{ Posamezna številka t P £	-	1	krono.	g
O O O POŠTKTIffA PzlVŽAT-mAKA
.TAB0K* ishft]» tim* <J*d. muitm
uMtoljtt ia j>r*a:;ikov, ob 18. vri i dtvumom o*jl*4n.|ega dnt> t#t mUx» enoletno 160 K, pollctao M K, (j#tx*\ftno 4i mMpfoio li K* tai«r«U po ^ogovora. Pri »»iinlt ubjtri popuifl.
N*r*w- •» 7vt opjruti -TABOKA*, UAUHSOU. Juriju ohc* U«v. 4
■MwnmtwwM>f ^Sn
Posamezna Številka i 1 krono.
ntaninfiTifo m ukija > lak
W», Jutigm »1.571, Liti.
rtropj*. T*l«i»n iatoruk. it, n*. BraiTA M uJioj. t Jm«Srrt »Uoi K. 4,	<«■».	!•)»•
f»m M. M. 6HS poltoetoirnl i
««n ItoT. U.78!.	<
K» uuvilU Im <!««*)» m m o*Ii*. —	n a« miijt.
Leto: II.
Maribor, petek 11. februarja 1921
številka: 33.
italijanske čete zapuščajo okupirane kraje.
Stotisoč Pražančv izstopilo iz cerkve. Neupogljiv nemški odpor proti pariškim sklepom
Veteizdajniki ali pošteni
državljani.
Maribor, 10. februarja.
Pod okrilje internacijonalne »Jugoslovanske*1 soc. dem. stranke se je zatddo toliko naših sovražnikov, da ji že itak ne pristoja več naslov „internacijonaIa“ in bi se morala imenovati že „nemšlco-nacijonalna internacionala", stranka, ki je pa zopet take vrste, da v našo državo nikakor ne spada. V vseh drugih državah se je predpostavka „internacijo-nalna“ spremenila v „nacijonalna“, kar se samoosebi razume, če se vzame v ozir dejstvo, da je ona, nekdaj toli slavljena „intemacijonala“ umrla 27. julija 1914, ko si je delavstvo celega sveta z „nacijonalnim“ ponosom in z orožjem v roki skočilo v lase. Z internacijonalo so hoteli razni Marksi in drugi moderni Mesije preprečiti človeško klanje in če je bilo res odkritosrčno mišljeno, spraviti ljudstvo do tega, da se bode v blagostanju, svobodni, z enakimi pravicami ljubilo med seboj kakor bratje.
Prvi, ki je počel poskušati ta eksperiment na svetovni kroglji, je bil pred 1900 leti Kristus, ki je pa ta poskus plačal z življenjem — na križu. Za njim so se pojavili drugi, ki so imeli, kakor že rečeno, morda tudi plemenite namene, a niso računali z dejstvom, da je človek grozen egoist in obenem ponosen na jezik, katerega ga je učila mati in vsakdo si je domišljal, da so on in oni, ki so govorili njemu enako narečje, poklicani in opravičeni, da vladajo svet.
Da je temu res tako, pokazala nam je v dovolj jasni luči svetovna vojna, ki je tudi dokumentirala, da je bilo vse
govorjenje in pisanje modernih Mesij bob v steno ali pa le izkoriščevanje ljudskih mas po gotovih osebah, ki so predpostavko „intemational“ rabile le zato, da so mogle brez skrbi in udobno živeti na račun tretjega.
Ob napovedi svetovne vojne je izginila ljubezen do bližnjega in mi smo bili zopet tam, kjer je Kristus počel in nehal. Nacijonalizem je stopil z vso svojo srditostjo na plan in pognal narode celega sveta v boj za njihova načelna prava. Pri tej priložnosti smo prišli tudi mi Jugosloveni do lastne države, v kateri se moramo lotiti dela, kakor drugi narodi, na nacijonalni podlagi. V narodu je moč in sila, pravi že star pregovor, katerega se moramo z vso močjo okleniti tudi še danes, če hočemo biti srečni v lastni hiši in dočakati čas, ki bo združil v ljubezni vse narode, ki ga pa mi seveda še ne bomo dočakali.
To nam vsiljuje sedaj, ko smo tudi mi postali samostojna država, vprašanje, zakaj naj ravno mi, ki smo najmlajša država, operiramo z internacijonalnim orožjem, katerega so drugi narodi, ki so že 1000 let samostojni, odložili kakor nerabno orožje? Zakaj naj se ravno pri nas zbirajo pod tem okriljem elementi, ki vsak trenutek preže, kako bi nam za dali smrtni udarec in nas oropali svobode in samostojnosti, ki smo si jo tako težko priborili? Zakaj naj ravno mi, ki smo najmlajši, da, komaj porojeni, gojimo gade na prsih, ki se sramujejo pri znati, da čutijo ponos v sebi, da jih je rodila jugoslovenska mati; ali se pa boje priznati barvo, ker vedo, da bi jih mi v tem slučaju pognali tja, kamor spadajo ? Zato pa, proč z „internacijonalo“ v naši narodni državi, ki služi le za zavetišče
Fridolin Kaučič.
Sokol Drago Rumpret.
(Mlademu umrlemu prijatelju v spomin).
Polrla Tvoja smrt. Pred ! štirimi ^dni si vstopil na kolo-
lirispH j iV ir lc*m.a’ i*1 vesel v kupej in prisedel k mem. govorila sva o politiki.
f'*■"aŠe potlobo slabosti m toinono, nakar je nanesla beseda. Na razpotju v Zidanem mostu sem Ti zadnjič v življenju segel v roko. Poslovila sva se ,n se veselila da se kmalu zopet v bromljah vidiva. A ne bodem te videl več, nikdar \eč; neizprosna bola jena ,|e posegla vmes. Zagrabili so Te v domači grudi, tam doli ob slovenski Savi tebe, ki si tako rad živel, ki si stal v cvetu moške dobe, Tebe, ki si bil z dušo m srcem Jugoslovan. V četrtek dne 20 januarja ob pol 8. uri zjutraj odšel je tvmSv ' nadučitelj Drago Rumpret s EJJ . na ram‘: Cil in zdrav ko riba v ne?«	V£lie’	veseleč se kras-
KoSe nl Th- -,6*1,'6 naJ'Prei v klet
S?®-«'-«
P*affednu!šlčo!
pustil svoje mesto, kar bi ne smel. sto riti. P. je nato zopet vstrelil in po nesreči zadel nadučitelje v trebuh. Ta je šel še kakih 100 korakov naprej, potem pa se je nezavesten zgrudil. P. je začel
klicati na pomoč. Kmalu so pripravili
voz. da bi odpeljali v brežiško bolnico po kratki vožnji je pa blizu Sušice v groznih bolečinah izdihnil. Nato so so vrnil in pripeljali mrtvega v šolo. Razburjenje, ki je zavladalo med ljudstvom, se ne da
popisati. In ubogi P., toliko da ni znorel
V	sobi so mu komaj iztrgali samokres, da se ni vstrelil. In scena, ki se je odigrala pri odru, ko se je P. poslavljal od umrlega. To je bilo tako grozno in pretresljivo, da bi omehčalo kamenito srce. Baš ubog P. je bij nadučitelju vdan kot malokdo Spominjam se, da mi je lansko leto nekoč rekel: „Gospoda nadučitelja spoŠtu« jem nadvse, ljubim ga bolj, kakor brata in sestro*. O kruta usoda! Trupi so prepeljali z avtomobilom v Krško k staršom umrlega. Pred odhodom iz Sromelj se je pred šolo zbrala ogromna mnočica ljudi, ki je glasno plakala za svoj’im ljubljenim učiteljem in prijateljem. Čutilo seje, da je strašno smrt, ki je ljudstvu pobrala vzornega moža, živo občutil vsak Sroniljan, saj je bil Drago s preprostim narodom vedno v živi dotiki. Zbral je okolu sebe lepo kolo naprednih kmetovalcev in ustanovil podružnico slo-
onim, ki nas iz svojega nacijonalnega ponosa sovražijo iz dna duše.
