Izhaja vsak četrtek U R E DNIS ' VO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della LibertžS (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna štev. 50 lir NAROČNINA: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis ŠT. 609 TRST, ČETRTEK 11. AVGUSTA 1966, GORICA LET. XV. Za Varnejše počitnice Kljub posebni kampanji za varnost prometa, ki jo je odredil minister za javna dela, in kljub letakom, ki jih te dni razdeljujejo avtomobilistom, naj se strogo držijo prometnih predpisov, se v zadnjem času pretresljivo veča število prometnih nesreč na italijanskih cestah. Tako je v nedeljo zgubilo življenje dvajset oseb, v ponedeljek 13, v sredo sedem, na stotine oseb je huje ali laže ranjenih, gmotna škoda pa gre v stotine milijonov lir. Vzroke tolikih tragedij najdemo predvsem v čedalje večjem številu avtomobilov in dru- gih motornih vozil, zaradi česar mnoge ceste ne ustrezajo več sedanjim zahtevam. Prav zaradi tega pa se zahteva od vsakega voznika največja pozornost, predvsem pa čut za odgovornost "er spoštovanje do lastnega življenja in do življenja bližnjega. Za kristjane je življenje božji dar, ki ga je vsakdo po vesti dolžan varovati in negovati. Za neverne ljudi je življenje prav tako nekaj, kar je vsakomur najbolj dragoceno. Nihče ne sme terej ničesar ukreniti, kar bi škodovalo ali celo spravljalo v nevarnost svoje lastno življenje in življen:e drugih ljudi. Vse pa kaže, da se marsikdo — žal premnogi — teh najbolj osnovnih dolžnosti ne zaveda, zlasti kadar sedi za avtomobilskim krmilom. Tedaj se žal premnogi dajo zapeljati od na:bolj primitivnih gonov, ne znajo več obvladati svojih strasti in brez najmanjše potrebe poganjajo svoja vozila do naravnost blaznih hitrosti. Povečini gre za mlade fjudi, ki nima:o najmanjših življenjskih izkušenj in ki so prišli do avtomobila, ne da bi se preveč trudili in žrtvovali. Marsikatero nesrečo pa povzročijo starejši ljudje, taki, ki so že stopili v pokoj in ki so z izkupičkom svoje odpravnine morda kronali svo;e davne sanje, da vendar pridejo do avtomobila. Nihče seveda noče starejšim ljudem kratiti pravice, da čimbolje uživajo zasluženo pokojnino, vendar je jasno, da ti prav gotovo ne morejo več imeti tistih fizičnih rekvizitov, zlasti hitrih refleksov, kot jih zahteva današnji promet. S tem ni seveda, rečeno, da ne moremo mlajšim in starejšim ljudem mirno zaupati krmila. Gotovo se najdejo tudi taki, ki boljše vozijo kot kak človek, ki je v svojih najboljših letih. Reci hočemo samo, da je za mladino potrebna določena vzgoja, preden vzame v roke motorno vozilo; za starejše pa temeljit zdravniški pregled in tudi nekaj izpraševanja vesti in poznavanja lastnih telesnih ter duševnih sposobnosti. Solniki, zdravniki, sociologi, duhovniki psihologi in drugi strokovnjaki bodo morali odslej vsekakor posvečati tem perečim problemom mnogo več pozornosti, če hočemo, (Nadaljevanje na 2. strani) OSAMLJENA KITAJSKA Na Kitajskem se širi češčenje Mao-tse-tungove osebe prav tako kot pred leti Stalinove v Sovjetski zvezi. Pred Maom vihti komunistična stranka kadilnice tudi kot fizično najbolj vzdržnemu človeku vse Kitajske. V besedah in slikah so ga slavili, kako krepko plava po valovih Modre reke, kot da je kljub svojim visokim letom potolkel vsa svetovna plavalna prvenstva. Prejšnji teden so pa začeli zažigati kadila Mao-tse-tungu tudi kot največjemu modrijanu. Osrednji partijski odbor je sklenil izdati vsa njegova dela v milijonski nakladi. »Ljudski dnevnik« iz Pekinga piše, da bo to odgovor vsem tistim protistrankar-skim elementom, ki so skušali preprečiti širjenje voditeljevih spisov med množice, ki pa hrepene po tem, da bi jih brale. STVAR NI TAKO SMEŠNA Ta za zahodne pojme naravnost smešni Mao Tse Tungov kult pa spada na žalost enako kot trenutna čistka k današnji kitajski stvarnosti, ki pa je — če jo presojamo kot celoto — mnogo manj smešna. To je stvarnost naroda, ki šteje nad 700 milijonov duš, s celo vrsto podložnih narodov, kot so npr. Tibetanci; o drugih tudi učeni poznavavci kitajskih razmer komaj kaj vedo. Gotovo je le, da obstojajo. Kljub svoji ogromni šltevilčni masi so bili Kitajci za Evropo in najbrž tudi za ostali svet vedno skrivnost in ta skrivnost se je v zadnjih desetletjih še poglobila, namesto da bi se spričo modernih prometnih zvez in občil razkrila. Lahko se reče, da je Kitajska danes bolj oddaljena od Evrope, pa tudi od ostalega sveta, kot je bila v času Marca Pola. Kajti tedaj so jo ločile od Evrope samo ogromne zemljepisne razdalje, pušča-ve, gorovja in divja ljudstva. Danes pa jo deli od Evrope — in to ne samo od Zahodne, ampak tudi od vzhodne — pravi nevidni ideološki »kitajski« zid. VZROKI OSAMLJENOSTI K tej osamljenosti Kitajske je nedvomno v preteklosti res prispevala njena obrobna lega na azijski celini. Vsa ta masa človeštva je namreč zgoščena na relativno majhnem prostoru brez kakih dolgih izrastkov v katerokoli smer, skozi katere bi bil lahko kitajski narod »dihal« in občeval z ostalim svetom. Vsepovsod je kitajsko ozemlje zaokroženo, s kratkimi mejami in brez večjih polotokov, vsepovsod se kitajstvo utaplja v lastni masi, ki jo vleče k tlom in jo napravlja fizično in duhovno stabilno, težko. Poleg tega je kitajski jezik tako različen od drugih jezikov in kitajska pisava znakov za vsako besedo posebej tako težavna, da je zelo malo ljudi v ostalem svetu, ki ju toliko obvladajo, da lahko prodrejo v skrivnosti kitajskega duha in kulture. To so s pridom poskušali misijonarji, neobte-ženi od družinskega življenja in od skrbi za vsakdanji kruh in kari< ro, tako da so se lahko posvečali kulturnim in misijonskim zadevam. Ti so največ storili, da so približali kitajskega človeka zahodnemu svetu. Toda Mao Tse Tungov režim jih je pregnal ali vrgel v ječe, kjer so mnogi izhi-rali, in s tem je oropal kitajski narod dragocene pomoči; oropal ga je ljudi, ki so Kitajce ljubili in zanje zelo veliko storili. TEŽKO RAZUMLJIVI PROCESI Zdaj, ko so presekane tudi te vezi s svetom, je Kitajska osamljena kakor v davni preteklosti, in v njej se dogajajo procesi, ki jih je težko razumeti. Mao Tse Tungov za nas tako smešni kult je samo eden izmed njih. To so procesi, ki spominjajo na komplekse preveč osamljenega človeka, v katerem se borijo občutki manjvrednosti z občutki superiornosti, o kateri pa sam dvomi, ker je ne more preizkusiti na drugih, ker nima priložnosti za to, in ker se take priložnosti tudi boji, ker pač sam dvomi o tej superiornosti. Po eni strani ga miče svet in občevanje z njim, po drugi strani se takega občevanja boji. Povsod vidi same sovražnike, vse ima na sumu, da ga sovražijo; če pa se mu kdo pokaže prijazen, ga ali pretirano časti, ali pa zahteva v znak tega prijateljstva, da se mu podvrže. KJE JE REŠITEV IZ OSAMLJENOSTI? Težko si je zamisliti, kako bi se mogla Kitajska v bližnji bodočnosti rešiti iz te izolacije, če ne tako, da vstopi med Združene narode in se odpove svoji zaprtosti vase, svojemu bojkotu ostalega sveta in svojemu utopističnemu čakanju na svetovno revolucijo ali na svet po tretji svetovni vojni, ko bi atomske bombe pometle s sveta vse, ki si ji napoti. Morda pomeni sedanja čistka samo zadnji, krčeviti, bolestni poskus odpora proti takemu procesu odpiranja in zbliževanja, ki se nujno bliža. Pa tudi Zahod bi morda lahko napravil še nekaj več, da bi kitajskemu narodu olajšal ta proces zbližanja. Združene države si zaslužijo priznanje, da v zvezi z vojno v Vietnamu čim manj izzivajo in dražijo Kitajsko in da se čimbolj izogibljejo vsakega incidenta, ne da bi pri tem kazale šibkost ali strah. Nedvomno znajo Kitajci na tihem to ceniti. Vse druge države pa bi lahko prispevale še sorazmerno več k temu procesu zbližanja, ker nimajo sporov s Kitajsko. To bi lahko storile zlasti na kulturnem področju in s tem, da se same čimbolj s simpatijo zanimajo za kitajsko stvarnost. Prej ali slej bi bil ta trud poplačan. RADIO TRST A