofazni sprejem, pa se je svet odločil za dvofazni postopek, pri čemer je razpisal enomesečno javno obravnavo. Pripomba je, da je nekaj členov v osnutku nejasnih in neživljenj-skih ( najmanj osem metrov oddaljenosti objekta od javne ceste). Na podlagi odlokov bo laže ceste vzdrževati, odlok tudi omogoča boljši pregled nad zimsko službo, kar že nekaj časa terjajo svetniki trojne koalicije (BL, SLS, Desus). Pri obravnavi polletnega poročila o porabi pro- računa je bilo nekaj ostrih vprašanj, ker se je izkazalo, da bo predvidena postavka, namenjena ureditvi zgornjih prostorov nad vrtcem za potrebe glasbene šole, izdatno preskromna. Predvidenih je bilo okoli 23 milijonov tolarjev za vse tovrstne investicije, pri zbiranju ponudb za razpisana dela pa se je ugotovilo, da je najbolj ugodna nekaj nad 33 milijonov tolarjev. Izvajalec del je že izbran (Gradišče Cerknica, podjetje, ki je vrtec gradilo) in v teh dneh naj bi prostore začeli urejati, ker je projektna dokumentacija pripravljena, tako da bi bila dela končana najkasneje do sredine decembra. Ureditev prostorov je nujna, kajti v Borovnici je kar precej otrok, ki obiskujejo glasbeno šolo, ta pa zdaj gostuje v prostorih osnovne šole. Z ureditvijo bi glasbena šola pridobila vsaj dve sobi za individualni instrumentalni pouk in manjšo dvorano v izmeri okrog 80 kvadratnih metrov za teoretični pouk in interne nastope ter še nekaj drugih nujnih prostorov, pri čemer bi bilo laže sestavljati urnike, saj zdaj glasbena šola gostuje na osnovni šoli. Zlasti med svetniki treh list, ki sestavljajo koalicijo v občinskem svetu (Borovniška lista, Desus in SLS), pri čemer so jih podprli tudi svetniki drugih list, je bilo izraženega nekaj nerazpoloženja do temeljitega delovnega sloga občinske uprave. Kot je bilo slišati, v majhnem kraju in majhni občini zvečine deluje načelo neposredne demokracije, to pa pomeni, da so si ljudje volilne obljube zapomnili in zdaj svetnike neposredno sprašujejo, kdaj bodo svoj program začeli tudi izpolnjevati, pri čemer občinske svetnike dinamika procesov spravlja v zadrego. Ljudje pač najbolj vidijo luknje in jame na cestah, neurejeno kanalizacijo, zaradi česar ne morejo v celoti zagnati za drag denar zgrajene čistilne naprave ob Borovniščici in še nekatera druga vprašanja, podedovana od prej. Zdaj pričakujejo poročilo o porabi proračunskih sredstev za tri četrtletja. Občinski svet je moral tudi ugotoviti, da jih zakon sili v potrditev pogodbe o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Gre za 92 zemljišč, 43 v K.o. Borovnica, 20 zemljišč v k.o. Breg in 29 zemljišč v k.o. Zabočevo. Del teh zemljišč je še v denacionaliza- cijskih postopkih in bodo vrnjena denacionalizacijskim upravičencem. Glede prošnje Lekarne Ljubljana za popolno oprostitev plačila najemnine za prostor v zdravstvenem domu, ki je v občinski lasti, so menili, naj polovico v občini določene najemnine le plačuje, pri čemer vodstvu Lekarne predlagajo, naj odpiralni čas prilagodi potrebam občanov in morda razširi izbiro zdravil in drugih artiklov. Veliko pričakujejo od morebitne razširitve tudi drugih dejavnosti v zdravstvenem domu, so rekli, pri čemer bo morala tudi lekarna prilagoditi svojo ponudbo. Se pa občinski svetniki strinjajo s tem, daje treba poskrbeti, da lekarne v Borovnici ne bodo zaprli zaradi preproste tržne logike. Imenovani so tudi predstavniki s svete zavodov iz vrst občlin-skih svetnikov in uprave. Po preteku mandata prejšnjih občinskih svetnikov se jim je iztekel tudi mandat v teh zavodih, zato je bilo treba imenovati nove. V svet vrtca je imenovan Vinko Košir, v svet Knjižnice dr. Marje Boršnik Franjo Modrijan, v svet vrhniškega centra za socialno delo Sonja Žitko in v svet glasbene šole Tone Janežič.(tj) Pojasnilo Pošte Slovenije, d.o.o., Poslovne enote Ljubljana V letošnji septembrski številki Našega časopisa je bil objavljen članek Pobuda za delo Občinskega sveta Občine Borovnica v II. polletju 1999, v katerem je med drugim omenjena tudi pobuda za ureditev problematike poštnih storitev. Z veseljem dajemo pojasnilo o tem, kako pri Pošti tudi sicer skrbimo za sprotno urejanje problematike poštnega prometa in storitev ter nam skrb za naše stranke ni odveč, ampak jo pojmujemo kot normalno profesionalno dolžnost. Delovni čas pošte 1353 Borovnica je vsak delavnik od 8.00 do 9.30 in od 10.00 do 15.30 ter od 16.00 do 19.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00. Za število storitev, ki jih opravijo manipulativni (okenski) delavci pošte 1353 Borovnica, je po naših, na izkušnjah temelječih se normativih delovni čas povsem zadovoljiv in primerljiv z delovnim časom pošt v drugih, enako velikih krajih, kot je Borovnica. Manipulativni delavki, ki delata v izmeni, sta povsem normalno obremenjeni približno polovico meseca, ob dnevih, povečanega prometa pa kadrovska služba naše poslovne enote pošte dodeli še eno delavko v pomoč popoldanski izmeni, kajti predvsem v poznih popoldanskih urah nastajajo prometne konice. Pomoč je dodeljena prvega in zadnjega dne v mesecu (izplačila pokojnin in plač) ter vsaj še deset dni sredi meseca (izplačila plač in vplačila položnic oziroma računov). Delavkama v izmenah pripada polurni odmor med delom, koristita pa ga lahko le tako, da pošto za pol ure zapreta. Kadar pa sta v eni izmeni dve delavki, pošte ne zapreta med 15.30 in 16.00, ampak je odprta neprekinjeno vse popoldne. Pri Pošti Slovenije redno spremljamo obremenitev naših delavcev oziroma potek prometa - čakalni čas strank pred okenci; ob vsakem odstopanju od povprečja tudi ustrezno ukrepamo: podaljšamo delovni čas, povečamo število delavcev, ob prometnih konicah kontrolor oziroma upravnik (na poštah z več manipulativnimi delavci) pomaga delavcu na preobremenjenem okencu, tako da stranke ne čakajo dalj časa. Kot vse gospodarske organizacije se moramo tudi pri Pošti Slovenije ravnati po ekonomskih določilih in poslovati po načelu dobrega in umnega gospodarja. V bližnji perspektivi, ko se bo število storitev ustrezno povečalo, bomo lahko na pošti 1353 Borovnica stalno zaposlili tudi tretjega manipulativnega delavca. V potrditev naših navedb o skrbi za kakovost storitev in skrbi za stranke naj navedemo konkreten primer zadnje izboljšave prav na območju borovniške pošte. V zadnjih nekaj mesecih smo na pošti 1353 Borovnica ugotovili preobremenjenost pismonoš. Zato smo v sredini septembra reorganizirali dostavo pošiljk in uvedli dodatni dostavni okraj s še enim pismono-šem. Obenem smo tudi izboljšali pogostost dostave v treh naseljih (Padež, Pristava in Zavrh), kar pomeni, da 54 gospodinjstev prejema poštne pošiljke petkrat na teden, prej le trikrat; dodatnim 225 gospodinjstev, ki so prejemale pošiljke 5-krat na teden, pa sedaj pošiljke dostavljamo vsak delovnik (6-krat na teden). To so gospodinjstva v naseljih Brezovica, Dol in Ohonica. Občanom svetujemo, da koristijo tudi storitve naših pismonoš na terenu. Ob obisku pismonoše na njihovem domu mu lahko oddajo skoraj vse vrste poštnih pošiljk, kupijo znamke, razgled- nice in voščilnice ter srečke Športne loterije Slovenije in Loterije Slovenije. Pismonoša bo sprejel tudi vplačila položnic (računov). Pri pismonošu lahko tudi naročijo številne artikle, kijih prodajajo pošte: različne igrače, telekartice, telefonske imenike in hišne pisemske skrinjice, kijih bo dostavil na njihov dom. Na tak način si bodo občani prihranili marsikatero pot do pošte in pa nadvse dragocen čas. Ljubo Renko, univ. dipl. org., direktor PE Ljubljana DAN STAREJŠIH - 1. OKTOBER Veseli večer in razstava Ves svet se vsako leto na 1. oktober spomni ljudi, ki imajo večino svojega delovnega veka za seboj, zdaj pa dodajajo življenje letom. Tega dneva so se posebej spomnili tudi v Borovnici, kjer upokojensko društvo že skoraj tradionalno pripravi veseli večer, da se ljudje malo poveselijo, najprej ob besedi in pesmi, nato pa tudi na družabnem srečanju. Še zlasti zato, ker je aktivno prebivalstvo, kije videlo napredek kraja tudi ob graditvi in širitvi tovarne v osrednjem delu (Liko) ter samo gradilo kraj, zdaj povečini v pokoju in sestavlja skoraj tretjino prebivalstva občine. Tako je veseli večer v petek privabil v šolsko dvorano toliko ljudi, da sojo napolnili skoraj do konca in vrsto nastopajočih. Med njimi so bili otroci ki so nekoliko pomladili vrste nastopajočih, kajti sami upokojenci iz pevskega zbora in njihovi prijatelji iz podobnih sosednjih društev so z domiselnostjo pri sestavljanju sporeda pokazali, da niso brez duha in brez življenjske energije, ki dela upokojenska leta lepša. Na začetku je zbrane pozdravil predsednik DU Borovnica Franc Drašler in vsem zaželel lep večer. V šoli so pripravili tudi posebno razstavo ročnih del, s katerimi se ukvarjajo. Videli smo prav lepe izdelke, razne prtičke, gobeline, zobotrebce, košare in koše in še marsikaj. Tisto, kar danes naredijo, so obogatili še z blagom, ki ga hranijo doma in jim je v lep spomin: starinske prtove, starinske likalnike, predmete vsakodnevne rabe, ki se danes ne uporabljajo več. Poseben predstavlja razstava o dejavnosti društva, o kateri pišejo tudi posebno kroniko. Razstava je bila odprta v soboto in nedeljo. Vabilo vsem, M radi pojejo Pevski zbor društva upokojencev iz Borovnice vabi nove pevce in pevke iz kateregakoli kraja ali občine. Komur je pri srcu pesem, delo v zboru in lepi trenutki, naj se nam pridruži. Vaje so ob torkih zvečer. Tel. 061/746 019. SOČASNO REŠEVANJE PROBLEMATIKE OGREVANJA KRAJA IN ONESNAŽEVANJA OKOLJA (6) DALJINSKO OGREVANJE BOROVNICE Po lahkotnejših temah, ki so na straneh Našega časopisa prevladovale med poletjem, ko ste si mnogi privoščili zaslužen dopust, je spet čas za bolj zahtevne vsebine. Ena izmed takih je problematika varovanja okolja in ogrevanje bivalnih in delovnih prostorov. V večini primerov pa sta oba problema združena. "Kjer je dim, je tudi ogenj", pravi slovenski pregovor. Skoraj vedno pa velja obratno: "Kjer gori, se tudi kadi". Pa četudi to pomeni zame udobje, toploto, sosedom pa dim. Vendar pa ob uporabi sodobnih kurilnih naprav tudi ta "predelani"pregovor ne velja več. Skozi celo poletje je ekipa snovalcev projekta delala dalje s skoraj nezmanjšanim tempom. Preden pa vam razkrijemo sadove našega dela, naj najprej osvežimo spomin na teme, ki so bile obdelane v seriji petih člankov v Našem časopisu. Naj na kratko ponovimo njihovo tematiko: Kaj sploh je BIOMASA ? S tem izrazom imenujemo vse snovi organskega izvora, ki se lahko uporabljajo v kurilnih napravah za proizvodnjo toplotne energije ali v napravah za koge-neracijo za proizvodnjo električne in kot odpadek še toplotne energije. V biomaso prištevamo vse odpadke rastlinskega izvora ( slama,trstičje,les) kot tudi produkte razkroja rastlinskih in živalskih ostankov ( plin pri razkroju gnojevke, plin iz deponij odpadkov). Mednje sodijo tudi olja, ki so pridobljena iz raslinskih semen (biodie-sel) in alkohol (iz sladkornega trsa) za pogon motorjev z notranjim izgorevanjem. Lesna biomasa pa so les in proizvodi iz lesa. Za uporabo v avtomatiziranih kurilnih napravah je potrebno iz lesnih odpadkov izdelati sekance - les zdrobiti v 40mm dolge koščke. Kakšne prednosti ima uporaba lesne biomase V nekem okolju? Rezultati koristne izrabe tesnih odpadkov.se v lokalni skupnosti kažejo na sledečih področjih: • - izboljšanje kvalitete zraka zaradi manjših emisij v okolje ,' "S. •-boljša urejenost Okolja ■ ' * • - neodvisnost od uvoza energije • - dodatne možnosti zaposlovanja • - izboljšanje ekonomskega položaja v lokalnem sistemu • - izboljšanje kvalitete življenja Zakaj kurjenje lesne biomase ne prispeva k povečevanju emisij C02 v zrak? Glede na energetske potrebe ožjega dela Borovnice, ki zajema območje, na katerem se planira izgradnja toplovodnega sistema in na katerem je bila izvedena anketa spomladi 1999 so v preglednici prikazane emisij plinov, ki onesnažujejo okolje v Borovnici: emitira sedaj v zrak na leto se bo iz nove kotlovnice emitiralo na leto S02 žveplov dioksid 3710 kg 588 kg NOx dušikovi oksidi 2699 kg 2645 kg CO ogljikov oksid 209898 kg 941 kg CO, ogljikov dioksid 1872900 kg 0 kg prah 2555 kg 235 kg Emisije ogljikovega dioksida bodo seveda tudi iz nove kurilne naprave, toda ta plin se ne sprošča iz fosilnih goriv in povečuje količino plina v ozračju in povzroča klimatskih sprememb, ampak pomeni samo vračanje nazaj v ozračje tiste količine ogljika, ki so ga rastline porabile za tvorbo lesne mase. Močno se zmanšajo tudi količine prahu in saj, saj bo nov kotel opremljen z elektrofiltrom. Kako lahko taka kotlovnica vpliva na izboljšanje ekonomskega položaja v lokalnem sistemu - občini Borovnica in širše? Vsaka investicijska dejavnost neposredno in posredno omogoča nova delovna mesta in dodatne zaposlitve. Ker bo sistem popolnoma avtomatiziran, na prvi pogled ni jasno, kje se bodo odprla nova delovna mesta. Podrobna analiza celotega procesa pokaže te učinke: - izdelava projektov - izdelava kotlov z našimi delavci in našimi materiali - posamezni deli postrojenja so izdelani v domačih podjetjih - polaganje cevovodov bo delo domače gradbene operative ( samih cevi v Sloveniji ne proizvajamo) - toplotne podpostaje proizvajo domača podjetja (sedaj v glavnem za izvoz) - celotno avtomatizacijo lahko opravijo domači strokovnjaki - za vzdrževanje naprav bodo zadolženi zaposleni v firmi LIKO - pri dobavah lesne mase sodelujejo dobavitelji tako iz lokalne skupnosti kot drugod - kraji z urejeno infrastrukturo bolj privlačni za investitorje, za terciarne dejavnosti, itd. Kako varna bo s stališča oskrbe z energijo kotlovnica v LIKU? Celoten sistem toplarne na lesno biomaso bodo sestavljali: kotli v komunalni kotlovnici Borovnica, silos za žagovino in lesni prah iz tovarne in zaprta deponija sekancev z drobilcem lesnih ostankov. LIKO že ima kotel za lastne potrebe ( Omnical, 5,87MW), ki pa je postal celo prevelik. Po izvedenih lanskoletnih rekonstrukcijah lakirne tehnologije in planiranih izolacijah streh ter spremembe v odsesovalnih sistemih se bo poraba toplote še zmanjšala ( za 1500MWh). Glavni viri oskrbe bodo v prvi fazi lesni ostanki iz tovarne LIKO v Borovnici, tovarne in žage LIKO na Verdu, v kasneje pa tudi lesni ostanki drugih dobaviteljev in zainteresiranih lastnikov gozdov, ki bi lahko prodali v kotlovnico vse ostanke, ki komercialno drugače niso zanimivi. Količina lesne mase, ki jo bo potrebno zagotoviti, je za prvo fazo cca 6000m3, z širitvijo omrežja pa še več. Kot alternativni oziroma rezervni vir energije pa se lahko uporabi zemeljski plin;' Organizacijsko nova kotlovnica ne bo v lasti LIKO d.d., ampak v mešani, pri čemer LrKO d.d. ne bo večinski lastnik. LIKO je v projektkotlOvnice pripravljen Vložiti razpoložljivo infrastrukturo. Zakaj postaviti kotlovnico na lesne ostanke in ne plinovod do Borovnice? ■Tudi če spustimo usmeritev iz Resolucije in EU, ki podpira uporabo lokalnih alternativnih virov, vemo, da bo v Borovnici lesna biomasa ostajala na razpolago za kurjenje in smo prepričani, da bo dolgoročno iz teh ostankov energija cenejša in sigurnejša, hkrati pa bo lahko nadomestila "uvožen" plin. Po Resoluciji in tudi po novem Energetskem zakonu so organi občin odgovorni za učinkovito rabo energije in čim-večjo oskrbo z domačimi obnovljivimi viri. In Borovnica se je s sprejetjem predlagane energetske zasnove in nadaljnih aktivnosti na projektu načelno že odločila za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. Kakšne so bile dosedanje aktivnosti pri pripravi projekta? Občina Borovnica je v okviru občin na Ljubljanskem barju z zaledjem prva občina, ki že ima izdelano energetsko zasnovo največjega kraja Borovnica, ki je bila predstavljena in potrjena na januarski seji občinskega sveta. Dejansko je to prvi korak v procesu izdelave celotne tehnične in investicijske dokumentacije, kar je pogoj za predvideno investicijo v daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. Dejstvo je, da so se v Borovnici, zahvaljujoč osveščenosti odgovornih na občini in v podjetju, združili interesi občine in LIKO-ta za sodelovanje na projektu, ki dejansko na dolgi rok predstavlja sočasno reševanje problematike ogrevanja kraja in onesnaževanja okolja z lesnimi odpadki in dimnimi plini. Projekt "DALJINSKO OGREVANJE BOROVNICE" je iz ideje same že prešel v fazo izdelave dokumentacije za dokončno odločanje o investiciji. Do sedaj je bilo v pripravljalni fazi na investicijo izdelano sledeče: PREJELI SMO Borovniška ekologija Vsem odgovornim in neodgovornim, svetlo zelenim in temno zelenim v občini Borovnica! Danes mi je pač po dolgoletnem upanju na "boljše cajte" dokončno prekipelo. Vedno znova in znova sem imel namen par besed napisati v zvezi z (nc)eko-logijo v občini Borovnica. Čeprav nisem rojen Borovni-čan, ampak živim tu že deseto leto, se mi zdi in upam, da bo še kdo od "staroselcev" potrdil oz. se strinjal z mojim mnenjem. Vsa ta leta sem pač nemočno opazoval in na koncu tudi obupal ob tem, da se v Borovnici sploh ne splača imeti čistega avta, sušiti perila čez noč itd., da ne naštevam znanih dejstev. Zakaj gre? Ne trdim, da vsak dan, ampak pretežno se zjutraj odpravljam v službo v avtu, ki je prav lepo "zasnežen" s prav lepimi črnimi sajami. Le od kod so se vzele, saj ni nobenega dima, sem se spraševal in tudi sam sebe tolažil prve dneve mojega bivanja v Borovnici. Vendar sem kmalu dojel, da so te saje popadale na avtomobile, rastline, zemljo, in zajete v naša pljuča v zgodnjih jutranjih urah ali pa v poznih večernih urah, ko je pač tema in je seveda ponoči vsaka krava črna. In v vseh teh letih se ni na bolje obrnilo prav nič. Pred kratkim se je odvijala prava histerija zaradi Fenolita in vse je kazalo na to, da Likove tovarne v Borovnici sploh ni! Očitno saje ne motijo nikogar. No, da se vrnem vzroku, kaj me pripeljalo k pisanju. Danes sem se nekaj po 17. uri s službe vračal domov, v Borovnico. Že od daleč so se prikazali prečudoviti rezultati "brezhibnega" delovanja "najsodobnejših in supermodemih filtrov" borovniškega Lika. Nad tovarno se je dvigal prav lep oblak lesnega prahu, ki je veselo (hvala Bogu, da je pihal jugo!) potoval proti blokom na Gradišnikovi, kjer imam pač to (nc)srečo, da stanujem. Da ne govorim o vonju. Skratka, počutil sem se tako, kot da bi bil v kakšni slabo prezračeni mizarski delavnici! In kar je najbolj žalostno, je to, da je bilo zunaj vse polno otrok, ki se seveda ne ozirajo na to, kakšen zrak udihavajo in se vsi prešerni in brezskrbni podijo naokrog. In strokovnjaki se čudijo, zakaj je toliko otrok z boleznimi dihal! Ostajam brez besed. O odgovornih službah ne bi zgubljal besed. S nekaj besedami lahko povem, da po nekajkratnih klicih na razne telefonske številke dobi človek občutek, da so vsi z vsem seznanjeni in da ni nihče za nič kriv oz odgovoren. Nek Borovničan mi je razložil, daje govoril z odgovornimi delavci Lika, ki so mu zatrdili, da so novi filtri v testni fazi (to traja že več kot dva tedna!) in da skušajo zadevo čimprej sanirati. Na to izjavo se mi takoj porodi primerjava z dogodkom izpred nekaj dni, ki seje pripetil v Velenju in Paki. Recimo, da bi v Borovniščici poginilo "vse živo", ker v nekem podjetju "testirajo" neke čistilne naprave! Čemu nam pa bodo čistilne naprave služile, čc že vnaprej vse pomorimo s ti. "testiranji"?! Dobivam občutek, da so severno od Lika več ali manj samo bloki, kjer verjetno velja, da prebivajo "nižje kaste" in da ti Ijude-je verjetno sploh ne vejo, kaj je to umazan zrak, smrad... in hvala Bogu, da v Borovnici največkrat piha jugo, ko se odgovorni v Liku "na vso inoč" trudijo očistiti svoje Fdtre... Iztok Jaksetič Borovnica, 20. september 1999 - energetska zasnova kraja Borovnica, - energetski pregledi podjetja LIKO na lokaciji v Borovnici in na Verdu - predinvesticijski projekt. Projekt "Daljinsko ogrevanje Borovnice-sočasno reševanje problematike ogrevanja kraja in onesnaževanja okolja" je bil predstavljen na Regionalni delavnici "LOKALNA ENERGETIKA, nove možnosti, novi pristopi, novi viri in nove tehnologije" v podjetju MAROF v Starem trgu pri Ložu, 4.2.1999. Projekt je bil tudi s strani predstavnikov Ministrstva za gospodarske dejavnosti sprejet kot zelo primeren za realizacijo investicije v daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. Bil je to prvi projekt, poleg Loške doline, iz Notranjsko kraškega področja in sem prepričan, da bo to tudi vzpodbuda za lažjo odločitev ostalih občin z Ljubljanskega barja in Notranjsko kraškega področja za izdelavo energetskih zasnov. Rezultat te predstavitve je bila tudi načelna obljuba odgovornih predstavnikov MGD, da bodo ta projekt tudi naprej podpirali, kar je velika vzpodbuda tudi za nosilce in izdelovalce projekta. Na javnem razpisu na področju energetike za obnovljive vire energije je MGD odobrilo sofinanciranje projekta z naslovom Rekonstrukcija kotlovnice LIKO in izgradnja daljinskega ogrevanja Borovnice v višini 1.000.000 SIT. Kakšne bodo nadaljnc aktivnosti pri pripravi projekta? V izdelavi sta idejni projekt in investicijski program, ki mu bo sledil projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsaka dokumentacija je bolj natančna in predstavlja kamenček v mozaiku, ki naj bi se na koncu uresničil kot daljinsko ogrevanje Borovnice. Vsa našteta dokumentacija nikakor ni namenjena sama sebi, ampak že od samega začetka" zasleduje naslednje glavne cilje:. • sprotno preverjanje ob posamezni.fazi dokumentacije, če je ideja daljinskega ogrevanja s jerajevnega Vidika ustrezna in sprejemljiva zaJJorovriico, » preverjanje, če je projekt s finančno ekbndm-skega vidika sprejemljiv tako za financerje projekta kot za uporabnike toplotne energije,' • preverjanje, če je za financiranje projekta možno pridobiti domača m tuja nepovratna finančna sredstva. Naslednji korak, ki je že dogovorjen med občino in LIKO-tom, je izdelava tehnične in investicijske dokumentacije. Tudi za izdelavo te dokumentacije bomo kandidirali na razpis MGD (razpis bo predvidoma v tem tednu) za subvencijo in po dosedanjih izkušnjah lahko s precejšno gotovostjo računamo, da bomo vsaj del sredstev tudi dobili. Za izdelavo kompletne dokumentacije bomo rabili predvidoma pol leta. Vzporedno pa bodo potekale še druge aktivnosti: -javne predstavitve ideje daljinskega ogrevanja na zborih občanov, - organizacija investitorja v skladu z novim energetskim zakonom, - priprava idejne in lokacijske dokumentacije s soglasji vseh lastnikov parcel, čez katere bo speljan predviden toplovod, - spisek vseh zainteresiranih za priključitev na toplovod itd. Kakšne so možnosti za uresničitev projekta? Do sedaj je projekt " DALJINSKO OGREVANJE BOROVNICE" ustrezal vsem kriterijem, kijih postavljajo domače in tuje izkušnje z daljinskim ogrevanjem na lesno biomaso. Še posebej izstopajo sledeči kriteriji: • gostota porabe toplotne energije na enoto površine je v Borovnici ustrezna • podjetje LIKO je s svojo kotlovnico na lesne ostanke praktično v sredini kraja in v neposredni bližini večjih porabnikov, kot so šola, vrtec in stanovanjski bloki, kar seveda poceni investicijo v toplovodno omrežje • lesnih ostankov je v podjetju LIKO in v bližnjih gozdovih je dovolj za ogrevanje kraja. Dosedanje pozitivne ocene in izpolnjevanje vseh osnovnih kriterijev so velika vzpodbuda vsem, ki neposredno ali posredno delamo na projektni dokumentaciji. Vsi imamo vedno pred očmi dejstvo, daje za realizacijo takega projekta na eni strani potrebno soglasje krajanov, ki so v končni fazi vsi potencialni porabniki energije iz planiranega toplovoda, na drugi strani pa pozitivno stališče vseh financerjev, ki lahko financirajo projekt s čimveč nepovratnimi finančnimi sredstvi. Kako lahko pri nadaljevanju projekta sodelujejo krajani? Z vsako naslednjo fazo dokumentacije so krajani Borovnice bolj vključeni v projekt, zato je pomembno, da so z vsemi fazami tudi sprotno seznanjeni. Pomembna naslednja faza je izdelava idejnega projekta in nato projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo toplovodnega omrežja. Pri izdelavi teh projektov bodo evidentirani vsi potencialni porabniki toplotne energije, ki bi se na toplovodno omrežje priključili, s tem, da je dolgoročni cilj, da bi bile na toplovod priključene vse zgradbe. Hkrati bodo evidentirane tudi vse parcele, kjer bi potekal toplovod. Pri pridobivanju teh soglasij pričakujemo podporo in razumevanje vseh krajanov, ker bo le tako možno pravočasno izdelati lokacijsko dokumentacijo in pridobiti gradbeno dovoljenje. Vsi se moramo namreč zavedati, da šele kompletna investicijska in tehnična dokumentacija z gradbenim dovoljenjem omogoča kandidiranje za nepovratna domača in tuja sredstva ter čimcenejše kredite, kar je pogoj, da se projekt realizira. Kateri so predvideni viri financiranja projekta? Predvideni viri financiranja so: :>.,-. Vc. V 219£ državne suvencjje iz naslova CO2 takse na fosilna goriva ( premog, nafta) 36% UNDP GEF sklad združenih narodov za zmanjševanje emisij CO2 „ * - 30% posojila ■■'i 13% lastna sredstva investitorjev - vložena bo tudi vloga ha Austrian Kommunalkre-dit, ki bi lahko bil možen investitor višini 15% vrednosti investicije Po izdelavi vse potrebne dokumentacije pride na vrsto iskanje ustreznih finančnih virov in realizacija projekta. Ker bo investitor predvidoma novo podjetje z večimi partnerji, je to lahko hkrati tudi že prvo povabilo za potencialne, tudi privatne investitorje, da se projektu priključijo kot partnerji. Vabilo na javno predstavitev projekta Javna predstavitev projekta bo v večnamenskem prostoru v Osnovni šoli Borovnica, 15.10.1999 ob 19.00 uri. Na tej predstavitvi, na katero boste še posebej povabljeni, si boste lahko ogledali sedanje stanje na področju onesnaževanja zraka tako iz kotlovnice LIKO kot iz privatnih kotlovnic. Dokumentarni posnetki ( diapozitivi), ki so se zbirali že nekaj časa v Borovnici, bodo razkrili trenutno stanje, ki bo marsikomu pomagalo do spremembe v odnosu do onesnaževanja. Na to predstavitev projekta bodo povabljeni slovenski strokovnjaki, ki bodo poskušali projekt osvetliti z večih strani. Predstavljeno bo trenutno stanje v tovarni LIKO na področju energetike, pridobivanje in izkoriščanje biomase v Sloveniji in po svetu, predstavljen bo tehnični del projekta, spremljan z diapozitivi kotlovnice in izgradnje sistema v Gornjem Gradu ter predstavljena ekonomska plat z možnim načinom financiranja projekta. Na tej javni predstaviti bo možno odgovoriti na največ konkretnih vprašanj. Tudi o tem, da je deponija nujen sestavni del projekta, ker je treba imeti vsaj nekaj lesnih ostankov na zalogi za zimo ( kot doma cisterna za kurilno olje ali drvarnico), itd. Marjan Seliškar Slavko Turšič Obvestilo in opravičilo krajanom Sanacija virov onesnaževanja v LIKO Vrhnika d. d., lokacija Borovnica V okviru sanacije virov onesnaževanja iz tovarne Liko Borovnica izvajamo predelavo odsesovalnih in filtr-irnih sistemov že od leta 1998, ko smo uredili filtre v lakirnici. V letošnjem letu smo najprej podaljšali filter ob Borovniščici (spomladi). S tem smo zmanjšali onesnaževanje iz enega ciklona. Nato smo izvedli delno rekonstrukcijo odpraševanja v Borlesu. Jeseni pa je prišla na vrsto rekonstrukcija sistema na silosu žagovine. Vsi cikloni, ki so sedaj spuščali prah v zrak, so bili spojeni na filtrirno napravo, ki stoji na dvorišču tovarne. Imamo težave pri zbiranju prahu v silosu. Ker prva sanacija 18. 9. 1999 zaradi kompliciranosti delovanja pnevmatskih odpraševalnih sistemov ni uspela, sc pri praznenju filtrov pojavljajo občasne povečane emisije prahu iz silosa v Borovnici ob 9., 14. in 18 uri. Pospešeno pripravljamo vse potrebne dele, tako da bi sistem po končani montaži dodatnih zapornih in tesnilnih elementov deloval v skladu s predpisi. Prosimo vse krajane, katerim smo s povečanimi emisijami prahu otežili bivanje, da nam oprostijo in potrpijo še nekaj dni, da opravimo vsa potrebna dela. Nekaj je k težavam prispeval tudi še požar v silosu v noči od 18. na 19. 9. 