Poštnina plačana ▼ gotovi*!
Spedizione in abbonamcnto postale
Štev. 91	V	Ljubljani, v četrteh, 22. aprila I943-XXI	Leto	VIII.
izključna pooblašrenka za oglaševanje italijanskega in tujega f Uredništvo in opravai Kopitarjeva 6. Ljubljana | Concessionaria esclusiva per la pnbbliciid dl provenlenza italiana izvora; Unione Pnbblicitž Italiana S. A, Milana	=	Redazioue.	Amniinistrazionei	Kopitarjeva 6, Lubiana =	ed	estera:	Unlone	Pubblicita	Italiana	Si.	A«	Milana
'•gvMnuiHrjaeviuiiauiieuni ■
Vojno poročilo št. 1061
Sijajna zmaga italijanskih lovcev nad Sicilskim prelivom
17 angleških lefal sestreljenih v enem samem spopadu - Nasprotnikov sunek v Tuniziji zadržan
Italijansko uradno vojno poročilo št. 1061 pravi:
Nasprotnik je po izredno hudi topniški pripravi napadel južni odsek tunizijskega bojišča. Italijanske in nemške čete so siloviti sunek trdno zdržale. Na več krajih so prešle v protinapad ter se jim je posrečilo spraviti na nič uspehe, ki jih je nasprotnik v začetku dosegel. Huda in strnjena bitka se nadaljnje med obsežnim sodelovanjem nasprotnega si letalstva. Nemri so v ponovnem spopadu uničili 8 strojev.
Italijanski lovci so včeraj dosegli sijajen uspeh nad Sicilskim prelivom, kjer so
Resna in času primerna proslava 21. aprila po vsej Italiji
Rim, 22. aprila, e. Država je praznovala vče- . raj, 21. aprila, rojstvo Kima in praznik dela. V polnem zagonu in vnemi na vseh izdelovalnih področjih je Italija slavila rojstvo slavnega mesta v vojnem ozračju, ki terja vso voljo in vso sile za dosego neizogibne zmage. Ta zmaga je gotova zavoljo orožja in neukrotljivega junaštva hrabrih in slavnih oboroženih sil, ki so se na V6eh bojnih poljanah izkazalo s tistim prostovoljskim duhom, ki je temeljna opora italijanskega vojaškega in eivil nega življenja.
V vsakem mestu in vasi, v vsakem podjetju in tovarni so pohabljenci in bojevniki, katere 60 zvezni tajniki v sporazumu s sindikalnimi organi zacijami in z zavodom za fašistično kulturo za to izbrali, razlagali delavcem socialne pridobitve fašistične vladavine, ki so postavile Italijo med prve države na svetu Dopolavorovske organizacijo so priredile predstave za tiste, ki eo pri delu postali invalidi, ter za pohabljene delavce in delavce bojevnike. Izroče na so bila tudi odlikovanja invalidom dela, tako zvezde vitezov dela in zvezde za
I ročne in poljedelske delavce Družine delavcev bojevnikov so bile predmet resnično in ganljive 6krbi
(fašističnih obiskovalk, ki so jim prinašale dokaze o 6taln' in budni skrbi stranke.
_
stotnik Oligio Nici iz Terranova Pausania. spoprijeli. četudi jih je bilo manj. s 60 angleškimi letali vrste »Spitfirec in jih 17 sestrelili. Kaže. da so naši lovci uničili Še dve drugi letali, eno nad tunizijskem obrežjem, drugo pa prod otočjem Strofavi (Grčija).
V noči na 20. aprila so naši bombniki nspeš-no nastopali proti petrolejskim skladiščem in čistilnicam v Halli.
Včeraj je bilo izvedenih nekai homhniških in obstreljovalnih nastopov proti nekaterim manjšim krajem v južni Italiji in na Siciliji.
Ti nastopi so povzročili nekaj žrtev in lahko škodo. Eno ameriško letalo je treščilo v morje, bo so ga zadele baterije v Porto Em p e d oči e.
Z nastopov v zadnjih dveh dneh se tri naša letala niso vrnila.
Vse prireditve so nosile pečat ognjevitih izrazov navdušene zvestobe vsega delavskega naroda, ki je hotel Duceju ponovno zatrditi, da je neomajno prepričan o zmagi in da priznava vse ukrepe v korist vseh italijanskih delavcev. Javne stavbe in številne zasebne hiše so izobesile tribarvnice.
V Benetkah je bila med številnimi prireditvami posebno značilna proslava Dopolavora v ladjedelnici, kjer je v navzočnosti oblastnikov in strankinih funkcionarjev vojvoda Genovski sam izročil delavsko zaslužnostno zvezdo nekemu preddelavcu, ki je delal nepretrgoma štirideset let. V spomin na obletnico nastanka Rima je bila pri narodnem fašističnem zadružniškem zavodu v Benetkah ustanovljena zadruga, ki se bo bavlla s sajenjem in nabiranjem zdravilnih zelišč, da bi tako dobili 6novi za pridohivanjo izvlečkov za redka zdravila.
Godbo in orkestri ter zbori so igrali in peli himno in domoljubne pesmi, dočim eo v tovarniških ohednicnh delavci sami imeli spominske govore. V številnih menrah 60 dopolavoristi prebrali sestavke, ki obravnavajo pomen tega zgodovinskega dne. Z njimi sodelujejo V6ak teden pri stalnem natečaju narodnega Dopolavora Preproste besede delavcev, posebno starejših, ki z najmlajšimi v tb-varnali nadomestujejo lastne sinove, ki se na boj-
nih poljanah bore za veličino in neizogibno zmago domovine, so naletele na posebno ugoden odmev med delavskimi množicami, ki 60 z nenarejenimi dokazi svoje zvestobe pokazali, kakšna bo usoda
fašističnega naroda.
Duce sprejel zastopnike najbolj junaških italijanskih rodbin
Rim, 22. aprila, s. Ob obletnici ustanovitve Rima je Duce vpričo tajnika stranke ter mini-stia za ljudsko kulturo sprejel zastopnike bo. jevniškili rodbin, ki so se posebno odlikovale po rimskem junaškem duhu in po vdanosti do domovine. Sprejel je skupino rodbinskih poglavarjev, ki imajo številne sinove pod orožjem. Navzoči so bili:
Gospa Natalia Venini-Azzolini iz Milana, vdova po stotniku Corradu Veniniju, odlikovanim z zlato kolajno ter mati poročnkia Julia
Boji južno od Novorosijska se še niso polegli
Sovjeti so v enem dnevu tod izgubili 91 letal - Angleški napad na južnem tunizijskem bojišču krvavo zavrnjen
Hitlerjev glavni stan, 22. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Tudi včeraj so bili južno od Novorosijska
hudi boji Letalstvo je sestrelilo tu 91 sovjetskih letal, samo pa je izgubilo dve letali.
Lahke nemške pomorske oborožene sile so potopile pri napadili na sovjetske dovoze tn s strelivom naložene splave.
Na ostalem bojišču je dan potekel mirno. V noči na 20. april so začele močne angleške sile po večurni silni topniški pripravi napad na nemško-italijanske postojanke tuniškega južnega bojišča. Sovražnik je bil v hudih bor-
bah, ki ob tem času še trajajo, krvavo zavrnjen. Krajevne vdore je bilo mogoče spet razčistiti v protinapadih.
Sovražni bombniki so preteklo noč napadli Tilsit in povzročili škode na poslopjih. Prebivalstvo je imelo izgube. Strahovalni napadi an-
§ leskih bombnikov so bili usmerjeni na mesti tettin in Rostock. Bombni zadetki v stanovanjskih predelih in bolnišnicah so povzročili izgube med prebivalstvom in deloma znatno škodo na poslopjih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili po dosedanjih ugotovitvah 30 napadajočih bombnikov. Eno nadaljnje letalo je bilo 6cstreljeno nad obalo Rokovskega preliva.
Podrobnosti o poteku nočne pomorske bitke v Sicilskem prelivu
Vojno področje, 22. aprila, e. — Navzlic nasprotnikovi ofenzivi z letali, podmornicami in minami italijanski mornarici uspe vsak dan in vsako noč, čeprav za ceno žrtev in izgub, pripeljati v Tunizijo blago, ki je nujno potrebno za nadaljevanje boja. Toda boj postaja oster in sovražnik se je vrgel srdito proti našim konvojem, tako da jih zadnje čase ekuša prestreči tudi z vojnimi ladjami. Dogodek v noči na 10 april je le eden od tolikih, k bodo nekoč pokazali sposobnost in junaštvo italijanskih ladij v^ tem nepretrganem boju, ki eo vanj zapletene že od prvega dne vojne.
V noči na 16. april je neki ladijski sprevod plul proti Tunisu. Pred njim sta vozili dve tor-pedovki. Okrog dveh ponoči sta opazili v daljavi dva sumljiva obrisa, ki sta plula proti ladijskemu sprevodu. Torpedovki sta 6e takoj obrnili proti nasprotniku in prepoznali dva angleška nadrušilca vrste »Jervis«. Poveljstvo torpedovk se niti za trenutek ni pomišljalo. Ladji sta se takoj pognali v napad, a sovražnik je 6kušal nadaljevati pot proti sprevodu, svojemu glavnemu cilju, ter se izogniti torpedovkam. Torpedovki pa sta mu presekali pot te riz daljave malo nad dva tisoč metrov začeli streljati. Prvi streli z ene od torpedovk je zadel sovražnikovo ladjo v sredo, a torpodovka je skoro takoj zatem bila nekajkrat zadeta v kotel ter se ni več ganila. A vendar se ni nehala boriti. Z zadnjimi silami se je še bolj približala sovražniku, vrgla torpeda ter nadaljevala s streljanjem iz topov. Po nekaj minutah besnega streljanja jo je zadel v sredo torpedo ter jo dobesedno preklal na dvoje. Zadnji konec ge je takoj potopil, sprednji del_ pa je 06tal še nekaj minut na površju. Sovražnik sam se je moral čuditi neustrašenoeti posadke, ki je ostala na prednjem delu ladje. Top z ladijskega kljuna je streljal dalje. Vse moštvo je ostalo na mestih in se borilo, dokler ni tudi ta del ladje izginil pod morje.
Druga torpedovka je medtem napadla drugo sovražnikovo ladjo. Njena posadka je neustrašeno oddala nanjo več salv. Iz majhne razdalje je spustila tudi nekaj torpedov, ko pa je videla, da se jim j« »ovratnik i»ogrnil, m jo rrgl* *nov« v *a-jp*d tar pognala proti *j*j d rego mto torpodor.
Ta p« ni»o tgraftila rilj«, in rt* j* sovražnik takoj ugasnil reflektor !•> prenehal streljati. Torpedovka, ki jo je bilo medtem zadelo nekaj izstrelkov, je tako lahko hitela na pomoč brodolom-
cem druge ladje, sovražnik pa jo je naglo pobrisal proti Malti.
