št. 25.	V	Ljubljani,	dne	20.	maja	1910.	Leto	V.
L
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 4-~-poluletna . . „ 2’— četrtletna . . „ 1*— Posamezna št. „	0-10
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Bolniško zavarovanje in zdravniki.
(Piše načelnik J. S. Z. dr. I. Zaje c.)
Med poglavitne in sila težavne točke socialnega zavarovanja spada brezdvomno zdravniško vprašanje. Dve stvari delata težavo: kje bodi meja obveznemu bolniškemu zavarovanju navzgor in kako je urediti službeno razmerje zdravnikov pri bolniških blaga j n hh.
Ni vseeno, kakšno stališče zavzame socialni odsek nasproti zahtevam zdravnikov. Povoljna in pravična rešitev zdravniškega vprašanja se ne tiče zgolj zdravnika, marveč veliko bolj splošnosti. Nikdo bolj ne čuti, kot delavstvo, da bi brez dobrih, vnetih, strokovno izvrstno izobraženih in demokratično mislečih zdravnikov ne bilo mogoče izvajati socialnega zavarovanja. To velja zlasti za bolniško, velja pa tudi za nezgodno in invalidno zavarovanje. Delavstvu je na tem, da se za vselej izpodkopljejo tla neznosnim in pogubnim bojem, na raznih krajih med bolniškimi blagajnami in zdravniki. Saj posledice teh bojev nosi v prvi vrsti zavarovano delavstvo, ki iskreno želi, da nemoteno posluje bolniško zavarovanje vselej in vedno.
Za danes naj mi bo dovoljena beseda o prvi »težkoči«, o drugi resnični težavi ob drugi priliki. Če le nekaj pripomorem, da se izbistri pojem bolniškega zavarovanja, sem storil koristno delo.
Koj v začetku z veseljem pozdravljam dejstvo, da si je socialno - zavarovalni odsek v državnem zboru svest resnosti in važnosti zdravniškega vprašanja. O tem sem se imel priliko, da sem se prepričal na en-keti, ki se je vršila lani jeseni na Dunaju, radi § 3 vladnega socialnega načrta, ki je določal, da bodi meja obveznemu zavarovanju 2400 K. Enkete so se udeležili zdravniki, med njimi moja malenkost, ki sem označil svoje znano stališče, in zasebni uslužbenci. Socialno - zavarovalni odsek je
Carska zločinstva.
(Dalje.)
»Strup bi tudi nič ne izdal pri Agri-pini,« odzove Lokusta, »njeno telo zavarovano je z drugim strupom in kljubuje vsakemu uničevajočemu vplivu. Neronova mati bi ne smela navadno poginiti, Čuj, cesar, kaj sem si zmislila za-te: ladja, po kraljevo ozaljšana, pelje naj cesarjevo mater z njenega posestva na deželi v Rim; med vožnjo naj kdo pritisne čolnovo diljo, da se odpre; tisti, ki vedo za skrivnost, naj se otmo v čolne; smrti namenjeni pak naj se pogreznejo v globočino, ž njimi obenem krasna ladja, daritev povodnim bogovom — in proč so Neronove skrbi.«
Debelo zre Neron v Lokusto. »Žena, nadčloveško je tvoje bitje; ti presegaš celo Nerona! Velika je misel: to je smrt, dostojna materi cesarjevej! A ne sedaj, ne še sedaj! Navaditi se moram še misli; kakor hitro uide kako žuganje njenim ustom, kakor naglo zasumim le senco, naj se zgodi — a ne prej. Toda, čas je, da grem in se vrnem V palačo počivat, da se okrepčam za slovesni obhod, ki me pričakuje. Tu,« in s tem vrže jej polno mošnjo zlatov na stopnjice pri ognjišču — »je tvoje plačilo! Kadar te bom potreboval, boš čula o meni.«
Neron se obrne ter zapusti Lokustino sobo.
z velikim potrpljenjem poslušal govore, in s hvale vredno mirnostjo iskal jedra v njih.
Brez ovinkov priznam, da se je socialno - zavarovalni odsek resno potrudil, da spravi to vprašanje v soglasje z ljudskimi koristmi. Da vsem zahtevam, ki so jih stavili nanj zdravniki in zasebni uslužbenci ni mogel ugoditi, je spričo težavnega vprašanja umljivo. Ali timbolj moramo ceniti njegovo prizadevanje, da reši stvar kolikor mogoče pravično na vse strani, ker so bile zahteve od ene kot druge strani grozno pretirane in silno radikalne. Kot ogenj in voda si stojita nasproti obe stranki, ki jih z nobenim sredstvom ne moreš združiti. Prav je, da vsak stan zastopa in varuje svoje koristi. Ali ko bi se borili vsi stanovi s toliko trmoglavostjo, kot so se borili in se še bore zdravniki in zasebni uslužbenci, bi morali postavodajalci obupati. Ako groze zdravniki, da odrečejo sleherno sodelovanje pri socialnem zavarovanju, ako ne ugotove meje, ki jo žele sami, je to ravno tako neokusno, kot jo neokusna grožnja uslužbenca s 4000 K plače na leto, da mu ne preostane druzega kot vrv za vrat, ako mu ne dajo bolniškega zavarovanja!
Ker socialno - zavarovalni odsek med obema ni mogel doseči sporazumljenja, je moral stvar rešiti sam in jo je rešil, kakor je že znano, da ni več bolniško zavarovan, kedor ima več kot 3600 K stalne letne plače in ki se mu odpove služba trimesečno.