1999. Po končani sanaciji bodo vsi odpraševalni sistemi zaprti in samo nepredvideni dogodki lahko povzročijo onesnaženje. Izpust zraka iz sistema bo na dvorišču tovarne, tako da bomo najprej sami opazili napako. Tako se oblak prahu ne bo mogel razširiti v širšo okolico. S tem ukre- pom bo dokončno rešen problem emisij prahu v zrak. Seveda pa ostaja še kotlovnica. Njena sanacija pa Ho naslednji korak k odpravljanju onesnaženja iz tovarne LIKO v borovniški dolini. teh. direktor Slavko Turšič, dipl. ing. str. Prvenstvo veteranov Športna zveza Borovnica je v okviru meseca športa organizirala tudi dneve tenisa. Tako je bilo drugo soboto v septembru 3. občinsko prvenstvo v tenisu za veterane nad 30 let, pri čemer je bila udeležba zadovoljiva. Zmagal je Jože Debevec, ki je v finalnem spopadu premagal Zvoneta Volka, tretje mesto pa je zasedel Peter Bczek. PROGRAM V OBČINI OKTOBER IN D E C E PRIREDITEV BOROVNICA NOVEMBER M B E R 19 9 9 POHODI * Nedela, 10. oktober 1999: KAMNIŠKO SEDLO Odhod izpred šole ob 7.00 uri z osebnimi avtomobili oz. kombijem. Organizator: Planinsko društvo Borovnica * Sobota, 13. november 1999: LITIJA - ČATEŽ Odhod ob 5.30 uri, prevoz avtobus. Cena: 1.500,00 SIT s prijavo. Organizator: Planinsko društvo Borovnica * December 1999: ZASAVSKA GORA Odhod v zgodnjih jutranjih urah, prevoz vlak. Organizator: Planinsko društvo Borovnica Informacije za vse pohode bodo na plakatih, v časopisu Dnevnik, na teletekstu str. 363, prijave na tel. št. 041 866-288 (ga. Alenka Petkovšek). KULTURNE PRIREDITVE * Petek, 01. oktober 1999: MEDNARODNI DAN STAREJŠIH - RAZSTAVA ROČNIH DEL ob 19.00 uri v Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica Organizator: Društvo upokojencev Borovnica * Petek, 22. oktober 1999: LITERARNI VEČER ob 20.00 uri v Gostilni Godec Organizator: Kulturno društvo Borovnica - sekcija ŠOTA * Vsak ponedeljek v mesecu oktobru 1999: URA PRAVLJIC ZA NAJMLAJŠE (3 - 9 LET) ob 17. uri v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica Izvajalec: Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica * Ponedeljek, 01. november 1999: KOMEMORACIJA - OB 14.00 URI OB KRIŽU - OD 18.45 URI na pokopališču v Borovnici Organizator: Kulturno društvo Borovnica (g. Rudi Cerk, g. Janez Grmek) * Petek, 19. november 1999: "MARTINOV VEČER" ob 20.00 uri v Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica Organizator: Kulturno društvo Borovnica (Štinglci, sekcija Šota) * Vsak ponedeljek v mesecu novembru 1999: URA PRAVLJIC ZA NAJMLAJŠE (3 - 9 LET) ob 17.00 uri v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica Izvajalec: Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica * Vsak ponedeljek v mesecu decembru 1999: URA PRAVLJIC ZA NAJMLAJŠE (3-9 LET) ob 17.00 uri v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica Izvajalec: Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica ŠPORTNE PRIREDITVE * Vsako nedeljo v mesecu oktobru, novembru in decembru 1999: MLADINSKA REKREACIJA od 18.30 do 20.00 ure v TVD Partizan pod vodstvom Klare Suhadolnik in Tomaža Zupančiča, dodatne informacije v prostorih MK Slap (v zgornjih prostorih TVD-ja) ob petkih zvečer Organizator: Mladinsko kulturno društvo SLAP * Sobota, 02. oktober 1999: KOŠARKARSKA TEKMA: BOROVNICA - MEAN MACHINE Piran ob 19.00 uri v dvorani OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica * Sobota, 09. oktober 1999: KOŠARKARSKA TEKMA: BOROVNICA - VIPAVA ob 19.00 uri v dvorani OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica * Sobota, 23. oktober 1999: KOŠARKARSKA TEKMA: BOROVNICA - VRHNIKA ob 19.00 uri v dvorani OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica * Sobota, 06. november 1999: KOŠARKARSKA TEKMA: BOROVNICA - SALONIT Anhovo ob 19.00 uri v dvorani OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica * Sobota, 04. december 1999: KOŠARKARSKA TEKMA: BOROVNICA - POSTOJNA ob 19.00 uri v dvorani OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica * Petek, 17. december 1999: KOŠARKARSKA TEKMA: BOROVNICA - YDRIA SCLABONICA Idrija ob 19.30 uri v dvorani OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica OSTALE PRIREDITVE * Petek, 15. oktober 1999: DALJINSKO OGREVANJE BOROVNICE - BIOMASA ob 19.00 uri v večnamenskem prostoru v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Organizator: ISPO d.o.o. - strokovni team * Sobota, 16. oktober 1999: 49 DNI BELIZEJA (mala, eksotična, srednje ameriška država - predavanje z diapozitivi) ob 19.30 uri, dodatne informacije v prostorih MK Slap (v zgornjih prostorih TVD-ja) ob petkih zvečer Organizator: Mladinsko kulturno društvo Slap in Alenka Gabrovšek * Sobota, 16. oktober 1999: IZLET POSAVJE IN GORJANCI informacije dobite pri ga. Milki Mihevc (tel. št. 746-449) Organizator: Društvo upokojencev Borovnica * Sobota, 13. november 1999: MARTINOVANJE - IZLET V NEZNANO informacije dobite pri ga. Milki Mihevc (tel. št. 746-449) Organizator: Društvo upokojencev Borovnica * Sobota, 25. december 1999: BLAŽENA NOČ - MPZ ŠTINGLC ob 18.00 uri v cerkvi v Borovnici Organizator: Kulturno društvo Borovnica * Nedelja, 26. december 1999: POHOD NA ŠTEFANOVO NA POKOJIŠČE SV. MAŠA NA POKOJIŠČU - OB 11.00 URI BLAŽENA NOČ - MPZ ŠTINGLC Organizatorja: Kulturno društvo Borovnica in Turistično društvo Borovnica * December - SILVESTROVANJE Organizator: Društvo upokojencev Borovnica * Petek, 31. december 1999: SILVESTROVANJE NA PROSTEM Organizator: Turistično društvo Borovnica Zahvala g. Alojzu Močniku S temi vrsticami bi se rada zahvalila našemu županu g. Alojzu Močniku, ki nam je omogočil in polepšal prve počitniške trenutke. Vsaka zgodba ima svoj začetek in začetek nepozabnega dne se je pričel takole: Učenke in učence borovniške osnovne šole, ki smo imeli odličen šolski uspeh vseh osem let, je konec junija v naših poštnih nabiralnikih čakalo presenečenje: županovo vabilo na izlet v neznano. Vsi smo se vabilu z veseljem odzvali, razen dveh, ki se izleta nista mogla udeležiti. Drugega juljja smo se zbrali pred borovniško osnovno šolo, kjer nas je pričakal župan g. Močnik. Ker nas je bilo premalo za poln avtobus, nas je čakal šofer s kombijem. Posedli smo se v kombi, vendar se nismo takoj odpeljali, saj so naložili še dobrote, ki jih je za nas pripravila ga. Gerdina. Tudi njej hvala za trud. Ker se s kombijem še nismo vozili, nas je bilo v začetku kar malo strah, vendar smo se že za drugim ovinkom otresli strahu in prijeli sta se nas razposajenost in dobra volja. Naš prvi postanek je bil v Novem mestu. Sprehodili smo se do kapi- teljske cerkve, nato pa nas je pot vodila do Otočca. Tam nas je kraj pričakal v vseh svojih naravnih lepotah. Vožnjo smo nadaljevali proti skritemu cilju, to pa so bile Čateške Toplice. Ko smo izstopili iz kombija, smo lahko samo slutili, koko prijeten dan nas še čaka. Sveža termalna voda se je vsem prilegla. Naužili smo se sonca, naplavali do onemoglosti, seveda se preobilno najedli in se na koncu veselili z ogromnimi kepicami sladoleda. Dekleta smo se zabavala po svoje: simpatični so nam bili kopališki reševalci (ha.ha...), fanta pa sta tudi našla svojo zabavo. Seveda smo se tudi fotografirali, tako da ta dan prav gotovo ne bo pozabljen. Zvečer smo se ustavili še v pizze-riji in kar se da zavlačevali z odhodom v Borovnico. Toda tudi to je bil del dneva in poslovilne besede v družabnem ozračju so naznanjale slovo in z zahvalo g. županu smo se ločili ter odšli vsak proti svojemu domu. Še enkrat najlepša hvala borovniški Občini, predvsem pa g. Močniku, ki je z nami in za nas preživel tisti nepozabni julijski dan. Lep pozdrav vsem Maja Brezovar Dobrodelni koncert v borovniški cerkvi V soboto, 23. oktobra ob 19. uri bo v borovniški župnijski cerkvi dobrodelni koncert za obnovo notranjosti cerkve, kjer prav te dni zaključujejo dela pri novi električni napeljavi. Taje bila zaradi dotrajanosti zelo potrebna obnove, saj je od zadnje večje prenove minilo nekaj desetletij. Dobrodelni koncert pripravljajo trije mladi umetniki sopranistka Janja Langus, orglavec Klemen Langus in pesnica Marija Mencinger. Glasbeni del sestavljajo zelo znana orgelska in vokalna dela, ki so bila v svojem času in so še zdaj vrhunec sakralne glasbene umetnosti. Koncert bo uvedla orgelska Boellmannova koralna introdukcija, na sporedu bo Dvoržakov Gospodje moj pastir iz njegovih 10 biblijskih pesmi, Mozartova Aleluja iz večernic Exultate jubi- late, Mozartov Ave verum, Franc-kov Panis Angelicus iz njegove slavnostne maše, prvi del se bo zaključil s Tomčevo cerkveno koračnico. Drugi del sporeda je namenjen različnih uglasbitvam molitve Ave Maria. Razen najbolj znanih Schu-bertove in Gounodove bo mogoče slišati tudi Bossijevo, Saint Saen-sovo In Caccinijevo, koncertni večer, ki bo trajal slabo uro, bo orglavec končal z Bachovo skladbo. Obenem bo to tudi večer slovenske besede, saj bo pesnica Marija Mencinger povezovala skladbe s svojo umetniško besedo. Tovrstni koncerti so v Borovnici redki, komaj na vsaki dve leti, vendar vselej obogatijo njen glasbeni utrip. Zato ste na umetniški večer povabljeni vsi, ki občudujete bisere cerkvene glasbe in jih imate malo priložnosti slišati v živo. NAMIZNI TENIS Spet je tu jesen. Za mnoge začetek šole, začenjajo pa se tudi treningi namiznega tenisa. Vsi, ki bi ga radi igrali za zabavo ali pa malo bolj zares, lahko pridete igrat vsak torek in četrtek med 18.00 in 22.00 uro v gasilski dom na Bregu. Vljudno vabljeni! Nekaj novega o Bevku Vsako leto se 17. septembra začne bralna značka. Ta datum je bil pred mnogimi leti izbran zato, ker seje na ta dan rodil in umrl France Bevk. Pri uri slovenščine smo si vzeli čas zanj. Na praznično pogrnjeni mizi so nas čakale razstavljene Bevkove knjige. Na panoju pa so viseli izrezki, fotografije, osmrtnica. Najprej smo ponovili o življenju in delu tega pisateh'a iz Zakojce. Nato pa je tova-rišica obujala spomine nanj. Segla je v leto 1970, v mesec junij. Na Muljavi je bil zbor bralcev za bralno značko. Pripeljali so se iz vseh strani Slovenije. Tudi borovniški učenci niso manjkali. Na prireditvi se je zbralo veliko književnikov, med njimi je bil tudi Bevk. Po končanem programu se je največ otrok strnilo ravno ob njem. Želeli so avto-gram. Sedel je na stolčku, ves sivolas, oblečen v siv plašč. Ker so se otroci vse bolj stiskali ob njem, je hudomušno dejal: "Če bi me tovariši-ca videla, kako sem se podpisal, bi mi dala cvek." Vsem je šlo na smeh. Povedala nam je tudi, da so učenci iz Idrije bili prvi in edini, ki so mu še živemu čestitali za 80. rojstni dan. In kako so to storili ? Spomladi so ga povabili na zaključno prireditev bralne značke. Program so pripravili tako, da so brali odlomke iz njegovih del. Ob tem je lahko podoživljal svojo mladost. Bil je zelo ganjen. Učenci naše šole so tudi sodelovali pri odkupu Bevkove domačije. Vsakdo je kupil značko. Bevk je umrl na svoj 80. rojstni dan. Od mega so se številni Slovenci poslovili na ljubljanskih Žalah. Med njimi je bila tudi skupina učencev naše šole. O tem priča fotografija na panoju. Ura slovenščine nam je hitro minila. "Ura mi je bila všeč, ker nismo skoraj nič pisali, pa smo vseeno veliko izvedeli o Francetu Bevku", je zapisal Jošt. Zapisali učenci 5.b razreda OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica ŠPORTNI DAN V sredo, 15. septembra, so učitelji športne vzgoje organizirali pohod na Grmado. To je bil naš prvi športni dan v tem šolskem letu. Obetal se je lep dan, ko smo se začeli zbirati pred šolo. Z avtobusi smo se odpeljali skozi Horjul do Polhovega Gradca. Od tam smo jo peš ubrali proti vrhu. Večinoma smo hodili po gozdni stezi, kije bila nekje bolj, drugod pa manj zahtevna. Nekateri učenci so se hitro utrudili, zato so jim pomagale učiteljice. Na poti smo imeli dva krajša postanka. Po dveh urah hoje smo dosegli vrh, od koder je bil čudovit razgled v dolino in bližnje hribe. Po krajšem postanku smo se odpravili v dolino, kjer so nas čakali avtobusi, s katerimi smo se odpeljali domov. Bilo je lepo, a za nekatere naporno. TJna Korošec 7 b OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Na podlagi Pravilnika o subvencioniranju dela obrestne mere za kredite za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občinah Vrhnika in Borovnica, ki so ga sprejeli Občina Vrhnika, Občina Borovnica in Območna Obrtna zbornica Vrhnika, objavljamo PONOVNI RAZPIS ZA PODELITEV KREDITOV S SUBVENCIJO DELA OBRESTNE MERE PRI KREDITIH ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI BOROVNICA 1. Vsebina in pogoji razpisa: Znesek sredstev razpisanih kreditov je: 1. Za kreditojemalce, ki imajo sedež dejavnosti v Občini Borovnica: • za dolgoročne kredite: 20.000.000,00 sit; • za kratkoročne kredite: 6.000.000,00 sit; 2. Namen in pogoji kreditiranja: Sredstva za subvencijo obrestne mere se namenijo za dodeljevanje kreditov za naslednje namene: • nakup, gradnja, prenova in adaptacija poslovnih prostorov na območju občine Borovnica; • nakup stavbnih zemljišč v občini Borovnica • nakup in posodobitev opreme; • financiranje obratnih sredstev. Prednostno se krediti s subvencionirano obrestno mero dodelijo prosilcem, ki že naštetih pogojev izpolnjujejo še sledeče pogoje: • prosilci, ki v zadnjih dveh letih niso koristili kredita s subvencijo obrestne mere s strani Občine Borovnica ter Območne obrtne zbornice Vrhnika; • ustanavljajo nove proizvodne in storitvene kapacitete in s tem odpirajo možnosti za nove zaposlitve na območju občine za nedoločen čas; • razširjajo obstoječe proizvodne in storitvene dejavnosti in s tem odpirajo nova delovna mesta; • opravljajo oz. bodo opravljali dejavnosti, ki so prednostne v programu občine; • zagotavljajo ekološko neoporečen proizvodni proces. Za kredit lahko zaprosijo obrtniki, samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki imajo sedež obratovalnice oz. družbe na območju občine Borovnica in nimajo več kot 50 zaposlenih delavcev. Za kredit lahko zaprosijo tudi občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse potrebne dokumente za ustanovitev družbe. Ne glede na določila prejšnjih dveh odstavkov, se sredstva dodeljujejo le prosilcem s slovenskim državljanstvom. 3. Prijava na razpis za kredite mora vsebovati: • ime in priimek oz. firmo družbe, naslov obratovalnice oz. sedež podjetja, opis in predračunsko vrednost investicije, ter višino zaprošenega kredita, • predstavitev prosilca in njegove dejavnosti z referencami v pisni obliki, • potrdilo o vpisu dejavnosti v register obratovalnic oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi prilogami), dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti ali potrdilo, daje občan pri pristojnem organu vložil zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja oz. dovoljenje za opravljanje dejavnosti podjetja, ter priložiti vse predpisane dokumente, • dokazilo o uspešnosti poslovanja, ki je za samostojne podjetnike in druge samostojne poklice Napoved za odmero davka za preteklo leto (1998), odločbo o odmeri davka iz dejavnosti za predpreteklo leto (1997) in podatke poslovanja dejavnosti za tekoče leto (1999), za podjetja pa zaključni račun (bilanca stanja in izkaz uspeha) za leto 1997, 1998 in delne bilance in izkaze uspeha za tekoče leto (1999). V primeru dodelitve kredita s strani komisije, bodo morali prosilci banki dostaviti dodatno dokumentacijo, ki jo predpisuje pravilnik. 4. Pogoji pod katerimi se krediti podeljujejo: • Dolgoročni krediti: • praviloma se dodelijo za najdaljšo dobo vračanja 5 let, • kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Občini Borovnica, ki niso člani Območne obrtne zbornice Vrhnika se subvencionira obrestna mera v višini 1,5 % točk letno, • kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Ii Občini Borovnica, ki so člani Območne obrtne zbornice Vrhnika se subvencionira obrestna mera v višini 3,0 % točk letno. Trenutna veljavna letna izhodiščna obrestna mera za dolgoročne kredite za prvovrstne kreditojemalce je T+ 5,50 %. • Kratkoročni krediti: • dodelijo se za obdobje do enega leta, • kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Občini Borovnica, ki niso člani Območne obrtne zbornice Vrhnika se subvencionira obrestna mera v višini 0,75 % točke letno, • kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Občini Borovnica, ki so člani Območne obrtne zbornice Vrhnika se subvencionira obrestna mera v višini 1,5 % točk letno. Trenutna veljavna letna izhodiščna obrestna mera za kratkoročne kredite za prvovrstne kreditojemalce je T+ 4,00 %. Višina kredita praviloma znaša največ 50 % predračunske vrednosti investicije oziroma do največ 9.000.000,00 sit. 5. Prošnje za dodelitev kredita s potrebnimi prilogami vložijo prosilci po pošti s priporočeno pošiljko ali osebno v Novi Ljubljanski banki d.d., Podružnica Vič-Notranjska, Poslovalnica Vrhnika, Trg Karla Graneljska 3, 1360 Vrhnika, najkasneje v 20 dneh po objavi razpisa v sredstvih javnega obveščanja. 6. Komisija za dodeljevanje kreditov sprejme sklep o dodelitvi najpozneje v 20. dneh od vložitve prošenj. Sklep se posreduje posameznemu prosilcu najkasneje v roku 8 dni po sprejemu. Po prejemu sklepa o dodelitvi subvencije za kredit se vsak posamezni prosilec zglasi v Novi LB d.d., Podružnica Vič-Notranjska, kjer se kredit v skladu z merili in postopki za odobravanje naložb Nove LB d.d., odobri in sklene kreditna pogodba. 7. Strokovno-finančni del, vključno z zavarovanjem vračil kreditov, opravlja banka. Potrebne obrazce in informacije dobijo prosilci na sedežu Nove Ljubljanske banke d.d., Podružnica Vič-Notranjska, Poslovalnica Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 3, Vrhnika, pri ga.Francki Celarc, tel. 754-184. OBČINA BOROVNICA OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA VRHNIKA 24 ur-Schurwalden 99 "Na cross countrv v Švico, dej nehi no pa še 24." ur, tako dvomljivo smo rekli vsi ko smo izvedeli, da se letos v švicarski vasici Schur-walden drugič prireja 24 urna dirka z gorskimi.kolesi. Po mesecu premisleka" pa smo že^sestavili ekipo s katere* kmo čeXrt'e%a avgusta odšli v Švico. Sestavljanje ekipe ni bilo težko, saj je kar.tiekaj-dobrftV rekreativcev v Borovnici, tako smo se zbrali štirje, kateri največ kolesarimo skupaj. Ekipo smo sestavljali: Simon Gerdina, Tomaž Zupančič, Gašper Petelin in Boštjan Volk. Naredili smo si štiridnevni plan, kjer naj bi dan pred dirko vsaj približno spoznali progo. Tako je prišel dan odhoda in vsi smo bili polni najrazličnejših pričakovanj. Po prihodu smo si najprej progo ogledali peš, naslednji dan pa s kolesai. Naredili smo nekaj krogov'in ugotovili, da smo zaradi višine vsi nekoliko zadihani, tako smo četrtkovo popoldne in petkovo dopoldne posvetili "višinskim pripravam", saj smo odšli na najvišji okoliški vrh (3000 n.m.v.). V vasi pa je bilo vse na višku priprav. Končno je nastopila 18. ura v petek, 6. 8. 1999 in z njo start tekme. Tekme se je udeležilo 46 ekip, vse iz raznih krajev Švice, vmes pa smo se pojavili tudi mi, edina ekipa iz tujine. Tekmovali smo v kategoriji v kateri je bila največja udeležba. Kategorije so bile: posamezniki, mešano, ženske, moški, ekipa je lahko štela največ štiri tekmovalce. Zelo pomembna je bila taktika menjave. Večinoma so se ekipe odločile za menjavo na vsak krog. Tako je vsak v ekipi prevozil en krog v povprečju 15 min nato gaje zamenjal naslednji v ekipi. S tem pa se je povečal tudi tempo vožnje. Proga je bila dolga 4,5 km s približno 200m višinske razlike. Pred vožnjo smo bili vsi napeti, saj nismo vedeli, kako dobro smo pripravljeni, vendar pa smo se tega občutka znebili že po prvem krogu in tekmo vozili kar dobro, saj Vsakdo je doživel kar nekaj adrenalinskih trenutkov. Proga je potekala večinoma po gorski stezici. Tako ni manjkalo nič, od asfalta v vasi pri menjavi skozi šotor, peska, zemlje, trave ter zahtevnih korenin v gozdu, preko vode, prek več mostov čez sotesko. Od zahtevnih vzponov prek vratolomnih spustov. Na kritičnih mestih je bila proga razsvetljena z agregati. Nato pa nam je okoli druge ure ponoči zagodlo še vreme, saj je začelo močno deževati. V dveh urah je celotna proga postala tako zahtevna zaradi blata, luž, podivjane vode ter strel. Ob štirih je bila tekma prekinjena zaradi razmer in predvsem varnosti tekmovalcev, zato smo odšli na počitek. Ob enajstih pa se je vreme ustalilo in tekma seje nadaljevala. Razmere so se hitro izboljševale, proga seje hitro osušila ostale so le velike jame na zelo izprani progi. Vseskozi so nas spodbujali gledalci ob progi, saj jih je bilo z minuto v minuto več. Presenetljivo malo je bilo okvar koles ter resnih poškodb, da o padcih ter zdrsih ne govorimo, vse to pa je dokazovalo, da so bile vse ekipe dobro pripravljene in opremljene predvsem za nočno vožnjo. Malo pred šesto popoldne seje v cilju zbralo veliko ljudi, ki so čakali na konec tekme in na zaključek. Po končani tekmi smo vsi odšli v šotor, kjer je bila podelitev in zabava. Naša ekipa je v svoji kategoriji, kjer je bilo 29 ekip zasedla 13. mesto s katerim smo zadovoljni, saj smo uresničili svoje pričakovanje. Naslednji dan smo si ogledali še tekmo švicarskega državnega prvenstva, kjer je gostoval tudi aktualni svetovni prvak Miguel Mar-tinez in ugotovili v kateri razred gorskega kolesarjenja spadamo. Pri vračanju domov smo sklenili, da se bomo drugo leto vrnili in izboljšali rezultat. Saj tako ekstremne ter dobro organizirane tekme ne smemo zamuditi. Ob tem bi se radi tudi zahvalili našim spon- zorjem, ki so se izkazali ko smo nahitro nabirali sredstva: Občina Borovnica, Adaptacije&Vzdrže-vanje (Vrhnika), Suhadolctrans (Borovnica), Termotom (Borovnica), TMM servis (Ljubljana), Jan sport (Vrhnika) in organizatorju downhill-a v Borovnici Andrej Drašler-ju. Vsem se najlepše zahvaljujemo, saj smo z njihovo pomočjo v kar velikem delu zmanjšali stroške, zahvaljujemo se tudi našemu organizatorju ekipe Milanu Možetu, ki nam po posredovanju informacije o tekmi v Švici, pomagal tudi med dirko in nam nudil gurmanske užitke. Ekipa NO NAMETEAM 49 dni Belizeja Julija in avgusta sem delala kot prostovoljka v majhni, eksotični, srednjeameriški državi Belize. Moja glavna naloga je bila sodelovati v kempu, kjer so belizejski otroci spoznavali zdravilne rastline tropskega deževnega gozda, učili so se presajanja drevesnih sadik, hkrati pa uživali v družabnih igrah in kopanju. Poleg tega sem predvsem ameriškim in evropskim turistom predstavljala tropski deževni gozd ter naravno zdravilstvo kot tradicijo Majev; prodajala sem tudi zdravila, ki smo jih pripravljali. Imela sem nekaj prostih dni, v katerih sem si ogledala ostanke indijanskih mest, naravne znamenitosti ter spoznavala kulturo prebivalcev. En teden sem preživela na tropskem otoku ob koralnem grebenu, kjer smo se potapljali in opazovali prečudovit podvodni svet. i BELIZE vam bi rada predstavila v soboto, 16. oktobra, ob 19.30 v OŠ Borovnica, kjer bom pod okriljem Mladinskega kluba SLAP pripravila predavanje z diapozitivi. Vabljeni! Alenka Gabrovšek Tonetu Svetetu v spomin Na borovniškem pokopališču smo se poslovili od Toneta Svete-ta, moža krepke postave z debelimi očali, ki smo ga vsi poznali. Najprej kot zvestega in vnetega pevca, saj je bil predvsem to, kadar je imel le čas. Poznali smo ga vsi tisti, ki imamo posredno ali neposredno opraviti s tiskano besedo: Tone je raznašal Dnevnik in, J Nedeljca, sprav tako zvestobo,.kakor je pel, in pri njegovem delu ni bilo napak. Kadar je imel čas, je priskočil na pomoč tudi pri razna-šanju drugih časnikov. Vendar je bil Tone tudi zvest raznašalec Našega časopisa na domačih La-zah, na Dolu in zadnja leta v Borovnici. Ko smo mu zaupali to delo, ki ga je opravljal v vsakem vremenu, najsi je bil dež ali sneg ali sončna pripeka, smo vedeli, da ne bo pripomb in pritožb. Pa tudi to ni bilo vse, kar je v življenju počel: le od časa do časa je potar-nal, da se počuti nekoliko odrinjen pri svojih 56 letih na čakanju, ko je vendar ves svoj delovni vek prebil na železnici. Tone je bil med tistimi, ki so si znali napolniti dan, da ni bil nikoli izgubljen. Hvaležni mu bomo za njegovo prepevanje, saj je bil Tone kljub svoji zunanji robatosti nežno čuteče človeško bitje, in seje veselil z veselimi in žaloval z žalostnim/. ,,. V slovo mitje vb žari v cerkvi v imenu vseh borovniških pevcev spregovoril Tone Kržič, s katerim sta delila dolgo pevsko dobo. "Umrlje Tone! Novica, kiji nisem mogel niti hotel takoj verjeti, me je presunila v dno duše. Ostal sem brez besed, prizadet in prvi so mi prišli na misel Prešernovi verzi: Dolgost življenja našega je kratka, kaj znaneov že zasula je lopata! Odprta noč in dan so groba vrata, al dneva ne pove nobena pratka. Tvoj dan je zdaj znan. Odšel si brez slovesa, nepričakovano, saj smo še pred dnevi skupaj prepevali, čeprav si potožil, da se bolj slabo počutiš. Nove pevske sezone si se veseli! kot otrok nove igrače, vendar te je v tem veselju prehitela smrt. Bil si pevec velikega formata, saj si pel doma kot tudi v Ljubljani, saj kjer seje pelo, si bil vedno z navdušenjem zraven. Tvoja zanesljivost in redno prihajanje na vaje sta bili vrlini, ki smo ju pri tebi cenili in sta nam bili vsem za vzor. Že takoj po osnovni šoli, kot mlad fant, ši prepeval v cerkvenem zboru in v njem vztrajal do prerane smrti. Veliko lepih ur smo preživeli skupaj, saj nas je vse družila velika ljubezen do petja več kot 40 let. Ko smo ustanavljali kulturno društvo, si bil zraven in po svojih močeh pomagal, da delo društva teče nemoteno. Tvoj bas bomo pogrešali pri nedeljskih mašah, velika praznina bo pri moškem pevskem zboru Štinglc, pogrešali te bodo pri upokojenskem in Partizanskem pevskem zboru. Kvartet, ki je v glavnem prepeval na pogrebih in ob drugih priložnosti pa ho verjetno s tvojo smrtjo žal prenehal delovali." Matiji Maziju v slovo Dragi Matija! Ob žalostni novici, da se ti je iztekla življenska pot in si nas za vedno zapustil, smo nemo obstali. Smo brez besed in komaj dojamemo, daje to vse res. Zapustil si svoje najdražje, znance in nas prijatelje. Še pred mesecem dni smo se pogovarjali o vsakodnevnih zadevah. Bil si nekoliko utrujen, vendar nihče ni pomislil na to, da te bomo danes pospremili na tvoji zadnji poti. Tvoja življenska pot se je iztekla, in tvoja sveča življenja je ugasnila mnogo prezgodaj.. Tiho si se poslovil od nas. Kot mlad fantič, iz bližnje Spodnje Brezovice pri Kamniku pod Krimom, si prišel v Borovnico iskat znanja, saj si se odločil, da boš v življenju delal z lesom. Postal si mizar. Ker si po naravi bil vztrajen, vesten in natančen delavec, si vedno iskal poti, da bi rad vedel in znal več, bil v svoji stroki celovit. Sla po znanju te je gnala v svet iskat novih izzivov in izkušenj. Tam sva se spoznala pred 35-timi leti. Čas je naredil svoje. Ker si bil željan izzivov in sprememb, sta skupaj s pokojno ženo ustvarila prijeten dom v Peklu, se preusmerila v gostinstvo in uspešno stopila novim ciljem naproti. Tu si videl nov izziv, ga združil s svojimi zamislimi in danostmi ter uspel Spoznal si mnogo ljudi, si našel nova poznanstva, prijatelje in ustvaril družino. Našel si novo pot ustvarjalnosti. S trdim delom, slovesom dobrega gostišča, si ponesel ime Pekel in Borovnica daleč naokoli, tudi v tujino. Bil si ponosen na uspehe in delo svojih najbližjih. Usoda je hotela, da si ostal sam brez svoje življenjske družice, toda z dodatnimi močmi si skupaj z mladimi v družini uspešno nadaljeval pot. Razširjal si dejavnost, vnašal novosti z željo da bodo tvoji gostje zadovoljni. Radi smo prihajali k tebi, se pogovarjali, poveselili in ti zaželeli vse najlepše. Ob delu, ki si se zanj razdajal, nisi našel časa za sebe, za sprostitev in oddih. Malokdaj si pomislil na to, da so tudi druge vrline življenja, ki osvobajajo in sproščajo. Na poti še neizpolnjenih načrtov in želja si omagal. Premagala te je sila narave in izdala bolezen, kiji nisi bil kos. Vsi se te bomo spominjali z veliko bolečino v srcu. Dogovori med prijatelji in znanci "dobimo se pri Maticu" bodo še vedno med nami, v spomin na tebe, dobrega prijatelja, srčnega človeka-občana. Ta borovniška zemlja naj ti bo zadnji dom, počivaj v miru. Iskreno sožalje vsem tvpjim. Hvala ti za vse. Alojz Močnik URNIK AKTIVNOSTI V TELOVADNICI TVD PARTIZAN BOROVNICA OD DO PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA 9:00 11:30 15:00 15:30 15:30 16:00 16:00 16:30 16:30 17:00 17:00 17:30 17:30 18:00 18:00 18:30 18:30 19:00 19:00 19:30 19:30 20:00 20:00 20:30 20:30 21:00 21:00 21:30 21:30 22fl0 22«) 22:30 REZERVIRANO VRTEC od 9:00 do 11:30 KARATE Vodja: S. Caserman od 16:00 do 17:30 PROSTO PLEZANJE Vodja: Bogo Cetarc BOKS Vodja: Kavčnik Franci AEROBIKA Vodja: Maruša Klobčič od 19:00 do 21:O0 REKREACIJA MNZ Vodja: od 21:00 do 2230 REZERVIRANO VRTEC od 9:00 do 11:30 REK. UPOKOJENO Vodja: Vera Celarc od 16:30 18:00 GIMNASTIKA Vodja Tono Žerjav od ia00 do 19:30 NOGOMET VETERANI Vodja- Petrovac Franc od 19:30 do 21:00 DVORANSKI HOKEJ Vodja: Gabrovšek a od 21.00 do 22:30 REZERVIRANO VRTEC od 9:00 do 11:30 nogomet- ml. dećki Vodja: Dara Radii od 16:00 do 1730 KARATE Vodja: S. Caserman od 17:30 do 19:00 PROSTO PLEZANJE Vodja: Bogo Cetarc BOKS Vodja: Kavčnik Franci REKREACIJA ŽENSKE Vodja: Vera Celarc od 20:30 do 22:00 REZERVIRANO VRTEC od 9:00 do 11:30 NOGOMET-mL dečki Vodja: EdoBregar od 15:00 do 17:00 TELOVADBA CICIBANI Vodja: Sonja Osredkar GIMNASTIKA Vodja: Tone Žerjav od 18:00 dO 1930 -AEROBIKA Vodja: Maruša Klobčič od 19:30 do 21«) NOGOMET NK Bor. Vodja: Mikui od 21:00 do 2230 REZERVIRANO VRTEC od 9:00 do 11:30 Vodja: Gale od 18:00 do 19:30 KOŠARKA VETERANI Vodja: Frljak Hazim od 19:30 do 21:00 DVORANSKI HOKEJ VodjaGatuovšek S. od 21«) do 22:30 NAJEM TELOVADNICE ZA DRUŽINSKO REKREACIJO AU POSAMEZNA DRUŠTVA REZERVACIJA PRIJAVIŠ VSAK TOREK IN ČETRTEK OB 19.30 V TELOVADNICI CENA 1O0OSTTAJRA ČLANUOOSiTAJRA REKREACIJA GD BREZOVICA od 9:00 do 11:00 BADMINTON ZA DRUŽINE rezervacija od 11:00 do 17:30 CENA 1000SIT/URA ČLANUOOSlT/URA REK. SLAP Vodja: Žeief Peter od 18:00 do 19:30 NOGOMET Vodja: Gale od 19.30 do 21:00 BADMINTON za člane društva rezervacija Dragu Bruku v spomin V Borovnici je žalostno odmevala novica, da je v nedeljo popoldne, dan za tistim, ki so ga prebili na skupnem izletu, nenadoma omahnil v smrt starešina lovske družine komaj 58 - letni Drago Brulc. 