Angleži zatrjujejo, da pri tem spopadu niso imeli nobenih izgub. Ta trditev pa je, kakor običajno, zlagana. Zadostuje, če poudarimo dejstvo, da sovražnikove ladje navzlic temu, da so bile v veliki premoči, niso nadaljevale boja proti torpedovki, ki je odhitela reševat brodolomce z druge ladje, ki se je bila potopila. Pa ne samo to. Obe sovražnikovi ladji sta bili prav zatrdno poškodovani, in sicer ena od	njiju	— najbrž	tista,
ki so jo zadela torpeda —	tako	hudo,	da	jo je
morala druga odvleči Ko se je kmalu nato začelo daniti, so italijanski letalci videli, da sovražnikovi ladji počasi in s težavo ploveta proti Malti. Tista, ki je bila privezana	zadaj	in jo	je	druga
ladja vlekla, je bila zavita	v plamene,	ki	so se
kmalu tako razgoreli, da jih ni bilo mogoče več pogasiti Okrog sedmih je posadka zažgano ladjo
Venioija, padlega na grškem bojišču, odlikovanega z zlato kolajno; knez Mario Rusnoli, oče podpolkonvika Marescottija in stotnika Konstantina, ki sta oba bila bojevnika v prejšnji vojni ter sta v sedanjem spopadu padla v severni Afriki; svetnika Karel di Cellere in Julij Macchi di Cellere, strica poročnika oklepnikov Štefana Macehija di Cellere, ki se je vrnil iz Argentine, da bi prostovoljno stopil v vojsko, in je umrl v severni Afriki, ko je vodil svoj tank v naskok; grof Avguštin Oddi-Baglioni, oče poročnika Aleksandra, ki je junaško padel na egiptskem bojišču; vdova in sin dalmatinskega mučenika Giovannija Sava; fašist-nasel-nik Antonio Agnzzoni iz Badia Polesine, oče devetih otrok, od tega osmih sinov, ki so vsi pod orožjem; gOspa Julija Zanon iz Capo D’Ar-senio, vdova in amti sedmih sinov, ki so vsi pod orožjem; fašist Hipolit Castrioni iz Milana, bojevnik v prejšnji vojni, občinski sluga, oče sedmih sinov, ki so vsi pod orožjem; fašist železničar Ahal Forcchini iz Rima, oče desetih otrok, od tega jih je sedem pod orožjem; fašist Orest Zecca, trgovec iz Milana, oče devetih sinov, od katerih jih je šest pod orožjem; major Angelo Negri, nadzornik bojevniških fašijev v Milanu, bojevnik, večkrat odlikovan za vojaško hrabrost, ki je zaradi nasprotnikovega letalskega napada izgubil šest članov rodbine, in je jjotem stranki podaril šest žimnic, pripadajočih padlim sorodnikom; član Balile Anton Ca-li iz Palerma, ki je bil pri letalskem bombardiranju štirikrat ranjen in je pri tem izgubil brata, a je zahteval puško, da bi streljal na Angleže.
Duce sc jo z vsemi dolgo in prisrčno pogovarjal.
j° je bilo mogoče videti tja do sicilske obale, in ladja je izginila v valovih.
Nek italijanski motorni podmorniški čoln, ki le pozneje priplul na tisti kraj, je našel tam še ostanke ladje, ki jo je razneslo, kar je nadaljnji neizpodbitni dokaz, da se je ladja potopila. Sicer pa lovci, ki so lahko pri belem dnevu spremljali dogodek, zatrjujejo, da je bila potopljena ladja za polovico daljša, kakor pa druga ladja, in zato res ni neverjetno, da je bila potopljena ladja še večje vrste, kakor pa sta jo italijanski ladji ponoči ocenili.
Tako se je znova pokazalo, da vsak ladijski sprevod, namenjen v Tunizijo, lahko pomeni boj, ki se vname že v trenutku, ko ladijski sprevod odrine iz odhodnega pristanišča, in ki se konča šele tedaj, ko se po odložitvi dragocenega tovora v tunizijskih pristaniščih vrne na svoja oporišča v domovini. Takšnih bojev je italijanska mornarica doslej doživela že na tisoče, v izrednih časih, kakršni so sedanji, pa bije vsak dan in vsako noč več ko enega in v njem tudi zmaga. To dokazuje dejstvo, ki smo ga bili omenili: Po srditem in
morala zapustiti in letalci 60 videli, kako se ji je | uspešnem napadu, ki sta ga uprizorili torpedovki, druga približala in prevzela na svoj krov vso po- je ladijski sprevod mogel prispeti nepoškodovan sadko. Kmalu nato je nastala silna eksplozija, ki v Tunis.
Slovesna delitev zaslužnostnih odlikovanj za delavce in kmete
Rim, 22. aprila, s. Na Kapitelu v kraljevi dvorani so delodajalci izročili odlikovanim delavcem odlikovanje zvezde za delavske in kme-tovalske zasluge. Pri slovesnosti so bili navzoči rimski guverner, prefekt, zvezni tajnik, poveljnik armadnega zbora in zastopniki vseh delodajalskih sindikalnih odborov. Guverner je lmel govor. Poudaril je, da delo zasluži, da ga poveličujejo prav na griču, ki predstavlja srce m simbol Rima ter omike, ki ji ni primere. Kakor je bilo prav to jutro na istem Kapitolu nagrajeno delo mislecev, znanstvenikov in umeL nikov, tako prejemajo zasluženo čast tudi ročni delavci in kmetovalci. Tako se nagraja delo v vseh oblikah. V teh istočasnih manifestacijah in proslavah aa obletnico aatanovitve Rima »e »reali »talna akrb Duceja, odločno vodilo fašizma in njegovega programa: Povzdigniti in postaviti za zgled tiste, ki se odlikujejo s službo domovini v svojem vaskdanjem.delu in poplačati obenem z.vestobo duhu in izročilu Rima.
Kajti stari Rim s® je kakor današnja Italija utrdil s tem, da se je boril in delal. »Rim,« je končal guverner, >ie zmagal in mi bomo tudi zmagali.« Nato so bila odlikovanja razdeljena.
Japonska politika bo šla po starih šmarnicah
Tokio, 22. aprila, s. Tomakazu Hori, glasnik informacijskega urada, je zastopnikom tujega tiska izjavil, da se bo Japonska držala že prej določenih političnih smernic. _ Horijeva izjava je bila odgovor nekemu novinarju, ki ga je vprašal, ča bodo ra radi nedavnih ministrskih sprememb nastopile spremembe tod! v politiki japonske vlade. Ilori je potrdil, kar so izjavili v političnih krogih japonske prestolnice, da bodo delne prcosnove v vladi okrepile Tojovo vlado.
Prisega ministra Scorze Vladarju
Rim, 22. aprila, s. Eksc. Carlo Scorza je kot minister-tajnik stranke prisegel Nj. Vel. Kralju in Cesarju.
Novi tajnik fašistovske stranke spominu padlih borcev za domovino
Rim, 22. aprila, s. Tajnik stranke Carlo Scor-z.a se jo včeraj poklonil pred spomenikom padlih vojakov, pred spominskimi ploščami za padle mornarje, padle letalce ter v svetišču padlih miličnikov. Položil je tam lovorjeve vence ter se v zbranem molku nekaj časa pomudil. Tajnik stranke je z resnim obredom hotel vnovič potrditi neomajno vez, ki neločljivo druži črne srajce z oboroženimi silami, medtem ko so vse duhovne sile italijanskega ljudstva naperjene v obrambo najsvetejših pravic domovine in revolucije.
Zamenjava italijanskih in angleških ujetnikov v Smirni
Smirna, 22. aprila, s. Kakor je bilo že sporočeno, se je predvčerajšnjim začelo v Smirni zamenjavanje italijanskih in angleških ujetnikov ter se je včeraj srečno končalo. Delo je potekalo v redu, člani italijansko kolonije pa so temu dogodku prisostvovali z obrežja. Razpoloženje italijanskih ujetnikov, med njimi mnogih pohabljencev, je bilo zelo dobro. Izrekali so zadovoljstvo, da se vračajo v domovino, zraven pa so se kazali ponosne, da so sodelovali v trdih bojih. Mornariški zastopnik pri italijanskem poslaništvu, ki je prispel v Smirno, in zaupnik fašijev, ki je prisostvoval izmenjavanju, sta razdelila med ujetnike razna darila. Ko so ujetniki prispeli na krove italijanskih ladij, so priredili manifestacijo. Treba je podčrtati zanimanje in plemenitost turških civilnih in vojaških oblasti, ki so storila vse, da je izmenjavanje potekalo našlo in v popolnem redu in da so ujetniki dihali zrak pri-I srčnosti in skrbnosti. Tudi turški »Polmesec« (turški Rdeči križ) je daroval cigarete in pijače. Italijanske ladje so ponoči odplule v določena pristanšiča
Nasprotnikove bedastoče
Rim, 22. aprila, s. Včerajšnja »Dokazila o nasprotnikovih bedastočah« pravijo::
London. — List »Daily Sketch« zagotavlja, da^ so italijanske oblasti že razdelile med vse hišne lastnike knjižico, v katerih so navodila za primer vdora. List zatrjuje, da je dobil nekaj izvlečkov iz tiste knjižice in navaja iz nje tole: Prebivalci vdornih predelov ee ne smejo posamično boriti, niti tvoriti oboroženih skupin, pač pa se do nasprotnika pokazati vljudne, ne mu pa pomagati. Moški naj rajši ostanejo v hišah, pač pa naj pošljejo ven ženske, ki od discipliniranih invazijskih Čet lahko izposlujejo več prijaznosti in dobro ravnanje. Zenske in otroci naj se vsekakor obračajo na nasprotnikove vojake, da bi dobili hrano že zato, da tako nasprotnika za hrano prikrajšajo.
Pomen Quislingovega obiska pri Hitlerju
Berlin, 22. aprila, s. Tukajšnji tisk na dolgo in široko razpravlja o obisku predsednika norveške vlade Quishnga pri Hitlerju v njegovem glavnem stanu. Listi poudarjajo, da spada to snidenje v vrsto političnih razgovorov, ki so 6e začeli s sestankom med Ducejem in Hitlerjem. »Vdlkischer Beobachter« poudarja, da se ti razgovori z vodilnimi državniki evropskih držav nanašajo na trdno odločenost, da se v tem velikem in odločilnem boju Zahoda zajamči narodna neodvisnost evropskih držav, kajti nasprotnik nam je dal razumeti, da hoče ne le uničiti sedanji evropski politični red, pač pa tudi vreči vse evropske narode v jarem bogatašev in boljševikov.
Rovarjenje španskih beguncev proti generalu Francu
Lisbona, 22. aprila, s. Listi poročajo iz Buenos Airesa, da 6e je v urugvajski prestolnici Montevideo ustanovil španski republikanski svet, objavljajo pa tudi govor Martineza Bario-sa, ki je vabil zaveznike, naj gledajo v generalu Francu sovražnika in naj se ne dajo premamiti po nedavnih miroljubnih izjavah španskega zunanjega ministra Jordana. »Reuter« pa je dobil podatke o tem, da so razne ameriške vlade enemu izmed španskih republikanskih voditeljev sporočile, da bodo tedaj, ako bi sc v Španiji uveljavil svoboden parlament in svobodna vlada, priznale uradno le nje. Prihodnje tako uradno zborovanje bo čez tri ali štiri mesece v Bogoti, kjer «e ho sestavila »svobodna« španska vlada. Izjavljajo, da se vlada generala I' ranča zanima za sklepe sestanka v Montetf* deu, ^ker utegnejo skaliti špansko-urugvajske odpošaie, če bi vse južnoameriške republike v tej zadevi podprlo Urugvaj.
