M Ljubljani, dne 10. septembra 1SSÜ Cena posamezni številki 1‘SO Din. XI!. Set©. „NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20’—, za četrt leta Din lO’—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. = Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev. Dr. K, Dobida: Kongres Mednarodne uradniške federacije v Ženevi. (Dalje.) O odnošajih javnega uradništva do amsterdamske strokovne in.ernat cionale je govoril generalni tajnik g. Sassenbach. Poudarjal je načelno inte* resno skupnost vsega duševnega in rečnega delavstva in izrazil nado, da se bo M. U. F. krepkeje naslonila na strokovno internacionalno unijo v Amsterdamu, ki bo z vsemi močmi podpirala koristi javnega uradništva Resolučijo v tem smislu, katero je predlaga! predsednik g Laurent je kongres soglasno in z velikim odobva« vanjem sprejel. Ker so bili udeleženci kongresa ofieielno povabljeni k slavnostnemu pozdravu v občinski zbornici, so bi'e seje prekinjene. Ob 11. uri je nato sprejel predsednik ženevskega uprav« nega sveta (mestni župan) g. Uhler delegate v občinskem dvorcu Palais Evnard. Po prisrčnem pozdravnem na« govoru ženevskega župana se je za do« brodošlico zahvalil g. Charles Laurent. Nato je ženevska občina v sijajnem parku pred dvorcem, kjer je bil po« stavljen okusen in bogat buffet, pogo« stila zborovalce. Popoldan je bil določen za ofici« jelni poset palače Društva naro« do v, kjer je sprejel kong'resiste taj« nik! v političnem oddelku D. N., go« spod G a n z o n i. V daljšem govoru je imenovani pojasnil postanek tega velevažnega meddržavnega telesa ki se je mogel razviti samo na tradic’o« nalno mednarodnih ženevskih , tleh, Samo ta pristni »ženevski duh« more društvu narodov zagotoviti tudi za prihodnost uspešno delovanje, Apeli« ral je na kongresiste, naj doma kot najvplivnejši in najvidnejši predstav« niki narodov delujejo po vseh svojih močeh za okrepitev in razširjenje pra« vega duha mednarodne strpnosti, skup» nosti in solidarnosti. Nato je tajnik časnikarskega cd= delka g. Wertheimer, raztolma« čil posetnikom ustroj Društva naro« dov. Opozoril jih je, da služi velika dvorana, v kateri se je vršil sprejem delegatov M. U. F., za sodne razprave, v katerih odloča svet Društva naro« dov o sporih med posameznimi drža« vami. V tej zgodovinski dvorani so razpravljali in tudi mirno poravnali konflikte med Grčijo in Bulgarsko, med Italijo in Turčijo itd. Očrtal je organizacijo D. N., ki je nekako slična politični organizaciji posameznih dr« žav. Nato so si kongresisti ogledali ogromno poslopje (bivši Hotel Natio« nal), ki je pa za armado nad 500 urad« nikov D. N., ki vrše svojo službo v raznih oddelkih, generalnega tajništva tega svetovnega ministrstva, postalo že premajhno. Zato prično že letošnjo jesen z zgradbo novega reprezentativ« nega in dovolj velikega poslopja, ki bo stalo v neposredni bližini sedanje« ga. -— Našim delegatom je bil z ljubez« nivimi informacijami na razpolago se* kretar D. N., slovenski rojak g. Via« dimir M i s e 1 j. Iz palače Društva narodov so od« šli delegati v ogromno moderno po« slopje Mednarodnega urada dela, kamor so bili vsi udeleženci kongresa službeno povabljeni. Tam jih le pozdravil načelnik sekcije za urad« niška vprašanja, g. Ritter v imenu odsotnega direktorja g. Alberta Tho« masa. V daljših izvajanjih je govornik Pojasnil postanek, organizacijo in do« sežene uspehe M. U. D., ki šteje danes okrog 50 držav — člane iz vseh delov Sveta. S svojim iniciativnim delova« njem na socialnem polju je M. U. D. postal mednarodno uvaževan avtor.ta« tivni faktor, ki nudi vsemu delavskemu stanu sveta moralno podporo in dejan« ske koristi. Kot tak je zanesljivo poroštvo skladnega sožitja delodajal« skega in delavskega stanu, obenem pa tudi garancija vsestranskega, za^ htevam moderne dobe odgovarjajoče« ga napredka socialnih ustanov vseh držav. M. U. D. pa ne omejuje svojega delovanja zgolj na ročno delavstvo, temveč z enakim interesom zasleduje tudi položaj duševnega delavstva, za« sebnega in javnega, ter mu skuša iz« boijšati eksistenčne pogoje v pravnem in gmotnem oziru. Zbira statistične podatke, prireja ankete o vseh vpra« šanjih, katera zadevajo javno usluž« benstvo, ter s svojim moralnim vplivom skuša pri vladah posameznih dr« žav doseči odpravo nedostatkov in uvedbo potrebnih socialnih mer. Udeleženci kongresa so si nato ogledali krasno notranjost prostornega poslopja, katero .so včlanjene države okrasile z najlepšimi izdelki svoje umetnostne obrti in industrije. Vtis, ki ga je ta velepomembna mednarodna socialna ustanova zapustila v obisko« valcih, je uprav, ogromen. Zvečer se je v elegantnih, a vendar intimnih prostorih Internacional« nega kluba vršil slavnostni banket. Udeležilo se je te. svečane večerje pri« bližno 150 delegatov in zastopnikov oblastev ter odposlancev raznih med« narodnih udruženj in ustanov. Na ban« ketu so govorili zastopn.ki uradniških organizacij iz Poljske Češkoslovaške. Francije, Holandske, Švice, Nemčije in Avstrije. Po oficijelnem delu banketa se je razvila animirana zabava, katero so posamezni govorniki s svojimi napit« nicami uradniški internacionali šc po« večali, Nato je sledilo nekaj glasbenih točk, katere so improvizirali posamezni delegati. Posebno odobravanje je žel za krasno srbsko narodno pesem »Moj dilbere«, g. dr. V. Benkovič iz Zagre« ba, ki jo je zapel zares tako dovršeno, da je popolnoma zaslužil vsesplošno navdušeno pohvalo. Tretji dan kongresa, >dne 8. avgu« sta, je bil najvažnejši. Razpravam je predsedoval nemški delegat g. Falken« berg. Na dnevnem redu je bila poleg raznih referatov še volitev funkcijo« narjev Mednarodne uradniške federa« cije in določitev prihodnjega kongres« nega mesta. Kot prvi poročevalec je bil napovedan generalni direktor Mednarod« nega