Niti zdravnikov, niti zasebnih uslužbencev ni zadovoljil ta sklep, marveč jim je zanetil strasti še k hujšemu odporu, čeprav so zdravniki v primeri s sedaj veljavno bolniško zavarovalno postavo, zasebni uslužbenci pa v primeri z vladnim načrtom mnogo pridobili.
Kako naj sodimo o tem sklepu socialno - zavarovalnega odseka? iKako naj sodi'o njem delavstvo?
Predno izrečem to sodbo, naj navedem nekaj splošnih opomb o bistvu in pomenu bolniškega zavarovanja!
S sovražnim očesom zre zavdajalka za njim. »Furije krog in Furije za njim!« govori glasno. Od bratovega umora do materinega, od krvi do krvi, dokler ga ne dosežejo Erinije!*) In ti, Agripina, ošabnica, žr-tovana po svojem lastnem sinu: tako se maščujem za-te, uboga Oktavija2), po nedolžnem umorjena, ki te je Agripina volja prisilila k sovraženemu zakonu z Neronom, ki si morala umreti, ker se je trinog naveličal tvoje nedolžnosti. Lokusta je zavržena tu in v kraljestvu večnosti: naj bo, da te doseže na zemlji, kar je obljubila pri grmadi Oktavije! Seme sem zatnosila v tvojo dušo, Neron; kako dolgo bode trajalo, da se bo razvilo v cvetje!«
IV.
Jasno sije jutranje solnce na čistem nebu; pričakovati je lep dan. Na vrtu Festu-la, znanega rimskega menjača, žvrgole tički svojo jutranjo pesem; cvetlice diše, okrep-
J) Erinije = kakor prej Furije.
-’) Oktavija, soproga Neronova, ki je hči cesarja Klavdija in Agripine, Neron pa je bil sin Kaja Domicija Ahenobarba in Agripine, ki je 9. februarja bila pozneje se poročila s cesarjem Klavdijem. Klavdij je posinovil Nerona in mu dal svojo hčer Oktavijo za ženo.
Važnosti in pomena bolniškega zave/ rovanja ne smemo presojevati s stališča koristi posameznika. V poštev pridejo tu samo m as e d e 1 a v s t v a.
Ko so v Avstriji in drugod na novo vstvarjali bolniško zavarovanje, so v prvi vrsti mislili na mase 1 j u d s t v a. Ko bi se ne bila razvila industrija pri nas in drugod tako hitro in v toliki meri, bi najbrže še sedaj ne imeli bolniškega zavarovanja. Ostali bi bili skoro gotovo pri bratovskih skladnicah rudokopov in premogovnikov.
Da je moje domnevanje utemeljeno, priča pogled na Rusko. Rusija je v krogu redkih držav, ki še nimajo socialnega zavarovanja. Gotovo je, da je poleg drugih vzrokov v prvi vrsti tudi to povod nezdravim socialnim in obupnim zdravstvenim razmeram ruskega delavstva. O tem priča kongres industrialnega -delavstva, ki se je vršil junija meseca 1908. v Moskvi. Na kongres so prišli tudi ruski zdravniki. In nas zanimlje najbolj, kar so poročali na kongresu zdravniki. Iz njih poročil povzamemo, da se nahaja rusko delavstvo v obupnih zdravstvenih razmerah:	Tuberkuloza
je med njimi grozovito razširjena, umrljivost, zlasti med ženskim delavstvom, je silno visoka, dojenčkov pa pomrje v delavskih družinah več kot polovica. In ko so zdravniki zahtevali v obrambo ruskega industri-jalnega delavstva raznih socialnih in zdravstvenih reform, je najmočnejše oril mogočen klic: »Ven z bolniškim zavarovanjem!«
Tako sodijo o bolniškem zavarovanju zdravniki tam, kjer bolniškega zavarovanja ni. Le oni zna ceniti svoje zdravje, ki ga davno nima več, le tam se čuti velika dobrota bolniškega zavarovanja, kjer ga nimajo.	\
Bolniška blagajna je torej socialna potreba v kapitalističnem ustroju človeške družbe. Služi socialni in zdravstveni obrambi delavskih mas. Kdor ima dovolj veliko plačo, da more izhajati tudi ob bolezni, ne spada v bolniško zavarovanje. Notri pa spa-
čane z zgodnjo roso, v ljubeznivi lepoti, temni lovor, pinija, palma kinčijo ne ravno velik, a skrbno obdelan prostor, čegar gredice obdajajo čudno ustvarjene školjke.
Na klopi pod košato smokvo sedi mlada deklica. -Plajšč iz nebo-višnjeve volne se oklepa bele svilene tunike; temnorujavi lasje so spredaj skodrani, odzadaj povezani v lahko kito; zlate zapestnice kinčijo skoro nezakrite roke. Deve obličje je resno; neka senca otožnosti se je spustila na njen lepi obraz.
Iz atrije1) stopi krepka mladeniška postava, mladenič pri kakih 21. letih, z odkritosrčnim, lepim obličjem. Tunika iz sive tkanine, obrobljena z rdečimi progami, naznanja, da je domačin, ker jo nosi brez toge; voščena tablica za pisanje in železno pisalo visita mu ob pasu; v roki nese pergament2) z voščenim pečatom. Oziraje se na levo in desno, kot da bi koga iskal, stopa počasi po marmornatih stopnicah, ki peljejo iz predveže na vrt. Sedaj zagleda v misli zatopljeno deklico in temna rdečica preleti njegov obraz.