Tz Ankara poročajo, da so v Siriji izbruhnili novi nemiri. Zaprli so mnogo višjih iol. Da bi ljudstvo pomirila, je vlada objavila, da bo prodaja kruha urejena v nekaj dneh.
Obiski Visokega komisarja na praznik dela
Skrb Visokega komisarja za blagostanje slovenskega delovnega ljudstva
Ljubljana, 21. aprila.
Na današnji dan. ko proslavljajo po vsej Ttaliji Dan dela in praznik ustanovitve Rima, je Visoki komisar Ekscelenca Grazioli hotel poudariti proslavo obeh praznikov v Ljubljanski pokrajini z različnimi obiski in sicer v naslednjih ustanovah: Pokrajinski delavski zbornici, Kmetijski družbi in pri v«eh podpornih društvih, ki imajo svoje prostore v palači Hranilnice Ljubljanske pokrajine.
V palači Delavske zbornice
Okrog 10 se je Visoki komisar pripeljal s
svojim najožjim spremstvom pred palučo Delavske zbornice, kjer ga je pozdravil dr. Branko Alujevich v imenu nastavljaneev in članov Pokrajinske delavske zbornice. Dr. Alujevich je Visokemu komisarju razkazal vse uradne proetore, ki jih je Ekscelenca Grazioli z zanimanjem ogledoval, se razgovarjal posameznimi nastavljenci, zanimal za njihovo delo in za vsakogar našel primerno besedo. Med obiskom v Delavski zbornici se je Eksc. Visoki komisar, katerega so spremljali predsednik in eksperti, podrobno zanimal za vprašanja raznih kategorij, katerih sedeže je obiskal. Razgovarjal «e jo s predstojniki teh kategorij o tekočem delovanju in zlasti o zaščitni in podporni akciji za delavstvo, o pobudah za pomoč delavskim slojem, ki go zaradi današnjih okoliščin v slabšem položaju. Eksc. Visoki komisar je tudi obiskal inšpektorat dela, kjer ga je sprejel inšpektor inž. Mašera. Po obisku uradov Zveze in njenih oddelkov se je Ekscelenca Visoki komisar podal v dvorano. Po temeljitem ogledu vseh prostorov se je Eksc. Grazioli napotil v slavnostno dvorano Delavske zbornice, kjer so bili zbrani žc vsi nastavljenci in člani odbora Pokrajinske delavske zbornice. Ob tej priliki je predsednik dr. Branko Alujevich naslovil na Eksc. Visokega komisarja lepe besede, spominjajoč se velikega zanimanja, ki ga Visoki ko-
misar goji za delavstvo, omenjal njegove številne obiske delavskim ustanovam in veliko skrb, katero Ekscelenca Grazioli, kot predstavnik fašistične vlade, kaže ob vsaki priliki, Zagotovil mu je v imenu svojih sodelavcev popolno lojalnost in obljubil, da bodo on in njegovi vedno skrbeli, da bodo smernice, ki jih Visoki komisar v imenu fašistične vlade daje, vedno udejstvili in tako z dejanji dokazali svojo dobro voljo.
Ekscelenca Grazioli je nato povzel besedo tor spregovoril nasproti zastopniku delavcev svoj tovariški pozdrav. Poudaril je pomen dneva, ki ga je Duce odločil za praznik vseh tistih, ki do-lajo na vseh področjih in na vseh odsekih narodne proizvodnje Ko je nalo govoril o delo vanju Zveze, je ugotovil, kako so delavci pokazali svoje globoko razumevanje ne samo za gospodarski. temveč tudi moralni pomen fašističnega korporativizma. Poudaril je koristi, ki ga je prinesla ta organizacija delovnim razredom v Ljubljanski pokrajini. Potem je govoril o položaju, ki so ga povzročili razočarani kriminalci in hujskači sovražne propagande. Ti so naredili slovenskim delavcem toliko škode in prelili toliko slovenske krvi. Poudaril je ponovno, da kdor lojalno dela, bo deležen vseh dobrot pravtako lojalnega ravnanja, medtem pa, ko velja za tiste, ki hočejo vztrajati pri svojih zločinskih namenih, neizprosnost vojnih zakonov ter posledice njih lastnih nepremišljenih dejanj.
Izjavo Visokega Komisarja so želo veliko odobravanje. Zlasti pa so bili vsi navzoči prijetno presenečeni, ko je Eksc. Grazioli naklonil za predstoječe velikonočne praznike 50.000 lir Ljubljanski zastavljalnici, da bodo tako revni sloji tamkaj zastavljene predmete odkupili, dalje 37.500 lir Pokrajinski delavski zbornici. Razdeljenih bo 1000 paketov z živili najbednejšim ljubljanskim družinam, javne kuhinje pa bodo dobile večje obroke olja, mesa in riža. Ta dejanja človečanske solidarnosti so globoko dojmila na vso navzoče, ki so vneto zaploskali gesti Viso-
kega Komisarja. In medtem, ko je zapuščal dvorano, so mu ponovno pokazali svojo hvaležnost.
Eksc. Grazioli je nato obiskal Delavsko menzo. Tu se je zadržal z nekaterimi navzočimi ter obiskal kuhinje, kjer je pokusil pri-
pravljena jedila.
Pri Kmetijski družbi
Nato se je podal na sedež Kmetijske družbe, kjer ga je pozdravil ravnatelj inž. Eerline ter izvedenec, Iu je obiskal Visoki Komisar urade in skladišča. Ravnatelj inž. lerlinc mu je naslovil v knjižnični dvorani hvaležen pozdrav družbe, ki šteje že 176 let obstoja ter zbira okrog sebe več tisočev kmetov v pokrajini. Visoki komisar je odgovoril ter poudaril važnost, ki ga ima v sedanjem času poliedelj-stvo ter delo, ki ga zelo zaslužilo in dobrotno razvijajo poljedelci. Nato se je zadržal pri zelo redkih in 'starih časopisih, ki jih poseduje družba.
V palači hranilnice Ljubljanske pokrajine
Odtod je Eksc. Grtzioli pohitel v palačo Hranilnice Ljubljanske pokrajina, kjer je pregtedai delovanje občinsaegi podpornega odbora, urada za zaščito mater in otrok, pokrajinske podporne ustanove in oddelka za zdravstvo. Na občinskem podpornem uradu mu je pristojni šef g. Medajna povedal, da imajo redno vpisanih v podpornem seznamu od 5000 do 6000 družin, ali točneje 14.504 podpirance, ki prejemajo mesečno 460.000 lir. V javni menzi jih dobiva zastonj kosilo opoldne 353. zvečer je na večerji 274 oseb, spi pa jih zastonj približno okrog 200. Tu je sprejel Visokega komisarja predsednik Sen Campana Visoki komisar se je zanimal za poslovanje posameznih uradov. Ko je odhajal v drugi oddelek, ga je ustavila ženska, proseč ga podpore. Eksc. Grazioli se je zanimal za njene razmere in odredil, da dobi dvakratno podporo za veliko noč, poleg tega pa še paket z živili. Tudi tukaj se je razgovarjal s posameznimi uradniki in uradnicami, se zanimal za njihovo delo in za vsakogar našel bodrilno besedo.
Rakitna v času »partizanskega raja in svobode«
Kakor v vseli drugih oddaljenejših in težjo dostopnih krajih, so se tudi pri nas kmalu pojavili partizani. V skupinah, ki so vzbujale vtis
organiziranosti, so se začeli pojavljati po rakit- : niški planoti v začetku lanskega maja, 15. maja j pa so Rakitno in bližnje ozemlje proglasili za I »osvobojeno ozemlje«. (Nič lažjega, saj ni bilo nikjer nobene vojske ali druge varnostne ustanove, kakršne Rakitna tudi poprej ni nikdar
imela.) Za komisarja rakitniske občine je bil postavljen znani borovniški komunist žel. delavec Anton Zalar, ki je nosil partizansko ime
»Žane«. Ta mož je za svoje zločine in vnebo-vpijoče grehe nad našim ljudstvom že prejel plačilo lani v začetku decembra. Ta »general« oziroma »tovariš« je prirejal razne sestanke, h katerim so partizani nekaj mož in fantov nasilno prignali. Govoril jim je o svobodni Sloveniji, o boliševiškem raju, o strnjeni rdeči fronti od Čairra pa do Ljubljanskega barja, natvezoval jim, da je, že polovica Ljubljanske pokrajine osvobojene in da bo v nekaj tednih padla celo Ljubljana in tedaj bo konec vojne... itd;... Na vse preteg^ se je trudil-in prepričeval fante in može, naj zgrabijo za orožje in gredo v gozdove borit se za svobodo. Svoj govor je kot umsko zelo omejen človek, toda /dresiran komunist, vedno končal tukole: tako je in nič drugače.
Toda preprosto ljudstvo se ni dalo speljati enostavno na led. Ljudje so zmajevali z glavami in niso preveč verovali v to »osvobodilno« gibanje, ker so videli ined »osvobojevalci« kot glavne činilee ljudi, O' katerih so že poprej vedeli, da niso nič prida in da jim je delo zmeraj smrdelo. Resnici na ljubo je treba povedati, da so tej sladki muziki nasedle samo štiri rakitniske družine.
Tri volitve v »terenske odbore«
Čeprav so partizani naleteli na gluha ušesa pri ljudstvu, vendar so v začetku še vedno brez krvavih zločinov skušali ljudi na vsak način dobiti v svoje mreže. Priredili so volitve v terenski odbor, pu ne enkrat, temveč trikrat. Čemu to? Brez dvomu zavoljo tega, ker k volitvam ljudi ni bilo. Prvič so prisilili nekaj funtov in mož, za katere so-vedeli, da se zn partizane ne ogrevajo, da so prišli na volitve in so jih postavili za člane terenskega odbora. 1'oda odbor ni delal nič. Ni kazalo drugega, kakor da so ga vrgli in odredili nove volitve. Tokrat so že začeli prihajati s pravo barvo na dan in so v odbor poslali tudi nekaj svojih navdušencev. Predsednik je postal Alojzij Gra-dišnr, mlinar in lovski čuvaj, ki je igral tudi vaškega »propagandnega ministra«. Pa tudi ta mešana tvorba ni bila zmožna del in zato so jo partizani kmalu razgnali z izjemo predsed-lika. V novi odbor so potisnili samo svoje pri-itaše. Med njimi so bili trije bratje Kovačiči iz Rakitne št. 96, ki so jih ljudje poznali kot aoklicne ovaduhe in priganjače, daljo lenuh in delomržnež Anton Peršin in nekaj podobnih stvorov. Odbor se je takoj lotil »osvobojeval-icga« dela: zučel jo popisovati živež, živino,
fante, in može, sploh vse, kar je naša občina premogla v hram in krvi- Odborniki so začeli ovajati poštene ljudi, sestavili tudi načrt, kako bodo razdelili vsa posestva. Seveda so sebi pripisali najlepše kose...