urada dela, bivši minister g. Al« bert Thomas, velik prijatelj Jugoslavije. Ker je pa moral g. Thomas, ki je član stalnega mednarodnega sodi« šča v Haagu, nenadoma odpotovati na zasedanje v Haag, je njegov referat prebral tajnik MUD, g. Henri F u e s s. Imenovani gospod je najprej pre« čital pismo, v katerem je zadržani g. Thomas opravičil svojo odsotnost, in z iskrenim pozdravom želel kongresu mnogo uspeha. Referat »Razvoj uradniškega problema v raznih državah« je razmotrival problem razmerja držav« nega uradništva napram poedinim dr« žavam. Na podlagi statističnih podat« kov ugotavlja g. Thomas, da sc je število uradništva v vseh državah po voj« ni znatno pomnožilo. Povod za to je dal razširjeni delokrog državne up ra« ve, ki sc je raztegnila na mnoga polja, posebno socialno«političnega .značaja, katerih prej države niso smatrale za predmet svoje upravne delavnosti. Po« J množitev uradništva je naložila državam nova in težka bremena, katerih premnoge, po vojni izčrpane države sprva niso zmogle. Zaradi nezadovoljivega gmotnega stanja je uradništvo posebno živahno čutilo potrebo zdru- ževanja, ki je bilo pred vojno, ko so bile materijalne prilike državnega uradništva mnogo povoljnejše, komaj v prvih povojih. Tako je postanek in razvoj uradniških združenj lahko umljiv. (Konec prih.) Težnje tovarišev poštnih uslužbencev. Na XII. poštnem kongresu Saveza p. t. t. uslužbencev dne 12. julija 1930. v Sarajevu je bila sprejeta naslednja resolucija: 1. Da se za p. t. t. stroko obnovi ministrstvo pošte in telegrafa ali da se p. t. t. stroka formira v oblasti ministrstva za gradnje kot posebna ustanova s svojo posebno upravo. 2. Da se otvorijo stalne p. t t. in tehniško-mehaniške š ole pri vseh direkcijah in ena prometna akademija za višjo strokovno izobrazitev. . 3. Da se da stroki poseben zakon za stroke in osebje ob sodelovanju organizacije. 4. Da se p. t. t. ustanove in njeni organski deli nikakor in za nobeno ceno ne dajo v privatne roke. 5. Da se čim prej donese izprc memba zakona s pogledom na druge stroke. 6. Da se ženski zvaničniki in slu« žitelji, ki imajo kvalifikacijo za tretjo kategorijo, prevedejo v to kategorijo. 7. Da se vsem uslužbencem, ki imajo po zakonu pravico, podeli višja kupina, a to po letih, ki se priznavajo za stopnje osnovne plače. 8. Da se stanarine regulirajo po stvarni draginji. 9. Da se tudi uradnikom II. in KI. kategorije ter zvaničnikom in služite« Ijem dajo specialne doklade, kakor so jih dobili uradniki L kategorije. 10. Da se odbita članarina za na« bavljalno zadrugo vrne uslužbencem v smislu tolmačenja Državnega sveta. 11. Da se uradniško osebje p. t. t. stroke uniformira na način kakor je železniško in carinsko, s pravico nošenja uniforme v službi in izven nje ter proti letni dokladi za obleko. 12. Da se da ženam državnih uslužbencev, katere so v državni službi, polna osebna doklada. 13. Da se uvrste v prvi draginjski razred še mesta: Bitolj, Dubrovnik 1 in 2, Kotor, Maribor, Osijek, Somboi, Subotica, Šibenik in Veliki Bečkerek. 14. Da se službena doba glede na težko in naporno službo zniža za administrativno osebje na 30 let, -a za prometno«terensko osebje na 25 let. V resolucijo je sprejel kongres samo 14 najvažnejših točk, dočim so se zbrale druge zahteve v posebnem ekspozeju za g. ministra za gradbe z naslednjimi 22 točkami: , L Da se omogoči vsem uslužben-cnm p. t. t. stroke II. in III. kategorije ter zvaničnikom in služiteljem prehod v višjo kategorijo. 2. Da se povišajo nočnine pri poštah, telegrafih in telefonih ter ambu« lantnem osobju po draginjskih razmerah. 3. Da se dajejo uslužbencem, ki potujejo z ambulantnimi poštami, dnevnice po uredbi za potne in selitvene s’troške. 4. Da se prizna uslužbencem, ki vrše poleg redne službe še izredno dolžnost, izredna doklada. 5. Da se omogoči sodelovanje organizacije na pristojnih mestih ob priliki razpravljanja strokovnih vprašanj. 6. Da se tantiema po hranilnem in čekovnem prometu, ki jo uživa osebje poštne hranilnice, izplačuje delovnemu osebju na poštah, kateremu tudi stvar- no pripada, ker največji del posla in vsa odgovornost pada na pošte. 7. Da se p. t. t. uradniki, kat-ri imajo 10 let službe, a delajo 2 leti v direkcijah, prevedejo na zvanja direk« cijskih uradnikov po naravi posla. 8. Da se analogno prvi kategoriji uradnikov urede položaji in zvanja uradnikov druge in tretje kategorije. Za drugo kategorijo: p. t. inspektor, računski inspektor, upravnik, višji kontrolor, glavni referent, kontrolor, referent, revizor, p. t. uradnik, tehnični uradnik in p. t. pripravnik. A za tretjo kategorijo: arhivski uradnik, p. t. manipulativni uradnik, praktični tehničar, nadzornica telefona, telefonistka, skladiščnik p. t. pripravnik HT kategorije. 9. Da se uvede popolni nedeljski počitek v blagajniškem poslovanju tudi za vse uslužbence, ki vrše dostavo. 10. Da sc s čl. 306. finančnega zakona degradiranim zvaničnikom in slu« žiteljem ob priliki prevedbe po novem zakonu- vračunajo vsa leta dnevničar« ske službe v efektivno državno službo. 11. Da se pri izpremembi zakona ima v vidu odsluženje kadrskega roka tako, da uslužbencem p. t. t. stroke ni treba dajati ostavke in da se jim ob povratku od vojakov osigura isti položaj. 12. Da se čl. 100. sedanjega uradniškega zakona pretolmači, da smeta mož in žena službovati v istem kraju, tako, kakor je to pri železničarjih in učiteljih. 13. Da se čim prej izdela pravilnik za bolniško-posmrtni fond, v katerem morajo biti včlanjeni vsi p. t. t. uslužbenci, z državno podporo in nadzorstvom pristojnega ministrstva. 14. Da se z zakonom zajamčeni letni dopusti odobravajo, ker zahteva to naporna p. t. t. služba. 