0 idealni konkurenciji. „Man vermag die scheinbare Concurrenz von der cchten nicht zu unterscheiden." Waser, G. Ztg. 1886 Nr. 19. Clanek na strani 295. desete stevilke lanskega „Slov. Prav-nika" daje tem za gaslo postavljenim besedam krasno ilustracijo. Spisalec tistega Clanka pripoveduje sluCaj iz prakse, v katerem je bil nekdo, ki je javnega uradnika raz5;alil, obto^en prestopkov po §§ 312. in 491. kaz. zak., ker je dotiCno dejanje imelo vse znake obeh prestopkov, a obsojen samo zaradi prestopka § 491. kaz. zak., ker § 312. veli, da naj se razXaljenje javnega uradnika samo takrat po njem sodi, kadar se v tistem razXaljenji no poka^e kaksno hujsi kazni podvr^eno dejanje. Spisalec tistega Clanka potem trdi, da bi bilo edino prav, ako bi se bil dotiCni obtoXenec obsodil samo po § 312., ker imajo besede tega paragrafa: „kadar se v tem ne poka^e kaksno hujsi kazni podvr^eno kaznivo dejanje" — v mislih le hudodelstva in pre-greske, — ne pa tudi huje kaznovanih prestopkov, in ker.javna in zasebna obto2;ba zaradi istega kaznivega dejanja nikoli kon-kurovati ne moreta. Oboje mnenje je krivo, a mnenje Clankovega spisalca bolj, nego mnenje razsodbe, ker spisalec Clankov zamenjuje materi-jalno-pravni predmet s forraalno-pravnim predmetom, ko tisto pravno vprasanje, katero je soditi samo z materijalno-pravnega stalis5a konkurencije vq6 kaznivih dejanj, — sodi s formalno-pravnega stalisCa razli^nosti obto^eb zaradi istega dejanja. 13 - 194 - Zakaj s citati ? Zato, ker so to tvarino predniki v znanstvu in v praksi s tako toCnimi besedami obdelali, da epigonu ne preostaje skoro niC druzega, nego citat. Herbst, Handb. d. ost. Strafrechtes 1878, str. 118. ») , 1. c. str. 120. OdloCba z 20. novembra 1866. *) Odlofiba kas. dvora z 18. marcija 1876, §t. 63 zbirke, ") „ , „ s 4. dec. 1886, St. 1000 zbirke. ») „ „ „ s 7. okt. 1869. Naslednje premiSljevanje s citatii) o sluCajih, v katerih se z jednim in istim dejanjem ru§ijo razligna doloCila kazenskega zakona, utegne pokazati, kedaj je konkurencija samo navidezna, kedaj pa prava, ter utegne dokazati, da sta obe zgorajsnji mnenji krivi, — a dati utegne tudi novo ilustracijo gaslu tega spisa. Vsako kaznivo dejanje je rusenje prava. VeC kaznivih dejanj more torej le takrat biti, kadar je ve6 ruSitev pravaAko so V jednem in istem dejanji vsi znaki dvojih razli^nih ru§enj prava in ako so torej zares, ne pa samo na videz pred nami znaki dveh hudodelstev, ni vzroka, zakaj bi se obe ti hudodelstvi ne smatrali za storjeni, n. pr. ako se o6e s svojo hCerjo po sili te-lesno zdruJi — hudodelstvo posiljenja ^enske in krvosramja (§ 125. in § 131. kaz. zak.). 3) Kasacijski dvor je isto mnenje izrekel z besedami: Ako je v kakgnem dejanji ve5 kazensko - pravno prepovedanih ru§itev prava, katere se ne zahtevajo vse za pojem jednega doloCenega hudodelstva, in ako za tako nadaljnje ruSenje prava ni v zakonu izreCen vedi kazenski stavek, snide se ve5 hudodelstev vselej takrat, ako so razun znakov, kateri doloCeno hudodelstvo ute-meljujejo, §e znaki kak§nega druzega hudodelstva, ne da bi te znake u2e prvo hudodelstvo imelo v sebi. Ako je torej z javno silovitostjo (posilnostjo) zdru^ena te^ka telesna po§kodba taka, da spada pod kazenski stavek § 155. lit. a, onda je jasno, da je ni V kazenski sankciji § 82. II, ampak da jo je smatrati kot samostojno hudodelstvo, ki z onim konkuruje.