1) Atrij = predhišje ali veža po naše.
2) Pergament, ovčja ali oslovska koža, kakršno so v starih, davnih časih rabili, da so na njo pisali, tako imenovana, ker so jo iznašli v azijskem mestu Pergamu.
da vsakdo, kogar bi bolezen vrgla v revščino. Na tem stališču mora stati vsak resen socialni politik. To stališče je pravilno poudaril na tem mestu tudi dr. Krek.
V tem pa žalibog tiči silna težava, zbrati v bolniško zavarovanje vse resnično potrebne. Ko bi bilo to mogoče, potem bi meja med zavarovanja obveznimi in neobveznimi ne bila ravna črta, marveč kljukovita. Segala bi ponekod visoko gori med zasebne uradnike, katerih letna plača presega dale-ko 4000 kron, padala pa bi neredkokrat globoko doli pod letno plačo 3600 kron. Saj očividno, da je gospodarski položaj zasebnega uradnika s peteroglavo družino vse drugačen, čeprav ima 4000 K letne plače, kakor je položaj neoženjenega uradnika, ki kavalirski živi s svojimi letnimi 3600 K. Prvi ne bo užival dobrote bolniškega zavarovanja, dasi bode on z družino vred trpel veliko bedo ob bolezni, drugi bo na račun bolniške blagajne sitnaril okoli zdravnikov in prejel za štiridnevni glavobol 9 K 60 vin. »bolniščine«.
In, ali naj primerjamo zasebnega uradnika v papirnici na Vevčah z uradnikom na Dunaju, dasi imata oba jednako letno plačo? Še več bi lahko navedel podobnih zgledov. Tudi delavce poznam, ki so vsled svoje marljivosti v srečnem položaju, da ne marajo nikdar imeti opravka z bolniško blagajno.
Ali kje je tisti modrijan, ki bi iznašel metodo, kako se zariše ta kljukovita črta? Ni ga! Zato pa bo v bolniško zavarovanje prišlo nekaj odstotkov takih, ki bi ga ne potrebovali, izostalo pa jih bo tudi nemalo, ki bodo bridko občutili to izgubo. Ali ni ga in ga ne bo, ki bi odpravil podobne ncdostatke iz bolniškega zavarovanja!
Kdor je pazno sledil mojim izvajanjem, mi pritrdi brez pomisleka, da je socialno-zavarovalni odsek v danih razmerah storil in pogodil najbolje, kar je mogel. Hodil je doslej pravo pot, četudi je bila dolga in trnjeva ta pot. A temu ni kriv sam; kriva je nemalo temu tudi »krvava« vojska, ki so jo vojskovali zdravniki in zasebni uslužbenci s pomočjo nekaterih zaveznikov med državnimi poslanci, krive so še druge razmere, ki so največkrat močnejše kot volja človeška.
Socialno-zavarovalni odsek je začrtal navzgor mejo s 3600 ]K, navzdol pa je raztegnil bolniško zavarovanje na zadnjega proletarca, ki si služi kruha v kakršnikoli službi in kjerkoli. S tem dejstvom je socialno-zavarovalni odsek označil načelno stališče, ki ga zavzema v bolniško- zavarovalnem vprašanju. To načelno stališče odgovarja v polnem obsegu nazorom, ki sem jih obrazložil gori. Temu se bo brez dvoma pridružil tudi državni zbor in stvar bo rešena.
Kajpak, kdor bo hotel iskati nedostat-kov, za Boga, našel jih bo. Tudi zabavljati bo mogel. Ali popolnosti bolniškega zavarovanja ne bomo dosegli nikdar, ker je izvor nepopolnega družabnega reda. Toda za smer in za duh se gre, v katerem se naj razvija socialno zavarovanje. Gre se za blagor ljudstva, za varstvo in obrambo zatiranih, trpečih, izkoriščanih! Tem velja in
»Tako zgodaj že,« jo nagovori, »ste tukaj, Metela? Nisem pričakoval tolike sreče; iskal sem vašega očeta, da bi mu izročil ovo pisanje Lucija Pizona; menil sem, da ga bom naletel na vrtu, ker je njegova delavnica prazna.«
»Moj oče je stopal tu le mimo ter se podal v naš vinograd. Kmalu se vrne. Flavto, jaz pa se zahvaljujem bogovom, ker mi je dovoljeno govoriti s teboj na tihem, z zvestim prijateljem naše hiše.«
»Prijatelj vaše hiše sem, da, Metela, vaš prijatelj sem iz celega srca,« govori mladenič; »svoje življenje bi daroval v njen blagor, ako bi tako mogel odvrniti od nje kako nevarnost. Ah, saj nimam več kot svoje življenje in svojo ljubezen do vas, tihe, pohlevne deve; vsaj nisem druzega, nego ubo-žen tajnik vašega očeta, mladenič brez premoženja, da, celo- brez imena. Ničesar ne imenujem svojega tega, kar bi mi bili zapustili predniki, nego košček zlata, katerega skrivam za vratom, kot sveto reč.«
»Ali moja ljubezen ti nič ne velja, Plavt?« vpraša mlada deklica z grajljivim glasom; »ali srce Mctelc ti ni nič, katero si je pridobila tvoja pohlevnost, tvoja srčna prijaznost? Vsaj veš, Plavt, na mojo prošnjo sva skrivala mojemu očetu najino čisto na-
mora veljati pozor in ozir, ako izkušamo izvesti in izboljšati socialne reforme!