15. januarja 1983 je stopil med člane LD Borovnica, že v naslednjem letuje opravil lovski izpit. Kljub obremenitvam v službi in obveznostim do družine na domu v Vnanjih Goricah, je med Borovnicam našel vedno dovolj časa {udi za lovsko udejstvovanje. Že na začetku kot pripravnik je bil med najbolj marljivimi in zaslužnimi delavci in organizatorji graditve novega lovskega doma, in nepogrešljiv organizator lovskih veselic. Lovstvu je bil tako predan, da je vzbudil zaupanje lovskih tovarišev in je tako bil izvoljen v mandatu 1987-1990 za predsednika nadzornega odbora, član disciplinskega razsodišča je bil od leta 1991 do 1994, leta 1995 predsednik inventurne komisije, od leta 1996 naprej pa starešina lovske družine. Za vestno in požrtvovalno delo je Lovska zveza Slovenije na predlog Lovske družine Borovnica Draga Brulca 6. junija 1996 odlikovala z znakom za lovske zasluge. To so le zunanja priznanja za veliko zaupanje, ki ga je bil Drago Brulc deležen ne le med borovniškimi lovci, temveč tudi v Borovnici. Nikoli ni odklonil pomoči, pa če je zanjo zaprosil lovski tovariš ali kdo drugi v kraju. Po njegovi zaslugi je gladko teklo tudi sodelovanje z drugimi borovniškimi društvi. Nikoli ni nikogar razočaral. Ob vsem je bil skromen, delaven in pošten kot lovec in kot prijatelj. Na zadnji poti na pokopališču v Vnanjih Goricah so se spominu pokojnega lovskega starešine poslovili lovski tovariši iz LD Borovnica, pobratene družine Vinski vrhovi in sosednjih lovskih družin ter številni drugi prijatelji. V dneh, ko se pričenjajo jesenski lovi, ki se jih je Drago Brulc vedno rad udeleževal, bo njegovo stojišče prazno. Prijatelji NOV POSLOVNI CENTER NA VRHNIKI, LJURIJANSKA ^ prodajno skladišče OKEL, Trgovina JFM*>M^ VIDRIH d.o.o. PROIZVODNJA, TRŽENJE IN STORITVE LJUBLJANSKA 16, 1360 VRHNIKA TEL.: 061/754-116, 755-116, 753-116, FAX.: 061/754168, e-mail: 9r9l98@SJ9l.n9t, HTTP: www.orel.8l AKCIJA od 4.10, do 15.10 SIRUP BAPY 1.5L ORANŽA SIRUP BAPY 1.5L MALINA BI BITA OR.LIGHT 1,SL MALVAZIJA KOPER 1 L OLJE ZVEZDA OLJ.REPICE 1 L PVC MILKA LESNIK lOOG TESTENINE CERES POLŽI 26 PAŠTETA KEKEC 30 g PAŠTETA KEKEC lOO g PRAŠEK AVA 3,5KG VREČKA 299,90 SIT 240,10 SIT 99,10 SIT 301,60 SIT 205,00 SIT 104,30 SIT 119,70 SIT 46,60 SIT 147,90 SIT 892,70 SIT Akcijo nudimo v prodajnem skladišču na Ljubljanski 16 ter v ostalih naših prodajalnah: - trgovina Verd - trgovina na Cesti gradenj - trgovina v Llgojnl - ter v trgovinah: Štručka In Martlnko v Logatcu, Za vrtovi v Cerknici ter v trgovini Hotedrsica In v Ivanjem Selu L. r ■ JFM elektronik Trgovina Ljubljanska 16, Vrhnika tel: (061) 755-747 Jelovšek Franc s.p. Servis Drenov Grie 152 tel: (061)752-782 Akcija meseca oktobra: vse vrste avtomobilskih žarnic • Audio-Video • Avtoakustika • AV kasete • Kalkulatorji • Mikrofoni • Multimedija (grafoskopi, dataskopi, episkopi) KENV/OOD PHILIPS • Celotna ponudba mobitel \|yV^ storitev • Prodaja GSM aparatov • Dodatna oprema za GSM Audio-video opremo, potrebno popravila, lahko oddate tudi v trgovini. TV pridemo iskat na dom. IKOTOR VINSKA KLET pri ORLU na VRHNIKI Ljubljanska 16, 1360 Vrhnika TSI. 766-747 Kmetija VIDRIH Zoran In Dragica Lole I6a, 8271 Vipava Teki Rdeča vina: Bela vina: Cabernet sauvignon Merlot Laiki rizling Malvazija Zelen Sauvignon Plnela lastne predelave: 330,00 sit 270,00 sit 250,00 sit 230,00 sit 350,00 sit 280,00 sit 300,00 sit Klet Je odprta i Od 9h a nakup vsak dan od ponedeljka do petka do 17h In v soboto od 8h do 12h prč nmm Poslovno trgovski center (oka, Gobova c. 6, Vrhnika, tel: 061 / 75 Odprto: od ponedeljka do petka 8-16 nudimo: svetova montažo rTTol liti jI Tn (ERMAN1000 let s sprejemni |inni«jiirs»*jii.T» ejemnlki Mobilna telefo gorenj barvni TV^upeB ) barvni TVsuPeP 68.89Q,0(r 39.870;0(K m 10 K 7.777.00 ali 8 K S.S37.bO Vse cene so v SIT. Pridržujemo si pravico do spremembe cen brez predhodne objave. PROIZVODNJA IN SEMENARNA Dragomer, Pod Lovrencem 1 Tel.: 061/654-580 V OKTOBRU SMO VAM PRIPRAVILI VSE ZA GROBOVE: - PESEK - marmorno bel, zelen, črn - MAČEHE - beliš, čebulnice, grmovnice - VAZE - keramične in pvc, posode za ikebane - svileno cvetje, sveče, gobe, lončne krizanteme, IN SICER OD 27. DO 31.10. NA VOLJO IMAMO TUDI REZANO CVETJE IN IKEBANE. **************************************************** TUDI LETOS BOMO PRODAJALI NA POKOPALIŠČU: BREZOVICA OD 16.10 VSAK PETEK IN SOBOTO OD 10. do 17. ure IN OD 27.10 DO 31.10 OD 10. do 17. ure. *********************************************************************** NOTRANJE GORICE: OD 16.10 VSAKO SOBOTO OD 10. do 17. ure IN OD 29.10 DO 31.10 OD 10. DO 17. ure. *********************************************************************** SE PRIPOROČAMO! UGODNE CENE! MOŽNOST ZAMIKA PLAČILA! KOZMETIČNI STUDIO D E R M A Cankarjev trg 3 tel. 040 215 534 V našem kozmetičnem studiu smo za prijetno počutje vaše kože pripravili: BREZPLAČNO površinsko čiščenje kože in strokovno svetovanje - celotno nego obraza, vratu in dekolteja z priznano kozmetiko Thalgo - specialno nego obraza - Thalgo programe za nego telesa - depilacijo - ročne relaksacijske masaže - Učenje izkušene vizažistke. Študentke, dijakinje in upokojenke imajo v oktobru 15% popusta. Naročila in informacije po tel. 040 215 534. Ing. Marko Popit, s.p. Cesta Dolomitskega odreda 4 1351 Log pri Brezovici telefon: 061/653 036, faks: 061/654 432 URL: http://www.popit-sp.si Poliestrske cisterne • kletna cisterna za kurilno olje (od 1900 do 11.500 I) • podkletna cisterna za kurilno olje (od 2500 do 15.000 I) • podzemna cisterna za vodo (od 6500 do 16.000 I) 30 let garancije - dvoplaščna - nadzor tesnosti Kovinske cisterne iz 3-milimetrske pločevine (od 1000 do 5000 I) Cisterne izdelamo tudi po naročilu - atestirane. Nerjavne posode za vino (od 12 do 300 I) Na mednarodnem sejmu VZDRŽEVANJE "MARIBOR NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO TRGOVINA S TEKSTILNIMI IZDELKI Poleg že ene trgovine v podhodu "ČRNEGA ORLA" na Cankarjevem trgu 4 na Vrhniki, smo odprli novo trgovino s tekstilnimi izdelki za mlade. Obe trgovini sta odprti: vsak dan od 9.00 ure do 19.00 In v soboto od 8.00 ure do 12.00 ure NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO K ft A S N I K KKIZANTEhiE Mačehe ZE-GO, trgovsko in proizvodno podjetje Drenov grič 186 Franc MAROLT tel.: 7S1-IS7, tex: 753-187 Obvestilo Kot vsako leto tudi letos odkupujemo sveže gozdne gobe: LISIČKE JURČKE ŠTOROVKE Odkupujemo celo gobarsko sezono od Junija pa do novembra. Delovni čas odkupa Je vsak dan od 17.00 do 20.00 ura NOVO-V LOKA CENTRU-NOVO OPTIKA ERJAVEC Tadej Erjavec, s.p. LOKA CENTER ROBOVA ■ VRHNIKA TEL: 061/751-510 VAM NUDI NAJCENEJŠE USLUGE PRI IZDELAVI OČAL iN RAČUNALNIŠKI KONTROLI VIDA • do meseca aprila je kontrola vida brezplačna • velika izbira okvirjev • vse obstoječe vrste stekel • brezplačna manjša popravila očal Delovni čas: od 12 do 18.ure, sobota od 9 do 13.ure GSM: 041/690-054 Imamo tudi poslovalnici: • v Cerknici, Tabor 42; tel.: 061/793-775 • v Grosuplju, Stranska pot 1; tel.: 061/761-760 Aktivna vožnja -aktivna varnost Atraktivni popusti! FORESTER 2.0 GL - 4.695.000 SIT -300.000 NOVI LEGACY - 4.695.000 SIT -200.000 LEGACY 2.0 Season - 4.300.000 SIT -330.000 IMPREZA - 2.995.000 SIT 100.000 p00l iI.imi.'Mi I luni. i|.ili'i in ',ci vl'.i'i AV I I I : :i I IVI! i KRŽIČ l\xl lliir.i'ui o H. I )d0 V1111 n k. t. It'li'tufi: 061 /S/ .VI) SUBARU DEŽELA ČEBEL Ob 85. obletnici prof. dr. Jožeta Riharja BOŽNAR ČEBELARSTVO d.o.o. V Polhograjski graščini ste si lahko v poletnih mesecih ogledali razstavo Dežela čebel, kjer smo predstavili tudi delo prof. dr. Jožeta Riharja, ki je še posebej zaznamoval slovensko čebelarstvo v zadnjem stoletju tega tisočletja. Ker pa je z uveljavitvijo čebelarstva v Polhovem Gradcu tesno povezano tudi ime prof. dr. Jožeta Riharja, smo se ob njegovi 85-letnici odločili, da na naši razstavi predstavimo tudi njegovo delo. V svoji zgodovini smo imeli Slovenci kar nekaj velikih mož tudi na čebelarskem področju. Med njimi je prav gotovo prof. dr. Jože Rihar. Rodil seje pred 85 leti v Gaberju pri Dobrovi, le 10 km od Polhovega Gradca. 43 let je bil predavatelj in redni profesor za čebelarstvo v Ljubljani in v zamejstvu. Njegova bibliografija obsega 21 samostojnih knjižnih del, 63 znan- S Časopisom 99, ki ga v Logatcu izdaja Daša Košir, smo se dogovorili, da si bomo izmenjevali nekatere prispevke, ki bi utegnili zanimati tudi naše bralce oziroma članke iz Našega časopisa, ki bi utegnili zanimati bralce Časopisa 99. Sad tega sodelovanja sta današnja prispevka iz Časopisa 99, o čebelarju in o košarici življenjskih potrebščin. stvenih publikacij, 62 znanstveno-strokovnih del, 72 poročil, ter več kot 100 poljudno znanstvenih člankov. Vse pa je pisal v jeziku, ki so ga razumeli tudi preprosti čebelarji. Takšnega znanstveno - strokovnega pisca na področju čebelarstva Slovenci še nismo imeli. Prof. Rihar je član Čebelarskega društva Dolomiti Polhov Gradec, hkrati pa častni član številnih društev po Sloveniji in v tujini. Prav tako je vse svoje življenje aktivno sodeloval v raznih delovnih in raziskovalnih skupinah po svetu in bil celo predsednik delovne skupine v okviru čebelarske organizacije Apimondia. Za svoje delo je prejel številna priznanja. Še posebej pa smo veseli, da je letos ob svoji 85-letnici prejel najvišje priznanje Biotehniške fakultete - Jesenkovo priznanje za uspešno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo na področju čebelarstva. Profesor Rihar je sodeloval pri gradnji Doma čebelarjev v Polhovem Gradcu in leta 1980 kot vodja Čebelarske zadruge Ljubljana preselil zadrugo v Polhovm Gradec. Tako seje v Polhovem Gradcu začela nova dejavnost, ki jo sedaj nadaljujemo v našem podjetju. DOGODKI V OBČINI DOBROVA- POLHOV GRADEC Člani B skupine PGD Šentjošt najhitrejši Ves september so v Šentjoštu, še preden je legel mrak, potekale gasilske vaje. Tamkajšnje društvo premore kar tri odrasle gasilske desetine, poleg tega pa še eno otroško. Zaradi tekmovanj v Pod-peči (18.9.) so bile vaje še bolj intenzivne in dosledne kot ponavadi. Občinsko gasilsko tekmovanje, ki gaje priredilo PGD Pod-peč, je bilo na travnatem letališču, kar je nekaterim zaradi neva-jenosti takega terena že vlilo strah v kosti, vendar so bili pogoji za vse enaki. Tekmovanje je obsegalo tridelni napad in štafeto, oba časa pa so nato sešteli. Razen za najboljši čas vseh opravljenih vaj, kjer je štel samo čas tridelnega napada. Ker so člani vseh treh skupin PGD Šentjošt; članice B, člani A in člani B dali tako rekoč vse od sebe, so vsi posegli po prvem mestu v svoji skupini. Še najboljši so bili člani B skupine, ki so prejeli tudi pokal za najboljšo (najhitrejšo) vajo in samo za sekundo ugnali svoje rojake - člane A skupine. Gašper Tominc Pogled na Betnavsko poljano, kjer se je na drugem papeževem obisku v naši domovini zbralo sto sedemdeset tisoč ljudi. Na razglasitev blaženega kar dva avtobusa Že dolgo je bil znan datum razglasitve Antona Martina Slomška za blaženega, pa so bili sedeži avtobusa v Šentjoštu, ki naj bi popeljal romarje na Betnavsko poljano, kljub temu do tik pred zdajci še v veliki meri nezasedeni. Vendar pa seje strah domačega župnika, da šentjoških faranov ne bo niti za en avtobus, kaj kmalu polegel, saj so se le-ti v zadnjih dneh (k temu je pripomoglo tudi telefoniranje Brede Kavčič, ki je zbirala prijave) odzvali več kot pozitivno in napolnili kar dva avtobusa. Za večino romarjev je bil tokratni obisk papeža Janeza Pavla II. že drugi in so bili že vajeni tamkajšnje organizacije, reda in množice ljudi. Vendar pa so neurejeno parkirani avtobusi marsikomu ob odhodu pri iskanju domačega avtobusa delali sive lase. Šent-joški avtobus se je tako vrnil brez treh romarjev, vendar so našli drug prevoz, tako da se je vse srečno končalo. Gašper Tominc POSLOVNO OBČINSKI POSLOVNI OBJEKT Odpiranje ponudb Novi kilometri asfalta V občini Dobrova- Polhov Gradec seje jesen pričela delovno. Najbolj se bodo razveselili nekateri naši občani, ki se še vedno vozijo po makadamskih ali drugače neurejenih cestiščih, saj se na tem področju največ dogaja. Pred kratkim je bil asfaltiran del cestišč v Podsmreki, prav tako na Hruševem, V Jernejčkovem Grabnu se bodo nadaljevala večja vzdrževalna dela v dolžini 1,5 km, nadaljevanje vzdrževalnih del pa bo potekalo tudi na lokalni cesti , odseku Zalog- Črni Vrh. Zaradi razbremenitve prometa skozi Stransko vas se ureja že obstoječa vaška pot Šujica- Stranska vas, ki bo v kratkem dobila tudi asfaltno prevleko. Prav tako pa bo vsem prebivalcem zgornje Polhograjske doline skrajšala pot do Ljubljane oziroma Podutika. Že dolgo časa krajani Dobrove čakajo, da bi jim lokalno cesto Dobrova-Horjul opremili s pločnikom in sicer na najbolj nevarnem odseku na Dobrovi. Projekt za izgradnjo je narejen za dolžino od trgovine Sadar do križišča z Ul. Vladimirja Dolničarja. Praznovanje novega leta 2000 na Dobrovi Svetniki Občine Dobrova- Polhov Gradec so s pričetkom septembra zasedali na več sejah odborov. Odbor za prostorsko planiranje, gospodarjenje z nepremičninami in varstvo okolja je na svoji četrti redni seji obravnaval urbanistične informacije za občinsko poslovni objekt, ki ga bodo pričeli graditi že letošnjo jesen na Dobrovi. Odbor seje strinjal, da morajo biti v objektu zagotovljeni prostori za javno dobro- zobna ambulanta, lekarna, pošta, bančni avtomat,... V pripravi je tudi projektna dokumentacija za sanacijo zapuščenega kamnoloma v Hrastenicah. Člani odbora in vaščani Hrastenic so si tudi ogledali dva primera uspešno saniranih kamnolomov v občini Logatec. Odbor za kulturo in šport bo na svoji prihodnji seji imel na dnevnem redu pregled porabe proračunskih sredstev, namenjenih za kulturo in šport v letu 1999. Nato bo potrebno oblikovati predlog za porabo nerazporejenih sredstev. Novoustanovljene občine, med katere sodi tudi naša, morajo ponovno določiti javno infrastrukturo na področju kulture, z namenom zaščite družbene lastnine, ki je bila namenjena kulturi pred privatizaci-jo.Ta postopek so slovenske lokalne skupnosti sicer opravile že v letu 1996. Zbirali se bodo tudi podatki za načrtovanje in vrednotenje športa v občini za leto 2000. Devetega septembra je bila sklicana tudi izredna seja občinskega sveta, na kateri so svetniki potrdili razpisno dokumentacijo za javni razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika za izgradnjo poslovno občinskega objekta. V ponedeljek, četrtega oktobra, bo na sedežu občine Dobrova- Polhov Gradec javno odpiranje ponudb, prispelih na razpis. Pričakujemo, da bo izbor ponudnika uspel in da se bodo dela čimprej pričela. Na sliki je območje na Dobrovi, kjer bo stal novi objekt. Da bi primerno obeležili tako enkraten dogodek, kot je prehod v novo tisočletje, je župan Občine Dobrova- Polhov Gradec Janez OVEN sklical sestanek vseh društev na območju krajevne skupnosti Dobrova, prav tako tudi vse gostince in ostale, ki bi na kakršenkoli način lahko pripomogli k organizaciji praznovanja novega leta. Imenovali so že tudi tričlanski organizacijski odbor, ki naj bi poskrbel za programsko zasnovo in koordinacijo prireditve. Prireditve v sklopu novoletnega praznovanja se bodo pričele z otvoritvijo Razstave domače obrti, ki bo 22. decembra v prostorih gasilskega doma Dobrova. Za pestrost prazničnih dni bo poskrbel tudi pevski zbor KUD Dolomiti z božičnim koncertom ter društvo za kulturo družabnega življenja Panorama iz Dobrove s plesno revijo. V zadnjih dneh tega leta bo center kraja namenjen izključno prazničnemu dogajanju: okrašena pročelja hiš, stojnice z raznovrstno ponudbo, popestrena ponudba gostinskih lokalov, itn. Dogajanje, obogateno z živo zabavno glasbo, bo doseglo vrhunec na silvestrsko noč, ko bomo skupaj stopili v novo tisočletje.. Pozivamo vse krajane, da se nam pridružite z idejami, kako še polepšati zaključek tega leta. Informacije v zvezi s praznovanjem lahko dobite na Občini, tel.: 641-458. Denar za razvoj kmetijstva Sredstva, namenjena za pospeševanje in razvoj kmetijstva so bila uspešno razdeljena na KZ Dolomiti in med kmetovalce na področju občine v skupni višini 9 milijonov tolarjev. Desetnik Matevž Umek je iz rok Matije Golca, predsednika GZ Dolomiti, prejel pokal za najbolje opravljeno vajo. Ustanovitev turistične zveze Dolomiti Popotništvo je na našem koncu bogata rekreacijska dejavnost. Da bi značilnosti naše pokrajine in življenja v njem predstavili še širšemu krogu ljudi, predvsem pa tistim, ki znajo ceniti sredogorje in naše posebnosti, smo se namenili ustanoviti turistično zvezo, ki bo povezala turistična društva na območju Občine z namenom obogatiti naše življenje in ponuditi marsikaj zanimivega tudi vam. Za Občino Dobrova Polhov Gradec: M.T. KMETIJSKO SVETOVALNA SLUŽBA ORGANIZIRA 3-DIMEVNI SEMINAR ZA KMETOVALCE, NA TEMO: EKOLOŠKO KMETOVANJE TERMIN: Seminar bo od 17. do 19. novembra 1999 KRAJ: Ljubljana ali okolica (točna lokacija še ni znana) TRAJANJE: od 9 do 17 ure, 25 urni tečaj, dva dni teoretičnega in en dan praktičnega dela (predvidoma celodnevna ekskurzija) Udeleženci seminarja, ki bodo imeli 100% prisotnost (tudi ekskurzija), bodo prejeli POTRDILA o opravljenem seminarju o ekološkem kmetovanju. Potrdilo je pogoj za vključitev v ekološko kontrolo in PRIDOBIVANJE DENARNIH DRŽAVNIH PODPOR ZA EKOLOŠKO KMETOVANJE. Predvideni stroški: -plačilo predavateljev -vodenje ekskurzije -najem prostora -gradivo -skupno: cca 20.000,00 SIT 5.000,00 SIT udeleženca krije Ministrstvo za kmetijstvo, ostala finančna sredstva pa krije vsak sam. Kmetijska svetovalna služba se bo potrudila in poskušala pridobiti določena finančna sredstva tudi s posameznih občin, tako, da bo strošek na posameznega udeleženca bil čim manjši. Obvestilo je namenjeno vsem kmetom. Prijavijo se lahko pri svojem kmetijskem svetovalcu ali na spodnjem naslovu. PRIJAVE: najkasneje do 10. 10. 1999 KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ENOTA DOBROVA Ulica V. Dolničarja 2 1356 Dobrova Nada Gabrenja, kmetijska svetovalka Tel.: 641-270 8. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE HORJUL Imenovan podžupan občine V začetku septembra, točno 9. 9. 1999, je bila zelo zanimiva 8. seja Občinskega sveta občine Horjul, ki je prinesla nekaj odločilnih sklepov za nadaljnji razvoj ene najmlajših in najmanjših občin v Sloveniji. Naj navedem samo nekaj točk dnevnega reda, ki so objavljeni tudi kot samostojni prispevki: - potrditev delitvene bilance med sedanjima občinama Horjul in Dobrova-Polhov Gradec, - razpis za prijavo investicij na področju šol in vrtcev v letih 2000 - 2004, - odkup zemljišča in objekta Rašice, - ureditev prometa v okolici šole in vrtca, - imenovanje podžupana, - potrditev odloka o kategorizaciji cest. Na seji Sveta so še soglasno izvolili Iniciativni odbor za ustanovitev Turističnega društva Horjul v sestavi: 1. Ida Intihar, Horjul 54 2. Nina Prebil, Horjul 3. Jelka Pečevnik, Lesno Brdo 4. Andreja Vrhovec, Vrzdenec 5. Franc Trček, Žažar 22 6. Marjan Žvokelj, Podolnica 32 7. Katja Fajdiga, Zaklanec 8. Anton Gerjolj, Samotorica 4 9. Helena Rozman Pišek, Vrzdenec 140 ter Odbor za pripravo simbola občine v sestavi: 1. Anka Delalut, Horjul n.h. 2. Franci Rožmanec, Podolnica 40 3. Karlinca Malovrh, Žažar 41 4. Štefka Bevc, Lesno Brdo 4 5. Franc Končan, Horjul 189 6. Marko Keršmanec, Zaklanec 22 7. Helena Rozman Pišek, Vrzdenec 140 Pri šesti točki dnevnega reda so svetniki obravnavali tudi pobudo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, da bi povečali varnost šolskih otrok tako, da bi v občini na določenih mestih postavili ustrezno prometno signalizacijo. Svet je s pobudo soglašal in sprejel, da je treba postaviti prometne znake: .- "otroci na.cesti" na lokaciji: križišče in na avtobusni postaji, pri bivšem poslopju Rašice, pri šoli v smeri za Ljubgojno in pri občini, - omejitev hitrosti na 30 km/h na cesti od občine proti šoli na lokaciji: pri občini in pri šoli iz smeri za Ljubgojno. Preostale nekatere točke pa vam posredujemo kot posamezne prispevke. S.S. Občina Horjul ima podžupana Na zadnji seji Sveta občine Horjul so svetniki soglasno izvolili novega podžupana občine. Na podlagi javnih volitev je bil izvoljen Ivan Rožnik. Tako, da je Svet Občine Horjul sprejel naslednji sklep: "Na podlagi 33. člena Statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 18/99), je Svet Občine Horjul na 8. seji, dne 9. 9. 1999 sprejel SKLEP O IMENOVANJU PODŽUPANA OBČINE HORJUL. Za podžupana Občine Horjul je imenovan IVAN ROŽNIK, Horjul 119. Funkcija podžupana je nepoklicna." Podžupan občine Horjul Ivan Rožnik OBČANI HORJULA Naslednja številka Našega časopisa bo izšla v torek, 2. novembra 1999. Zato bo sodelavec in novinar Našega časopisa Simon Seljak uradoval na sedežu občine Horjul v sredo, 20. oktobra 1999, od 16. do 17. ure. Vabljeni ste, da pridete in se pogovorite o prispevkih, oglasih, vabilih in o drugih objavah, ki jih želite objaviti na vaših "HORJUL-SKIH" straneh NAŠEGA ČASOPISA. UREDNIŠTVO Dokončna razdružitev občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec Po večmesečnih pogajanj med županom občine Horjula in občine Dobrova - Polhovega Gradca, med obema Komisijama za delitev premoženja ter tudi med obema Svetoma, ki sta sporazum o določitvi delitvenega razmerja in delitveni bilanci že pred dvema mesecema sprejela, je bil 30. 8. 1999 podpisan sporazum o dokončni razdelitvi premoženja in sredstev že bivše občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec. Do 1. 9. 1999 sta se obe občini morali financirati iz začasnega računa, zaradi česar so bile po zakonu vse investicije onemogočene. S podpisom potrdila razdelitve premoženja obeh županov Danie-la Fortune in Janeza Ovna pa sta občini lahko pričeli resnično samostojno poslovati, brez zadržkov in obveznosti do druge strani. Ne glede na težave ob sporazumevanju, ki so bile večkrat opisane v Našem časopisu, pa sta, kot kaže, obe strani zadovoljni, saj sta pri nekaterih postavkah morali obe popuščati. Zadnji sporazum je pripravila Občina Horjul, njihova finančna služba, in je bil kar sprejemljiv tudi za Občino Dobrova-Polhov Gradec, ki so ga sprejeli na Svetu,, župan pa podpisal. Tako se je končala še zadnja formalna vez obeh, sedaj na novo nastalih občin. Občinski svet Horjula je takoj na zadnji seji potrdil nekaj sredstev za pričetek investicijskih del: -10 mio SIT za izgradnjo druge polovice ceste proti KORENI, . 14 mio SIT za nakup celotnega premoženja Rašice v Horjulu, - 1,3 mio SIT za izgradnjo vodovodnega omrežja Vrzdenec -Graben. Izgradnja drugega dela ceste na Koreno se bo pričela v zelo bližnjem času, saj bo nova trasa odpravila veliko nevarnost za prevoze otrok v šolo. Kot je znano, je bil pozimi prevoz večkrat celo nemogoč. Tudi z izgradnjo vodovoda naj bi pričeli čim prej. Z novim vodovodnim omrežjem bo pitno vodo dobilo 15 do 20 gospodinjstev, ki so sedaj vodo črpali iz bližnjega potoka in iz lastnih kap-nic. S.S. Vsak novorojenček bo dobil 50.000,00 SIT Na pobudo horjulskega župana so svetniki sprejeli, da se vsaki mladi družini za rojstvo novorojenčka nameni 50.000,00 SIT s pogojem, da ima eden od staršev stalno bivališče v Horjulu. S to dobronamerno odločitvijo nekako upajo, da bi nataliteto rojstev, ki v občini zadnja leta zelo pada (25 %), nekako ustavili. Po podatkih je bilo, na primer, leta 1992 39 dojenčkov, nato pa seje število zmanjševalo iz leta v leto in zadnji dve leti jih je bilo le še 29. Zanimivo je, da so bili svetniki seznanjeni s temi podatki, ko so obravnavali program investicije za osnovno šolo v Horjulu. Naj ob tem še dodamo, da bodo zaradi uvajanja devetletke v osnovni šoli Horjul potrebovali nove učilnice ter novo telovadnico. Ta naložba naj bi znašala 130 milijonov tolarjev, kar pa je za občino veliko breme, saj bi s tem oklestili vse druge naložbe za prihodnja tri leta, čeprav naj bi država prispevala 30 % sredstev. Razprava je potekala prav v smeri upravičenosti take investicije glede na podatke, da se število rojstev v občini zmanjšuje. Slišati je bilo tudi zamisel o uvedbi referenduma ter o ponovi preveritvi višine investicije, da bi le ob skrajno omejenih sredstvih vendarle speljali naložbo. Ob koncu razprave so svetniki sprejeli oziroma imenovali Komisijo za pregled in oceno šolskih prostorov glede prehoda na devetletko. V ta namen bodo pridobili študijo o upravičenosti velikosti investicije, seveda na podlagi števila rojstev v zadnjih letih ter glede na vpis otrok v prvi razred. S.S. Dela pri gradnji nove ceste na Koreno so se pričela. OBVESTILO Občina Horjul obvešča, da bo zaradi gradbenih del v času od 27.9.1999 do 30.10.1999 moten promet na cesti: - Horjul - Samotorica (na križišču s cesto za Koreno) in - od križišča do naselja Korena. V tem času bodo nastajale tudi do popolne zapore ceste do naselja Koreno in Samotorica iz smeri Horjula. Udeležence v prometu prosimo, naj spoštujejo prometno signalizacijo. Uprava občine Občane Horjula obveščamo, da bo ZBIRANJE NEVARNIH GOSPODINJSKIH ODPADKOV 2. in 3. novembra od 9. do 17. ure pri trgovini Mercator v Horjulu. Med nevarne odpadke spadajo: akumulatorji, baterije, topila, kemikalije, olja in masti, pesticidi, zdravila ter pralna in kozmetična sredstva. Občina Horjul I----------1 OBČINA HORJUL INICIATIVNI ODBOR ZA USTANOVITEV TURISTIČNEGA DRUŠTVA HORJUL Datum: 28.9.1999 VABILO Vabimo vas na ustanovni Občni zbor Turističnega društva Horjul, ki bo v četrtek, 7.10.1999, ob 18.30 v Osnovni šoli Horjul. Dnevni red: 1. Otvoritev in pozdrav 2. Izvolitev delovnega pred sedstva 3. Sprejem ustanovnih aktov 4. Izvolitev Upravnega odbo ra 5. Izvolitev predsednika, tajnika in blagajnika 6. Izvolitev Nadzornega odbora 7. Izvolitev Disciplinskega razsodišča 8. Razno Pričakujemo, da boste s svojo prisotnostjo podprli ustanovitev Turističnega društva Horjul. S pozdravi! Iniciativni odbor I__________I Občina Horjul Horjul 57 1354 Horjul Komisija za celostno podobo Občine Horjul razpisuje Javni natečaj za zasnovo in oblikovanje istovetnostnega simbola v občini Horjul Izbiro predmeta v grbu (atributa) prepuščamo snovalcu natečajne naloge s tem, da dajemo na voljo področja, iz katerih naj bo izbrani predmet grba, to so: 1. zgodovinske danosti (osebe in dejstva iz zgodovine kraja) 2. naravna dediščina (favna in flora) našega kraja in krajine 3. kultura našega kraja (ljudje, slovstvo, običaji.,.) - Natečajna naloga naj bo na listih F - A-$: a - na prvem listu naj bo osnutek predloga v izrisu (v črtah) b - na drugem listu isti motiv v barvah (heraldična zajetnost v dveh kovinah srebro in zlato - bela in rumena) in v štirih heraldičnih barvah: rdeče, zeleno, modro, plavo, Črno). c - na tretjem listu naj bo pisni del, in sicer utemeljitev gr-bovnega motiva in izbora barv in izbor barv brez razlage sim-boličnosti motiva ali barv. - Predlogi naj ustrezajo tako heraldičnim pravilom kot likovnim zahtevam natečaja. Sprejeti predlogi bodo oddani v dodatno strokovno obdelavo. - Predloge označitve s šifro in napisom: "NE ODPIRAJ -NATEČAJ". V kuverti naj bo še manjša zaprta kuverta z vašo šifro na ovojnici z vašim naslovom v notranjosti. Natečajne predloge oddajte na naslov Občine Horjul, Horjul 57, 1354 Horjul, do 30.10.1999. Natečajne predloge bo pregledala komisija in natečajnike obvestila o izidu natečaja. - Najboljše rešitve bodo nagrajene: 1. nagrada 50.000,00 SIT 2. nagrada 30.000,00 SIT 3. nagrada 20.000,00 SIT Nagrade bodo izplačljive tedaj, ko bodo z izbranimi nateča-jniki urejene pravne formalnosti in ko bo le-to potrdil Občinski svet. Nepopolnih natečajnih nalog ali prepozno oddanih ne bomo uvrstili v natečaj in bodo vrnjene avtorjem. Dodatne informacije lahko dobite na Občini Horjul, tel. 749-146. Za strokovne informacije se lahko obrnete na HGV društvo HERALDICA SLOVENICA, tel. (061) 125 00 46, 123 32 48. Občina Horjul Komisija za celostno podobo Na podlagi 27. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDEN, Uradni list RS, št. 27/91, 31/93, 65/98) objavlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Dunajska 58, Ljubljana JAVNI POZIV UPRAVIČENCEM IN NJIHOVIM PRAVNIM NASLEDNIKOM K PRIJAVI ZA SKLENITEV PORAVNAVE v postopku denacionalizacije Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad) poziva vse fizične in pravne osebe, ki imajo po Zakonu o denacionalizaciji pravico do nadomestnih zemljišč, naj pri lokalnih izpostavah Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije vložijo prijavo za dodelitev nadomestnih kmetijskih zemljišč ali gozdov. Prijavo je treba vložiti pri izpostavi Sklada, ki operativno deluje na območju upravne enote, pri kateri je vložen denacionalizacijski zahtevek, in Sicer na posebnem obrazcu, kije na voljo pri upravnih enotah in lokalnih izpostavah Sklada (Vrhnika - Vrtnarija 11, Ljubljana - Dunajska 58) Obrazcu je treba priložiti tudi: - odločbo oziroma dokazilo (poročilo ali poprejšnje ugotovitve upravnega organa), da so izpolnjeni pogoji za vračilo v obliki nadomestnega zemljišča z vsemi zemljiškokatastrskimi podatki za zemljišče, ki ga ni mogoče vrniti v naravi (številka parcele, površina, vrsta rabe, bonitetni razred, katastrska občina in katastrski okraj), - dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, - zakupno pogodbo in dokazilo, da je za zemljišče, ki je predmet zakupa, izključena denacionalizacija (historični zemljiškoknjižni izpisek ali potrdilo upravne enote), - druga dokazila po potrebi. Upravičenci in pravni nasledniki, ki imajo zahteve za denacionalizacijo vložene pri sodišču, pošljejo kopijo prijave za dodelitev nadomestnega kmetijskega zemljišče Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS s kopijo zahtevka za denacionalizacijo, ki je vložen pri sodišču. Vrednost nadomestnih zemljišč se določi po Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Ur. 1. RS, št. 16/92 in 21/92), po katerem se ugotavlja vrednost podržavljenih zemljišč. Marja Majer - Cuk.direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Le malo uporaben urejen dostop za otroške vozičke Ko so lani obnovili horjulski vrtec in odprli nove jasli, so primerno uredili tudi dostop za otroške vozičke. Le-tega pa starši bolj malo uporabljajo, ker vozijo v vrtec in v jasli otroke predvsem z osebnimi avtomobili. F.B. FRANČIŠEK TRČEK ■ v spomin in slovo Bramac kritina, za katero proizvajalec jamči trideset let, v zadružni trgovini v Ljubgojni. Dovolj dela za krovce Kljub muhastemu poletju je bilo veliko horjul-skih hiš prekritih z novo kritino, ponekod pa so delno obnovili tudi ostrešja. Vse take hiše so bile zgrajene nekako pred tridesetimi leti in toliko navadno strešna kritina zdrži. Le-te so imeli lastniki hiš dovolj na voljo v kraju samem, saj jo je mogoče kupiš tako v Zadružrri trgovini kot v trgovini Sejalec/ y> F.B. V lepem vremenu katera od.mamic le št pripelje svoje otroke v vrtec na klasičen način ■ z otroškim vozičkom. Zahvala Na pogorišču na Čerenu je že obnovljen hlev. Zahvaljujeva se vsem,, ki ste nama pomagali pri gašenju ter pozneje finančno, z delom in s tolažilnimi besedami. Lepo je živeti med ljudmi, ki ti izkažejo tako veliko pozornost, kot je bila tokrat v Žažarju. Hvala! Žažar, september 1999 Mama in Jože Čerenska - Ata, nekaj moram napisati za nalogo. Nič ni pogledal, vedel je, katera vnučka stoji med hlevskimi vrati in kaj pričakuje od njega. Do konca je spodkidal živini, sedel na kup stelje in ji z roko pokazal zraven sebe. - 30. sept. 42. so Italijani po Horjulu pobrali več somišljenikov in aktivistov OF in nas odgnali v ljubljanske zapore. Čez 14 dni sem bil že v taborišču Gonars in kmalu za tem v "lo-gorju" Reniči. To nista bili delovni taborišči, izčrpavali so nas z lakoto in z domačimi ni bilo nobene zveze. Noči so bile hujše od morastih sanj. Ko so ugasnile luči, so iz sten in tal, od vsepovsod, prilezle stenice in uši ter nas grizle in zastrupljale. Z žico sem prevezal hlačnici in rokava, da so teže prišle do kože in gomazele po telesu. (S koncem srobota si je zadrgnil hlačnico nad stopalom.) Nekateri smo natočili petroleja v pokrovčke škatlic od kreme za čevlje in vanje postavili posteljne noge, da je tam potonilo nekaj golazni. Septembra 43. smo se po kapitulaciji Italije veselo vračali domov. Ampak žq sredi poti so nas zajeli Nemci in nas odvlek- li v nemško taborišče pri Nu-renbergu, od tam pa že čez nekaj tednov v zloglasno taborišče Buchenvald. Že ob imenu nas je streslo. Uničevali so nas tudi z delom. Dvanajst ur na dan smo nosili premog za nemške družine, lačni in zastraženi z vojaki in s psi. V dveh tednih, kolikor sem bil tam, jih je veliko omagalo in pomrlo. Potem so nas nekaj preselili s tovornjaki v taborišče