Prve žrtve
Toda partizani ne bi bili partizani, ako bi znali skriti svoje krvološke nagone. Ljudstvo je treba ustrahovati in ga s kroglo prisiliti, da bo postalo navdušeno. Po zaslugi predsednika terenskega odbora Alojzija Graaišarja, so partizani 23. maja odpeljali 32 letnega fanta Antona Kržiča, p. d. Šmitovega, samo zato, ker so ga terenci označili kot nezanesljivega. Partizansko eskorto je vodil neki Jager, doma iz Radomelj pri Kamniku- Kržiča so potem ubili in pahnili v Krimsko jamo. Druga žrtev je bil Ivan Bezek iz Rakitne št. 45. Tega fanta so stalno nadlegovali, naj vzame puško in gre z njimi, sicer ga bodb-uhili. Fantu je šlo to stalno ustrahovanje in grožnje tako na živce, da se mu je omračil urn. Po petmesečnem težkem trpljenju je fan.k umrl.
Prenašanje blaga čez Ljubljanico
Zanimivo je bilo, da so partizani dobivali velike količine hrane in streliva iz doline onstran Ljubljanice, iz krajev, kjer je bilo partizanstvo močno popularno. Dobivali so po cele zaboje konzerv, sladkorja, usnja, podplatov, nogavic, lopat in krampov. Niti organizatorjev teh prevozov so vodile tja proti Preserju in k Ljubljanici in so morali kmečki ljudje nositi iz čolnov blago do vasi Prevalje, seveda v senci partizanskih pušk. Partizani si niso belili glave, kje naj bi dobili prenašalce. Enostavno so s silo pobrali ljudi, živino in vozove, brez ozira na trdo kmečko delo sredi poletnega časa, iz krajev Rakitna, Sv. Vid, Želimlje in Turjak-
»Zakaj me streljaš, saj ti nisem nič žalega storil?!«
Ljudje so morali trpeti iu garati in držati jezik za zobmi. Ko pa je posest, sin E"ranče rokavec iz Zale izrazil mnenje, da partizani ne delajo prav, ko kmetom jemljejo živino, zanjo pa dajejo neke listke (bone), ki jih nobena banka ne vnovčuje, ga je partizan Anton Kovač, sin gostilničarju v Preserju, takoj pograbil in ga odvlekel v vasico Žakotek, Tam ga je za nekim drevesom dvakrat ustrelil, pa ga ni dobro zadel. Tekavec je stokal in prosil: »Pusti me, zakaj me strel jas? Saj ti nisem nič žalega storil!« Toda partizan Kovač jo tedaj jezen stopil k njemu, mu z nožem prerezal vrat, potem pa krvaveče truplo zavlekel v bližnji potok in ga napol zakopal v močvirje.
Teden dni v partizanskem ujetništvu
Krasna noč 1. julija 1942. Luna se je razkazovala na nebu v vsem svojem bledem sijaju-Ko sem utrujen od poletnega dela zatisni) oči in zadremal, stopita v hišo dva partizana in mi
velita, naj se takoj napravim in odidem z njima v Počitniški dom na kratko zaslišanje. Poziv me je zdramil in me neprijetno pogrel. Obotavljal sem se in jima začel pripovedovati, da ponoči ne utegnem in bi šel rajši zjutraj. Toda trdo sta mi odgovorila, da moram z njima takoj. Grozila sta mi s silo. Tako mi ni upira-njo nič pomagalo, moral sem se vdati v usodo. V Počitniškem domu sem našel še dva tovariša in sotrpina. Vse tri so nas pahnili v klet, zaklenili vrata in postavili prednjo stražo.
Ko se je začelo daniti, so zjutraj ob štirih odprli vrata in dejali, da se moramo umakniti vsi skupaj v bližnji gozd, ker bodo danes najbrž prišli vojaki. Zaradi tega so nas odvedli v bližnji gozdiček na koncu vasi. Stražili so nas trije partizani. Srce se mi je trgalo, ko sem od domače biše zaslišal jok in stok svojcev, katere je partizan Jože, doma iz Kamnika pri Preserju, razganjal s puško iu kričal: »Kaj vpijete in razburjate ljudt, ako so ga odpeljali. Magari letite na Brezje, vse skupaj vam ne bo nič pomagalo!«
Iz gozdička so nas odvlekli na Ustje, kjer je bil štab bataljona »Ljube Šercerja«. Komandant je bil Luka Suhadole, delavec iz Verda pri Vrhniki, politkomisar pa Fr-ie Novak, trgovski potnik. Ta dva sta nas začela zasliševati. Ta proces se je začel pod cvetočo češnjo. Prvi sem bil na vrsti jaz. Povedala sta mi, da imajo slabe podatke o meni, da imam dalje zakopan bencin in orožje in da zbiram belo gardo itd. Ko je bilo to zaslišanje brez kakršnih koli zapisnikov zaključeno, nam je partizanska cvetka Tončka Verbič iz Kamnika pri Preserju prinesla kosilo in rekla, naj se po kosilu pripravimo za odhod proti Iški. Po kosilu so nas odpeljali v Iško. lu je bilo taborišče za politične osumljence. Sef taborišča je bil Šuštarjev Tone, kmečki sin iz Bezuljaka pri Begunjah. njegov brat Vanck pa komandant čete v Iški.
Žaloigra »osvobojenih« Bežigrajčanov
Isti dan so po Iški pripeljali tudi 13 mladih Ljubljančanov in dve starejši mladenki iz Cerknice. Tiste Ljubljančane so pobrali iz vlaka na Verdu, mladenki pa zvabili v Begunje pod pretvezo, da bosta lahko govorili s svojim svakom, ki so ga imeli partizani ujetega. Tako so ujeli tudi ti dve. Vsi skupaj smo bili nastanjeni v vili »Mita«, last profesorja Siča iz Ljubljane. V nasprotni vili »Majda« pa so bili nastanjeni še drugi interniranci, kakor: štiri dekleta iz Sv. Vida, obtožene kot belogardistke, žena in brat župana iz Tomišlja in beračica »Lahovka« iz Cerknice.
Življenje v taborišču je bilo mučno, saj smo neprestano nihali med življenjem in smrtjo. Vsaka najmanjša zabava je bila prepovedana, pač pa so partizani s svojimi »cvetkami« ob igranju harmonike rajali in uganjali vse mogoče in nemogoče grde reči- To se je vleklo po navadi v pozno noč-
Zasliševanje je bilo skoraj na dnevnem redu. Zlasti so stalno opletali z jeziki okrog neke bele garde. 13 Ljubijančanov-Bežigrajča-nov so stalno nagovarjali, naj se javijo v vrste njihove vojske, dokler se nista dva vdala pritisku in se javila. Ostalih 11 pa je vztrajalo pri tem, da jih pošljejo domov. Fantje niso poznali partizanske hinavščine in zločinstva in so naslovili na komandanta bataljona prošnjo, misleč, da bodo dosegli osvoboditev. Napisali so približno takole:
Podpisani, ki smo bili odpeljani iz Ljubljane, smo bili po srečnem naključju rešeni internacije po zaslugi partizanskega odreda. Za to se najlepše zahvaljujemo. Pri tisti priliki nam je poveljnik oddelka pustil na izbero sledeče:
1. Da se javimo v partizanski bataljon in sprejmemo orožje, ali
2. Da gremo v delavski bataljon na Kočevsko, ali
3. Da gremo domov k svojim staršem in družinam.
Odločili smo se za poslednje zavoljo tega, ker nas na dom vežejo družinske prilike in smo tudi komandantu takoj povedali, da želimo iti domov. Ne moremo pa razumeti, zakaj ln i? kakšnih nagibov nas tukaj poveljniki zadržujejo in celo pod strogim nadzorstvom vaših straž.
M* smo bili vsi prepričani, da bo obveljala dana obljuba in da bomo poslani na domove, toda tukaj Čakamo že štiri dni, nikjer pa ne vidimo znakov, da bomo izpuščeni, pač pa se sleherni nas korak strogo nadzira.
Prepričani smo. da boste kot poveljnik pravilno ocenili naš položaj in izpolnili dano besedo ter nas izpustili domov, za kar se vam najlepše zahvaljujemo.«
Na to pisanje se je vseh 11 podpisalo. Prošnjo so osebno izročili poveljniku, ko je slučajno prispel v Iško. ■
še isti večer so nas premestili v sosednjo vilo in nas ločili od Bežigrajčanov. Mi smo poznali ta partizanski manever in smo bili prepričani, da se bo zgodilo najhujše. Fantje so resnično drugi in tretji dan dobili le po enkrat na dan hrano, dočim smo jo mi dobili po trikrat.
Žrtve so padle!
6. julija ob jutranji zori so odvedli iz taborišča vseh 11 fantov, z njimi pa tudi enega, ki se je bil sprva javil med partizane, toda sprejeli ga niso, ker se jim je zdel nezanesljiv. Odvedli so jih iz Iške skozi Rakitno, da bi s to vijugasto potjo zabrisali sled za njimi. Peljali so jih med Krimom in vasico Planinca pri Preserju, tam po vrsti postrelili in zmetali v brezduo. Od teh žrtev se spominjam še sledečih imen:
Oblat, sin trgovca iz Ljubljane, dva brata Ilmelak, sina trgovca iz Ljubljane, Janez Por, sin peka iz Ljubljane (Zelena jama), Petkovšek, študent iz Borovnice, in J. Petek, študent iz Logatca.
Štiri dekleta iz Sv. Vida, ki so morala partizanom prati perilo, so pozneje pripovedovala, da so dva dni kasneje (všteto od usmrtitve) prale pe_rilo iu obleke teh žrtev, ki so bile vse krvave in na prsih prestreljene. Torej so partizani žrtve do nagega slekli.
Nekaj dni za tem so ustrelili tisti dve mladenki iz Cerknice in tudi beračico »Lahovko«. V Iški so partizuni kar tekmovali, kdo jih bo več postrelil. Meseca moja so namreč že postrelili 90 ciganov, ki so jih privlekli z Dolenjskega. Pri morilskem delu se je najbolj odlikoval Petelinčkov Janez iz Iške vasi, ki je dobil tudi partizansko pohvalo kot dober strelec in odličen partizan.
Ne da se popisati, s kakšnim strahom in brezumjem smo čakali trenutka, ko bo zločinska roka segla tudi po nas in naših življenjih. Toda božja Previdnost je hotela, da smo sc izmuznili iz smrtnega prijema prej, preden so nam partizani mogli zaviti vratove. Ko sem so vrnil domov, so mi povedali, da je bilo še drugih dvajset Rakičanov obsojenih na smrt, toda preden so prišli pod puške, so Rakitno zasedli vojaki in preprečili nadaljuje morjenje.
In ti, neverna Ljubljana ? !