Kako gnusna in državi škodljiva je ta igra pod internacijonalnim plaščem, se vsak dan bolj opaža v obmejnih in industrijskih krajih, posebno pa v mežiški dolini, kjer je pravo zbirališče najbolj zagrizenih naših sovražnikov. Tu se nahaja, v pravem pomenu besede, cel nemški generalni štab pod internacijonalnim okriljem ,v obliki raznih nameščencev po tovarnah. Kakor taki rujejo nemoteno proti nam, našim oblastem in našemu obstoju na vse nedopustne načine, vedoč, da je močna roka naše vlade prezrla to v Jugoslaviji nepotrebno stranko tedaj, ko je spodnesla temelj njeni posestrimi: komunistični stranki.
Smo v narodni državi in popolnoma uverjeni, da bode jugoslovensko širše ljudstvo prav gotovo prišlo, morda celo kmalu, do prepričanja, da svojih ciljev ne more doseči drugače, nego na narodni podlagi, nikoli in nikdar pa ne v internacionali, v družbi naših najhujših sovražnikov, ki ga še vedno izrabljajo, ka kor so ga izrabljali pred svetovno vojno. Na noben način pa tudi mi ne bomo dopustili, da bi v naši državi vodili nevedne in zapeljane ljudske mase jugosloven skega pokoljenja ljudje, ki te mase izrabljajo v gotove temne in državnemu obstoju nevarne namene. Svobodo, enakost in bratstvo smo dosegli, a ne po programu modernih Mesij, ampak z zavedno in trdo jugoslovensko pestjo, vse drugo bomo pa dosegli z ljubeznijo do lastne domovine, a nikakor ne z veleiz-dajniškim rovarjenjem.
Ne pozabi naročnine!
Albin S p r e i t z:
Za ljudsko izobrazbo v obmejnih krajih.
Uvodoma povdarjam, da nisem op-imist, ne pesimist, temveč realist. Službujem v obmejnem kraju, ki meji na Avstrijo. Napravil sem si svojo sodbo kot skromni psiholog o prebivalstvu, ki me ž njim veže skupno socijalno življenje. Ker se moram omejiti ta na najvažnejše in na ciljapredstoječega napisa ne smem izgubljati, se bom v tej študiji pečal le s tistimi karakterističnimi pojavi, ki otežujejo ljudsko izobrazbo, ali kar tukaj posmatramo — narodno kulturo. — Predvsem ugotavljam, da povečinoma stranke, ki so razpredle svoje spajajoče niti ali vezi, niso polagale naj večje ali sploh važnosti na privzgojitvi narodnega in državnega čuta, temveč so predvsem iskale pristaše radi števila, ki je edino merodajno za uresničenje stremljenj kakšne stranke. Hitimo dalje. — Iz narodnih indiferentnih ljudi, še bolj pa germaniziranih,: je treba ustvarjati tip, ki čuti jugoslovansko. Spremirfjati je treba, če govorim v smislu velikega francoskega-misleca Gustava Le Bona, plemensko dušo, če Želimo naš tip ljudi. — Povdarjam, dokler se ta rod plemeni obojestranski, ni misliti, kakor žele krogi, ki jim je narodovi in državni] interes nad vse, n* velike uspehe. Za staviti je torej, kakor je iz predsto-ječega razvidno, vse moralne in druge sile na plemenitev bodočnosti naše!
Schopenhauer pravi čisto pravilno: Značaj se ne izpreminja. Iz tega sledi,1 da je predvsem in skoraj izključno mladina, ki ji posvečajmo vso pažnjo.
venske kmetijske družbe, ki je pod njegovim vplivom vrlo napredovala. Vse njegovo /.nanje kmetskih razmer je porabil v blagor ljudstva in tako koristil narodni gospodsrski stvari.
Bil je vzoren učitelj, učil je mladež ljubiti prirodo, znal se je uglobiti v otroško dušo in si pridobiti ljubezen mladine. Rado je bil telesno nenavadno velik mož in pravi tip lepega, vitkega in krepkega moža. Že njegov glas v govoru je bil blagodoneč in prikupljiv, kaj šele, če je zakrožil kako narodno pesmico. Opravljen je bil vsikdar okusno in elegantno, kretal se je nepresiljeno. V občevanju je bil previden in skromen, v prijateljskem krogu živahen in vesel družabnik. Od narave nadarjen z velikim razumom, je-podpiral vsa kulturna stremljenja Slovencev.
Bil je dober pevec, glasbenik in slikar samouk, izvrsten telovadec, strasten lo vec in navdušen Sokol Narava ga je obdarovala z nenavadnim slikarskim talentom. Slikal je z oljnatimi in akva-retnimi bojami brez vsake slikarske na-obrazbe. Občudoval sem lepe slika samouka in mu prigovarjal, da se posveti docela slikarstvu; nameraval je tudi iti na slikarsko akademijo v Zagreb, toda Mo rana je uničila vse nade in načrte.
Ko je došel kot učitelj v Sromlje, je nekaj časa opravljal službo organista
Zanemarjeno cerkveno petje je povzdignil na visoko stopnjo. V celi ribniški dekaniji ni bilo najti lepših in izvožbanejših ženskih glasov, kot so bili v »kromnem sromeljskem cerkvenem zbora. Drago je bil vnet jugoslovanski rodoljub, neupo-ljivega značaja; vse njegovo delovanje v> javnem in privatnem življenju je vodita^ plamteča ljubezen do domovine in sva-1 jega naroda.	O
Povedal sem že, da je bil pokojni' Drago velik prijatelj lova in ako je ute-; gnil, porabil je vsako prosto uro za Iov;j In na lovu ga je tudi doletela smrt »j 31. letu starosti. Njegov pogreb je bftj veličasten, kakoršnega Se ni bilo v Kr-! škem. Krški Sokoli so stali ob odru na častni straži. V soboto 22. januarja je bw pogreb. Pred hišo se je zbrala velikanska! množica žalujočih Kršfanov in Sromlja-nov. Po cerkvenem obredu je zapel moški) zbor ganljivo: ,Pomlad spet prišla bo..*' Na čelu sprevoda je šla šolska mladtiia in nato Sokolstvo. Položili so krsto *v*j grob in na grobu so se posloviti v imenuj učiteljstva g. nadučitelj Knapič iz Vidma,i v imenu Sromljanov posestnik Kos, v imenu nekdanjih sošolcev g. Aumon krt naposled v pretresljivih besedah starosta' krškega Sokola dr, Jan. Lahka Ti bite: domača zemlja in blag Ti spomin, katerega si ostavil.v srcih vsejj, ki so T* poznali. •	•%-
— Nadalje reklama za abstinenčno gibanje bi morala biti v naših krajih rbsebno velika. Se boljše pa bi bil energični povdarek oblasti! Le ta bi vodil res do zaželjenega uspeha! — Moraličen vpliv pri duševno plastičnih ljudeh, kar so predvsem naši mejaši, če jih uvrstimo v to glavno kategorijo v dušeslovnem oziru, je brez vidne učinkovitosti. Odstraniti se morajo možnosti in uspeh bo tu. Ne bo veljal v tem primeru tek: »vita brevis, ars 1onga“. (Misel prihaja na blisku, uspeh pa na polžu.) Solnik v naših krajih se mi zdi, če govorim v smislu našega Cankarja, kot »Človek, ki mu je Bog pokazal cilj, a mu dal na pot berglje."
— Vse zavisi končno od urejenih so-cijalnib in političnih razmer, katere ustvariti žal nam kulturnim delavcem samim ni mogoče. Pomagati nam kulturnim dobrovoljcem, v kolikor je v Vaši moči, Vi kulturpa društva in Vi oblast, in hvaležni Vam bodo mnogi .in premnogi!
