Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, sobota 2. julija 1938
Mednarodni mladinski tabor v Ljubljani in obletnica smrti velikega vladike
Naša mladina uresničuje Jegličevo oporoko
Francija in Turčija sta sklenili glede Ale-ksandrette spora/tim in vojaško zvezo, po ku-teri jamčita druga drugi sedanje meje v \ J a 1L Aziji, razen tega sta se sporazumeli, da bodo red v Aleksandretti odslej v enakem številu vzdrževale francoske In turške čete.
Stalna komisija barcelonske poslanske zbornice je imela včeraj tajno sejo, na kateri je predsednik vlade Negrin poročal o vojaškem položaju in o zunanjih zadevah.
Romunija je odobrila trgovinski sporazum z našo državo, kukor poroča romunski uradni list.
Francoska policija je v Aixu prijela nekega Jeana Davida, ki je vodil družino za tihotapljenje orožja v vladno Španijo. To je prvič od začetka državljanske vojne, da so francosko oblasti ukrenile kaj takega.
Sedem rudarjev je zasulo v premogovniku Pračo blizu Birminghama v ameriški zvezni državi Alabami. Veliko rudarjev je bito ranjenih. Zemlja se je udrla v globini tisoč metrov.
Slepoto očita Angliji francoski socialistični voditelj Leon Bly.ni v svojem glasilu »Popiila-ire« in pravi, da Anglija ne vidi nevarnosti, ki preti od zveze Italije z Nemčijo.
Avstralija bo odprla meje priseljencem, ker ji primanjkuje človeškega dotoka iz Anglije. Priseljenci bodo imeli razne gospodarske ugodnosti. Prednost pri priseljevanju v Avstralijo bodo imeli predvsem ljudje i,z severnih evrop-skili držav.
Naš minister za telesno vzgojo dr. Miletič
je včeraj dopotoval v Prago, kjer so ga zastopniki oblasti in češki Sokoli lepo sprejeli.
Ljudsko glasovanje po vsej Švici bo v nedeljo o tem, ali naj Švica dobi enoten kazenski zakonik, ali ostanejo v veljavi dosedanji pokrajinski kazenski zakoniki.
Iz Sovjetske Rusije v Mandžurijo je pobegnil sloviti rdeči general Samojlovič, ki je igral veliko vlogo v ruski revoluciji. Samojlovič je bil poveljnik obmejnega polku na Daljnem vzhodu. Japoncem, ki so ga prijeli, je izjavil, da je pobegnil iz Rusije zaradi neprestanih »čiščenj« v vojski.
Italijanski državni podtajnik za Afriko Te-
ruzzi je odletel i,z Addis Abebe v Desije, kjer si bo ogledal dela za veliko cesto iz Addis Abebe v Assab ob Rdečem morju.
Madžarski ministrski predsednik Imredy bo kmalu odpotoval na uradni obisk v London, Rim in Berlin.
viri naših moči. Zvesti bomo ostali, pa naj pride nad nas karkoli. Tako bomo dočakali velike časel«
In čez leto dni po teh besedah, ko je komaj dobro zatisnil oči ter sklenil blagoslavljajoče roke, se njegova oporoka uresničuje. Slovenski narod je v tem kratkem letu dni postavil na noge fronto borcev za Boga, za narod in za domovino. 15.000 fantov in deklet je korakalo v sredo po Jegličevi prestolnici, odločno, samozavestno in udarno. Vedeli so, da gredo za ciljem, ki jim ga je s svojo plamtečo besedo zarisal veliki škof. 100.000 Slovencev in Slovenk, nešteto domačih odličnikov in tujih gostov je gledalo ta pohod. In vsi so kakor eden ugotovili resnico:
Slovenska mladina uresničuje oporoko vladike Jegliča in s tem najveličastneje slavi njegov spomin ob prvi obletnici. In tudi v tem je globok pomen in smisel mednarodnega mladinskega tabora.
se more naše ljudstvo ubraniti pred nastopajočo hudobijo...
Morda bomo imeli še hujše čase. Upam pa, da vas, možje in fantje ta hudobija ne bo niti zapeljala, niti uplašila, ampak da se boste z vso krepostjo uprli njenemu prodiranju ...
Satan ima že svojo fronto, pa ima tudi Kristus svojo fronto, toliko pogumne mladine, toliko mož iz vseh vrst, ki ste tu zbrani, to je Kristusova fronta,.. Že na evharističnem kongresu so bili ponovno postavljeni temelji, na katerih moramo zrasti v močno armado, ki se bo uspešno uprla hudobnim silam ...
Hujše čase moramo od slovenskega naroda od-pahniti kolikor mogoče daleč proč, zato se moramo boriti že zdaj. Bog Stvarnik, Bog Odrešenik in Sveta Cerkev, to so stebri našega delovanja in neusahljivi
Japonski pogoji za sklenitev miru s Kitajci:
Razdelitev Kitajske na 5 samostojnih držav
Peking, 2 .jul.	Agencija Domei poroča: Za-	Japonci so pripravljeni pustiti maršala Čan-
časna kitajska vlada v Pekingu (ki je Japoncem	kajška na oblasti, kot predsednika kitajske na-
prijazna iu ravna po njihovih navodilih), je se-	rodne vlade, če sprejme njihov predlog. Japonski
stavila pogoje z.a sklenitev miru med Kitajci in	predlog bosta podpirali tudi Nemčija in Italija.
Japonci ter te pogoje poslala kitajski narodni	Iz kitajskih virov poročajo, da bo kitajska
vladi v Hankov. Po tem predlogu bi bili Japonci vlada v Hankovu težko sprejela japonski pred-pripravljeni ustaviti	vojskovanje, če	kitajska	vla-	log, ki ne pomeni drugega	kakor	mirno osvoji-
da pritrdi predlogu, da se kitajsko	ozemlje	raz-	tev vseh	važnejših kitajskih	pokrajin po Japon-
deli na pet samostojnih pokrajin z neodvisnimi	cih. Ta načrt je podoben tistemu, ki so ga ev-
vladami. Te pokrajine bi bile: Severna	Kitajska	ropski	osvajalci izdelali pred štiridesetimi leti.
pod sedanjo začasno vlado v Pekingu,	Notranja	Kitajski krogi upajo, da Anglija, Francija in Zdru-
Mongolija pod vlado Teh Vanga, mongolskega	žene države ne bodo dale svojega glasu temu
prijatelja Japoncev, ki vlada zdaj mongolski zve-	predlogu in da bodo še naprej vzdrževale politič-
zi in ima prestolnico v mestu Kvejhua	v pokra-	ne in	trgovske zveze s kitajsko narodno vlado
jini Sui Juan. Tretja pokrajina bi bila	Vzhodna	ter jo	priznavale kot edino zakonito zastopnico
Kitajska, ki bi obsegala ozemlje, ki ga imajo	vse Kitajske.
zdaj pod oblastjo	Japonci. Ta bi imela za pre-	Japonska pa je pripravljena dati evropskim
stolnico Nanking in	bi dobila tako imenovano ki-	državam	obsežne gospodarske in	tudi politične
tajsko vlado. Četrta	bi bila Srednja	Kitajska	pod	ugodnosti	v pokrajinah, ki	bi po	tej razdelitvi
sedanjo kitajsko narodno vlado, peta pa Južna prišle pod njen vpliv.
Kitajska, ki bi ji	vladala skupina pokrajinskih	Kitajsko in japonsko časopisje se s tem pred-
voditetjev iz Kvaiituuga in Kvaugsija.	logom obširno bavi.
Kentski En W?ndsorski vojvoda prideta na Jadran
Crikvenica, 2. julija, m-. Vojvoda in vojvodinja Kentska bosta še ta mesec, takoj po obisku angleške kraljevske dvojice v Franciji, obiskala našo jadransko obalo. Pred tem bo Kentski vojvoda imel sestanek z vojvodo Windsorskim, nakar bosta skupno s posebno ladjo odplula v naše vode. Druga poročila 'pa pravijo, da se bosta sestala že v Italiji ter bosta od tam skupaj prišla v Dalmacijo. Vojvoda in vojvodinja Kentska se bosta po stari navadi nekaj časa zadržala najprej v Cavtatu, vojvoda Windsorski in njegova žena pa se bosta z jahto podala v razna dalmatinska mesta.
Obisk teh visokih gostov spravljajo v zvezo s prihodom angleške sredozemske mornarice v naše vode. Prihod angleške mornarice ie določen za 28. julij.
Ljubljana, 2. julija. Danes je lato, kar je slovenski narod izgubil nadškofa dr. A. B. Jegliča, moža, ki je naše ljudstvo spremljal v vseh njegovih bojih in težavah zadnjih 30 let, vladika, ki ni bil samo duhovnik in pastir, marveč pravi voditelj in veliki svetovalec svojega ljudstva. 29. junija, natančno leto dni pred ogromnim mladinskim taborom v Ljubljani, je v prelepem govoru, ki ga je imel na taboru slovenskih fantov in mož v Celju, izlil na množico vso svojo ljubezen do mladine, ki je bodočnost ljudstva. Prav slovenski mladini je govoril svojo legendarno oporoko, ko je dejal:
»Danes je za Celje velik di»n, saj je tu zbrana tako velika množica pogumnih mož in fantov. Živimo v velikih časihI Naš čas je velik, ker dela veliko hudobijo.. >
Velik je naš čas, ker dela mučenike...
Velik pa je tudi naš čas po velikih možeh, ki so nam v teh dobah dali zanesljive smernice, po katerih
Kitajska letala z uspehom napadajo Japonce
Šanghaj, 2. julija, o. Eskadrila kitajskih letal je danes zjutraj napadla japonske čete v njihovih postojankah, kakor tudi japonske bojne ladje, katere prodirajo po reki Jangce navzgor proti Hankovu. Napad je bil izvršen v bližini Matovčena, ki leži 325 km izpod Hankova, kjer so Japonci že četrti dan poskušali razbiti kitajsko obrambo na reki Jangce. Kitajska poročila poročajo, da so letala z uspehom bombardirala japonske vojne ladje in da so pri tem eno ladjo tako poškodovala, da je nesposobna za nadaljnjo bojevanje. Iz zanesljivega vira poročajo, da je Matovčen že v japonskih rokah, medtem ko se japonskim vojnim ladjam še ni posrečilo razbiti obrambe, ki leži onstran reke Jangce. Krvavi boji pa se bijejo za oblast nad majhnim mestom Šangkov, ki leži 3 km na zapadu. Na obeh straneh se trdovratno upirajo in so izgube že ogromne. Na severnem bregu pa Kitajci še vedno zadržujejo z uspehom japonsko prodiranje, kjer nameravajo Japonci prodirati iz Tjenšana proti Tajhuju. Kljub temu, da imajo Japonci veliko število tankov in topov, se jim še vedno ni posrečilo razbiti kitajskih postojank. Tjenšan je oddaljen 148 km na severu od reke in Tajhu okoli 45 lun južno od Tjenšana. Naslednja točka, katero kanijo Japonci zasesti, je mesto Hukov, ki je po reki navzgor oddaljeno od Šanghaja 805 km, to je 36 km od Matovčena in od Hankova 278 km. To mesto leži na južni strani reke Jangce in je ena od najvažnejših strategičnih postojank, ker brani vhod na jezero Pojang. To jezero je po velikosti drugo največje jezero na Kitajskem in je 1485 km dolgo ter 38 km široko. To jezero odpira prost vhod v severno pokrajino Kijangsi in v opustošene kraje na jugu in zapadu. Na vsak način pa bodo morali Japonci na tem delu bojišča, kjer kanijo prodirati proti Hankovu, žrtvovati mnogo, preden bodo imeli prost prehod po reki Jangce navzgor, ker je pred njimi na reki Jangce ogromno število min in drugih obrambnih naprav.