Dora. V podzemskih tovarnah smo jetniki pomagali izdelovati nemško tajno orožje, zračne torpede V1 in V2. V tem taborišču seje samo garalo. Manj smo bili vredni kot živali. Tu je globoko zajel zrak. Vsi pri Trčkovih so vedeli, da je o taborišču Dora posebno težko pripovedoval. -Kaj pa tisto, ko sta s prijateljem mrtvega rešila? je vnukinja želela, da bi zgodbo pripeljal do konca. - V Dori nas je bilo okrog 8000 internirancev. Vsak dan jih je od lakote, bolezni in mraza umrlo kakih 80. Zjutraj smo jih videli, te kosti, ležati med barakami, pripravljene za krematorij. "Poglej, tegale pa poznava," sem tisto jutro pokazal prijatelju na kup mrtvecev, ZAVEST SE SPREMINJA .Ogenj je uničil imetje, ni pa uničit odnosa ljudi đo naše vaške stavbne dediščine. Prenova pogorelega Jesenovčevega hleva na Vrzdehcu je potekala nam vsern za vzgled in vredna je bila posnemanja. Na pogorišču je zrasel hlev, ki ohranja lepote starih gospodarskih stavb. Svet se razvija in od vaščanov ne moremo pričakovati, da bi živeli v slabih razmerah brez tehničnih pridobitev. Napredek je dobrodošel, če se ljudje hkrati zavedamo našega naravnega in kulturnega bogastva ter pazimo na pravilnost posegov vanj. Vaški odbor Vrzdenec Fotograf: Janez Remžgar Ravno takrat je premaknil roko ali kaj, videla sva, da ni mrtev. Odnesla sva ga v barako. Še danes se mi dobro -zdi, da je tako Jože Košir iz Butajnove ostal živ in se je tudi vrnil. Tudi mene so tovariši večkrat reševali, kadar sem se zaradi onemoglosti onesvestil. Julija 44. so me spet preselili v drugo taborišče. Tam smo delali samo ponoči. Cele noči. Tudi pozimi, v mrazu. Oblečeni smo bili samo v raševinaste jetniške "pižame". Tudi hrana nas ni grela. Za 24 ur, za ves dan, smo dobili liter kolerabe. Bilo pa je 22 stopinj pod ničlo. Takrat mi je prišlo na misel, kako bom doma celo njivo zase-jal s korenjem, da ne bom nikoli več lačen. Na krompir mislim, da si še pomisliti nisem upal. Nikoli ne bom pozabil, da sem 2. aprila 45. spet držal v roki pol kilograma kruha. Razdelili so nam ga za na pot. Za nekaj dni naj bi bil. Takrat je bila Nemčija že na koncu propada. Zato so nas pognali na pot. Nekaj dni smo tavali okrog kot strahovi: na kosti obešene cunje z lobanjami zgoraj. Prave prikazni. Potem smonaleteli na ameriško vojsko. Nahranili so nas, oprali in stehtali. Imel sem 36 Jcg. Razporedili so nas po kmetijah. Kakšna prostost in izobilje, kljub vojni revščini! Oči bi hotele vse pojesti, vse naenkrat. Ampak žetja ostati, jebila v meni močnejša. Tako sefn .2, r. avgusta zjutraj leta 1945 prišel' domov, Čutil sem, da sem po treh letih tudi na zunaj spet podoben človeku. (Večina podatkov je iz spisa pokojnikove vnukinje.) Avgusta 1999 smo ga pokopali. Mogoče gaje kdo v tihem razmišljanju na njegovi zadnji poti videl kot šestletnega pastirčka ali kot izučenega tapet-nika in sedlarja ali kot kmeta, ki ni zmogel obvezne oddaje in je bil nekaj dni zaprt. Vsi pa smo se ga spomnili kot prijaznega vaščana, ki je še pri devetdesetih letih s traktorja poki-mal v pozdrav vsakemu, ki ga je srečal. Nikogar ni sovražil ali krivil za svojo kalvarijo. Zaslužil je državno in cerkveno čast, zastavo in križ v svojem sprevodu. Člani ZB, vaščani in drugi prijatelji se ga bomo radi in s spoštovanjem spominjali. Za ZB Horjul J. Praprotnik Obnovljena cerkev svetega Mihaela na Samotorici Žegnanje na Samotorici Čeprav šteje Samotorica nad Horjulom le osemnajst hišnih številk, premore svojo cerkev svetega Mihaela, katere začetki segajo po starih zapisih prav v petnajsto stoletje. V tem času je bila cerkev dozidana in delno obnovljena. Temeljito pa so jo obnovili prav v zadnjem času, ko so zamenjali vso kritino na zvoniku in na cerkvi ter obnovili fasado. Vsa kleparska in krovska dela je naredil horjulski kleparski mojster Franc Tominc. Čeprav sv. Mihael goduje konec septembra, so na Samotorici zaradi papeževega obiska v Sloveniji pripravili slovesnost blagoslova prenovljene cerkve kar petega septembra. To nedeljo so se zgrnili k cerkvi svetega Mihaela na Samotorici številni verniki in obiskovalci iz bližnje in daljne okolice, ki so se udeležili blagoslova obnovljene cerkve. Svečanost in sveto mašo je opravil pomožni škof Jože Kvas ob prisotnosti horjulskega župnika Janeza Smrekarja, upokojenega župnika častnega kanonika Stanka Kapša in še nekaterih župnikov iz Ljubljane. Kot se za žegnanje spodobi, so po končani maši domače gospodinje pogostile obiskovalce z domačimi sladkimi dobrotami, fantje in možje pa s kozarcem vina. France Brus Pomožni Škof Jože Kvas s spremstvom po končani svečanosti Postrežba z dobrotami po maši in nadaljevanje praznovanja Na podlagi 15. člena Statuta Občine Horjul (Ur. list 18/99) je Občinski svet na 8. seji dne 9.9.1999 sprejel SKLEP o enkratnem prispevku za novorojence v občini za leto 1999. 1. člert Ta sklep ureja enkratni prispevek za novorojence v Občini Horjul, rojene v letu 1999, določa upravičence, višino dodatka ter postopek za uveljavitev prispevka. Enkratni prispevek za novorojence je enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka, s katero se družini zagotovi dopolnilni prejemek za poravnavanje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka. 2. člen Pravico do denarne pomoči imajo starši, ki so imeli v času rojstva otroka stalno prebivališče v Občini Horjul. 3. člen Višina prispevka za novorojenca znaša 50.000,00 SIT. 4. člen Upravičenec, ki uveljavlja pravico do prispevka za novorojenca, mora občini predložiti: -številko žiro računa, tekočega računa ali hranilne knjižice, kamor bodo sredstva nakazana, - rojstni list otroka. Datum: 10.9.1999 Številka: 668/99 OBČINA HORJUL Župan Danici Fortuna, mag. oec, l.r. Odslužena "katrca " za nekdanjo Rašico v Horjulu Kdo je lastnik "katrce" ? Na parkirišču pri prosvetnem domu in pozneje na dvorišču Rašice v Horjulu že dalj časa stoji še vedno z registrskimi tablicami opremljeno, nekoč zelo priljubljeno vozilo R-4, "katrca", ki jo je nekdo do tja pripeljal, potem pa zapustil z različnima registrskima številkama in sicer spredaj LJ 12-81 T, zadaj pa LJ 10-8 IT. Po vsem sodeč je bilo vozilo ukradeno ali pa morda tudi obe registrski tablici, ki nista v skladu s predpisi nobene pravne države. Menim, da bi v ekološko korist odgovorni lahko odkrili lastnika in ga prisilili, da bi odpeljal vozilo tja, kamor sodi. V tem in podobnih primerih namreč ne bi smelo veljati pravilo o varovanju osebnih podatkov občana. F.B. Na križišču pri cerkvi je šolarje usmerjal član Društva upokojencev gospod Miklavčič. Poskrbeli so za prometno varnost horjulski osnovnošolcev Za prometno varnost horjulskih osnovnošolcev sta dobro poskrbeli šola in občina. Vsi učenci iz okoliških vasi iz: Samotorice, Korene, Žažarja, Vrzdenca, Zaklanca, Podolnice in z Lesnega Brda se vozijo v šolo in domov s kombijem. Horjulskim šolarjem so prve dni šolskega pouka v dogovoru s šolo in Svetom za vzgojo in varnost v cestnem prometu na prometnih križiščih pomagali upokojenci. Pozabiti tudi ne smemo na policiste z Viča, ki so s službenim vozilom patruljirali po vsem šolskem okolišu. F.B. Spominska slika v l.a razredu na prvi šolski dan z razredničarko Marino Kovač. Svečan sprejem prvošolcev Prvošolci, ki so prvi dan prišli v šolo v spremstvu svojih staršev, so najprej spoznali svoji učiteljici Marino Kovač in Alenko Lovriša. Pozdravila jih je tudi v. d. ravnatelja Marja Barjaktari. Vedoželjnim prvošolcem je prav gotovo najbolj ostala v spominu pogostitev s torto in sokom. F.B. Zobni rentgen in sterilizacijski aparat sta veliki pridobitvi zobne ambulante v Horjulu Koncesijska zasebna zobna ambulanta Violande Lavrenčič, doktorice stomatologije, je v poletnih mesecih pridobila dva nova aparata, in sicer zobni rentgen francoske firme Trophy, tako da pacientom ne bo treba več na slikanje zob v Ljubljano. Rentgenski aparat firme Trophy, model Elitug, je najsodobnejši visokofrekvenčni rentgenski aparat, ki bolnika minimalno obremenjuje s sevanjem. Enkratno slikanje zob pomeni le en dan in pol naravnega sevanja, ki ga sicer vsi vsak dan prejemamo iz našega okolja. Aparat je nameščen ob steni ob zobnem stolu tako, da se ob slikanju zob bolniku ni treba presedati. Aparat za sterilizacijo zobnih instrumentov in materiala je izdelek nemške firme Melag, model Vacuklov 31. Omenjena nemška firma sodi v sam vrh svetovnih proizvajalcev aparatov za sterilizacijo, o čemer priča tudi njihova cena. Aparat v prostorni komori za sterilizacijo ustvari vakuum, ki posesa vso tekočino in zrak iz komore. To je pomembno zlasti za sterilizacijo turbinskih instrumentov, kjer s klasično sterilizacijo ni bilo mogoče doseči kužnega materiala v skritih špranjah. V nadaljevanju sledi postopek same sterilizacije ter osu-šitev instrumentov in drugega zobozdravstvenega materiala. Ves postopek, ki traja približno eno uro, je računalniško voden s procesorjem v samem aparatu. Zadnjih 50 sterilizacij je zapisanih v poseben protokol, kije shranjen v aparatovem računalniku. Prek kabla je aparat povezan z osebnim računalnikom zobne ambulante, tako da je zagotovljena pisna kontrola v brezhibnosti posamezne sterilizacije. K aparatu sodi še posebej dokupljena oprema za tekoče shranjevanje steriliziranih instrumentov in materiala v nepredušno zavarjenih vrečkah, ki zagotavljajo sterilnost za dlje časa. F.B. Zdravnica dr. Lavrenčičeva pri slikanju zob Prezračevalne in pralne fasadne obloge ARGO FAS iz ARGA v Horjulu Sintetični materiali se v gradbeništvu uporabljajo že desetletja ter se izredno dobro izkažejo. Tako izdelujejo okenske rolete iz PVC že več kot štirideset let. V rabi so tudi okenski in vratni okviri ter krila, odtočni žlebovi in cevi za kanalizacijo, vodovod, centralno ogrevanje, elektriko, talne obloge, deli notranjega pohištva in še bi lahko naštevali. Fasadne obloge iz sintetičnih materialov so v tujini v uporabi že več let. Naši severni sosedje Avstrijci jih uporabljajo že dvajset let. Menim, daje Argonavtici iz Horjula uspelo izdelati fasadni sistem, ki ga slovensko tržišče potrebuje in nanj že dolgo čaka. Argo fas fasadni sistem sodi v kategorijo tako imenovanih prezračevalnih fasad. To pomeni, da je med zunanjim dekorativnim zaščitnim slojem ter med izolacijskim materialom plast zraka. Zračni most preprečuje temperaturne preboje na površinskih, ki so trajno izpostavljene ekstremnim temperaturam, omogoča kroženje zraka, ki nastaja med zunanjo plastjo in steno ter tako preprečuje kondenzacijo vlage na stenah, ki nastane zaradi temperaturnih razlik. Zato je ta sistem zelo primeren za obnovo fasad starejših stavb, ki so neprimerno izolirane in grajene iz higroskopičnih materialov, ki jih sicer ni mogoče osušiti. Je pa nekaj, kar razlikuje Argo fas sistem od drugih, že znanih klasičnih vrst prezračevalnih fasad - cena. Prezračevalne fasade so v povprečju za 40 - 50 % dražje od kontaktnih. Argo fas pa se cenovno izenačuje s slednjima, torej kakovostnejša fasada za enako ceno. Fasadne plošče so izdelane iz trdega polivinil klorida z dodatkom UV stabilizatorjem, ki v materialu preprečuje barvne spremembe zaradi sončnega sevanja ter dodatek proti gorenju. Izredno preprosta in hitra montaža, dobra toplotna in zvočna izolacija, sušenje starih zidov, možnost pranja fasade ter konec koncev tudi cena pomenijo res pravo revolucijo v gradbeništvu ob koncu tisočletja, ki jo prinaša Argonavtica iz Horjula. F.B. Fasado na Kettejevi hiši v Horjulu je obnovilo podjetje Mizarske in montažne storitve Andreja Kozjeku iz Horjula. Zakonca Šegovc sta pred cerkvico svetega Jurija horjulske upokojence pogostila s krofom in kavo. Horjulski upokojenci na Koroškem Društvo upokojencev Horjul je za svoje člane v soboto, 18. septembra, organiziralo enodnevni izlet na Koroško. Kljub izredno slabi vremenski napovedi seje zbralo pred občino v Horjulu štiri-inštirideset članov društva, večji del opremljenih z dežniki. Toda po meglenem jutru je napočil čudovit sončen dan, tako daje bila vožnja prek Trojan do Šoštanja, Velenja in Topolščice prav prijetna. V Topolščici so si nekateri ogreli kosti v termalnem bazenu, skupaj pa smo si ogledali spominsko sobo, kjer je kapitulacijo nemške vojske podpisal general Lohr. Naprej nas je pot vodila do Šmartnega pri Mislinji oziroma do kraja Legen, kjer stoji cerkvica svetega Jurija. Tod so še vidni ostanki zgodnje srednjeveške cerkvice iz 9. do 10 stoletja s sočasnimi staro- slovanskimi grobovi in najdbami iz keltskega kulturnega kroga. Cerkev z zvonikom je prvič omenjena leta 1447 kot značilna predstavnica koroškega tipa romanskih cerkva. Tam sta udeležence izleta zakonca Šegovc pogostila s krofom in kavico. Pot je horjulske upokojence vodila naprej do Slovenj Gradca, kjer so si ogledali staro mestno jedro z gradom in župnijsko cerkev svete Elizabete, ki ima svojstveno zgodovino. Od tam smo se napotili do Kotelj, kjer smo obiskali rojstno hišo Prežihovega Voranca, katerega dela Doberdob, Solzice in še nekatera druga pozna sleherni Slovenec. Polni lepih doživetij in vtisov smo se vrnili v Horjul. Pohvaliti moram organizatorko izleta Ido Intihar, brez katere verjetno ne bi nikoli zašli v tisti odročni, vendar prelepi del naše domovine. F.B. Spominska slika pri spomeniku Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Ko se razbesnijo poletne nevihte Konec avgusta in v začetku septembra smo priče številnim poletnim nevihtam z močnim bliskanjem, grmenjem in udarjanjem strel, zlasti v s senom napolnjena gospodarska poslopja in hleve. Nekateri pravijo, da posušeno seno ustvarja določeno električno napetosUako kot različno naelektreni nevihtni oblaki in da zato udari strela in nastane požar. Tega sicer nisem zasledil v nobenem učbeniku fizike, vendar menim, da je kanček resnice tudi v ljudskem modrovanju. Ko seje v začetku septembra nad Horjulsko dolino zneslo neurje z močnim deževjem, bliskanjem in grmenjem, je strela treščila v ŽaŽarju na Čeren v Piškovo domačijo in zanetila požar na hlevu, nad katerim je bilo polno suhega sena in otave. Domači gasilci pa tudi člani gasilskih društev iz okoliških vasi so lahko le preprečili, da se požar ni razširil na stanovanjsko hišo. Živino in opremo so že prej rešili iz goreče stavbe lastnik in sosedje. Da v nesreči nista sama, sta Piskov Jože in mama spoznala, koje takoj po nesreči priskočila na pomoč vsa vas, in sicer tako s podarjenim lesom za ostrešje kot s prostovoljnim delom pri obnovi pogorelega hleva. Iz tega lahko spoznamo, da še živijo ljudje, ki ti pomagajo v nesreči in ti poskušajo lajšati gorje. Prav sosedska pomoč in ljudska solidarnost sovaščanov je prišla do izraza v Žažarju pri obnovi Piškovega hleva na Čeren. F.B. Pomoč sosedov in vaščanov je pripomogla, da je bila živina kmalu v obnovljenem hlevu. OKTOBER 1999 NAŠ ČASOPIS 27 Delo vrhniških policistov Ves mesec september je bil namenjen poostreni kontroli prometa v celotnem območju, ki ga pokriva vrhniška policijska postaja. Se posebno pa so bila varovana vsa križišča in nevarni cestni odseki, kjer je šolska pot. Vsakodnevno so policisti tudi na številnih mestih merili hitrost in še vedno je opaziti, da se le-ta ne upošteva kot veleva prometni zakon, odnosno kot nam narekujejo prometni znaki. V nadaljevanju pa vam predstavljamo različice aktivnosti, dogodke in delo policistov v času od 20. avgusta pa do 15. septembra: Petek, 20. 8. - Pri kontroli hitrosti je bilo 17 voznikov prehitrih. - Ponoči je voznik osebnega avtomo-bila na Jelovškovi ulici poškodoval drog javne razsvetljave, meter betonske ograje in merilno napravo, po nesreči pa pobegnil. Sobota, 21. 8. - Med 8. in 10. uro je potekal poostren nadzor prometa, pri čemer je bilo izdanih 6 plačilnih nalogov. - Občan je med prekopavanjem zemlje našel ročno bombo starejše izdelave, ki izvira iz prve svetovne vojne. Predana je bila pirotehnikom. - Zaradi vožnje preblizu desnemu robu se je udrla bankina in za seboj potegnila tovornjak. Nastalo je za 8 milijonov tolarjev škode. - Obravnavali so vlom v osebni avto. Vlomilec je z neznanim predmetom poškodoval ključavnico vrat in iz avta ukradel denar. - Poostren nadzor prometa je potekal tudi med 21. in 23. uro, ko so pri dveh voznikih ugotovili vinjenost, šest pa jih je moglo seči v žep. Nedelja, 22. 8. - Pri kontroli hitrosti z radarjem je bilo 28 voznikov prehitrih. - Povzročitelj prometne nezgode zaradi neprimerne hitrosti je pri alkotestu napihal kar 1,92 promila. - Na cesti Vrhnika - Horjul se je pripetila huda prometna nesreča. Pešec, kije nepravilno prečkal cesto je utrpel težje telesne poškodbe. Ponedeljek, 23. 8. - Radar: 20 voznikov je prekoračilo hitrost. - Obveščeni so bili, da je češki državljan izgubil otroka. Pri preverjanju je bil otrok najden na avtocesti v Brezovici in predan zaskrbljenemu očetu. Torek, 24. 8. - Pri kontroli hitrosti je bilo kar 47 voznikov kaznovanih. - Obravnavali so tatvino v trgovini s čevlji. Storilca sta hotela odnesti dva para, vendar ju je trgovka opazila in sta vrnila en par čevljev. Z drugim pa sta se odpeljala proti Ljubljani. Lastnik vozila je znan, zato je bila zoper njega napisana kazenska ovadba. ' - Občanka je prijavila tatvino dveh koles znamke Bandizol, zelenočrne in modročrne barve. Sreda, 25. 8. - Obravnavali so samomor z obeše-njem. - Obveščeni so bili o pijanem vozniku, ki vozi iz smeri od LJ. proti Vrhniki. Patrulja je voznika ustavila in ga preizkusila z alkotestom, vendar je bil rezultat negativen, ugotovili pa so, da vozi brez vozniškega dovoljenja. Petek, 27. 8. - Radarje zabeležil tokrat 15 pre-krškarjev. - Neznanec je vrgel steklenico v steklo vrhniške telovadnice in ga poškodoval. - Policisti so pri nadzoru prireditve v Borovnici pri štirih osebah zaznali prisotnost mamil. Le-te so zasegli in poslali v analizo. - Zaradi preglasne glasbe so posredovali v vrhniškem gostinskem lokalu. Sobota, 28. 8. - Izsiljevanje prednosti je bilo vzrok prometni nezgodi, v kateri sta trčila dva osebna avtomobila. - V Ljubljanici je bilo najdeno moško truplo. Pri identifikacijskem postopku je bilo ugotovljeno, da je nesrečnež storil samomor z utopitvijo. Nedelja, 29. 8. - 17 voznikov je dobilo plačilni nalog, ker so imeli pretežko nogo. - Na Drenovem Griču je zaradi vožnje po levi strani ceste prišlo do prometne nezgode, v kateri na srečo nihče ni bil poškodovan. -V Bistri so policisti zalotili dva fanta, ki sta lovila ribe brez dovoljenja. O tem so obvestili Ribiško družino Vrhnika, ki je podala predlog sodniku za prekrške. Ponedeljek, 30. 8. -Vlomljeno je bilo v vikend v Za-plani, iz katerega je neznanec odnesel plinsko jeklenko in komplet orodja. Torek, 31. 8. - V okolici Vrhnike je bil najden manjši nasad indijske konoplje. "Pridelek" so policisti pobrali in uničili. - Ponovno je bilo vlomljeno v vikend v Zaplani. Storilec je ukradel plinsko jeklenko, posteljnino in gospodinjske predmete. - V Borovnici je vinjen mlajši fant skušal razbijati stekla na osnovni šoli. Priveden je bil na PP in ker se ni mogel pomiriti, so ga pridržali. Sreda, 1. 9. - Na Logu je voznik tovornega avtomobila poškodoval streho stanovanjske hiše. Glede odškodnine so se dogovorili sami. Četrtek, 2. 9. - Čez vrhniško območje je potekal prevoz uparjalnika, zato je bil del avtoceste zaprt, na magistralki pa je bil promet izredno povečan. - Na vrhniškem križišču se je pripetila prometna nezgoda s pobegom. Voznik osebnega avtomobila je trčil v pešakinjo, ki seje lažje telesno poškodovala. Petek, 3.9. - Zjutraj je uparjalnik z viadukta Verd krenil proti Ljubljani, zato je bil promet na stari cesti izredno povečan. Policisti so poskrbeli, da je promet potekal čimbolj nemoteno. - Na cestninski postaji Log je besen voznik namerno odlomil zapornico na ABC sistemu, ker se zapornica ni dvignila. - Na odcepu za Podčelo seje pripetila huda prometna nesreča. Zaradi izsiljevanja prednosti sta trčila osebni avto in motorno kolo. Voznik skuterja je utrpel hude telesne poškodbe. Sobota, 4. 9. - Radarje zabeležil 30 prehitrih voznikov. - Patrulja je na cesti v Verdu okrog enih zjutraj opazila telička, ki se nikakor ni hotel umakniti s ceste. Navsezadnje jim ga je uspelo odstraniti, obvestili pa so tudi bližnjega kmeta, od koder je teliček pobegnil. Nedelja, 5. 9. - 21 voznikov je prekoračilo dovoljeno hitrost. - Ukrepali so tudi v gostinskem lokalu v Borovnici, kjer je vinjen gost razgrajal, ker ga natakarica ni hotela postreči. Ponedeljek, 6. 9. - Policisti so izvajali določene aktivnosti v zvezi s stavko avtoprevozni-kov. Na območju Vrhnike do protestnih zapor in blokad ni prišlo. Torek, 7. 9. - Na Logu pri Brezovici seje zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta bila voznika osebnih avtomobilov hudo telesno poškodovana. - V trgovini na Vrhniki se je pripetila drzna tatvina. Neznanec je izkoristil nepozornost prodajalke in iz blagajne ukradel 60 000 SIT. -Na avtocesti Ljubljana-Vrhnika je bul ustavljen taxi s štirimi državljani Bangladeša, ki so pobegnili iz centra za odstranjevanje tujcev v Ljubljani. - Vlomljeno je bilo v stanovanjsko hišo na Logu. Storilec je skozi okno prišel v hišo v času odsotnosti lastnikov. Pregledal in premetal je prostore in ukradel za 500.000 SIT denarja in zlatnine. Sreda, 8.9. - V kontroli hitrosti z radarjem je bilo 35 voznikov prehitrih. - Dva občana sta na območju Ljubljanskega vrha našla lobanjo zveri. Sumijo, da gre za volka. Po lobanji je bilo videti, daje bil ustreljen, kar je prepovedano. Četrtek, 9.9. -V radarski kontroli hitrosti je bilo kaznovanih kar 51 voznikov. - Na cesti Vrhnika - Ligojna se je pripetila huda prometna nezgoda. Udeležena sta bila voznik osebnega avtomobila in voznik skuterja, pri čemer je ta utrpel hude telesne poškodbe. Petek, 10. 9. - Občanka je na Vrhniki izgubila zlato zapestnico. Poštenega najditelja prosijo, da se oglasi na policijski postaji. - V Dragomerju je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo, preiskal vse prostore in odnesel približno 200.000 tolarjev. - Na cesti Vrhnika - Ligojna se je zgodila še ena prometna nesreča. Voznik motornega kolesa, ki je na motorju peljal še prijatelja in prijateljico se je zaradi neprilagojene hitrosti zaletel v kovinsko obcestno ograjo in prometni znak. Voznik in sopotnik sta hudo telesno poškodovana, medtem ko je sopotnica zadobila lažje poškodbe. Sobota, 11. 9. -Vlomljeno je bilo v kiosk na Vrhniki, iz katerega je neznanec odnesel nekaj sokov in sadja. - Iz Borovnice so bili obveščeni o uhajanju žagovine iz tamkajšnjega podjetja. Ugotovljeno je bilo, da so menjali protiprašni filter, zato je medtem v zrak odneslo nekaj prahu. Nedelja, 12. 9. - Na vikendu v Zaplani so našli žensko truplo. Svojci so jo pogrešali, zato so izginotje prijavili. Umrla je naravne smrti. - Zvečer so bili obveščeni o pogrešani osebi na območju Ljubljanskega vrha. Prijatelji iz Ljubjane so se odpravili nabirati gobe, vendar seje eden izgubil. Taje bil državljan Rusije, kije na obisku v Ljubljani. Policisti so ga dolgo iskali, ajih je prehitela tema. Na srečo je okrog polnoči Rus prišel do prvih hiš in poklical prijatelje. Torek, 14.. 9. - Radarje tokrat zabeležil 15 pre-krškarjev. - V gostinskem lokalu na Vrhniki sta se sprla natakar in gost. Ker je besedni dvoboj vznemiril ostale goste, sta oba prijavljena sodniku za prekrške. Sreda, 15. 9. -Vlomljeno je bilo v skladišče trgovine na Vrhniki. Neznanec je odnesel večjo količino alkoholnih pijač. - Izpred gostinskega lokala na Vrhniki so bili ukradeni večji zvočniki znamke Jamo, v vrednosti 60.000 tolarjev. - Ob enih zjutraj je občan iz Borovnice obvestil, da verjetno neznani storilci vlamljajo v samopostrežno trgovino. Patrulja, ki je odšla na kraj, je v bližini opazila sumljivo vozilo s prikritimi registrskimi tablicami. Policista sta vstopila v trgovino, katere vrata so bila odprta in v skladišču presenetila dva neznanca pri nabiranju artiklov. Oba sta bila pripeljana v intervencijsko vozilo, pri ponovnem pregledu trgovine, pa je bil v hladilniku najden še eden moški. V razgovoru so ugotovili, da se nekje skriva še njihov prijatelj. Ta je bil najden pod kombijem v bližini zdravstvenega doma. Vsem štirim je preiskovalni sodnik odredil pripor. V sodelovanju s komandirjem PP g. Škuljem pripravila Vesna Benkič, izbor pa Simon Seljak. VRHNIŠKA ŠOLA V NARAVI ZA UČENCE S PRILAGOJENIM PROGRAMOM DRUGIČ V FIESI Vreme je navijalo za nas vseh 5 dni Odločitev, da bi izpeljali šolo v naravi sredi septembra, se je marsikomu zdela (pre)optimistična. Pa vendar je kar 42 otrok intenzivno uživalo v morskih radostih vseh 5 dni. Še enkrat seje pokazalo, da se je iskanje sponzorjev izplačalo, saj je bil tako odhod omogočen prav vsem oddelkom, razen prvih razredov, ki tovrstni izkušnji še ne bi bili kos. Šola s prilagojenim programom kot oddelek pri vrhniški Osnovni šoli Ivana Cankarja že vrsto let več kot uspešno integrira otroke s posebnimi potrebami. Prihodnje leto bodo praznovali zavidljivo 35-letnico obstoja. Po besedah Jane Vilfan, vodje šole v naravi, bi morali ti otroci večkrat oditi na šolanje zunaj učilnic, saj je motena tudi njihova motorika. Pred leti so se sodelavke in vodstvo večkrat spraševali, kako to omogočiti čim več otrokom. Najprej je pomoč ponudila 1UV, vendar seje po osamosvojitvi ekonomska situacija še poslabšala. Vedno manj staršev je bilo sposobnih plačevati sicer subvencionirane stroške. Na eni strani se je torej kazala izjemna potreba, na drugi strani pa vedno manjše možnosti, ne navsezadnje tudi ugodnih ponudb. Pri tem ne bi mogli mimo gospe Fani Al Man-sur, predstavnice oddelka s prilagojenim programom pri Svetu šole Ivana Cankarja. Dala je pobudo, da bi zbirali sponzorski denar in ideja je obrodila sadove. S pomočjo gospe Turkove je letošnja šola v naravi že tretjič financirana na tak način. Enkrat je bila v Kranjski Gori, letos pa že drugič v Fiesi. Prav tako velja zahvala tudi rav- natelju Janezu Sodji, ki je vse projekte zavzeto podpiral. Pension Pristan v Fiesi je od 13. do 17. septembra gostil 6 otrok 2. in 3. razreda, 7 četrto- in petošol-cev, po deset učencev 6. in 7. razreda ter 8 zadnjih letnikov. Vsako skupino je poleg odgovornega učitelja spremljal tudi plavalni vaditelj, ki naj bi otrokom nekoliko razbil "ta zaresni" šolski pridih. Vreme je bilo ne le primerno za kopanje prav vse dni, sonce je pripekalo celo tako močno, da so tisti, ki s seboj niso vzeli zaščitnih krem, to pošteno obžalovali. Težava, ki je v rednih šolskih dneh neizbežna - jutranje vstajanje -tokrat nikomur ni povzročala težav. Prav nasprotno, namesto vstajanja ob 7. uri so se otroški vzkliki razlegali po zgradbi takoj, ko seje zdanilo. Nihče ni hotel izpustiti "obveznega" guganja že pred zajtrkom. Malo manj so se veselili pospravljanja sob, še manj pa ocenjevanja urejenosti. Pa vendar je treba pohvaliti skoraj vse, saj je bila najpogostejša ocena prav 10. Za tak poseben trud so bile na zaključnem večeru podeljene tudi nagrade. Nato je sledil pouk z razredniki, a seje precej razlikoval od tistega na Vrhniki. V glavnem je bilo na sporedu risanje, iskanje in obdelovanje kamenčkov, pisanje kartic, sprehodi in spoznavanje rastlinja in, kar je najpomembnejše, nihče ni bil vprašan za oceno. Ob deseti uri so razrednikom otroke prevzeli vaditelji, ki so jih odpeljali na plažo,kjer pa nikakor ni bilo mogoče lenariti. Kar naprej se je nekaj dogajalo: učenje plavanja, tekmovanja, gradnja obzidij v miv- ki, odbojka, skakanje na tam-polinu, družabne igrice itn. Komaj so dočakali obilna kosila, saj je bila vložena energija porabljena. Prav zato pa je bilo toliko težje razumeti, čemu počitek po kosilu. Takoj nato pa... kar najhitreje zopet na plažo... in malce počasneje... po kopanju pa zopet k pouku. Napornega delavnika tudi po večerji še ni bilo konec. S tovariši Markom, Urošem in Matijo so se fantje preizkušali v košarki, nekateri pa so uživali v namiznem nogometu ali preprosto ob sladoledu pred spanjem. Na končuje seveda sledilo tisto najprijetnejše - zaključni večer s programom in plesom, poslednjič na plaži pa so se plavalci pomerili pred publiko, in to na čas. Dnevi so se vrstili drug za drugim tako hitro, daje kar naen- krat po kosilu pred Pristanom parkiral avtobus, ki je prijetno utrujene učence odpeljal domov. Špela Mohar Sponzorji, ki so omogočili letošnjo šolo v naravi, pa so bili: Pekarna Baškovč, Telmak Logatec, Trgovina Intima (PTC Loka), Corning Center, Avtoelektrika Janez Trček, Avtotrade Sinja Gorica, BTC Ljubljana, Subaru servis Vrhnika, humanitarni zavod Vid Kranj, KL1 Logatec, Stanovanjska zadruga Vrhnika. Splošno gradbeništvo Jereb, Teraco cementni izdelki Umek, Ozimek Dragomer, Fenolit Borovnica, Metrel Horjul, Salomonov oglasnik, CMC Ekocon, d.o.o. Ljubljana, M&M trading Vrhnika, Petrol, d.d., Karitas Vrhnika, Komunalno podjetje Vrhnika, Citroen servis Merlak, Gostilna Kavčič Drenov Grič, Droga Portorož, Adapti, d.o.o., SKB Banka, Rajko Mivšek Zaplana, Mizarstvo Nagode Vrhnika, Vlačič Ljubljana. Po bližnjici na Vrhniko Križišče Robove ceste in Delavskega naselja je bilo pred kratkim obnovljeno, urejena pa je bila je bila tudi prometna signalizacija. Vendar marsikateri voznik namesto po Robovi cesti ali po Delavskem naselju zavozi kar po bližnjici Jerebovega vrta. Tako je bilo tudi neke septembrske noči, ko je voznik preskočil pločnik in ograjo, poruval nekaj lepih mladih jablan ter malo pooral po vrtu in se odpeljal skozi dvorišče naprej. Lastnik vrta nam je povedal, da na mesec vsaj pet voznikov obišče njegov vrt in vsak naredi nekaj škode. Ob tem pustijo tudi nekaj avtomobilskih delov, tako daje v garaži že kar lepa razstava. Škoda, da so deli od različnih avtomobilov, sicer bi lahko sestavil novega. S.S. Žal je bilo prijetnih dni in iger ter drugačnega učenja prehitro konec. Še zadnje "poziranje " pred odhodom domov. napi Pravo "gasilsko " - do zadnjega so upali in si želeli, da bi podaljšali bivanje, zato so z brisačami čakali na odhod na plažo. Vsi smo plavalci, nekateri boljši, drugi malo slabši. Bilo je prelepo in bilo je prekratko. Polna je glava vsega, tudi znanja o primorskem svetu, ki smo ga dodobra raziskali. DR. JOŽKO SAVLI IN SLOVENSKI SVETNIKI NA VRHNIKI Izreden kulturni večer, ki je hkrati otvoril novo sezono prireditev za prihajajoče koledarsko leto, je potekal v četrtek, 16. Septembra