*) — Istotako konkurujeta hudodelstvi izsiljevanja in te^ke telesne po§kodbe, ako je v slu^aji § 98. lit. a aioveku prizadeta sila do te2;ke telesne poskodbe prispela.'^) — Tudi konkurujeta odgnanje telesnega ploda in telesna poskodba, ako je bila mati po§kodovana in je vsled tega spovila.") — Nadalje konkurujeta raz2;aljenje — 195 — 1) Odlofiba kas. dvora z 28. avg. 1860. =) Gernerth, 6. Ztg. 1888, §t. 52. ») Waser, G. Ztg. 1886, §t. 19. *) Odlofiba kas. dvora §t. 188 zbirke just. m. ') , „ „ s 13. dec. 1882, §t. 508 v zbirki. 13* javnega uradnika z nevarno pretitvijo, ako razJaljenje ni imelo namena pretitvi dati ve6 poudarka, ampak uradnika 2;aliti.i) Nedvomno je, da konkurujeta §§ 125. in 127. kaz. zak., ako kedo Xenski, ki se ne steje 14 let, res dela silo, da se mu braniti ne more, in se v takem stanu z njo telesno zdru^i^), — nedvomno, da konkurujeta javna posilnost po § 81. in poskuseni umor, ako potepuh, katerega je ^upan prijel, zheii ter z morilnim namenom na 2;upana strelja^). — Tatvina po § 174. I. in uboj konkurujeta, kadar je tat koga ubil, da se obdrXi v po-sesti ukradene refii.*) Tudi prestopka po § 331. in 411. kaz. zak. konkurujeta, ako javni uradnik, zvrsujoC svojo slu2bo, nala§5 koga lahko na telesu poskoduje, ker bi bilo duhu in namenu zakona protivno, ako bi se z uradnikom zato, ker ima javno avtoriteto, ravnalo po mi-lej§em kazenskem zakonu.') V vseh teh sluCajih je prava pristna idealna konkurencija: Z jednim dejanjem je storjeno ve5 deliktov. Oglejmo si s tega stalisCa nas sluCaj konkurencije § 312. in 491. kaz. zak. Ni li v raz^aljenji slu2;bujocega uradnika, ako je bil obdol2en zaniCljivih lastnostij, veC rusitev prava, in sicer prviC ruSenje tistih pravnih dolo5eb, ki varujejo javne naprave in na-redbe, namenjene za obCno varnost (naslov VI. poglavja kaz. zak.) in drugiC rusenje tistih pravnih doloCeb, ki varujejo Cast (naslov XII. poglavja kaz. zak.) ? Brez dvoma! To se tudi iz tega vidi, da § 312. spada pod VI. poglavje, § 491. pa pod XII. poglavje kaz. zak. A v tem dejanji so tudi poleg vseh znakov prestopka po § 312. (razXaljenje javnega uradnika v slu^bi) tudi se vsi znaki prestopka po § 491. (javno dolf;enje osebe zaniCljivih lastnostij), ne da bi poslednji uie V prejsnjih bill. Moremo torej vzeti, da sta v tem dejanji dva prestopka. Tega ne ovira okolnost, da obto^uje zaradi prvega prestopka javni obto^itelj, a zaradi drugega prestopka zasebni obto2;itelj, kajti samo navidezno je, da obtofujeta oba zaradi — 196 — ') Gernerth pripoveduje v G. Ztg. §t. 53 de 1878 sluCaj, v katerem Je nek vzklicni sodni dvor prve stopinje obtoienca res samo po § 312. obsodil, a v tem sludaji je bila zasebna obtoiba po § 491. pogojna, — za slu6aj, ako po § 312. ne bode obsojen. Odlo6. kas. dvora s 4 dec. 1886, St. 1000 zbirke. jednega