Nov češkoslovaški poslanik v Belgradu
Belgrad, 2. julija, m. Po vesteh iz Prage je z ukazom predsednika češkoslovaške republike postavljen za novega češkoslovaškega poslanika na našem dvoru Jaroslav Lipa. Novi poslanik v Belgradu je do zdaj služboval kot češkoslovaški poslanik v Estoniji in Letoniji ter velja tudi za dobrega poznavalca naših razmer. G. Lipa je v rodbinskih vezeh z družino pokojnega češkoslovaškega predsednika T. Masaryka. Dosedanji češkoslovaški poslanik v Belgradu dr. Vaclav Girsa je upokojen ter je že marca meseca odšel iz Belgrada.
Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič z od. ličniki pri nastopu v sredo
Voditelj Slovencev dr. Anton Korošec na stadionski tribuni popoldne
Belgrad, 2. jul. m. V Belgradu je bil te dni sestanek vseh bivših članov >Slovenskega juga«. Na njem je bil izvoljen za predsednika delovnega odbora sedanji poštni minister Vojko Cvrkič. Bivši člani Jugoslovanskega juga so pooblastili odbor, da lahko najame primerne prostore za svojo pisarno ter da izdaja svoj list v Belgradu ter po vseh banovinskih mestih.
Zahtevajte povsod naš list!
Voz z Zlat°r°gom in vilami v sprevodu
Tudi konjeniki so nastopili
Slovenska dekleta se usip ljejo k nastopu »a Stadion
Dovje-Mojstrana v novi sezoni
Dovje, 1. julija.
Sive stene očaka Triglava so še zmerom povite s snežnimi zaplatami in bele meglice se kakor tenčice gorskih vil vijejo nad skrivnostno molče-, cimi globeli, v katerih ima Zlatorog svoja kraljevska lovišča. S strmih vrhov diha pozno pomladansko nastrojenje, dolino pa že prebuja klic vročega poletja in vabi miru in počitka željne v svoje naročje, da se naužijejo svežega planinskega zraka in si napolnijo duha in telo s novimi rezervami moči.
Tudi idilični planinski vasici Dovje in Mojstrana,^ kjer je lani iskal zdravja naš nepozabni uredniški tovariš Stangl, sta se živahno razgibali. Zadnje tedne sta bili predvsem priljubljeno izhodišče za šolske izlete k Peričniku in k Aljaževemu domu v Vrata. Skorajda vsak dan je vlak pripeljal trumo razigranih otrok pod vodstvom njihovih učiteljev. Prijetni, udobni domovi so pripravljeni za sprejem daljnih in bližnjih gostov. Počasi prihajajo tudi ti in se ne morejo dovolj načuditi, koliko lepote je Bog natrosil v ta kotiček slovenske zemlje. Tiho planinsko idilo zmoti tu pa tam le rezek odmev strojnih pušk. Vojaštvo, ki se je nastanilo v bivši cementni tovarni, ima v dobro zavarovani kotlini pod Grančišem, »zakletim gradom«, okoli katerega se plete še mnogo nenapisanih narodnih pripovedk, — svoje vaje. No, kdor ima trdne živce, ga ta disakord v božajoči harmoniji šumečih gozdov in žuborečih studencev še ne spravi iz ravnotežja. Posebno ne dveh hladnokrvnih Angležev, ki sta si izbrala svoj »bivak« pri zaslužnem dvornem lovcu Janezu Rabiču v hotelu »Triglav«. Pa tudi nemška družina, ki je priromala od daleč — iz samega Berlina — se ne vznemirja. Počasi se Človek vsega privadi.
Na Dovjem si je g. Janša, ki je bil pri zadnjih volitvah z znatno večino izvoljen za župana na listi JR Z, lepo uredil svoj dom za letoviščarje. V znani letoviški gostilni »Železnik« pa se je že nastanilo nekaj gostov, ki so prinesli s seboj precejšnjo mero južnega temperamenta in optimizma.
Pa tudi po preprostih kmečkih hišah je pripravljenih nekaj bolj ali manj udobnih sob za goste, ki so vajeni skromnosti in katerim »finančni minister« ni dal na razpolago večjega kredita.
Prostovoljna gasilska četa v Mojstrani se pripravlja na veliko javno tombolo, ki bo jutri, t. j. v nedeljo, 3. julija ob 3 popoldne na vrtu hotela »Triglav«. Prireditev ima poseben pomen, ker je združena s pomembnim jubilejem: prav letos poteče 35 let, kar gasilska četa z veliko požrtvovalnostjo deluje pod patronažo sv. Florijana. Gasilsko društvo je bilo ustanovljeno I. 1893. Prvi njegov vodja je bil še zdaj živeči Jože Košir, pristna gorenjska grča, ki si nalaga na rame že deveti križ, pa je še zmerom trden in zdrav kot dren. Razen tega je treba omeniti še dva druga ustanovitelja: Gregorja Klančnika In Janeza Rabiču. Vsi ti trije zaslužili gasilci so bili 19, junija t. 1. na Dobravi odlikovani za zasluge in požrtvovalno delo v gasilstvu. Gasilski četi predseduje zdaj Gregor Klančnik, poveljuje ji pa Franc Rabič. Leta 1930 si je društvo postavilo nov dom nasproti hotela »Triglav« in se pri tem nekoliko zadolžilo. Cisti izkupiček jutrišnje prireditve bodo uporabili za kritje dolga. Dobitki tombole so kar čedni: sobna oprema, moško kolo, vreča bele moko itd.
Člani dovškegu Prosvetnega društva se z veliko vnemo in ljubeznijo oklepajo svojega Prosvetnega doma, katerega so si po dolgih letih srečno priborili nazaj. Prosvetni dom je zelo prostoren. V njepi je velik, praktično urejen oder za društvene prireditve in društvena knjižnica. Tudi cerkveni pevski zbor pod vodstvom novega tajnika-organista kar vidno napreduje. Za mednarodni mladinski tabor je bilo treba prav malo agitacije: v teku par dni se je priglasilo okoli 40 udeležencev. ki so se z novim ognjem in voljo do prosvetnega dela vrnili iz Ljubljane domov.
Tudi Planinsko društvo v Mojstrani ne spi. Z velikimi žrtvami si je postavilo novo planinsko postojanko na Rožci, ki bo dobro oskrbovana skozi vse poletje. Kočo bodo odprli v eni izmed prihodnjih nedelj s slovesno službo božjo.
Sefa Rafaelove družbe
Prizadevanja za Izseljensko zbornico
v Ljubljani
Včeraj je bil sklicana seja Rafaelove družbe v Ljubljani. Udeležili so se je predsednik provzv. škof dr. Gregorij Rožman, posl e vodeči predsednik p. Kazimir Zakrajšek, urednik »Slovenca« dr. Lojze Kuhar in ostali člani.
Razpravljali so o perečih vprašanjih, ki se nanašajo na družbo samo. Teh je pa precej. Predvsem so razpravljali o izseljeniški zbornici, ki bi naj jo ustanovili. To so predlagali tudi na banovini, toda vidi se, da trenutno za to stvar ni dovolj ruzumevanja. Dobili so sicer potrjena pravila, toda ni še dovoljenja, da ustanovijo izseljensko zbornico. Za stvar so je močno zavzel notranji minister dr. Anton Korošec, kr je poslal tudi podporo. Kljub vsem težavam pa vztraja RD na tem, da bo sama privatno to zbornico ustanovila. Zbornici nuj bi bili v Ljubljani in Zagrebu.
Rafaelova družba ima zdaj veliko članov.
1 Vsi ljudje, ki vidijo, kolikega pomena jo ta ustanova, pristopajo V zadnjem času je pristopilo 81 novih društev in vsa Zveza fantovskih odsekov,
Rufaelova družba si prizadeva, da bi otroci
naših izseljencev od časa do časa prihajali k nam, da bi spoznali svojo pravo domovino: kukšna je, kolikšna je, kaj ima. Ako hočemo ohraniti svoj narod, je to nujno potrebno Kakšne velikanske vsote da n. pr. Italija, da pridejo otroci italijanskih izseljencev za nekaj časa v Italijo. Mussolini dobro've, zakaj. Pri nas pa mislijo	pripeljati letos	samo 20	otrok in	sicer
nekaj	iz Južne Srbije,	druge iz	Francije,	a so
take neznanske težave, Zakaj je za tako reč, ki je res neprecenljivega pomena, tako škoda denarja? Na banovino so prosili za 20,000 dim Prvič je bila prošnja odbita, a na ponovno prošnjo je družba dobila 15 tisoč din. Dr. Korošec se je pri tem zopet izkazal dobrotnika. Zdaj je še čas, pazimo, da se jie bomo kesali. Naš narod je majhen,' zato morafno biti tem bolj čuječi njegovi stražarji. Vsak človek posebej za nas, kakor za vsak narod, veliko pomeni, Nevarnost je, da	utonejo v tujih	narodih,	če se ne	bomo
dovolj	zanimali zanje.	Z naj večjo skrbjo	in z
največjim trudom izvršuje delo za izseljence Družba sv, Rafaela. Treba jo jc duhovno in denarno podpirati.
Čudna konkurenca na grobu
Se v d"*nu mrtvih nimajo roic miru
Mi. r, 1. julija.
Na pokopališču na Pobrežju pri Mariboru povzroča zanimanje med grobarji in ljudmi, ki imajo na [»kopališču večkrat opravka, neka Čudna zadeva. Za stvar so se zanimale tudi že oblasti, ker je bila prijavljena orožnikom in se zdi, da jo bo obravnavalo še sodišče. Pred nedavnim časom je bil pokopan na tem pokopališču neki poštni uradnik. Pokojnikova žena je vsadila na moževem grobu cvetlice. Ko je šla čez nekaj dni cvetje zalivat, je opazila, da ga je nekdo poruval 7, groba ter nasadil čisto drugo cvetje. Gospa se je temu močno čudila, mislila pa je, da se je kdo zmotil. Pustila je cvetlice, ko so pa odcvetele, je prinesla novo cvetje ter ga zasadila zopet na grob. Cez nekaj dni pa je zopet opazila, da je nekdo njeno cvetje izruval ter zasadil na grobu drugo. Gospa je sedaj videla, da to pač ne bo slučajna pomota ali zamenjava grobov, pa je ogorčena poruvala cvetje ter zasadila sama zopet
druge rože. čez nekaj dni pa se je igra spet ponovila, Zopet Je nekdo poruval cvetlice ter zasadil druge. Sedaj je gospa začela paziti, kdo to počenja ter je ugotovila, da prihaja na grob njenega moža neka oseba iz Apač, ki poruje zasajene cvetlice ter prinese vedno s seboj sveže cvetne sadike, katere potepi na grobu zasadi. Gospa je zadevo prijavila orožnikom in sedaj se vršijo poizvedbe, ki bodo prinesle jasnost v [o čudno konkurenco na pokojnikovem grobu.