15. Da se zvaničnikom in služiteljem redno podeljuje službena obleka in obutev, a to boljše kakovosti in no meri, da se jim dajo dežni plašči, katerih že davno ne dobivajo, in pa k letni obleki po en par lahkih čevljev, ker so zimski pretežki za poletje. 16. Da se uslužbencem v krajih, ki so znani kot nezdravi in malarični, omogoči brezplačno zdravljenje v zdraviliščih ter da se uslužbencem, ki ne morejo vzdržati v malaričnih krajih, omogoči premestitev v bolj zdrave kraje. 17. Da se zgrade higienske zgradbe za p. t. t. ustanove in stanovanja za p. t. t. osebje v vseh centrih naše dr« žave. 18. Da se prepreči favoriziranje posameznih uslužbencev istega zvanja in položaja ter da bo njihovo delo in strokovna sposobnost izključno merilo za napredovanje. 19. Da se upokojenci v pogledu njihovih prejemkov izenačijo. 20. Da se čim prej donese pravilnik o državnih pogodbenih poštah ter odobri njihov pravilnik o obveznem včla« njenju v pokojninski fond. 21. Da se pogodbenim poštarjem prizna v smislu čl. 3. pravilnika o znižani vožnji na železnicah kakor državnim uslužbencem, 50% popusta na ceni. 22. Da se mehanikom III. kategorije omogoči po 12 letih službe prehod v II. kategorijo. —ik: Povračevanje selitvenih stroškov. (Konec.) Obrazec potnega računa. Uradnik A. B. I. kategorije 6. sku* pine je v družbi kolege Ć. D. potoval po nalogu kr. uprave dravske banovine iz Ljubljane preko Pragerskega, Ča* kovca, Dolnje Lendave, vasi X. v vas Z. Pot Lendava — X. je kilometrsko premerjena, pot X. — Z. pa ne. Račun naj se sestavi takode: Račun stroškov A. B. (službeni naslov). L kategorije 6. skupine, ki je potoval na podlagi odloka kr. uprave dravske banovine št. ... od. 1930. v Z. radi Sopotnik: C. D. Žara- Od- j i 1 >C/J ! Dan Ura Tekst km čunje- no merje- no Opomba o j H Din Din i 8/6. 13.19 Prenos prtljage s stanovanja na ko- lodvor (stajališče poštnega avta) 20 — 2 Detto s kolodvora v vagon (staja- 3 13.49 lišča v avto) Potniški vlak Ljubljana — Čakovec 5 — Ad 4 in 5: V2 II. razreda 69 — Kompozicija 4 17.23 Prenos prtljage v Pragerskem iz za Čakovec in vagona na peron in obratno . . 10 — Lendavo ni i 5 19.17 Detto v Čakovcu 10 — bila priprav-1 6 19.32 Meš. vlak Čakovec — Dolnja Lendava Ijena za di- V2 111. razreda 4 50 rektni 7 20.38 Prenos prtljage iz vagona v Dolnji prestop Lendavi 5 — 8 Voz iz Dol. Lendave v X 13.7 Ad 9: 9 22.00 Pešpot iz X preko K. v Z. 2 Vi ure 12.5 Bližnjica. ä 5 km glasom priloge .... Komisijoniranje v Z. 10 10./6. 5.30 Pešpot v X 12.5 11 8.00 Voz v D. Lendavo na kolodvor . . 13.7 12 Prenos prtljage v vagon v D. Lendavi 5 — 13 10.15 Mešani vlak D. Lendava — Čakovec Vj III. razreda 4 50 Ad 14 in 16: ! 14 11.25 Prenos prtljage v Čakovcu iz vagona Kakor ad na peron in obratno 10 — 4 in 5. 15 13.18 Brzovlak Čakovec—Ljubljana VjII.r. 102 50 16 14.08 Prenos prtljage v Pragerskem iz vagona na peron in obratno . . 10 — 17 17.22 Iznos prtljage iz vagona v Ljubljani 5 — 18 17.52 „ „ do stanovanja „ Konec potovanja. 20 19 Pristojbina za telefonski pogovor v D. Lendavi glasom potrdila . . Dnevnice: 2V2 po ä Din 110'— . 25 20 275 - 21 Kilometrina a Din 3 — od zaokro- žene vsote 53.0 159 Skupaj . . . 739 50 z besedami: Na račun sem prejel na podlagi na- 1 I kazila Kr. uprave dravske banovine št . . . od . ./. . 1930 . . 500 — moja terjatev znaša torej še . . 239 50 Priloge: 1. Službeni nalog. 2. Potrdilo teh. oddelka o pravih nosti razdalje D. Lendava — X. 3. Potrdilo občine Z. o porabi ča= sa za pot od X. do Z. 4. Potrdilo poštnega urada v Dol. Lendavi o plačilu pristojbine za tel. razgovor. V Ljubljani, 11. junija 1930. A. B. (službeni naslov) II. kat., 6. skupine. Da se je potovanje v resnici izvr* šilo, da je porabljeni čas primeren in da so vsi v računu navedeni podatki resnični in točni, jamči L. S. E. F. (službeni naslov). V Ljubljani, 11. junija 1930. Obrazec selitvenega računa, A. B., upravnik osnovne šole II. kat., 1. skupine, je premeščen po služ* beni potrebi iz Ljubljane v kraj X. Prepotovati ima torej progo, označeno v prejšnjem obrazcu. Račun naj sestavi takode: Račun selitvenih stroškov A. B., upravnika osnovne šole II. kat., 1. skupine, ki je bil z dekretom ministrstva prosvete O. N. br............od........... 1930. pre= meščen po službeni potrebi iz Ljubljane v X. Žara- Od- > O >to Dan Ura Tekst km cuni no e- merje- no Opomba (D E— Din Din i 8./6 13.19 Osebni izdatki do kolodvora 120 2 8/6. 13 49 Potniški vlak Ljubljana — Čakovec II. razred, in sicer po Va karte za polagatelja in hčerko M., rojeno 8 /4. 1925, cela karta za soprogo A., sina B., rojenega 10./5. 1915, 1 „ C., „ 16./4 1908, . D., „ 2./6. 1905, vsega 5 vcelih kart po Din 138’— 690 — 3 8./6. 19.32 Meš vlak Čakovec—Dolnja Lendava III. razred 5 X Din 9'— .... 45 — 4 8,/6. 20.38 Voz iz Dol. Lendave v X 13'7 5 23.43 Pešpot iz X. preko K. v Z. 2 V2 uri 12-5 ä 5 km 6 9./6. 2.30 Prihod v Z. Stroški za odpremo pohištva: 1 n Tovornina glasom tov. lista: brutto 4100 kg . Din 1476'— tara (pohištveni voz) glasom potrdila javne tehtnice in potrdila železnice 1300 kg . „ 468' — Pot preko K. | za promet z j vozovi ne- i torej netto 2800 kg 1008 - 8 Prevoz z vozom iz Dol. Lendave uporabna. v X km 13-70 iz X preko L. v Z . „ 17 00 skupaj zaokroženo . km 31'00 in sicer za prvih 5 km . . Din 760' — 26 km ä Din 28— . „ 728'— 1488 9 Pakovan^e itd. 2800 kg ä Din 0*36* 1003 ; ! 10 Prevoz osebne prtljage po železnici glasom prtljažnega lista v j faktični teži 190 kg, zaračunjen z maks težo 150 kg po posebnem potrdilu železnice 70 : 11 Kilometrina ä Din 10— od zaokro- žene vsote km** 26 260 — 12 Dnevnice za polagatelja (100 °/o) in družino 5 članov (5X25%= 125%), vsega 225% ä Din 110— . . . 247 50 Skupaj 4936 50 ■ Opombe k tabeli: * Mešana selitev. Če bi se selitev izvršila samo z železnico, bi znašala pristojbina po 0'90 Din od 1 kg. ** Ulomki izpod 1 km se pri potih, ki se merijo na ure hoje, ne upoštevajo. 