in istega dejanja, — istina pa je, da jeden to^i zaradi V tem celotnem dejanji leJ;e6ih dejanskih okolnostij „raz^aljenja javnega uradnika v slu?;bi", a drugi zaradi v istem celotnem dejanji le^e5ih nadaljnjih dejanskih okolnostij „javnega dolSenja osebe zaniCljivi hlastnostij". — Tako se dado razkrojiti vsi zgoraj zapisani sluCaji pristne idealne konkurencije po razliCnosti rusenja prava in po razlidnosti znakov dejanja. — V nasem slufiaji ob-to^be zaradi § 312. in 491. bi se zgodila pa tudi, ako bi bil tak obto?;enec obsojen samo po § 312. in kaznovan po § 313., uprav tista neprilika, katero je kasacijski dvor v odlocbi st. 508 zbirke (zgoraj nota 11) izkljuCil: bilo bi oCitno protivno duhu in namenu zakona, ako bi se z obto^encem zato po milejsem kazenskem zakonu ravnalo, ker je raz^alil osebo, katera ima javno avtoriteto. 1) Predno si ogledamo nekoliko slucajev navidezne konkurencije, dobro bode, ako si razjasnimo, kak§en pomen imajo doloCbe v §§ 64, 66, 76, 98, lit. a, 300, 302, 303, 305, 309, 311, 312, 486, 487 in 496 kaz. zak., katere ponavljajo nacelo, da je dejanje pod-vr^eno v dotiSnem paragrafu doloCeni kazni samo takrat, ako se V tem dejanji ne pokaJe drugo huje kaznovano (hudodelstvo) dejanje. 0 tem nas pou6uje zopet kasacijski dvor^) tako: Dolocilo na konci § 98. lit. a pa se uporablja samo v tistih sludajih, v katerih je, n. pr. pri prisiljenji Jienske, v celoti okolnostij, ki dejanje utemeljujejo, vtelesen i pojem hudodelstva javne posilnosti po § 98. i pojem huje kaznovanega hudodelstva (prisiljenje Xenske). V tistih sluCajih pa, v katerih ima dejanje, ki je sodbi podloga, ne samo znake § 98. lit. a na sebi, ampak poleg njih tudi se znake drugega rusenja prava (te^ke telesne poskodbe) — je konkurencija deliktov, in koneCni stavek § 98. lit. a se ne more upo-rabiti. To je rusenje dveh samostojno varovanih pravnih dober, zato se snideta dve hudodelstvi. Iz te odloSbe se da posneti splosno pravilo: Tisto naCelo -^orej velja za sluCaje, v katerih so znaki manjsi kazni — 197 — ») Herbst 1. c. str. 127. -) Da to ni res, vidi se iz tega, da je v §§ 64, 66, 76, 98. lit. a, 303, 486, 487 izrecno doloJeno: „ako dejanje ni drugo huje kaznovano hudodelstvo", V drugih §§ pa samo: „ako v tem ni huje kaznovano kaznivo dejanje", in iz tega izhaja, da zakon pove, kadar misli samo na hudodelstvo, in mora se sklepati, da kadar tega ne pove, misli sploh na kazniva dejanja, torej tudi na prestopke, — dalje iz tega, da § 311. kaie na hudodelstvo § 105. ali na kakSen drug prestopek zakona, in potem, da tiste besede v § 496. ofiividno nimajo V mislih samo hudodelstev §§ 99. in 152. etc., ampak tudi prestopke § 411., 431., 487., 488. in 491. kaz. zak. (0 § 491. glej Herbst 1. c. str. 233. in o § 487. kas. odloCbo s 3. maja 1854, s 29. jan- 1868.) podvr2;enega kaznivega dejanja vteleSeni v znakih huje kaznovanega dejanja. To zategadelj, da se zabrani, da bi se dejanje, katero po svojih znakih spada popolnoma pod stro^jo kazensko sankcijo, tej stro^ji sankciji samo zato ne pod" • vrglo, ker ima na sebi se znake drugega