Mariborčani na tabor k Sv. Trojici I Za narodni tabor pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah v nedeljo, dne 10. julija, vozijo avtobuei ob 7 zjutraj izpred Zadružno-gospodarske banke in oe vračajo popoldne ob 15 nazaj. Cena vožnji tja in povratno 28 din. Kdor se hoče peljati, naj založi znesek 28 dinarjev v tajništvu JRZ, Loška ulica 10, čimprej, ker je mnogo prijav. S
Nova planinska postojanka na Pohorju
- odprta
»Jugoslovanski Semerfng" je dobil tudi lep dom poštarjev
Maribor, 1. julija.
Našemu krasnemu vzhodnemu Pohorju so po pravici nadeli ime »jugoslovanski Semering«. Lepo število krasnih planinskih domov in zasebnih vil je že zraslo iz tal, danes pa se jim je pridružila nova, najmoderneje opremljena postojanka, ki so jo zgradili za sebe in svoje družine vneti naši poštarji Uslužbenci naših pošt. uprav imajo že nekaj okrevališč v južnih predelih države. v Sloveniji pa niso imeli doslej še nobenega. Odločili so se, da ga zgradijo na Pohorju. Kupili so lansko loto lepo posestvo na tako zva-nem Petkovem sedlu, kake četrt ure vstran od Pohorskega doma in Mariborske koče. Lani so začeli zidati, sedaj pa je zgradba gotova in opremljena ter je bila danes slovesno blagoslovljena. Zgradba je zelo velika in udobna, ima 10 sob z 28 posteljami, topla in mrzla voda ler električna razsvetljava dajeta dovolj udobnosti, ki si je more moderen človek zaželeli. V Poštarskem domu so tudi gostilniški prostori, ki so odprti za vse turiste, pa tudi v sobah bodo v primeru, da bo dovolj prostora, dobili zavetje poleg poštarjev tudi drugi turisti. Blagoslovitev in otvoritev jo bila na praznik sv. Petra in Pavla dopoldne s
slovesnostjo. Prijavljen je bil k temu slovesnemu dogodku sam poštni minister, poleg njega pa še poštni ravnatelj iz Ljubljane, zaradi mladinskih slovesnosti v Ljubljani pa sta ostala tam. Nado-mestoval ju je višji svetnik dr. Kurbus, ki se je pripeljal skupaj 6 številnimi ljubljanskimi uradniki in uslužbenci v posebnem avtobusu. Dalje so bili navzoči predsednik dravske sekcije PTT Mejče Šturm, predsednik centralne zveze PTT Grbič iz Belgrada,. predsednika skopljanske in zagrebške sekcije, župan iz Hoč, zastopnik mariborske mestne občine in zadruge Pohorski dom ravnatelj Rodošek, predsednik SPD inž. Šlajmer, upravniki [»št Maribora I, Orion; Maribor II, g. Klemenčič; pošte v Celju, poleg njih pa nešteto poštnih uslužbencev. Ker se je dopoldne poleg blagoslovitve vršila tudi sv. maša, ki jo je daroval hoški g. dekan Sagaj, je prispelo tudi vse polno domačinov s Pohorja. Po svečani blagoslovitvi in otvoritvi so sledili številni govori navzočih odličnikov; popoldne pa je bila poleg postojanke na prostem prijetna veselica. Dom [»štarjev na Pohorju pa je začel takoj obratovati ier upamo, da bo la postojanka veliko prispevala k poživitvi tujskega prometa v naših krajih.
mm
MONDENOST!
DEJANJE!
TEMPO!
SS SSESf	IZ	Pod krinko	ljubezni
KttiO MATiCfl 21-24 William Powell Robert Montgomery Znižane poletne cene!
Zahfeu® poljedelskih delavcev
Sklepi občnega zbora Strokovne zveze poljedeljskega delavstva
Ljubljana, 2. julija. Prejšnji teden je bil občni zbor Strokovne zveze poljedelskega delavstva v Ljubljani, ki je bila ustanovljena približno pred dvema letoma zato, da si preko nje poljedelski delavci izboljšajo svoj položaj, kolikor je to mogoče v danih razmerah.
Iz poročil Je bilo razvidno, da je odbor vztrajno zastopal koristi delavstva pri razpravah o ureditvi Kmetijskih zbornic, da je skušal organizacijo razširiti, da pa ni dosegel vseh svojih ciljev, ker je bila večina odbora izven Ljubljane, deloma pa so bili odborniki zaposleni tudi drugod. Občni zbor je izvolil nov odbor, katerega naloga bo, da vzpostavi trdno zvezo med delavstvom.
Udeleženci občnega zbora so živahno razpravljali o potrebah poljedelskega delavstva in sklenili tole izjavo (resolucijo);
L) Občni zbor ugotavlja, da živi poljedelsko delavstvo v slabih socialnih razmerah, da ni zavarovano predvsem za starost in onemoglost, da ne uživa zaščite stanovskega zastopstva in da je njegova socialna zakonodaja zelo nesodobna. Položaj poljedelskega delavstva zahteva:
dit se uvode zavarovunjo za starost in zboljša podpora v bolezni
po svobodni odločitvi ljudstva. V poljedelstvu naj ne bi agrarna reforma delila veleposestev, temveč naj bi ta prešla neokrnjena v last gospodarskih zadrug poljedelskega delavstva, ki je na njih zaposleno, da se tako položaj delavstva res zboljša in ne poslabša.
3.) V okrožnici Rerum novarum je Leon XIII. naglasil, da je »po naravnem pravu človeku dovoljeno, da se združuje v zasebnih družbah, država pa je ustanovljena zato, da ščiti naravne pravice«, še posebej je naglasil združevalno pravico za krščansko delavstvo. Združevalno pravico je priznala delavstvu tudi mirovna pogodba. Občni zbor je mnenja, naj javna oblast ščiti to pravico kot doslej in naj ostanejo tozadevna določila zakona o zaščiti delavcev nespremenjena.
4.) Občni zbor naglaša |»trobo edinstva ter organizacijske strnjenosti krščanskega strokovnega gibanja v Sloveniji in vsej državi. 'J’o edipstvo pa je možno samo, če usvoji celotno gibanje popolnoma načela svojega duhovnega očeta dr. J. E. Kreka in če se solidarizira z mednarodno krščansko strokovno zvezo ter njenim celotnim programom.
5.) Občni zbor pozdravlja Strokovno zvezo vi-i ničarjev v Ljutomeru ter Zvezo poljedelskega de-
da postano deležno zaSčite Delavske zbornice; j lavetva v Murski Soboti, ju vabi k medsebojnemu
in
da »o modernizira njegova socialna zakonodaja
da se določijo minimalni prejemki za delo.
2.) Občni zbor je mnenja, da jo poirebna v splošnem v gospodarstvu preureditev v smeri delovnih občestev, v katerih sodelujejo na podlagi paritete delodajalci in delojemalci preko svojih stanovskih organizacij. Do novega reda naj pride
sodelovanju kot IcrStSanekl strokovni ornenizaciji
poljedelskega delavstva ter poziva neorganizirano poljedelsko delavstvo, da se trdno oklene svojih strokovnih organizacij zaradi dosege svojih pravic.
(Kdor ee zanima za SZPD, naj se obrne na njenega poslevodečega podpredsednika; Valant Milan, Ljubljana, Ulica na grad 5, na katerega naj so naslavljajo tudi vsi dopisi.)
Poskusen vlom v poštni urad v Stahovici
Neka madžarska letoviičarka prepodila vlomilca
Kamnik, 2. julija.
Včeraj zjutraj malo prod 0, ko je restavrater g. Prodnik Viktor šel čez dvorišče z namenom, da gre k bratu Francetu, ki ima v bližini posestvo in trgovino, je opazil, da so ponoči hoteli skoz okno vlomiti neki rokomavhi. Okno na vrt je bilo priprto, omrežje v njem pa skrivljeno. Na tleh pod oknom je ležal kol, s katerim so skrivili mrežo. G. Prodnik V. je stvar takoj prijavil kamniškim orožnikom, nakar je prispel na ta kraj orožniški vodnik g. Snahi v spremstvu mestnega stražnika g. Zobavnika. Pri natančnejšem ogledu sta ugotovila, da sta pri tem poskusnem vlomu sodelovala dva vlomilca, od katerih je bil eden bos.
Pri Prodniku pa je ravno začetek tujske sezone in ima že nekaj inozemskih gostov, od ka-
u6u%UA~
29
be prehrane tako šibki in slabi. Odnašali so jih seveda v bolnišnico, kjer so morali čakati, da pridejo na vrsto.
A vrnimo se k meni.
Štiri je odbilo, ko so me poklicali k zdravniku. Zmerili so mi vro-
XIV. poglavje.
Kako skrbi Sovjetska Rusija za zdravje delavcev.
Nekega jutra v letu 1932. sem se zbudil s hudimi bolečinami v grlu.
Imel sem vročino in sem le	s	težavo požiral slino. A sem	vendar	čino in mi naložili, naj se jutri	ogla-
šel na delo, po zajtrku sem	se	pa	sim v Dispanzerju 10. oktobra,	ki je
priglasil na pregled.	ležal malo od tovarne.
Dolga vrsta delavcev je čakala	Drugi	dan	ob	devetih	sem	šel
na zdravnika. Pred mano jih je bilo tja. Tam je bilo najmanj sto moških vsaj pet in dvajset. V čakalnici sta in žensk, ki bi morali priti na vrsto bili samo dve klopi, tako da so bili pred mano... Po dveh in pol urah celo bolni prisiljeni stati, pa naj so čakanja je prišla vrsta name, Ko bili še tako slabi in naj je bila nji- sera prišel pred zdravnika, mi je duhova bolezen še tako resna. Ce je	jal,	da	se ga moja bolezen	ne tiče
kateri izmed njih zahteval takojšnje	in	me	je poslal na drug	oddelek,
pomoči, je dobil odgovor:	Tam sem moral spet čakati dve uri.
»No, kaj pa je? Tu so vsi bolni. Nazadnje so me čez štiri in pol ure Torej nimaš drugega, kakor	da	ča-	pripeljali pred pravega zdravnika,
kaš, da prideš na vrsto.«	Ta »pravi« zdravnik mi je spet
Natančno se še spominjam žen- pojasnil, da so se zmotili in me po-ske, ki je delala v četrtem nadstropju slali po pomoti na oddelek za notra-naše tovarne. Prišlo ji je med delom nja okuženja in da moram iti na od-slabo, tako da so jo morali na no- delek za nos in grlo.’ šilih prinesti sem. Toda morala je	Bil	sem na nogah od	devetih
čakati, kdaj bo prišla na vrsto. Pred	zjutraj,	užil nisem do zdaj	še prav
njo je bilo vsaj trideset drugih bol- ničesar, zraven sem pa kar trepetal nikov ...	od vročine.
To je bil vsakdanji prizor v to-	Zdravnikove	besede	so	me	spra-
vami. Delavci, moški in ženske so se vile v divji, obupen srd. Povedal onesveščali na svojih mestih, pri sem zdravniku vse, kar sem mislil o svojih strojih, ker so bili zaradi sla- tem, kako ravnajo z nesrečnimi bol-
niki, ki morajo čakati Ure in ure stoje, ne da bi jim dali kaj jesti. Nazadnje pa jih pošiljajo z oddelka na oddelek kakor čredo ovac.
Zdravnik je brž zapazil, da sem tujec in si je prizadeval, da bi me pomiril. Nazadnje sva se sporazumela, da me bodo brez čakanja odvedli na oddelek za nos in grlo.