Ako pride človek danes iz podeželja v Ljubljano,- ga neverno sprašujejo, ali je res vse tisto, kar časopisje piše. Zraven pa že zmajujejo z glavami in iz obrazov jim bereš, da nič ne verjamejo in da bi najraje čuli iz naših ust, češ da je vse, kar so časopisi povedali o partizanskih grozotah, laž. Takim ljudem bi svetovali, naj si privoščijo malo zabave in se oblečejo v kože tistih, ki pod_partizan-skim kopitom trpe in umirajo. Privoščimo jim nekaj dni partizanskega raja ali pa jih bomo povedli samo za en dan h Krimski jami, jih po vrvi spustili vanjo, da bodo na lastne oči videli trupla sto in sto nedolžnih žrtev, ki so padle pod zverinskimi »osvobojevalnimi« partizanskimi _ parklji. Mi pravimo in smo prepričani, da je ljubljansko tako imenovano razumništvo krivo vsega tega gorja, ker je spridilo vso mestno mladino, potem pa zločince pošiljalo na deželo, da so počenjali največje grozote m morili naše ljudstvo, ga ropali in tiruli y propast. Kdor pa je pokvarjen do dna in izprijen, pa bo partizanom ploskal še naprej-
8. 8. VAN SINE:
KR7.MIWAI.NI ROMAN
»Kje je bila tedaj služinčad? Ali te ne bi mogel kdo od nje slišali, ko si klical?«
»Mislim, da ne. Vsa služinčad je na drugi slrani hiše v pritličju, idini, ki bi mo bil lahko slišal bi bil dr. Bliss, če bi bil tedaj v svoji delovni sobi.«
»Lahko bi bil pozvonil pri vhodu ali poklical koga s hodnika,« '® prjpomnil Vanče.
Scarlett se je nerodno presedel v svojem naslonjaču.
»Res je,< je odvrnil. »Pa kaj sem mogel, ko sem pa ves tre-relal od strahu...«
»Ah, saj res, razumem. Čisto naravno je, da si kar trepetal id strahu. Toda, ali se tl ne zdi, da je vse to na prvi pogled neko-Jko sumljivo, kaj? In prav gotovo tudi nisi imel prav nobenega razloga, da bi se skušal iznebiti tega starega norca, ne?«
»Oh, moj Bog, seveda ne!« Scarlett je prebledel. »On je z de-larjem podpiral naša dela. Brez njegove pomoči bi vsa dr. Blissova zkopavanja z muzejem vred	propadla.«	I
Vanče je prikimal.	j
»Bliss mi je o tem pravil, ko sem	bil	v	Egiptu. Toda, ali ni;
lila tudi zgradba, v kateri je	muzej, Kylejeva	last?«	J
»Da... obe hiši sta bili njegovi. Veš, dve sta. Bliss z družino in mladi Salveter, Kylejev nečak, stanujeta v eni, v drugi pa je muzej. Dvoje vrat so zazidali, tudi glavna, in tako je zdaj v resnici le ena sama stavba.«
»In kje jo stanoval Kyle?«
»V hiši iz temnega kamenja pri muzeju. Bil je lastnik šestih ali sedmih hiš, ki so ob cesti druga poleg druge.«
Vanče je vstal ter ves zamišljen odšel proti oknu.
»Pa ne veš morda, zakaj se je Kyle tako zanimal za egiptologijo? Ta stvar ni bila z njim nič kaj preveč v skladu. Njegovo srce je gorelo za bolnišnice in za tiste nedopovedljivo lepe angleške portrete iz gainsboroughške Šole.«
»Nečak Salveter je bil tisti, ki je pripravil svojega strica do tega, da jo z denarjem podprl Blissa. Bil je Blissov učenec, ko je ta predaval egiptologijo na harwardskem vseučilišču. Ko je postal doktor, ni vedel, česa bi se lotil, in stari Kylo je z denarjem založil Blissovo znanstveno odpravo, da bi Blissa na nek način zaposlil. Zelo je imel rad svojega nečaka stari Kyle.«
»Pa je Salveter vedno živel skupaj z Blissom?«
»Mislim da. Vsaj stanovala sta skupaj. Odkar je pred tremi leti z njim odšel v Egipt, ga ni več zapustil. Bliss ga je imenoval za podravnatelja muzeja. In res tudi zasluži to mosto. Je vrl deiko. Ne živi in ne dela za nobeno drugo stvar kakor le za egiptologijo.«
Vanče se je vrnil od okna k svoji mizi in poklical Currieja.
»Položaj, kakršen je, nam nudi mnogo možnosti«, je pripomnil brezbrižno, kakor je bila pač njegova navada...« a povej mi še to, j kdo vse spada v njegovo družino.«	I
»Gospo Blissova že. Dr. Bliss so je seznanil z njo v Kairu... Nenavadna ženska, na pol Egipčanka, dosti mlajša od moža. Potem pa spada k družini še Hani, po rodu Egipčan, ki ga je Bliss... oziroma bolje rečeno, ki ga je gospa Blissova pripeljala s seboj, liani je bil stari podložnik Merytinega očeta.«
»Merytinega očeta? Kdo jo to Meryl?<
Scarlettu so trepalnice postale nemirno in videti je bilo, da j» postal nenadno nekam nestrpen.
»Gospo Blissova, sem hotel reči,« je pojasnil Scarlett. »Njeno imo je Merty-Amen. V Egiptu, veš, imajo navado nazivati ženo z njenim prejšnjim imenom.«
»Da, to že vem.« Rahel smehljaj se je poigral ob robu Vancejevih ustnic. »Kakšno mesto pa zavzema tale Hani v hiši?«
Scarlett je naredil šobo.
»Precej nenavaden položaj zavzema v hiši, če smem tako reči. Je felahinskega rodu... To so kopti. On je spremljal starega Aber-crombieja, Merytinega očeta, na raznih njegovih raziskovalnih potovanjih. Ko je Abercrombie umrl, je Hani postal nekak Merytin boter. Udeležil se je letošnjo pomlad Blissove odprave kot zastopnik egiptovske vlade, a bila je to le pretveza. Pri muzeju je bil to človek, ki je bil poraben za vse in je tudi vse opravil, neke vrste iaetotum.«
»Pa ne opravlja zdaj nobene službe za egiptovsko vlado?«
»Tega ne vem... čeprav se ne bi ravno preveč začudil, če M zvedel, da vohuni vsaj nekoliko v prid svoji domovini. 0 takšne vrste ljudeh ni nikdar mogoče kaj točnega povedati.«
»Ali so to vsi, kar jih je pri hiši?«
BERANEK JOŽE
TOMAŽI O JOŽE
\
95.
Nekoč pa se grajskemu pastirčku na paši pridruži zelen možak, prisede in začne pripovedovati:
»Menda še ne veš, da pravijo temu pašniku —• zlodjeva zemlja? V njej da so zakopani skrivni zakladi, ki ponoči gore v močvirnih lučeh in plamenicah. — Že prenekateri nočni kopalec je te vražje zaklade zaman iskal, ker do njih nobeden ni mogel priti prav zaradi zlodjeve zemlje!«
Pastirčku je bila ta pravljična bajka o vražjih zakladih v zlodjevi zemlji neznana, saj jo je zdaj šele prvikrat slišal iz ust tega čudnega možaka; zato je tega pravljičarja poslušal s strahom ter z nezaupanjem zrl v neznančev obraz.
96.
Pastirček se mu je umaknil prav do stare bukve ter se naslonil na njeno debelo deblo.
»Kdo si in od kod?«
»Pravijo mi —	zlodjev zidar! Doma sem pa	povsod
in	nikjer! —	Toda	to zdaj ni važno! — Prišel	sem na
to zlodjevo zemljo, da bi nad zakopanim zakladom sezidal zlodjev križ. Mi hočeš pomagati?«
»Ne vem, kaj bi porekla Drvarka Marija!« se je dečko obotavljal.
»Vesela bo zlodjevega križa in tebe tudi! Le meni verjemi! Mi boš torej pomagal zidati križ?«
»Če misliš da	bo to delo dobro in če bo	zlodjev
križ Drvarki Mariji všeč, pa bom!«
Zlodjev obraz je bil vesel in namrgoden obenem.
Akad. slikar Rihard Jakopič umrl
Ljubljana, 22. aprila. j
Starina slovensldh likovnih umetnikov, akad. slikar Rihard Jakopič, Je mrtev. Že dalj časa je bolehal. Včeraj dopoldne so prišle prve informacijo, da se Rihard Jakopič nahaja v agoniji in da je pričakovati vsak dan katastrofe. Na svojem stanovanju, Novi trg št. 2. kjer je bival deset in dcafetletja, je vpera.l ob 13.5 Izdihnil plemenito dušo. Položili so ga doma na mrtvaški oder. Pogreb pokojnika bo v petek ob 15.30 iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu.
Njegovo veliko umetniško delo bo pač znal pravilno in točno oceniti umetnostni zgodovinar. Tu le kratek potok pokojnikovega bogatega življenja. Rihard JakoDič je bi! rojen 12. aprila 1869 — dosegel je visoko starost 74 let — v Ljubljani, v Krakovem. kjer je imel njegov oče, podjetni trgovec France svojo hišo. Rihard je bil naimlaisi med osmimi otroki. Obiskoval je osnovno solo na Grabnu, nato realko v Vegovi ulici, iz katere je izstopit kot šeslošolec. Jeseni 1887 so je vpisal na dunajsko akademijo, toda zaradi bolezni se je kmalu vrnil domov. Po dveh letih je odšel v Monakovo, kjer je leta 1890 vstopil v Ažbetovo slikarsko šolo. Od 1. 1900 je stalno živel v Ljub-rjani in se začel živahno udejstvovati na umetniškem polju. Bil je med ustanovitelji Slovenskega umetniškega društva Sodeloval je pri organizaciji I. slovenske umetnostne razstave. Vsa leta do izbruha prve svetovne vojne 1914 je marljivo slikal in obiskoval razne kraje v okolici in po Gorenjskem. S težkimi gmotnimi žrtvami je sam sezidal razstavni umetniški paviljon, za katerega sprva ni našel primerenga umevanja pri pristojnih in odločujočih oblasteh. V »Jakopičevem paviljonu« so se od leta do leta vrstile razstave likovnih umetenikov.
Jakopičevo slikarsko delo je zelo obširno. Ni lahko pregledno. Spadal je med prve slovenske impresioniste. Vsestransko pa je pokojnik pose-
Prašičkl, težki od 15-30 kg. bodo naprodaj danes popoldne in jutri dopoldne na klavnici.
gal v življenje slovenskih umetnikov, kajti namen njegovega paviljona je bil v prvi vrsti, da bi bilo z rednimi razstavami slovenskemu umetniku omogočeno pokazati javnosti vse uspehe in celoten razvoj. Povsod je deloval na to. da bi slovenska umetnost zaživela svojstveno življenje.