SPORAZUM MED ZDRAVNIKI IN ZAVODI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA ♦ NEDELJA, 14. avgusta, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 10.45 Karakteristični ansambli; 11.15 Oddaja za najmlajše: S pravljico okrog sveta: »Pravljica o kači«. Napisal Dušan Pertot: 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Antologija popevk iz oddaje »Un disco per l'e stale«; 15.30 Ivan Pregelj: »Tolminci«: (1) »Mo-drejčansko potrpljenje«, v priredbi Martina Jev-nikarja. Igra Radijski oder, vodi Jože Peterlin; 16.05 Ljudski ples; 18.00 Najlepše simfonije; 19.15 Nedeljski vestnik. Urednik: Ernest Zupančič; 19.30 Italijanske počitnice; 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico avgusta«; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Nova glasba, ♦ PONEDELJEK, 15. avgusta ob: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 9.50 Praznične matineja; 10.40 Johan Sebastian Bach: Magnificai v d-duru, BWV 243. za soliste, zbo-r in orkester; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Legenda o Rabeljskem jezeru«. Napisal Jože Peterlin. Igra Radiiski oder, vodi Stana Kopitar; 12.15 Počitniška »večanja, pripravil Saša Martelanc; 1.30 Glasba po željah; 14.45 Nabožne ljudske pesmi iz Nadiške doline: 15.00 Dunajske melodije; 16.00 »Vrnitev Simona Radiča« radijska drama, napisal Aleksander Marodi. Režira Jože Peterlin; 16.40 George Geish-win: Koncert v t-dum za klavir in orkester; 18.00 Novo Marijino svetišče na Vejni, pripravil Jože Peterlin; 18.30 Baročne skladbe: 18.55 Glasba na pihala: Primož Ramovš: Ricercare na temo Pavlela Merkuja za oboo in klavir. Ivo Petrič: Sonata za fagot in klavir; 19.15 Iz ženskih tednikov in revij; 19.30 Parada orkestrov: 20.30 Zvoki, uglašeni na temo: 21.00 Georg Philipp Telemann: »Pimpinone«, medigra v treh delih. ♦ TOREK 16. avgusta, ob: 12.00 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico avgusta«: 13.30 Glasba po željah; 17.20 Glasba za vaš transistor: 18.30 Ustvarjavci moderne glasbe; 19.15 Spoznavajmo naravo, napisala Mara Kalan; 19.30 Morje v slovenski pesmi: 21.00 Gore v slovenski literaturi: Fran Šaleški Finžgar: »Hudournik in Lisko gresta v planine«. ♦ SREDA 17. avgusta, ob: 12.15 Turistični razgledi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17.20 Glasbeni kalejdoskop; 18.00 Ne vse, stoda o vsem; 18.30 Komorna dela Felixa Mendelssohna - Bartholdyja: 19.15 Sodobne bolezni: G:anfranco Garavaglia: »Psihosomatična medicina«; 19.30 Motivi, ki so nam všeč; 20.30 Glasbene razglednice: 2100 Simfonični koncert. Dirigira Fran-cesco Mander. Sodeluje klarinetist Giorgio Brezigar. V odmoru (približno ob 21.40) Knjižne novosti: Josip Javčar: Mario Tobino in njegova knjiga »Al di let del molo« 4 ČETRTEK, 18. avgusta, ob- 12.00 Giovanni Co-melli: »Kulturne ustanove« Prvi del; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Glasba za vaš transistor: 18.30 Slavni solisti; 19.00 Zlata skrinjica. Otroške pesmi in skladbe Napisala Desa Kraševec: 19.40 »Zbor Giuseppe Tartini« iz Trsta, vodi Giorgio Kirschner; 21.00 »Gospod Januš«, radijska drama napisal Padraic Fallon, prevedel Saša Martelanc. Igra Radijski oder«. 4 PETEK. 19. Avgusta, ob: 12.15 Zena in dom, pripravila Jadviga Taljat; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeno potovanje po svetu: 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Pianist Freddy Došek; Aleksander Lajovic: Tri skladbe za klavir; 18.55 Peter Čajkovski: Uvertura 1812 op. 49: 19.15 Umetnostne galerije v Italiji: Milko Bambič; 19.30 Sodobni motivi; 20.00 Gospodarstvo in delo. Urednik: Egi-dii Vršaj: 21.00 Koncert operne glasbe: 22.00 Sindikati v moderni državi: Pietro Rescigno »Sindikalno gibanje v Angliji in Združenih državah«; ♦ SOBOTA, 20. avgusta, ob: 12.15 Živalstvo Jadranskega morja: Tone Penko ■ »O gobah in pla-ščarjih«; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Pesmi za poletje; 14.45 Parada orkestrov; 15.30 Zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice, vodi Zdravko Klanjšček; 16.00 Volan, oddaja za avtomobiliste; 16.20 Franc Jeza: »Zlomljena os«, delo nagrajeno na natečaju RAI Italijanske Radiotelevizije 1965 za izvirne slovenske novele; 16.55 Kraji in dežele v simfonični literaturi: 17.20 Razkuštrane pesmi; 18.30 Panorama ameriške folklore, pripravlja Susy Rim: »Cowboyske pesmi«; 19.15 Počitniška srečanja, pripravlja Saša Martelanc; 19.30 Nastopi zabavnih ansamblov na Radiu Trst; 20.30 Teden v Italiji; 21.00 »Sončni dan«, radijska drama, napisal Giu-sepe Dessi, prevedel Martin Jevnikar. Po več kot enoletnem sporu so pretekli teden podpisali novo pogodbo med zdravniki in bolniškimi blagajnami. Sporazum predvideva takojšnjo obnovitev neposredne zdravstvene oskrbe ter bo veljal do 3. decembra 1968. Splošno zdravstveno službo bodo izboljšali z boljšo kvalifikacijo zdravstvenih u-slug, s primernejšo razdelitvijo števila zavarovancev na vsakega zdravnika, z znižanjem dosedanjega maksimalnega števila, z ustanovitvijo izredne službe za praznične dni ter z uveljavitvijo posebnih prispevkov za zdravnike, ki se bodo preselili na področja, kjer jih občutno primanjkuje. Zavod INAM in ostale bolniške blagajne bodo plačevale zdravnike po novem mešanem sistemu. Ta predvideva za obiske na domu plačilo na osnovi prijave, za preglede v ambulantah pa letno kvoto glede na število stalno vpisanih zavarovancev. Vendar se zdravniki v vsaki občini lahko odločijo za drugačen sistem plačevanja, kot sta »notula« (po številu pregledov) ali »quota capitaria« (po številu zavarovancev) ne glede na to, če so bolni. V štirih mesecih bodo zdravniki v občinah lahko imeli referendum z izbiro najboljšega sistema, za kar pa bo potrebna 60 odstotna večina. Če ta ne bo dosežena, se bo vsak zdravnik lahko sam odločil. Od dneva podpisa pogodbe so za pet odstotkov povišali prispevek zdravnikom, ki bodo še vedno plačani po sistemu števila pregledov. Povišek za nadaljnjih per odstotkov bo sledil 1. aprila prihodnjega leta. Isto velja za zdravnike plačane p) sistemu števila zavarovancev. Pri mešanem sistemu bo za obiske na domu — kot rečeno — veljalo plačilo po sistemu števila pregledov, za preglede v ambulantah pa so uvedli povprečna plačila, ki se delijo na tri skupine. Skupine so dalje razdeljene na kategorije: kmetijstvo, drugi sektorji, otroci pod šestim letom in upokojenci. Pregledi na domu bodo na primer plačani od 950 do tisoč 30 lir, pregledi v ambulantah pa letno na zavarovanca tisoč 800 do tri tisoč 200 lir. K slednjemu je v mešanem sistemu treba prišteti dodatne kvote za zavarovanca. Minister za delo in socialno skrbstvo Bo-sco je izjavil, da vsebuje nova pogodba znatne izboljšave tako za zavarovance kot za zdravnike. Vsak zdravnik bo lahko oskrboval največ 1500 zavarovancev in posebne komisije — v katerih bodo zastopniki zdravnikov, delavcev in delodajalcev — bodo skrbele za čimboljše izvajanje sporazuma. Upati je, da je s tem rešen za dalje časa spor, ki je povzročal velike neprijetnosti zlasti zavarovancem. TRŽAŠKI ZDRAVNIKI ODKLONILI SPORAZUM Medtem ko so zdravniki bolmških blagajn v ogromni večini italijanskih pokrajin pristali na sporazum, ki ga je njihovo združenje sklenilo z vodstvom INAM-a, so ga tržaški zdravniki začasno odklonili. Zavarovanci na Tržaškem morajo torej še vedno vnaprej plačati zdravnikom preglede, izročiti nato potrdila pristojnemu uradu INAM-a, nakar jim po pošti vrnejo stroške. Kot vsakdo razume, zahteva ta postopek veliko zgubo časa in precej sitnosti za zavarovance. Tržašk’ zdravniki bodo o zadevi dokončno sklepali na zborovanju, ki bo 17. t. m. Južnotirolsko vprašanje Južnotirolsko vprašanje je še vedno v središču pozornosti italijanske in avstrijske javnosti. Terorističnih atentatov v zadnjem tednu za srečo ni bilo. Avstrijske oblasti so v bližini Brennerja našle pod tovornim železniškim vozom, namenjenim v Italijo,, bombo, ki bi se morala razpočiti