Ko sem prišel na ta oddelek, kjer naj bi me bili zdravili, me je prvi pogled, ki sem ga vrgel okoli sebe, prestrašil, da sem začel drhteti. Čutil sem se še bolj bolnega, kakor pa sem v resnici bil.
Vse orodje za rezanje in operacije, ki je nekdaj moralo biti po-nikljano in zglajeno, ie bilo zdaj ali pokrito z nesnago, ali pa zarjavelo. Razmetano je bilo po navadni hrastovi mizi. O kakem razkuženju in sterilizaciji ni bilo ne duha ne sluha. Orodje je šlo od bolnika do bolnika, ne da bi ga bili vsaj obrisali. Ne zdravnica, ne strežnica nista imeli rokavic. Strežnice so nosile nekake plašče, ki so bili tako umazani, da ni bilo več moči razločiti osnovne barve, ki je nekdaj morala biti bela.
Najslabši in najneprijetnejši vtis pa je name naredila zdravnica sama. Bila je velika, tenka, rjavolasa, stara kakih trideset let. Ustnice je imela škrlatne in je bila tudi sploh skrajno namazana. Namokana jc bila ne le po obrazu, marveč prav do tilnika. Vrat je imela umazan. Prsti so se ji gubili pod prstani. Nohte je imela polakirane.
Zdelo se mi je, ko da gledam pred seboj čarovnico.
To ženšče je prijelo zarjavelo
uho potisnila drugo umazano orodje, tretje pa, prav tako umazano, mi je zataknila v nos. Nazadnje mi je z dolgo lopatico, ki je bila umazana in brez vsega nikla, pritisnila jezik, da bi mi pregledala grlo.
Zdaj je bilo mojega potrpljenja konec. Pograbil sem tisto orodje in ga vrgel ob zid. Potem sem z roko pomel vse priprave, ki so ležale na mizi, na tla.
Zdravnica je prestrašena zavpila:
»Graždaninl Kaj pa delaš? Kaj si znorel?«
Več bolnikov je pomolilo glave skozi vrata, da bi videli, od kod in zakaj hrup.
Drhtel sem od jeze in vročice ter sem zarjovel:
»Kaj te ni sram, da uporabljaš za bolnike tako umazano orodje? Začni najprej s tem, da si boš umila umazani vrat. Nikdar še nisem videl zdravnice s tako zbirko prstanov na rokah. Zakaj ne nosiš gumijastih rokavic? Zakaj ne daš očistiti in razkužiti orodja, preden greš od bolnika k bolniku? Zahtevam, da me odvedete k prvemu zdravniku... Jaz sem tuj delavec. Hočem vedeti, zakaj z ruskimi delavci tu tako sramotno ravnate!«
Toda prvega zdravnika ni in ni bilo moči najti.
Naslednji dan sem šel k Ahma-dulinu, tajniku celice v naši tovarni. Pritožil sem se in mu pripovedoval o škandalu, ki sem ga dvignil v dispanzerju.
Ahmadulin je močno zardel, si zapisal, potem sem odšel.
Nikdar nisem pozneje slišal o tej
ščipalo, da bi mi dvignilo veke in reči besede. Kakor ponavadi, tudi mi pregledalo oči. Potem mi je v zdaj niso ukrenili ničesar..,
terih jo neka gospa iz Madžarske, ki stanuje ravno nad pošto, Izjavila, da je okrog polnoči čula nek sumljiv šum spodaj na vrtu, zaradi česar je vstala, odprla okno ter v naglici pogledala, kaj se dogaja na vrtu. Ker pa je bila tema, je razločila le toliko, da sta šla iz vrta neki moški in ženska, nakar pa ni polagala nobene posebnosti in legla nazaj k počitku. Vse drugače pa se je pričelo šušljati med vaščani, ko so zvedeli za to novico. Nekateri so še hudomušno pristavili: »Kdo bo hudiča vlomil — ko je pa blagajna vedno prazna.«
Sicer pa smo že precej pozabili na razne vlome, tatvine itd. Z radovednostjo pa pričakuje vsa okolica, kaj se bo zvedelo z vloma v občinsko blagajno občine Županje njive, Razprava o tem bo 0. julija ob pol 9 dopoldne v sodni dvorani okrožnega sodišča v Ljubljani.
O skrajno zagonetnem poskusnem vlomu v poštni urad v Stahovici pa bo orožništvo izvedlo podrobno preiskavo.
Rekviem za pokojnim nadškofom dr. Jegličem
Ljubljana, 2. julija.
Danes ob 8 jo bil v ljubljanski stolnici slovesni »Requiem« za pokojnim nadškofom dr. Bonaventuro Jegličem. Cerkev je bila že pred 8 napolnjena. Prišlo je vse od nujvečjega gospoda do največjega siromaka, suj je blagopokojni nadškof dr. Jeglič vse enako ljubil. Stolnica je bila zavila v črnino. Ko so zadonele orgle, se je vsakdo spomnil, kako je bilo lani ob teh dneh, ko smo svojega dragega in nikdar pozabnega nadškofa spremljali k večnemu počitku.
V cerkvi so bili poleg ostalih ljudi najvišji zastopniki oblasti, ljubljanski župan, predsednik društva »Jeglič«, številni univerzitetni profesorji, zastopniki ljubljanske duhovščine itd. Requiem so peli na koru bogoslovci.
Sv. mašo zadušnico je imel škof dr. Gregorij Rožman ob asistenci kanonikov in številnega klera.
Bnlgrad, 2. jul. ni. Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovii je odpotoval v Borski rudnik, kjer bo prisostvoval blagoslovitvi tovarne za elektrolizo bakra. S predsednikom vlude sta odpotovala oba kabinetna šefa, dr. Protič in dr. Markovič. V njegovem spremstvu so bili še finančni minister dr. Dušan Letica, prosvetni minister Dimitrij Magaraševič, minister Kujundžič, guverner Narodne banke Radosavljevič, generalni ravnatelj Narodne banke dr. Protič, več senatorjev in poslancev ter zastopnikov raznih gospodarskih ustanov. Danes pa sta odpotovala tja tudi gradbeni minister Stošovič in minister dr. Miha Krek.
fld tu in tam
V drugi polovici tekočega meseca bo dr. Maček obiskal Belgrad. Tehnične priprave so že urejene, dogovor o potovanju gotov, le dr. Maček je premaknil dan obiska zaradi proslav svojega rojstnega dne, ki bodo po vsej Hrvaški že 17. julija namesto 20., ko dr. Maček dejansko slavi svoj rojstni dan. Hrvaško časopisje poudarja v tej zvezi, da so izmišljene vesti tistih časopisov, ki so javljali, da je prišlo med opozicijskimi voditelji iz Zagreba in Belgrada do nesporazumov.
Iz Zagreba sta včeraj odletela z letalom v Prago voditelja odcepka zagrebške Kl>k bivše SDS Večeslav Vilder in dr. Budisavljevič. Oba bosta prisostvovala slovesnostim sokolskega zleta v pragi. Večeslav Vilder bo po končanem zletu ostal dalje časa v svoji prvobitni domovini.
Dr. Maček je včeraj obiskal »Jadransko razstavo«, katero so organizirali v Zagrebu. Dr. Maček se je pri ogledovanju zamudil cele tri ure in dal na koncu izjavo, v kateri je pohvalil delo in trud organizacije, kajti morje je posebno važen Ciniki j tako v zgodovini kakor tudi v sedanjem življenju Hrvaške. Svojo izjavo je zaključil takole: Po našem Jadranskem morju 8(, uvrščamo v vrsto kulturnih narodov v Evropi in v vsem svetu.
Profesorski kongres se bo začel v torek v Subotici. Povsod vlada za ta kongres veliko zanimanje, ker bodo na njem govorili i o strogo šolskih kakor tudi o svojih stanovskih vprašanjih. Profesorji bodo zahtevali^ naj se izglasuje nov srednješolski zakon, ki je v načrtu že izdelan. V tem načrtu so vse tiste zahteve, ki ffo jih profesorji postavili na svojih zborovanjjh in jih je zahtevala tudi javnost. Dalje zahtevajo profesorji svojo stalnost in pravico, da napredujejo neovirano v skupino 1II/2. Mnenja so, naj se poenostavi tudi šolska uprava. Obenem bodo izvolili novega predsednika, kajti dosedanji Dimitrije Kneževič ne more biti predsednik, ker je moral v pokoj.
Obveščamo vse one jugoslovanske državljane, ki imajo avstrijske šilinge, da vse zaostale efektivne šilinge (v papirju in kovane) morejo položiti v tukajšnjih zavodih najkasneje do 5. julija (zaključeno) zaradi pošiljatve na Dunaj 7. namenom, da jih zamenjajo za dinarje. Po navedenem roku je deponiranje efektivnih šilingov nemogoče. (Iz Narodne banke kraljevine Jugoslavije.)
Ob junaških delih srbskih hajdukov se je
navdušil neki Simo Birka iz Sente. Oborožil se je s puško in strelivom ter jo mislil mahniti v pomoč preganjanemu hajduku Pavlu Dakiču na Homoljsko planino. Toda fant je imel smolo. Že prvi večer, 'ko je mislil iti hajduku na pomoč, ga je zapazil neki stražnik in ca prijel. Potem je Simo povedal, da se mti »de »velika« dela razbojnikov posnemamja vredna ter je zato sklenil pobegniti v gore.
Prva konferenca med našimi in madžarskimi železniškimi strokovnjaki je bila zaključena včeraj v Splitu. Po petnajstdnevnem delu so izgotovili novo tarifo za prevoz blaga na naših in madžarskih železnicah. Turifa bo stopila v veljavo sredi avgusta. V torek pa se začne nova konferenca med istimi strokovnjaki za izdelavo 'potniške tarife na naših in madžarskih železnicah. Tej konferenci, ki bo trajala 4 dni, bo predsedoval direktor zagrebške železniške direkcije inž. Terček.
Poseben letalski jadralni tečaj bodo organizirali v Zemunu, Kot učitelje bodo najeli nekaj Nemcev, ki sedaj vodijo dvomesečni letalski jadralni tečaj v Bolgariji. Tudi jugoslovanski tečaj bo trajal več mcsecev. Vodil ga bo Nemec
Brcutigam.
Okrajnega glavarja in njegovega tajnika,
ki sta se pustila podkupovati, ima v precepu novosadsko sodišče. Glavar Lace Radevič se je dal za časa svoje službe v Gospodinjcu podkupiti od dimnikarskega mojstra Mahmana s 5 tisoč dinarji in potem izdal mojstru željeno koncesijo. Glavar se je proti navedbam obtožnice pritožil na apelacijsko sodišče, kjer pa ni uspel. Vse kaže, da sloni obtožba na resničnih dej-stvih.
Vlomilsko tolpo so spet prijeli v Bjelovarju. Načeloval ji je bivši robiješ Ivan Rafael, a njegov
najzvestejši pomočnik je bil neki Jurij Leskovar. Rafaela je policija prijela prav v trenutku, ko je v neki gostilni plačeval za pijačo in nabiral nove pajdaše za vlom v trgovine bogatih Bjelovaržanov. Na podlagi njegovih izpovedi so prijeli še vse druge tatove, ki so pri njih našli tudi modele za ponarejanje denarja.