kaznivega dejanja.0 Iz tega tudi izhaja, da se v takih sluCajih sploh ne more govo-riti niti o konkurenciji, ker se more samo jedno dejanje kaznovati, ^n sicer tisto, za katero je postavljena stroXja kazen. Zategadelj je razsodba v sluCaji, ko je bil zaradi § 312. in 491. obto^eni, akoravno so bill znaki obeh prestopkov, obsojen samo zaradi prestopka po § 491., pogresna, ne zato, ker imajo baje, kar pa ni res^), besede: „ako ni v tem huje kaznovano dejanje" samo hudodelstva in pregreske v mislih. Kajti v tem sluCaji je, kakor zgoraj dokazano, prava konkurencija, — znaki prestopka § 312. niso vteleseni v znakih prestopka § 491., ampak eksistujejo poleg njih, — zato ni res, da se je v tem (raz2;aljenji uradnika) pokazalo huje kaznovano dejanje, ampak huje kaznovano dejanje eksistuje poleg tistega raz2;aljenja. Pa6 pa utegne biti prestopek § 312. vtelesen v hudodelstvih vstaje, punta, javne posilnosti (§ 76. in 81.) in v pregreskih rabuke in podhuskovanja 279. si. 300), ker s takimi delikti se vselej oblastvenim osebam sila dela, a vselej se sme le jeden delikt kaznovati, ker se je pravo po smislu kazenskega zakona samo v jednomer rugilo, zato konkurencije ni. V takih sluCajih je konkurencija torej samo navidezna, — a ne prava, ker se je z jednim dejanjem storilo samo na videz ve6 deliktov, v resnici pa samo jeden. Tudi v naslednjih in jed-nakih sluCajih je konkurencija samo navidezna: — 198 — Dobitkovina in preselitev obrtnika v drug kraj. Odvetnik A. preseli se v drugem poluletji 1882. 1. iz C. v T. Ker se mu v T. za zvrsevanje odvetnistva predpise nova dobitkovina za drugo poluletje, prosi A. okrajnega glavarstva v C, ') Herbst 1. c. str. 436 kas. 27. okt. 1853, odl. 20. okt. 1869, odl. 17. marcija 1867. — ¦-) Kas. 20. Jan. 1853, odl. 30. marcija 1866. 3) Kas. 11. avg. 1853. — *) Odl. 19. dec. 1884, §t. 11534. •) Kas. 14. nov 1885, §t. 9026. «) Herbst. 1. c. str. 126. Kriva izpovedba pred sodi§Cem, s katero se kedo po krivici dol^i hudodelstva, je samo obrekovanje, ah samo goljufija, ne pa oboje. 1) S silovitostjo proti oblastveni osebi zdruJeno utesnje-vanje osebne svobode je samo hudodelstvo po § 81.Z raz2;a-Ijenjem VeliSanstva zdru^eno kaljenje javnega mini (§ 65. lit. a prvi stavek) je samo hudodelstvo raz^aljenja VeliCanstva.') Kedor osebo, da bi ugodil svoji pohoti, zlorabi na drug nafin, nego s telesnim zdru2;enjem, storivsi jo poprej s tem namenom nespo-sobno braniti se, kriv je samo oskrunjenja, ne tudi izsiljevanja.*) Ni konkurencija hudodelstev, ako so po dejanji, podvzetem zoper doloCeno osebo z nakano umoriti jo, zadete tudi druge osebe, zoper katere ta nakana ni bila obrnena, ker je storilec, ako iz dejanja nastane smrt napadenca ali pa kaksne tretje osebe, kriv dovrsenega umora, in nikakor ni dopusCeno spoznati ga §e krivega poskusenega umora za sluCaj, ako jedna po dejanji za-deta oseba sicer ni bila usmrCena, paC pa teXko na telesu po-skodovana (seveda, ako ni bil namen usmrtiti obrnen zoper vse zadete osebe.'') V teh in jednakih sluCajih ni rusenja prava v veC meri, ali pa niso znaki razliCnih