ob določeni uri, ko bi bil voz na italijanskem ozemlju. To odkritje je, hvala Bogu, preprečilo veliko katastrofo. Medtem se resno govori o bližnjem sestanku med predsednikom Morom, ki je na počitnicah na Tridentinskem, in kanclerjem Klausom, ki pride v kratkem na počitnice v Italijo. Avstrijsko časopisje obširno komentira italijanske diplomatske korake pri avstrijski in zahodnonemški vladi. Italijani so protestirali zlasti proti temu, da je bavar- TEDENSKI KOLEDARČEK 14. avgusta, nedelja: Demetrij, Anastazija 15. avgusta, ponedeljek: Vnebovzetje D. M. 16. aivgusia, torok: Rok. Branislav 17. avgusta, sreda: Radivoj, Hiacint 18. avgusta, četrtek: Helena, Lenčka 19. avgusta, petek: Ljudevit, Ludvik 20. avgusta, sobota: Samuel, Bernard Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 ! ska televizija kazala razgovor z dvema zna-| nima tirolskima teroristoma, ki je bil po-I snet na avstrijskem ozemlju. Katoliški list j »Volsbote« objavlja v zadnji številki čla-l nek, v katerem poudarja, da glede na zadnje italijanske predloge o rešitvi južnoti-rolskega vprašanja, nima Avstrija nobenega razloga, da bi se ne obrnila na Združene narode. Italijanski predlogi so baje slabši kot predlogi kormsije devetnajstih, zlasti na področju šolstva, uporabe nemščine in zaposlitve članov manjšine. Glasnik zahodnonemškega zunanjega ministrstva ie te dni izjavil, da njegova vlada ne bo dala političnega azila Južnim Tirolcem, o katerih bo dokazano, da so teroristi. Južnotirolsko vprašanje — je dejal — je italijansko notranje vprašanje, ki ga mora Italija rešiti v sporazumu z Avstrijo. ZA VARNEJŠE POČITNICE (Nadaljevan e s 1. straniI da ne bo še več prometnih nesreč in še več tragičnih smrti. Največja pozornost se zahteva od vseh avtomobilistov zlasti v teh šmarničnih dneh, ko bodo po vseh cestah reke avtomobilov, na katerih se bodo ljudje peljali na oddih na morje ali v gore Skušajmo in potrudimo se vsi, da čimbolje in varneje prebijemo počitnice. SPREMEMBE DEVIZNEGA REŽIMA V JUGOSLAVIJI Jugoslovanski zvezni parlament je pred kratkim odobril nov devizni zakon, ki določa znatne sprostitve na zunanjo trgovino, čeprav ne ukinja vseh omejitev. Veljati bo pričel s prihodnjim letom. že letos bi morala podjetja svobodno razpolagati z devizno kvoto 88 milijonov dolarjev, prihodnje leto pa z 240 milijoni dolarjev, kar je okrog 50 odstotkov jugoslovanskega uvoza iz držav s konvertibilnimi valutami. Novi zakon bo sprostil uvoz za približna 60 odstotkov polizdelkov, 40 odstotkov industrijskih strojev in 18 odstotkov blaga široke potrošnje. Jugoslovanska podjetja bodo lahko brez državnega posredovanja najemala posojila v tujini pod pogojem, da jih bodo zmožna vračati. Povečati nameravajo tudi dotok tujega kapitala v Jugoslavijo, verjetno največ v tujsko prometno industrijo. POVEČANA DRAGINJSKA DOKLADA S trimesečjem avgust-oktober bodo na podlagi statističnih podatkov o dvigu življenjskih stroškov povečali draginjske doklade v Italiji za eno točko. Izdatki podjetij se bodo s tem povečali za 46 milijard lir. Od prvega februarja 1962 so draginjske doklade narasle za 36 točk ali skupno za tisoč 450 milijard lir. NOV MEDNARODNI OBMEJNI PREHOD Od srede, 10. t. m., dalje je odprt prometu novi mednarodni obmejni prehod pri Šentjerneju (Lazaret). Doslej so potovali skozi ta prehod le lastniki prepustnic, medtem ko je odslej dovoljen prehod tudi s potnimi listi. Odprtje novega mednarodnega prehoda bo delno razbremenil promet skozi prehod pri Škofijah, ki je v vseh letnih časih, a še posebej poleti izredno živahen. Za obrambo slovenščine V Sloveniji je javnost zadnji čas nenavadno budna v obrambi pravic slovenščine kot edinega uradnega jezika na področju SR Slovenije. Dogaja se namreč, da razni zvezni upravni organi te pravice hote ali nehote kršijo. Kot znano, je lani že Glavni odbor SZDL Slovenije izdal okrožnico, v kateri se je odločno potegnil za pravice in za čistost slovenščine. Poslal jo je velikemu številu ustanov in organizacij. Nedvomno je ta okrožnica še bolj vzdramila javnost, da se je zavedla svoje dolžnosti pri obrambi pravic slovenščine kot uradnega jezika. Vendar pa okrožnica sama ni mogla stvari urediti. Zato se je moralo letos ukvarjati s tem celo ustavno sodišče SR Slovenije. Zadnja številka štirinajstdnevnika »Naši razgledi« je prinesla pod značilnim naslovom »Vredno bi bilo natisniti razprto« naslednje : Dnevnik DELO je objavil 22. julija letos drobno novico »IZVAJANJE USTAVNIH DOLOČB O RABI SLOVENŠČINE«. Zdi se nam vredno to novico ponatisniti, ne da bi jo komentirali, zakaj komentarje o zadevah s tega območja smo že objavljali; tudi občani so jih dosti napisali. Najbrž je še nekaj stvari deloma podobne in deloma globlje narave, ki bi jih ustavno sodišče, republiško ali pa zvezno, zelo verjetno tudi moralo obravnavati. Novico torej ponati-skujemo tudi zato, ker nam zbuja upanje. Takale je: »Ljubljana, dne 21. julija. Ustavno sodišče SR Slovenije je nedavno obravnavalo rabo slovenščine v uradnem poslovanju. Pri tem je ugotovilo, da v mnogih primerih ni upoštevana ustava SR Slovenije, ki določa, da se poslovanje vseh državnih organov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki opravljajo družbeno službo na območju SR Slovenije, vodi v ! slovenskem jeziku. Zlasti obrazci, ki jih uporabljajo republiški in občinski upravni organi, carinarnice, služba družbenega knjigovodstva, narodna banka, železniška podjetja in nekateri drugi, so čestokrat v srbskem oziroma hrvaškem jeziku. Podobno velja za številne okrožnice in celo odločbe. Ustavno sodišče SRS je zaradi take. z ustavo neskladne prakse, sklenilo, da svoje ugotovitve in predloge pošlje pristojnim organom v republiki.« Upamo in tudi verjamemo, da bodo pristojni organi predloge učinkovito upoštevali. OPOZORILO ZARADI POLETNIH POCITNIC BO PRIHODNJA ŠTEVILKA NOVEGA LISTA IZŠLA V ČETRTEK, 25. T. M. ZAKLADI DROBIŽA V NOGAVICAH? 30. septembra letos bodo dokončno zapadli stari bankovci po 500 lir. Do konca leta jih bo še zamenjavala Banka dTtalia, nato pa bodo brez vsake veljave. Zaradi pomanjkanja drobiža je začela italijanska Komercialna banka v pričakovanju novih bankovcev izdajati 500-lirske čeke, katerih je verjetno v prometu že več kot srebrnih kovancev, ki jih mnogi iz nerazumljivih razlogov zbirajo in skrivajo kot zaklad. Nedvomno gre za isti pojav množične psihoze, zaradi katerega je začelo pol Italije strastno zbirati znamke, ne da bi večina sploh kaj razumela o tem. Pokristjanjenje Slovencev 1S. II. Spasere—sprehajati, primerjaj tržaško-slo-vensko: na spas, ki najbrž ne izvira naravnost ne iz italijanskega »passeggio«, ne morda iz nemškega »spazieren«, sperre—zapreti (versperren), spile palica (Stabchen), spjaere—ra-zparati (aufritzen), spole—»špol-ca«, vretence (Spule), sprake—praske-tati (prasseln, knistern), spre—ra-zpršiti (zer-slreuen), spurv—vrabec (Spatz), sporre— barati, vprašati (fragen), stali—»stala«, hlev (S.ali), stang—»štanga«, drog (Stange), stavn—stalni kraj bivanja, domači kraj (Hei-matsort), stengsel—zapora (slovenski ljudski običaj »štancarjev«, (Sperre, Schranke, Zaun), stemple—»štemplati«, žigosati (stem-peln), stenk—»štenkati«, dodati kaj malega (kleiner Zusatz), stimle—stiskati se, gnesti se (drangen, schvvarmen), stirre—strmeti (stieren, starren), stol—stol (Stuhl), stolpe — kol, tram, opazovalni stolp! (Phahl, Pfo-sten), stork—štorklja (Storch), stramm— straff, gespannt), strebe—stremeti (streben), streng—strog (streng), strigle—»štrigla-ti«, snažiti (striegeln), stro—ra-ztresti (streuen), stue—nas-stlati, spraviti, nakopičiti, zložiti, staja! (stauen, verstauen, verstauchen), stup —skočiti na glavo, pasti, spot-akniti se! (Kopfsprung machen, sturzen, fallen), stuss-lig—o-tožen, dolgočasen (traurig, langwei-lig), styrte—pasti, štr-bunkniti! (sturzen, fallen), stonn—stokati (stohnen, achzen), sto —stati (stehen), sukk—stokati, stok (seuf-zen, Seufzer), sund—zd-rav (gesund, bekom-mlich), surkol—ze-lje, kislo (Sauerkraut), sus—šus-teti, šumeti (rauschen, sausen), sut —st-rah, skrb (Sorge, Angst), sval—las-tovi-cč (Schwalbe), svar—od-vrniti, odgovo-vor-iti (antworten), svin—svinja (Schwein), sving—kri-vin-a, o-vin-ek (Schenkung, Krum-mung), svinne—izg-ini-ti (verschwinden), svop—lupina, strop, plenice (Hulle, Dečke, Windeln), sy—šivati (nahen), syde—pre-se-jati, sito! (sieden), sykne—u-sihati, bolehati (siechen, krankeln), syssel—po-sel, zaposlitev ( Beschaftigung), sytten—sedem-najst (sieb-zehn ), syLti—sedemdeset (siebzig), syv—sedem (sieben), saed—sadika, seme (Saa", Samen), saete—sedež (Si tz), soke—iskati (suchen), sokk—za-seka (npr. v lesu), (Ver-tiefung), sonn—sin (Sohn), sorge—skr-beti, žalovati (sich gramen, trauern), soster—se' stra (Schwester), sot—sladko, satje! (suss), sa—sa-diti, se-jati, (saen) sold—cedilo, sito (Sieb), sor—ra-na (Wunde). Pri preučevanju kakega obširnejšega — ali celo kakega znanstvenega ali zgodovinskega-besednjaka norveščine, danščine ali švedščine bi nedvomno našli še veliko več podobnosti. Če pa bi razširili primerjanje na vse črke v abecedi in na slovnične oblike, bi prišli najbrž do presenetljivih rezultatov, npr. kar zadeva oblikovanje pasivne glagolske ob- like, ki tudi precej spominja na slovensko, hkrati pa se močno razlikuje od oblikovanja pasivne oblike v nemščini. Vse te podobnosti ne morejo biti slučajne, pa tudi ne samo ostanki arhaičnih obiik, ki bi se bile v skandinavskih jezikih enako dobro obdržale kakor v slovenščini Mnogo bolj upravičeno lahko skepamo, da so v nekdanjih časih, pred preselitvijo v današnje kraje, živeli Slovenci nekje v bližini skandinavskih narodov. To pa je moralo biti — sodeč po jez;kovni podobnosti in še po raznih drugih znakih, o katerih bomo še spregovorili — v današnji severnonemški pokrajini Mecklenburg, tako da so bili slovenski sosedje na severozahodu Skandinavci, predniki današnjih Dancev, Norvežanov in Švedov, na jugozahodu Sasi, na jugu in vzhodu pa razna druga slovanska plemena. Ravno v pokrajini Mecklenburg je ostalo presenetljivo veliko slovanskih krajevnih imen, ki so enaka ali močno podobna krajevnim imenom v Sloveniji. Tako najdemo tam precejšnje število krajev, ki se začenjajo z Lub-, tako mesto Lubeck, Lubmin, Lubtheen itd., kar spominja na slovenske kraje Ljubljano, Ljubno itd.; v Mecklenburgu najdemo tudi Ribnico (Ribnitz) in celo Lubz, kar more biti samo Lipica. Blizu Stettina najdemo nizko, 191 m visoko vzpetino, ki nosi ime Police, kakor kje v slovenskih Alpah. Celo v berlinskem predmestju okrijemo kraj Nowa wes' (Nova vas), enako kakor npr. v bližini Ptu-(Nadaljevanje na 8. strani) Izredna seja občinskega sveta v Nabrežini: Ljudstvo in njegovi predstavniki solidarni s kamnarji Kot smo v listu nekajkrat poročali, že od 11. julija traja stavka kamnarjev, pri čemer je prizadetih kakih 1.100 delavcev ii. nameščencev. Središče stavkovnega gibanja je v Nabrežini, kjer se nahajajo največji in najpomembnejši kamnolomi na Tržaškem. Tako dolge stavke ni bilo v tej stroki že od leta 1904 (tedaj je stavka trajala štiri mesece). Zato si vsakdo lahko predstavlja zaskrbljenost in bedo delavskih družin, od katerih mnoge dejansko nimajo že več denarja niti za hrano Hudo je nadalje prizadeto celotno gospodarstvo devin-sko-nabrežinske občine, saj je kamnarska industrija eden njenih glavnih gospodarskih činiteljev. Občinska uprava in zlasti njen župan sta si veliko prizadevala, da bi se spor pravično rešil, vendar nista doslej naletela pri industrijcih na najmanjše razumevanje. Prav ničesar ni dalje doslej zaleglo posredovanje deželnega urada za delo in deželnega odborništva za delo. Glede na resnost položaja je nabrežinski župan sklical za ponedeljek, 8. t. m., izredno sejo občinskega sveta. Zupan je obširno poročal o prizadevanjih občinske uprave, da bi prišlo do pogajanj med predstavniki delavcev in delodajavcev in da bi se tako našla za vse zadovoljiva rešitev. Medtem ko so sindikati vedno izražali pripravljenost na popuščanje, je združenje industrij-cev vselej trmasto zahtevalo prekinitev stavke, češ da je to pogoj za začetek razgovorov med sprtima strankama. Zupan je naglasil, da ima občina tudi zato pravico in dolžnost, da izreče o pereči zadevi svoje mnenje, ker je večina zemljišč, iz katerih rujejo kamen, občinska last. Najemninske pogodbe so zelo ugodne za zasebne podjetnike, saj občina nima od kamnolomov niti 3 in pol milijona letnih dohodkov. Potem ko je župan izrazil polno solidarnost občinske uprave z delavskimi družinami, ki so tako hudo prizadete zaradi dolge stavke, je omenil, da bo občinska podporna ustanova priskočila na pomoč najbolj revnim, hkrati pa je predlagal, naj občinski svet Spomenik Nazariu Sauru V sredo so v bližini tržaške pomorske postaje odkrili spomenik Nazariu Sauru. Ta dan je namreč poteklo 50 let, odkar so ga avstrijske oblasti usmrtile zaradi »veleizdaje in dezerterstva«. Nazario Sauro je bil pomorski kapitan iz Kopra. Ob izbruhu avstrijsko-italijanske vojne leta 1915 se je kot prostovoljec vključil v italijansko vojsko. Leta 1916 je bil ujet in v Pulju obsojen na smrt. Spomenik, ki je svoj čas stal v Kopru, so leta 1944 porušile nemške nacistične vojaške oblasti. Novi spomenik v Trstu je delo kiparja Tristana Albertija. Njegovega odkritja se je poleg predstavnikov tržaških oblasti udeležil tudi podtajnik v obrambnem ministrstvu senator Šantero. Pozdravni brzojavki sta poslala predsednik republike Saragat in predsednik vlade Moro. takoj nakaže primeren znesek denarja občinski podporni ustanovi, da bo lahko izdatneje pomagala revnim družinam. Zupan je na koncu predlagal, naj svet odobri posebno resolucijo, ki jo je sestavil občinski odbor in so jo že odobrili tudi predstavniki vseh političnih skupin, razen zastopnika liberalcev, ki se tudi tokrat ni udeležil seje. Resolucija se takole glasi: »Občinski svet, zbran na izredni seji dne 8. avgusta 1966, upoštevajoč, da že od 11. julija traja stavka, ki so jo iz ekonomskih razlogov proglasili delavci tukajšnjih kamnolomov; da je zaradi te stavke nastal zelo resen položaj na podrčju tukajšnjega gospodarstva, ker je industrija pridobivanja in obdelovanja kamna eden od glavnih industrijskih in trgovskih činiteljev našega področja; da je občina lastnica večjega dela zemljišč, iz katerih se pridobiva kamen in da so ta zemljišča z ugodnimi pogoji dana v zakup raznim zasebnim zakupnikom; jemljoč na znanje vedno večjo zaskrbljenost, zlasti e-konomskega značaja; ker občinski svet čuti dolžnost izraziti to rastoče slabšanje v nastalem položaju, medtem ko izraža polno vzajemnost z družinami stavkajočih delavcev, ki so zaradi trajanja spora izpostavljene tako hudi preskušnji, apelira na zavest in odgovornost prizadetih strank, | izreka željo po čimprejšnjem sreča- j nju strank v sporu in po dosegi pravičnega sporazuma, ki naj normalizira ta domači sektor, ki je tako močno moten; obrača topel poziv zlasti delodajalcem, ki naj v tej okoliščini pravilno upoštevajo socialna pričakovanja stavkajočih delavcev; pridržuje si pravico v primeru, da bi stavka še dolgo trajala, da bo pregledal način izdajanja tukajšnjih zakupnih koncesij, ki so v občinski pristojnosti.