Včeraj je bila v Belgradu plenarna seja Jugoslovanske unije >a »aščito otrok pod predsednl-Stvoin gospe Spasiceve. Prof. Aleksander Kostič je podal poročilo o bližajočem se balkanskem kongresu za zaščito otrok in nvetlnarodni otroški razstavi, ki bo 17. oktobra letos v Belgradu. Na tem kongresu bodo poleg vseh balkanskih držav sodelovali tudi predstavniki Zveze narodov, mednarodne zveze za zaščito otrok v Ženevi, Francije, Nemčije, Anglije, Češkoslovaške in nekaterih drugih evropskih držav. Med ostalimi vprašanji, o katerih so razpravljali na včerajšnji seji, je tudi vprašanje izenačenja zakonsko prisvojenih otrok z otroci, in to z ozirom na pravice do rodbinske pokojnine in družinske uradniške draginjeke doklade.
Na železniških tračnicah je zaspal 82 letni delavec Mirko Pap iz Sombora. Vee izmučen in truden je šel zvečer iz dela domov, pa f?a je ob progi prijel zaspanec, da se je vlegel in zaspal. Kmalu Potem je pridrvel vlak in mu odrezal pri rami Toko, ki je ležala preko tračnice.
V 80 metrov globok studenec Je skočil kmet Stamat Petronijevič iz Despotovca, ko so ga zalotili pri tatvini. Ker so se pojavljale vedno stevilnejSe iatvine, eo orožniki bolj skrbno zasledovali tatu. Zvečer «0 zagledali na dvorišču bogatega kmeta sumljivo osebo, Obkolili so hišo in začeli steenje-vati obroč okrog tatu. Ko je videl, da ne bo ušel roki pravice, je tat skočil v bližnji vodnjak, globok 30 metrov, m utonil. Po truplu so spoznali kmeta
Petronijeviča.
20 hiš je uničil velik požar v vasi Jezerane
v okraju Brinje v Liki. Sredi popoldneva v najhujši vročini se je vnela hiša trgovca Milana Kusteca. 2e nekaj trenutkov za tem so se vnele vse bližnje blše. Se preden so se kmetje zavedli nevarnosti In gorja, ki jim preti, je bil ves blok hiš že v ognju. Ni čuda, ko imajo tam ljudje strehe krite z deskami. Posrečilo se je rešiti le vso živino in hišno opravo, ostalo je poetalo Žrtev ognja. Gašenje Je bilo otežkočeno zaradi pomanjkanja vode in zastarelega gasilskega orodja.
Razbojnik Pintarič v rokah pravice
Prllell so ga na Ptujski gori - Priznal fe razbojništvo v Zrkovcih, zaradi katerega sedi ponedolžnem v feči delavec Adolf Radelič
Maribor, 1. julija.
Prebivalstvo Dravskega polja se je oddahnilo, ko se je razvedelo, da je prosluli razbojnik Mel-hior Pintarič v rokah pravice. Aretirali so ga na Ptujski gori v vinotoču posestnika Redeška ter pripeljali v Maribor, kjer ga imajo zaprtega pri poveljstvu orožniške čete ter ga zaslišujejo pod vodstvom poveljnika čete kapitana Mavriča. Pri zaslišanju je Pintarič zelo zgovoren ter radevolje pripoveduje zgodbe iz svojega pisanega zločinskega
Pintarič je doma iz Dolnje Bistrice v Prekmurju ter je star sedaj 29 let. Ima že burno življenje za seboj. Že v mladosti je zašel na kriva pota ter je bil že enajstkrat predkaznovan. Zadnja leta se je seznanil v zaporih z raznimi proslulimi zločinci ter se je potem po prihodu na svobodo znašel v njihovi družbi. Zaradi njegove neustra-šenosti, mačje spretnosti in velike telesne moči so^ga radevolje sprejeli ter je kmalu zavzel med njimi vodilni položaj. Letošnjo pomlad si je Pintarič osnoval svoje tolpe. Sedež te družbe je bil Betnavski gozd pri Mariboru, ki je prava domovina raznih temnih, nevarnih elementov. Pintarič si je zbral izmed svojih znancev Juharta, Kelca in Majeriča, s katerimi se je spoznal v mariborski jetnišnici. Dogovorili so se, da bodo začeli z večjimi vlomi, da si na ta način dobe dovolj denarja za brezskrbno življenje.
Prvi vlom so Izvršili v Vičavi pri Ptuju, kjer so vdrli v neko vilo, kjer so dobili lep plen. Denar pa so kmalu zapravili v Mariboru. Potem sta se Kelc in Juhart odpravila na svojo roko po tatinskih poslih proti Slovenjemu Gradcu, Piutarič in Majerič pa sta šla na Ptujsko polje, kjer sta izvršila v Cvetkovcih velik vlom. Oplenila sta stanovanje dveh iz Amerike došlih bratrancev Her-gota in Janžekoviča ter sta oba oškodovala skoraj za 200.000 din. Odnesla sta Jima precej zlatnine ter gotovine ter dragocene vrednostne papirje, katere pa sla vrgla proč. Vrnila sta se nazaj v Maribor, kjer je policija Majeriča aretirala, Pintariču pa se je posrečilo pobegniti ter se je skrival v Betnavskem gozdu. Tu se je zopet sestal s Kelcem in Juhartom, ki sta se vrnila s Koroškega. Vsi trije so odšli v Vrhole, kjer so vlomili pri posestniku Janezu Hojniku ter so mu odnesli 0500 din gotovine. Vrnili so se spet v Maribor ter so v Studencih ukradli tri kolesa, 9 katerimi so se podali na »turnejo« v ljutomerske gorice. Pri Križevcih so se srečali z orožniško patruljo, pred katero so pobegnili, kolesa pa so pustili kar na cesti.
Iz Ljutomera so se peš podali čez Slovenske gorice, poskušali so med potjo pri Sv. Tomažu vlom pri trgovcu Tobijasu, pa so bili prepodeni.
V Dupleku so izvršili novo razbojstvo. Vsi trije so bili oboroženi s samokresi, pa so vdrli v Šter-lekovo hišo, kjer so pobrali nekaj ur, prstanov in nekaj gotovine. Iz Dupleka so se zatekli zopet v Betnavski gozd, od koder so poslali Kelca v Maribor po južino. Ke.lc pa je imel smolo, da ga je videl	komandir orožniške	postaje	na	Teznem	g.
Bajec	ter ga je aretiral.	Pintarič	in	Juhart	sta
kmalu izvedela za aretacijo, pa sta se ločila ter pobegnila vsak na svojo stran.
Pintarič se je zatekel v Rače, kjer Je Imel znanca iz jetnišnice, trgovskega pomočnika Jožefa Kodra	iz Ješence. Koder	je znan	kot	nasilen	in
drzen	človek in Pintarič	je dobil	v	njem sebi
vrednega pajdaša, Zasnovala sta nate razbojniški obisk pri gostilničarki Neži Sel v Zrkovcih pri Mariboru. V noči na 23. julija sta vdrla v njeno hišo, vrgla blizu 70 let staro ženico iz postelje ter jo začela mučiti, da bi dobila od nje denar. Na krike napadene pasestnice pa so prihiteli hlapci in razbojnika sta morala pobegniti brez plena. Našla sta samo samokres z naboji, ki sta ga vzela. Kakor smo že poročali, je Selova obdolžila delavca Adolfa Radeliča, da jo je on napadel. To obdolžitev je potrdila pri zaslišanju v bolnišnici s prisego ter je bil Radelič na podlagi njenih izjav aretiran, dasi so orožniki takoj skraja dvomili, da bi bil on udeležen pri napadu. Seleva se je v temni noči pač motila ter je zamenjala enega od razbojnikov z Radeličem.
skrili v visoko rž. Razbojnika sta nato odšla pre-pevaje po cesti naprej.
Strašno razbojstvo v Kalšah in nasilja po cesti od Polskave do Rač so spravila orožništvo na noge. Vse postaje na Dravskem polju in pod Pohorjem so dobile ojačenje, vodstvo zasledovanja je prevzel poveljnik dravskega orožniškega polka v Ljubljani polkovnik Barle, poveljnik mariborske čete kapetan Mavrič pa je storil vse potrebno, da se razbojniki primejo. Orožniki pa so bili tedaj prepričani, da sta razbojništva izvršila oba pobegla kaznjenca Črepinko in Babič, ki sta se zadnje čase klatila okrog Polskave. Šele orožniški narednik Gvidon Zorenč, ki je uslužben pri štabu mariborske orožniške čete ter je prevzel sam vodstvo preiskave, je ugotovil, da sta povzročitelja teh zločinov Pintarič in Koder. Nato se je začela divja gonja za rokovnjači. Nad 100 orožnikov je bilo noč in dan na nogah, da bi ju izsledili.
Prvič so dobili orožniki oba razbojnika pred oči v vasi Hajdoše pri Ptuju. Prišla sta tja lačna in žejna ter sta obiskala nekega Pintaričevega znanca, s katerim se je poznal iz jetnišnice. Tam sta dobila jesti ter sta naročila iz bližnje gostilne vina. V družbi drugih fantov sta popila 20 litrov vina. Ko sta bila pijana, je Pintarič na cesti izgubil pištolo, ki jo Je našel neki fant ter vzel s seboj. Razbojnika sta izgubo opazila ter sta začela streljati okrog, preiskovala sta hiše ter zahtevala, da jima poštelo vrnejo. Kmetje pa so pozvali orožnike na Bregu pri Ptuju. Pred gostilno so se orožniki v temi srečali z rokovnjačema, ki pa sta začela takoj streljati. Orožniki so s streli odgovorili, vendar se je posrečilo Pintariču in Kodru pobegniti ter sta izginila v gozdu.
Umaknila sta se v smeri proti Ptujski gori, kjer sta v sredo zvečer prišla v vinotoč posestnika Rodoška. Tam sta naročila vina ter se opila, v pijanosti pa sta se sporekla z domačimi fanti. Ti so obvestili orožniško postajo, na kateri pa je bil samo en orožnik, dočim so bili tovariši na patrulji, ker so zasledovali razbojnika. Orožnik je dobil pomoč pri financarjih in domačinih. Ljudje so obkolili vinotoč ter so se vrgli na oba tuja nasilna pivca. Pintarič se je hudo branil, kar je Koder izrabil ter pobegnil. Pintariča so obvladali šele-takrat, ko mu je nekdo zadal hud udarec na glavo, da ga je omamil. Niso pa vedeli skraja, kakšen dragocen plen jim je padel v roke ter so jih o tem poučili šele mariborski orožniki. Včeraj so se podali po razbojnika na Ptujsko goro poveljnik orožniške čete kapetan Mavrič in narednik Zorenč ter sta ga odpeljala na avtomobilu ha kraje zločinstev. Pintarič je vse priznal. Skupno je izvršil zadnje tedne 12 vlomov, tatvin in razbojniških napadov. Kodra pa orožniki še zasledujejo ter je upati, du se bo tudi kmalu znašel v rokah pravice.