Kdorkoli pa to delo v tej smeri in v tem duhu ovira in zadržuje, izvršuje največji zločin nad stotisoči trpečega ljudstva, ki nestrpno čakajo uresničenja socialnih zavarovanj.
Delavstvo ne bo nikogar oviralo, nikomur ukazovalo, da odneha od boja. Ali iz več kot šest milijonov grl kliče avstrijsko delavstvo državnemu zboru, kakor so klicali ruski kongresniki: »Ven s socialnim zavarovanjem!«
Jugoslovanska strokovna zveza.
Jesenice. V nedeljo, dne 21. maja je shod jeseniškega delavstva na Savi v »Delavskem domu«. Na shodu, ki se prične ob 9. uri dopoludne, govori načelnik J. S. 'Z., dr. Zajec. Savsko in jeseniško delavstvo namerava ob tej priliki ustanoviti skupino Jugoslovanske Strokovne Zveze.
Selo pri Ljubljani. V četrtek zvečer je bil na Selu v prostorih gosp. Oražma shod J. S. Z., na katerem je govoril načelnik J. S. Z., dr. Zajec. Po dobro obiskanem shodu so ustanovili skupino in izbrali odbor.
Tobačno delavstvo.
Odbor »Podpornega društva« se je sledeče sestavil: predsednik:	Čatar	Alojzij,
podpredsednik:	Savenz	Josip,	blagajnik:
Josip Ogrič, odbornika: Zajc Ivan, Založnik Franc, Kocmur Ivana, tajnica, |Kocmur Katarina, blag. namestnica, Fabjan Nežika, tajnična namestnica; Vodnik Ivanka, Rot-ter Karolina. Revizorji:	Golobič	Matija,
Kočlevšek Ivan, Čamernik Frančiška.
Vpokojeni so v ljubljanski tobačni tvor-nici: Anton Svetek, ki je bil v tvornici 35 let, Anton Jinglič, ki je bil v tvornici 30 let, in Sartori Ferdinand, ki je bil v tvornici 35 let. Vsi vpokojenci so bili člani »Podpornega društva«. Želimo, naj bi veselo uživali s težkim delom pošteno prisluženo pokojnino.
Novo poslopje, namreč skladišče, se zgradi pri ljubljanski tobačni tvornici- Prav, da se tvornica razširi, ampak neobhodno potrebno je tudi, da se razširi kuhinja, poveča in modernizira kopalnica ter razširi tudi tista ordinacijska soba, ki je pravi škandal. Ravnatelju Prossu priporočamo te zadeve, o katerih se je ob času njegovega prednika trdilo, da se navedene prepotrebne zgradbe gotovo zgrade. Če bo v tej zadevi sitnaril pri glavnem ravnateljstvu, ga ne bomo grajali.
Med brati in sestrami.
Idrija. Skoro iz vsakega delavskega kraja smo čitali v »Naši Moči« že kaj, le iz Idrije od nas, ki izdelujemo čipke in skrbimo, da se bogata gospoda ž njimi lepotiči, le me naj bi bile lepo tiho, ne, ne moremo, saj se nam ne godi tako ugodno, kakor se godi gospodi, ki se lepotiči in krasi z našimi
gnenje; kajti zlato je tisti bog, kateremu samemu je posvečeno očetovo mišljenje in revež po njegovem mnenju nima nikakršnili pravic. Potrpežljivo sem hotela čakati ugodne ure, da bi bilo njegovo srce omečeno, da bi bil zmožen milejših čutil; čakati sem hotela smrtni dan svoje matere, ki se jutri obhaja, da bi nato brezskrbno živela svojej mladi sreči . . .«
»Se je li kaj pripetilo?« jej seže naglo mladenič v besedo; »Metela, vi ste bledi, tako resni.«
»Da, Plavt, strašno besedo sem slišala ravno iz ust svojega očeta: Milvij, oprošče-nec bogatega Scevija, prijatelj in prej ko ne dedič svojega prejšnjega gospoda, ki je brez otrok, prosil je pri Marku Festalu za mojo roko!«
»In vaš oče?« Mladeniču žuga glas odpovedati.
»Moj oče je dovolil, da me sme snubiti.«
Plavt obledi. »Kaj? Lažnjivcu, dvojezič-niku, kojemu ne veljajo prisege, čutila; njemu naj bi bila žrtvovana Metela, veliko-srčna Metela? Ne, nikdar, nikdar!«
»Nikoli, moj Plavt!« reče deva odločno. »Ako tudi stopi med naju očetova volja raztrga lahko najini roki, — najinih srce ne !«	(Dalje	sledi.)