Po dolgih letih dela je bil naposled imenovan za člana Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Bodi'''pokojniku ohranjen časten in trajen spomini
šoort
Velikonočni nogometni spored
Delavna nogometna sekcija Hermesa je pripravila ljubiteljem okroglega usnja tudi za velikonočne praznike prijetno presenečenje, ko je organizirala dvodnevni nogometni turnir skoraj najboljših ljubljanskih klubov. Razen
Erireditelja bodo na turnirju sodelovali še To-ačna tovarna. Mladika in Ljubljana. Tekme bodo že prvi dan zelo zanimive, saj se bosta prva pomerila rivala pretekle nedelje lobačna tovarna irv Hermes. Tobačna tovarna bo dokazala, da njena nedeljska zmaga nad Hermesom ni bila zgolj slučajna, prav tako pa bo hotel tudi Hermes oprati svoj nedeljski poraz in dokazati, da spada njegovo moštvo še vedno med najboljše ljubljanske enajstorice. lekma bo torej za obe moštvi prestižnega pomena in bo gotovo nudila dober nogomet. — V drugi tekmi se srečata enajstorici, ki morata poravnati še lanskoletni račun, pri katerem je Mladika prišla zasluženo do nepričakovano dobrega glasu. Moštvo Kodeljčanov je namreč lansko jesen odvzelo Ljubljani celo točko, ko sta se pomerila na igrišču Ljubljane. Ljubljana bo torej v nedeljo stremela, da bo popravila, kar je lansko jesen senčnega padlo na njeno moštvo. Tekma bo lepa, ker sta obe moštvi dobro
tehnično podkovani in imata v svojih vretah prav dobre igralce.
Prijatelji žoge bodo torej tudi za praznike potešeni in se bodo lahko zabavali ob lepih in napetih igrali najboljših ljubljanskih moštev. Vse tekme bodo na Hermesovem stadionu.
Športne vesti
V zadnjih mesecih je bilo v inozemstvo več
boksarskih srečanj, kjer .?o se pomerili najboljši evropski možje z rokavicami. Ne bomo navajali vseh srečanj, pač pa zdajšnjo rang listo v vseh boksarskih kategorijah:	bantam
teža: Bondavalli (Italija), peresna teža: Bondu-valli (Italija), srednja teža: Besselmann (Nemčijo), poltežka kategorija: Musina (Italija). V mušji, lahki, welter in težki kategoriji prvaki še niso določeni.
Znana nemška plavalka in rekorderka Lisi \Veber je tudi letos v prav dobri formi. Pri nedavnem tekmovanju v Koburgu je preplavala 100 m hrbtno v času 1:16.6, v crawlu pa je preplavala 100 m v času 1:14 min.
Nova ureditev prodaje tipiziranih tekstilnih izdelkov
Ministrstvo za korporacije je izdalo nove predpise o razdelitvi tipiziranih tekstilnih proizvodov. Na osnovi novih določil bo pri Konfederaciji industrije osnovanih več uradov za razdelitev posameznih vrst tipiziranih tekstilnih izdelkov. Konfederacija trgovcev pa bo sestavila seznam trgovcev, ki bodo lahko prodajali tipizirano blago Korporativni odbor pri ministrstvu bo razdelil kontingente, ki naj bi odpadli na posamezne pokrajine in pa količine, ki naj sluzijo konfekciji. Pokrajinski uradi bodo potem dobljene količine razdelili med tvrdke, ki bodo pooblaščene za prodajo v pokrajini. Trgovci na drobno bodo dobivali blago na osnovi posebnih bonov, ki jih bodo izdajali pokrajinski uradi.
Ljubljana
Nakaznice za obrtniški petrolej in bencin
Obrtniki, ki potrebujejo petrolej in bencin, naj dvigajo nakaznice pri Pokrajinskem svetu korporacij, Beethovnova ulica št. 10 po slede-čemredu: Od 1. do 3. mizarji knjigovezi, slikarji, urarji, graverji in optiki. Oa 3. do 5. mehaniki, ključavničarji, kleparji steklarji in elektrotehniki. Od 5. ao 7. krojači, modistke in krznarji.
Skupne prošnje za nakazilo je vložil Odsek za obrtništvo.
Kdor ne dvigne nakaznice do določenega
roka, mu zapade in se bo izdala strankam, ki potrebujejo večjo količino.
Navedeni roki veljajo za vse bodoče mesece v tem letu in se ne bodo več objavljali.
Koledar
Četrtek, 22. malega travna: Vel četrtek; So-ter. papež in mučenec; Tarbula, devica in mučenica.
Petek. 23. malega travnika: Vel petek; Voj* teh (Adalbert), škof in mučenec
Obvestila
Prihodnji solistični koncert v veliki filharmonični dvorani bo v petek, dne 30. t. m. Ta večer bo nastopil prvič na javnem koncertu v Ljubljani domačin tenorist Miloš Brišnik. Predpro^ da ja za ta koncert se bo začela takoj po praznikih v Knjigarni Glasbene Matice. Danes pa že opozarjamo na nastop slovenskega pevca - umetnika
Ljubljansko gledališče
Drama:
Četrtek, 22. aprila, ob 18.30: »V času obiskanja«.
Izven. Cene od 20 lir navzdol.
Petek, 23 aprila, ob t5: »V času obiskanja«.
Izven. Cene od 20 lir navzdol.
Sobota, 24. aprila: Zaprto.
Opera:
četrtek, 22 aprila: Zaprto.
Petek, 23. aprila: Zaprto.
Sobota, 24. aprila: Zaprto.
EIAR - Radio Ljubljana
Petek. 23. aprila: 7 30 Klasična glasba — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Orkester vodi dirigent Petralia — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D M. Siianeo — 15 Poročila v slovenščini — 17 Najx>vpd časa — Poročila v italijanščini —	17.15 »Sedem Jezusovih besed« —
uglasbil Castagnoli -- 19 -.Govorimo italijansko« — poučuje prof dr. Stanko Leben — 19 30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Radio za družine — 21.05 Koncert vodi dirigent Morelli — 22 Koncert čelista Čende Sedlhauor-ja. pri klavirju Marijan Lipovšek — 22.30 Simfonična glasba — 22.45 Poročila v italijanščini.
Da boste imeli trajen spomin na letošnje Marijino leto —
v	^si kupite
S M AR H IC E
ki jih je spisal dr. Ivan Ahčin,
Za vsakega, zlasti pa za drnžine, st> najlepše branje. — Fatimska prikazovanja zažive pod pisateljevim peresom v posebni luči. Naslovno stran »ŠMARNIC« je narisal slikar Lojze Perko.
Stanejo le 10 lir. Kupite jih čimprej!
■■BHaHiHaniiBianniiiiniu
Dnevi pasijonskih predstav »V Času obiskanja« bodo:
22. aprila, vel. četrtek ob 18.30: Izven.
23. aprila, vel. petek ob 15: Izven.
24. aprila, vet. sobota: zaprto.
25. aprila, vel. nedelja oh 15: Izven.
26. aprila, velikon. ponedeljek ob 18.30: Izven
Edgar WaHace:
67
Žabar	s kritiko =
>Če_me potrebuješ, me pokliči,« je rekel žabar. »Postavi belo karto na svoje okence in jaz bom rešil tvojega brata!«
Vrgla se je na mizo. Z rokami je bila oprta na mizno ploščo ter vzdihovala:
»Saj to ne more biti resi Saj to ne more biti res!«
Ker pa ni dobila na to nobenega odgovora, je pogledala, kje je neznanec. Videla je, da je že izginil. Opotekala se je v kuhinjo. Vrata, ki so vodila na vrt, so bila na stežaj odprta. Posluhnila je, če ne bi morda slišala kak ropot, toda ničesar ni bilo čuti. Imela je še toliko moči, da je zapahnila vrata ter se privlekla v svojo soljo. Nato so ji 6ilc pošle in padla je v nezavest.
Jutranja svetloba je že sijala skozi okno, ko se je zavedla. Vsi udje so jo boleli, oči je imela rdeče od joka in v glavi ji je Šumelo. Počutila pa se je že nekoliko bolje ter je včerajšnji dogodek že mirneje presojala. Saj vse to ni bilo res, saj to ne more biti res. Tisti strašni možak jo je le hotel grdo prestrašiti.
V naglici se je oblekla ter hitela v mesto, da bi prišla še pravočasno na Jutranji vlak. Mnogo misli ji je rojilo
po glavi. Na kolodvor je še prišla pravočasno in tudi vlak je dobila.
Dick in Elk sta bila vprav pri zajtrku, ko je vsiopila. Takoj na _ prvi pogled sta spoznala, da jima prinaša slabe novice.
»Ostanite, gospod Elk,« je rekla, ko je inšpektor vstal ter hotel oditi. »Tudi vi morate vse izvedeti!«
V kratkih besedah je povedala vse, kar se je bilo včeraj zvečer dogodilo. Dick je poslušal njeno pripovedova-nJe ju vedno bolj jezen je bil.
»Da bi bil Ray na smrt ob6ojen?« je vprašal nejeverno.
»To ni res!«
»Kje naj bi bil Ray?« jo je vprašal
Elk.
»V gloucesterski jetnišnici.«
V prisotnosti obeh mož se Ela ni mogla obvladati in je skoraj bruhnila v jok.
»Gloucester?« je ponovil Elk počasi »lam je zaprt na smrt obsojen le
en moški, po imenu---------------,	p<,	jme.
nu —---------.<
Napenjal je možgane, da bi se spomnil, kako se ta imenuje.
»Carter«, je dejal končno. »Da, da Carter, potepuh, ki je usmrtil svojega tovariša, Fenom po imenu.«
»Seveda nima to nobene zveze z Rayem,« je dejal Dick in pomirljivo stisnil Elino roko.
»Ta 6tvor te je le hotel temeljito preplašiti Kdaj pa bi se naj izvršila smrtna obsodba?«
»Jutri!« je dejala Ela vsa otožna. Zdaj pa se ni več mogla zadrževati in izbruhnila je v neutolažljiv jok.
»Nikar ne joči, srček! Ray se prav gotovo sedaj sprehaja nekje na kontinentu,« jo je tolažil Dick.
Ko je pogovor prišel do tod, je Elk menil, da stori najpametneje, če ju pusti sama.
Elk zase ni bil prepričan, da jih je hotel žabar le grdo potegniti, kakor je to mislil Gordon. Komaj je stopil v urad, je že poklical svojega novega uradnika.
»Rekord,« je zapovedal kratko. »Potrebujem nujno ^ vse podrobnosti o , možu z imenom Carter, ki je v glou-
Icestereki ječi ter čaka na usmrtitev. Zahtevajte fotografije, prstne odtiske *in zapisnik o zločinu!«
Po desetih minutah se je uradnik vrnil z majhno mapo v rokah.
»Fotografije še nimamo,« je dejal. »Kadar gre za umor nam dostavljajo deželne policije točna poročila šele po usmrtitvi.
Elk ie preklel deželno policijo s kopico kletvic ter se je urno podal, da pregleda prinešene dokumente. Ti mu niso vedeli mnogo povedati. Viši-I na in teža bi nekako odgovarjali Raye-
vi. Znaki niso bili nobeni omenjeni. Le pod rubriko »oznake« je bilo napisano: kratka brada.