Iz Zrkovcev sta se podala rokovnjača proti Slovenski Bistrici. Kodej-, ki je poznal v teh krajih vsako kmetijo, ker je potoval nekajkrat okrog kot agent za povečanje slik, je vedel, da je posestnik Ačko v Kalšah nedavno prodal par vslov. Mislila sta, da hrani Ačko denar doma, pa sta sklenila, da ga oropata. V noči na 25. junija sta vdrla v Ačkovo hišo, se najprej v shrambi napila žganja ter potem s samokresi v rokah planila v spalnico, kjer je Ačkova žena ravnokar prižgala luč, da bi previla otroka. Zahtevala sta denar ter začela razmetavati po omarah, posestnik Ačko pa je porabil nastalo zmedo ter zbežal iz hiše. Zgrabil je koso ter hotel z razbojniki obračunati. Ko pa je po- i gledal skozi okno v Izbo, je eden od razbojnikov ! ustrelil ter zadel Ačka v čelo. Padel Je na mestu ! mrtev.
Razbojnika sta hotela nato Ačkovo hišo zažgati. Položaj pa je redil Ačkov sosed Frešer. Slišal je vik in krik pri Ačkovih ter strel, ki je temu sledil. Vzel je lovsko puško ter dvakrat ustrelil skozi okno, obenem pa je začel komandirati skozi okno, kakor da ima pred seboj celo četo ter je zapovedoval, naj obkolijo Ačkovo hišo, da razbojniko primejo. Pintarič in Koder sta to komando slišala ter sta jadrno pobegnila v smeri proti Polskavi. Med potom pa je začelo žganje, ki sta ga izpila, delovati, pa sta se prijela okrog vratu ter na vse grlo prepevala. Prispela sta tako med prepevanjem v Polskavo, kjer sta zagledala v travi ležečega krojača Julija Kurbuna. Krojač se ga je bil tudi malo nalezel ter je zaspal pod hruško. Rokovnjača sta ga prijela, ga postavila na noge ter zahtevala, da začne »ekserciratk. Kurbuna pa sta strah in alkohol tako zmešala, da so se mu kolena udala ter je padel zopet na tla. Razbojnika sta ga nato pošteno pretepla ter obrcala ter mu vzela vso gotovino — 2 in pol dinarja.
Iz Polskave sta šla pijana razbojnika po cesti proti Račam. Spotoma sta srečala najprej gonjača živine Duha, ki je gnal dva para volov. Napadla sta ga, ga pošteno pretepla ter mu vzela denarnico s 70 din in prstan. Nato sta videla na Hojnikovem travniku skupino koscev. V svoji pijanosti sta bila prešerna ter	6ta na	vsak način	hotela
z nekom »ekserclrati«.	Sla sta	na	travnik,	name-
rila na kosce pištoli ter zahtevala, da se postavijo v vrsto. Komandirati sta začela »na levo krug, na desno krug«, ker pa	eden izmed	koscev,	Martin
Fideršak komande ni	ubogal,	sta	streljala nanj
ter ga dvakrat zadela v obraz. Fideršek je padel na tla, ostali kosci pa so se razbežali. Eden je skočil v bližnji potok ter se potopil do vratu v vodo, drugi je splezal na drevo. ostali te ss
Premestitve učfteifev
Bclgrad, 1. julija. AA. V imenu Nj. VI. kralja, z ukazom kr. namestnikov in na predlog prosvetnega ministra so po lastni prošnji premeščeni sledeči učitelji in učiteljice:
Misilej Josip iz Stare ceste (Ljutomer) v Kamnico, Maribor, levi breg; Mialej Josipina iz Stare ceste (Ljutomer) v Kamnico, levi breg; Martelanc Dora iz Št. Vida pri Grobelnem (Šmarje) v Limbuš (Maribor, levi breg); Kaiser Terezija iz Zavrča (Ptuj) v Hajdino (Ptuj); Hribernik Karolina iz Jarenine (Maribor, levi breg) v Hajdino (Ptuj); Gospodarič Angela iz Podgorja (Brežice) v Šmarje (Šmarje); Knapič Janko iz Kadenca (Črnomelj) v Šmarje (Šmarje); Hvala Anton iz Trnja (Doinja Lendava) v Artiče (Brežice); TauzeaMarija iz Lipe (Dolnja Lendava) v Blanco (Brežice); Klančnik Marija iz Kamnice (Maribor, levi breg) v Kapele (Brežice); Uršič Amalija iz Sv. Križa (Litija) v Griže (Celje); Zeli Alfred iz Mute (Dravograd) v Gornji grad (Gornji grad); Senčar Marija iz Stranic (Konjice) v Konjice; Podvršnik Anton iz Skomarja (Konjice) v Zreče (Konjice); Kunsfler An-
¥ela iz Polšnika (Litija) v Cerklje (Kranj); Šam erezija iz Brda (Kamnik) v Predoslje (Kranj); Sancin Antonija iz Artiča (Brežice) v Hrastnik (La-8ko); Urbas Marija iz čreelovca (Maribor, desni breg) v Hrastnik (Laško); Izlakar Olga iz Trbovelj (Lbško) v Šmartno (Litija); Učakar Ana iz Svetega Križa (Krško) v Gornje Pirniče (Ljubljana - okolica); Klement Avguštin iz Breznice (Radovljica) na Dobrovo (Ljubljana - okolica); Belin Franc iz Li-gojne (Ljubljana - okolica) na Drenov grič (Ljubljana - okolica); Zakrajšek Josip iz Blatne Brezovice (Ljubljana - okolica) v Notranje gorice (isti srez); Eettieh Frankheim Oton iz Gerlinra (Murska Sobota) v Kapelo (Ljutomer); Kolar Gabrijela Iz Marenberga (Dravograd) v Križevce (Ljutomer); Janžekovič Matevž iz Kamnice (Maribor, levi breg) v Gornjo Polskavo (Maribor, desni breg); Hribovšek Emilija iz Sv. Barbare v Slov. goricah (Maribor, levi breg) v Reko (Maribor, desni breg), Fabič Janko iz Črešnjice (Konjice) v RuSe (Maribor, desni breg); Betrijani Antonija iz Jurkloštra (Laško) v Tezno (Maribor, desni breg); Pohar Josip iz Planice (Maribor, desni breg) v št. Ilj (Maribor, levi breg); Kselman Roza iz Cvena (Ljutomer) v Gornjo Sv. Kungoto (Maribor, levi breg); Berce Olga iz Šmarja (Šmarje) v Št. Lenart (Maribor, levi breg); Seljak Kristijan iz Sv. Ane (Maribor, levi breg) v Sv. Marjeto ob Pesnici (Maribor, levi breg); Strah Gabrijela iz Mirne (Novo mesto) v Birčno vas (isti srez); Lebant Ljudmila iz Svetlega Potoka (Kočevje) v Sv. Marjeto (Ptuj); Gostinčar Srečko iz Dvorske vasi (Kočevje) v Poljane (Škofja Loka); in Krepek Karel iz Sv. Stefana (Šmarje) v Št. Vid pri Grobelnem (Šmarje).
Rekordno število zavarovancev
Okrožni urad ima nad 104.000 zavarovancev.
Število zavarovancev Okrožnega urada je pretekli mesec znašalo 103.875 oseb. To je najvišja številka, odkar stoji naš Okrožni urad za zavarovanje delavcev. V letih konjunkture jo znašalo število zavarovancev okoli 103,000. Najvišje število je bilo doseženo dne 7. junija 1930, ko je imel Okrožni urad 103.729 zavarovancev.
Iz tega lahko sklepamo, da se nahaja naše gospodarstvo na najboljšem potu. Zavarovana mezda sicer še ni dosegla najvišje zavarovane mezde iz let zadnje konjunkture, vendar pa se tej višini že zelo približuje.
Iz inozemstva prihajajo glasovi, da je gospodarstvo že v upadanju. Toda iz gornjih številk, pa tudi sicer iz krepega gospodarskega delovanja moremo sklepati, da letos pri nas im> liii mrioifo t>re/,DOseluik
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Kraj	Barometer- 1 sko stanje I	Tempe- ratura v 0»		i: 35 m'5	1 a ■§£ Sel oc	Veter Umer, lakosl)	Pada- vine	
		, « §!	n , a 5 °e				m/m	vrsta
Ljubljana	756-2	30-4	18-4	80	3	NE,	5*8	dež
Maribor	754-4	28-5	15-0	80	4	SE,	—	—
Zagreb	757-0	31-0	21-0	70	4	E«	—	—
Belgrad	758-4	35-0	19-0	80	4	WSW,	3*0	dež
Sarajevo	759-2	29-0	io-o	90	0	0	—	—
Vis	757-7	24-0	20-0	90	10	SE,	—	—
Split	756-9	33-0	23-0	60	5	0	—	—
Kumbor	756-5	30-0	22-0	70	6	0	—	—
Rab	758-5	28-0	17-0	60	0	0	—	—
aubrovmn	757-2	28-0	21-0	80	2	0	—	—
Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, toplo in nestanovitno vreme. — Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes. Včeraj je bilo iz noči do 6.20 nekoliko megleno, sicer pa popolnoma jasno. Ob 10.20 se je pričelo od zapada oblačiti s težkimi nizkimi oblaki, iz katerih je začelo ob 11.40 močno deževati in grmeti; naliv je trajal ca H) minut. Popoldne do 15 je bilo večinoma oblačno, ostali čas pa spremenljivo. Zvečer okrog 20 se je zjasnilo.
Kratek opis vremena v mesecu juniju 1938.
Tlak zraka, reduciran na 0° je znašal v
povprečku 736.6 mm. Najvišji 741.6 mm je bil dne 8., najnižji 730.5 mm pn dne 13. Opazovanje jo bilo izvršeno na barometru.
Temperatura zraka: srednja mesečna je znašala 19.8° C. Najvišja, i. s. 32.6 jo bila dne 28.. naj nižja 9.6° C dne 1.
Tlak vodnih par jo znašal v povprečku 12.9 mm. Najvišji i. s. 17.5 mm je bil v dnevih 23. in 28, naj nižji 8.0 mm pa dne 1.
Relativna vlaga je znašala v povprečku 76%. Najvišja, t. j. 96%, je bila v dnevih 1., 6. in 19, najnižja 44% dne 23. Merjena je bila s higrografom.
Padavinskih dni je bilo skupaj 8. Celotna množina padavin je znašala 26.7 mm. Največjo padavino smo imeli dno 14., i. s. 14.5 mm. Ako primerjamo povprečno mesečno vsoto padavin v mesecu juniju, dobljeno na podlagi 34-letnega opazovanja, in ki znaša 146 mm, je razvidno, da smo v letošnjem juniju zaostali daleč za normalo. Grmelo je v tem mesecu 4 krat, i. s. dne 11., 12., 18. in 30.
Meglena dneva sta bila samo dva.
Vedri dnevi (povprečno pod 2.0) so bili 4.
Oblačna dneva (povpr. nad 8.0) sta bila 2.
Hladnega dneva (minimum pod O) ni bilo nobenega.
Toplih dni (maksimum vpij učno 25.0 do 30.0) je bilo 16.
Vročih dni (maksimum nad 30.0) je bilo 6.
Vetrovnost: v tem mesecu je prevladoval S.
Vsa ta opazovanja so bila izvršena v Ljubljani.
Koledar
I>ancs, sobota, 2. julija Obisk Marija Device.
Nedelja* 3. julija: Heliodor.
Nočno službo imajo lekarne:	mr.	Leustek,
Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta.
Obvestila
Razstava del D. Inkiostrija In P. Lobode.
Od danes naprej je odprta razstava slik in kipov D. Inkiostrija in P. Lobode. Vabimo vse prijatelje umetnosti, da si razstavo v čim večjem številu ogledajo.
Cigaletova in Trdinova ulica bosta od 4. julija za vozni promet zaprti zaradi cestnih del, ki bodo predvidoma trajala kakih 14 dni.