9. Zdravniško spričevalo, da je sin D. vsled........nesposoben da bi se sam vzdrževal. V £. 10. VI. 1930. A. B., upravnik osnovne šole II. kat., 1. skupine. Priloge: 1. Potrdilo teh. oddelka o pravih nosti zaračunjene razdalje od Dolnje Lendave do X. in od X. preko L. v Z. 2. Potrdilo občine o porabi časa za pot iz X. preko K. v Z. in neupo= rabnosti tc poti za promet z vozovi. 3. Listek javne tehtnice o tehtanju praznega pohištvenega voza. 4. Potrdilo i železnice o tovornini za težo 2890 kg od Ljubljane do Dol. Lendave. 5. Tovorni list. 6. Žel. prtljažni list. 7. Potrdilo železnice o prtljažnini za 150 kg teže. 8. Potrdilo šolske oblasti, da sin C. redno obiskuje šolo. Da se je selitev resnično izvršila, da je porabljeni čas primeren da so podatki o družini ter vse ostale na= vedbe in postavke v računu resnične in točne, jamči: A. B.. upravnik osnovne šole. Sklep. S tem bi bila materija o povračilu potnih in selilnih stroškov v glavnem obdelana. Če bi posameznim naročnh kom kak pasus ne bil jasen, sem rade volje pripravljen po uredništvu dati pojasnila. Ravno tako bom v bodoče vse event. novele odnosno tolmačenja k uredbi objavljal v listu, da bodo naročniki te članke lahko izpopolnjevali. Rudolf Dostal: (Konec.) In že spet sedim v železniškem vozu. Prijetno je potovanje v družbi, je pa tudi prijetno potovati takole sam. Greš, kamor hočeš, mudiš se povsod, kakor dolgo se hočeš. Le nekaj pogrešaš: izmenjavanja misli, razgovo= ra o tem, kar vidiš in opažaš. Danes pa nisem sam, dva Slovenca sediva v po» sebnem kupeju. Pri odhodu iz Milana sem stal na peronu im baš gledal proti vlaku, v kateri vagon bi vstopil Pa pristopi tujec in me vpraša po naše, mar nisem Ljubljančan. Bil je na potu v Pariz. Do Turina, ki1 je moj končni cilj, potujeva skupaj. Vesel sem roja= kaj S seboj ima slovenske liste, celo od prejšnjega dneva. Opolnoči je od* potoval iz Ljubljane in že ob treh po* poldne sva se sestala v Milanu. Pa še nekaj ima. Iz prtljage izmota stekleni* co in ponudi čašo domačega sloven* skega vina. Prijetno mi je pri srcu v slovenski družbi. Saj se mi zdi, da je minila že cela večnost, odkar sem čul zadnjo domačo besedo pa je tega komaj deset dni. Vozimo se čez širna riževa polja, umetno kanalizirana in preplavljena. Delavci, večinoma ženske, stoje iz* podrecane in plevejo riž. Težko, ne* zdravo delo! Koliko bolezni mora po* vzročati! Vozimo se mi'mo milanske oddajne radio-postaje Za nekaj minut se ustavimo v Novari. Pred mestom pa premostimo Ticino, ki ima kakor gornjeitalijanski hudourniki sploh zelo široko peščeno strugo. Od Vercelli na* prej se bliža železnica Padu. Na des* nem bregu se začne dvigati nizko po* gorje, ki me močno spominja na naše Slovenske gorice. Zdi se mi, kakor bi se vozil po Ptujskem polju. Že se uve* Ijavlja bližina velikega mesta. Delav* ska predmestja, tovarne, industrijska podjetja. S hriba na levi še pozdravlja Monte Superga, veličastna cerkev s samostanom. In že se vozimo na peri* feriji mesta v velikem loku naokoli ter obstanemo na centralni postaji prav sredi Turina. # Prvo, kar občutim, je to, da vsrka* vam čist, svež alpski zrak. Nahajam se pač v vznožju Alp, prav v njih ne* posredni bližini. Na centralni postaj1! in že poprej sem opazil elektrifikacijo železnice. Od Turina naprej proti fran* coski meji in dol proti morju do Ge* nove vozijo samo električne lokom o* tive. Ni mogoče evropskega mesta, ki bi bilo bolj regularno zidano kakor Turin. Ceste se križajo in vrstijo rav* ne, kakor da bi jih z ravnilom poteg* niil. Povsod vladata največji red in snaga. Četudi sedež ve’.ike industrije, me je presenetil v Turinu mir, ki vlada v tem velemestu s 600.000 prebivalci. Na desnem bregu Pada dobim v Hotel Crimea udobno, čisto sobo s kopalnico in plačam dnevno bajno'nizko ceno 25 lir. Hotelskemu imenu se malo ču* dim, kaj ima opraviti v Turinu hotel s Krimom? Drugo jutro pa opazim na bližnjem trgu krasen, umetniško izve* den spomenik, postavljen v spomin na udeležbo Italije v krimski vojni torej spomin na precej nepotrebno in ne* uspelo intervencijo. A spomenik sam je lep in grandijoizen. Predaleč bi zašel ako bi hotel po* drobno opisovati kake pomembnejše mestne znamenitosti. Kakor ima vsako mesto kako tipično točko, tako ima Turin svojo Mole Antonelliana, ki je ‘baje najvišja zidana evropska zgradba, visoka 167 m. Prvotno določena za ži* dovsko sinagogo služi danes za narod* ni muzej Od vsepovsod ugledaš zna* čini stolp stavbe, s stolpa pa se ti nudi prekrasen pogled na mesto in okolico. Izmed javnih poslopij je še omeniti kraljevo palačo, kjer je bil stalni sedež italijanskega prestolonaslednika, ko je postal polnoleten. Mesto ima svojo pi* nakoteko, moderno galerijo, nebroj cerkva in na vsakem trgu, v vsakem kotu kak spomenik: savojskim kra* Ijem pesnikom, pisateljem, umetni* ! cm vojskovodjem. S spomeniki pro* slavljajo Italijani vse mogoče dogodke, tudi malenkostne, kakor kaže že orne* njeni krimski spomenik. Turin bi !ah* ko po pravici imenoval mesto sporne* nikov. * Dovolj Turina, dovolj Italije. Na* enkrat se pojavi neizmerno hrepene* nje po domovini, po domači skromno* st!, po domači hrani, po domači besedi. In že drvim z »direttissimo« čez pi* jemontske in lombardske ravnine. Ka* ko je že bilo pri ogledu nekega pro* svetnega zavoda v Milanu? Tri pred* stavljanju sem točno in določno pove* dal, da prihajam 'iz Jugoslavije, iz Ljubljane. Kljub temu me je ravnatelj-sicer globoko naobražen mož, vodil okoli in me 'predstavljal za »un signor Nacionalno državljanska vzgoja in gmotni položaj učiteljstva. Objavljamo naslednji člane!