Notranja in zunanja politika.
* Naša komisija za razmejitev z Italijo. VJada je imenovala za predsednika naše razmejitvene komisije polkovnika generalnega štaba Kalafatoviča.
med njimi tudi Danglis (pristaš Venize-losa) se strinjajo s tem.
* Socialistični nemiri v Italiji. Po poročilu »Corriere della Sera“ je protikomunistična delavska zbornica v Lu-ganu proklamirala v torek generalno stavko. Prišlo je do spopadov in krvo-prelitja, pri čemer je bilo več oseb ranjenih.
* Znižanje ameriške vojske. Kakor reprezentacijska zbornica, tako je tudi senat sprejel zakonski načrt, po katerem se zniža ameriška vojna moč na 175.000 mož. Tajništvo za vojne zadeve je vsled tega takoj ustavilo sprejemanje novih rekrutov.
* Venizelos obsojen na smrt. Atenska zbornica je odobrila sklep, po katerem se obsodi triumvirat Venizelos, Konduriotis in Danglis na smrt in con-tumacione. Vsi ožji pristaši Venizelosa bodo izgnani iz Grčije.
* Belgija odpušča Nemčiji. Belgijski poslanik je državnemu ministru za zunanje stvari 5. t. m. izročil tole noto: Belgijska vlada se ne namerava poslužiti svoje pravice po § ??, p*il. 2 k 8. delu sevreške mirovne pogodbe, po katerem bi mogla zapleniti imetja nemških državljanov, ako Nemčija nalašč ne bi izvršila svojih obveznosti.
* Iz madžarske politike. Ministrski predsednik grof T e 1 e k y, se je
Ostali člani bodo še imenovani.	danes popoludne pogajal z voditelji
*	Radič grozi, da bo odšef s svojimi krščansko-socijalnih strank. Stranka
poslanci v Beograd, da zruši sedanjo vlado ter pomaga federalistom na noge.
krščanske nacijonalne zveze se je že popolnoma konstituirala in je priprav-
Ako mu' to ne bi	uspelo	drugače,	bo M203« pogajati se	s stranko malih polje-
tudi — prisegel.	delcev.
" Večina radikalcev proti senatu.! * Internacionala2l/V LDU Pariz, Na seji radikalne stranke, na kateri sej^- februarja. »Humanite* objavlja pof-o-je razpravljalo vprašanje zborničnega ?10 izvrgevalnega odseka komunistične sistema se je velika večina izjavila	proti i internacionale, ki	so ga	podpisali Sinov-
senatu.	> Jev’ Ljenin in Trocki, in	ki ostro naspro-
*	Radieevci. V Beograd je dospel iOpet Radičev poslanec dr. Basariček, ki je napram poročevalcu »Jutarnjega
tuje ustanovitvi nove internacijonale na f)unaju, ki se označuje kot internacionala SVa* Sporočilo imenuje avstrijske
lista* izjavil, da se sestanejo poslanci [ s°cijalistične voditelje izdajalce in po-Radičeve stranke danes v četrtek 10. 1.1 vse zavedno delavstvo vsega sveta, m. v Zagrebu, kjer bodo sestavili načrt naJ bojkotira internacijonalo 2V2.
* Sultan in angorska vlada. „Ha-vas“ poroča iz Carigrada, da zahteva Mustafa Kemal-paša, da se postavi sultanovo carigrajsko vlado pod nadzorstvo posebne delegacije angorske narodne skupščine. Po izvršitvi te zahteve bi izplačevala sultanu civilno listo in plače angorska narodna vlada.
* Vprašanje angleških dolgov v Ameriki. Angleški zakladni tajnik je izjavil na neko tozadevno vprašanje, da se doslej še niso podvzeli nikaki ofi-cijelni koraki radi anuliranja angleških dolgov v Ameriki.	'
* Novi angleški vojni minister. Mesto Winstona Churchila, ki je prevzel kolohijalni urad, je bil imenovan za vojnega ministra sir Washington Evans.
* Iz Irske. V sredo dopoldan je izvršilo več sinfajnovcev v bližini Dublina napad na nekega kraljevega kurirja, ki fe potoval v avtomobilu z eskorto oklopnjača ter oddalo nanj in na spremstvo več strelov. Eskorti se je posrečilo, da je dva napadalca ujela, ostala pa so pobegnili.
za kmetsko republiko ter se bodo tudi odločili, če grejo v Beograd ali ne.
* Prevzetje civilne uprave okupirane Dalmacije. Kakor se poroča, je italijanska vlada pripravljena izročiti civilno upravo okupirane Dalmacije našim oblastem. Pričakujejo se le še tozadevne instrukcije iz Beograda.
* Vozni park — vojni plen. Reparacij ska komisija v Beogradu je sklenila, da se ima smatrati vse do 13. novembra 1918 zaplenjene vagone in lokomotive za vojni plen 'naše države. Vsled tega ne bo treba naši Vladi vrniti zahtevanega dela voznega parka.
, * Kemallstl in Turki. Po poročilu „Timesa“ sb za Ibndbnsko konferenco določeni delegati kemalistov odpotovali v Rim. Med njimi in delegati carigrajske turške vlade je bil dosežen popoln sporazum.
* Krajpotkln umrl. Iz Moške poročajo, da je v torek umrl tanrkaj Krapotkrn.
* BoljšeViki napadejo Romtihijo.
BukareŠki listi poročajo, da pripravljajo boijševiki 113 meji proti Romuniji veli-kansiie predpriprave za spomladanski napad. Cete So najbolje opremljene ter zizdeljehe v; tri arttia'fle, izredno1 veti ko je število ‘konjenice.
® Grška iti sevreška pogodba. Kalo-
geropulos ie v zbornici izjžvil, 'da't>i se proti Vil vsakemu ! revizijskemu predlogu sevreške pogodbe, ako bi zastopat GrfiKo v Londonu, Vsi voditelji strank,
Zanimivosti.
Histerična zločinka in njen mladi ljubimec. Slabost moškega napram upli-vu ženske je ena najusodnejših slabosti „močnejšega“ spola. Ta slabost je povzročala na svetu še največ gorja, ga povzroča in ga bo povzročala tudi, dokler bosta živela moški in ženska. Te slabosti se moški večinoma sramujejo ter jo hočejo negirati, pa tudi ženske omalovažujejo moč svojega vpliva, seveda le na
zunaj s preračunanim namenom in zvito taktiko. Njihovo zatrjevanje, da si moški lažje osvoji žensko nego one moškega, je zavestna laž. Kogar hoče ženska vjeti v svoje mreže, tega večinoma tudi vjame. Toga če ga vjame z navadnim namenom ljubezni, to še ni hudo, hujše pa je, če ga vjame z namenom izrabiti ga kot orodje za svoje zločinske namene. Tako je vjela tudi histerična avanturistka in zločinka Ana GreguraŠ, doma iz Dubrane na Hrvatskem v Zagrebu še niti 18 let starega Josipa Scheinherja ter ga vpora-blinla, ljubimca, pri raznih tatvinah za pomočn,ka, ob težkih dneh za vzdrževalca, a pred sodiščem za jagnje, ki naj jemlje nase njene grehe. Bila sta že par-krat pred sodiščem in dočim je bil on radi nje že obsojen na 2 leti ječe, je prišla oria v blaznico v opazovanje, odkoder ie pobegnila ter živela zadnji čas v Brčki v Bosni kot tamburašica. Ko pa se je mladi ljubimec osamosvestil ter zahteval, naj se vrne k njemu v Zagreb, ali pa jo zakolie, ga je ovadila sodišču, a v zaporu se je toliko iztreznil, da jo je ovadil radi doslej njemu znanih zločinov. Sicer se ie nato zopet skesal in ie hotel oooraviti, kar je stori!, je bila Ana vendarle obsojena pred zagrebškim kazenskim senatom na tri leta težke ječe.