« K besedi so se priglasili številni sveto-vavci, ki so vsi ne glede na politično pripadnost ostro grajali ravnanje industrij-cev. Vsi so tudi izjavili, da bodo glasovali za predloženo resolucijo. Ko jo je zato župan dal na glasovanje, je bila odobrena soglasno. Prav tako soglasno je bil tudi odobren predlog, naj se občinski podporni ustanovi nakaže 200 tisoč lir, da bo lahko še izdatneje priskočila na pomoč revnim družinam, občinski odbor pa je bil pooblaščen, da po posvetovanju z voditelji svetovalskih skupin nakaže še kako pomoč tistim, ki so je najbolj potrebni. Ta seja občinskega sveta je bila ena najbolj živahnih, kar jih je bilo po vojni v Nabrežini, in nam je le žal, da zaradi pomanjkanja prostora ne moremo omeniti nastopov raznih svetovavcev. O vsebini resolucije poudarjamo zlasti tisti del, kjer je rečeno, da si občinska uprava pridržuje pravico, da pregleda način izdajanja zakupnih koncesij, če bodo industrijci odlagali z rešitvijo spora. Izredna seja je pokazala, da so ti gospodje osamljeni, delavstvo pa uživa polno solidarnost ljudstva in njegovih občinskih predstavnikov. GROZNA PROMETNA NESREČA PRI ŠTIVANU Prometna nesreča, ki se je zgodila v noči med petkom in soboto prejšnjega tedna na državni cesti pri štivanu, je globoko pretresla vso tukajšnjo bližnjo in daljne, okolico. Terjala je na žalost smrt dveh mladih ljudi, eden pa se še vedno bojuje s smrtjo v tržaški bolnišnici. V petek kmalu po polnoči sta se 33-letni Karel Mervič in 36-letni Josip Legiša, oba iz Devina, vračala z avtom iz Tržiča proti domu, ko je na nevarnem ovinku v bližini štivanskega pokopališča prišlo do silovitega trčenja z drugim avtomobilom, ki je prihajal z nasprotne smeri. V tem avtomobilu sta bila 24-letni Rihard Nanut in 23-letni Rastislav Marušič, oba iz Standreža pri Gorici. Ob trčenju je bil Mervič, ki je vozil avto, na mestu mrtev, ker mu je prebilo lobanjo, njegov sopotnik pa je na res čudežen način bil le laže ranjen po obrazu in glavi. Drugi avto je po trčenju blazno nadaljeval vožnjo še za kakih 30 m, se prekucnil in obstal sredi ceste s kolesi navzgor. Medtem se je vnel bencin, nastala je eksplozija in ves avto je bil takoj v plamenih. Nanut, ki je avto vozil, je našel strašno smrt v plamenih, njegov prijatelj pa je zletel iz vozila ter hudo ranjen obležal na cesti. Legišo in Marušiča so odpeljali v tržaško bolnišnico. Prvi se bo moral zdraviti 10 dni, za drugega pa so si zdravniki pridržali prognozo. Prometna policija je ugotovila, da je vzrok grozne nesreče prevelika hitrost, s katero je vozil nesrečni Nanut. Karla Merviča, ki izhaja iz znane devinske družine, so pokopali v nedeljo na šti-vansko pokopališče, Nanuta pa v ponedeljek na pokopališče v štandrežu. Naj obe ma sveti večna luč. Sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje. (ftevtiC&htM Štoblank: ZEMELJSKI UDOR Znano je, da ima svet okoli Matajurja popolnoma kraški značaj. Odkrivajo se vedno nove podzemeljske jame, ki bodo s primerno ureditvijo postale privlačne turistične točke. Včasih pa ni niti potreba iskati novih jam, ker se kar same odprejo. Nekaj takega se je zgodilo v Štoblanku. Delavci so popravljali bituminozno plast na cesti iz Kozice v vas. Nenadoma se je začela cesta usedati in prav pred župniščem v štoblanku je zazijala več kot meter široka luknja, kateri pa niso mogli videti do dna. Sumijo, da se nahaja prav pod cesto in hišo kako kraško brezdno. Preko luknje so napravili nekak mostiček, da se promet ne ustavi. Bati pa se je, da se oe bi pripetila že ob rahlih zemeljskih sunkih kaka nesreča. Matajur: CESTA NA VRH V polnem razvoju so že dela na cesti, ki bo vodila iz vasi Matajur do »bajte«. Dolga bo sicer samo nekaj nad dva kilometra. Vsa bo asfaltirana in lahko prevozna. Zato bo tudi dosti pomenila za turistični razvoj, posebno v poletni dobi. Turistične ustanove pa nameravajo zgraditi prav do vrha Matajurja še žičnico za smučarje. Potem bo cesta važna tudi za INDUSTRIJSKO PODROČJE V GORICI Na zadnji občinski seji so mestni sveto-vavci potrdili pravilnik konzorcija za gori-ško industrijsko področje. Mestni svet je načelno sprejel ta pravilnik že pred dvema mesecema. Na tej seji bi morali razpravljati le o posameznih členih, katerih je 23. Načela pa se je skoraj triurna debata, čeprav je bil sprejet samo važnejši popravek, kateri predvideva dvetretjinski način glasovanja na občnih zborih konzorcija za spremembo pravil. Za pravilnik so glasovali vsi svetovalci, razen komunistov. Konzorcij bo začel delovati z glavnico 27 in pol milijona lir. Od teh bo vplačala goriška občina 10 milijonov, sovodenjska dva in pol, pokrajina pel, trgovinska zbornica pet in goriški Mont tudi pet. Po pravilih bo konzorcij nakupo val zemljišča za industrijsko področje na podlagi prostih pogajanj ter jih bo smel oddajati tovarniškim podjetjem. Industrijsko okrožje je torej gotovo dejstvo, čeprav v morebitno škodo etničnemu obeležju go-riške okolice. SPOMINSKE SVEČANOSTI V ponedeljek je Gorica proslavila zgodovinsko petdesetletnico zavzetja. V dopoldanskih urah je polagal mestni župan v spremstvu glavnega tajnika in drugih zastopnikov vence ob spomenikih padlim vojakom. S pevmskega mosta je župan vrgel v Sočo venec v počaščenje tistih, ki so pri prehodu čez reko zgubili življenje. Popoldne ob peti uri so se zbrale v parku na Korzu razne bojevniške organizacije, vladni zastopnik, obrambni podtajnik Guada-lupi, goriški župan Martina in različni zastopniki, ki so prisostvovali maši zadušni-ci, katero je daroval na prostem goriški nadškof. Pri evangeliju je poveličeval idealno junaštvo vseh padlih. Ganljiv spomin- - fianal&Uu dolina zimski šport. Cesto gradijo s prispevki dežele, ki namerava urediti po matajurskih pobočjih veliko zimsko športno središče. Mernik: CERKVENA MIŠ Po beneško-slovenskih vaseh se zopet pojavljajo tatiči, ki se zadovoljijo tudi z malimi uspehi. Pred nekaj dnevi je eden takih tatičev izdrl železno omrežje na oknu farne cerkve v Merniku. Polastil se je dveh skrinjic za miloščino. Ko ju je izpraznil, jih je odvrgel v bližnji hosti, menda iz same jezo, ker je našel v obeh le kakih tisoč lir drobiža. Tat je nadaljeval pot proti Ibani. Ob cesti stoji kapela s puščico za milodare na zunanji steni. Tudi ta je zamikala uzmovi-ča, ki je pretrgal žabico in odnesel le nekaj lir, ker je cerkovnik prejšnji dan izpraznil skrinjico. Brdo: NENADNA SMRT Na samotni poti pri Njtvicl se je pred nekaj dnevi smrtno ponesrečil Vito Molaro z Brda. Petdesetletni možak je bil gluh in nem. Reveža je obšla na poti slabost, in je padel na kamenita tla. Na pomoč ni mogel klicati. Ponoči ga je zadela tudi kap. Sosedje so ga našli šele naslednji dan. Zdravnik je ugotovil, da je smrt nastopila že pred dvajsetimi urami. ski govor je imel nato župan sam. V kratkih besedah je general Baruzzi, odlikovanec z zlato svetinjo, orisal, kako je on prvi zasadil tribarvnico na goriški južni postaji. Nazadnje je bojevnike in Gorico pozdravil še vladni odposlanec. Po slovesnostih je priredila mestna občina sprejem v občinskem parku. Zvečer ob devetih in pol se je pa zbralo na Travniku na tisoče ljudi, ki so poslušali godbo in občudovali res prekrasne umetne ognje, ki so švigali v neštetih barvah z goriškega grada v poletno nebo. IZREDEN PROMET Obmejni promet pri Rdeči hiši je dosegel proti vsakemu pričakovanju neverjetno visoke številke. V mesecu juliju je šlo preko meje s potnimi listi 339.435 državljanov in 69 tisoč 300 tujcev. V lanskem juliju so bile te številke dosti nižje; mejo na istein piehodu je prestopilo nekaj nad 45 tisoč naših državljanov in 25 tisoč 500 tujcev. Sedanji vsakodnevni promet pri Rdeči hiši znaša približno 13 tisoč prehodov s potnimi listi. Spričo tolikšnega prometa oo potrebno povečati obmejne naprave in o-sebje, ki ni več kos pravi reki avtomobilov in pešcev, katera se bo ob šmarničnih počitnicah še povečala. To dokazuje tudi naraščajoče število osebnih avtov v goriški pokrajini. Zadnje vozilo nosi že tablico s številko 36.000. UVIDEVNOST V naši javnosti in tudi v časpisju je naletel ukrep oblasti, da se izdajo lepaki s pozivi na previdnost avtomobilistov v vseh mogočih jezikih in samo v slovenščini ne, na precejšnjo nezadovoljnost. Naša javnosi ni ocenila tega dejstva samo kot tehnično pomanjkljivost, marveč tudi kot preziranje1 jezika obmejnih sodržavljanov in sosedov z onkraj meje, ki prihajajo gotovo v večjem številu na Gorišk6 in Tržaško kot pa na primer Francozi. ' Zato moramo z, zadovoljstvom pohvaliti uvidevnost deželnega svetovavca odvetnika Devetaga, ki je vložil interpelacijo