čipkami. Saj se lahko vsak prepriča, da se je čipkarstvo že povsod udomačilo po širnem svetu, zato pride tega blaga vedno več na trg. Na trgu se srečata ponudba in povpraševanje in če je ponudba večja, kot povpraševanje, tedaj cena blagu pade, da je pa temu res tako, pa občutimo ravno me najbolj, kajti še za potrebne stvari se ne bo moglo prislužiti, posebno pa ta draginja,, zraven pa še če je bolezen. K zdravju gotovo ni to, če se pomisli, da je treba presedeti dneve in dneve in si ne sme, ako se hoče kaj prislužiti, privoščiti nekaj časa za odmor in razvedrilo. V naši čipkarski šoli imamo neko priganjalko, ki je bila že enkrat imenoma navedena v »Naši Moči«, ta se včasih spozabi prav rada, da ima ljudi pred sabo in zato včasih tako kriči, kakor kakšen pastir na gmajni. To sledi le, ker je pri nas še malo zavednosti, zakaj če se že služkinje po mestih izobražujejo, zakaj bi me v tem zaostajale. To se pa lahko zgodi le, če bomo rade čitale kaj pametnega in naročnice več časopisov, zlasti »Naše Moči«; je pa še precej takih, ki se je ogibljejo in mislijo, da ni zanje. Toda tudi za nas čipkarice lahko pridejo boljši časi, ako se pridno izobražujemo z branjem dobrih časopisov. Z brezverskimi časopisi pa proč, ker učijo, da ženska nima dovolj razvitih možgan in da se na ta način dela z njo kakor z mrtvim strojem, zato je pa treba, da se naročimo in agitiramo posebno za »Našo Moč«, ki je edino glasilo našega slovenskega delavca in delavke. Toliko za danes v razmišljevanje, drugikrat pa še kaj več. Na svidenje!
»Turški križ« se je predstavljal na bin-koštni. ponedeljek v s. k. izobraževalnem društvu Selo-Moste. Meni je »Turški križ« zelo, zelo všeč, ne zato, ker ga je spisal dr. Krek, ampak zato, ker mi ugaja in ker znam, da je igra povzeta iz ljudstva. Nave-ličanec, ki sem prečital in proučil knjig in tudi leposlovnih veliko, sem ga prelistal po angleški navadi, ko mi je prišel v roko, prvič bolj površno, a oči so mi padle na več mest, ki so mi dopadla in zato sem ga natančno proučil. |Ko sem knjigo večkrat prečital, sem napravil zase hladen zaključek, da za Jurčičevim »Tugomirjem« ni slovenske igre, ki bi mi toliko ugajala, kolikor mi ugaja »Turški križ«. Zakaj? Poznam kraje, kjer se je godilo dejanje, poznam ljudi, ki jih predstavlja svetu pisatelj. Našim leposlovnim profesorjem in kritikastrom igra ne ho ugajala, to sem takoj dobro znal, znal tudi, zakaj da ne. Ljudje, o katerih pravi svet, da se poklicani strokovnjaki in kritiki, imajo svoje »regelce« in če se teh »regelc« ne držiš, pa pravijo: »to in ono ni takšno, kakršne so naše regelce«. Eden je zapisal, češ, da manjka igri zgodovinsko ozadje. Ta mož je tako kunšten, da mi je napravil s svojo modrostjo več zabave, kakor Cervantes pred leti s svojim vitezom žalostne postave. Moder mož naj gre v največjo kranjsko vas Davče vas ki je večja po obsegu kakor Dunaj. Pridobi naj si zaupljivost Davčana, pa bo izvedel, da je moral Davčan ravno za tisto skalo, kjer je vklesan »turški križ«, graditi turške šance. In če se modrijan »brez zgodovinskega ozadja« poda iz Podbrda na Sorico po bližnji stari cesti, bo naletel na tisto skalo, v kateri se še danes vidi prav dobro v tej obliki:	X vklesan
turški križ. Mož »brez zgodovinskega ozadja« zna še kedaj trditi, da sploh I urkov in protestantov nikdar ni bilo v kranjski deželi. Dr. Robida, usmili sc ga, kadar bo to trdil! Drugi zopet pravijo: predolgi monologi. Regelce, regelce, kako zmešajo celo pametne ljudi! Nekdo, ki se tudi jezi čez monoioge in pravi, naj bi se razbili v ne vem koliko milijonov atomov, me je pred leti, ko sem ga prvič videl v neki družbi, naravnost navdušil s krasnim, pesniškim monologom. Znam, regelce zahtevajo, naj bi ne bili dolgi monologi v igrah, ampak igro naj predstavljajo človeka. Kako li pa more umetnik prav slikati človeka, če ga ne predstavi tudi takrat, kadar misli ali kadar glasno sanja o kaki veliki ideji ali pa kadar občuduje nravne krasote in pa kadar n. pr. sanja o čebelah. Ozir na igralec, na gledalce. Ampak najboljši pisatelji, klasiki se na to niso ozirali, marveč ustvarjali take umotvore, kakršnih se je balo lahko občinstvo in njihovi predstavljavci. Zanamci se bodo našim modrim oboževalcem regelc ravno tako čudili, kakor se mi čudimo' tistim, ki so kovali v zvezde Kotzebuea, a vihali nosove nad Gothejem in Schillerjem, in kakor ne moremo umevati naših prednikov, ki niso znali ceniti Prešerna. »Turški križ« ima namen,
da vzgaja. Iz ljudstva za ljudstvo je pisan. Veseli nas ker se tako pridno predstavlja po naših odrih. Meni je še zato posebno všeč, ker hodi pisatelj svoja samostojna pota in se prav nič ne ozira na »regulaše«, ki imajo pokvarjene obisti in seveda tudi ne okusa za to, kakšno da je v resnici naše ljudstvo. Veselilo me je, ker so inošanjsko-selski igralci in igralke uprizorile »Turški križ«. Veseli me tudi vsako poročilo, da se »Turški križ« tako pridno predstavlja po naših odrih, ker vidim, da se po resni vsebini »Turškega križa« vzgaja ljudstvo, cla se po njem vzbuja zanimanje za heroično dobo našega naroda, ob časih, ko se je boril na eni strani proti kizmetskemu moharae-danizmu, na drugi proti individualistiške-ttiu luteranstvu in da počasi odriva Andrejčo Jožmanijo. Mošansko-selski igralci in igralke so igro »Turški križ« dobro predstavljali. Uršulo, nad vse težavno vlogo, je dobro proučila in se vanjo zamislila ga. Elza Premrou, Meto istotako Minka Cunder, tudi ostale ženske vloge so se dobro igrale. Med moškimi igralci je najboljše predstavljal Ribničana Ravnihar, ustanovitelj in učitelj našega mošanjsko-selškega odra. Tudi ostale moške vloge so bile dobro predstavljane, kar je timvečje vrednosti, ker je bila udeležba uprav velikanska in se je zato igralo v naj večji vročini. Prepričani smo, da ponovljeni »Turški križ« ne bo nic slabše obiskan, kakor je bila premijera. Ljubljančanov je bilo pri predstavi zelo veliko, prišli so tudi gostje iz Device Marije v Polju in z Brezovice, kjer bodo tudi v kratkem predstavljali »Turški križ«.