-t'
Dnevna kronika.
— Barbarizem koroškega Heimats-UJensta. Jurij V., stražnik v mariborski bolnici je odšel na obisk svojcev v bližino Celovca. Imel je vse potrebne potovalne listine od jugoslovenske oblasti, kakor tndi od nemško-avstrijskega zastopništva v Ljubljani, za kar je plačal 120 K. Do Pliberka je potoval brez vseh ovir. Med vožnjo do Pliberka do Sinčevasi je pristopil k njemu mož, ki se je legitimiral kot detektiv od Heimats-diensta. Odvzel je V. vse dokumente, ga zmerjal z: verdammter Čuš in z enakimi psovkami. Pri prihodnji štaciji je poklical tri orožnike, ki so V. vklenili, ga potegnili iz vlaka in gnali ga sramoteč in zmerjajoč tri ure peš v najhujšem mrazu v Pliberk k sekretarijatu od Heimatsdiensta. Tam so ga seveda psovali na vse mogoče načine, beseda Čuš verfluchter še je bila najlepša. nato mu odvzeli ves denar v zznesku 57 din., češ: verfluchter čuš, die jugoslavische Valuta neumen v/ir dir weg. Nato so ga vrgli v temno vlažno sobo brez ležišča, kjer so ga pustili do drugega jutra. Ob 5.30. uri zjutraj so prišli tri orožniki z nasajenimi bajoneti z revolverji v roki, pograbili nesrečneža in pa gnali zopet kakor razbojnika uklenjenega tri ure peš do jugoslovenske. meje, ne da bi mu izročili izropanih dokumentov in denarje. To se godi, kakor v zasmeh v času, ko je protestiral naš min. predsednik pri avstrijski vladi radi nečloveškega ravnanja naših rojakov na Koroškem. In mi tukaj P Revanža? kaj pak! Za kazen smo nrepovedali Nemcem pustne veselice! O šalobarde. Priporočamo našim oblastim isto ravnanje z mnogimi lačenbergerji, ki prihajajo čez Spilie na naš trg in napolnijo svoje malhe z jugosl. dobrotami.
— Osebne vesti. Dr. Stanko Ruprecht sekundarij splošne bolnice v Mariboru, je imenovan istotam za kirurgičnega asistenta.
— Ljubljanska carinarnica potrebuje pripravnike, ki imajo vsaj gimnazijsko maturo ali so dovršili §olo, istovrstno z gimnazijo. Prošnje treba prijaviti upravniku tamkajšnje carinarnice. Plača 1000 dinarjev letno, draginj ska doklada 12 dinarjev dnevno.
— Klub rezervnih častnikov ima
v petek ob 20. uri občni zbor v Narodnem domu.
— Dva nova odvetnika v Mariboru.
V	Maribor dobimo zopet dva nova odvetnika in sicer: dr, Jana in dr. Kimavca, oba Tržačana. Dr. Jan je bil s voj čas izgnan iz Trsta, ob Času plebiscita na Koroškem iz Velikovca in sedaj tudi iz Celovca. Pri dr. Kimavcu pa so v Trstu vdrli v stanovanje fašisti ter mu ranili otroka. Dr. Jan se že nahaja tu.
— Nov odvetnik v Ljubljani. Dr.
Ludvik Perič je bil vpisan te dni v ime-
«dv«t$kov s sejtešaa v Ljubljani.
— Prodaja vodenega mleka. Ajoj Pihler v Rošpohu je prodajal mleko za' Dijaški dom in sicer navadno 12 1 ntf dan. V kuhinji so opetovano opazili,} da je mleko vodeno. Ravnatelj profeson Strmšek je Pihlerja nato opozoril in ga! posvaril. Kljub temu pa je zavod dobi-l val še nadalje vodeno mleko. .Nekoč* pride v zavod dekla Pihlerjeva in je za-t upala skrivnost vodenega mleka, namreč,f da se daje zavodu le tri iitre pravega/ mleka, ostalih 9 litrov pa se prilije od) onega, ki je namenjeno za svinje. To sel je potrdilo tudi na državnem preizkušče-} vališču. Pihler je bil radi tega ob tožen, j se je zagovarjal, da ni tega on na-j menorna delal, ampak, da se je to do-J gajalo vsled malomarnosti. V tem smislu je bil tudi obsojen na 600 K globe.
— General Franchet d’Esperejr v Ljubljani. V sredo je potoval preko jj Zagreba in Ljubljane v Pariz general j Franchet d'Esperey. Bil je povsod is-: kreno pozdravljam
— Izlet v Strnlšče. Pretečeno ne--deljo je priredila »Jugoslovenska Ma-' tica“ izlet v StrniŠče, kjer je bila veselica tam bivajočih Rusov in Primorcev.. Odpeljali smo se s posebnim vlakom ob 17. uri popoldne iz glavnega kolo-' dvora. Bilo nas je okrog 200. Ob 18. uri smo bili že ria mestu, ker smo se prioeljali tik taborišča. Veselica set je vršila v veliki, lepo okrašeni baraki, i Koncem barake je bil napravljen malS oder, nad katerim je visela slika regenta j a nad njo n^pis: »Dobrodošli! Spo% minjajte se trpečih bratov." Prvi .je na-J stopil mešan zbor Primorcev, nato! ruski mešan zbor, pozdravljeni z veli-' kanskim aplavzom. Sploh je bil po j vsakem nastopu gromovit aplavz. Za; prireditev pa bi bilo bolje, da bi eno-, dejanko ,Eno uro doktor" izpustili-! Precej dobro je igral edino Skrjanc. Jarc iz j Podgore pri Gorici je nam zapel s! svojim res krasnim glasom »Rožmarin1' in slenčevo »Le enkrat bi videl. .
Pri »Slepcu* je motilo edino to, da je1 iz slame vstal in šel direktno k razpelu-ter se vrgel na kolena. Podal pa je v! to mimifno dovolj čustva in duše. Ze-I leti bi bilo, da dobimo g. Jarca v j Maribor. Naravnost očaralo nas ie par{ ruskih plesov. Mnogobrojno občinstva] kar ni hotelo nehati aplavdirati. H konctfj je stopil na oder predsednik tam. J. M-> ter se navzočim zahvalil za obilno ude-f ležbo. Za njim se ie predsednik mari-f borske J. M. g. prof. Ribarič — zahvalil Rusom za krasno uspeli večer. Občin*;
jstvo je zapelo »Lepa naša . . Nek; [ruski oficir se je zahvalil v kratkih besedah ter zaklical Rusiji »Hura!“, nakar se je po »Hej Slovani* začela prosta zabava s plesom. Mi smo se po malefl* okrepčilu ob 23. uri odpeljali nazaj ^ Maribor. Gotovo pa ni bilo nikomur1 žal tega večera. Vendar mi je kalila veselje premišljevanje, kdo je kriv gorja' teh ljudi. Ne vem tudi, če se bode; Rusijo na ta način rešilo boljševizma^. Z nami je bilo precej naših častnikov in nekaj gojencev vojne realke.