-:, ki je izšel v »Učiteljskem Tovarišu«, ker pravilno kaže docela nezadovoljiv gmotni položaj našega učiteljstva. »Sedaj, ko se urejujejo prejemki državnega uradništva raznih področij, je pač umljivo, da kličemo po izbolj^ šanju gmotnega položaja tudi mi učiš telji. Tozadevnim »Tovariševim« član kom naj se pridružijo še sledeče misli. Novi šolski zakon in razne nared= be vlade močno poudarjajo nacionalno in državljansko vzgojo, vzgojo k narodnemu edinstvu, da tudi v dušah našega troimenega naroda izgradimo to, kar formalno na zunaj že obstoji. Vsi se zavedamo važnosti te naloge, saj je bila kulturno, nacionalno in po* litino enotna Jugoslavija ideal, v ka= terem smo sanjali že davno v dobi robstva, je pa tudi taka realna nujnost, da nam brez nje ni nacionalne eksb stence. Neobhodno potrebno je torej da s tem spoznanjem prekvasimo ves narod, tudi široke mase, ker za zdravo in močno državo ne zadostuje, da so zavedni samo voditelji. Toda vzgojni zakoni in naredbe so mrtve črke, ako jim vzgojitelj ne vdahne življenja, ako ni pogojev, da bi bil z vsem srcem in z vso dušo pri stvari. Že mehanično delo pisarniškega uradnika je precej odvisno od duše v* nega razpoloženja, koliko bolj šele de* lo učitelja, kjer naj govori srce srcu duša duši.#Prazen zvok besede ne učim kuje, otroka ne moreš varati. Ako mu hočeš vcepljati ideale, moraš svoja čuvstva v istini doživljati z vsem svo* jim bistvom in le v tem slučaju zavi-brira v enakem akordu tudi duša go-jenčeva ter nastaja razpoloženje in se utrjuje prepričanje, kakršno bodi cilj naše nacionalne vzgoje. In to je trdna globoka ljubezen do rodne grude, naroda, države, ljubezen, ki se obnese tudi v nesreči, ki pa pomeni tudi — kar bi moral biti najvišji, končni cilj vsake politične vzgoje — etapo v raz* voju od osebnega egoizma do člove* čanstva. Idealizma in požrtvovalnosti nam učiteljem ne manjka. Delali smo in de= lali bomo po svojih najboljših močeh. Ako pa bo uspeh našega vzgojnega dela kdaj popustil, ne bo to naša kriv* da, ampak neizbežna psihološka posle* dica razmer. Ne pomaga nič, tudi tu* kaj velja do neke mere pregovor: lju* bežen gre skozi želodec. Zapostavlja* nje pri urejevanju prejemkov državnih uradnikov, neprestana skrb za vsakda* nji kruh, nemožnost, da bi vsaj v naj* SKromnejšem obsegu živel stanu pri* merno in zadostoval svojim kulturnim potrebam, vse to mora sčasoma potla* čiti v apatijo tudi največjega idealista. V takem razpoloženju je naravno, da učitelj ne more biti več kot cel človek pri stvari, ampak zaide v top mehani* zem. Kadar pride v ta štadij, je zaman grožnja zaman kazen, duševnega raz* položenja s temi sredstvi ni mogoče dvigniti. Kar je pa pri tem najbolj usodno, je to, da zle posledice niso takoj vidne. Na zunaj je lahko vse v re* du; točnost, izkoriščanje časa, učna metoda, lahko ostanejo neoporečni, a ugasnil'je plamen, ki vnema srca, po* nehala je toplina, ki je potrebna, da vzklijejo žlahtne cvetke v mladih srcih. Skratka, to ni več vzgoja, ampak rokodelstvo. Mehanska rokodelska metoda pa ne vzgaja ne dobrih ljudi ne dobrih državljanov. Tega dejstva ne bi smel prezreti nihče, kdor se za* veda, da šola ne dela le za sedanjost, ampak še bolj za bodočnost. Širokega dokazovanja, da je go* spodarski položaj učiteljstva res težek, ni treba več ponavljati, viden je že dovolj. Primerjanje s prejemki držav* nih uradnikov drugih resorov ali pa celo z onimi zasebnih nameščencev pa pove še več. Nismo nevoščljivi, ali urediti je treba prejemke v skladu z gospodarsko močjo države sorazmerno vsem državnim nameščencem, kajti privilegiji, oziroma neenakost rodi vse* lej zle posledice. Edine izjeme, ki v našem stanu že za silo plavajo na po* vršju, so neporočeni z mnogimi služ* benimi leti in učiteljski pari s polnimi prejemki, ako imajo malo otrok. Toda ti so le redki in še ti morajo zelo var* čevati, da ne zabredejo v dolgove. S postranskim zaslužkom ni računati, ker ga ima le malokateri in je ta mož* nost tudi po zakonu zelo omejena kar je v principu seveda popolnoma pra* vilno, saj gre postranski posel na ško* do šolskega dela. Človek ni stroj, a še dneh, razen navedenih, tajništvo dru* štva državnih upokojencev in upoko* jenk svojim članom v navedenih pro* štorih ne more dajati nobenih pojas* nil, informacij, nasvetov itd. Zato naj se vsi člani tečno drže navedenih uradnih ur, ali naj se pa pismeno ob* račajo na imenovano društvo. Letošnja skupščina Glavnega Sa= veza. Zaradi velikih slavnosti ob pre* daji novih zastav naši vojski, ki se vrše 6. do 8. it. m. v Beogradu, je redna skupščina Glavnega Saveza, katera je bila sklicana za dni 6. in 7. septembra na Cetinju, preložena. Do zaključ* ka redakcije te številke Zveza še ni prejela od uprave Glavnega Saveza obvestila, kdaj se vrši skupščina in kje. V smislu soglasnega sklepa Zve* zinega odbora je bil že pred več tedni poslan Glavnemu Savezu dopis, v ka* terem Zveza izraža svojo željo in predlog, naj bi se skupščina vršila Čimprej in z ozirom na važnost se* danjega časa za naše stanovske zade* ve, v Beogradu, ne pa na Cetinju, pnakc dopise sta poslali Slavnemu Sa* vezu tudi pokrajinski Savez v Splitu in Savez javnih namještenika i umirov* Ijenika v Zagrebu. Popravek. V članku »Kongres Mednarodne uradniške federacije v Ženevi«, objavljenem v 24. številki »Našega Glasu« od 20. avgusta t. 1., je stavek: »Monopolsko uradništvo je poslalo kot svojega delegata načelnika g. Boža Raškovića.« Ker ta vest ni po* vsem točna, objavljamo sledeči po* p ra v e k, katerega je uredništvo pre* jelo od »Udruženja monopolskih či* 'novnika i službenika kraljevine Jugo* slavije v Beogradu« v pismu od 27. av* gusta 1930., št. 731: »Gospoda Božida* ra Raškovića, šefa odseka (a ne načel* nika) v upravi državnih monopolov, ni poslalo v Ženovo kot svojega dele* gata monopolsko uradništvo, temveč stanovanja. Čujemo, da bo stavba baje nosila naziv »Uradniški dom«. Z grad* njo prfčna menda še to jesen. Zakon o izseljevanju. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdrav* je izdeluje načrt zakona o izseljeva* nju. Načrt vsebuje določbe o ustano* vitvi izseljeniških nadzornikov v ino* zemstvu povsod tam, kjer prebiva večje število naših izseljencev. Delo* krog in dolžnost teh nadzornikov bo zakon točno opredelil. Delovali bodo ti nadzorniki povsem samostojno v smislu navodil ministrstva za socialno politiko. Zakon za pospeševanje turizma. Trgovinsko ministrstvo je razposlalo vsem turističnim ustanovam in ura* dom v državi načrt zakona o pospešc* vanju turizma s pozivom, naj podajo svoje mnenje za končno redakcijo za* kona. Zakon o izkoriščanju vodnih sil bo v kratkem podpisan in objavljen. Gradbeno ministrstvo je namreč že •izdelalo podrobni osnutek zakona. Sprejem pravnikov v armado. Voj* no ministrstvo sprejme iz civilnega prebivalstva 24 pravnikov, ki posta* nejo aktivni vojaški sodni poročniki. Prijave je vložiti do 1. oktobra. Pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev. Zagrebško bolniško za* varovalno društvo »Merkur« je pred* ložilo ministrstvu za socialno politiko in drugim prizadetim ministrstvom iz* črpno spomenico, v kateri izraža že* Ijo, naj bi se zakon o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev, ki danes velja samo za Slovenijo in Dal* macijo, raztegnil čim prej na ozemlje vse države. Privatno nameščenstvo v ostalih delih države to akcijo, ki naj bi mu zagotovila zakonski določeno pokojninsko oskrbo, toplo pozdravlja. Boj draginji. Kr. banska uprava je dostavila mestnim upravam, policiji Originalna amerikanska nalivna peresa A.Pl^IIL©^ Telefon 3456 LJUBLJANA Marijintrg da Polonia«. Umel me je torej za Po* Ijaka. Na povratku se še ustavim v Pa* dovi Starinsko mesto, precej nesnaž* no, po prometnih cestah kozji odpadki. Množica visokošolske mladine daje mestu dokaj mlajši izraz. Tu je ena najslavnejših italijanskih univerz s staro tradicijo. V okolici vseučilišča sem vide'1 na vsaki hiši najmanj po eno, pa tudi po tri in štiri tablice pro* fesorjev, pravnih zastopnikov, speciali* stov, zdravnikov. Na univerzi je na* p is, da so se tu borili in prelivali kri leta 1848. visokošolci skupno z mešča* ni za svobodo in proti tuji invaziji. Taki idealni spomini so povsod simpa* tični, v katerikoli državi. Sicer pa ni napravilo posebnega vtisa name niti mesto, ki je zelo nesnažno, niti v svoji notranjosti gola katedrala sv. Antona, čudodelnika, ki ga Italijani imenujejo »II Santo«. * Zadnji obisk velja še naši stari Gorici. Da bila je naša, stara Gorica. Danes je vstala iz vojnih ruševin in je lepa, popolnoma prenovljena In ko jo zapuščam, m‘i je srce težko, skoro žal mi je obiska. TOVARIŠI! Stanovska dolžnost vsakega za* vednega državnega uslužbenca brez razlike stroke in položaja, je, da pod* Pira svoje glasilo. Zato naročajte, ši* r te, podpirajte in priporočajte »Naš Glas«! stroj se pokvari, ako ga preobremeniš. Učitelju pa je že z zakonom naloženo poleg šolskega, tudi še izvenšolsko pro* svetno delo, torej posla dovolj. Baš zaradi tega in pa zaradi istočasne cme* jitve privatne pridobitne možnosti mo* ramo zaupati psihološki ostrovidnosti zakonodajalca, da čimpreje ustvari tudi gospodarske pogoje, ki so potreb* ni uspešnemu delu. Nam učiteljem že kot vzgojite* Ijem ne preostaja v borbi za izboljšanje gmotnega položaja drugo sredstvo kot apel na pristojne činitelje in nepresta* no dokazovanje, da je zadovoljiv go* spodarski položaj eden najvažnejših pogojev uspešnega dela v vzgoji k na* rodni zavednosti. Ne gre pri tem torej zgolj za naš vsakdanji kruh. ampak hkrati tudi za korist in ugled države, ki ji ne more biti vseeno, v kakšnih razmerah žive njeni nameščenci.« F. H. Vestnik. Tajništvo Zveze državnih name* ■ ščencev in upokojencev posluje za stranke vsak dan razen sobot in dni pred prazniki ter nedelj, oziroma praznikov, od 18. do 20. ure v prosto* rih Zveze v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, I. nadstropje, desno. Tele* fon Zveze ima številko 3474. Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani posluje za svo* je člane v pisarni Zveze državnih na* meščencev in upokojencev v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, L nadstropje desno, in sicer samo ob torkih od 4. do 6. ure popoldne. Ob drugih ga je poslal Glavni Savez državnih či* novnika i službenika, in to v svojstvu predsednika nadzornega odbora Glav* nega Saveza, o čemer je Glavni Savez obvestil to Udruženje s pismom od 31. julija t. l! — Za upravo Udruženja monopolskih činovnika i službenika, sekretar K. M. Minić, s. r.« Plačevanje taks za urgence. Finan* čno ministrstvo je izdalo pod št. 98.620 od 24. julija 1930. naslednje pojasnilo: »Po stavljenem vprašanju, da*li vloge-državnih uslužbencev, aktivnih in upo* kojenih, s katerimi se urgirajo izpla* čila neprejetih službenih prejemkov, podpauajo dolžnosti plačila takse, je oddelek za davke, ki je po čl. 43. taks* nega zakona pristojen za to, izdal sle* deče pojasnilo: Vloge upokojenih in aktivnih državnih uslužbencev, s ka* terimi prosijo za ureditev in izplačilo službenih prejemkov, niso podvržene plačilu takse skladno s predpisi točke 9. in 12. čl. 6. taksnega zakona. Ven* dar so prošnje — urgence, s katerimi se pospešuje ureditev, oziroma izpla* čilo teh službenih prejemkov, za kate* re so bile že vložene prejšnje vloge, podvržene plačilu takse iz točke št. 1. taksne tarife, ker je njih cilj pospeši* tev dela po prvotni prošnji, ter zaradi tega nimajo istega značaja z njo.