na podpredsednika deželnega odbora. V njej pravi, da prihaja k nam veliko število avtomobilov iz sosedne republike Jugoslavije. Vprašuje, ali bi ne bilo potrebno, da se tudi tem turistom naslovijo opozorila o previdni vožnji v njihovem jeziku. VINKU VODOPIVCU — SPOMINSKO PLOŠČO! Klub starih goriških študentov, ki so obiskovali srednje šole v Gorici pred prvo svetovno vojno, si je postavil tudi nalogo, da budi in ohrani spomin na zaslužne osebe, ki so igrale važno vlogo za vzpon in napredek goriških Slovencev na gospodarskem, političnem in prosvetnem polju. Lani — septembra 1965 — smo postavili spominski plošči dvema najbolj vidnima borcema za pravice našega naroda na vseh področjih javnega življenja: Dr. Antonu Gregorčiču na Vršnem in Andreju Gabrščku v Kobaridu. Letos — 25. septembra — nameravamo odkriti spominsko ploščo priljubljenemu skladatelju Vinku Vodopivcu v Kromber- ku, kjer je ta mož nad 42 let župnikoval in snoval melodiozne skladbe trajne vrednosti. Kar je nam Goričanom Simon Gregorčič v poeziji, to je nam Vinko Vodopivec v glasbi. Z odkritjem spominske plošče bi hoteli dati vidno priznanje in značaj svečanega praznika Vodopivčevi pesmi z udeležbo njegovih častilcev in z nastopom pevskih zborov. Obenem bo za to priliko pripravljena tudi manjša razstava Vodopivčevih pomembnejših del in drugih predmetov. Za kritje stroškov je zbral naš klub med svojimi člani nekaj sredstev, ki pa ne zadoščajo. Zato se obračamo na ostale goričke študente in na javnost sploh za prispevke, ki naj nam omogočijo izvesti to zamisel. Prispevki naj se pošljejo na tekoči poštni račun »Vinoagraria« - Gorizia -C c.c.p. - Udine N. 24-17418). Števerjan: SLIKARSKO TEKMOVANJE Letos, 28. avgusta, bo že petič tekmovanje slikarjev in slikarskih novincev iz naše dežele v števerjanu. Slikarji, ki se morajo prijaviti za tekme v odvetniški pisarni pn Formentiniju, se bodo morali ravnati po nekaterih novih vodilih. Razsodišče ne bo vzelo v poštev dela slikarjev, ki so že bili odlikovani pri prejšnjih tekmah. S tem skušajo prireditelji privabiti čim več mlajših slikarjev. Vse slike bodo morale prikazovati obeležje Števerjana in okolice. Vsak udeleženec bo smel v parku ali v njegovi bližini poslikati dve platni od desete ure dopoldne do pete popoldne. Nagrajena de la bodo razstavljena od 7. do 20. septembra v kavarni Teatro v Gorici. ZAPRTE BRIVNICE Pokrajinska zveza obrtnikov naznanja, da bodo zaprte vse brivnice prihodnji ponedeljek, torek in sredo. V nedeljo 14. avgusta pa bodo odprte od 7.30 do 12.30. Rupa: ZA PROMETNO VARNOST Kmalu bo postala osebna varnost na velikih prometnih žilah bolj sigurna kot na cestah, ki vodijo skozi nekatere vasi sovo-denjske občine. Predvsem je potrebno postaviti prometne znake na nevarnih točkah, ovinkih in križiščih. Odgovorni in izvoljeni zastopniki bi se morali zavzeti za to zadevo varnosti, ki bi vendar ne zahtevala tako groznih stroškov. Krivdo za ogražanje življenjske varnosti nosijo seveda tudi brezvestni vozači. Po vijugastih in marsikod preozkih cestah drvijo tako brez pomisleka, da se je treba čuditi, ker ni večjih nesreč. PRIJAVE V SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V GORICI Starši ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1*566—67 v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi zavoda. Prošnje za sprejem v Slovenski dijaški dom se sprejmejo neprekinjeno do izpopolnitve vseh razpoložljivih mest. Vsa ostala 'pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri uipra\ i Slovenskega dijaškega doma v ul. Montesanto 84 vsak delavnik od 10. do 12. ure. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA ZadeVa MibajloV kajšnjih komunistov in zaradi nekaterih in cidcntov. Tudi policija jim je nujno odsve-I tovala zborovanje. Dogodki so se razvijali | v sredo precej burno in nejasno, tako da j jt težko reči, kaj se je v resnici dogajalo j v Zadru. Gotovo je le, da je bil zaslišan Kot poročajo tuje agencije iz Beograda, funkcionar izjavil, da so to storili zaradi P° pokciji tudi prof. Marjan Batinič in da je jugoslovanska varnostna policija odsve- potrebe, da ga zavarujejo pred ljudskim so ga pozno zvečer tudi aretirali, pod ena-tovala pristašem in prijateljem pisatelja besom, ki ga je povzročila njegova pobuda ko obtožbo kot prej Mihajlova. Mihajla Mihajlova, katerega so v ponede- ir. njegovi spisi, katere smatra ljudstvo za1 Skupina prijateljev Mihajla Mihajlova j.; ljek aretirali, da bi priredili nameravano : sovražne državi. Profesorja Betinič in Ivin hkrati z naznanilom, da se je odrekla zbo-posvetovanje v Zadru. Na njem so hoteli pa sta izjavila naslednje: »Grožnje proti rovanju, tudi naznanila, da bo vseeno izda-ustanoviti novo neodvisno revijo in položi- naši osebni varnosti nas ne bodo odvrnile h svojo revijo. ti temelje novi socialistični stranki, ki pa od poti, katero smo si izbrali. Sicer pa, kaj j Zadeva je vzbudila v Jugoslaviji, še mno-naj bi temeljila na sedanji jugoslovanski moremo drugega? Kadar se kdo odloči za gQ bolj pa v tujini veliko pozornost, celo ustavi. kakšno pot, mora iti po njej.« j mnogo večjo, kakor pa ji gre po njenem Toda kot se je zvedelo , so sodelavci Mi- Prijatelji Mihajlova so tudi objavili izja- ' resničnem političnem pomenu. Pričakovat; hajlova odklonili ta nasvet in vztrajali v vo, v kateri pravijo, da je njihov namen ta, je, da bo imela za posledico nekaj sodnih pripravljanju posvetovanja, ki bi se bilo ' da aktivno sodelujejo pri gradnji svobod- postopkov, ki se bodo končali s kakimi moralo začeti v sredo, 10. t. m. v neki re-j ne in demokratične bodočnosti, ker da ima bolj ali manj milimi kaznimi, ker je jugo-stavraciji v Zadru. Osem prijateljev Mihaj-i komunistično vodstvo v državi samo mini-1 slovanskim oblastem gotovo tudi jasno, da lova je prispelo že v torek v Zader, druge , malne možnosti, da reši gospodarske pro- t ne gre za kako dejansko sovražno akcijo, pa so pričakovali v sredo. Organizacijo sta imela v rokah oba podpredsednika organizacijskega odbora. To sta zagrebška profesorja Marjan Batinič in Daniel Ivin. V odboru sta tudi dr. Franjo Ženko z univerze v Zadru in profesor Nikola čolak z Instituta za preučevanje zgodovine delavskega gibanja v Zagrebu. Profesor Ivin je naznanT, da je prispel v torek dopoldne na stanovanje Mihajlova neki funkcionar v spremstvu policijskih agentov in je sporočil članom organizacijskega odbora, da »oblasti ne morejo jamčiti za njihovo varnost, če bodo nadaljevali pripravo posvetovanja«. Na vprašanje, zakaj so zaprli Mihajlova, pa je RAZSTAVA JOSIPA TOMINCA V Gorici bodo odprli 28. t. m. spominsko razstavo slilkarja Josipa Tominca, za stoletnico njegove smrti. Umetnostnim zgodovinarjem in časnikarjem pa bodo odprli razstavo že 27. avgusta popoldne. Razstava bo v Attemsovi palači, kjer je sodež pokrajinskih muzejev. bleme Jugoslavije.« V sredo pozno zvečer pa se je zvedelo, da so udeleženci nameravanega zborovanja v Zadru opustili svoj namen, da bi priredili zborovanje, zaradi demonstracij tam- ampak za skupino idealistov, ki so se fanatično zagrizli v svojo idejo, da so poklicani, da osvobode jugoslovanski socializem birokratskih zavor in pripomorejo do več svobode. Smrt Slovenca, hi je ljubil morje V Ljubljani so te dni pokopali upokojeega po- ski etnografski muzej v Ljubljani. Prikazuje p.t morskega kapitana Vladimira Nagliča, ki je bil zbirke etnografskih predmetov, ki so jih zbrali ne samo izkušen mornariški strokovnjak, ampak na svojih raziskovalnih potovanjih slovenski mi-tudi dober in vestni literarni prevajavec, kot je sijonarji v prvi polovici prejšnjega stoletja v ob tej priložnosti poudaril slovenski tisk. V raz- Afriki. Med njimi je najbolj slaven Koblehar, ki dobju od 1945 do 1960 je prevedel v slovenščino je raziskoval izvire Nila. 16 knjig, zlasti iz angleščine, nemščine in ruščine. Prevedel je med drugim Cookovo »Potovanje POGREBCI S PLESNIMI KORAKI okrog sveta«, potopis norveškega raziskovalca Frid- lQrek ldne so ipo(k<>pali v New Yorku tjofa Nansena »Preko Gronlanda« m knjigo prof. slavnega črnskega pianista jazz-glasbe Buda Po-Piccarda »Z batiskafom do dna morja«. Predvsem * ^ tradicionalnem jazz slogu. Mrtva- ga je mikalo prevajanje del, kt so v zvezi z mo- ... 