Jesenice. Zadnjič je »Naša Moč« premalo poročala o podraženju piva in o rdečem bezlanju 1. maja. Hudomušneži trdijo, da se je tudi meso in pivo zaradi tiste trave podražilo, katero je Humer vgel v socialne demokrate, ko so 1. maja leteli mimo njega. Hiteli so pa zato, ker so se poizkušali, kdo ima revmatizem v nogah, ker so bili tega mnenja, da se ga 1. maja iznebe. Pravijo, da ga bodo drugo leto bosi preganjali, ker pri dr. Rikliju na Bledu ga kar v Adamovi obleki, za kar pa na Jesenicah še nimajo obrtnega lista. — Dva jeseniška svobodomisleca se že tako ljubita, da je eden dru-zega pri prestrastnem objemanju hudo v nos ugriznil. Če ni v kazenskem zakoniku paragrafa, ki prepoveduje z zobmi nosove barvati, bosta zanaprej nosila dvakrat rdeča nosova, ki se jima bosta malo na zeleno spreminjala.
Sava. Strokovno društvo vabi delavstvo in obrtnike na društven shod, ki se vrši dne 22. maja ob 9. uri dopoldne v »Delavskem domu«. Obenem se bo ustanovila skupina J. S. Z. za jeseniško okolico. Pristopite vsi ta dan k »Zvezi«, tej najpomebnejši organizaciji delavcev in obrtnikov.
Društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 22. t. m. ob 9. uri dopoldne na Rožniku društveno sv. mašo. Tem potom se vabijo vsi člani in prijatelji društva, da se svete maše v obilnem številu udeleže.
Prometna zveza.
SLOVENSKI KRŠČANSKO - SOCIALNI ŽELEZNIČARJI !
Kakor znate, bo 29. t m. v Ljubljani v dvorani »Slovenske krščansko-socialne zveze« konferenca slovensih krščansko-social-nih železničarjev. Konferenca se prične oh 9. uri dopoldne.
Začasen spored:
1. Zahteve železničarjev:
a) južne železnice;
b) državne železnice. O zahtevah državne železnice poroča deželni poslanec Piber.
2. Železničarji in železnice v državnem proračunu. Poroča državni in deželni poslanec dr. Ig. žitnik.
3. Državni zbor in železničarji. Poroča državni poslanec Jos. Gostinčar.
4. Provizijski štatut južne železnice.
5. O dolžnostih krajnih skupin.
G. Agitacija in organizacija.
Vabimo k obilni udeležbi.
»Prometna zveza«.
Naznanilo vsim članom »Prometne zveze«! Članom »Prometne zveze« se daje
na znanje, da je za mesec maj plačati 15 smrtnih slučajev po 5 vin. za sledeče umrle člane: 1. Johana Beran, Hochflzer. — 2. Jo-sef Rubner, Eger. — 3. Marija Sluga, Ljubljana. — 4. Franc Gardtner, Št. Ilj. — 5. Fr. Pircher, Liezen. — 6. Maria Putz, Hochfil-zen. — 7. Ivan Prattes, Gradec, juž žel. — 8. Josef Gruber, Dunaj. —'9. Anton Mayer, Dunaj, juž .žel. — 10. Eugen Ilalbeis, Bro-genz. — 11. Hironim Fossleitner, Bischof-hofen. 12. Ivan Bock, Dunaj. — 13. Maria Bleile, Feldkirch. — 14. Anton Franck, Dunaj, j. ž. — 16. Barbara Kopriva, Dunaj, juž. žel. — Torej skupno je plačati za 15 umrlih članov 75 vinarjev in 70 vinarjev udnine, skupno 1 K 45 v.
Mleko se ne sme ceneje prodajati. Neki tukajšnji trgovec je napravil mlekarno in je mleko prodajal po 18 v liter. Hitro je pa zavohala neka mlekarica, da g. P. prodaja mleko po 18 v liter in ga je naznanila na mestni magistrat. In kaj stori slavni mestni magistrat. Poslal je trgovcu črno na belem, da mora mleko prodajati po 20 v liter. No še boljše za trgovca, ker on dobi mleko v graščini po 12 v, a ga mora prodajati po 20 vin. Tako skrbijo zate ubogi proletarec gotovi gospodje, da ne smeš ceneje hrane dobivati. Prosimo pa tudi slavne gospode, da nam preskrbijo, da bodemo dobili tudi večje plače da bodemo mogli pošteno živeti in po predpisani ceni kupovati. Cene zvišati, a plač pa ne, to pa ne bode moglo dolgo iti. Potem pa še pošteno živeti kakor se ubogemu proletarcu spodobi.