v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. SLKD Vrhnika je v sodelovanju z založbo Humar organizirala predavanje dr. Jožka Šavlija ter predstavitev njegove bogato ilustrirane in dokumentirane knjige, ki nosi naslov Slovenski svetniki. Ni naključje, da je Šavlijev nekakšen seminar v malem, sovpadel z obiskom svetega očeta v Sloveniji. Dogovarjanja gostitelja z avtorjem in založbo so potekala že dlje časa, ko pa je poleti izšla še knjiga s pomenskim naslovom, so pogajanja rodila uspešen epilog. Dr. Jožko Savli je zanimanje za kulturo podeželja in starodavne družbene temelje, na katerih je bila nedvomno zgrajena prva slovenska država Karantanija, gojil že v mladosti in kasneje v študijskih letih. To spoznanje je vrhniškega gosta vedno znova vračalo k raziskavam zgodovine Slovencev in njihovih korenin, kar je gotovo vplivalo tudi na odločitev za nadaljevanje študija na Dunaju, kjer seje še posebej ukvarjal s sociologijo in ideologijo. Tako je bilo tudi njegovo predavanje bolj ali manj posvečeno problematiki idejnega in političnega stališča slovenskega naroda. Nekatera zamolčana dejstva v zgodovini Slovencev, npr. zmaga kot nam jo prikazujejo, so ideološko prirejena v prid neke proletarske ideologije. "Slovenska zgodovina pa je v resnici povsem drugačna", pravi Savli. To odkritje gaje spodbudilo, da seje še posebej posvetil odkrivanju zamolčanih zgodovinskih dejstev iz zgodovine, ki se je izkazala kot presenetljivo bogata. Idejne razmere pri Slovencih v 19. stoletju, v času, ko seje narodna zavest oblikovala na jezikovni osnovi, nikakor niso bile spodbudne. Slovenstvo so čutili in doživljali le kmečki ljudje na podeželju. Tako plemstvo kot meščanstvo je bilo že povsem pod vplivom nemškutarstva in deloma tudi ita-lijanstva. Kmečkemu svetu in njegovemu življenju je bilo povsem odtujeno, s tem pa tudi slovenstvu ter njegovemu izročilu in kulturi. Slovenskim ljudem so stali ob strani le njihovi duhovniki. Ti so postali svojemu ljudstvu prvi učitelji in prosvetitelji. Nadarjeni slovenski mladini so omogočali šolanje, in tako se je že v nekaj letih oblikoval sloj slovenskega izobra-ženstva. Ni bil ravno številen, toda imel je izrazito slovensko zavest in tudi voljo, da svoje ljudstvo povzdigne na raven političnih narodov v Evropi. Cilji, ki si jih je zastavilo slovensko izobraženstvo, so bili jasni: ustvariti Slovencem narodno in politično zavest, lastno gospodarstvo in šolstvo, znanost, umetnost in vse tisto, s čimer se ponaša moderen narod. Že Cankar se je v svojih delih, prežetih s socialno revolucijo, zoperstavljal krivici in zagovarjal malega človeka. Spopad z velenemštvom je potekal na idejnem polju,-ki je Slovence prikazovalo kot nezgodovin-ski narod, brez lastnega državnega in krščanskega izročila. Slovenci naj bi bili na izredno nizki ravni tako tvarne kot duševne kulture. Takšno podobo našega naroda so prikazovali kot znanstveno dognanje, na vseučiliški ravni, in jo po časopisju z neverjetno vnemo vte-pali v zavest široke javnosti. Slovensko izobražanstvo kot tudi sam politični vrh je poiskal zatočišče v ideologiji slovanstva, ki mu je bila načelu velika Rusija. Tako je slovanski svet, od Trsta do Vladivostoka, v zavesti omalovaže-vanega slovenskega človeka odtehtal namišljeno nemško veličastje. Podoba slovenstva se je že kmalu zlila s podobo slovanstva do take meje, da slovensko izobraženstvo lastne zgodovinske identitete ni več občutilo inje tudi ni iskalo. Slovenska krščanska zgodovina kot takšna ni bila več deležna ustrezne pozornosti. Takšna preprosta razlaga postavlja model nacionalnega mišljenja nazaj v zgodnji srednji vek, ko so bili časi v resnici povsem drugačni. Če smo dovolj pozorni, odkrijemo v njih tudi slovensko krščanstvo, slovensko Cerkev. Slovenci nikakor nismo bili in nismo narod, poosebljen z revežem ob poti, ki mu niti Bog ne more pomagati, kot je v svoji izzivalni domišljiji zapisal Cankar. Pogled v slovensko krščansko zgodovino nam odkriva duhovni svet, ki ga je slovensko ljudstvo bogatilo v stoletjih, ko se je v svojem naravnem okolju borilo za svoj življenjski vsakdan. Odkrijemo vrsto slovenskih svetnikov in muče-nikov, ki izpričujejo krščansko vero. Tudi lepota slovenskega bogoslužja, kije izraz slovenske duše, ostaja brez primere. Tematika Šavlijeve razprave je slušateljem pomenila svojevrsten izziv. Številna vprašanja, pripombe in mnenja, ki jih je izražalo občestvo, so še popestrila že tako zanimive avtorjeve besede. Zavest slovenske krščanske zgodovine je v marsikom zelo prisotna, zanimanje zanjo pa še narašča. Tak je pravzaprav tudi namen predstavljene knjige: spodbujati današnjega slovenskega človeka k iskanju krščanskih in življenjskih vrednot. Ob velikih zgledih, ki so mu jih dali naši predniki v mučnem življenjskem boju, bo lahko z večjim pogumom zrl v svojo lastno prihodnost. Slovenski svetniki bodo prav gotovo zanesljiv pričevalec slovenske krščanske zgodovine, ki si zasluži mesto na domači knjižni polici. Glas Ivana Hudnika se je razlegal po Vrhniki V petek, 24. septembra, je v Veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki potekal koncert Ivana Hudnika 5 prijatelji. Prisrčen uvod deklice, ki je z otroško zadrego napovedala svojega gosta, je občinstvo radostno prevzel. Še preden seje pojavil sam Ivan Hudnik, je svoje plesne sposobnosti predstavila plesna skupina Panorama. Takoj za tem je dvorano preplavil glas, ki ga Hudnikovi oboževalci tako častijo, in sicer v prepevanju znane melodije Zelene livade s teboj. Zanimiva je bila pevčeva odločitev, da svoj koncert prične kar med občestvom in ne na odru, kot je to v navadi. Tako je na odličen način poskrbel za sproščeno vzdušje, ki se je ves večer le še stopnjevalo. Po odpetih uspešnicah Še je sonce in Mati Marija je Hudnik na oder povabil svojega prvega gosta. Rok Kosmač je mlad glasbenik, ki ga kljub svoji mladostni nevaje-nosti javnih nastopov odlikujeta izreden vokal in klavirska spretnost. V nadaljevanju je Ivan Hudnik predstavil pesmi s svoje nove zgoščenke in kasete Napisal sem melodijo. Naslovno pesem je predstavil že na letošnjih Melodijah morja in sonca. Za druge melodije pa bi lahko rekli - sodeč po odzivih vrhniške publike - da bodo prav gotovo uspešnice. Kot naslednji Hudnikov gost seje predstavil pevčev nečak, Peter Hudnik, s svojim prijateljem. Na kitaro sta zaigrala in zapela nekaj ročk pesmi. Vrhunec večera je bil, koje izza zaves na oder stopila zvezda slovenske zabavne Ivan Hudnik, reden gost Cankarjevega doma na Vrhniki, je dodobra razvnel publiko, saj se je večkrat pomešal med njo, ki mu je v pesmi tudi pritegnila. glasbe, Simona Weiss, ki je v duetu z Ivanom Hudnikom publiko povsem razgrela. Le-to se je na dogajanje na odru zavzeto odzivalo in brez zadrege sodelovalo pri petju. Simoni in Ivanu seje pridružil še Simonin soprog Goran Šarac, ki je sedeč za klavirjem narekoval tempo glasbe. Vsi skupaj so vzdušje v dvorani pripeljali v pravo ev-forijo. Približal seje konec koncerta, ki ga je po skoraj dveh urah in pol sklenil Ivan Hudnik s kitaro v roki in dokazovanjem izrednih vokalnih razponov. Petkov večer glasbenika, ki je znan po svojih številnih udeležbah na dobrodelnih prireditvah, bo prav gotovo obiskovalce še nekaj časa spominjal na prijeten septembrski dogodek, ki so ga preživeli v vrhniškem Cankarjevem domu. Sabrina Žgajnar Program vrhniškega Muzejskega društva za leto 2000 Na seji 16. septembra 1999 je Izvršni odbor Muzejskega društva oblikoval svoj program za leto 2000. Društvo načrtuje izid 3. številke revije Vrhniški razgledi. Iskali pa bomo tudi možnosti, da bi objavili referate z lanskoletnega posvetovanja o sožitju na zahodnem robu Barja (4. številka revije). Pripravili bomo razstavo Vrhnika na poti med Mediteranom in srednjo Evropo, na kateri želimo prikazati Vrhniko kot pomembno prometno točko na stiku vodne in kopenske poti od najstarejših časov do danes (jantarjeva pot, Argonavti, rimska cesta, srednjeveška pot in nato železnica Dunaj Trst, avtocesta). Zbirali bomo podatke in predmete za razstavo in s pridobitvijo svojih prostorov tudi za bodočo muzejsko zbirko. Društvo bo dajalo pobude in bo sodelovalo v prizadevanjih za pridobitev dragocenega opusa rojaka akad. slikarja Florisa Oblaka, edinstvene zbirke arheoloških predmetov iz Ljubljanice g. Mira Potočnika in drugih, ki naj bi našle svoje mesto v nastajajoči vrhniški Muzejski hiši. Sodelovali bomo z Ljubljanskim regionalnim zavodom za spomeniško varstvo pri evidentiranju in opisu naravnih ter kulturnih spomenikov na Vrhniškem. Pripravili bomo predavanja, razgovore z rojaki in izlete. Za denar smo zaprosili Občino Vrhnika, Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Upravo za dediščino pri Ministrstvu za kulturo; iščemo tudi sponzorje. Kot doslej bomo vabili vse, ki jih zanima zgodovina našega kraja ter njegova kulturna in naravna dediščina, da se nam pridružijo, postanejo člani društva in sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju njegovih programov. Odbor je pregledal tudi uresničevanje letošnjega programa. Imenoval je komisijo za postavitev načrtovanega spominskega obeležja slikarju, grafiku in restavratorju Mateju Sternenu (Nataša Oblak, Mili-goj Dominko, Franci Dovč, Anka Krašovec, Pavle Mrak, Marija Oblak - Čarni, Marta Rijavec, Marička Rosemvirt). V sredo, 20. oktobra 1999, ob 19. uri pa vabimo člane društva in druge občane v Cankarjev dom na Vrhniki na predstavitev knjige Ivana Mala-vašiča Rdeče nebo. Razgovor z avtorjem bo vodil g. Ivan Sivec. Predstavili bomo tudi letos izdano razglednico Perice ob Ljubljanici po sliki Jožefa Pet-kovška. Ekskurzija ob rimskem limesu od Verda do Zaplane bo, če bo le vreme dopuščalo, pozno jeseni. Poznavalec tega znamenitega zidu, prof. M. Frelih, ki je pripravljen ogled voditi, je svetoval, da je pot lažja in utrdbe so lepše vidne, ko ni listja in zelenja. Marija Oblak - Čarni PROGRAM PRIREDITEV V MESECU OKTOBRU 1999 Petek, 8.10.1999 ob 19. uri: DOBRODELNI KONCERT ZA NOV VRTEC NA VRHNIKI Občina Vrhnika v sodelovanju z Območnim odborom SKD Vrhnika, prireja glasbeno zelo bogat dobrodelni koncert, ki je namenjen zbiranju sredstev za gradnjo novega občinskega vrtca. Taje pred dvema letoma pogorel, zato je potreba po novem še kako velika. Na dobrodelnem koncertu bodo sodelovala velika glasbena imena, kot so Markos Fink ob spremljavi pianistke Nataše Valant, dobitnik številnih nagrad in priznanj Komorni zbor Ave ter Komorni orkester Zvez kulturnih društev Vrhnika, pod vodstvom dirigenta Marka Fabiani-ja. Prireditev bo povezovala Mojca Mavec. Vsi sodelujoči so se vabilu prijazno odzvali in se tudi v korist dobrodelnega namena odrekli honorarjem. Ob koncu prireditve se bo postregla že tradicionalna ocvirkova potica. Vstopnice po 2000 SIT bo moč kupiti v turističnih agencijah COM-TAR v PTC Loka, VMV ter PAV pri Črnem orlu, na dan prireditve pa tudi pri blagajni Cankarjevega doma na Vrhniki. Na domove pa se bodo pošiljala tudi pisna vabila. Ponedeljek, 18.10. 1999 ob 18. uri: KAREL GRABELJŠEK - GABER - spominski dan Spominski dan, ki bi ga Grabeljšek praznoval kot svoj rojstni dan, bo potekal v dveh delih: prvi del bo namenjen recitalu - nastopil bo vrhniški recitator, v glasbenem delu pa bo nastopila Glasbena šola Vrhnika. Vstop je brezplačen, prireditev pa bo potekala v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Dvorano bo krasila njegova oljna slika, ki jo je dobil v dar ob praznovanju svoje 70-letnice. Spominski dan organizira Območno združenje ZB NOV, SLKD Območna izpostava Vrhnika ter Cankarjeva knjižnica. Četrtek, 28.10. 1999 in petek 29.10 1999 od 10. do 17. ure: KIPARSKA DELAVNICA Seminar za strokovno izpopolnjevanje, izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev, bo potekal pod vodstvom akademske kiparke Alenke Vidrgar. Seminar je namenjen predvsem vzgojiteljem v WZ, ki bodo spoznavali različne stopnje tehnologije oblikovanja z glino. Seznanili se bodo z različnimi vrstami gline, potrebnimi orodji in opremo, različnimi pripravami prostora v katerem otroci oblikujejo ter z osnovnimi higienskimi napotki pri delu. Predstavljen bo tudi pomen uporabe gline v otrokovem dojemanju prostora, njegovemu razvoju domišljije, delovnih navad ter medsebojnega sodelovanja pri delu. Pogoj za udeležbo je obleka, primerna za delo z glino. Kiparsko delavnico sta organizirala Zavod RS za šolstvo ter SLKD Območna izpostava Vrhnika, potekala pa bo v prostorih Cankarjevega doma na Vrhniki. Petek, 29.10.1999 ob 20. uri: ABONMA KOMEDIJA IN IZVEN Vinko Moderndorfer: VAJA ZBORA režija: Franci Križaj igrajo: Janez Bermež, Miha Nemec, Bojan Umek, Barbara Med-vešček, Borut Alujevič, Drago Kastelic, Jagoda Vajt, Maja Štromar, Zvone Agrež, Bruno Baranovič, Anica Kumer gostuje: Slovensko ljudsko gledališče Celje Vaja zbora se ukvarja s problematiko diletantizma in s perečim problemom njegovega financiranja. Gre torej za fenomena, s katerima je slovenska miselnost tesno povezana: fenomen zbora in fenomen vaje. Iz predstave je moč izluščiti resnično smešno in univerzalno podobo slovenske sedanjosti, znane že iz Cankarjevih del. Avtorjeva jedkost meri predvsem na malenkostna in nepomembna stremljenja, katerih nosilci so vase zaverovani in nesamokritični posamezniki. Ta stremljenja se nam bodo pokazala v vsej svoji moči in razkrila zakaj smo takšni, kot smo, in zaradi katerega družba, ki ji pripadamo, spominja na razglašen, diletantski zbor. Vaja zbora se ponaša tudi z laskavim nazivom žlahtna komedija, odlikuje pa jo tudi odlična igralska zasedba, še posebej Janez Bermež, ki je za svoje izjemne igralske sposobnosti prejel najvišje priznanje na tem področju, Borštnikov prstan. Sobota, 30.10.1999 ob 16. uri: ABONMA ENAJSTA ŠOLA IN IZVEN Ludvik Stfeda, Pavel Polak: KO PRIDE ZVEZDA režija: Pavel Polak igrajo: Petra Caserman, Danilo Trstenjak, Davorin Kramberger gostuje: Lutkovno gledališče Maribor Zgodbica o gospodu Zvezda, ki pride z neba na Zemljo, je pripovedka o prijateljstvu. Pregovor, da dobrega prijatelja spoznaš v nesreči, je tu še posebej razviden. Reči, ki jih gospod Zvezda kupi za najdeni srebrnik, podari pomoči potrebni pikapolonici, polžku in kosu. Vsi se veselijo njegovih daril, a gospod Zvezda ostaja žalosten. Le zakaj? Bodo tudi pikapolonica, polžek in kos znali pomagati njemu? Prisluhnite in izvedeli boste v pravljici Ko pride zvezda! Vse prireditve bodo potekale v prostorih Cankarjevega doma na Vrhniki. INFORMACIJE O PREDSTAVAH IN PRIREDITVAH V Delovem KAŽIPOTU, na Notranjskem radiu, na radiu Vrhnika, v Našem časopisu ter v vitrini Cankarjevega doma na Vrhniki. PRISRČNO VABLJENI! Pripravila: Sabrina Žgajnar Pesniki slovenske glasbe v Podlipi Pesnik, pisatelj in slikar Ivan Malavašič iz Podlipe pri Vrhniki je bil gostitelj slovenskim pesnikom narodne glasbe, ki so združeni v svoje društvo, katerega predsednik je znani glasbenik Ivan Sivec. Srečanja se je udeležilo preko 30 pesnikov, ki so bili deležni aktivnega programa, ki ga je Ivan Malavašič pripravil skupaj s kulturnim društvom Podlipa - Smrečje. Udeležence je sprejel tudi župan Vrhnike Vinko Tomšič. Ogledali pa so si rojstno hišo našega največjega Slovenca Ivana Cankarja, njegov klanec in njegovo Sv. Trojico. Po ogledu pa se je srečanje nadaljevalo v Podlipi. Kosilo je bilo v gostilni "JURCA", kjer je pespike posnela tudi slovenska televizija. V kulturnem domu Podlipa -Smrečje pa so si vsi prisotni ogledali kulturni program, ki gaje izvajalo domače kulturno društvo. Nastopile so sestre znane glasbene Vedno elegantna Simona Weiss je resnično zopet dokazala, daje prva dama slovenske glasbene scene. Del slovenskih glasbenih pesnikov na srečanju v kulturnem domu Podlipa ■ Smrečje. Domačin Ivan Malavašič seje izkazal za dobrega gostitelja. družine Cankar, za smeh pa je poskrbel njihov stric Janez Cankar, ki se je po nekaj letih zopet vrnil v kulturno podlipsko življenje. Na koncu pa so pesniki poizkušali še "vrteti" znano podlipsko mizo. Čeprav nekoliko bojezljivo in.nejeverno, je vrtenje uspelo, kar je bilo še eno novo doživetje. S.S. MePZ Ivana Cankarja Vrhnika in Logatec je gostoval na mednarodnem srečanju zborov v Banski Bistrici na Slovaškem. "SEM PEVEC IN PETI JE VSE MI NA SVETI..." pojemo in tudi resnično verjamemo pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Ivana Cankarja iz Logatca in z Vrhnike. Že peto sezono MePZ Ivana Cankarja in MePZ Logatec skupaj uspešno prepevata in nastopata pod vodstvom zborovodja Lovra Groma. Oba zbora sta imela že svojo dolgoletno tradicijo; v združenem zboru je sedaj okrog 45 pevcev iz obeh občin. Povezuje nas petje, želja po druženju in nastopanju. Smo vesela družba vseh starosti. Pojemo pesmi domačih in tujih avtorjev iz različnih obdobij. Nastopamo doma in v tujini. V aprilu 97' smo sodelovali na mednarodnem srečanju zborov v Banski Bistrici na Slovaškem, v oktobru 98' pa smo uspešno nastopali v Dottikonu v Švici. Zbor prireja letne koncerte na Vrhniki in v Logatcu, sodeluje na občinskih revijah in organizira tradicionalni večer pri vodnjaku na Čevici v Logatcu, kamor so povabljeni ljudski pevci in godci ter mojstri starih obrti. Zbor sodeluje z MePZ Šte- fana Kovača iz Murske Sobote, MePZ Revoz iz Novega Mesta, MePZ Postojna, MePZ Bratov Ipa-vec iz Šentjurja pri Celju, z zborom Collegium Cantus iz Banske Bistrice (ki je junija letos gostoval na Vrhniki) ter z orkestrom iz Švice. Zadnje bomo gostili pri nas v oktobru prihodnje leto. Letos načrtujemo več nastopov po Sloveniji (Šentjur, Borovnica, Novo Mesto, Cerknica...) in tudi v naših dveh občinah se bomo predstavili. V oktobru načrtujemo dva nastopa: pri maši v Šentjurju (na Rifniku) in v Borovnici. Pri nacionalni radijski hiši imamo posnetega veliko gradiva za izdajo zgoščenke. Za konec bi vas radi povabili dragi bralci: Če ljubite petje in bi bili radi v veseli družbi, se nam pridružite. Pridite na vaje, ki so ob torkih ob 20. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki in ob četrtkih ob isti uri v Narodnem domu v Logatcu. Lahko pa pokličete na telefonski številki: 752-267,041 884-188. MePZ Ivana Cankarja Vrhnika jn Logatec Filmsko gledališče v vrhniškem kinu Letošnji cikel filmsko-gleda-liških predstav se bo začel 21.10., v četrtek, ob 20.00. Kot že lani, gre za devet izbranih filmov, ki se bodo zvrstili ob četrtkih vse do 17. decembra. Spored je oblikovan tako. da zajema čim bolj raznolike filmi različnih držav, predvsem pa dobrih in tudi privlačnih. HI-LO RANČ - amer. western, drama 114 TEH HI-LO COUNTRV Reviju: Stephen FREARS Vgl.vl.: Woody HARELSON, Patricia ARQUETTE, Billy GRU-DUP INSTINKT - amer. triler, drama INSTINCT Režija: Jon TURTELTAUB V gl.vl.: Anthony HOPKINS, Cuba GOODING Jr., Donald SUTHERLAND SRČNE IGRE - amer. melodrama PLAYING BY HEART Režija: VVillard CARROLL V gl.vl.: Gillian ANDERSON, Sean CONNERY, Madeline STOVVE IZGUBLJENA PRTLJAGA -belgijskn-nizozemska drama NOTTING HILL - angleška romantična komedija SIBIRSKI BRIVEC - rusko-francoska romanca TISTA DRUGA SESTRA -amer. drama OKUS PO ČEŠNJI - iranska drama ZNAČAJ - nizozemska drama Vrstni red filmov bomo določali sproti. Pridružujemo si pravico do spremembe sporeda, če posamezni predvideni film ne bi bil na voljo. BIONIKA V MUZEJU BISTRA Naravni vzori za tehniko prihodnosti Razstava risb, slik in fotografij nizozemskih avtorjev V soboto, 25. septembra, je Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki odprla svoja vrata v čast treh nizozemskih umetnikov. To so bili: Lidwien Dister, Klaas P. Schipper in Fenneke ten Thij. Skupna tema predstavljenih umetnikov so nasprotja v človeški duši, ki jih izpovedujejo vsak na svoj način. To je tudi poglaviten razlog, da razstava nosi naslov Združeno nezdružljivo. Odprtje razstave je potekalo kar pred zgradbo Cankarjevega doma, ko smo v prijetnem jesenskem večeru poslušali kratek nagovor gospe Marte Rijavec, vodje območne izpostave Sklada RS za Ljubiteljsko kulturno dejavnost. Na odprtju je sodeloval tudi vrhniški Dejmo stisnt teater s priredbo Cankarjeve črtice Brat Francelj. Kratka predstava v šaljivem in grotesknem stilu je obiskovalce zelo navdušila. Nato se je dogajanje izpred Cankarjevega doma preselilo v Malo dvorano, kjer si je bilo moč ogledati kar veliko zanimivega. Umetnica Lidvvien Dister se predstavlja s skupino slik, ki so kombinacija grafike in pastela. Navdih za svoja likovna dela išče v klasični in sodobni književnosti. Leta 1997 je naslikala niz ženskih figur pod naslovom Razum in srce. Navdih zanje je črpala iz romana Jane Au-sten iz leta 1811. Prikaz nasprotja med človekovim razumom in njegovimi čustvi oziroma med glavo in srcem je podan lahkotno in igrivo. Klaas P. Schipper se ukvarja predvsem s fotografijo. Glavni temi njegove fotografije so portreti ter scenska fotografija življenjske izkušnje in izpoved le-te, kjer igra človek glavno vlogo. Tema skoraj vseh scen je dramatičnost izkušenj ter njihove posledice. Človek notranjo bolečino izpoveduje s trenutno iskro v očeh z enim samim pogledom ali pa z gibom. V Schipperjevih portretih iz--povedujejo obrazi notranji svet človeka. Tudi govorica telesa igra pri njegovi sliki pomembno vlogo izpovedi in odkrivanja notranjosti. Včasih svoje fotografije obdela tudi slikarsko, kar povečuje njihovo izpovedno moč. Umetnikovo delo na Vrhniki je predstavljeno v sklopu fotografij, poimenovanem Izkušnje in nadaljevanje. Fenneketen Thij je umetnica, ki se ukvarja s slikarstvom, risanjem in grafiko. Pravi, da je predmet telo, vsebina pa je duša. Likovna umetnost jo brezmejno navdihuje, da skuša čim bolje opazovati, gledati, zato vsebino svoje izpovedi največkrat najde v bližnji okolici. Izbor njenih razstavljenih del nosi ime Telo in duša. Razstava bo odprta do 20. oktobra 1999, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Sabrina Žgajnar Foto: Simon Seljak Uvod v odprtje razstave je bil nastop vrhniškega teatra Dejmo stisnt, kije navdušil številne obiskovalce. Nizozemski umetniki od leve: Lidwien Dister, Klaas P. Schipper in Fenneke ten Thij z Edom Zupanom, kijih je pripeljal na Vrhniko. V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki so v četrtek, 16. septembra, odprli zanimivo mednarodno razstavo BIONIKA, ki predstavlja naravne vzore za tehniko prihodnosti. Bionika je veda o prenosu dosežkov narave v tehniko. Sama beseda je izvedena iz povezave pojmov biologija in tehnika. Lahko tudi rečemo, daje to zelo mlada veda, stara komaj 4 desetletja, ki povezuje interdisciplinarno raziskovalno biološko področje z inženirskimi znanostmi, z arhitekturo in matematiko. Cilj bionike je "izum narave", se pravi rešitve, ki so se v milijonih let razvile v naravi, prenesti na področje tehnike, da bi izkoriščali iznajdbe narave. Na odprtju razstave Bionika je bilo videti kar nekaj uglednih gostov. Svečani nagovor je pripravil minister za kulturo Jožef Školč, ki je razstavo tudi uradno odprl. Spregovorili so tudi predstavniki nemškega mesta Mannhein, kjer je v mestnem muzeju tudi nastala ideja in sama razstava o bioniki ter predstavnik nemškega veleposlaništva. Naj zapišemo, da so razstavo o bioniki prvič pripravili leta 1996 v muzeju Landesmuseum furTechnik und Arbeit v Mannheinu. Tam je doživela izredno velik pomen v javnosti in tudi v strokovnem svetu, zato sojo prikazali še v Munchnu in v Berlinu. Dobri stiki in sodelovanje z mannheimskim muzejem in Tehniškim muzejem v Bistri so razstavo Minister Školč si z zanimanjem ogleduje razstavo Bionika v spremstvu ko-stesinje, kije najbolj "kriva", da je razstava zagledala luč tudi v Sloveniji. prvič pripeljali zunaj meja Nemčije. Področje bionike pa se izredno hitro razvija, zato je v muzeju Bistra mogoče videti tudi nekatere povsem nove dosežke. Predstavljeni so tudi nekateri pomembnejši dosežki slovenskih znanstvenikov in ustvarjalcev s tega področja. Sama razstava obsega 560 m 2, na ogled je skoraj 100 eksponatov iz 20 različnih ustanov in 140 panojev. Razstavljeni eksponati in slike predstavljajo BIONIKO - narava kot vzor, analogija, miniturizacija, letenje in plavanje, gubanje, tekanje in prijemanje, optimiranje, robotika, konstrukcije in izkoriščanje ter varčevanje energetskih virov. Bionika bo na ogled do 15. decembra 1999, in sicer vsak dan od 8. do 16. ure, v soboto od 9. do 17. ure ter v nedeljo od 10. do 18 ure. Naj še za vse bralce zapišemo, daje razstava zelo zanimiva in poučna za vse starostne generacije, saj si jo je v enem mesecu, odkar je odprta, ogledalo zelo veliko obiskovalcev. S. S. Del niza ženskih figur Kaj se dogaja pri vrhniški godbi? Marsikdo, ki se je udeležil 75. obletnice gasilskega društva Drenov Grič - Lesno Brdo, je opazil, da pred godbo ni stal kapelnik Bogomir Pikš, o katerem se je vedelo, da se že tri leta in pol trudi s tem ansamblom, ampak so zagledali starega znanca Milana Matičiča, kije vodil godbo do pred nekaj leti. Pravzaprav to poslušalcev ne zanima veliko, da je le pravo razpoloženje za slovesnost, ki se je udeležujejo, in da orkester igra primerno glasbo za tako priložnost. Dan kasneje je bila velika gasilska slovesnost PGD Dragomer- Lukovica v Dragomer-ju, kjer je pod vodstvom omenjenega dirigenta nastopila žirovska godba, saj jo vodi že nekaj let. Ne bomo se poglabljali v to zamenjavo, saj je najbrž pogodba z dirigentom oziroma kapelnikom godbe, tudi vrhniške, stvar organov godbe, se pravi upravnega odbora oziroma občnega zbora vsega članstva. Najlepše je vsekakor, da to poteka sporazumno, saj veliki glasbeni ansambli zamenjujejo dirigente - umetniške vodje in je to popolnoma normalno. Pač pa se je po Vrhniki že spomladi veliko govorilo, da domača godba, ki so jih pred leti s pomočjo občine uredili primerne prostore v godben-em domu ob Tržaški cesti in nakupili instrumente, skorajda ne nastopa v javnosti, tudi v domačem kraju ne, kar daje nezaslišano. Res so na različnih prireditvah veliko nastopali drugi pihalni ansambli, kot da organizatorji prireditev odrivajo domače godbenike. Marsikomu se to res ni zdelo prav, zato se je najbrž iz te slabe volje pri nekaterih godbenikih rodila zamisel, da bi bilo koristno zamenjati dirigenta in program, kije bil vse zahtevnejši, spet nekoliko približati okusu širokega občinstva. Vprašanje pa je, česa si vrhniški godbeniki v resnici želijo. Pristopa k ljubiteljski kulturi sta možna dva: da se ansambel, pa naj gre za takšnega, v katerem nastopajo sami amaterji, vendar v žlahtnem pomenu besede ljubitelji glasbe, dvigne na raven, ki jo imajo podobni ansambli po Sloveniji, ki imajo svoja tekmovanja in širijo slovensko slavo tudi po odrih drugih dežel. Glede na kakovost nekaterih drugih glasbenih ansamblov ima Vrhnika ( tako občinstvo kot občina) veliko volje, da se to tudi zgodi. Druga možnost pa je, da se ob dolgočasnih večerih, ko tudi televizijski spored ni nikakršen, zberejo prijatelji dobre družbe in glasbe pa malo zaigrajo in se nekoliko poveselijo. V tem primeru gre torej za družabnost ob glasbi, ki je tudi prva možnost čisto ne izključuje. Včasih pa gredo ti slednji razveselit še druge na kakšno veselico ali parado. Vprašanje pa je, kolikšen finančni vložek nameniti eni ali drugi obliki izvajanja. Z ureditvijo prostorov za vaje in shranjevanje instrumentov ter arhiv ter z nakupom instrumentov so najbrž ti, ki so namenili finančni vložek razvoju pihalne godbe, računali s prvo možnostjo. Bogomir Pikš, ki so ga z začetkom nove sezone odslovili, je vrhniški pihalni orkester prevzel pred tremi leti in pol okoli novega leta 1996. Kot mlad, vendar izkušen godbenik (solist klarinetist in koncertni mojster policijskega orkestra, ki je že v mladih letih v rodnem Zasavju soliral pri tamkajšnji zelo znani godbi, ki jo je vodil akad. profesor Miha Gunzek) je takoj začetka zastavil resno delo. V mednarodnih glasbenih krogih je znana tako imenovana ljubljanska šola pihal, kajti iz nje izhajajo številni mojstri, ki igrajo v domačih glasbenih sestavih, veliko pa jih je prodrlo tudi v svetovne orkestre. Zato ni čudno, da policijski orkester sodi med najboljše v Evropi. Veliko godbenikov pa podobno kot Pikš na srednji glasbeni šoli in doslej pri vrhniškem pihalnem orkestru, svoje znanje razdaja tudi po številnih drugih slovenskih orkestrih, ki kažejo lep napredek. Za tega pa je potrebna velika disciplina, zlasti redno prihajanje na vaje. Po tem, kar smo lahko zvedeli, je godba pod dosedanjih kapelnikom pripravljala zahtevne sporede. Letos so okoliščine nanesle tako, da ni imela letnega koncerta in v zadnjih letih se je malo kazala v javnosti, da bi lahko pogosteje spremljali njen kakovostni razvoj. Kar seje pa od časa do časa slišalo, je kazalo, da godba napreduje. Zlasti zato, ker je svežo kri in sveže glasbene ideje vanjo vnašal tudi dotok ljudi, ki so jih izobraževali na vrhniški glasbeni šoli. Izračunali so, daje glasbena šola godbo doslej okrepila s 35 godbeniki, med njimi jih nekaj uspešno nadaljuje glasbeno šolanje na višjih stopnjah, se pravi na srednji glasbeni šoli in na glasbeni akademiji. Na glasbeni šoli tudi poučujejo vse instrumente, ki jih v godbi potrebujejo. Najbrž bo razlog slabe volje v tem, da je od 40 vpisanih godbenikov na vaje ob ponedeljkih in četrtkih hodilo povprečno po 10 godbenikov, med najbolj rednimi so bili tisti, ki so se na vaje vozili iz Ljubljane. Tak bojkot vaj je pomembno opozorilo godbenikov kapelniku, da z njim niso zadovoljni, lahko pa gre tudi za to, da nekateri, ki so bili sicer že dolgo pri godbi, niso zmogli vse zahtevnejšega koncertnega sporeda in so raje odnehali pa bi se vrnili, če bi bilo drugače. Problem vseh, ne le kapelnikov, tudi zborovodij, nastane s tem, ko godbeniki ali pevci raje kot nekaj novega igrajo (ali pojejo) tisto, kar jim leži na srcu in kar že dobro obvladajo. To nekoliko spominja na nostalgijo za časi, ki jih najbrž ne bo več, saj je bila muzika minulih let za te sestave nekoliko drugačna, kot so zahteve današnjega časa. Vrhniški godbeniki so že zamenjali kakšnega kapelnika, ki jim je odkrival skrivnosti literature za omenjeni glasbeni sestav ali pa je odšel sam, ker si je našel boljšo možnost. Skratka, kapelnik Bogomir Pikš, ki je vedel, da bo sredi avgusta nastop pri gasilcih, je začel avgusta spraševati po telefonu, za kdaj so dogovorjeni za vajo pa so bili odgovori izmikajoči. Nato je le zvedel, da seje glede njega vse spremenilo. V začetku septembra naj bi se začela sezona vaj in ker na prvo vajo zaradi sinove poškodbe ni mogel, je prišel na naslednjo vajo. Tedaj so mu povedali, da ni več kapelnik. Po pogovorih na občini in na izpostavi sklada za ljubiteljsko kulturo je tudi zvedel, da je skupina godbenikov, med njimi je edino predsednik upravnega odbora društveni funkcionar, sklenila, da ga nočejo. V resnici mu je pogodba o sodelovanju ki se je vsako leto začela s septembrom in končala z junijem, potekla 30. junija. Glavni razlog, ki so mu ga povedali, je bil, da so tehtali med tem, da odide odbor ali kapelnik in so raje zamenjali kapelnika. Glavni očitek pa je bil, da so premalo nastopali doma. Na tega odgovarja, da so godbeniki po večini na vaje hodili zelo poredko, in da so mu pred nastopi (tudi takimi, ko so igrali nezahtevnim ušesom všečno muziko) odpovedovali sodelovanje. Ne ve se še, koliko burje bo sprožilo, da se je interni ali pa tudi ne interni problem godbenikov pojavil tudi v javnosti. Občni zbor članov godbe, upravni odbor ali pa nemara tudi vsi vrhniški konzumenti glasbene produkcije vrhniške godbe se bodo morali odločiti, kaj hočejo. Stvari so ali - ali: ali osemdesetletnico godbe, ki je prihodnje leto, zaznamovati z veliki dosežki ali pa utoniti v ljubiteljskem povprečju. Kot poročajo, zdaj na vaje hodijo v veliko večjem številu, nazaj so prišli tudi tisti, ki so godbo iz različnih razlogov zapustili. Vnema je očitna.