Aljažev klub sporoča, da so redne maše po_ sledečih planinskih postojankah v nedeljo 3. julija: ob 8 na Kredarici, ob 10.30 pri Mrzlem studencu, na Kofcah ob 10, ob 9 Pianina pod Stolom, istočasno tudi v Kamniški Bistrici. Gospode duhovnike, zlasti hatehete, Aljažev klub vljudno naproša, da mu sporoče, katero nedeljo bi bili pripravljeni prevzeti maše na naših planinskih postojankah.
Gostovanje članov Narodnega gledališča iz Ljubljane v Radovljici bo dne 3. t. m. Uprizorili bodo izredno zabavno in duhovito tride-jansko komedijo avtorja Benedettija: »Rdeče rožec. Avtor obravnava na igriv, lahkoten, humoren in hkrati udaren način zaplotljaje v modernem zakonu. Izvrstna situacijska komika, blesteči dialogi in izborni domisleki, predvsem pa odlično pod n ne vloge, ki jih igrajo: Mira Danilova, Jan, Sancin in Slavčeva, so pripomogle tej salonski komediji v Ljubljani, kakor tudi v vseh večjih krajih dravske banovine, kjer so se že vršila gostovooijo, do izrednega uspeha.
Izlet šenljnkobčanov. članstvo organizacije JRZ za šentjakobski okraj v Ljubljuni ponovno opozarjamo na izlet v Županovo jamo pri Grosupljem, ki bo jutri, v nedeljo 3. julija. Z dolenjskega kolodvora odhajamo, če le ne bo padal dež, ob 7.56. Kdor se izleta udeleži, naj pride na kolodvor najkasneje do 7.45. Maša bo na izletu. Stroški so malenkostni. Kdor so še ni prijavil, naj se prijavi nemudoma pri tov. tajniku, Florijanska ulica 7. Na veselo svidenje I
Borba krščanskih strokovnlčarjev zn nov
red. Brošura s tem naslovom nam prikazuje neskvarjeno voljo strokovno organiziranih kršč. delavcev in nameščencev ter njihove mednarodne strokovne zveze, ki hočejo preureditev gospodarskih in socialnih razmer v isti smeri, ki jo je zastopal pri nas že pokojni dr. Krek. Zato je vredno, na brošuro prečitate. Naroča se pri izdajatelju (Valant Milan, Ljubljana, Ulica na Grad 5.) Oni, ki so prejeli brošuro na ogled, se naprošajo, da jo poravnajo po prejetni poštni položnici.
Suhi vodnjak pri sv. Florijanu je vzrok marsikaterim kritikam, toda uprava ga je bila prisiljena zapreti, ker so ga otroci in razgrajači vedno spet takoj pokvarili. Lansko poletje je vodnjak dvakrat dobil novo posodico za vodo in dvakrat je bila vzidana k vodnjaku tudi nova železna veriga. Obakrat je bilo vso že prvi ali drugi teden ukradeno. Z razbijanjem po vodnjaku, pri kraji posode in z ruvanjem verige je pa v nevarnosti tudi lepi stari vodnjak, da ga zlikovci popolnoma razbijejo. Zato je pa bolje, da ohranimo vsaj suhi vodnjak, ki ga razgrajači vsaj kolikor toliko puste v miru. Sosedje naj sami pazijo in vsakogar takoj prijavijo, kdor bi delal škodo na lepem starem vodnjaku.
gore pisem
Hervey Allen:	15
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Slišati je bilo glasove, rezgetanje konj in škripanje koles po pesku, ki je bilo vse tišje.
Denis se je obmi'] in se vrgel v travo. Ko je spet vstal, so že sijale zvezde skozi listje.
Vzel je plašč in šel po bukovju proti stanovanju. Na prostem je bil še mrak, v gozdu pa že teina.
Šele pozno je prišel do Honnetona. Vesel ogenj, nenavaden za ta čas in dobra	večerja sta ga že čakala.	Po večerji	je sedel	v sobi
in gledal skozi	okno pokrajino, ki se je	od desetih naprej	bolj in
jbolj svetlila v soju upadajočega meseca.
V Auvergnoji je bil maj...
Spet je iz vinogradov udarjal k njemu vonj kakor prejšnji večer. To pot so bile vonjave tako zapeljivo mehke, kakor bi se Denisu nikdar ne bilo zdelo mogoče. Mir, kakršnega do zdaj ni poznal, mu je polnil prsi.
Bil je vesel, da se je vse odločilo. Nihče več ne bo mogel ničesar spremeniti. Po veliki cesti, tam skozi zaseko na griču bosta skupaj odjezdila proč, kadarkoli, ne, prav kmalu že. Jutri si bo vse natančneje premislil. Nocoj ga ni smelo nič, nič na svetu motiti v njegovih sanjah.
Spet se je sklonil skozi okno v dehtečo noč. ^
V gradu so	še gorele luči. Zgoraj pa	je bilo že	temno. Pretekla
[je ura, pretekli	sta dve uri, pa ni ničesar zapazil.
Nazadnje, čez dolgo se je okno razsvetlilo. Med oknicami je zagledal svetlo piko in brez diha čakal. Nič se ni izpremenilo. Luč je gorela mirno in stanovitno.
Torej jutri, jutri!
Planil je pokonci, slepo tipal po 60bi, nazadnje našel kresilo ler prižgal svečo. Stopil je k oknu in migal z lučjo.
Tam, onstran polja je sveča v njenem oknu ponavljala njegove (gibe.
»Lahko noč, lahko noč!< sta govorili luči.
Potem je luč v gradu ugasnila. Tudi on je ugasnil svojo in padel v posteljo. Šele zdaj je zapazil, kako premražen je bil od dolgega sedanja pri oknu. Gledal je v mesec, ki je zdaj plaval visoko po nebu. Kmalu pa je spal trdo, kakor otrok.
Donu Luisu ni bilo ta večer dosti drugače kakor prejšnji večer, ko so ga nesli v posteljo. Toda dobro mu je storilo, da se je tako dolgo kopal v vročih Royatskih toplicah.
Maria ga ni še nikdar videla tako razposajenega kakor nocoj pri večerji. Govoril ji je, da ji grad gotovo ugaja, na sprehod se je tudi peljala in to ji je bilo zatrdno kaj prijetno. Še sreča, da je grof de Besance poslal sobarico, sicer bi moral markiz Mario povsod vlačiti s seboj in ji skrbeti za zabavo. Psa ji bo treba tudi še najti, je govoril. Ona pa mu je dejala, da bosta to oskrbela jutri. Zdaj gre za to, da čimprej ozdravi.
Markiz je ženi odgovarjal, da bo to trajalo dva do tri mesece, tako je pravil zdravnik. In nobenega vina! To je dolg čas, če človek natančno pomisli.
Markiz je nepotrpežljivo zmignil z nogo, seveda je zato takoj dobil plačilo v običajnem zbadanju.
Zakaj pa ne bi na vse zadnje ostal kar teden dni 6kupaj v Ro-yatu in začel s temeljitim zdravljenjem, ga je vprašala. Krasna misel, ji je odvrnil. Pozvonil je. Ko je prišel služabnik, je dejal:
»Jean, pripravi za jutri mojo vrečo za več dni. Glej, da boš hitro gotov in povej gospe, da me ne bo leden dni. Če bom česa potreboval, bom poslal kočijo.«
Misel, da mu zdaj ne bo treba dvakrat na dan prestajati boleče vožnje v Royat, se mu je zdela veliko olajšanje. Pozneje s tem ne bo več težav. Kako, da ee ni takoj tega domislili
Segel je po knjigi.
Med tem. ko sta si zgoraj sveči migali čez polje, posejano z mesečino, je don Luis zakimal nad svojo knjigo.
Pot© poglavje.
Vmesna igra.
Drugi dan si je Denis na vse zgodaj zadnjič popravil nagubani ovratnik na svoji najlepši srajci, ko je v svoje neizrečeno zadoščenje zagledal, kako je kočija gospoda markiza Carba.škega krenila po grajskem klancu navzdol in izginila na cesti proti Royatu. Na sprednjem konju je kakor po navadi sedel maček v škornjih.
Denis je šel iz sobe in osedlal kobilo. Med tem je pa izpraševal Honnetona različne reči.
Kmetič mu je dejal:
»Seveda, gospod, tudi tod okoli lahko pridete v gozd.«
Šel je z njim do roba griča, na katerem je ležala domačija. Od tam mu je pokazal kolovoz, ki je držal počez na polje, med starimi zidci in mejami. Kolovoz je bil bolj podoben jarku kakor cesti.
»Prastara pot, gospod 6totnik. Samo poleti jo rabimo, ko vozimo seno. Pa še tedaj ne več dosti, odkar so ljudje zasadili po polju
vinograde. Tu ne boste srečali nikogar, videl vas tudi ne bo nihče, če ne bo ravno stal gori na vrhu.
Denis je skočil na konja in dejail:
»Lepa hvala, Honneton. In ne pozabite, kako važno Je, da nihče...«	_	•.
»Brez skrbi, monsieur. Tu smo sami možje, razen kuharico in ...«
Sezul si je s pomenljivim gibom coklo in se smejal.
Stotnik je popustil vajeti in jo v nekaj trenutkih zginil v žrelu gosto zarasle meje.
Pot je tekla ravno kakor bi ustrelil. Na pogini je bil« podobna soteski ali rovu. Zdaj pa zdaj so jo sekale zelene jase, tako da jo Denis lahko pustil kobilo, da je dvignila glavo- Kobila pod njim se je spet iztegovala. Čutiti je bilo, kako jo polni vso zrak ranega jutra. Moral jo je pregovarjati, da ni rezgetala. ...
»To so kaj slabe lastnosti, ti,c ji je grozil in jo z rokavico tolkel po vratu.
Dospela sta na klanec. Slišati je bilo, kako udarjajo kopita na kamen, koder je bila ruša že tenka. Denis je zagledal pod seboj pravilno rezane kamenite plošče. To je bila stara rimska cesta, morda jo je dal narediti Cezar, ko je taboril pri Gergovii.
Ne dolgo za tem se je pot odprla, kakor je pričakoval. Končavala se je vrh griča v starem taborišču, podolgastem, poraslem gorjaču, kjer se je paslo nekaj ovac. Na mestu, kjer je nekdaj moral etati pretorski šotor, je zdaj stalo jagn.ie 'n sesalo.
Denis je 9topil e 'konja in tekel k nasipu.
Stari jarek je bil zdaj sanio še plitva globel, po kateri so raslo marjetice. Kavno nasproti temu kraju se je dvigal Gergovijski grič. Pri nogah je Denis v drevesnem zelenju videl grajsko streho. Na drugi strani se je začenjal bukov gozd in v gričastih valovih padal do rek. Hladni, jasni jutranji zrak, lesketanje sonca na poplavi mladega listja, odprti razgled tu zgoraj in tišina, katero je neprenehano čivkanje iz gozda bolj podpiralo kakor trgalo, vse to je vzbujalo v Denisu občutek novega neubranljivega ugodja. Čutil se je mladega in tako polnega nove moči, da bi bil najrajši na glas vpil.
Požvižgal je kobili, ki je nezaupno vohala za ovcami.
Nekaj trenutkov |x>zneje ga je požrl gozd, ta skrivnostni gozS, v katerem ni videl niti svoje lastne sence. Denis se je sam sebi zdel kakor strah, ki jezdi pod vejami.