« »Uradniški dom«. Mestni magi* stratili gremij v Ljubljani je izdal Hra* nilnemu in posojilnemu konsorciju stavbno dovoljenje za gradnjo poslov* ne in stanovanjske hiše na parceli ob Gajevi ulici. Stavba naj bo po tem na* Črtu v pet nadstropij. V poslopju bo* do spodaj poslovni lokali, med dru* gim tudi za pisarno konsorcija same* ga, v zgornjih nadstropjih pa zasebna in sreskim načelstvom odredbo o po* bijanju draginje in verižništva, v ka* teri opozarja, da je zakon iz leta 1921. še vedno v veljavi. Nihče ne sme pre* koračiti 25odstotnega dobička cene morajo biti povsod navedene, kar ve* Ija za vse predmete, ki čuvajo inohra* njujejo telesni obstanek in omogočajo človeku življenje po današnjih kultur* nih potrebah. Po čl. 12. pravilnika so policijska, oziroma občinska oblastva dolžna postopati po določilih tega za* kona ne samo na prijavo poedincev, temveč tudi po uradni dolžnosti. Ker se cene vsem življenskim potrebšči* nam vedno bolj višajo, je nujno po* trebno, da se čimprej izvede najstrožja kontrola. Prejemanje drobiža. Finančni mi* nister je na pobudo centrale industrij* skih korporacij izdal odlok, da so vse državne blagajne dolžne sprejemati v neomejenih količinah kovinski drobiž po 5, 10 in 25 par. Sočasno je dostavil predsedništvu vlade spomenico, s ka* tero prosi, naj se pusti v obtok kovin* skih novcev po 25 par v znesku pol milijona dinarjev, da se olajša vrače* vanje malih zneskov. Kakor znano, je del tega kovinskega drobiža po 25 par pred kratkim bil stavljen v prompt Tovariši! Nabavljajte svoje po* trebščine pri tvrdkah, ki oglašajo v »Našem Glasu«. Pri nakupu se sklicujte na naše glasilo. Kdor podpira nas, tega podpiramo mi. Zamena vojašnic v Ljubljanu V sporazumu z ljubljansko mestno obči* no je ministrski predsednik soglasno s finančnim ministrom odredil, da v smislu dogovora vojaško oblastvo od* stopi v last mestni občini ljubljanski vojnO'državna poslopja s pripadajo-čim zemljiščem, in sicer: staro St. Pe* tersko vojašnico in pa jahalnico pri bivši Nušakovi vojašnici v Trnovem. Vojaška oblast bo pa dobila v zameno za omenjena poslopja od mestne ob* čine sedanje mestne vojašnice z vsemi pripadajočimi poslopji in zemljiščem, in sicer: vojašnico »Kralja Aleksandra I.« ria Dunajski cesti in »Vojvode Mb šiča« vojašnico v Metelkovi ulici. Opozorilo glede zvočnikov in gras mofonov. Uprava policije v Ljubljani razglaša: Postavljanje zvočnikov, gras mofonov in radiossprejemnih aparas tov ob javnih cestah je prepovedano. Zvočniki, gramofoni in radio^sprejems ni aparati, ki so postavljeni v privats nih in gostilniških vrtovih ter v drus štvenih prostorih, se po 22. uri zvečer ne smejo več uporabljati. Enako se zvočniki v privatnih stanovanjih smes jo uporabljati pri odprtih oknih samo do 22. ure zvečer. Prestopki naredbe se bodo kaznovali z globo 10 do 50'J db narjev v korist državne blagajne, ozb roma ob neizterljivosti z zaporom od 1 do 10 dni. Zaposlovanje inozemcev v obras tih. Po oejredbi ministrstva za soicalno politiko in narodno zdravje smejo iz* dajati izjave o zaposlovanju inozerhs skih delavcev v smislu § 4. zadevnega pravilnika le Javne borze dela (cens trale), ne pa podružnice, ekspoziture ali poverjeništva borze dela. Pošlo* davci ria področju Javne borze dela se zaradi tega opozarjajo, da je vse prošnje vlagati pri Javni borzi dela v Ljubljani, ne pa pri podružnici v Ma* riboru in pri ekspoziturah v Kranju, Celju in Murski Soboti. Vsako vlogo je v smislu določb zakona o taksah kolkovati po 5 Din ter priložiti za re* šitev kolek za 20 Din. Nova knjiga. Davčni kontrolor Lovro Novak v Ljubljani je sesta* vil in dal v tisk ključe za preračunava* nje osnovnega in dopolnilnega davka z vsemi medstopnjami k zgradaiini, pri* dobnini in zemljarinl in z vsemi spre* membami, ki jih vsebujejo izišle no= vele. Priključena sta tudi dva ključa za preračunavanje zamudnih obresti po dnevih in mesecih. Specijelno za mesto Ljubljano so dodani ključi za ugotovitev odbitkov, izločitev mestnih davščin in skupne najemnine ter pre= računavanje doklad. Delce obsega v osmih kratkih, poljudnih odstavkih tudi pojasnila k novemu davčnemu za* komi glede zgradarinc in pa nekaj eksemplificiranih vzorcev za različne vloge na davčno upravo. — Knjiga ima naslov »Zgradarina« in bo dötiskana še ta mesec. Cena se bo oioločila po ugotovitvi tiskovnih stroškov. Izdaja bo važna ne le za davčne in katastrske uradnike, temveč tudi za davko* plačevalce. Prosimo vse tovariše člane, da priporočajo nabavo Naročila naj se naslavljajo na izdajatelja. Pri skup* nih naročilih se bo dosegel eventuelen popust. — Udruženje poreskih činovs nika, 'sekcija Ljubljana, v likt. Zadruga drž. uslužbencev za nabavo stanovanj v Ljubljani. Dne 28. avgusta t. 1. se je vršil v restavraciji »Slon« sestanek onih za* družnikov, katerim so bila dodeljena stanovanja v projektiranih zgradbah na vogalu Janez Trdinove ulice in Cb galetove ulice. V lepi harmoniji so se rešile želje posameznikov glede zame* njave stanovanj in so se od navzočih odbornikov, predvsem od predsednika ing. Otdhala podala zaželjena pojasniš la. Ugotovilo se je, da bodo znašali vsi investicijski stroški pri zazidani plošči 858’2 m2 preko 4,000.000 Din, h katerim bedo morali zadružniki pri* spevati četrtino. Postoji trdno upanje, da se bo zadrugi s pomočjo merodajs nih faktorjev posrečilo dobiti zadost* na denarna sredstva in da se bo že les tos začelo z gradnjo prvih treh skup* nih stanovanjskih hiš, v katerih bodo prostorna stanovanja, opremljena z vsem modernim komfortom. Pri ti priliki naj bodo opozorjeni tisti posamezni interesenti z dežele, ki bi pristopili k zadrugi, če bi jim preš skrbela kredit za zidanje enodružim skih hišic na deželi, da zida zadruga za enkrat le skupne stanovanjske hiše v L j u b 1 j a n i. Iz železniške statistike. Iz statistike železnic kraljevine Jugoslavije za leto 1928. povzemamo nekatere zanimive podatke: Prevoženih je bilo na normalnotir nih progah 42,116.092 na ozkotirnih