— Porotniki za prvo zasedanje' 1921. Glavni porotniki: Lešnik Anton.j posestnik, Hotinja vas. Šegula Konrad^ inženir, Ptuj. Ceh Jurij, posestnik,Vod'1 vince. Ozebek Franc, trgovec, Makole«! Rečnik Ludvik, posestnik, Sp. Hoče-Pajtler Jurij, posestnik, Kumen. MuHe' Alojzij, mesar, Ruše. Korpar Andrej;) posestnik, Osjušovci. Urh Jože, vins^j trgovec, Ormož. Brenčič Alojzij, trgovec«; Ptuj. Fras Franc, posestnik, Dobrenje-,; Ferlinc Jožef, posestnik, Partinje. Med' ved Matija, posestnik, Sv. Lovrenc Dr. polje. Peklar Domenik, posest<#y Sp. Jakobski dol. Jurjašovič Mat., trgovec, Središče. Farkaš Jožef, pose^' nik, Iljaševci. Drevenšek Ivan, posestfl‘“' Pobrežje. Prejac Konrad, posesam.3 Podgorci. Skrlec Franc, posestnik, j’ čanci. Skrbinšek Simon, posestnik, doše. Ravšl Ivan, posestnik, Obrež.
bič Martin, posestnik, Pušenci,
Davorin, trgovec, Sv. Vid. Bratin. Alojz, studenčni mojster, Križev®' Thaler Ignac, Zitečka vas. Miki ' trgovec, Placerovci. Kripfl Lovro, R1? sestnik, Starše. Antolič Franc, posesh**.' Žerovinci. Marolt Lovrenc, Pose„‘Zj Studenci. Srnec Miha, trgovec,
Vras Avgust, posestnik, Cerove, M«**'
aarič Janez, posestnik, Bukovci. Temetrt Ivan, posestnik', Rošnja. Marko Janez, posestnik, Plintavec. Bezjak Ferenc, posestnik, Moškanjci. Muštč Ivan, usnjar, Makole. Nadomestni porotniki: Berdajs Viljem, trgovec, Maribor. Cutič Karl, puškar, Maribor. Kavčič Jožef, trgovec, i Maribor. Kodrič Stefan, trgovec, Maribor. Črnko Karl, klepar, Maribor. Birg-meier Anton, trgovec, Maribor. Bureš ;Franc, urar, Maribor. Ornig Martin,
; krojač, Maribor. Potočnik Ivan, čevljar, Maribor. Zanimivo je, da jih spada od 'glavnih porotnikov 20 v okraj Ptuj, (med njimi 2: Šegula in Brenčič v tnesto), v okraj Ljutomer spadata samo dva in 14 v okraj Maribor.
— Na naslov tržnega nadzorstva. 'Prejeli smo: Na Pepelnico so se prodala na Glav. trgu jajca po 2‘60 K do 3-—K. j Pred 14 dnevi jih je bilo dobiti že po 1'60 K do 2'— K. Ker je znano, da nosijo sedaj kokoši vedno polj pridno, je ta povišek cene čuden. Hotel sem se radi tega pritožiti pri trž. nadzorstvu. Tu pa
sprejemajo stranke le od 10.—11. ure. prei in pozneje se mora dati človek odirati? Treba bi bilo nujno spremeniti poslovanje tega urada. — Nakupovalec.
— Knez Petar Krapotkin. V Mos-je umrl v sredo knez Petar Kra-
Potkin, oče sodobnega anarhizma, naj-večji sodobni revolucionarni pisatelj.
— V zadnjem času so bili najdeni »edeoi v predmeti in oddani v uradu za aajd<±ne stvari pri kr. policijskem komi-s&rijatu t Maribor: 2 zlata poročna prstani 1 od teh graviran, 1 zlati pečatni Prstan z monogramom. 1 nova ženska obleka najdena na kolodvoru, 1 cigaretna •askica z majhno denarno svoto, 1 taška
P‘sma z nemško-avstrijskim denarjem denarne taške z majhnimi denarnimi šolami. Nadalje še do sedaj sledeči predmeti niso bili odvzeti: nekaj 100 din. bankovcev, 1 zlata ura, (zapestnica), 1 stroška suknja za dečke, 1 površnik moški, 1 par novih nogavic, 1 risalno orodje šolarja. Ti predmeti se zamorejo proti dokazilu lastninske pravice pri kr. poli-^jskem komisarijatu dvigniti.
,.~7 Zamenjano. Na sokolski maške-L*?1 1® «ekdo zamenjal večje galcše ter ^avilmanjže. Naproša se, da jih pri-^se slugi Narodnega doma, kjer dobi
& Konferenca hotelirjev v Parizu, ^veza francoskih hotelirjev bo sklicala
L tt0ln,°vPTlad v Pariz mednarodno »Tlnco' katere se b° baie
SoteHrjev ° J ^ Neslovenskih
sfanovanjska beda v Gradcu, pfaski stanovanski odsek je sklenil na raji v sredo, da se ustavi vsako nadalnje prejemanje prošenj za nakazila stano-LT‘ ®tanovaniska beda je t Gradcu L 0 narasla, da stanovanjski odsek ne
onim Preskrbeli stanovanja, ki čisto brez strehe.
“*ur^ Pesnici. Vsak ve, sKo drage so pisalne potrebščin«?. Remsih ni pic? šoloobveznih otrok vča-lHajbnK ®°,rej° .Preskrbeti otrokom niti
•	6 n,hJpredmetov-In otrokom, r?olf ^jaj® f dalinih hribov v našo ^alČknm h^ c’ em* najt>olj* revnim ^odeS f5L. , ?ač nriIe(?,a za obed
DrSlJS liJ^e‘ Neka' ro90ljubov ^ Pr ateljev mladine se je zbralo in
ifecloJ ®°’ P^'re.ditl l gostilni Bračkota
e bii V?Sel,C0’ katere eis« dobiček
;om npa™enJe" V- pnid ub0?im šolar-ls> Plemenito m lepo delo in vsa
lra^ lemu šoIniku g- Robniku ter n-
I f:Wele in dr“Si"> radoliubom;
, *UdinrQ!£H "a ta način Pomagati naši
^Otni Vi u se moramo pa kompe-
^OvnUa0: stl’ ki daJ'e za 1ake prireditve
^Osefw! ■’ -da te veselice ni dovolila.
** nrtb? !covati pa moramo, da je
!^enti«nitev Priš,a 5e le dan Pred
vsi ” veselico, ko so bile končane 50stiini\?/, PuPrave‘ ima vsled tega boli n •Ob5ljt.no š,{odo, se razume. S\\ 'pVedeti pa so revni otroci,
°n<c blalp	bil	žrtvoval nekaj
^ seve£mUunarnenu- ~ Šentjur je ki in me,na postojanka, trd-s na'š« iji/adina°rf m<i' ^QV0** in brani«. PovSZ . generacija, ki bo kriu ou obrambno delo. Kdo ako se bodo vkljub požrtvo*
J
valnosti dobrih učiteljev in drugih na-rodnilr mož vzgajali renegati in odpadniki? Tega bodo krivi tisti Sentjur-čani, ki jih strankarska gonja vodi celo do tega, da delajo proti šoli, v kvar mladini, ker dajejo oblastem lažjnive informacije o naših razmerah. Cast komur spada, sramota komur gre!
Sfovsn. narodno $edališčo.
Repertolre bodočih dni:
V ietrtek 10 : ,,-Iesenski manevri". A—21.
V petek 11.: Zaprto
V soboto 12,: ,Miselu, izv a)>. Desetletnica umetniškega delovanja Milana Skvbinikn.
Kultura in umetnost.
-f- Petdesetletnica F. S. Finžgarja. Naš pisatelj F. S. Finžgar, rojen 9. februarja 1871 v Doslovičah pri Breznici na Gorenjskem, sedaj župnik trnovske mestne župnije v Ljubljani je praznoval v sredo petdesetletnico svojega življenja. Na še mnoga leta!
■jf- Puccini težko bolan. Znani italijanski komponist Puccini je te dni zelo težko obolel. Zdravniški špecijalisti so mnenja, da bo najbrže podlegel.
Sokolstvo.
o Mariborska Sokolska župa.
1. Redni občni zbor MSŽ je v nedeljo 13. februarja ob 9. uri dop. 2. Ob 8.uri (uro pred občnim zborom) je seja župnega vaditeljskega zbora istotam.
Sodišče.
Če pride fant do puške.