1 , , . . . j. ulicah ie rjem in s potovanji ter raziskavanji. Bil je tudi _____________.____________________ .__, Ne- strokovnjak za slovenske pomorske izraze ter je spremljal jazz sekstet, ki je igral tradicionalne ... T _ ~ ,.vv ., • ' in tudi Pouellove lastne jazz skladbe, kakor je sodeloval z Janezom Gradišcmkom on Ernestom .... , . . ... ,, „ bilo to nekdaj v navadi pn pogrebih v Nevv Or slovensko umetnostno zgodovino. POGUMNI PISATELJ 35-letni angleški pisatelj Leslie Thomas, znan po knjigi-romanu »The Virgin soldiers« (Deviški vojaki), se je resno ožgal pri poskusu, da bi rešil pet ljudi iz goreče hiše. Vdrl je v hišo, v kateri je ostala ujeta od ognja 5-članska družina: oče, mati in trije otroci. Vendar se mu je posrečilo vseh pet rešiti. , j--------------------—j Kokrivom pri knjigi »Pomorska slovenščina«, «... „ . , , , , Kot znano, je bil Josip Tominc važen tudi za je jzS]a ieta 1961 in ki je obogatila slovenščino z leun!iu- .V .pogrebn,em P p ,J.e k“ra,kal« nad -------------------------------------------------------izrazoslovjem iz pomorskega življenja. tlsoc crncev' kl 80 sPremljah orkester s tle- RAZSTAVA ZBIRK SLOVENSKIH MISIJONARJEV - RAZISKOVAVCEV V sredo so v gradu Goričane pri Medvodah odprli razstavo »Afrika v zbirkah Slovenskega etnografskega muzeja«. Razstavo je organiziral Sloven- Iin/j r«r/iff J S jezik ki naj bi bil seveda srbohrvaški. Zato je , M. Z. slovenske folklorne skupine. 11. avgu9ta 1966 NOVI LIST Stran 7 GOSPODARSTVO Zadnje zatočišče - morje Računajo, da bo za 10 let na svetu 4 milijarde ljudi in da jih bo leta 2.000- več kot 6 milijard. Vsi ti ljudje pa bodo hoteli živeti, zato bodo morali jesti. Toda kaj, če pa je že danes toliko gladujočih? Važen vir prehrane in drugih potrebščin bo postalo morje. Morje je neizmerna rezerva za človeško blagostanje. Danes spreminjajo že velike množine morske vode v sladko, v bodoče je bodo spremenili, kolikor je bo pač potrebno. Pri tem pridobivajo iz slane vode mnogo rudninskih snovi, pa tudi ogljikovih vodanov-škrobovin na pretek, s predelovanjem rib pa pridobivajo velike množine beljakovih-proteinov za človeško prehrano, izpod morskega dna črpajo danes petrolej in pripravljajo posebne priprave, ki bodo olajšale proučitev vsega svetovnega morja in ugotovitev vsega, kar morje vsebuje in bi lahko koristilo kroni stvarstva. Izvedenci trdijo, da živi v morju vsaj 25.000 vrst raznih živali in da človek dobiva danes iz morja komaj l°/o svoje prehrane. Od vseh morskih živali obrača danes človek največ pozornosti trskam-polenov-kam, od katerih ne pridobiva samo ribjega olja, marveč tudi proteine in v ta namen je bila v državi VVashington zgrajena posebna tovarna, ki že deluje. Trske so namreč trenutno najprimernejša in najcenejša surovina za izdelovanje proteinov. Seveda bodo dobivali proteine tudi iz drugih mor- V zadnjih letih je bilo grozdje že parkrat silovito napadeno od plesni, neposredno pred trgatvijo ali celo med njo, zlasti če jc bilo vreme vlažno in hladno. Plesen je bila tako huda in se je širila tako hitro, da se je par dni prej še popolnoma zdravo grozdje spremenilo — skoraj bi rekli — čez noč v kup plesnobe. Plesen oziroma glivica pa ni razjedala samo jagod, marveč tudi peclje (grozdovino) in zato so se mnogi plesnivi grozdi sami odtrgali in padli na tla. Mnoge druge plesnive grozde so nabirači odrezali in vrgli na tla, mnoge pa so kar pustili na trti. Kaj bodo nosili domov gnilobo? Tako gnilobo povzroča glivica »botrytis cinerea«, ki je v naravi zelo razširjena. Ne napada samo belega grozdja s tanko kožico — najbolj tokajca, marveč vse bele in tudi črne sorte; ne napada grozdja samo ob trgatvi, ampak vse leto in ne samo grozdja, marveč tudi posamezne dele trte. Napada sploh vse jagodičevje kot ribes, potem pa skoraj vso povrtnino kot grah in peso, kumare in paradižnike, zeleno (šelin), konopljo in lan in še vse polno drugih rastlin. Torej je razdiralno polje glivice »botry-tis cinerea« zelo razširjeno. In tudi povzročena škoda je zelo velika, ker se deli rastlin posušijo, drugod segnijejo, na vsak način propadejo. In kakšna zaščita je možna proti »bo-trytis cinerea?« V glavnem je posredna: tr-c;kod je prišla v slovenščino, vendar so mislili bolj na sta- ŠPOHTNI FJSKGLKD Italijansko nogometno prvenstvo Tekme za letošnje novo nogometno prvenstvo bodo, kot kaže, zelo zanimive, ker bodo iz A-lige izpadle kar štiri ekipe. Vse enajstorice so se ojačile, najboljše zato, da si osvojijo častni naslov državnega prvaka, ostale pa zato, da ostanejo v prvi ligi. Herrera, trener državnih prvakov, je hotel imeti v svojih vrstah čvrstega napadavca in je dobil Viničia, najboljšega strelca lanskega prvenstva. Na prvih tekmah ne bo nastopil Fac chetti, ker služi vojaški rok, a ga bo zamenjal odlični Landini, ki je igral tudi v državni reprezentanci. Inter je kupil tudi branivca Governata, ki je lani igral v ekipi Lazio. Prvaki bodo nastopili v naslednji postavi: Sarti; Burgnich, Fac- chetti: Bedin, Guarnieri. Picchi; Domenghini, Maz-zola, Vinicio. Suarez, Corso. Odlične rezerve so: vratar Miniussi, branivca Landini in Governato ter napadavca Jair in Cappellini. Milan ki ga sedaj vodi Silvestri, je kupil odličnega branivca Rosata ter Anquillettija ter ie s tem učvrstil obrambo. K Milanu je prišel tudi Innocenti, dobri napadavec Lecca. Milan bo verjetno nastopil v naslednji postavi: Barluzzi: Noletti, Schnellinger; Santin, Rosato Trappatoni: Mora, Lodetti, Sormani, Rivera in Amarildo. Če bo napad, ki je na papirju odličen, zares vigran in če bo obramba držala bo Milan resen kandidat za končno zmaso. Zaman je predsednik Fiore skušal kupiti kakega zvezdnika da bi utrdil svoj Napoli. Prišla sta le branivec Micelli ter odlični Bianchi, ki je bil lani odkritje za Brescio. Drugače je ekipa nespremenjena in za navijače predstavlja največje upanje napad, ki ga sestavljajo Cane, Ju-liano, Altafini Sivori in Orlando. Fiorentina je ostala, po odličnih nastopih na tekmah tako za pokal Italije kot za Mitropacup nespremenjena. Trener Chiappella mnogo računa na vratarja Albertosija ter na napadavca De Sistija. Prišla sta tudi branivec Vitali ter mladi napadavec Cosma iz Pise. Tudi Bologna je ostala nespremenjena. Odšel je Micelli, prišel na je Ardizzon. Lani so se igravci večkrat poškodovali in Carniglia upa, da mu bo letos sreča bolj naklonjena. Bologna bo nastopil v naslednji (postavi: Negri; Furlanis, Ardizzon; Tumburus. Janich. Fogli; Perani Bulga-relli, Nielsen, Haller in Pascutti. Ekipa bo gotovo resen tekmec za častni naslov. Juventus ima vedno težave z napadom in je zato kupila napadavca De Paolija ter Favallija, ki bosta brez dvoma igrala pomembno vlogo na prvenstvu. Obramba je ostala nespremenjena. ' Črnobeli bodo tako nastopili: Anzolin; Gori, Sal-vadorc; Bercellino I., Castano Leoncini; Favalli, Del Sol, De Paoli, Cinesinho in Menichelli. Za častni naslov se bodo torei borile ekipe: Inter, Milan, Napoli, Fiorentina, Bologna in Ju- ventus. Ce jih ocenimo po igravcih, dobimo naslednjo vrednostno lestvico: Inter 41, Bologna ib, Milan 32, Juventus 31, Napoli 26 in Fiorentina 21. Dvanajst ekip se bo borilo za obstanek v prvi ligi; od teh se jih bo rešilo osem, štiri pa bodo izpadle. Pugliese jo popolnoma prenovil Romo in 'ato navijači komaj čakajo na prve nastope. K tej ekipi sta prišla vratar Pizzaballa ter odlični In-terjev napadavec Peiro; novi so tudi: Olivieri, Ossola Pelizaro, Rizzato in Colausig. Od starih igravcev bodo igrali v prvi ekipi: Carpenetti Car-panesi, Tamborini in Barison. Vicenza je izgubila Vinicia, a je v zameno