(tj) SARA ZIVKOVIC - TRIKRATNA SVETOVNA PRVAKINJA V SHOVV DANCU TENISKE NOVICE Ves svoj prosti čas namenila plesu Znani občinski prvaki v tenisu Kot velik ljubitelj športa moram priznati, da sem bil kar malo presenečen, ko sem zvedel, da imamo na Vrhniki tudi svetovno prvakinjo med mladinci v SHOVV DANCEU. Redno prebiram športne strani dnevnih časopisov, zato vem, da plesa še ne štejejo za športno panogo. Zato so tudi rezultati in uvrstitve tekmovalcev omenjenega plesa bolj simbolično omenjeni na športnih straneh. Vendar pa sem le zasledil, daje bilo v Portorožu 2. svetovno prvenstvo za mladince v SHOVV DANCEU, kjer je skupina Plesne šole KAZINA iz Ljubljane osvojila v treh kategorijah prvo mesto. Prav v tej skupini pa že več let nastopa in trenira mlada plesalka Sara Živkovič z Vrhnike, tako daje uradno postala svetovna prvakinja v STEPU, JAZZU in HIP-HOP plesu. Uspeh mlade plesalke SARE, učenke 7. razreda osnovne šole Ivana Cankarja z Vrhnike, me je navdihnil, da vam njo, njene uspehe in tudi SHOVV DANCE malo natančneje predstavimo. Zato sem se dogovoril za pogovor, ki sva ga opravila kar ob vrhniškem teniškem igrišču, kjer sem tudi zvedel, da pleše v I. mladinski skupini Plesne šole KAZINO. Najprej meje zanimalo, kaj je sploh SHOVV DANCE? "To je moderna plesna panoga, ki jo pleše skupina več plesalcev. Obsega pa tri različne plese, in to STEP, JAZZ in HIP-HOP. Vsi trije različni plesi veljajo tudi kot tri tekmovalne panoge, dopolnjuje pa jih ustrezna moderna glasba in številne različne koreografije, ki jih izvaja skupina plesalcev. V stepu nastopa 19 plesalk (med njimi so tudi 3 fantje), v JAZZ koreografiji pa nastopa 23 plesalk (od tega 4 fantje). V vseh treh kategorijah pa je mogoče nastopati tudi posamezno ali v parih." Sara je pričela plesati pri 3 letih, ko je na Vrhniki, v bivšem domu JLA, zelo uspešno delovala Plesna sekcija. Vendar je vse počasi propadlo in vpisala se je v Plesno šolo KAZINA v Ljubljani. Enkrat na teden sta jo na treninge vozila starša. Najmlajši so se na začetku spoznavali z različnimi zvrstmi plesov, tako da se je Sara odločila za SHOVV DANCE. To je bilo pred 6 leti, koje hodila v 2. razred in izbrali so jo v selekcijo boljših. Treningov je bilo več (2- do 3-krat na teden), pričeli so se razni nastopi na revijah in prireditvah ter že tekmovanja v pionirskih kategorijah. Kakšni so bili začetni uspehi in kdo te trenira? "Moja trenerja od vsega začetka v KAZINU sta: za JAZZ Mirjam Podobnik (ena najboljših slovenskih koreografinj) in za STEP Mitja Popovski. Prav oba trenerja sla nas združila skupaj, tako da smo plesalke med seboj velike prijateljice in tudi Državni in svetovni prvaki v step skupini; Sara je v prvi vrsti, prva z leve. drugače se veliko družimo med seboj. Med pionirji smo osvojile 1. mesto v STEPU in 3. mesto v JAZZU, kar nam je dalo novega navdiha in volje za skupne treninge". V nadaljevanju pogovora mije Sara povedala, da je že v letu 1997 pričela tekmovati v mladinskih skupinah ter v tem letu kot posameznica postala državna prvakinja v JAZZU ter bila druga v STEPU. Prelomnica pa je bila leto 1998, koje s skupino med mladinci v STEPU in HIP-HOPU osvojila prvo mesto na državnem prvenstvu, v JAZZ skupini pa drugo mesto. Kot posameznica je zmagala v mladinski konkurenci STEPA. Uspehi so mlado plesalko pripeljali na svetovno prvenstvo, kjer je s skupino osvojila 2. mesto v JAZZU in STEPU, med posameznicami pa je zasedla 15. mesto. Vprašal sem jo tudi o letošnji sezoni (1999), v kateri je postala triletna svetovna prvakinja med mladinci v SHOVV DANCEU. Povedala mije naslednje: "Za letošnjo sezono plesa smo se pričeli pripravljati zelo zgodaj, saj smo vedeli, da bo 2. svetovno prvenstvo za mladince v Portorožu. Na državnem prvenstvu smo zmagali v vseh možnih plesnih disciplinah v skupini plesalcev, v stepu pa sem s soplesalko osvojila 3. mesto. S temi rezultati .smo se uvrstili na svetovno prvenstvo, ki je bilo 2. julija v Portorožu. Ob tem naj še povem, da naj bi Portorož postal svetovni center za mlade plesalce v raz-ličnih plesih, predvsem pa v SHOVV DANCEU. Naša skupina plesalk iz Kazine je uspela zmagati v vseh treh prestižnih plesnih disciplinah, tako da sem postala trikratna svetovna prvakinja, s svojo soplesalko Tino Leskovec pa sva osvojili 10. mesto v STEPU. Poudariti moram, da smo do uspeha prišli po trdem in napornem vsakodnevnem treningu. Vendar pa so nam tri zlate medalje velika uteha in seveda tudi nadaljnji motiv za že trdnejše treniranje, saj smo še mlade plesalke in željne nadaljnjih uspehov." Ob koncu mije še povedala, da so doslej vse finančne stroške, ki niso majhni, poravnavali starši, nekaj pa tudi sam Klub Kazina. Poskušala je s številnimi prošnjami, odzvalo pa se je samo podjetje EVEX, d.o.o., kateremu se za vso sponzorsko pomoč zahvaljuje. Na končuje sledilo še običajno vprašanje, kakšni so nadaljnji plesni cilji? "S treningi za novo sezono smo že pričeli. Naš cilj je predvsem ohraniti državne naslove v vseh plesnih disciplinah SHOVV DAN CEA ter da se ne bi poškodovala. Poškodbe so namreč pri mladih plesalcih zelo pogoste." S.S. SARA ŽIVKOVIČ - osebna izkaznica: učenka 7. a razreda Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika - članica I. mladinske show skupine V M •■ i - klub: Plesna šola Kazi- na - trenerji: Mirjam Po- BBJBMBfe.--^JT 9 dobnik in Mitja Popovski - trikratna svetovna prva- kinja v shovv danceu sku- pini, I. mladinci. ŠPORTNA URNIKI ŠPORTNE DEJAVNOSTI OD 4.10.99 DO 30. 4. 2000 TELOVADNICA ŠPORTNE ZVEZE VRHNIKA ZVEZA VRHNIKA 6.00 do 7,30 1I.BZV Logar \00do7,00 /./rt ZO Kenk ZVEZA VRHNIKA j PONEDEIJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA \l4,4o do 15,40 \ l.llbZO V: Kenk 14,20 do 15,40 II. BZV V: Logar 14,40 do 15,40 S. V.-2730 V: Lalovec 14,20 do 15,45 530 Učni C. V: Nikolavčič 13,00 do 14,15 SV 2220 V: Molk J. 8,30 do 10,00 karate V. Mustafič lS.4o do 16,4o namizni tenis V: Barettč 15,45 do 16,30 alp. Smučanje V: D. Malina 15,40 do 17,00 ŠRO V:Žilavec 15,45 do 16,30 Alpska Sola V.Možina 14,15 do 15,45 odbojka Občina V: Razdrh 10,00 do 11,30 Blatna Brezzov. V: Pire 16,4o do 17,3o pouk V: 16,30 do 17.30 TSK Corning V: Mesec 17,00 do 17,45 ples 1/2 razred V: Šraj 16,40 do 17,30 pouk 15,50 do 16,35 pouk 13,30 do 15,00 košarka V: Ibrahimovič 17.3o do IS, 3o atletika V.SrajT. 17,30 do 18,30 košarka 3/4 raz. V- Nikolavčič 17,45 do 18,30 ples 3/4 razred V: Šraj 17,30 do 18,30 koSarka 3/4 razred V: Nikolavčič 16,35 do 17,30 atletika V: DraSler 18.30 do 19,30 aerobika I skup. V.Božić 18,30 do 19,30 rekreacija ženske V: BotU 18,30 do 19,30 aerobika l.skup. V: Božič 18,30 do 19,30 Rekreacija ženske Rde« Križ V Jaklič 17,30 do 18,30 namizni, tenis V: Baretič 16,30 do 18,00 nogomet Žaba V: Šurca 19,30, do 20,30 aerobika 2. skup V -.Kostanjevec 19,30 do 20,45 koSarka Verd V: Jesenovec 19,30 do 20,30 aerobika 2.skup. V: Kostanjevec 19,30 do 20,30 Elektro V: Malavašič 18,30 do 19,30 Mizarstvo Vidmar V.Vidmar B 18,00 do 19 30 ŠD Lipa VŽeleznik 20,30 do 21,30 rekreacija Povi V;PetkovSek 20,45 do 22,15 odbojka ženske. V: Simončič 20,30 do 21.30 ŠD Ligojna V: Novak 20,30 do 21,30 Margon ŠD Vrhnika V: Margon 19,30 do 20,45 ŠD Sinja Gorica VRžek 19,30 do 21,00 hokej Legende V: • 21,30do 22,30 košarka V:M. Margon 21,30 do 22,30 košarka V: Bobnar-Sečnik 21,30 do 23.00 Odbojka ženske V: Simončič 20,450 do 22,00 koSarka ŠD Vrhnika V: Pahor Vrhniški teniški klub je v začetku septembra organiziral občinsko prvenstvo za vse kategorije igralcev tenisa na Vrhniki. Najprej so se pred pričetkom šole pomerili v dveh naji llajših kategorijah, in to samo me.I fanti. Nastopilo je šest mladih tenisačev, ki pa ne kažejo neke nove perspektive vrhniškega tenisa. Nazadovanje se kaže tudi med dekleti, saj se ni nobena prijavila. Tako si bo moral vrhniški teniški klub prizadevati tudi v smeri popularizacije tenisa med mladimi. Vrstni red v obeh kategorijah je bil naslednji: do 14 let: 1. Primož Jurca 2. David Debevec 3. Dimitrij Debevec do 18 let: 1. Bojan Krašovec 2. Janez Krašovec 3. Aleš Petkovšek Člani in članice so se pomerili v 5 starostnih kategorijah. Nastopilo je 36 tekmovalcev in 9 tekmovalk. Tudi med temi tekmovalci jih je bilo manj glede na pretekla leta. Letos je tekmovalcem služilo tudi vreme, tako da tu ne moremo iskati vzrokov. Pa pojdimo po kategorijah. Dekleta do 35 let. Nastopilo je pet tekmovalk, ki so se pomerile vsaka z vsako. Vrstni red pa je bil naslednji: 1. Lucija Čekada 2. Maruša Šerjak 3. Eva Malavašič 4. Mojca Simončič 5. Anita Mesec. V kategoriji deklet nad 35 let so nastopile štiri tekmovalke. Po medsebojnih dvobojih je bil naslednji vrstni red: 1. Jožica Malavašič 2. Majda Šmigoc 3. Vlasta Ficko 4. Anka Petrovčič. Moški so nastopili v treh kategorijah; do 35 let je nastopilo 16 tekmovalcev. Prikazani tenis pa je zadovoljil številne vrhniške ljubitelje tenisa. Nekoliko slabšo formo je pokazal eden od favoritov, Aljoša Seljak, ki je osvojil šele 4. mesto. Z dobro igro in neverjetno vztrajnostjo se je zopet izkazal Sandi Petkovšek in v finalu premagal Petra Kavčiča s 7:5 in 6:2. Na tretje mesto, se je uvrstil Janko Rous, ki je premagal Aljošo Seljaka z 9:4. Pri članih nad 35 let je nastopilo 10 tekmovalcev. Presenetljivo je zmagal Tomaž Pirnat, kije v finalu premagal Dragomerčana Silva Pečlina s 5:7, 6:2 in 6:2. Tretji je bil Dejan Mesec z zmago nad četrto uvrščenim Vinkom Bizjakom z 9:8. Veteranov je bilo 10. Ob odsotnosti nekaterih najboljših je za presenečenje poskrbel Jože Molk, ki je že v polfinalu izločil enega od favoritov, Jožeta Prvinška, kije bil Tenisač leta v občini Na podlagi točkovanj vrstnih redov na vseh občinskih tekmovanjih v tenisu, tako med posamezniki kot med pari, je letos, tako kot že lani, največ točk zbral Peter Kavčič in tako postal tenisač sezone 1999. Na drugo mesto se je uvrstil Sandi Petkovšek, tretji pa je bil Aljoša Seljak. na koncu tretji. Jože Molk je v finalu premagal Janeza Čekado s 7:6 in 7:6. Tako je bil naslednji vrstni red: 1. Jože Molk 2. Janez Čekada 3. Jože Prvinšek 4. Brane Leskovec. Teniški klub Vrhnika je dobro organiziral občinsko prvenstvo. Vsi prvi trije iz vsake kategorije so prejeli pokale in praktične nagrade. Sam turnir pa so podprli: Zganjekuha Kržič, Trgovina KARA, OREL, d.o.o., Mesarija Blatnik, Proklima, PRO SAF d.o.o., Pekarna Adamič, Graverstvo Kosi in Klub Leskovec. S.S. Pri najmljaših dečkih je bil (od leve) tretji Dimitrij Debevec, prvi Primož Jurca in drugi David Jurca. Dekleta do 35 let (od leve): Eva Malavašič, Lucija Čekada in Maruša Šerjak. Veterani nad 45 let (od leve): Janez Čekada, Jože Molk in Jože Prvinšek. Turnir dvojic za pokal Boter Sredi septembra je bil na vrhniških teniških igriščih teniški turnir dvojic za pokal Gostilne Boter. Prijavilo se je trinajst moških dvojic, ki so bili razdeljeni v štiri skupine, kjer je vsak igral z vsakim. Prva dva para sta se uvrstila v finalno skupino, napredoval pa je samo zmagovalni par. Rezultata polfinala sta bila: Kukec, Božič - Rous, Justin : 4:9 Petkovšek, Petkovšek - Kavčič, Štih : 9:6. V finalu sta se tako pomerila brata Petkovšek proti paru Rous -Justin in v zelo lepi in kakovostni igri zmagala s 6:4 in 6:1 ter zasluženo osvojila pokal Gostilne Boter. Za tretje mesto pa sta Kavčič in Štih premagala par Kukec, Božič z 9:6. S septembrskim turnirjem se nekako končuje tudi tekmovalna teniška sezona na Vrhniki, ki je letos bila zelo dolga, vendar pa je bila udeležba na številnih turnirjih le nekako bolj skromna. S.S. TEI.OVADN1CE OSNOVNE SOLE LOG -DRAGOMER TERMINI OD 4.10. 99 DO 30..4.2000 PONEDEIJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA 18,30 do 20.00 rekreacija Dragomer V:trček 18,30 do 20,00 nogom, šola 5 in 6 razred V: Zobec 18,30 do 19,30 lokoslrelci ŠD Dragomer V: Raka 18,30 do, 19,45 selekcija ml dečki Dren - Dragomer V: Krasnlk 17,30 DO 18,30 odbojka šola odbojke V: 20.00 do 21,00 rekreacija ženske V: Malavašič 20.00 do21.30 odbojka Dragomer V: Logar 19,30 do 20,13 aerobika/. Sk ŠD.Log V: 19,45do 21,00 selekcija mladinci Dren - Dragomer V: Krasnik 18,30 do 20,00 odbojka ŠD Dragomer V. Logar 9,30 do 11.00 nogomet mladinci selekcija v: Krasnik 21.00 do 22,30 košarka Dragomer V: Pečlin 21.30 do 22,30 košarka Blatna Brezovica V: Pire . 20.15 do 21,00 aerobika II. Sk. ŠDLog V: 21,00 do22.30 selekcija Dren Dragomer V.Oblak 20,00 do 21,15 košarka log V: Strgar 11.00 do 12,30 selekcija člani Dren V Oblak 21.00do 22,30 tenis 21,15 do 22.30 košarka Dren V: Jelovšek 17,00 do 18 30 tenis Bastar Rozalija 18.30 do 20,00 odbojka Glavač - Bevke 18,30 do 20,00 tenis Stujlek 2. GORSKI TEK NA PLANINO Najhitrejši Miha Plahutnik KLUB ISKRA ANTENE Kolesarsko-alpinistični vzpon na Mangart Najhitrejša Miha Plahutnik in Katja Zibert s pokaloma. Med fanti letnik 1981-86 je nastopilo šest tekmovalcev TSK Corning, ki so si med seboj razdelili medalje; od leve: Jan Debevec, Domen Zalar in Klemen Miklavžin. Tudi med deklicami, letnik 1981 in mlajše, so nastopile samo štiri Comin-gove tekačice, ki so si razdelile vsa štiri mesta, od leve: Tina Petrovčič (2. mesto j, Tina Peklaj (1. mesto) in Urša Jesenovec (3. mesto). Skupni start starejših kategorij Odprto in občinsko prvenstvo v kolesarjenju Marljivi športni delavci Športnega društva POVŽ s Stare Vrhnike so v nedeljo, 19. septembra, pripravili 2. gorski tek s Stare Vrhnike na Planino, kjer je bil pri planinski koči tudi cilj 3,4 kilometre dolge proge. Nastopilo je 50 tekmovalcev, predvsem iz tekaškega kluba Corning in domačega ŠD Povž. Med moškimi je progo najhitreje pretekel Miha Plahutnik, znani mladi smučar tekač, ki je tudi stalni član mlade tekaške smučarske reprezentance Slovenije. Med ženskami pa je progo najhitreje premagala Katja Zibert (Vrhnika). Oba sta prejela lepe pokale. Drugi rezultati po kategorijah pa so bili: Dečki 1987 in mlajši: 1. Marko Macuh (A.K. Olimpi-ja), 23:11 2. Žiga Zdešar (Corning), 25:20 3. Žan Zdešar (Corning). 28:44 Dečki 1981 - 1986: 1. Domen Zalar (Corning), 21:21 2. Jan Debevec (Corning), 21:47 3. Klemen Miklavžin (Corning), 24:44 Deklice 1981 in mlajše: 1. Teja Peklaj (Corning), 27:17 2. Tinka Petrovčič (Corning), 28:27 3. Urša Jesenovec (Corning), 30:58 Članice: 1. Katja Zibert (Vrhnika), 25:06 Člani 1980- 1974: 1. Miha Plahutnik (Corning), 17:47 2. Uroš Bertoncelj (Kondor Starman), 18:47 3. Zdravko Volkar (ŠD Šmartno), 19:02 Člani 1973 - 1964: 1. Marko Šubic (Etiketa Mar-tilj), 17:53 2. Metod Močnik (Kamnik), 18:23 3. Andrej Krvinu (ŠD Povž), 19:11 Veterani 1963 - 1953 1. Peter Macuh (Šmarna gora), 21:10 2. Matjaž Rus (ŠD Log), 21:43 3. Dare Bavclek (Notranje Gorice) 21:52 Veterani 1952 in starejši: 1. Štefan Lešnik (Ljubljana). 21:37 2. Andrej Grom (ŠD Povž), 25:01 3. Bogdan Grom (ŠD Povž), 28:33 S.S. Poletje v svoji veličini je minilo. Prihaja jesen in za mnoge kolesarje zadnji trenutki lepega vremena. Torej bliža se konec kolesarske sezone. Tudi za kolesarje Iskra Antene. Nismo bili v dvomih, kaj izbrati za slovesen zaključek sezone. Ja, Mangart menda, za marsikoga lep izziv, tudi zame. In padla je odločitev: "klub kolesarjev" Iskra Antene pojdc na Mangart 11. septembra 1999. Zgodnje sobotno jutro, ki je obetalo sončen dan, seje šest članov, z natovorjenimi kolesi na avtomobilih, odpravilo na mejni prehod Rateče in po 25 km vožnje po Italiji zavilo na Predel, nazaj v Slovenijo. Najvišja gorska cesta v Sloveniji pelje na Mangart, kar do višine 2055 m. Na Mangart so cesto speljali italjanski vojaki med prvo in drugo svetovno vojno, dogradili so jo leta 1938. Začetek je speljan na odcepu Predela (1156 m). Tuje bil naš start. Oprtali smo si nahrbtnike s pijačo in garderobo, trije od nas pa tudi gojzarje. "Zajahali" smo kolesa, za seboj pustili mejo in se odpravili po cesti navzdol. Hecno, kajne? Ampak to je bila samo uvertura ali ogrevanje. Na odcepu (1094 m) za Bovec je naša pot skrenila levo proti Mangartu. Pred nami se je odprl pogled na pobočje Man-gartskega sedla in v ozadju tretji najvišji gorski vrh v Sloveniji -Mangart. Cesta se tu vzpenja zelo strmo -12 % klanec. Serpentinasto se dviguje skozi gozd. Prvi trije in najmočnejši moški (op.a.: v šestčlanski družbi edina ženska) so dobr > potegnili v strmino. V družbi dv^li sodelavcev smo z lahkoto premagovali serpentino za serpen- tino in prispeli že do cestninske postaje (1294 m), kjer je potrebno odšteti za motorna vozila 500 SIT. No, nam tega ni bilo potrebno, ker smo "motorje" pustili doma. Cesta se kmalu po ostrih serpentinah dvigne skozi gozd do prvega predora (1425 m), kije od teh predorov tu tudi najdaljši - 300 m. Pred vstopom vanj, smo malce počili in se odžejali ter opravili formalno fotografiranje. Vožnja skozi predor, v katerem ni nobene razsvetljave, je posebno doživetje. Ko vstopiš vanj, te najprej zajame tema in mrzel zrak. Pred seboj zagledaš konec predora, velikosti večje svetlobne pike. Prav tu smo se zelo zabavali, saj je imel vsak težave z orientacijo, zato smo kar vsevprek vpili in si na ta način "držali" varnostno razdaljo. Cesta nato postane nenavadno zvita in dobesedno prepletena. Športna zveza Vrhnika in Športno društvo Lipa iz Podlipe sta v nedeljo, 26. septembra, izpeljala občinsko prvenstvo Vrhnike v kolesarjenju, ki je bilo obenem tudi odprto prvenstvo Podlipa 99. Prva jesenska nedelja je prinesla lepo vreme in tudi lepe boje kolesarjev za prva tri mesta. Nastopilo je 73 kolesarjev, ki so se pomerili v 10 starostnih kategorijah. Mladinci in člani so tekmovali na 8.700 metrov dolgi progi z vzponom do križišča v Smrečju proti Šentjoštu. Vsi drugi so tekmovali na 6.700 metrov dolgi progi od križišča v Razorski dolini skozi Podlipo do odcepa v Kajn dolu. Medalje so prejeli vsi prvi trije najboljši, in to za občinsko prvenstvo pa tudi za odprto prvenstvo Podlipa 99. Najhitrejši moški, Milan Hribar, iz Domžal je prejel pokal, prav tako tudi najhitrejša ženska Julka Šalamun. Občinski prvaki ter drugo in tretje mesto pa so osvojili po kategorijah: Dečki do 14 let: 1. Klemen Miklavžin (TSK Corning), 12,46 2. Peter Malovrh (ŠD Lipa), 13,04 3. Matej Trček (ŠD Lipa), 13,17 Deklice do 14 let: 1. Teja Peklaj (TSK Corning). 14,43 2. Tanja Malovrh (ŠD Lipa), 20,00 Mladinci do 19 let: 1. Sebastjan Petrič (Vrhnika), 19.51,86 2. Dejan Malavašič (ŠD Lipa), 21.13.21 3. Darjan Cimprič (Vrhnika). 21.39,62 Mladinke do 19 let: 1. Nataša Malovrh (ŠD Lipa), 20,01 Člani do 30 let: 1. Marjan Mesec (ŠD Povž), 18.33,31 2. Simon Malovrh (BI. Brezovica), 19.25,06 3. Gregor Kos (Dragomer), 19.36,26 Ampak nam dobre in močne volje ni vzela. Serpentinasto dvigovanje ceste prekinejo še trije predori, ki so krajši od prvega, vendar zato nič manj zanimivi in prijetni v svojem hladu, ki nam vsaj malo ohladi razgreta telesa. Največji vzpon je 18% klanec, ki smo ga vsi dobro občutili, vendar ni nihče porival kolesa. Pod južnim ostenjem Skale dosežemo višino 1775 m, kjer se vijuganje ceste umiri. Tu opravimo še nekaj posnetkov, v ozadju gorski vrhovi kot so Jerebica, Rombom... Pa še kar nekaj jih je, ki si zaslužijo omembo, vendar njih imen avtorica žal ne vc. Pred nami se postavi pobočje, ki mu pravijo Mangartsko sedlo. Cesta dalje pelje mimo odcepa za planinsko kočo in tu smo pričakovali konec asfalta. Kot smo kasneje ugotovili so v letošnjem letu Najmlajši udeleženec je bil šestletni Miha Petrič, kije takole prikole-saril skozi cilj. Člani do 40 let: 1. Robert Kogovšek (ŠD Vrhnika), 19.03,07 2. Boris Kogovšek (ŠD Vrhnika), 19.40,34 3. Ludvik Miklavžin (ŠD Povž), 21.20,54 Veterani do 55 let: 1. Marjan Cafuta (Vrhnika), 22.54,30 2. Bogdan Grom (ŠD Povž), 24.16,29 Veterani nad 55 let: podaljšali asfaltno podlago za cca 2 km. No in po tej dožini smo prispeli do razcepa in dosegli višino 1986 m. Uf, to je pa že visoko. Za nami se razprostira lep razgled v dolino Koritnice in obsijani vršaci v ozadju nas vznemirjajo. Še nekaj sto metrov po makadamski cesti, kije razrita od nedeljskih voženj avtomobilov in za avtorico tega članka najbolj neljub del cestišča,se naša vožnja zaključi prav na meji z Italijo, na prevalu Čez jezik v višini 2055 m. Po daljšem počitku z malico, smo se preoblekli in trije tudi obuli gojzarje. Vsi skupaj smo jo mahnili čez travnato pobočje v Italijo in ob prepadnih robovih občudovali pokrajino v dolini. Pod nami v globini 1200 m smo opazovali dva zelena očesca, Belopeška jezera. Pogled nam je segel tudi čez nizajoče se sleme Karavank nad Zilj-sko dolino na Dobrač. Tu smo se ločili. Trije sojo mahnili nazaj do planinske koče, drugi trije pa proti gorskemu vrhu Mangart. Noge niso bile tako utrujene, zato se nismo bali še enega podviga. V kakšne pol ure hoje prečkamo melišče in pred nami se postavi mogočni Mangart. Pot, kjer je kar veliko število klinov in nekaj metrov žice, vodi strmo navzgor po grapi Mangarta. Na nekaterih mestih je zelo izpostavljena in prepadna. Malce strahu je bilo zaznati pri vseh treh, ampak je šlo. Po pičlih dveh urah vzpenjanja ali plezanja po krušljivi steni smo prispeli na vrh Mangarta (2678). V zelo neprijaznih vremenskih razmerah, oblačnost in slaba vidljivost, smo hitro opravili fotografiranje in kratko okrepčilo ter jo jadrno mahnili v dolino po italjanski poti. Saj res, tudi javljanje z GSM-a smo uspešno opravili, Najhitrejši moški, Milan Hribar. 1. Andrej Grom (ŠD Povž), 22.28,33 2. Jane/. Grom (ŠD Povž), 25.16,85 3. Slavko Šalamun (Vrhnika), 28.04,77 Članice do 40 let: 1. Damjana Krašovec (Vrhnika). 21.16 Veteranke nad 40 let: 1. Šalamun Julka (Vrhnika), 13.27 2. Anka Grom (ŠD Povž), 15.57 S.S. kajti menda na takih višinah telefoniranje z GSM ne funkcionira. Še en dokaz več, da so Telitalovi GSM aparati vredni svoje cene. Tudi v povratku ne gre brez klinov in žic, vendar jih je bistveno manj. Pot je bolj prijetna in mani plezalna. Naše noge (vsaj avtoričine) so že kazale rahlo utrujenost. Po bolj počasnem vzponu v steni, smo spust po tem delu poti, opravili v pol ure manj. Vrnili smo se na planoto, kjer so smo pustili kolesa, se spustili do koče, kjer so nas že čakali prijatelji, nekateri prav zaskrbljeni. Samo še preobleči smo se smeli, mi zamudniki, in že smo se spuščali s kolesi po isti cesti v dolino. Oblečeni smo bili bolj za zimske razmere: rokavice, kape, dolge hlače, vetrovke..... zelo se nam je prilegla ta oprava. Če pomislim, smo za vzpon na dolžini 12 km, premagali višinsko razliko cca 1100 m, v dveh urah, ob spustu pa smo to isto dolžino opravili v pičlih 15 minutah. Nekaj metrov pred našimi parkiranimi avtomobili smo obiskali tudi Trdnjavo. Posebnost je rov, ki je speljan iz enega dela trdnjave v drug del, v dožini cca 200 m. S pomočjo baterije smo se lažje premikali po betonsko oblikovanih stopnicah. Le vstop in izstop iz rova ni ravno "normalen", saj potrebuje človek kar nekaj plezalskih spretnosti. Podatkov o tej Trdnjavi je zelo malo. S pomočjo zapisa na tabli, ki govori o Napoleonovih časih, smo sklepali, daje bil ta rov zgrajen v tem času. Našo avanturo smo slovesno zaključili v bližnjem gostišču na meji. In ker smo bili zidane volje, smo že našli nov predlog za nov izziv - Glossglockner. O tem pa morda naslednje leto. Jožica Uršič Najhitrejša ženska je bila Julka Šalamun (v sredini s pokalom), levo je Anka Grom in desno Ana Arčon iz Žirov. KK VRHNIKA '96 PRED NOVO SEZONO Počitnice so se končale in pričelo se je novo šolsko leto. Tudi za KK Vrhniko '96 se je začela nova sezona. Že v juliju so organizirali košarkarski tabor v Sa-vudriji, o čemer smo pisali v prejšnji številki Našega časopisa. Prijazno okolje, urejena plaža in kakovostni trenerji so pripomogli, daje bilo vzdušje enkratno in pogoji za učenje košarke idealni. Pripravljalno obdobje je za njimi in vsi so željni prvenstvenih bojev, dokazovanja na igrišču. Veliko so si prizadevali za pridobivanje telesne moči, v zadnjem času pa so, razumljivo, veliko pozornosti namenili tudi uigravanju ekip, saj so lige dobesedno pred vrati. Vsekakor še naprej namenjajo največ pozornosti mlajšim kategorijam, seveda s ciljem, da bi imeli na koncu v članski ekipi čim več mladih igralcev. V začetku septembra so organizirali seminar za pomožne sodnike, ki se gaje udeležilo 10 kandidatov. Nastalo je tudi nekaj kadrovskih sprememb pri vodenju ekip. Dosedanjega trenerja Draga Djedoviča je zamenjal Izidor Križan, ki bo vodil mladinsko in člansko ekipo, kadete pa bo treniral David Šučur. Za pionirje bosta skrbela Klemen Kraševec, 5. in 6. razred, ter Karel Nikolavčič, 7. in 8. razred. Košarkarsko šolo za učence 3. in 4. razredov, ki se bo začela S. oktobra s pričet-kom ob 17.30, bo vodil Mirko Vidakovič. Vabijo vse, ki bi si želeli udeleževati treningov, naj se oglasijo pri omenjenih trenerjih. To velja za tiste, ki ste se že ukvarjali s košarko, pa tudi tiste, ki bi sc v delo KK VRHNIKA '96 šele želeli vključiti. Vsi ste dobrodošli. Nikoli ni prepozno! Za nemoteno delo je vsekakor najbolj zaslužen predsednik kluba Stojan Jakin, ki je ob pomoči sponzorjev omogočil delovanje vseh selekcij. Sponzorji pa so: Komunalno podjetje Vrhnika, Športna zveza, Orel, d.o.o., Liko Pris, d.o.o., Av-totrade Jelko Baje Sinja Gorica in Lednik & Lednik. Ob vse obširnejšemu delu kluba, ob vse večjih zahtevah pa si želijo v prihodnje tudi razširiti vodstvo kluba in k sodelovanju povabiti nekaj novih sponzorjev. Upajo, da uspešno. Vsekakor bodo ljubitelji košarke v sezoni ob prelomu tisočletja na Vrhniki spet prišli na svoj račun. V sezoni 1999/2000 bodo vrhniški košarkarji nastopali v štirih kategorijah, in sicer pionirji, kadeti in mladinci v 2. SKL ter člani v 3. SKL. Tekmovalni del se je pričel 19. septembra s tekmo pionirjev v Kočevju. Razpored tekem vseh selekcij si preberite v nadaljevanju tega prispevka, košarkarji pa si želijo le večjega obiska na tekmah kot v lanski sezoni. RAZPORED TEKEM V ŠPORTNI DVORANI NA VRHNIKI: Pionirji nedelja, 3. 10. 1999 ob 12. uri KK VRHNIKA '96 - KK AJDOVŠČINA nedelja, 17. 10. 1999 ob 12. uri KK VRHNIKA '96 - KK SNEŽNIK nedelja, 14. 11. 1999 ob 10.30 KK VRHNIKA '96 - KK LUCIJA Kadeti sobota, 2. 10. 1999 ob 17. uri KK VRHNIKA '96 -sobota, 16. 10. 1999 ob 17. uri KK VRHNIKA '96 ■ sobota, 6. 11. 1999 ob 17. uri KK VRHNIKA '96 ■ Mladinci nedelja, 3. 10. 1999 ob 10. uri KK VRHNIKA '96 ■ nedelja, 17. 10. 1999 ob 10. uri KK VRHNIKA '96 • nedelja, 21. 11. 1999 ob 10. uri KK VRHNIKA '96 ■ nedelja, 12. 12. 1999 ob 10. uri KK VRHNIKA '96 Člani sobota, 2. 10. 1999 ob 20. uri KK VRHNIKA '96 ■ sobota, 16. 10. 1999 ob 20. uri KK VRHNIKA '96 sobota, 30. 10. 1999 ob 20. uri KK VRHNIKA '96 ■ sobota, 13. 11. 