hudodelstev drug poleg drugega eksis-tentni, — kajti nikdar ni smeti momenta, ki je zakoniterau pojmu doloCenega hudodelstva bistven, §e jedenkrat §teti k ute-meljenju nadaljnjega hudodelstva.") Dr. Sk. — 199 — naj mu povrne dobitkovino, katero je bil u2e ondu vplaSal za isto dobo. Okrajno glavarstvo zavrne prosnjo; tudi de2;elno davCno oblastvo odbije prito^bo proti odloku prve instance. Naposled zavrne to^itelja tudi upravno sodisCe, potrdivsi odlok druge instance. Vse tri odloCbe so popolnoma zakonite ter utemeljene v splosnem smislu davCnega zakonodavstva in tako tudi zlasti V posameznih odstavkih, kar hoCem nastopno dokazati. Vvod patentu o dobitkovini z dne 31. decembra 1812 slove: „Vedno je bila na§a skrb, da se stavi med razliCnimi raz redi drXavljanov v dol^nosti donasanja za drJavne potrebe pra-vidno razmerje, ter da se vsem razredom dr^avljanov olajsajo bremena naklad razmerno z njihovim imetjem in obrtnimi stro-kami po kolikor mofii jednaki razdelitvi za posameznike." Nadalje pravi patent z dne 16. decembra 1815, s katerim se je dobitkovina uvedla na Kranjskem in Primorskem: „S tem namenom uvedli smo pred veC leti v Svojih dr-^avah dobitkovino, po kateri naj se — razen z zemljarino in hi§nim davkom zadetih — tudi oni dr2;avljani, ki se peCajo z obrti, tovarnami in trgovskimi podjetji ali drugimi koristonos-nimi opravili, neposredno in v kolikor mo6i natanCnem razmerji s svojimi dohodki pritegnejo k dr^avnim potreb§6inam." Dobitkovina po navedenem patentu ima povsem drugafina naCela za podlogo, nego li tako zvani patentni davek drugih de^el. V pouku 0 zvrsitvi tega patenta ddo. 14. januvarija 1813, ki to izreka, pi§e se nadalje § 1. al. 2: „Z onim davkom (namrec dobitkovino ali obrtnino) se nikakor ni uvedla splosna obrtna svoboda, kateri je pogoj vplaCilo zneska, u2e naprej vsakemu v zakonu doloCenega po tem, ka-kerSna so podjetja, staliSCa ah druge okolnosti; marvel je naj-vi§ji namen Njegovega VeliCanstva spraviti v soglasje ta davCni naklad z raznimi stopinjami produktivne in pridobitne zmo^-nosti . . . Zato je v izdanem patentu za vsak glavni oddelek pridobninskih vrst pri vsaki stopinji prebivalstva odloCenih ve5 davCnih razredov ..." Po teh doloCilih in nacelih se dobitkovina ne plaCuje za pra-vico, da je smeti opravljati dotiCni obrt, — sicer bi 1.) vsi obrti in vsa koristonosna podjetja ali opravila sploh in brez izjeme,? in 2.) tudi vsi obrtniki jednako morali biti obdavCeni, ker bi vs — 200 — zvrsevali isto pravico, — nego ta pravica mora u2;e obstati, in pogoj je, da se predpise ta davek. Odmerja se dobitkovina na podlogi gotovih dejanskih okolnostij in razmer dotidnega obrta in po zmoXnosti davkoplaCe-vanja, javljajoCi se v le-teh. Naj navedem besede § 2. omenjenega pouka, ki pravi: „V obCe povsodi obilnost posameznemu obrtniku na raz-polaganje danih produktivnih sredstev nakazuje tudi razred, po katerem ga je obdavciti v njegovi ui^e zakonski dolo5eni vrsti. Zlasti naj se ozira: «) na na6in opravila ali obrta; — b) na stalisde, kjer se opravlja v kraji; — c) na stevilo pomoCnih de-lavcev ali