Znižane cene mesa za dunajske člane »Prometne zveze«. Prva dunajska velika klavniška akcijska družba za meso, je vodstvu »Prometne zveze«, ponudila sledečo pogodbo za člane »Prometne zveze«, da za one člane, ki bodo vedno jemali meso v mesnicah te klavniške družbe brezizjemno, je meso 20 do 30 v kilogram ceneje, kakor po drugih mesnicah ter bode dala še dva odstotka provizije od tega kar bodo skupili in bode vsako leto k božičnim praznikom to svoto izplačala. Množine kupljenega mesa, se bodo članom vpisovale v knjižco, katero bode vsak dobil od družbe. Kot izkazilo dobi vsak član legitimacijo (karto) od društva. Trdno upamo da se bodo dunajski člani »Prometne 'Zveze« te pogodbe polnoštevilno poslužili. Tudi v Ljubljani bi rabili mesarsko zadrugo, katera bi dajala ceneje meso. Ker ljubljanski gospodje mesarji gredo tako neopravičeno gor s cenami, ni čuda, da je vsak mesar tako rudeč in tolst. Ali se nikdo ne upa nastopiti proti njim radi zvišavanja cen?
Olikani tovariš železničar. Jako lepo oliko mora učiti svoje sodruge morala socialne demokracije, to nam je jasen dokaz. V skladišču južne železnice se nahaja delavec, po imenu J . . . V . . . t, kateri jako lepo kaže svojo omiko in oliko, holt pardon. sirovost proti svojim tovarišem. Ponašajoč se: jaz sem socialni demokrat! Ti pa nisi, zato pa ne držiš z delavci, ti si hinavec, tebe bomo ven vrgli, ti si k ... . farška, podrepnik in enakimi psovkami. Mi obžalujemo, da se med našimi sotovariši in sociji nahajajo taki; posebno sramotno je to, ker je dotičnik zakonski mož in oče sedmih otrok ter se ponaša s takimi izrazi proti svojim sotovarišem. Opominjamo ga zadnjič, da proti našim somišljenikom take izraze opušča. Tovariši naj ga pa poučijo, ker ako ne bode konec tega psovanja, bodemo primorani ga klicati tja, kjer se taki gospodje učijo omiko, kar pa mu gotovo ne bode ljubo in boljše je prvo kot drugo, ako noče iti na tisto vsakemu neljubo pot. Tovariš poboljšaj se!
šišenska pošta jako hitra za dostavljanje časnikov. Že v 23. številki smo poročali, kako se v Spodnji šiški dostavlja »Naša Moč«, ko se nekemu našemu članu I. K. pet številk zaporedoma ni dostavilo dokler se dotični ni sam oglasil na pošti. Minole dni smo dobili zopet od drugega tovariša pritožbo, da se mu dva časopisa zaporedoma nista dostavila, ampak jih je moral sam iti na pošto iskat. In ko je opomnil pismonošo, češ, zakaj da mu ni dostavil časopisa, mu ta odgovori, da baje v tisti hiši ne stanuje nobena stranka, tovariš ga pa lepo opomni, da morda prej ni stanovala, ampak sedaj da stanuje, namreč on sam. Želeti je, da bi bilo konec teh pritožb glede dostavljanja »Našo Moč«. Naš tovariši pa se opominjajo, da če kateri ne dobi redno časopisa, naj to takoj naznani na upravništvo lista, katero bode storilo potrebne korake na višjem mestu, da
se bodo dotične osebe podučile, da so one osebe nastavljene zato, da redno in vestno opravljajo svojo službo. In naj nikar ne ska-zujejo mržnje do našega časnika. Ne moremo pomagati, če jim mogoče ne ugaja!
*****
Ne pozabite, da je treba delati na vso moč za Vaše glasilo „Našo moč“. Čim več naročnikov, tem večji vpliv bo imelo Vaše glasilo.
Zapomni, ne zabi:
Bolan ali zdrav, Le „FL0RIAN“ rabi, Želodcu bo prav!
je krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 240. „	„	4	80.
Naslov za naročila: „FL0RIAN“, Ljubljana.
Postavno varovano.