dobila številne dobre igravce. Navijači upajo da bo Campatellijeva ekipa tudi letos vigran.i. Novi igravci so branivec Benaglia ter napadavci Gori, Ciccolo in Da Silva. Torino je prodal odličnega Rosat& ter v zameno dobil dobra branivca Trebbija in Mnldini-ja. Prišel je tudi Facchin, tako da bo Torino igral letos pomembno vlogo. Ekipa bo nastopila tako: Vieri; Poletti, Trebbi; Puia, Maid:'ti Bolchi; Simoni. Meroni, Combin Ferrini in Facchin. Tudi Lazio je prenovil svojo enajstorico. Razen DAniata je napad sestavljen iz novih igravcev, ki so: Bagatti, Burlando, Morrone in Mere-ghetti. Tudi Castelletti in Marchesi sta nova. Cagliari ni prodal svojih najboljših igravcev, ki sta Riva in Rizzo, temveč je celo kupil Tibera in Boninsegno. Brez dvoma bo napad: Nene- Rizzo - Boninsegna - Greatti - Riva zelo učinkovit. Atalanta je dobila precej denarja s tern, da ie prodala Pizzaballo, Mereghettija in Anquillettija; prišel pa je Pellagalli. Navijači iz Bergama se prepričani, da bo ekipa ostala v prvi ligi. Massei bo letos igral važno vlogo v er.ajstorici Spal, ki si je nabavila tudi branivca Tomasina ter napadavca DeirOmodarma. Ekipa ni močna, čeprav misli Muzzio tudi letos večkrat potresti nasprotnikove mreže. Od Brescie se je poslavil De Paoli, prišel pa je mladi Troja; tudi Bianchi ter Beretta sta odšla; nova igravca sta v obrambi Casati in Maz-zia, nov je tudi vratar Cudicini ter napadavec D’Alessi. Mnogo upajo v Nemca Bruellsa. Vsekakor bo Brescia zanimiva enajstorica. Foggia ie ostal isti kot lani. Menjala sta se Trasipedini in Favalli. V prvo ligo je prišla tudi Venezia. za katero je precej zanimanja in pričakovanja. Prišli so branivec Beretta ter napadavca Manfredini in Benitez. Kako se bo obnašal mladi Mazzola? Ekipa bo nastopila v naslednji postavi: Bubacco; Tarantino, Mancin; Spagni, Nanni, Beretta; Ber-togna, Benitez, Manfredini, Mazzola II, Mcncacci. Lecco je kupil odličnega Malatrasija, vratarja Balzarinija ter napadavca Angelilla, da bi ostal v društvu najboljših. Mantova ni preveč močna. Prišel je le stari Pavinato. Če hočemo oceniti po vrednosti igravcev tudi ostala moštva, bomo dobili naslednjo lestvico: Torino 22, Roma 21, Brescia in Cadiari 19, Vicenza, Venezia in Lazio 17 Atalanta 16, Lecco in Mantova 15, Foggia in Spal 14. D. T. Švedski hokejisti se že vadijo Švedski hokejisti niso zaman med na jboljšimi . nasprotnikom in se znebili — treme pred njim. na svetu. Švedska zveza za ledni hokej je skli- II. septembra pa se bo reprezentanca vrnila do- cala — kot je poroča) dnevnik »Ekspressen« hokejiste, ki pridejo v poštev za državno reprezentanco, na trening že 8. julija, vsega 25 hokejistov, med katerimi pa ni bilo slavnega Tumba. V ta namen je bil organiziran vežbalni tabor v Bosonu. Sicer je to tudi za Švedsko rekordno zgodnji začetek hokejske sezone, kot so opozorili listi, vendar vsako leto začnejo zgodaj Istočasno pa je švedski tisk tudi opozoril, da so Rusi, Cehi in Američani začeli s treningi že pred meseci, kar praktično pomeni da z njimi sploh niso prenehali. Ta prva vaja švedskih hokejistov je trajala sicer le tri dni, vendar je pomenila dobro pripravo za naprej. Na njej so se tudi pogovorili o svojih načrtih v prihodnji sezoni. 2e v začetku septembra bodo švedski hokejisti odigrali v Vzhodnem Berlinu nekaj prijateljskih tekem z Vzhodnimi Nemci. Kot znano, so jih ti na svetovnem prvenstvu v Ljubljani nepričakovano premagali, in tako bi se radi Švedje zdaj pobliže seznanili s tem novim nevarnim M A M DOM FRANCOSKA MODA Bodo kratka krila zmagala? Tako so se spraševali v Parizu na predvečer modnih revij za sezono 1966-67. Nekateri krojači so še pred tem izrazili odločno nasprotovanje mini-krilom ter jih označili za »vulgarna« (prostaška), smešna in nemogoča. Drugi so pa vztrajali pri lem, da naj njihove odjemalke še naprej kažejo noge. Sedaj s° v glavnem vsi najvažnejši ustvar-javci mode že prikazali svoje modele na modni brvi, lahko ugotovimo, da je zmagala zdrava pamet in da so se skoro vsi vrnili k resni in uravnovešeni eleganci, ki ugaja vsaki ženski, ki si ne želi senzacij. Krojači se niso zatekli k nikakemu ekstremnemu prijemu: niso pretirano podaljšali kril — ugotovili so namreč, da je mladina tista, ki diktira modne zakone — temveč so se v glavnem ustavili tik nad kolenom. Slavna Coco Chanel je šla še malo niže in njena krila pokrivajo kolena. Ker je stil Chanel na splošno v časteh in med ženskami priljubljen naj vam naštejem nekaj mov in bo odigrala prijateljsko tekmo s hokejskim moštvom švedskih — časnikarjev. In slovenski hokejisti? OLIMPIJA DEŽELNI PRVAK Prejšnjo nedeljo se je odigrala v Vidmu tekma za deželno odbojkarsko prvenstvo. Tekem so se udeležila tri moštva, ki so zmagata v pokrajinski fazi in sicer Olimpija za Gorico, CRDA za Trst ter C.S.I. - Friuli za Videm. Fantje pod vodstvom prof. Krannerja so porazili obe nasprotni moštvi: C.S.I. - Friuli z 2:1 (15:8. 5:15, 15:10), CRDA pa z 2:0 (15:4, 15:17). Prvo mesto je prineslo Olimpiji pravico, da bo naslednje leto nastopila v višji skupini C. Olimpijci so lahko ponosni za trud in za vaje med letom. Zmagali so, čeprav se niso vadili več kot tri mesece in so bili glavni tolkači (Prinčič, Valentinčič) v kleščah maturitetnih izpitov. Tehnično ni bila igra dovršena, vendar so se fantje zadovoljivo odrezali v napadu; šibka točka pa je bila obramba, ki jo bo treba izpopolniti. Olimpija je zdaj edino odbojkarsko društvo v goriški in videmski pokrajini, ki je bilo aktivno v vseh treh sektorjih. SMUČARSKO SVETOVNO PRVENSTVO V PORTILLU značilnosti letošnje modne produkcije: jopiči kostimov so daljši, ovratniki visoki in bluze ohlapne. Chanel je uporabila mnogo karirastega blaga, za okraske pa krzno. Večerne obleke še vedno iz lame-tkanin, za razliko od drugih pa iih Visoko v čilskih Andah se je začelo pred dnevi Coco Chanel okrasi s petelinjim perjem. i svftovno prvenstvo v alpskem smučanju. Mnogi so Hiša Dior, ki jo vodi Marc Bohan, je tudi ! pričakovali, da se bodo najbolje obnesli Avstrijci, doživela navdušen sprejem. Novost te hiše je »vojaški slog«, to se pravi oprijete obleke s širokimi pasovi, dvovrstni kostimi brez ovratnika in dolgi plašči. Balmainova kolekcija je tudi letos ostala zvesta svojemu slogu: ramena so naravna živo-tec oprijet, pas in boki, prav tako. Večerne in popoldanske obleke nimajo velikih izrezov in sko ro vedno imajo rokave. Kot skoro vsi drugi je tudi Balmain prikazal vrsto prekrasnih krznenih plaščev. Madeleine De Rauch je prikazala skoro vse modele iz blaga »double-face« v kontrastnih tonih. Pri oblekah prevladujejo plisirana krila in izrezi v obliki črke »V«. MARTINA toda na splošno presenečenje zmagujejo Francozi. V smuku je zmagal Francoz Claude Killy, drugi pa je bil Francoz Laeroix. šele tretji je bil Avstrijec Messner (deseti pa Sodat, ki je slovenski Korošec). Na txinajstem mestu je bil prvi Italijan Malknecht. V veleslalomu pa je zmagal Francoz Perillat, drugi je bil Francoz Maudix in tretji ■ Schranz. Na 14. mestu je bil Malknecht. V oboh disciplinah vodi Francoz Killy. V smuku je zmagala Avstrijka Exika Schineg-ger, druga je bila Francozinja Annie Famouse. Slovenski smučarji se svetovnega prvenstva ne udeležujeoj — zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. \lw Lažnivi PO BURGERJU — RIŠE: BORUT PEČAR Kl^iKcC Besedilo prevedla in priredila: OLGA RATEJ *// “"v Hf Sf; n t (j OD 00 -q . 3 03 T3 -rt ftT3 60 N Q) « - CS C P« O M fl ■o ^ M .g O un, Ki N N 00 >53-0 2 “ M s • ^ «13 s E (j ro r. n o 3 °-a “S ^«11 o ■a E * :3,s U Oh •2:3 S u-0 X/) fl) 3-3 K ~ 0 S ■s Is - N w 'S ^l'"3 o 3 12 •e (D g »>« *"* sij. it8-8 D o fl, o t> M > S._ o ■8 go ■a o Oh ^So E^-S* fl) rO (1l • JO rt - C3 >N P*^ C E5>ii&2 •S a£|'"x 3 to ^ r* O ra « ;y 'K >§ d >N N i> N C O u S D >c/3 N OJ ^ rt (L) £ M ., u 7 >t/) *f & -e|ž 15-g . § -s E-°5 c =3 .g O <£. « - rt ••—j ^ C/5 O L 0 , 8^ bo g « tola? g W>K^J “ P