1999 ob 20. uri KK VRHNIKA '96 ■ KK DOMŽALE B KK STRAŽIŠČE KK PINGVINI KK ČRNOMELJ KK GROSUPLJE KK LOGATEC KK PLAVA LAGUNA KK YDRIA SCLABONICA KK PRESTRANEK KK VIPAVA KK MEAN MACHINE, ml. Janez Majer Članska vrhniška košarkarska ekipa z novim trenerjem Izidorjem Krizmanom (prej eno sezono v Borovnici) ter z dvema starejšima povratnikoma Mirkom Gabrovškom (stoji tretji z leve) in Tonetom Medvedom (stoji peti) ter drugimi mladimi igralci bo lahko krojila sam vrh v 3. košarkarski ligi. 24 ur kolesarjenja Izziv nekaterim kolesarjem, naj se preizkusijo v dolgotrajni vzdržljivosti v vožnji na 24 ur. Cilj podviga je, da kolesar sploh vzdrži na kolesu toliko časa, obenem pa poizkuša prevoziti čim več kilometrov. Trenutni neuradni slovenski rekord v vožnji na 24 ur ima nekdanji poklicni kolesar Primož Cerin, kije leta 1996 prevozil 720 km. Takega tekmovanja s samim seboj in cesto se lahko lotijo le dobro trenirani in izkušeni športniki. Eden izmed njih živi tudi v naši občini. To je triatlonec Bojan De-benec, kije v soboto, 7.8.1999, ob 18.00 izpred B.J. pričel s to zahtevno preizkušnjo. Že od samega začetka so ga spremljali številni kolesarji, ki so mu na dolgi progi pomagali in mu dajali vzpodbudo. Eden izmed spremljevalcev je bil tudi Matjaž Bajec, ki je z Bojanom kolesaril vso noč, z vožnjo pa je nadaljeval tudi v nedeljo, tako da sta po 24 urah družno končala boj z nočjo, mrazom, meglo, vetrom in . vročino. Prevozila sta 642 km. Trasa, po kateri sta kolesarila, je potekala z Vrhnike v Borovnico, Podpeč, Brezovico, čez Kožarje na Dobrovo in nato prek Horjula spet na Vrhniko. Da je obema fantoma podvig uspel, so zaslužni tudi mnogi spremljevalci in sponzorji, ki so omogočili izvedbo prireditve. To so: podjetje Blago mix in B.J. pub, Gasilsko društvo Stara Vrhnika, Gostišče Polž, Radio Vrhnika in Orel, d.o.o., Bojanu pa so še dodatno pomagali osebni sponzorji: JAN stport, Elektro Dekleva, mizarstvo Peklenk in Štirn, d.o.o.. Za nemoten potek prireditve se je treba zahvaliti Marjanu Mesecu, ki je bil glavni organizator, obenem pa je tudi sam večji del poti spremljal tekmovalce s kolesom. Oba kolesarja, Bojan in Matjaž, sta se kljub veliki utrujenosti odločila, da bosta podvig še kdaj ponovila, z željo, da bi na Vrhniki to postala tradicionalna prireditev. K.P. BALINARSKE NOVICE VRHNIČANI POKALNI ZMAGOVALCI NOBZ V Starem trgu pri Ložu se je v organizaciji BŠK Loška dolina na šti-risteznih baliniščih končalo letošnje pokalno tekmovanje v Območni balinarski zvezi Notranjske. Nastopilo je 14 ekip, ki so se med seboj pomerile po Cup sistemu na izpadanje. V zgornjem delu razpredelnice so igralci Blagajane z Vrhnike v prvem krogu presenetili lanske pokalne zmagovalce ekipo Sodražice in jo izločili iz nadaljnjega tekmovanja. Vrhničani so z odlično igro po vrsti premagali še ekipo Idrije in domačine ter se zasluženo uvrstili v finale. V spodnjem delu razpredelnice pa so igralci Sinje Gorice po počitku v prvem krogu v drugem premagali ekipo Fare iz Spodnje Idrije, v polf-inalu pa še ekipo Begunj ter se pridružili ekipi Blagajane v velikem finalu. V malem finalu je mlada ekipa Begunj presenetila domačine ter osvojila končno tretje mesto. V velikem finalu sta se ekipi Blagajane in Sinje Gorice v začetku menjavali v vodstvu, potem pa so Vrhničani z odličnim bližanjem in natančnim zbijanjem štrli odpor nasprotnika in zasluženo zmagali z rezultatom 13:8. Za pokalne zmagovalce NOBZ so nastopili: Samo Krompič, Franc Langenvalter ter Jože in Andrej Štirn, za Sinjo Gorico pa so igrali Franci Plestenjak, Tine Gutnik ter Miro in Marko Dolničar. Vrhničani bodo konec novembra zastopali našo balinarsko zvezo na pokalu BZS v Ljubljani. REZULTATI: Polfinale Blagajana - Loška dolina 13:9 Sinja Gorica - Begunje 13:5 Finale za 3. mesto Begunje - Loška dolina 13:5 za 1. mesto Blagajana - Sinja Gorical3:8 NOTRANJSKI PRVAK JE FARA IZ SPODNJE IDRIJE, SINJA GORICA TRETJA Končalo se je tudi ligaško tekmovanje v Notranjski območni balinarski ligi. Naslov prvaka si je že krog pred koncem zagotovila ekipa Fare iz Spodnje Idrije. Za drugo mesto, še vodi v kvalifikacije za drugo državno ligo, pa sta bila kandidata ekipi Sinje Gorice in Begunj. Z zmago v zadnjem krogu proti Blagajani so igralci Begunj osvojili drugo mesto. Sinja Gorica je s porazom vil. krogu doma proti Jezeru zapravila vse možnosti, da bi osvojili tako želeno drugo mesto in s tem možnosti za kvalifikacije. Tako so o njeni usodi odločali igralci Blagajane z Vrhnike, katerim pa ni uspelo odščipniti točko Begunjam v gosteh. Notranjsko balinarsko zvezo bosta tako na kvalifikacijah zastopali ekipi Fare in Begunj, upamo da uspešno. KONČNI VRSTNI RED: 1 FARA 12 9 1 2 120:72 +48 28 2 BEGUNJE 12 9 0 3 115:77 +38 27 3 SINJA GORICA 12 8 2 2 122:70 +52 26 4 LOŠKA DOLINA 12 7 4 1 121:71 +50 25 5 JEZERO 12 8 1 3 112:80 +32 25 6 TIČNICA 12 7 2 3 119:73 +46 23 7 BLAGAJANA 12 6 2 4 111:81 +30 20 8 DRAGOMER 12 4 2 6 87:105 -18 14 9 LOGATEC 2 12 4 0 8 72:120 -48 12 I0IUV 12 2 2 8 .. 70:122 -52 8 U CERKNO 12 3 1 8 71:121 -50 7 12SINJA GORICA 2 12 2 0 10. 73:119 -46 6 13IDRIJA 12 0 1 11 55:137 -82 1 Kolesarji od leve: Matjaž Bajec, Bojan Debenec in Marjan Mesec tik pred odhodom na 24-urni maraton. MLADI BALINARJI IZ SINJE GORICE NAJBOLJŠI NA NOTRANJSKEM Na Rakeku je potekalo prvenstvo Notranjske za dvojice v kategoriji mladincev in dečkov. Pri mladincih je nastopilo 5, pri dečkih pa tri dvojice. Žal se mladinskega prvenstva nista udeležila lanska notranjska in tudi državna prvaka Samo Krompič-Miloš Komar zaradi neresnosti slednjega. Očitno pa je, da je v Sinji Gorici Vojko Ržek dobro delal z mladimi, kajti v obeh kategorijah so zasluženo zmagali prav njihovi mladi balinarji. Vendar se po letošnji sezoni Vojko Ržek žal poslavlja, kdo bo naprej vodil mlade sinjegoriške balinarje, pa še ni znano. Sam pa pravi, da ima dovolj »metanja polen pod noge«. Prvo- in drugouvrščene dvojice v obeh kategorijah bodo zastopale NOBZ na državnem prvenstvu, ki bo konec septembra v Ljubljani oziroma v Kortah. MLADINCI Vrstni red: 1. Sinja Gorica 7 (Mirko Radič, Igor Frank, Aleš Rodič) 2. Tičnica 1 6 (Samo Meden, Dejan Korošec) 3. Begunje 2 3 (Rupar, Rožanc) 4. Begunje 1 2 (Kržič, Maček) 5. Tičnica 2 2 (David Čekada, Lovko, Nagode) DEČKI Vrstni red: 1. Sinja Gorica 4 (Peter Rodič, Adi Alagič, Miha Umek) 2. Logatec 2 (Zvone Koler, Gregor Gorišek) 3. Tičnica 0 (Dejan Čekada.Gregor Korošec.Matjaž Meden) OBČINSKA LIGA V BALINANJU 1999 V začetku septembra seje začel drugi del v občinski balinarski ligi. Ekipa Kociper iz Dragomerja si je z zmago na Vrhniki proti Blagajani dva kroga pred koncem lige tudi teoretično zagotovila naslov najboljše ekipe v občini. V boju za drugo oziroma tretje mesto pa je še vse odprto, kajti preostale ekipe so zelo izenačene in prav rezultati zadnjega kroga bodo dali odgovor, kdo bo na koncu še stal na stopničkah za zmagovalce. Rezultati 6. krog: Upokojenci - Blagajana 4:4 Bevke - Kranjc 8:0 Kociper - Kara 4:4 7. krog: Kranjc - Upokojenci 4:4 Kociper - Bevke 8:0 Blagajana - Kara 6:2 8. krog: Kara - Kranjc 4:4 Blagajana - Kociper 6:2 Bevke - Upokojenci 8:0 Vrstni red po 8, krogu: 1. Kociper 8 6 2 2. Blagajana 8 3 2 3. Bevke 8 3 2 4. Kranjc 8 2 4 5. Kara 8 1 4 6. Upokojenci 8 1 2 0 49:15 +34 20 3 37:27 + 10 11 3 30:34 - 4 11 2 30:34 - 4 10 3 26:38 -12 7 5 20:44 -24 5 2. mesto Ane Osredkar na pokalni tekmi Karate zveze Slovenije VRHNIKA, CENTER BORILNIH VEŠČIN NA NOTRANJSKEM VPIS NOVIH ČLANOV V KARATE KLUB VRHNIKA KLUB BORILNIH VEŠČIN VRHNIKA Tako kot vseh 10 zaporednih jeseni pred nami tudi letos vabimo v naše tečaje nove začetnike in nadaljevalce. Toda letos se lahko pohvalimo z res posebno bogatim in zanimivim programom dela. Za nami je uspešno športno leto in ker smo željni še novih izzivov, smo k sodelovanju privabili še boljše trenerje, ki bodo naše tekmovalce in začetnike pomagali izoblikovati v še boljše in raznovrstnejše športnike. Na vpis vas opozarjajo tudi veliki rumeni BI plakati na javnih panojih. Treningi KICKBOXA zajemajo v letos še dodatni trening ročne tehnike in samoobrambne tehnike. Tako je našim članom na voljo specialni trening: KICKBOX: PONEDELJEK, SREDA 19.00-20.00 BOKS: TOREK, ČETRTEK 20.30-21.30 SAMOOBRAMBA: PONEDELJEK, SREDA 20.00-21.00 Trenerji: KICKBOX-trenerji: Fekonja, Obreza, Lastrič (1TF tae-kwon-do, kick-box) BOKS - trener: Mr. X- zelo izkušen boksar (ročne tehnike in dela na orodjih) SAMOOBRAMBA - trener Miha Dolinar (jiu jitsu, judo, aikido) Začetniki lahko obiskujejo vse tečaje ali pa samo tiste, ki so jim časovno dosegljivi in zanimivi. Za tekmovalce in tiste, ki bi radi napredovali s pasom v višje kyuje, pa velja dogovorjen klubski red obiskov. Treningi KARATEJA KARATE 1 - malčki do 4. razreda OŠ TOREK, ČETRTEK 18.30 - 19.30 KARATE 2 - starejši (nad 10 let) TOREK, ČETRTEK 19.30-20.30 a) skupina K2A - dečki in deklice 5. razred in starejši b) skupina K2B - veteranska skupina (navadno starši otrok in naši stari člani) c) skupina K2C - tekmovalna skupina - selekcija Trenerji: Pod vodstvom izkušenega mentorja 4. dan shotokan karateja g. Džemala Mustafiča vodijo skupine: K2A - mojster karateja 1. dan Boris Peček K2B - mojster karateja 4. dan g. Džemal Mustafič K2C - mojstri karateja I. dan Simon Caserman, Janez Obreza, Jure Obreza Zaradi dobrih odnosov med kluboma člani enega in drugega kluba lahko brezplačno obiskujejo omenjene treninge drugega kluba. Izbira je prosta, odvisno je od zanimanja in časa zainteresiranega posameznika. Vsi omenjeni treningi potekajo na Osnovni šoli Ivana Cankarja - razredna stopnja, Tržaška 2 (stara šola ob avtobusni postaji, nasproti motela Mantova). Delo po sekcijah v občini Vrhnika in zunaj nje pa poteka po naslednjem vrstnem redu: OŠ Log Dragomer: skupina 1 (učenci 1. do 3. razreda) TOREK 15.00-16.00, ČETRTEK15.30-16.30 skupina 2 (učenci 4. do 8. razreda) TOREK 16.00-17.00, ČETRTEK 16.30-17.30 Tekmovalci PETEK 18.15-19.15 Drenov Grič: SREDA, PETEK 16.45-17.45 Bevke: PONEDELJEK, SREDA 18.15-19.15 Borovnica: PONEDELJEK 16.00-17.30, SREDA 17.30-19.00 Dobrova: PONEDELJEK 16.30-17.30, SREDA 15.00-16.00 Horjul: PETEK 17.30-19.00 Logatec: PONEDELJEK 14.30-15.30.PETEK 15.00-16.00 Vsi člani sekcij Karate kluba Vrhnika imajo prost vstop na tekmovalne in vse druge omenjene treninge v Dragomerju in na Vrhniki kot dopolnilo k svojim že obstoječim treningom. VABILO: Vabljeni vsi, ki vas zanimajo borilne veščine in prijetno druženje v dobro organiziranima kluboma KK Vrhnika in KBV Vrhnika, ići sta lep primer sodelovanja in medsebojnega dopolnjevanja različnih borilnih veščin. POLETNI SEMINAR V KARATEJU - RAKITNA 1999 V organizaciji Karate kluba Vrhnika je od 4.7. do 11.7.1999 potekal na Rakitni 1. poletni seminar v karateju. ki se gaje udeležilo 25 najbolj marljivih učencev iz osnovnih šol LOG - DRAGOMER, DRENOV GRIČ, BEVKE, OS IVANA CANKARJA, DOBROVA ter srednje šole v Ljubljani. V nedeljo, 4.7.1999, ob 12.uri je bil pri polharskem domu na Rakitni zbor vseh udeležencev. Po nastanitvi v prostore domaje sledila kratka predstavitev dnevnega reda ter dogajanja na seminarju, kije potekal vsak dan po naslednjem programu: vstajanje ob 6.30 z jutranjo telovadbo ob 7.uri ter zajtrkom ob 8.uri. Po zajtrku je sledil dopoldanski trening samoobrambe (JIU - JITSU). Kosilo je bilo ob 12.uri. Popoldanske ure so bile namenjene plavanju v jezeru ter drugi zabavi v vodi. Ob 16.uri je sledil kratek predah ob malici. Konec dneva je bil namenjen večernemu treningu ob 17.30 v telovadnici pri vrtcu na Rakitni, kjer so trenirali šolsko in borbeno tehniko ter napovedano in prosto borbo z nasprotnikom. Dan smo končali z večerjo ob 20.uri ter spanjem ob 22. uri. Učenci so se na seminarju spoznali s treningom karateja v naravi ter se naučili veliko novih teoretičnih in praktičnih znanj o karate elementih (podrobna razlaga ter prikaz tazličnih sunkov, elementi prostorske borbe iz neposredne bližine -udarci s komolcem... idr.), katah (podroben teoretični opis kat, razlaga imen, učenje mojstrske kate WANKAN... idr.), borbi (teoretične osnove pet-, tri- in enokoračnega boja, praktične osnove hitrega premikanja v prostoru - drsenje, prestopanje ...idr.) ter teoretičnih osnovah samoobrambne veščine JIU - JITSU (nastanek, zgodovina - razvoj, namen... idr.). Vsa znanja bodo učencem omogočila lažje učenje oziroma treniranje med šolskim letom, ko za mnoga predvsem teoretična znanja ni časa. Ker pa je v karateju navada, da se vsako daljše obdobje treniranja konča s preizkusom znanja (izpitom,) so lahko tudi na tem seminarju vsi udeleženci opravljali izpit za šolske in mojstrske pasove ter dosegli naslednja napredovanja: SANDRA MUSTAFIČ - 1. DAN (mladinski) SANELA MUSTAFIČ - 2. DAN (mladinski) ALEKSANDER JELIČ - 1. DAN (mladinski) DAMIJAN ŠOKČEVIČ - I. DAN (mladinski) ERIK HUDNIK - 5. KYU (drugi oranžni pas) SANDRA ZORC - 5. KYU MIŠA TOMINEC - 5. KYU MATJAŽ VIDMAR - 6. KYU (prvi oranžni pas) NINA HERIČ - 6. KYU (častni) TJAŠA HERIČ - 6. KYU (častni) IGOR TOM I NEC - 6. KYU (častni) Zadnji dan po izpitih je bil na programu družabni zaključek seminarja, na katerega so bili povabljeni tudi starši, sorodniki ter prijatelji udeležencev seminarja. Zbralo seje veliko prijateljev karateja, ki so na vesel način ob hrani in pijači končali celotedensko bivanje in treniranje v naravi. NOVO - Verjetno ste v tisku že zasledili dogodek, kije zaznamoval zgodovino borilnih športov v Sloveniji - Mariborčan Tomaž Baradaje na svetovnem prvenstvu v tae-kwon-doju, ITF različica (zelo podobno kickboxu), dosegel 1. mesto, kar je doslej nedvomno največji dosežek v članski konkurenci borilnih športov v Sloveniji. Tomažu od srca čestitamo in si želimo še nadaljnjega sodelovanja ter srečanj na tekmovanjih KBZS. ŠOKANTNO Trenerje KK Vrhnika je presenetila zelo šokantna novica. Obvestilo smo dobili od predstojnikov šol v občini Vrhnika, na katerih poteka tečaj karateja v okviru KK Vrhnika pod vodstvom mojstra shokotan karateja g. Borisa Pečka. Tandem mladih nadebudnežev, Vilar - Stanovnik - VS (KK Brezovica), se pod sloganom "Vrni udarec" poslužuje načinov, kakršnih si mojster karateja vsekakor ne more in ne sme privoščiti. Karate vsekakor pomeni tudi določen življenjski stil in držo, kar pa bi za omenjena karateista težko rekli. Obnašata se, kot bi bila brez hrbtenice - hodita od šole do šole in prepričujeta predstojnike o uvedbi konkurenčnega karateja poleg že obstoječega. Predstavljajte si kaj bolj bolnega in nesmiselnega. Še bolj pa je to smešno v primeru majhne Osnovne šole Bevke, kjer imamo zelo majhno skupinico mladih nadebudnih karateistov, ki po logiki VS očitno kar vpije po uvedbi še ene karate skupine. Zakaj potem tandem VS ne poskuša narediti na Brezovici recimo verigo petih karate klubov - konkurenca je zdrava, pa če je še tako nesmiselna, kajne? Poleg tega so njuni reklamni plakati že od lani predmet spora s podjetjem za plakatiranje TAM-TAM, ki ima koncesijo za plakatiranje v vrhniški občini. Omenjeni tandem VS plakatira brez vprašanja po zasebnih plakatnih površinah, za katere pa tudi letos ne namerava odšteti niti tolarja. Krivda za njuno početje je na samem začetku padla na Karate klub Vrhnika. Omenjena karateista nista pripravljena komunicirati o obstoječi problematiki, saj ju po telefonu nikakor ni mogoče dobiti. Seveda pa bosta morala s polno odgovornostjo zagovarjati svoje pomilovanja vredne reakcije na naslednji seji KZS oziroma bližnjem sestanku, kjer bo omenjena sramotna problematika tudi izpostavljena. Omenjena karateista sta v očeh vodstva KK Vrhnika in z nami sodelujočih klubov izgubila vso nadaljnjo podporo v svoji morebitni karate karieri, kar bo za njiju in za klub, ki ju pošilja zelo usodnega pomena. Način, s katerim poskušata rešiti karate šport, katerega sestavni del sta baje tudi sama, bo odjeknil tudi v drugih borilnih športih in OKS (Olimpijskem komiteju Slovenije). To vsekakor ne bo dobra reklama niti za karate šport (le-ta si prizadeva za preboj na Olimpijske igre OI 2004), kot tudi ne za omenjena karateista z Brezovice, še manj seveda za njuno matično občino, ki jo kot športnika predstavljata. Predvsem pa se lahko nad reakcijami Vilar - Stanovnik zamislijo tudi starši otrok, kijih vpisujejo na njun tečaj "Vrni udarec" (ime, ki se ne sklada ne s krščansko etiko in moralo ter ne z etiko karateja, ki je, ko kaže, niti ne potrebujeta). Od dveh tako značajskih karate pojav je mogoče pričakovati še marsikatero presenečenje. Vse mlade karateiste oziroma njihove starše, ki razmišljate s svojo glavo, pa vabimo v dobro organiziran Karate klub Vrhnika in njegove sekcije, ki ga ne vodijo podobni tandemi VS. Vodstveni kader je sestavljen iz večje skupine izkušenih trenerjev, ki bodo za svoje tekmovalce skrbeli tudi v prihodnje in ne morda, kot kaže usoda (reakcije VS), Karate kluba Brezovica le še sezono ali dve. Karate klub Vrhnika Klub borilnih veščin Vrhnika OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU V organizaciji Športne zveze Vrhnika in ŠD Sinja Gorica seje nadaljevala Občinska liga v malem nogometu. Dva kroga pred koncem lige je v vodstvu še vedno ekipa Tonka caffe, tesno pa ji sledijo igralci iz Dragomerja. Neverjetno smolo so imeli igralci Bevk, saj so imeli zmago v nogah tako proti Blatni Brezovici kot tudi proti Sinji Gorici. Pa vseeno niso zmagali niti enkrat, ker so v obeh tekmah prejeli izenačujoči zadetek prav v zadnjih sekundah tekme. Tako ostajajo še edini brez zmage v ligi. O naslovu najboljšega v občini bo odločala tekma zadnjega kroga med ekipama Tonka caffe in Kamnoseštvo Kociper. Rezultati: §■ krog SD Zaba - ŠD Povž 6:0 ŠD Bevke -Tonka caffe 1:8 Kamnoseštvo Kociper - Blatna Brezovica 11:0 9. krog Tonka caffe - ŠD Povž 3:2 Blatna Brezovica - ŠD Bevke 1:1 ŠD Sinja Gorica - ŠD Žaba 0:5 10. krog Kamnoseštvo Kociper - ŠD Sinja Gorica 4:2 ŠD Povž - Blatna Brezovica 1:2 ŠD Žaba - Tonka caffe 0:6 11. krog Blatna Brezovica - Tonka caffe 1:12 ŠD Sinja Gorica - ŠD Bevke 1:1 Kamnoseštvo Kociper - ŠD Žaba 2:2 12. krog ŠD Bevke - Kamnoseštvo Kociper 3:4 ŠD Povž - ŠD Sinja Gorica 1:1 ŠD Žaba - Blatna Brezovica 3:3 Zunaj konkurence nastopajo tudi igralci ŠD Dren, ki igrajo v terminih namesto izključene ekipe ŠD Lipa. Dosegli so naslednje rezultate: Kamnoseštvo Kociper - ŠD Dren 5:2 ŠD Dren - ŠD Bevke 7:0 ŠDPovž-ŠD Dren 3:1 ŠD Dren - Tonka caffe 0:5 Vrstni red: 1 Tonka caffe 10 9 0 1 65:16 49 27 2 Kamnoseštvo Kociper K) 8 1 1 46:15 +31 25 3 ŠDŽaba H 5 3 3 32:25 +7 18 4 ŠD Sinja Gorica 10 3 3 4 18:23 -5 12 5 Blatna Brezovica 11 3 2 6 16:51 -35 11 6 ŠDPovž 10 1 1 8 14:36 -22 4 7 ŠD Bevke 10 0 4 6 16:41 -25 4 Janez Majer Za vse ljubitelje AEROBIKE in splošne telovadbe Bliža se čas, ko se bomo zopet skupaj podale na našo razgibano pot, ki vodi v boljše počutje, zdravje in sproščeno veselje. Še bi lahko naštela, a prepustimo se času, saj nam bo sam prinesel svoje sadove. Verjetno že veste, o čem pišem in se sprašujete: "Kdaj se bo začelo?" Torej, začetek AEROBIKE in SPLOŠNE TELOVADBE bo v ponedeljek, 4.10.1999, v telovadnici Partizan. Najbolje, da navedem urnik vadbe, ki bo obešen tudi na oglasni deski telovadnice Partizan. Aerobika bo potekala ob ponedeljkih in sredah, in sicer od 18.30 do 19.30 in od 19.30 do 20.30. Splošna vadba pa bo potekala ob torkih od 18.30 do 19.30. Z vami bova še vedno Barbara in Natalija, ki se že veseliva ponovnega srečanja in skupnega sodelovanja. Rada bi vas obvestila o spremembi pri plačilu. Letos bodo namreč v prodaji mesečne karte po 2.500,00 SIT, kijih boste ob prihodu dali samo na vpogled pristojnemu. Izjemoma bodo v prodaji tudi posamezne karte po 400,00 SIT, ki jih boste kupile že vnaprej, in sicer ob koncu tekočega meseca za naslednji mesec in jih pri obisku aerobike ali splošne telovadbe tudi oddale. Karte bodo v prodaji od 27 9.1999 naprej ob ponedeljkih, sredah in petkih v fitnesu od l8.do 22.ure. Za vse dodatne informacije vas prosim, da pokličete na Športno zvezo Vrhnika, telefon 754 484. V pričakovanju, da se kmalu vidimo in pomigamo v novo sezono, vas zelo lepo pozdravljam! Natalija Karate klub Brezovica ■ že drugo leto na Osnovni šoli Brezovica S pričetkom novega šolskega leta in koncem poletja je napočil tudi čas, da ponovno zaživijo dvoranski športi. Na Osnovni šoli Brezovica letos že drugo leto uspešno deluje Karate klub Brezovica, ki ga vodita najuspešnejša slovenska tekmovalca v karateju. Klemen Stanovnik je nosilec bronaste medalje s svetovnega in srebrne z evropskega prvenstva ter trener slovenske kadetske reprezentance, Polona Vilar pa je ena najuspešnejših športnic Občine Brezovica, nosilka bronastih medalj s svetovnega študentskega prvenstva in Mediteranskih iger. Lani so vsi, ki so se vpisali in redno obiskovali treninge, hitro napredovali in leto tudi uspešno končali. Klub je tako pridobil petintrideset nosilcev stopnje 5. kyu oziroma rumenega pasu. Delo poteka v dveh skupinah, razdeljenih po starosti na mlajše od 10 let in starejše. Tudi način dela je temu ustrezno prilagojen, saj je v mlajši skupini veliko časa namenjenega igram ter pridobivanju in razvijanju psihomoto- ričnih spretnosti, v starejši pa je večji poudarek dan karate tehniki in dobri telesni pripravljenosti. Nove člane bomo vpisovali tudi letos. V karate šoli so dobrodošli vsi: tisti, ki se želijo naučiti osnov karateja, pa tudi tisti s tekmovalnimi ambicijami. Starost ali spol nista pomembna, saj je program namenjen vsem starostnim skupinam, dekletom in fantom, ženskam in moškim, od sedmega leta pa tudi do visoke starosti, tekmovalnim pa tudi rekreativnim usmeritvam, vsekakor pa izboljšanju psihofizičnih sposobnosti vsakega posameznika. Program bo potekal trikrat na teden, in bo trajal od začetka do konca šolskega leta. Nove člane vpisujemo na Osnovni šoli Brezovica vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 18.00 do 19.00. Vse dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 653-575. Sprejmite izziv in se nam pridružite! KK Brezovica 35. PLANINSKI TABOR MOPD VRHNIKA V KAMNIŠKI BISTRICI Mladinski odsek Planinskega društva Vrhnika je letos postavil svoj tabor v Kamniških Alpah. Od 2. do 11. avgusta smo taborili na mednarodnem piknik centru Ppri Jur'ju v Kamniški Bistrici. Tabora se je udeležilo 62 planink in planincev, opravili pa smo 7 izletov. Po prihodu otrok v ponedeljek zjutraj smo postavili šotore. Po kosilu smo šli ob reki Kamniški Bistrici do naravnega mostu v Pre-doselju. Pot smo nadaljevali do ceste, ki vodi v dolino Korošico pod Krvavcem in se mimo planine Brsnik vrnili nazaj v tabor. Naslednji dan smo se odpravili na Veliko planino. Zjutraj smo iz tabora krenili mimo Predoselja do spodnje postaje gondole, kjer smo vstopili in po 10 minutah vožnje prispeli do Šimnovca, nato pa peš krenili na Zeleni rob (1612 m) in do Domžalskega doma (1534 m). Velika planina je največja planota Kamniških Alp. Po njej so raztreseni planinski stanovi. Tam smo si privoščili kislo mleko, "posladkamo" pa se lahko tudi z žganci in s sirom. Ko smo se odpočili in pomalicali, smo se v tabor vrnili čez planini Konjščica in Dol. V sredo smo zgodaj vstali, po-zajtrkovali in krenili na Kmaniško sedlo (1903 m). Po treh urah hoje nas je na sedlu pričakalo vetrovno vreme in tudi oblaki so se podili čez naše glave. Nekateri planinci sd se odpravili še na vrh Brane (2252 m), potem pa smo se skupaj spustili po melišču, kjer nam je Jure prikazal izjemen, zanj nepričakovan padec. Zvečer smo zakurili ogenj, spekli klobase, zapeli, potem pa vsi veseli odšli spat. Naslednji dan je bil prost. Dopoldne smo šli plezat na Žagano peč, popoldne pa smo šli v reko spirat zlato. Mladi planinci so nabrali kar precej svetleče kovine, starejši pa smo stali ob strani in opazovali mimoidoče, ki so prav začudeno opazovali dogajanje. Vse zlato smo skrili, saj je oskrbnik tabornega prostora, Marjan, ukazal, da moramo vse, kar smo našli, stehtati. Zvečer smo tudi ugotovili, daje sum o pojavu roso-maha okoli tabora vse bolj resen in da nam kune sproti pojedo ostanke hrane. Peti dan smo se napotili na izlet na Krvavec. S kombijem in avtomobili smo se odpeljali po dolini Korošice, potem pa peš odšli po gozdu in gostem ruševju na Kriško planino, nato pa do planinskega doma na Gospincu (1491 m), kije bil zaprt zaradi prenove. Sobota je bila idealna še za eno zahtevno turo: povzpeli smo se na Grintovec (2558 m) - najvišji vrh Kamniških Alp. V dveh urah smo prišli do Cojzove koče na Kokr-skem sedlu, se okrepčali s čajem in hitro nadaljevali proti vrhu. Planinci, ki še niso bili na najvišjem vrhu Kamniških Alp, so bili krščeni. V nedeljo je bilo prosto, otroke so obiskali starši. Med kosilom nas je presenetil dež, ki je hitro ponehal, potem pa smo preživeli še športno popoldne. Naslednje jutro smo vsi spočiti ob 5. uri zjutraj vstali in se odpravili na Korošico (1808 m). Po 5-urni hoji čez Presedljaj (1613 m) se je 10 planincev odločilo še za vzpon na Ojstrico (2350 m), drugi otroci pa so veselo stiskali pločevinke, s katerimi jih je založil oskrbnik. Med potjo nazaj na Korošico so nekateri videli planinskega svizca.V najbolj vročem dnevu v celotnem taborjenju smo se vsi utrujeni in potni vrnili v tabor. Torek je bil dan za celjenje ran, zato smo odšli na kopanje v kamniški bazen. Zvečer smo pripravili taborni ogenj, spekli hrenovke in vneto spremljali planinski krst, kjer smo dobili nove krščence: Diano, Kap'1-na, Brano in AMR-a, neprostovoljno pa je komisija zaročila zaljubljeni par. Po prepevanju, veseljačenju in nočnem mazanju z zobno pasto in brivsko kremo smo se zbudili po deževni noči v zgodovinski dan v tem tisočletju. Po kosilu smo namreč vsi prav nestrpno gledali s posebnimi očalami proti nebu. "Dogajal" se je sončni mrk. V Kamniški Bistrici se ni povsem stemnilo, tudi konca sveta ni bilo, le otroci so "mrknili" domov. Tako seje končal 35. planinski tabor in upam, da se prihodnje leto 4w! zopet vidimo v takem številu. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam finančno ali materialno pomagali pri izvedbi tabora. To pa so: Anže Trgovina, g. Mitja Bobnar, Kmetijska zadruga Vrhnika, Komunalno podjetje Vrhnika, g. Andrej Markič, ga. Vesna Matic, ga. Damijana Miklavčič, Mizarstvo Rožmanec, Občina Vrhnika, PRO SAF, d.o.o., g. Primož Rus, Športna zveza Vrhnika, Štirn, d.o.o., Vojašnica Ivana Cankarja, g. Franci Zottl. Za MOPD Vrhnika Polona Verbič NAČRT PLANINSKIH IZLETOV ZA ŠOLSKO LETO 1999/2000 OKTOBER - VRŠIČ - SLEME NOVEMBER - NEZNANO DECEMBER - LISCA JANUAR - RAVENSKA JAMA IN SANKANJE NA CERKNEM FEBRUAR - SLIVNICA MAREC - SABOTIN APRIL - KRIŠKA GORA MAJ - DVODNEVNI IZLET NA STOL ( Od Završnice prek Zelenice na Ljubelj) AVGUST - 36. PLANINSKI TABOR TRGOVINA ZA CENTRALNO KURJAVO IN VODOVOD SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV TRŽAŠKA 513 a, 1351 BREZOVICA Tel.: 061/657-500, 654-598 -FAKS: 061/657-505 Trgovina [• odprta: vsak dan: od 7. do 19. uro sobota: od 8. do 13. aro. Ker se bližajo hladni dnevi, vas vabimo, da se oglasite v trgovini Na pot, d.o.o., Brezovica. Nudimo vam: peči za ogrevanje, oljne gorilnike, radiatorje, la-minate, ploščice in vse drugo za vodovod in centralno ogrevanje. Plačilo vam lahko olajšamo z ugodnimi posojilnimi pogoji (TOM + 0). NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O 9 DoD°D®^oDMGH]s Logatec •Tržila 148 *tel.:06l/74l 632 • fax:06l/74l 612 Corr» far AVTOSOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE FOTOKOPIRANJE AVTOSOLA S tradicijo in uspehom -TEČAJ CPP A, B, C, E, F IN H KATEGORIJE 18.10. OB 18. URI -H KATEGORIJA - KOLO Z MOTORJEM -PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV BREZ OBRESTI -DIJAKI IN ŠTUDENTJE POPUST! -TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avtošoli. DODATNA UGODNOST SAMO NASE AVTOSOLE: IZPIT LAHKO OPRAVITE V POSTOJNI ALI V LJUBLJANI. -TURISTIČNA AGENCIJA -POČITNICE IN POTOVANJA -PRODAJA ARANŽMAJEV VSEH PRIZNANIH TURISTIČNIH AGENCIJ -MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE -LETALSKE KARTE -ZAVAROVANJE CORIS -SILVESTROVANJE 2000 NOVO! ŠTUDENTSKI SERVIS - AS ASISTENT URADNE URE: pon. - pet. od 11. do 18. ure, sob od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE COM-TAR d.o.o., PTC LOKA Robova 5, Vrhnika, tel./fax 061/755-828, 755-023 VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO TURŠIČ VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117 Nudimo: - servisiranje in popravila vozil VW, AUDI in SEAT - testiranja zavor in amortizerjev - v oktobru nudimo ugoden nakup M+S avtoplaščev SAVA, MICHELIN, DUNLOP, GOOD YEAR, TOYO. Delovni čas: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure. PRITISK d.o.o. Preserje Te/.: 06!/63?-626 Servisiramo hidravliko in vse njene komponente: cilindre, kiperske sveče, ventile, črpalke, cevi. popravljamo vrtalna in razbijalna kladiva, separacije, mline ter drugo gradbeno mehanizacijo, in sicer kakovostno in ugodno. NOVO NOVO NOVO NOVO Dom-Oppcma TRGOVINA POHIŠTVA VRHNIKA Tržaška 23 (pri kino dvorani) tel/fax 06f/755-255 delovni čas: 8.30 - 12 in 16 - 19 sobota 8.30 - 1? Si Obveščamo vas, da se bomo 11.10.1999 preselili s Tržaške 23 (pri kinu) v nove prodajne prostore na Tržaško 7 (nasproti pizzerije Boter). Program sedežnih garnitur ostaja na stari lokaciji na Ljubljanski cesti 10 (nekdanji Gramex - sedaj trgovina Kotnik). Vabimo vas, da nas obiščete v novih prostorih, kjer vas pričakujemo z večjo ponudbo pohištva. NOVO NOVO NOVO NOVO MALI OGLASI: Med Drenovim Gričem in Sinjo Gorico prodamo njivo. Inf. tel. 061 791 270 zvečer Instrukcije matematike in fizike za srednješolce in instrukcije vseh osnovnošolskih predmetov na območju Brezovice -Vrhnike - Borovnice. Pokličite po telefonu: 652-580. Andreja in Slavko, Požarnice 46, Vnanje Gorice. Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714 V središču Vrhnike, na enosmerni brez imeni ulici, vam bo cvetličarja Jana v dneh pred dnevom mrtvih nudila: - številne cvetlične aranžmaje - sveže rezano cvetje iz Holandije - veliko izbiro lončnih krizantem in razno barvnih mačeh Skratka Cvetličarna Jana z dolgo 20 letno tradicijo vas bo pričakovala. 3EI ' Telefon: 125-42-04 d.o.o. z dobrim imenom Tržaška 2 - Ljubljana Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure, ponedeljek in sreda od 10. do 17. ure IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO NUDIMO MOŽNOST KREDITA NA 6 ALI 12 MESECEV PLAČILO NA 4 ČEKE ZA A, B IN F KAT. - tečaj CPP organiziramo 2x mesečno na Tržaška 2 -v oktobru in novembru bodo tečaji CPP 11.10 ob. 18. uri in 25.10. ob 17. uri, 08.11. ob 18. uri in 22.11. ob 17. uri -organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom, ki bo 06.10.99 ob 17.30 uri - nudimo izposojo literature - dijaki in študentje imajo posebne ugodnosti NOVO - Vse informacije o naši avto šoli lahko dobite tudi preko interneta na naši strani www.3D. si, kjer se lahko prijavite tudi za tečaj CPP. REAN inženiring, d.o.o. 1357 NOTRANJE GORICE (jfj) Podpeška cesta 236 %W\ mobitel: 0609/642-085 Kompletna predelava ogrevanja na kurilno olje: cisterne 1000 - 3000 I, širine samo 69 cm; gorilci Olvmp, Thyssen, Starclima, Obnova kurilnic: menjava peči, gorilcev, obtočnih črpalk, ventilov StarcluiiA UOODNI POGOJI PLAČILA Dr.B.THYSSEN SERVISNI PREGLEDI IN NASTAVITEV GORILNIKOV JI JEtiUfllP ' tel./faks: (061) 746 - 209, mobitel: 0609 644 -173 Ulica bratov Mivšek 24, 1353 Borovnica VSMM €»M3LM*C MT* V«UrJC«WI»:?