Naznanilo in priporočilo
[□j Velecenjenemu tobačnemu delau- g [nj stiiu uljudno naznanjam, da sem g preuzela sploSno dobro znano [□]
u Ljubljani (prej L. Kotnih]
Potrudila se bom, da bom suoje cenjene goste uedno postregla z najboljšimi pristnimi uini, izbornim pluom in raznimi brezalkoholnimi pijačami ter gorkimi in mrzlimi jedili. — Priporočujoč se za prau mnogobrojen obisk belečim z odličnim spoStouanjem
marfeta Gostinčar
I A. ZIBERTI
I
i LJUBLJANA *
PREŠERNOVA ULICA
PRIPOROČA SVOJO VELIKO
ZAL0Q0 ČEVLJEV
DOMAČEUA IZDELKA
m
m
ŠJ
s
Veliki nakup zniža ceno Veliki promet omogoči veliki nakup
Vsled tega gledam edino na veliki promet in prodajani blago po najnižjih cenah. Ne visoke cene, ampak veliki promet je moj dobiček, ker se blago hitreje proda, stranka je zadovoljna ker sveže blago po ceni kupi. Pri nakupu manuiaktur-nega (gvantnega) blaga dobi se za molke ali ženske fino ali prosto blagovolite se poslužiti tvrdke
R. Mikiauc
Ljubljana, Sirifarjeva (Špitalska) ulica 5, >o je glavna Irgovina. podružnice tvrdke so: pri Škofu, Pogačarjev trg (Sadni trg) v veliki mestni hiši pri Miklavžu, Medena
ulica
M vseh teh trgovinah se bodete prepričali v veliki zalogi blaga vseh vrst v nizkih cenah in prijazni postrežbi —
tfcST Pazite natančno na “Sjj
K3-	-8jpq
KS” Imenovane tvrdkel
Na deželo se pošiljajo vzorci poštnine prosto
5(1‘fo prihranite -j
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju
in kavi; kri, moč, zdravje dosežete
in ohranite, ako pijete
■ SLADIN ■
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno
vlekami irittZIf traven rotovža VLjlljl
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
riišivo v l>]ij<
I
i
i
HOlfGSIlilrSŠtJ reg. zadruga z om. por. Kongresni lrj) St 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/4°/o, to je: daje za 200 kron 9 kron =====	30	vinarjev	na leto. =====
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Rentni daven plača Hranilnica sama. Halsldurneiia prilita za Sledenje.
Kanonik A. Kalan 1. r., Kanonik A. Sušnik 1. r«
predsednik.	podpredsednik.
E=SE=^|H|^=3[== Velika zaloga! Nizke cene!
Radi velike zaloge znatno znižane cene 111
Ugodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaže i.t. d.
Velika izbira drobnega in modnega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat i. t. d. Predtisk in vezenj« mon< gramov ter drugih risb.
- Primerna darila za godove in druge prilike -
Priporoča se z velespoštovanjem
FR. MERSOL, Ljubljana, Mestni trg 18.
r
H
Gričar $ Hflejač
mm ■ n
a n
■ Bi
Ljubljana
Prešernova ulica ii. 9 „
priporočata soofo najpeEgo | zalogo izgotopBienih oblek m | gospode, dečke in otroke |
" srasssfi ::
ii konfekciji za dame
ESEC£0K2SC2^CJSCSeSC:^:
J9CE2g£:^gcS3C£egE[IRi
Pozor slov. delavska društvaT
Hupu^te svoje potuebSSine pni znani inp,i» popoSljivi domači manufakturni trgovini
Česnik;
(pri ČeSniku)
LiJUBluJANfl
Ikinganjeva uliea-Stritarjeva uliea
v kateri dobite vedno v veliki izberi naj-novejSe blago za ženske in molka oblačila.
Postrežba poStena in zanesljiva.
Cene najnižje.	—*
SE
Lekana M ur it n. boiihca
y Mlinni, na tajali Blmism in Simstn nesli
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 0 steklenic 1 krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin , G steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 vin., G steklenic 2 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, steklenica 20 vin.
Mazilo zoper pege, lonček 1 K.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-liica 50 vin., večja 1 K 20 vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 80 vin.
Poslpalni prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica 50 vin., 6škatljic 2 kroni 50 vin.
Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., 0 steklenic 1 krono
Tinktura za lase, steklenica 1 K.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. 1 K.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 vin , in 4 krone 80 vin.
Žcleznate krogljice, proti bledici (Bleichsucnt) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
Edina in najkrajša črta v Ameriko!
Os 03
03 VO
HflVRE NEW-YORK
francoska prekmorska družba. ■■■
Veljavne vozne liste (Šifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike
v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
—  .■ ED. SMARDA..............
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE* nasproti gostilne pri »FIGOVCU«.
iiun
j prodaialnii v lastni liiši Kolodvarslia ulica ZG
. iira raimineni ninsa tel: izMienih ntlel dualna Izlelta, velita Izliia tliutiv in eejie, vzet velitnsli olivi, pila, avralnit, teistov za izsellente, srebrnih ir in ve-j rižit in vsi jalanlenlstil predmetov prlpernčam
HSSSBigggSl Majbollša. najslaunulša prilika za Sledenje! \UUU.QUflUn
Denarni promet v 1.1908 čez 72 milijonov K.
ifcar Lastna glavnica kron 420.537*92 “Staj |
■ Stanje vlog =-. čez 20 milijonov K.
LJUDSKA POSOJILNICA
  	:	registrovana	zadruga	z	neomejeno zavezo = ■
Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela ,Union* za franč. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
MII 01 brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik ^ |2 |0 od vsakih 100 kron čistih <1*50 na leto.
Hsanilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje —:......-...............  ~	po	pošti	so	poštno-hranilnične	položnice	na	razpolaganje.	=========:
Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpred. Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl. Anton Kobi, posest, in trg. Breg p. B, Karol Kauscheggt, veleposest, v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blag. »Ljudske posojil.«, Ivan Pollak ml., tov., Karol Pollak, tov. in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
luan in $in v Ljubljani
Dunajska ee$ta $t. 1^
priporočat« suejc begate zalogo ::
»le uoznijj l^oles
£iualni jtreji za rodbine in obrt
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.