Kdo bi mogel povedati, kam nosi življenje človeka s svojimi čudnimi potmi? Če ee je spomnil na očeta — kaj je neki vedel o njem?
Kopitanje je zadonelo svobodneje, ko sta prišla na jaso. Kmalu je stal s,pet v soncu na trati pred jezom.
Na starih stopnicah je bilo kaj čudno in spodaj pod njimi So bolj vse dotlej, dokler ni prišla Maria.
Pisatelj Bernard Schaw, ki je resno obolel. Ta mesec bo star 82 let
Prizor s tekem jadrnic v Kielu. Nastopilo je 230 jadrnic sedmih držav.
Programi Radio Ljubljana
Sobota, 2. julija: 12 PloSfio znano in izbrano bodo zrinile vnm Iffrmio. Vflp hitijo v pravi red bron niwrwtn,
.brez besed — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Ploščo znane in izbrane bodo zdajle vam igrane, Vso hitijo v pravi red brez sporeda, brez besed — 14 Napovedi — IS Za vesel delopust (igra Kadijski orkester) — 18.40 Vtisi iz Amerike (g. dr. Juro Adlešič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura: O pogozdovanju naše-, ga primorskega krasa (prof. inž. Alfonz Hauders) —, 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. uredi nik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 VII. večer muzi-kome-, dijontov — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel koneo tedna (plošče).
Drugi programi
Sobota, 2. julija: Beiarad: 20 Orkester kr. gardo, 21 Nar. pesmi, 22.20 Harmonika — Zagreb, 20 Cerkvena gl.. 21.811 Klavir, 22.110 Lnhka gl. — Vrana; 19.40 Zab. konc., 20.30 Češka filharmonija, 22.25 Ploščo — Varšava: 21) Za Poljake v tujini, 21.10 Ples. gl., 22 Zab. progr. —i Sofija: 20 Sopran, 20.45 Mali ork., 21.40 Lahka gl. — Budimpešta: 20.10 Iz starih operet, 20.35 Jazz, 23.10 Cig. ork. — Trst-Milan: 21 Igra »Hudičev učeuoc« —i Him-Bari: 17.15 Citre, 21 Poster progr., 22 Pihala — Dunaj: 19.10 Nar. pesmi, 20 Orkester in solisti, 22.30 Orkester in zbor, 24 Zab. konc. — Berlin: 20.10 Citre itn mandoline, 21 Pihala — Kdnigsberg: 20 Pihala in solisti — Hamburg: 20.10 Ples. gl. — Lipsko: 20.10 Draž,-danska filharmonija — BeromUnster: 19.55 Švicarske nar. pesmi in plosi, 21 Zab. program, 22 Plesna glasba.
Otroke obsojafo na smrt
Spomladi leta 1935 je bil v Sovjetiji objavljen zakon, ki določa kazni za mladoletne zločince. Teh je menda v današnji Rusiji največ. S tem zakonom je bila uvedena smrtna kazen tudi za otroke, ki so dopolnili 12. leto. Od tedaj, ko je stopil ta zakon v veljavo, so zdaj pretekla polna tri leta. Zanimiva je izjava, ki jo je o »uspehu« tega zakona podal neki komisar v uradnem listu »Sovjetskaja Justi-cija«. V tej svoji izjavi ta komisar imenuje enega najpomembnejših zakonov Stalinove dobe. Takole pravi med drugim:
Ni dvoma, da se je število prestopkov, ki jih Ije zagrešila mladina, v zadnjih treh letih precej
Kitajke na fronti pred bojem na nož
Naš Varšek na krogih pri nastopu na Stadionu
Venec, ki so ga Čehi položili pred Prešernov spomenik
po posameznih oddelkih komisarijata. Za sto in sto pisem se nihče niti ne zmeni in jih po več mesecev niti ne prebere. Nikomu ,niti na misel ne pride, da so ta pisma od tistih, ki od rane zore do trde noči prenašajo vso težo dneva.
Na vsakem teh pristojnih mest sprejmejo na dan po 300 do 400 pisem, na katere po veliki večini sploh ne odgovarjajo. Nič drugačna usoda ne doleti onih pisem, ki so naslovljena naravnost na ljudskega komisarja. Vsa ta pisma takoj razdele na »važna« in »nevažna«. »Važna« izroče nadzorstvu, kar pa v resnici prav nič še ne pomeni. Tista pisma pa, ki jih smatrajo za »nevažna«, enostavno vržejo v koš. No, in kakšna so ta »nevažna« pisma? Na pr. takole, ki ga je poslala traktorska postaja iz Novosibirska:
»Že večkrat smo pisali oblastnemu in Osrednjemu komisarijatu, pa nismo dobili nobenega odgovora. V jeseni leta 1937 smo sedež traktorske postaje prenesli drugam, za nekaj kilometrov s prejšnjega mesta. Treba je bilo zgraditi nova poslopja, s čemer smo imeli 33.000 rubljev stroškov. Ker pa oblastni komisarijat niti do danes ni pokazal zanimanja za to, nihče ne mara financirati zidave in ureditve prostorov. Denar smo morali dati mi. Traktorska postaja je dolžna delavcem in uradnikom še 16.000 rubljev na plači za preteklo leto. Raznim organizacijam in posameznikom poleg tega dolgujemo še 17.000 rubljev. Te vsote ne moremo izplačati, ker nimamo denarja. Čakamo na odgovor ...«
Imeovani list tudi pravi, da je nespametno misliti, da bodo na svoje pismo dobili tudi kak odgovor. Pismo so enostavno proglasili za »nevaž-no«. Podobna usoda pa dostikrat doleti tudi tista pisma, ki jih na samem komisarijatu označijo kot »važna«. Tudi nanje največkrat nihče ne odgovarja. Najlepše pa je še to, da uradnika, ki je za takšne stvari odgovoren, ne morejo nikjer najti, kakor da bi se bil izgubil. Po komisarijatih vlada strahoten birokratizem. Cele mesece romajo nekatera, seveda samo »najvažnejša« pisma iz oddelka v oddelek. Pa celo to se je že neštetokrat dogodilo, da niti na brzojavke nihče ne odgovarja.
* Tujci preveč hvalijo sovjetske tovarne
In zdaj še nekaj, o čemer piše »Leningradska-ja Pravda«. Ta časopis je objavil članek, v katerem pravi, da tovarniških proizvodov v sovjetski Rusiji ni tako lahko dobiti, kakor bi človek mogel sklepati iz poročil zamejskih listov, ki poudarjajo, kako velika je proizvodnja po sovjetskih tovarnah. Kirovska tovarna »Elektrosila «je začela izdelovati in prodajati električne žepne svetilke. Če pa kdo hoče kupiti kakšno žarnico, da bi z njo zamenjal staro, ki je že pregorela, je enostavno ni mogoče nikjer dobiti. Kupcem po leningrajskih prodajalnah že nekaj časa sem ne odgovarjajo ničesar drugega kot to, da žarnic ni v zalogi in da ne vedo, kdaj jih bodo spet dobili.
Ravnatelj kaznilnice odhajajočemu jetniku: »Oprostite, ker smo vas pomotoma 14 dni predolgo imeli zaprtega.«
Kaznjenec: »Nič zato, mi boste pa prihodnjič odtegnili.«
France: »Ali veš za sedmera čuda sveta?« Štefan: »Jaz vem samo eno čudo, in to je bil prvi mož moje žene.«
Nekaj novih slik iz Stalinovega „raja"
Na smrt obsojajo celo otroke, ki še 12 let niso stari
Beg čez mejo
Med raznimi članki v sovjetskem časopisju zadnje dni je morda eden najbolj zanimivih tisti, ki ga je objavila »Komsomolskaja Pravda«, in v katerem piše o ljudeh, ki se jim ni posrečilo uiti iz rdečega sovjetskega raja. Pisanje tega 'lista je tudi zelo značilno za današnje stanje, kakršno vlada v Sovjetiji. Med drugim omenja ta list tudi to, koliko jo v zadnjih letih ljudi skušalo zbežati iz Rusije v druge države. V zadnjih 12 letih je samo na onih krajih sovjetske meje, ki jih čuva policija G. P. U., bilo aretiranih 31.019 oseb. Pri tem niso všteti mnogoštevilni oni, ki jih sovjeti smatrajo za špijone. Tudi teh ni prav malo. Oddelkom G. P. U. se je v tem času posrečilo zapleniti pri raznih sumljivih ljudeh nad štiri tisoč pušk, ogromno število samokresov ter vsakovrstne m uniči j e.
Sol in sladkor - prava redkost v Sovjetiji
Dopisnik sovjet, uradnega časopisa »Pravda« je zadnjič poročal svojemu listu o velikem pomanjkanju živil v Ordžonikidski oblasti. Takole pravi: V teh krajih ni niti soli, kaj šele sladkorja. Zaradi tega velikega pomanjkanja živil je bila pred nedavnim tod revizija, ki je dognala neverjetne stvari. Ugotovljeno je bilo, da jih od 427 prodajaln 100 nima soli na prodaj, 42 je brez sladkorja, 117 brez tobaka, 21 brez mila itd. — Na koncu eVojega članka pisec še pristavlja; d A to' ha noben način ni osamljen primer. Prav podobno žalostno stanje vlada tudi po drugih pokrajinah. Tako na primer v evdokijskem okraju kar po cel tri do štiri mesece sploh ni mogoče dobiti čaja, te znamenite ruske pijače, sladkorja, prav nič drugače pa je tudi z neštetimi drugimi živili.
zmanjšalo. Vendar jo še vedno precej takšnih mladih grešnikov. Tudi zapuščenih otrok je nekoliko manj, jih je pa še vedno dovolj.
O tem, kako se izvaja ta zakon v praksi, piše omenjeni komisar tole:
Boj proti tem mladim kriminalcem se na žalost vodi brez vsakega sistema. Nešteto je primerov, ko je te mladeniče, prav za prav te otroke, doletela kazen, ki je prav gotovo niso zaslužili. Obsojeni so bili dostikrat ne samo prestrogo, pač pa se je neštetokrat dogodilo tudi to, da so bili kaznovani za prestopke, ki jih sploh nikdar zagrešili niso. Dostikrat pa se sodne oblasti kratkomalo niso držale zakona in so na primer obsodile na smrt tudi takšne otroke, ki niti 12 let še niso bili stari. Zdi se, kakor da nikdar ni bilo pravega časa, da bi vsaj ugotovili, koliko je kak mlad »zločinec« prav za prav star.
(lVažna" in ,.nevažna" pisma
Zanimiv članek je objavil nek drug sovjetski časopis o tem, kakšno je poslovanje na ljudskih komisarijatih. Na primer tole:
Deset tisoči kolhoskili delavcev, agronomov in uradnikov na traktorskih postajah zaman čaka na rešitev svojih prošenj in izid svojih pritožb, ki so jih naslovili na ljudski komisarijat za kmetijstvo. Ta čudoviti urad molči
»Slovanski dom« Izhaja vsak delavnik ob IZ Mesečna naročnina 12 Din, ca inozemstvo 23 Din. Uredništvo! Kopitarjeva aliea 6/IIL Telefon 4001 do 4005. CJpravaj Kopitarjeva ulica i.
Za Jugoslovansko tiskano « Ljubljani: K. čet Izdajatelji Ivan Rakovec. Uredniki Jože Kogiček.