Elk se je zdrznil: »Kratka brada?« Ray Bennett si je vendar pustil iz nepoznanega razloga rasti brado. Tega se je dobro spominjal.
»Ah, kajl« je rekel glasno in vrgel karto s prstnimi odtiski na mizo, »saj to je nemogoče!« Bilo je nemogoče, toda vendar . Iz predala je potegnil
formular za brzojavke ter napisal:
»Ravnatelj jetnišnice Gloucester, nujno! Pošljite s posebnim slom foto-
?rafski posnetek James Carterja, ki e v vašem zavodu obtožen umora. Sel naj pride s prvim vlakom. Zelo nujno!«
Drznil si je podpisati brzojavko podpisom policijskega ravnatelja. Ko
je bila brzojavka odposlana, «e je vrnil k preiskavi osebnih podatkov. Nenadoma je odkril neko opazko, ki je pri prvem pregledu ni opazil: »zareza od cepljenja na spodnjem delu desno roke.«
»To je bilo nenavadno; kajti večina ljudi je cepljena na levi roki, in to še na gornjem delu leve roke v bližini ramena To si je zabeležil ter se je vrnil na delo, ki je še čakalo nanj.
Opoldne je prišel odgovor iz Gloucestra, da je sel s fotografijo že na poti. To sporočilo je bilo zadovoljivo. Toda če bi se izkazalo, da je slika res Rayeva. Kaj bi bilo treba ukreniti? V svojem srcu si je Elk želel, da bi vse to ne bilo res, ter da bi bilo najbolje, če bi se dokazalo, da jih je žabar le potegnil.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■MnaaBHaaanaBnaHBBiiBBaMa
Izšla |e nova, lepa knj'iga JOŽETA DULARJA
»LJUDJE OB KRKI«
z lepimi, številnimi ilustracijami slikarja L0JZA PERKA
Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah!
Po Veliki noči bo Izšlo eno najlepših del kannd. pisatelja CURVVOODa
»BLISK«
Naročajte knjige »Slovenčeve knjižnice«!
ROMAN V SLIKAH
HENRIK SIENKIEWICZ
3222222
s»
CONRAD RICHTER:
P L A N/AV A
Pozneje sem bil Se v marsikateri razpravni dvorani, vendar se ni nobena tako hitro pretvorila iz mrakotne sobe v prijazno, svetlo sobano ob sami prisotnosti življenjske sile in moči enega samega človeka, še danes jo vidim kot v sončni svetlobi, s temno ameriško zastavo, obešeno na pobeljeri steni nad sodnikovo klopjo, ter z dvema krivima ostrogama na pregradi; med razprto sodnikovo svečano črno obleko pa vidim lesketati se debele člene urine verige, dovolj močne, da bi lahko slnžila za vprego. Nad vsem tem pa gospodari ta neustrašena stričeva postava, gibajoča se kot kak divji podeželski car.
Opazil sem, da naju je bil našel s svojimi ostrimi očmi, katerim ni moglo ničesar uiti. S komaj opazno izpremembo v obrazn se je pričel samozavestno pomikati proti nama. Ko je šel mimo mož, sedečih na klopeh, so se le ti v hipu razpršili pred njim. In stal je pred nama, gologlav, stisnil je spoštljivo Lutie Cameronovi roko ter jo skoraj zaskrbljeno povprašal po idravju. Njegovi veliki, plemeniti obraz je oblila rahla rdečica, kot oblije sončni žarek vetru izpostavljeno skalo.
Zravnal se je rekoč, da se nama bo kasneje pridružil. Ošvig-nll jc s temnim pogledom tiste, ki so stali okoli in prisluškovali, ter dostojanstveno odšeL Ko je stopil za pregrado, je Henry McCurtin skočil pokonci ter ga pozdravil z bučno dobrodošlico; naša dva obtožena hlapca pa sta se režala od zadovoljstva. Sherif! mu je naglo prinesel stol. Medtem pa je okrožni pisar, s peresom za ušesom, spoštljivo gledal na sodnika Whitea, ki jc kot po navadi dolgočasno zrl izza svoje mize. Njegov nejevoljni in pusti obraz se je raztegnil v prijazen nasmeh in z glavo je ceremonijalno pokimal v pozdrav.
Samu eden mu ni' posvečal pozornosti — Brice Chamberlain. Mladi distriktni pravilnik, katerega je bil imenoval sain predsednik, je stal ponosno in ravno kot jelka. Oblečen jc bil v dolgo, gladko suknjo, zapeto skoraj do belega ovratnika. Imel močno nnmršene obrvi in njegovi gosti plavi lasje so valovali nazaj v neredu, n vendar na svoj način lepo.
»Hal, kaj se dogaja?« je zašepetala Lutie Cameronova, »in kdo je oni črnogledi gospod?«
Nisem odgovoril. Odprla so se majava, modra vrata ob pregradi in skozi nje so se pričeli usipnvati ljudje. Drug za drugim so vstopali, Amerikanci v liezapetih, maliedravih jopičih ter zanikrni, pompozni Meksikanci v usnjenih chalecos. Pred vhodom je vsak snel svoj klobuk.
Za menoj je nekdo dovolj glasno zašepetal, da za vsakogar, razen za Jima Brewtonn, porotniki ne bi izrekli svoje sodbe prej> dokler ne bi poobedovali. Nato sem čul Elija Jonesa, predsednika porotnikov, odgovarjati na vprašanja sodnika Whiten.
»Dognali smo, da so neznanci obstrelili in izgnali And}ja Boggsa iz kraja, na katerem se je hotel naseliti,« je Eli Jones počasi vlekel iz sebe.
Sodnikov strogi obraz se je pordečil.	y
»To ni nikaka razsodba!« je odvrnil ostro. »Oba obtoženca...«
»Oh, grom in peklo! Saj nista kriva!« je vzrojil Eli.
Od veselja sem hotel zagnati apaški bojni krik! Za menoj so hlapci bili s škornji po tleh ter žvenketali z ostrogami, dokler ni sodnik White jezno udaril po mizi. Nato je zahteval od zadovoljno režečega se predsednika porote formalno napisano razsodbo.
»Ali je to razsodba, ki si si jo želel, Hal?« me je hlastno vprašala Lutie Cameronova. Vendar njene oči niso bile uperjene name niti na naša osvobojena hlapca, marveč na mladega, vitkega distriktnega pravnika, ki je zadrhtel od bolečine.
Ze naslednji trenutek me je silila, da sva se dvignila s klopi. S svojo roko v moji je ivignila po hodniku, venomer navdušen«
govoreč, do pregrade, kjer se je ustavila ob stricu ter se nežno oklenila s svojo prosto roko njegove. Ravno v istem trenutku sem zagledal Bricea Chamberlaina rokovati se s Henryjem McCurtjnom in mu zviška čestitati.
,	Tedaj se je mladi, poraženi distriktni pravdnik obrnil k
mojemu stricu.
»Ali vam lahko stavim nekaj vprašanj, polkovnik Brewton,
' za katere nisem imel priložnosti za časa procesa?«
Način njegovega vpraševanja je bil dostojen; vendar je iz njegovega glasu zvenelo^ prikrito izzivanje. Moder plamen v njegovih očeh je pritegnil pozornost nas, ki smo stali za pre-. grado. Nadaljeval je, ne da bi čakal na privoljenje: »Ali je res, I polkovnik Brewton, da se razprostira vaš ranch več kot sto milj na sever in na jug in na zapad približno do arizonske meje?« |	Moj stric je samo nagnil svojo glavo.
»Ali je res,« je nadaljeval Chamberlain z naenkrat povzdignjenim glasom, »da posedujete od te prostrane pokrajine, ki jo nadzirate, samo nekaj rodovitnih kotanj, ki so naseljene z dovoljenjem vas ali vaših ljudi? In da zdaleka večji del še vedno pripada državi?«
»Po zakonu, da,« mu je vpadel v besedo moj stric.
»Ali je potem res,« je glasno in s poudarkom nadaljeval Chamberlain, »da je ta milijon ali še več juter zemlje, ki še vedno pripada državi, ista gruda, zaradi katere je bil Andrew Boggs težko ranjen in pregnan od .neznancev’, čeprav jc hotel imeti samo sto šestdeset juter za svojo domačijo?«
»Ne,« je rekel stric mirno, toda z veliko odločnostjo in močjo. »Ni bil pregnan zaradi tega, ker se je hotel naseliti na teh sto-šestdesetih jutrih, marveč zaradi namena, ki ga je imel z. zemljo.«
Bil sem tako zaverovan v iskre, ki so pričele skakati med jeklom ia kremenom teh dveh mož, da sem skoraj pozabil, kje smo bili. Zaslišal sem glasno, odobravajoče mrmranje. Ko sem so •zrl, sam zagledal ab pregradi fračo eovvbojav iu živinorejcev.
Z« LM*ka	t LIbMImIi Irt« framarll - Izdajatelj: l»l	-	Uredniki	Mirk.	J.fornik	-	Itokopl.a?	ne	tratama. - »SleraatU dam« Ufcala ab daU?niklfc ob II - Mevetna
naročnin* 11 Ur. ** UoiouutT« 20 Ilc.	fcipltvjcia	#U#»	ft,	Ul,	nadilropja.	~	Op	rafti	K«pitar]et»	ali«	8,	Ljubija**,	mm	Taltloa	itn« do 10 Oi, — PodruioJeaj 8m me«t*
Posrečen beg italijanskega ujetnika iz Massaue
Po Številnih romantičnih dogodivščinah se je vrnil v Turin — pravi neko poročilo, ki ga povzemamo iz italijanskih listov — 33 letni mornariški narednik Aldo Bormida. Ko je odšel iz Turina, kjer je prej bival, se je pred osmimi leti nastanil v Massaui (Eritreja) ter bil zaposlen pri nekem kmetijskem podjetju, ki se je bavilo z gojitvijo ječmena, pšenice in bombaža. Ko je šla Italija v vojno, je bil vpoklican in dodeljen mornariški pehoti. Zadnja leta njegovega bivanja v Afriki so polna številnih dogodivščin, kakršnih ta mož ni bil prej še nikdar doživel.
B. aprila 1941 so vkorakale v Massauo angleške čete, ki so prišlo od obeh strani, s kopnega in z morja. Topničarji in strojničarji, ki so bili razmeščeni po otokih pred Massauo, so se junaško branili. Ta njihov odpor je dosegel skrajne meje človeških možnosti.
Kako so Angleži ravnali z Italijani, bls bfsf
Narednika Bormida so z drugimi Italijani vred ujeli in internirali na bivšem letališču v bližini Massaue. Zaprli so jih v velike popravljene zgradbe. Bilo so to nekdanja letališka poslopja. Življenje teh ujetnikov pa je postajalo vedno trše. Prve dni jim, kakor za pozdrav, niso dnii nobene hrane. Ujetniki so imeli popoln post. Živeli so od tega, kar so nekateri od njih v svoji luidi slutnji vzeli s seboj. Ta živila so med seboj bratsko razdelili.