■ HOVMRAĐMJTA JUN SUKOMONTAŽMA OPTIK BRANKA JELOVČAN s. p. STARA CESTA 5 1360 VRHNIKA Tel.: 061/756-105 • IZDELAVA VSEH VRST OČAL NA RECEPT IN PO IZBIRI. • KONTROLA VIDA Nov delovni čas od 9. do 12.ure in od 13 do 17.ure Sreda od 9. do 12. ure in od 13. do 18.ure Sobota zaprto! Novo na Vrhniki! Ponudba RAY BAN sončnih očal in tekočin za kontaktne leče GM F L E X Izdelava in montaža priključkov za hidravlične cevi MARJAN GRDADOLNIK s.p. 1357 Notranje Gorice Cesta na log 85 Tel./faks: (061)651-624 Tel. privat: (061)651-621 GSM: 041/681-106 I Jordanov kot, Rimska 33, Log pri Brezovici Fitnes studio Peter Klepec, d.o.o. vabi svoje člane in vse, ki si želijo ohraniti zdravje, izboljšati telesno kondicijo ter gibljivost telesa in pridobiti vitki stas, da se nam v prelomni sezoni 1999/ 2000 pridružite in v novo tisočletje vstopite dobrega počutja in pomlajenega videza. Vse to lahko dosežemo z voljo in vadbo: I - FITNES - primeren za zmanjševanje telesne teže, pridobi- | vanje moči, pridobivanje mišične mase, oblikovanje telesa; ' - STEP AEROBIKA - primerna za pridobivanje kondicije, I zmanjševanje telesne teže, povečevanje koordinacije gibov; I | - PACE - organizirana krožna vadba - priporočamo jo I ženskam in moškim vseh starostnih skupin in še posebno tistim, ki jim poškodbe, poklicne okvare ali leta omejujejo izbiro rekreativnih dejavnosti; - JOGA - ker se lahko od začetnih telesnih vaj, preko vaj dihanja in sproščanja seznanite tudi s tehnikami meditacije in samoanalize, dandanes še kako pomembnih za uspešno premagovanje življenjskih težav. Podrobne informacije so vam na voljo vsak dan med 18. in 22. uro (razen ob sobotah in praznikih) na tel. 061 653 188. VABLJENI NUDIMO VAM: - razna mehanična storitvena dela za osebna vozila, kombije, poltovorne avtomobile in kmetijske stroje, - predelava vlečnih naprav. VRHNIKA Opekarska 18 ^ 1360 Vrhnika Telefon: 061/751-376 753-618 ADAPTACIJA KOPALNIC Z VELIKQ IZBIRO j KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KOPALNIŠKE OPREME -zidarska dela, -zamenjava vodovodne instalacije, -polaganje keramičnih ploščic, -montaža sanitarne keramike, in mešalnih armatur in kopalniškega pohištva, -odvoz odpadnega materiala GARANCIJA IN ROK IZVEDBE ZAGOTOVLJENA Hvala za zaupanje! tel.: 061/757262, teUfax: 061/757261 PODJETNIŠKO OBRTNA CX>NA POD HRUSTVCO 30c 1360 VRHNIKA tel.: 061/754 358. fax: 061/755 546 Tel. 653-864 (doma) - vhodni portali - stebri - vodnjaki - vrtni umivalniki - ograje - cvetlična korita - vaze - umetni kamen za oblaganje - izdelki po naročilu prevozništvo in gradbena mehanizacija Jesenko ■ [flj[]XiD @\'/C'.'/.ilj/7 TLAKOVANJE IN ASFALTIRANJE DVORIŠČ, PARKIRIŠČ, DOVOZNIH POTI... Roman Jesenko s.p. Drenov grič 88, 1360 Vrhnika tel: 061/754 785, GSM 041/766-587, 674-045 O vorgalcifit" V novi trgovini na vrhniškem klancu (na cesti proti Logatcu), Tržaška c. 44, vam nudimo: - izdelke iz naše proizvodnje (zglobe, končnike, premne roke za vse vrste avtomobilov) - olja, filtre, sklopke, amortizerje, zavorne ploščice, diske,... - in drugo dodatno opremo za osebna vozila. ODPRTO: vsak dan od 8. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure. trgovina Telefon /faks: 061/752-711. Lahko pa nas pokličete tudi v proizvodni obrat po telefonu: 061/752-170, 755-470. E LE KTRO MEDIC ELEKTRO MEDIC Cesta gradenj 11 1360 VRHNIKA tel: 061-751-013 fax:061-751-015 Redno zaposlimo KV ELEKTROINSTALATERJA Pogoji: - 3 - 5 let delovnih izkušenj - vozniški izpit - ostalo po dogovoru Pisne ponudbe pošljite do 20.10.1999 na gornji naslov, kjer dobite tudi dodatne informacije. „M" FOTOKOPIRANJE, GRAFIČNA DEJAVNOST FRANC MODRIJAN s.P. ♦I^TOKdPIRANJE • SPIRALNA VEZAVA • KOPIRANJE OZALIB (kompletiranje v mape) •TISK CENE PO DOGOVORU! ŠTUDENTJE IMAJO POSEBEN POPUST!!! Avto-iZZiv, d.o.o. SINJA GORICA 1360 VRHNIKA tel./faks: 061/754-787 mobitel: 0609/618-013 http: // www avto-izziv. si PRI NAS VAM NUDIMO: • menjavo vozil: - staro za novo - staro za staro • komisijsko prodajo vseh vrst osebnih vozil • odkup vozil, letnik nad 1990 • mogoč nakup na posojilo in leasing • prenos lastništva (prepis vozil) ODPRTO: vsak dan od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 13. ure. sestavu. susman jakob ravnina. pouama brezbarvna kristal-ma snov v urinu jeza, srd križanka nas časopis SMON 08V keks, pecivo osebni zaimek 3.os. ed. oranje. zorana zemlja žensko ime (krajše) rimska $01 napo-V6DMK, . prograM vrsta vseh tipk na manualu glasbila s tipkami 2rVAH>jež. neulovljiv plovba po zraku kubični ' dec met. ok3a-kilogram avto-moehlska oznaka makarske znak za IRIbU titan lantam radon delitev, drobitev nenehno odpirati vrata slikar peter paul 1677-is40 grskj boo vojne trda voda bor razposajene , rado -žive anton janša volt delo- mrzen, nepriden šega, OBIČAJ Bivsr egiptovski predsednik g. naser drsnik, tokovni odjemnik divjanje , nore-nje 1/1000 kg otok v kvar -nerju NAGRADNA KRIŽANKA: GLASBENI CENTER AVTOTEHNA YAMAHA UESELfl GLASBENA ŠDLfl Tokrat vam predstavlja svoje delo VESELA GLASBENA ŠOLA, ki je začela delovati na Osnovni šoli Ivana Cankarja na Lošci 2. V septembru je Vesela glasbena šola začela s poukom tudi na Osnovni šoli Ivana Cankarja. Šola usmerja svoje delovanje v skladu z izrekom, ki pravi: Vaša glasba v dobri družbi - vaša družba v dobri glasbi. Učenje v Veseli glasbeni šoli pelje po prijazni in zabavni poti do znanja in uživanja v igranju in poslušanju glasbe. Programi so namenjeni otrokom in odraslim: mnogokrat pri pouku sodeluje kar vsa družina. Veselo glasbeno šolo obiskujejo začetniki, pa tudi tisti, ki bi želeli še dodatno izpopolniti svoje glasbeno znanje. Začeli smo s programom Šola klaviatur, ki poleg otrok v vedno večji meri pritegne tudi odrasle ljubitelje glasbe. Prijave za vpis v Veselo glasbeno šolo lahko dobite v tajništvu osnovne šole Ivan Cankar na Vrhniki. Prijavite se lahko vsak petek ob 17.00 uri. Programi Vesele glasbene šole trajajo vse šolsko leto in prve glasbene skupine so že začele z delom. Tudi vas vabimo, da se udeležite učenja glasbe v prijetni družbi. Najdete nas na Osnovni šoli Vrhnika. Kontaktna oseba: Igor Beuermann, učitelj na šoli in direktor družbe B in B, d.n.o., ki organizira Veselo glasbeno šolo. Telefoni: Ljubljana: 061/174-80-99 (šola), Zagorje ob Savi: 0601/64-008 i (doma). Nagrade za pravilno rešene, in to prvih osem križank, so: 1. nagrada: 12.000,00 SIT 2. nagrada: 8.000,00 SIT 3. nagrada: 6.000,00 SIT in pet reklamnih majic. Rešene križanke pošljite do 25. oktobra 1999 na naslov: Uredništvo NČ, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika, in sicer v ovojnici z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. S.S. Izžrebali nagrade za križanko HURA v šolo Izmed prejetih križank smo v uredništvu izžrebali prve tri pravilno rešene. Nagrade bodo prejeli: 1. nagrada: 12.000,00 SIT: Matjaž Sedej, Mikuževa 16, 1353 Borovnica 2. nagrada: 8.000,00 SIT: Bogdan Bastar, Pod Lovrencem 10, 1351 Brezovica 3. nagrada: 4.000,00 SIT: Saša Toplak, Ulica 6. maja 10,1360 Vrhnika Vse tri nagrajence naprošamo, naj nam pošljejo točen naslov, matično in davčno številko ter številko žiro računa. Uredništvo Bi radi spet enkrat globoko in radostno zadihali, začutili svoje sproščeno telo, se znebili nekaterih zdravstvenih težav, ki vas tarejo, bi radi kaj spremenili v svojem življenju? Če je tako, pokličite Lendero THETA CENTER, d.o.o., Tržaška c. 440 B, na Brezovici. Nudimo vam: - švedsko masažo telesa - reflekso, masaža stopal po metodi svetovnega združenja maserjev in terapevtov - zdravljenje z organsko energijo - lebdenje v nasičeni raztopini zdravilnih magnezijevih soli - solarij. Vsak četrtek pa je naša gostja priznana vedeževalka Magdalena. Odločitev je vaša! Pokličite po tel. 061-654-889. AVTOCOLOR, D.O.O. DRENOV GRIČ 6 2 TEL. 061/752-797 Nudimo vam: - širok izbor avtolakov - lak lazure za les - zidne barve - čistila, pralne praške - materiale za obdelavo kovin, material za brušenje - pribor za lakiranje, čopiče, valjčke - avtoličarske storitve. Pri gotovinskem plačilu nad 10.000,00 SIT vam nudimo popust! Obiščite nasi NOVO! Angleščina v vaši bližini! Individualni tečaji, instrukcije, poučevanje otrok in prevajanje (pisno in konsekutivno). Tel./faks: 651-612 NOVO NA UGODNI LOKACIJI, NA VRHNIKI Ob Ljubljanski cesti naproti VRTNARIJE prodajamo stanovanja: * 46 m2 -dvosobno * SO m2 -dvosobno mansardno * 62,5 m2 -dvo in pol sobno Informacije 041 723 711 Spomin na Toneta Vidmarja - Luko 21. septembra smo se v Rogaški Slatini poslovili od našega rojaka, soborca, narodnega heroja in častnega občana Vrhnike Toneta Vidmarja - Luke. Na njegovo zadnjo pot ga je pospremilo veliko sobor-cev iz vse Slovenije, člani raznih društev, njegovi sedanji sokrajani in precejšne število Vrhničanov. Na čelu sprevoda ga je pospremilo več kot 30praporov. Narodnemu heroju Tonetu Vidmarju ■ Luki je posebno čast izkazala tudi Slovenska vojska, ki ga je pospremila od mrliške vežice do groba z vsemi vojaškimi častmi. Ob žari in grobu se je od njega poslovilo pet govornikov. Prvi se je poslovil v imenu borčevske organizacije in občanov predstavnik Vrhnike. Vsi govorniki so opisovali njegovo bogato 82-let-no življenjsko pot, polno včasih kar neverjetnih dejanj. Tone Vidmar se je rodil v Verdu 3. januarja 1917 v skromni delavski družini. Preživljal se je z delom na žagi in v kamnolomu. Pred vojno je deloval v Esperantskem društvu na Vrhniki. Ko je naše kraje zasedel italijanski fašizem in so se začele priprave na upor, je bil Tone že zraven. Kol delavec v kamnolomu Verd, kjer so pripravljali kamen za popravilo porušenih železniških mostov, je sodeloval pri "štrajku", stopil pred delavce in v njihovem imenu vztrajno in uspešno vodil pogovore z okupatorskimi delodajalci za večje plače. To je bila za Italijane takrat nezaslišana predrznost. Bil je med prvimi, ko se je pričel čas oboroženega upora. Prve dni avgusta 1941 se je s streli sredi Verda in z bombami prebil iz obkoljene hiše in odšel k prvim partizanom za Ljubljanski vrh. Ko so se v nastajajoči četi dogovarjali o partizanski!! imenih, sije Tone izbral ime Luka; kot je rekel, se je spomnil na Medelenčkovega Luko, starčka iz Verda, ki ga je poznal iz otroških let. Ta človek je poleti tesal tramove, pozimi pa popravljal dežnike in vezal lonce po vaseh. Zdel se mu je zanimiva oseba inje prevzel ime po njem. Kol borec Borovniške čete je v noči na 1. september 1941 nad Bistro na železnici naletel na italijansko put ruljo in jih z nekaj streli in bombami napadel. Ta Lukova akcija je imela velik odmev med okupatorskimi silami, saj je bil po več sahotažnih akcijah to prvi oboroženi spopad na Notranjskem. Roboti je ob besedilu poročila o tem v italijanščini zapisal: "Lepo se nam piše!" Kot mitraljezec Borov-■ niške čete je opravljal glavne bojne naloge pri napadu na Bezuljak, pri zaščiti akcij na železniško progo med Borovnico in Rakekom. Ker se ni točil od svojega mitraljeza, je pri porazu Borovniške čete na Osredku z njim sam ščitil umik in rešil, kar se je rešiti dalo. Vključil se je v priprave na akcijo rušenja preserskega mostu decembra 1941. Po akciji seje vrnil na Kožljek in med prvimi gradil novo partizansko taborišče, kjer je decembra in januarja 1941-42 nastajal nov par- tizanski bataljon, "Sercerjev" in "Kožlješka republika". V prvih oboroženih akcijah bataljona, pri napadu na postajo Verd, v noči na 2. februar 1942, v bojih na Zavrhu, Osredku in na Bloški planoti je bil uspešen mitraljezec. Ob pripravah notranjskih partizanov na splošno vstajo spomladi 1942, je bil Luka že imenovan za komandirja čete v Šercerjevem bataljonu. Pri reorganizaciji partizanskih enot in oblikovanju Notranjskega odreda, aprila 1942, je bil postavljen za komandanta 1.bataljona, kije obdržal ime Ljube Šercerja. S svojim bataljonom je sodeloval v splošni vstaji, ko je nastalo veliko osvobojeno ozemlje od Ljubljane do Kolpe. Svoje enote je vodil pri osvobajanju Iga in okolice ter prodrl vse do okupatorskega bloka pri Mokarju na Barju. 19. maja 1942je podpisal razglas prebivalcem osvobojenega Iga in okolice. Z njim je razveljavil vse okupatorske zakone in pred vrati Ljubljane vzpostavil prvo partizansko ljudsko oblast. Julija 1942 je okupator začel svojo veliko ofenzivo in z ogromnimi silami nameraval uničiti partizanstvo na ozemlju tako imenovane "Ljubljanske pokrajine". Enote Notranjskega odreda in tudi druge so se umikale v Kočevski Rog. Luka pa je s svojim štabom in borci, ki so bili dosegljivi njegovi komandi, spretno zaostal za sovražnikovo fronto in se umaknil za Ljubljanski vrh. Tam je od svojih borcev in tistih, ki so se po skupinah izvlekli iz ofenzive, organiziral NOVIV.bataljon Krimskega odreda, kije v avgustu že štel štiri čete. Poimenovali so ga Lukov bataljon, kije to ime zadržal tudi potem, ko se je vključil v Šercerjevo brigado. Njegov bataljon je z drugimi enotami uspešno likvidiral novonastale postojanke bele garde na Bloški planoti in dokazal, da kljub veliki italijanski ofenzivi slovenski partizani dobro delujejo. V času, ko je Luka s svojim bataljonom preganjal okupatorsko vojsko in njihove pomagače po predelih Notranjske, Dolenjske, vse do Bele krajine, je bil znan njegov način odločnega napada. Znani so boji pri Štirniza Tolstim vrhom, na Sebpjnem lazu pri Pokojišču, na Sekirišču, na Kureščku in drugje, da ne naštevam vseh krajev. Zaslišal seje gromki Lukov glas "uzbuna" in "na juriš", za njim seje oglasil še njegov spremljevalec Lojze s trobento iz gasilskega doma v Verdu in zatrobil juriš. Ni bilo italijanske ali belogardistične enote, ki ne bi bežala s položajev in zapuščala obilen vojni plen. Belogardisti pri Krvavi Peči so ga celo izzivali in spraševali, kje je Luka. Koje bil o tem obveščen, je vzel četo svojih borcev s položaja na Kureščku. Prišel je tja, kjer so ga klicali, si malo ogledal in ocenil položaj in se gromko javil: "Tukaj sem!" Nato je zapovedal juriš, zarigala je Lojzetova trobenta in v nekaj minutah je bilo vsega konec, a na bojišču obilo orožja. Po akciji na železniško progo pri Vršnih selili so njegovi borci počivali v vasi Brezova Reber. Obkolili so jih belogardisti in zahtevali predajo. Luka je reagiral prisebno in razsodno - mitraljez je poslal na zvonik in od tam usmerjal obrambo. Razbil je obkolitev in potem so njegovi borci gonili bele vse do Semiča. Aprila 1943, ko so Italijani in njihovi sodelavci rinili iz Bele krajine proti položajem njegovih enot na Stražnem Vrhu, je Luka s spretnim manevrom napotil del enot za hrbet, jih presenetil in potem so jih gonili tja do Dobličice. Od takrat so Belokranj-ci mnogo bolj cenili partizane. Tako je Luka vodil svoj bataljon tudi po drugih krajih naše dežele vse do maja 1943, ko je prevzel mesto namestnika komandanta Šercerjeve brigade. Tudi poslej je pripravljal in uspešno vodil z drugimi mnoge znane akcije in boje brigade, npr. napad na Grča-rice, likvidiral postojanko sodelavcev okupatorja na Bloški planoti in vodil obrambo Ilirske Bistrice pred Nemci. Kratek čas po kapitulaciji Italije, ob množičnem prihodu novincev s Primorske, je postal komandant novonastale Snežniško - brkinske brigade v Ilirski Bistrici. Tam je v nemški ofenzivi vodil boje z Nemci in potem po Snežniku, Notranjskem in Gorskem Kotarju in s svojimi operativnimi zamislimi reševal marsikatero težko situacijo in postal operativni oficir XIV. divizije. Po ofenzivi je že uspešno načrtoval likvidacijo postojanke Nemcev in sodelavcev v Velikih Laščah. Vodilje težke boje za Kočevje in ob tem postal namestnik komandanta XIV. divizije, (i.junuarja 1944je Štirinajsta divizija krenila iz Suhor-ja na svoj legendarni pohod na Štajersko. Namestnik komandanta, takrat že major Tone Vidmar- Luka, je s svojo treznostjo, iznajdljivostjo in odločnostjo rešil marsikatero skoraj brezizhodno situacijo v enomesečnih, neprestanih krvavih bojih prebijanja iz nemških obročevpo snegu do pusu. Bil je vedno tam, kjer je bih najtežje. V zaščitnici na Sotli, v napadu na Senovo, v predhodnici, koje bilo treba prek Sv.Lovrenca proti Lokavcu, ščitil bok prehoda enot iz Gračanke na Vodiško planino. Spet drugič je spretnu vodil enote iz obroču na Do-lovo in potem proti Frankolovemu in Stranicam. Tudi na Štajerskem ve je večkrat slišal gromki Lukov glas "na juriš , tako pri preboju proti Basa-rišču ali na Visoko. Prav tako pri jurišu na Kaplanovern hribu, kjer je njegov gromki glas deloval učinkovito in rešilno. Seveda to ni vse, saj je vsak dan zahteval nove boje in preboje..Ko so se na Zaloki in Brložniku odločili, da bodo poslali močno predhodnico dveh bataljonov šercerjevcev proti Moravškem in proti Savi, da bi dobili stik s 4.operativno cono ter s partizani na Dolenjskem in glavnim štabom, je bil spet Luka tisti, kije kolono uspešno vodil. Iz pekla v Robanškovem grabnu se je podal na Kamni vrh, čez Tuhinjsko dolino. Črni graben, Gorenje, Goričic in jih pripeljal v Moravsko dolino. Tam je našel iskani štab 4. operativne cone. Po razpravi in oceni situacije s komisarjem cone je Luka svojo skupino uspešno popeljal nazaj iz Moravske doline prek Tuhinjske doline, Menine planine, Mačkovega kota, Visočkega vrha h Klančniku, kjer je pravočasno, 23. marca 1944, prišel na zbor Šercerjeve brigade. Kot namestnik komandanta divizije je mnogo pripomogel k prenovi in reorganizaciji brigade. V svojem stilu je deloval tudi po vrnitvi na zbor XIV. divizije in konec aprila 1944, ko je postal njen komandant, jo je vodil v operacijah na Pohorju in Gornji Savinjski dolini. Na Graški gori je bil 3. junija hudo ranjen v obe nogi. Moral je na zdravljenje. Oktobra 1944je postal komandant 18. divizije, kije bila boje po Suhi Krajini in na Dolenjskem. Februarja 1945 je postal namestnik komandanta baze Glavnega štaba NOV v Dalmaciji. Kmalu je bil odšel na šolanje v Sovjetsko zvezo, kjer pa je zaradi nezaceljenih ran prebil več v bolnišnici kot v šoli. Po vrnitvi se je šolal v vojaški šoli v Sarajevu in na Višji vojni akademiji v Beogradu. Opravljal je več koman-dantskih dolžnosti v JLA po Jugoslaviji in leta 1955 se je kot polkovnik invalidsko upokojil. Tudi potem je vse do smrti ostal zvest partizanskim idejam in izročilom. Videli smo ga v šolah med mladinci, kjer je pojasnjeval vsebino NOB. Velikokrat je bil z mladinci na pohodu ali pa jih je počakal ob njihovem prihodu po poteh Štirinajste divizije. Tudi med nami na Vrhniki je bil večkrat, tudi v naših šolah. Nazadnje nam je opisoval zmago Šercerjeve brigade na Se-bojnem lazu. ko smo temu dogodku odkrili obeležje na Pokojišču. Bil je aktiven, dokler mu bolezen ni onemogočila delovanja. Za narodnega heroja je bil razglašen 9. maja 1945, za častnega občana naše občine pa 6. maja 1977. leta. Tone Vidmar- Luka je bil v bojih večkrat ranjen. Zaradi svoje hrabrosti in preudarnosti pred boji in v njih je bil pri borcih izredno priljubljen. Vanj so imeli zaupanje, pa ludi spoštovanje, ker ni po nepotrebnem žrtvoval svojih ljudi. Bilje bister strateg in taktik, kar mu je priznaval ludi sovražnik. Imel je izreden posluh za duševno razpoloženje borcev in je vedel, s čim jih bo pridobil, kaj potrebujejo, da jih dvigne in kako bo vsakega posebej, popeljal s seboj v boj. Po svojem skromnem obnašanju v stiku z ljudmi pa je ostal naš Verjan, Slugov Tone in so ga zaradi njegove skromnosti spoštovali in cenili vsi naši občani, ki so ga poznali. Franc Pasetta Od 15.10.1999 akcija zimskih pnevmatik ob nakupu 4 avtoplaščev nudimo brezplačno montažo in plačilo na 4 čeke, možno je tudi hranjenje letnih gum S prihodom jeseni in meglenih dni vsem voznikom za varnejšo vožnjo nudimo naknadno vgradnjo meglenk in tretje zavorne luči. Za vse lastnike vozil, ki svojih jeklenih konjičkov nimajo v garažah v sodelovanju s podjetjem VVEBASTO nudimo grelne naprave za osebna vozila in vozila dostavnega programa. AVTO CENTER Jelovskova 6, Vrhnika, tel. prodaja 755-720, tel. servis 755-730 RENAULT Ko ni več besed, so solze, ko ni več solza, so le spomini! V spomin najini vnukinji LEI! 26. septembra je minilo leto žalosti, odkar je tragično utihnil tvoj glas in obstalo tvoje mlado srce. Ata in mama s postaje Brezovica, 26. septembra 1999 POGREBNE STORITVE naročila na domu prevozi prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam rib pevci, glasba venci, cvetje, sveče urejanje grobov urejanje dokumentacije prevozi v pogrebnem spremstvu ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 Tel.: 061/751-437, mobitel 0609 637 617 KAMNOSEŠTVO SVETE s.p. Izdelava in obnova nagrobnikov, več kot 50 različno oblikovanih nagrobnikov iz različnih materialov. Lučke in vaze. • Izdelava in montaža kuhinjskih, gostinskih ter kopalniških pultov. Plačilni pogoji ter rok dobave po dogovoru. Delovni čas od 7. do 17.ure Kamnoseštvo Svete s.p. Jezero 97 1352 Preserje Tel./faks: 061/631 294 P1ETA Pogrebna služba FRANCI TRŠAR; Gabrče 9 Vrhnika Telefon:754-109, 752 -894 0609 628 - 257 ZAHVALA V starosti 90 let je tiho zaspala naša mama. babica, prababica, tašča, sestra in teta Frančiška Mikuš rojena Petelin Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala župnikoma Malovrhu in Kočarju za opravljeni pogrebni obred. Hvala tudi pogrebni službi Vrhovec in pevcem. Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni Le srce in duša ve, kako boli. ko te več ni, bolezen je lako hotela in lebe nam je vzela. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage in nenadomestljive mame Angele Nartnik roj. Šifrer z Brezovice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče, darovali za maše ter za ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala dr. Jerasovi in zdravstvenemu osebju Vnanje Gorice, osebju Oddelka za srčno popuščanje v bolnišnici Trnovo - v času njene bolezni, Karitasu in g. županu. Hvala tudi g. župniku, pevcem, trobentaču in pogrebni službi. Vsi njeni ZAHVALA V 86. letu je tiho zaspala naša draga teta in stara teta Frančiška Podržaj Iz Borovnice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste darovali cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti.Posebno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Vrhnika in sostanovalki za nesebično pomoč, g. župniku za lepo opravljen obred, izvajalcu Tišine in pevcem za lepo petje. Žalujoči: vsi njeni Borovnica, september 1999 Ljubezen, delu in trpljenje bilo noje je življenje, nam ostala zdaj praznina in velika bolečina. Ac srce in duša ve, kako boli, ko le več ni, a usoda je tako bolela in le nam je vzela. ZAHVALA Ob tragični in boleči izgubi našega dragega moža, ata in starega ata Franca Drašlerja (Žnidarjevega) iz Niževca Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vam za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebna zahvala dr. Ličina Angeli, dr. Tonetu Kenigu, družini Škulj, sosedom, pogrebcem, gasilcem, g. Rahnetu, pevcem in sodelavcem Kovinarske Vrhnika in SŽ SEE Ljubljana. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen poslovilni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njegovi Niževec, september 1999 Spel obudi svoj zven milih zvokov. In zapoj mi o dneh. ki so šli... Ob boleči izgubi našega dragega moža, očija, ata in tasta Alojza Srnelja iz Borovnice se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje, ki je prekrilo njegov zadnji dom. Hvala. Žena in otroci z družinami Solza, žalost, bolečina le zbudila ni, nam ostane le praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega moža, očeta in dedija Antona Sveteta z Laz pri Borovnici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred. Posebej pa se zahvaljujemo pevcem moškega zbora Štinglc, Partizanskemu pevskemu zboru, borovniškemu Upokojenskemu zboru ter Mešanemu cerkvenemu zboru. Zahvala tudi govornikoma, sodelavcem Slovenskih železnic in trobentaču. Zahvala tudi Pogrebni službi Pieta ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Njegovi: žena Rezka, sin Niko z Andrejo in hči Helena z družino Borovnica, september 99 ZAHVALA Ob prezgodnji smrti naše drage mame in babice Ivane Bolta roj. Pečlin iz Bistre se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi dr. Cukjatiju in bolnišnici Golnik. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Mavrice, d.d., za vso podporo in poslovilne besede. Hvala tudi Pogrebni službi PIETA, pevcem ter g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k preranemu počitku. Jure in Mija z družino ZAHVALA Ob tragični izgubi naše drage Andreje Svete, dr. medicine iz Kamnika pod Krimom, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče ter darove namesto cvetja. Posebno se zahvaljujemo članom Gorske reševalne službe Slovenije za slovo in tople poslovilne besede. Hvala g. župniku Kočarju, organistu in pevcem za lep pogrebni obred. Zahvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Kamnik pod Krimom, avgust 1999 ZAHVALA Ob boleči izgubi sina in brata Janeza Samotorčana z Vrzdenca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala Gasilskemu društvu Vrzdenec, gospodu župniku za pogrebni obred ter Pogrebni službi Vrhovec. Njegovi: mama, sestri Meta in Minka z družinama Vse do zadnjega si upal, da bolezen boš ugnal, a pošle so ti moči in zaprl trudne si oči. ZAHVALA Ob smrti našega moža, ata in dedija Maksa Albrehta z Verda se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, hvala za pisno sožalje ter za spremstvo na zadnji poti. Vsi njegovi Verd, 24.8.1999 ZAHVALA Roka usode te je za vedno iztrgala iz naše sredine, v lepih spominih pa bomo skupaj do konca... Tine Rebec z Brezovice pri Ljubljani Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem za tolažbo v težkih trenutkih, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega in ga pospremili k večnemu počitku. Zahvala velja tudi cerkvenim dostojanstvenikom in uslužbencem Pogrebne službe za opravljen obred. Hvala tudi vsem, ki se ga'tako ali drugače spominjate ob njegovem grobu ali zgolj v svojih srcih. Vsi njegovi Brezovica, avgust 1999 ZAHVALA V razcvetu mladosti, poln energije in načrtov za prihodnost nas je tragično zapustil naš dragi Aleš Sapeta z Laz pri Borovnici dijak SŠTS (Srednje šole tehničnih strok in osebnih storitev) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih tako ali drugače stali ob strani, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter ga boste ohranili v lepem spominu.Posebno se zahvaljujemo njegovim sošolcem ter tovarišici oz. učiteljici ga. Dragici Anastasov za poslovilne besede ob njegovem preranem grobu, učiteljici ga. Marjanci Gabrovšek za izrečeno sožalje, Avtomehaniki Sever iz Brezovice pri Ljubljani, družini Zobec z Vrhnike, družinski prijateljici Meti Jernejčič iz Logatca in Centru za socialno delo Vrhnika - ga. Marjanci Osredkar za spominske besede, objavljene v Našem časopisu. Vsi njegovi Laze pri Borovnici, avgust 1999 ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in ata France Trček iz Horjula Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Janezu Smrekarju za pogrebni obred, pevcem za lepo petje, Pogrebni službi Vrhovec in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Horjul, avgust 1999 ZAHVALA Ob prezgodnji smrti mojega dragega moža in očeta Radoslava Cirila Založnika iz Verda se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče ter nam izrekli ustna sožalja in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala dr. Heleni Rozmane Drašler za njeno pomoč ter prijateljicam Vesni in Zvonki. Še posebna zahvala pa velja Društvu ZEUS za lepe poslovilne besede. žena Karmen in sin Božidar Verd, Ljubh'ana MERLAK POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER Drenov Grič 99 pri Vrhniki Tel.: 753-807; 751-007 CITROEN ,000,00 SIT ODPRITE VRATA! BERLINGO 2.080.000,00 SIT za XSARO klimatska naprava - 88.888,OOSIT lita platišča za XSARO braz klima Pri nakupu novega vozila podarimo avtoradlo In dodatno opremo PRODAJA VOZIL POSREDOVANJE PRI PRODAJI VOZILA NA ZALOGI AVTO MEHANIKA KLEPARSTVO LIČARSTVO Drenov Grič 99, pri Vrhniki; tel.: 753-807, 751-007 jAtajMerkur pso Bežigrad* 1000 LJUBLJANA, SAMOVA 14. SLOVENIJA POOBLAŠČENI SERVISNO PRODAJNI CENTER HYLH1I ACCENT - 120.000.00SIT ceneje - že od 1.325.825SIT na zalogi že novi COUPE PRODAJA 061/303 066 UGODNI KREDITI DO 5 LET STARO ZA NOVO Smo v centru Ljubljane! SERVIS 061/13 44 317 - garancijska in izvengarancijska popravila - originalni rezervni deli - vgradnja dodatne opreme - velika izbira gum - nudimo nadomestno vozilo - brezplačni preventivni pregledi na najmodernejših testnih napravah pso mmfežigrad d.d. 1000 LJUBLJANA, SAMOVA 14, SLOVENIJA POOBLAŠČEN! SERVISNO PRODAJNI CENTER FELICIA že od 1.307.748,00 SIT OCTAVIA že od 1.957.099SIT SERVIS 061/303 061 ■ garancijska in izvengarancijska popravila - originalni rezervni deli ■ vgradnja dodatne opreme - velika izbira gum - nudimo nadomestno vozilo - brezplačni preventivni pregledi na najmodernejših testnih napravah PRODAJA 061/303 070 UGODNI KREDITI DO 5 LET STARO ZA NOVO Smo v centru Ljubljane! Salona: Samova 14, BTC hala 3 "V 1 ROLERJEV PO i A — I j /v LEl(A l itiiiKiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiliiiim■■m m m mma■■ 43.942 prskekoli ENERGV 20T Sport ptc tms vwMis%iwrffc« s, iaeowwMa, tmum m\m peugeot C V C l B S • ■■■■■■■mmmm m mm■■■ preko kota ORIGIN 40T as iiui -25% 79.492! Ml m/mm -25% 5.992 Na predstavljene modele in vse ostale modele koles Peugeot Iz zaloge velja enotni 25% gotovinski popust. Na kolesa Rog in roierje Roces iz zaloge pa velja 20% gotovinski popust. Vetavnost ponudbe: od 05.10. do 19.10. '99, oziroma do razprodaje zalog. Corning VRHNIKA, Tržaška c< odprto: 9.00-19.30 ta 28, tel.: 061 752 sobota 9.00-12.00 GRUilDIG KV8401 VIDEOREKORDER simbolna • 4 glave • Longplav • Visoki S-kanali (do S40) SIT 59.990 ALI 10x6.521 Panasonic EBG 450 GSM TELEFON • Do 80 ur stanja pripravljenosti • Do 3,5 ur pogovora • 4 vrstični displav • Števec pozivov ■ debitel* ^■B i PONUDNIK S T O R I r E V L SIT 29.990 ALI 6x5.216 Panasonic CO-DP 935 AVTORADIO S CD-jem • Moč 4x35 W • Priložen daljinski upravljalec • Snemljiva sprednja plošča simbolna slika SIT 29.990 ALI 6x5.216 PHILIPS AZ1202 RADIOKASETOFON S CD -jem cena KOT SE sika • 80 W PMPO izhodne tonske moči • CD player • Enojni stereo kasetofon • DBB - dinamično poudarjanje basov • Omrežno ali baterijsko napajanje SIT 24.990 ALI 5x5.161 Osnovna plošča Pil QDI Procesor Intel celeron 366 MHz Spomin 32 MB DIMI Disketni pogon 1.44 MB Trdi disk 4,3 GB CDrom 40 X Grafična kartica 4MB AGP Zvočna kartica 16 bit Zvočniki 80 W Monitor CLASSIC 15' Tipkovnica Mitsumi Miška s podlogo Windows '98 SLO Osnovna plošča Pil Procesor Intel celeron 400 MHz Spomin 32 MB DIMM fDisketni pogon 1.44 MB Trdi disk 6,4 GB CDrom 40X [Grafična kartica 4MB Zvočna kartica 16 bit Zvočniki 80 W Monitor DTK 15" Tipkovnica Cherrv 683 SLO Miška s podlogo Windows '98 SLO SIT 159.900 ALI 10x17.380 m mm) SIT 199.9001 ALI 10x21.728 KOMBINIRANI HLADILNIK ZFC18/8 K cenj KOT SI sika • Prostornina hladilnika 1701 • Zamrzovalni del 601 • Zmogljivost zamrzovanja 3kg/24h • Samodejno odtaljevanje hladilnega dela • Energijski razred D (brez freona) SIT 74.200 ALI 10x8.065 mm G 30 ZAMRZOVALNA SKRINJA • Energijski razred C • Netto prostornina 270 I • Zmogljivost zamrzovanja 18kg/24h cena KOT SE šika SIT 50.990 ALI 10x5.542 COMING d.o.o., Družba za trgovino, Slovenčeva ulica 24, 1000 Ljubljana MmWS^MWMBkW^^S^mW^^^ Corning Milili Pomote in tiskarske napake niso izključene. Najnižji znesek čeka pri nakupu na obroke je 5.000 SIT. Imetniki Corning kartice imajo ob nakupu nad 10.000 SIT dodatni 5% popust^