Aha, ti si France Horvat iz Formina, tako majhen, pa že streljaš ? — Sam! Vidiš, to ni bilo prav, če se fanlje takih igrač sami uče. Zdaj le poslušaj, kakšno nesrečo si povzročil s svojo učenostjo.
Popoldne dne 27. avgusta je Ivan Fistrovec iz Plučarevcev, po obrti črvljar slučajno opaz'l 161etnega Franceta Hor-vaia, kako se je previdno plazil proti polju, pod pazduho skrivajoč nekaj puški podobnega. Ker jo Ivan Fistrovec poleg svoje Čevljarije tudi lovski paznik, je takoj slutil, da fant nekaj namerava, kar je v nasprotju z lovsko častjo in postavo. Fislrovcc je pustil čevlje, ter se postavil v službo lovskega čuvaja. Tudi on je šel previdno za fantom, ki se je skrival in prerival skozi koruzo. Fant dospevši na odprto polje, je vzel tisto stvar izpod pavzduhe in bila je res dvocevna lovska puška. In tedaj je pa Fistrovec začutil v sebi dolžnost izvršitelja javne straže. Ukazal je Horvatu naj vrže puško proč, češ, da take nevarne stvarce še niso za roke Metnega fanta. Toda Horvat kiiub svoji mladosti ni stralio-petec. Pač je zbežal, ampak ž njim je tudi puška, čvrsto stisnjena v roki in ined pazduho. Fistrovcu je bila neubogljivost malo odveč. Skočil je za fantom s ponovnim pozivom naj viže puško proč. Toda fantu se je to zasledovanje zazdelo pod njegovo častjo. Ustavil se je, postavil puško v pozicijo, nameril na zasledovalca in sprožil, Fistrovec zadet od vratu do trebuha s svinčenim drobižem sicer določenim za zajce, se je v krvi zgrudil na polje. Horvat pa je po svojem izvršenem junaštvu zbežal proti domu, kjer mu je oče, čim je za sinovo junašLvo zvedel, naklonil prvo kar najbolj občutno kazen. Fistrovec je bil smrtnonevarno ranjen; a močna njegova še mlada narava in pa ljubezen sta ga že drugi mesec spravila zopet po konci. Spustil se je že en mesec po tem dogodku na ples, toda žrtvoval se je za ta ples s svojo diago samo zato, ker so ljudje splošno govorili, da ga čaka le Še nevesta bela smrt ali vsaj trajna pohabljenost. On pa ni maral ne ene ne druge take neveste, ampak gorel je samo za tretjo svojo edino pravo nevesto. In da ji dokaže, da se ljudje mo-
J® ž.e žrtvoval ples, čeprav bi sicer vs ed bolečin za ves drugi svet ne bi bil šel niti na prostor, kjer se pleše.
. , V0 France Horvat, je bilo res
tako	Že biI°’ pa Qe Tse
V* Pr.ej Jako Je bil°- ~ ^z sem J korj|jLi m ae« Uolel ž njo
strašiti vrane na našem polju. Pred Fi-strovcem sera se zbal in zbežal. Nisem nameril proti njemu, puška se mi je ne vem kako sama sprožila.
Fistrovec kot priča zaslišan, je izpovedal odločno, da je fant nanj nameril puško v oddalji 30 korakov.
Modri sodniki so šli med obema svojo srednjo pot in razsodili tako: Franc Horvat je kriv prestopka v smislu § 335 (neprevidno ravnanje z orožjem) in se obsodi na dva meseca zapora. Nadalje mora plačati poškodovanemu Fistrovcu: 600 K odškodnine na zaslužku, 3000 K za bolečine, 30 K za obleko, 675 K za zdravnika. 200 K za prevoz, 400 K za zdravilo. Kar pa Fistrovec več zahteva, se ga zavrne na civilno pravno pot.
To so posledice, če pride nezreli fantič do nevarnega orožja, kakor je puška.
Radi odprave človeškega ploda.
V	sredo se je pred tukajšnjem sodiščem ob izključitvi javnosti končala dolgotrajna kazenska zadeva proti tukajšnji babici Pavli Cečovnik radi odpravljanja človeškega ploda. Obtožena je bila dveh konkretnih slučajev še iz 1. 1918 in sicer na dveh ženskah iz Slov. Bistrice ozir. Nove vasi pri Slov. Bistrici. Pri. eni ženski je prišlo le do poskusa, v drugem slučaju je sodišče smatralo ugotovljeno odpravo človeškega oloda. Cečovnik, ki jo je zagovarjal dr. Rapoc, ozir. koncipijent dr. Štor, je bila obsojena na 3 mesece težke ječe, ena ženska na 14 dni ječe, a druga na 1 mesec težke ječe. Cečovnik je dobila od obeh omenjenih žensk po 1000 K, kar je bilo 1. 1918 še lep zaslužek.
Šport.
: SSK Maribor. Po sklepu zadnje odborove seje se objavlja: S 1. februarjem 1.1. se je uredila v Ljudskem vrtu v gostilniških prostorih (vhod iz Koroščeve ulice) klubova soba. Ker se je vsled popolne reorganizacije odborniških poslov d;>!o zelo nakopičilo, se naprošajo vsi izvršujoči člani nogometnega, kakor tudi lahkoatieličnega odseka, da se ponovno prijavijo, da se uredi vprašanje mogoče še zaostale redne članarine. Popolni nogometni, oziroma lalikoatletični odbor uraduje vsako soboto za vse članstvo od 17. do 18. ure, ter se lahko v tem času izroče eventuelne želje, pritožbe oziroma informacije. Rok za vplačevanje zapadle članarine meseca februarja t. 1. se izjemoma podaljša do 20. t. m., po tem dnevu pa se nevestno članstvo črta. Še starejša zapadla članarina naj se po možnosti poravna že v odborniških urah 12. t. m. Igralci, ki še niso oddali srajc, hlačk ali dokolenic, naj to store istotako najkasneje do 12. t. m. pri prvem gospodarju kluba v odborniških urah, ker se bode sicer postopalo proti njim potom merodajnih uradov. Odborniške ure ostanejo do preklica vsako soboto od 17. do 18. ure, na kar se opozarja vse v Mariboru se nahajajoče športnike.
Odbor.
: Olimpijade. Po olimpijadi v Ant-verpnu leta 1920 se priredi leta 1924 prihodnja olimpijada v Ameriki, v Los Angelosu. Za to svetovno tekmovanje v vseh panogah športa se je dosedaj žrtvovalo že mnogo milijonov dolarjev iz zasebnih krogov. Amerika je že sedaj dovolila za prihodnjo olimpijado eno miljardo dolarjev. Obljubila je, da prepelje brezplačno preko oceana vse Evropejce — športnike — sodelovatelje na olimpijadi! Take ugodnosti zamore nuditi le še Amerika, sicer v procej sigurnem prepričanju, da ji bode to v veliko korist. Zopet se približuje eilju želja, da bi bili njeni ljudje produkt pravilne in sistematične vzgoje, ki s telesno in duševno silo na športnem prostoru deluje v korist svojega naroda in celega človeštva.
Najnovejša poročila.
Italijani odhajajo.
TIP Ljubljana. 10. februarja. Iz zanesljivega vira se doznava, da so Italijanske čete zapustile Logatec in drogo nam določeno ozemlje, kjer so pustili le So kvabiaerie in druge stiažne organe.
ki bodo skrbeli za red, dokler ne prevzame ozemlja naša uprava.
TIP Split, 10. februarja. Italijanske-čete so zapustile otoka Krk in Rab.
Verski razkol na Čehoslovaškenr. - i
LDU Praga, 10. februarja. Po po-1 ročilih socijalističnih listov je zavzela povodom ljudskega štetja med čehoslovaš-kim ljudstvom započeta akcija za izstop-iz katol. cerkve že veliko dimenzijo. Ka-' kor poroča »Rude pravo* je samo r Pragi tekom zadnjih 14 dni izstopilo iz katoliške cerkve približno 100.000 ljudi.'