»Po petih dneh«, je nadaljeval svoje pripovedovanje omenjeni Italijan, »so Angleži začeli misliti tudi na prehrano ujetnikov. Odslej so dajali vsakemu krožnik ncoluščenega riža ter 80 gramov kruha, pa tudi nekaj vode, kadar so jo imeli. Celih 28 dni sem jedel samo to, potem pa sem začel premišljevati, kako bi z nekaterimi drugimi ujetniki ušel. Narejeni so bili razni načrti: nekateri so predlagali, naj bi se splazili pod žično ograjo, drugim pa se je zdelo, da bo bolje poskusiti na kak drug način. Jaz sem se odločil za enega teh načrtov, ki ni bil ravno preveč duhovito zamišljen, a uspešen je le bil. Vsak dan so prihajali tja, kjer smo bili zaprti tovorni avtomobili, ki so odvažali smeti in odpadke. Prosil sem enega teh voznikov, naj me reši.«
»Kako naj te rešim, tovariš, ko pa je vse tako skrbno zastraženo?«
Razložil sem mu nato svoj naklep. Zlezel naj bi na avto, pokrit-z dvema valovitima železnima ploščama. Name naj bi potem voznik stresel zaboj smeti in odpadkov tako, da bi me povsem zadelal. Voznik je brez nadaljnjega pristal na to in načrt je bil izveden.
»Kako pa ste vendar dihali pod tistim ku-
pom odpadkov?« je vprašal časnikar rešenega Bormido.
»Nisem dihal, ker je preveč smrdelo. Sicer pa moram reči, da sta bili tisti dve železni plošči nekak moj rešilni pas.«
Voznik me je odložil kakšnih 18 kilometrov proč, na nekem pustem kraju, od koder sem potem v samih hlačah in jopici peš nadaljeval pot proti Massaui, ki je bila od nekdaj naseljena z Italijani, ženskami in otroki. Tam so mi rojaki takoj pomagali, seveda na skrivaj, sam pa sem začel misliti, kako bi si preskrbel potrebne listine.
Pustolovsko potovanje.
Ko sem brskal po hišah, ki so jih bili Angleži vse premetali in izropali, sem našel neko osebno izkaznico s sliko, ki jo je bil župan iz Massaue izdal na ime nekega R. C., katerega so bili Angleži tudi že ujeli. Ker je angleški guverner izdal tiste dni odlok, da morajo vse osebne izkaznice, ki bi jih bili zapustili Italijani, potrditi še angleške oblasti, sem se zglasil na komisariatu za Vzhodno Eritrejo, da tam opravim vse potrebne formalnosti. Bilo pa je to precej nevarno zaradi slike na izkaznici, vendar sem imel to srečo, da sem na prvi pogled menda res precej podoben tistemu ujetniku R. C.
Listina, ki jo še imam in ki nosi podpis omenjenega komisariata, navaja dobesedno tole: »Podpis in slika g. R. C. na tej listini sta pristna.« Pod tem pa je vrsta angleških podpisov in pečatov.
S to listino sem se zadržal v Massaui štiri mesece ter tam opravljal razne posle. V družbi sedmih tovarišev sem si prihranil toliko, da sem lahko kupil jadrnico in se odpravil na pot po Rdečem morju. Le malo hrane, toda mnogo poguma sem imel, ko sem plul na nasprotno, arabsko obrežje.«
Pot se je vlekla pet dni, dokler niso vsi ožgani od sonca in razbičani od morskih valov slednjič pristali v Gizzi, kjer so prosili za vodo. Izkrceva-nje je bilo polno doživljajev. Hoteli so priti do Gedde in so zato peš mahnili po cesti vzdolž morja.
Pot je bila strašno težavna, toda na pol poti jim je prišla nenadna pomoč: uspelo jim je priti na tovorno ladjo, naloženo z datlji ter so tako dospeli na cilj. V Gedde so jih čakali novi dogodki, toda po posredovanju italijanskega poslanika v Geddi so Bormido in njegove tovariše končno prepeljali v Mersino v Turčiji, kjer so ubežnike spravili na neko ladjo. 28. marca je Bormida pozdravil domovino in naslednji ponedeljek po osmih letih spet prispel v Turin.	j
Le Rusija molči o usodi ujetnikov
Vatikanski urad za vojne ujetnike na številna vprašanja,
Turinska »Stampa« prinaša iz Berlina dalj-Si članek v vlogi mednarodnega Rdečega križa v sedanji vojni ter o tem, kako danes skoraj vsi narodi spoštujejo in izvajajo pravila te mednarodno ustanove, da bi vsaj nekoliko olajšali življenje nesrečnih ujetnikov ter njihovih svojcev doma. V tem svojem članku piše med drugim tudi tole:	f	■
»V sedanji vojni — poudarjajo v Berlinu — se vsi omikani narodi drže pravil Mednarodnega Rdečega križa, da bi Jahko kaj zvedeli o vojnih ujetnikih in vzpostavili redne zveze z njimi. l.e ena sama država na svetu, in to je Sovjetska Rusija, se brani izpolnjevati te obveznosti, in sicer na tak način, da navzlic vsem
je od vsepovsod dobil odgovore le iz Rusije nobenega
prizadevanjem nevtralnih naiodov ni mogoče ničesar zvedeti o usodi vojnih ujetnikov in ljudi, ki so izginili brez sledu v Sovjetski Rusiji.
V zvezi s tem označujejo kot zelo zanimivo spioročilo Vatikana, ki je bil — kakor sledi iz poročil, ki so prišla iz turških virov — Pr'.V" ljen formalno ugotoviti, da je Sovjetska Rusija edina država na svetu, ki noče dati nobenih podatkov o vojnih ujetnikih in pogrešancih. Vatikan se iri pomišljal povedati, da »Sovjetska Rusija spričo takšnega ravnanja ne spada več med omikane države, ki po vse dale zadovoljive odgovore na vprašanja, ki jili jc poslal »Vatikanski urad za vojne ujetnike.«
Prvo celotno poročilo o ameriškem letalskem napadu na japonsko prestolnico
iokio, 21. aprila, s. Načelnik tiskovnega urada v cesarskem glavnem stanu general Ja-hagi je včeraj v celoti razložil, kako je bilo s tistim letalskim napadom, ki so ga bili Ameri-kanci uprizorili na Tokio. Odgovoril je na vse izmišljotine, ki jih jc bila sovražnikova propaganda objavila ob priliki obletnice tega ameriškega napada, nato pa ie podal dolgo poročilo o vseh podrobnostih, kako se je ameriško letalstvo pripravljalo na polet nad Japonsko.
Zastopnik tiskovnega urada pri japonskem cesarskem vrhovnem poveljstvu je v svojem poročilu povedal med drugim, da niti svojci tistih ameriških letalcev, ki so se udeležili napada na Tokio, niso vedeli, kam so bili ti letalci poslani. Vkrcali so jih v pristanišču v San Franciscu na nekaj letalonosilk, šele na širokem morju pa jim je njihov poveljnik polkovnik Doolittle povedal, kam so iih namenili poslati. Nekateri teh ameriških letalcev so bili zelo presenčeni nad tem in jim ni bila naloga, ki so jim jo dali, nič
kaj preveč všeč. Nekateri so celo izrekli željo, da bi jim to breme odvzeli. Ko pa so jih potem
Cotolažili, češ da na japonskem ozemlju ne odo padli, so bile opravljene še zadnje priprave za letalski napad.
18. aprila 1912 je približno 700 morskih milj od japonske obale 16 letal odletelo z letalonosilk ter se porazdelilo v več skupin. Ko so prileteli nad Tokio in Jokohamo, so ameriški letalci vrgli na mesti razdiralne in zažigalne bombe, potem pa se spet oddaljili na morje. Druga letala, ki bi bila morala napusti Osako, 'so prestregla japonska lovska letala. Niso mogla prileteti do tej?a mesta in so zalo vrgla bombe na okolico Najoge, nato pa so tudi ta ameriška letala odletela na odprto morje. Več napadajočih letal ie bilo sestreljenih, poveljniku te letalske odprave polkovniku Doolittleu pa se je zazdelo, da bo boljše, če ne tvega poleta nad cilje, ki jih je bil označil svojim letalcem, ter jo je ubral naravnost proti Kitajski, kjer se je
njegovo letalo pri spuščanju razbilo, ne da bi bil l>oolittlee pri tem ranjen.
Sovražnikova letala — ie nadaljeval Jaliagi —, ki se jim je posrečilo ubežati pred lovci japonske obrambe, so letela dalje čez morje in priletela na letališče Kukov v kitajski pokrajii Čekiang, kjer so nekatera od njih pri pristajanju dobila poškodbe. Eno severnoameriško letalo, ki je očividno izgubilo pravo smer, je pristalo, kakor je znano, na sovjetskem ozemlju.
Na koncu svojih izvajanj pa je general Ja-hagi poudaril dejstvo, da so severnoameriška letala zadela z bombami le nevojaške cilje, kakor bolnišnice in ljudske šole, kjer so ubila ali ranila bolnike oziroma otroke.
Drobne za robom
Podražitev tobaka na Hrvatskem. Iz Zagreba piše poročevalec »CE«, da je hrvatska vlada
izdala odlok, s katerim se ie lanski surov tobak podražil približno za 150%. Poudariti je treba, — pravi omenjeni poročevalec — da je kakovost letošnjega tobaka sicer najboljša, le precej lažji je ta tobak, ker je letos vladala precejšnja suša in ni mogel tako uspeti, kakor bi sicer.
Nov železov rudnik so odkrili pred nedavnim v Turčiji, in sicer v bližini Divrika. Dalje so odkrili kromovo žilo v vilajetu Hataj in strokovnjaki zdaj to žilo pobliže »otipavajo«, da bi se prepričali, koliko je močna.
švedska jomoč finskim otrokom. Dopisnik »CE« poroča iz Stockholma, da so Švedi letos sklenili še v večji meri skrbeti za prehrano in ostalo oskrbo finskih otrok, kolikor so jih jc v sedanji vojni moralo zateči na Švedsko, ker doma niso imeli nikogar več, ki bi_ zanje skrbel. Doslej je po istem poročilu prejemalo na Švedskem okrog 10.000 finskih sirot vsak dan hrano.
34S.
Mučenikova glava se je nalahno stresla in z vrh stebra se je zaslišal šibak glas:
»Odpuščam...«
Hilon se je vrgel na obraz, tulil kakor zver, pobiral z rokami prah ter si z njim potre-sal glavo. Medtem pa so plameni spet zrasli, objeli Glavku prsi in obraz, razpleli mirtni venec na njegovi glavi ter pogoltnili moža in steber.
346.
Hilon je čez nekaj časa vstal. Njegov obraz je bil tako spremenjen, da se je dvorjanom zdelo, ko da je pred njimi čisto drug človek. Grku so oči sijale v čudnem ognju, na obrazu se mu je kazala odločnost, da je bil podoben svečeniku, ki hoče razodeti (judem neznano resnico.
Hilon se je obrnil k množici in začel na ves glas. vpiti;
»Rimljani! Prisegam pri lastni smrti, da tukaj umi nedolžni, požigalec pa tale!«
In iztegnil je desnico Neronu.	„ . *,