progah 25.320 ali iskupa j 42,141.412 pots nikov. Od teh se je vozilo 0'10% v 4. razredu in SOE 2'65% v II. razredu, 80’93% v III. razredu, 16'32% pa se je vozilo z znižano, odnosno režijsko voz* no karto. Najgostejši potniški promet je imela direkcija Ljubljana, in sicer je razmerje prevoženih potnikov med direkcijami na kilometer eksploacijske dolžine sledeče: Beograd 4'643, Zagreb 5'621, Ljubljana 10'595, Subotica 5'73. Povprečno je prepotoval en potnik 46-61 km. Napram letu 1927. se je potniški promet dvignil za okroglo 2,700.000 pot* nikov, kar je vsekakor lepo število. Vlaki so prevozili na normalno* tirnih progah: osebni 16,196.152 km, mešani 5,757.915 km, tovorni 15 947.032 km, ali skupaj 37,801.135 km. Promet vlakov je bil najgostejši v območju ljubljanske direkcije, in sicer, odpade na kilometer eksploatacijske dolžine: Beograd 5'795, Zagreb 6-081, Ljubljana 6-945, Subotica 4-082. Blaga je bilo prevoženega 17,799.861 ton, tako da odpade na kilometer eks ploatacijske dolžine: Beograd L509, Za* greb 2-876, Ljubljana 5-437, Subotica 1-704. Osebja je bilo 72.836, t. j, na ki* lometer dolžine 8’03. Razdeljeno je bi* lo na generalno direkcijo 10.997, na oblastne direkcije pa naslednje: Beo grad 17.750 (na km dolžine 6" 17), Za* greb 15-540 (na km dolžine 7-18), Ljub* Ijana 10.727 (na km dolžine 9-50), Sa* rajevo 8.193 (na km dolžine 7’97), Su= botica 1.056 (na km dolžine 5" 17). Po kilometrih eksploatacijske dolžine je torej zasedba v direkciji Ljubljana najvišja, kar je pa — ne glede na obmejni položaj — že upravičeno zaradi gostote vlakov ter najvišjega 'števila prevoženih potnikov in blaga. Zanimiva je statistika bolnikov, po kateri odpade 55% vseh bolnih uslužbencev na direkcijo Beograd. Po tabeli je razmerje naslednje: Beograd $5-74%) Zagreb 1 2L96%, Ljubljani 3"61% in Subotica 15"41%. »Gl. Ž. Č,« Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna J O S. REICH. 'ŽIVLJENJSKA STATISTIKA PRE* '3IVALSTVA DRAVSKE BANOVI* NE V LETU 1929. V dravski banovini (vštet je srez Črnomelj iz savske banovine) se je v letu 1929. rodilo 27.356 živih o-tro-r a umrlo je 19.138 oseb torej znaša pri* rast prebiva'sitva 8218 oseb Na 1000 prebivalcev je bilo 27 živorojenih in nekaj čez 17 umrlih, na vsakih 100 Umrlih je bilo tekom leta rojenih 156. 'Največjo umrljivost kaže srez Čabar 2L4 na 1000 prebivalcev, najmanjšo mesto Ptuj 7’39 na 1000 domačinov. 'Največ rojstev je bilo sorazmerno v srezu Maribor levi breg 38-8 na 1000 prebivalcev, najmanj v mestu Ptuju 10-9 na 1000 domačinov. Naša večja mesta, Ljubljana, Maribor, Ce je in Ptuj imajo, kakor je iz statistike faz* 'vidno, zelo majhno umrljivost, a tudi rojstev zelo malo, tako, da si drže roj* stva in umrljivost ravnotežje in se prirast meščanov rekrutira !e iz d e žgi e in tujcev. Prave meščane čaka izumi* ranje. Na 1000 prebivalcev odpade 8 po*? rok, največ v srezu Radovljica 15-3, najmanj v srezu Črnomelj 5"3. Srednja življenjska starost umrlih je znaša:a 42"9 let, najvišja med domačini iz Ljubljane 5L3 leta. najnižja v. srezu Laško 37"6 (delavski srez). Srednja življenjska starost se pri nas od leta do leta izboljšuje. Od 1000 živorojenih je umrlo po starosti v L mesecu 58'6* v L letu 130"9, do 5. leta 177-3 .Največji pomor kažejo torej dojenčki do L leta sta* rosti Umrljivost dojenčkov pri nas v zadnjih letih pada in približujemo se v tem oziru Nemčiji in Franciji, kjer je umrljivost dojenčkov srednja. (Po, »Zdravju«, Ljubljana.) Zdravstveni drobiž. Brez zdravnikovega predpisa ne jemlji nikdar sredstev za spanje. Sonderegger pravi: VsleJ slabe brane in slabega zraka ne ooTunRj" umrl, a počasi in prehitro. Iz »Zdravja«, Ljubljana, Ivan Perdan nasl, Lfublfana I Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. J Najnižje dnevne cene! Postrežba točna in solidna. j PLES! KONCEPT! Kavarna in restavracija ZVEZDA LJUBLJANA — KONGRESNI TRG. ZBIRALIŠČE VSEGA NARODNEGA OBČINSTVA! V kavarni in restavraciji svira dnevno prvovrstni orkester. ♦ Poleti krasen vrt, pozimi moderna vinska klet. * DNEVNO PRIREDITEV PLESA. * Izborna pijača, dobra gorka in mrzla jedila. Prvovrstna postrežba. Se priporočata FRAN in ROZI KRAPES. DVORANA! IGRALNE SOBE! Telefonska štev 2412 Štev. pošt hran. 11.165 Vzajemna posojilnica v Ljubljani r. z. z o. z. v- . -V Miklošičeva cesta 7 v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ler vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2. Priporočamo tvrdko M. Tičar, Ljubljana za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin. s e Priporoča modna trgovina I T. EGER LJUBLJANA Sv. Petra cesta 2 Priporoča se §. isuüg Ljubljana, Dunajska cesta 28 Zaloga pohištva in tapetništvo. Specijalna trgovina ščetarskiii izpeto priporoča tudi &vojo veliko izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo M. Mihelič Ljubljana, Selenburgova ulica Miroslava Leitgeb Ljubljana, Jurčičev trg 8. Strojno in ročno vezenje zaves, pregrinjal, perila in oblek v najsolidnejši izdelavi. ^/U/Vl/U/U/U/U/U/U/uyti/U/U/U/U/U/U/U/ttUU/U/U/U/WU/U/U/U/U/U/^ a Kr. dvorni dobavitelj j| 1 ANTON VERBIČ, Ljubljana I I Delikatese iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Špecerija || 3 Solidna postrežba, zmerne cene. C L. Mikuš pijana, Mestni trg is priporoča svojo zalogo onovierpiaiiii!] sam Popravila se izvršujejo točno in solidno A. & E. Skaberne, Ljubljana Velika izbira češkega in angleškega sukna. ft C. I. HAMANN UyhiJafta Vam nudi stajsoBidneJIi vi* r^akajpa perila, opreme nevest im novo ©lončkov, perja, modnih potrebščin - Predt skaHia modernih ročnik dat. i Izdaja Zveza drž nameščencev in upokojencev v Ljubljani. Zanjo odgovarja M. Lilleg Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Za Učiteljsko tiskarno odgovarja France Štrukelj. Vsi v Ljubljani