Raje vojaško zasedbo nego pariške pogoje.
LDU London, 9. feb. V intervjuju s poročevalcem lista „Deily Mailf je izjavil princ Maks Badenski, da ententar državniki dobro vedo, da so zahteve, ki jih je stavila pariška konferenca, ne-izpolnjive. Ako se izvede sankcija, b* Nemčija popolnoma uničena. Princ j« izjavil, da vlada ne bo podpisala po go- , jev. Prej bi bili pripravljeni, je dejali princ, da prevzamemo nase katastrofo j vkorakanja in zasedbo ruskega ozemlja, ^ kakor pa da pripravimo z lastnimi ro- ! kami verige za naše otroke in vnuke, ' , DKU Berlin, 9. feb. (Wolf.) V uradu i za zunanje zadeve se je danes pod] predsedstvom zunanjega ministra vršila; seja izvedencev, na kateri se je zavzelo! siališče napram sklepom pariške kon-i ference v vprašanju odškodnine. Skle--palo se je tudi o nemških protipredlogih.} Po obširni razpravi o posameznih pro*< blemih se je sestavil ožji delovni odsek, j ki bo svoja posvetovanja pričel pri-* hodnjo nedeljo.
Iz ustavnega odbora. \
TIP Beograd, 10. febr. Včerajšnjo-sejo ustavnega odbora je otvoril dr. Ves-! nič; prvi je govoril črnogorski republi-i-kanec Jovan Djonovič proti monarhiji in-j za republiko. Dr. Simrak, član Jugoslo-;' slovenskega kluba, je govoril proti centralizmu, za stare deželne meje ter za-samoupravo. Zahteval je dva parlamenta,! enega za politiko, a drugega za socijalnaf in gospodarska vprašanja. Ob koncu je*T nastopil za omejitev zasebne lastnine-i Za njim je musliman dr. Spaho odobra-’ val predlog omejitve zasebne lastnine.) Kot zadnji je komunist Markovič polemiziral s'predgovorniki. Seja je končala! ob 13. uri. Prihodnja seja je danes ob 9. uri.
Predhodna ustavna odredba.
LDU Beograd, 10. februarja. Ko* misija, sestavljena iz pred. kas. sodišča Mihaela Jovanoviča, dr. Slobodana Jovanoviča, dr. Tomljenoviča, dr. Kom*-nudija, dr. Vošnjaka in Stefana Saga*, dina je izdelala prehodno ustavno odredbo za dobo do nove ustave. Po tef odredbi ostane pokrajinska organizacija v veljavi že za dobo treh let
Anglija In Nemčija.
LDU Berlin, 10. februarja. .Deutsche AUgemeine Zeitung* javlja iz Londona::
V	zunanjem uradu se govori, da angleška vlada ne bo odgovorila na nemško noto, v kateri ta naznanja, da se bo odzvala povabilu v Londonu. Vzrok temu je, da želi Anglija preprečiti, da bi se uveljavila katerakoli omejitev z ozirom na to, o čemer želi razpravljati Nemčija. Izpovedba na uradnih mestih sledi, da Anglija ne vztraja več tako trdno kakor prej na svojih izjavah in da bo predmet ntpravljanja let §e način plačevanja, ne pa tudi višina* odškodninske vsote.
f Tovarna Ib zaloga Koroška cesta 46—53
mil I	Nt«r	Hoctuiesger	In	«flruQ»vl
I tflff |1 ra	H	»rfporoiaio
| gjf OBfft	£J	*toJo iojpito tstogo kompletnih spr.!itih sob,	fctd»5r.;ske oprave T* nsiib-
kega fn trdega lesa, kakor jiosnr.ivir.e dele	SfSjT po tniianib cenah.
Stfan 4.
Gospodarstvo, trgovina.
Borza 9i februarja.
Zagreb: Berlin 241—244, Italija 539-541, London 565—570, New-York 147—149, Pariz 1040—1050, Praga 188’50—190, Švica 2350, Dunaj 21’25 —21.35. Valute. Dolarji 146-147, avs. krone 25—26'50, carski rublji 60—70, francoski franki 1000—1010, napolend. 482—485, nemške marke 237—238, romunski leji O—202, italiianske lire 52C—525, čehoslovaške krone 175—0.
Dunaj: dinarji 1875—1895, dolarji <698—702. franc, franki 4955—4995, švic. Iranki 11.27—11.325, lire 2505-2525. češke krone 886—892, madž. krone 12600—128.80, nemške marke 1165— ri71, poljske marke 85 50—87.50, funti 2715—2735.
Curih:	Berlin 10.30. New-Vork
610, London 2401, Pariz 44.30, Milan 22.50. Praga 7.90, Budimpešta 1.15, Zagreb 4 60, Varšava 0.80, Dunaj 1.60, avstrijske krone 1.10.
| Mariborski trg. Sejmsko poročilo od 8.februarja:	Mraz, ki je nastal
pretekli teden, je tudi našemu žlvinj-skemi trgu v toliko škodoral, da je bil prigon živine vsled slabih cest in potov manji, kakor je bilo pričakovati. Prignanih je bilo na sejem: 8 bikov, 132 volov, 74 krav, 9 telet in 4 konji, skupaj 227 glav. Klavne živine je bilo malo, osobito volov. Zato so morati mesarji poseči po telicah in kravah. Naravna posledica je bilo zvišanje cen klavne živine in so notirali manjši voli od 15, 16 do 17 kron, plemenski 12 Ido 15 kron, klavne krave 13—15 kron, breje in molzne krave 13—14 kron. Prignani biki so bili slabe kvalitete in so dosegli kakor najslabše krave ■komaj ceno 8—12 kron. Iz predstoje-čih podatkov je razvidno, da je ten-jdenca v cenah rastoča, kar ima vzrok o živem povpraševanju po naši klavni Sivini v inozemstvu, posebno v Nem. iAvstriji. Tudi pospešuje nastala zima jnesne transporte in imamo pričakovati, da bodo v bližnii bodočnosti cene Tdavne živine še rastle. Plemenske go
j Potovanje prometnega mini-} | Cene kožam o ?agrebški klav-stra v spodnjo Srbijo. Minister ?ain?ci: Goveje a kg 30 K, telečje h kg
promet odpotuje te dni v spodnjo Srbijo, da izvrši tam pregled, ker se je radi pomanjkanja premoga pojavila težka kriza. Ob tej priliki bo minister menda potoval tudi v Solun, da reši tam vprašanja uvoza in izvoza preko solunskega pristanišča.
| Graditev tvornice za lokomotive, porobrode itd. »Srbsko Rudarsko Akcijonarsko Topioničko društvo* je pozvalo občino Smedsreve, naj se ji prepusti prostore za graditev neke velike tovarni za izdelavo lokomotiv, gospodarskih strojev, mostov in ladij. Tovarna bo tudi pooravljaia. Občina je temu že ugodila ter oddala zemljo imenovanemu društvu. Z delom se bo pričelo že v bližnji prlhodnjosti. Pri podjetju so zastopane tudi vplivne politično in finančne osebnosti. (Ako gre tako dalje, bomo lahko kmalu neodvisni od inozemslva. Op. ured.)
| Filijalka „Wiener Bankvereln" v Beogradu. Kakor se poroča, bo ustanovil »Wiener Bankvereln« v najkrajšemu času podružnico v Beogradu. Kakor znano, je na tem bančnem zavodu ameriški kapital precej zainteresiran.
| Graditev železničarskih stanovanj. V Beograjskem železniškem ravnateljstvu se pridno dela na izvršitvi načrtov za provizorična stanovanja železničarjev v Beogradu, Ljubljani in Zagrebu. Za to namero
32 K, koniske po kosu 200—300 K, ovčie 5n—60 K, kozliške 40—45 K, kozje 50—60 K.
„MirIs“, tvomfca kemično-teh-n!čn'h fabrlkatov se je ustanovila v Bjelovaru. Ta tvcrnica že obratuje In izdeluj vse vrste toaletnih mil, kos-mentičnih in parfemskih produktov.
| Nove avstrijske novčanice. Iz Dunaja se poroča, da se izdeluje v tiskarni avstro-osrske banke že par dni nove novčanice, ki imajo samo označitev vrednosti brez kakega teksta. Na posebno željo dunafsklk trgovcev se bode izdalo tudi 5 kr. bankovce.
| Nadaljni padec v francoski industriji. Pisarna »Liderurgique de france« poroča, da se je cene nosilcem, ki so veljali 1. januarja 1.1. 480 frank., znižajo na 700 frankov pri toni. Tudi tračnice se bodo sorazmerno pocenile. Nadalje je sklenil »Sindikat desfodeurs«
ISče se iiigartki mojster,
ki bi bil sposoben napravili ter voditi novo žago v Bosni. Nastop takoj. Ponudbe aa naslov Gnječ i Petrovič, Sarajevo. 184 3-1
Uče $e meb!!rana soba
s prostim vhodom za enega ali dva gospoda. Ponudbe na upravo lista.	t
uijam m £.aj.jici.'u. i-«	*«■>	i
poseduie ravnateljstvo nekaj milijonov j &» vatli* stcditnih^za^z.-
upravi lista.	t
Maribor, n. februarja 1921.
  • - - - - - — - - . - . **
znižati cene litemu železu za 1850' in litemu jeklu za 20 frankov prr 100 kg. »Fontes Hematites« je pore-nila hematitno železo za 20 frankov. Nove cene s 1. februarjem so torai sledeče: 625 frankov temeljne cene frankopošiljatev z pribitki ali odbilk* po kakovosti.
| Oddaja železnic v zasedhemu ozemlju. V Šibenik je dospela italijanska železniška komisija, da odda našim oblastem progo Šibenik—Labin Knin. Predaja se izvrši dne 20. fc' bruarja 1921.
| Panika na varšavski borr->-Kakor se javlja te Varšave, je izbruh-nila na tamkajšnji borzi panika. Poljska marka se dviga raptdno. Angleži« funti so padli za 35 odstotkov, nemške marke za 22 in dolarji za 32 */•>•
Glavni urednik: R a d 1 v o j Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar.
Mala oznanila. !
dinarjev.
| Trgovinski stiki na5edrža\ef z Belgijo. Ravnateljstvo >]ugoslavia; Gd!ilSni 16r8TB8!l! €xpress-Aqencv» v Londonu je skle-;	.
nilo ustanoviti v Belgiji podružnico	zalogi	Pn
S tem bi Se vzpostavili direktni^StiKi)|Van Kravos, sedlar, Ale-trgovskih odnošajev med Belgijo inlksandrova c. 13. iso 10-1
našo državo ter bi se na ta načinf	---------
vršil trgovski promet hitreje in točneje.
j Pozor pred pon»rjenimi rublji.
Finančno ministrstvo objavlja: Po merodajnih vesteh je zadnji ča? v prometu zelo veliko množin boljše-viških rubljevih novčanic. Ker nimajo ti rublji prav nikake vrednosti, se in-
I'
V delikatesni trgovini
Feliks Pučko
rMsandrova cesta 31
se dobi
■vedi je dovolj, vendar je povpraše-; teresenti, posebno pa prebivalstvo
 • —	i	Ifn^inn	biav*	c	t\	rt	1C bi
ijanje po njej majhno.
| Izvoz porabljenih in neporabljenih znamk. Finančno ministrstvo odredilo pretekli teden, da se računa pri izvozu porabljenih in neporabljenih znamk izvozna tarifa 200 dinarjev za .100 kilogramov.
j Nabave naftalina. Po neki vesti eagrebške trgovske in obrtne zbornice rabi uprava vojaškega monturnega monturnega skladišča v Zagrebu večjo (množino naftalina. Licitacija se bo vršila dne 6. aprila. Interesanti naj se obrnejo po natančnejše podatke na zagrebško trgovsko zbornico.
| Monopolna taksa za bonbone, čokolado itd. Na predlog ministrstva trgovine in industrije je sklenil eko-nomsko-financijelni ministrski komite, da se računa pri uvozu produktov, ki „se sestavljajo iz sladkorja, kakor bonboni, čokolada itd. razven užitninskega davka še monopolno takso.
kaviar.
sneinnirsne jegulje, tomina v olju, slanikova jajca, slanifiovi fileti, morski raki, kumsrce,
onih krajev, kjer so nastanjeni ruski begunci, opozarjajo, da jih ne prejemajo kot zakonito plsčilo.
| Novi budget. Kakor se poroča iz Beograda, je odredilo finančno ministrstvo vse predpriprave, da se izdela novi budget za leto 1921-1 Dne 2. tm. so se pozvala vsa ministrstva in oblasti, da ji prediože vse načrte izdatkov. Tekom tega meseca se še bo vršila glavna diskusija o budgetu, tako da se bo predlago sestavilo najpozneje do meseca maja. ,v )V.
| Pametna odredba. Ministrstvo j	datil!,
za industrijo in trgovino je odredilo ba!E§a grOZuj£ »Priviligierte Landerbank« v Sarajevu, da črta iz naslova besedo »Priviligierte« ker je prejela ta naslov ob bivše Avstro-Ogrske.
| Orijentalni sejem v Bratislavi.
.Prvi orijentalni sejem se vrši v Branislavi v dneh od 6. do 15. avgusta t.l.
s;r, parmesan,
pravi holandski kakao, sir, polemendolskl,
vsaka količina.	190
V buielu ns razpolago
vsa cSoEihatesa poleg naj« boljših vin.
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru $
se priporoča potu- ^ fočemu občinstvu. Priznano Izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. Sllckle?.
JUGOSLOVENSKA MATIC/'
priporoča
krojača Konrada Mihelič
rodom iz Sv. Barbare pri Mariboru. Bil Je najboljši v Pulju, postal nedavno žrtev italijanske druhali, ki mu I požgala hišo z vso opravo in Sivi sedal kot begunec v A'*; riboru, Vofkntarjeva trtica It. 1, Švabova hiša. Prosi P1’ moči s krojaškim delom. Izvršuje vsa dela točno, solidno , po najnižjih cenah.	#
Motorjutosmenii foD
(Gleichstrom)
14 HP, 3 HP, 1 HP z napuščaji (Anlas5''' ter motor na plin proda
Mariborska tiskarna d. &
Jurčičeva ulica 4.
Zavod za straženje i* zaklepanje v Maribor«
prevzame	„
vsako vrsto strsSenia v mostu, na ■*' dvorih, kakssr tudi sprenttfanjo SoJes1 ^
kih vozov. — PoiasniSa v Pisarni: p ; stossSSka ulita 2.
Telefon štev. 375
Špedicija vseh vrst. o Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarifljenja in zavarovanja, o Mednarodni prevozi.
Brzojav. naslov: Spedbaikan.
SeUtve z patentiran, pohištvenimi vozovi na vse strani* • Skladišče spojeno s tirom južne železnice. 0
Spediciisko dostavno podjetje južne železnice. V W""	Hajvežje	domaEe	Jpeditijsko	podjetje	o	Jugoslaviji-
MARIBOR
Plsarnat UaKvandrova tasta is. - Skeadlilai Alaksaadrava eaala 70, Korolka casla w.
   Centrala: LJUBLJANA. - Podružnice: MAR3B©33, SEOOaAO, ZAGRES, TRST, WiSM.
Izdaia: Tiskovna zadruga Maribor — Tiska: Mariborska tlskRrna d. d„J
jVMmoHHMMMBOMaOHP,