priprav; in d) na obratno glavnico. Razvidno je torej, da predmet dobitkovini je obrt, sestav-ljajo5i ga momenti so merilo, podmet pa je obrtnik, imovnik, kateremu se ta davek naklada brez ozira na sluCajno razdelitev dobitka iz obdavCenega obrta med razne pri tem deleJne osebe. Po §§ 9. in 12. dob. pat. in § 11. pouka namrefi plaCuj dobitkovino, kedor se z obrtom ali koristonosnim opravilom peCa, ali na kogar ime se glasi podjetje in torej tudi obrtni list. To so splosna, poglavitna naCela zakonodavstvu o dobitkovini. Naj preidem k posebnim doloCilom, zadevajoCim zlasti sludaj te razprave. Dobitkovina vplaCuje se po 16. dob. pat, v dveh letnih rokih, za vsak rok naprej, in sicer, kakor ukazuje § 22. pouka, jedenkrat najkasneje januvarija meseca, drugiC pa najkasneje julija meseca. Dolman pa jo je plaCevati po dolodbi § 9. dob. pat. vsakedo, ki opravlja kak obrt ali kako koristonosno podjetje (ako sam zakon ne pripu§6a izjeme); vsakdo mora se tudi izkazati z obrtnim listom, katerega dobi, ko se mu je odmeril davek. Obrtni list pa — kakor odmerilo davka sploh — po izrecnem doloCilu § 11., al. 3 pouka k dob. pat. velja le za kraj, kjer se opravlja temu davku podvr^eno podjetje. Patent v § 11. al. 2. veleva: „Kedor se — med tem Casom — preseli v drug kraj, ali se po-prime druzega opravila, mora se oglasiti za nov obrtni list, primer en nj ego vim izpremenjenim razmeram." — Jednako pise § 18. al. 2. pouka: „Kedor opusti dosedanje obdavCeno opravilo z namenom, da je ah zamenja z drugim ali pa zvrsuje na drugem kraji, mora si prej za izvoljeno novo opravilo ali novo stalisCe — 201 - priskrbeti na naCin, v §§ 8. in 6. omenjen, pri krajnem oblastvu nov obrtni list in, ko ga dobi, dosedanjemu krajnemu oblastvu vrniti*) (starij obrtni list. Tukaj je omeniti, da je — po § 43. novega obrtnega reda iz leta 1883. (dti. zak. st. 39.) — pri vseh obrtih preselitev v okraj drugega obrtnega oblastva smatrati za ustano-vitev novega obrta. Po teh §§ pa ima dobitev novega obrtnega lista v poluletji za posledico, da se dobitkovina za to dobo plaCuj na ta — novi — list; vender pa vrnitev obrtnega lista za jeden kraj ob preselitvi ne oprosti vplaCanja dobitkovine za poluletje, 6e se je po njegovem zafietku vrnil list. Po § 17. dob. pat. namrec smrt, prisiljen ali prostovoljen odstop od svojega obrta, prestop k dru-gemu ne daje pravice zahtevati povraCilo naprej vplaCanega po-luletnega davka, ker levslufiaji dokazano nepraviCnega vplaCanja dopu§5a se povraCilo takega zneska. Po vsem, kar sem navedel zakonskih doloCil o dobitkovini, bila je torej neopraviCena zahteva odvetnika A-a, naj se mu povrne dobitkovina, katero je bil za drugo poluletje 1882. vplacal V C, ker se je opirala na neutemeljeno mnenje, da obrt nada-Ijuje le tist, kedor se iz jednega kraj a preseli v drug kraj kar bi — po obrtnem redu § 43. — paC veljalo, ko bi ob kraja le2ala v istem okraji, torej v obmogji istega obrtnega oblastva. A tudi ugovor, da se na ta naCin obrtniku naklada isti davek dvakrat za isti dobitek — ni resniCen: kajti razvidno je iz nastetih zakonskih doloCil, da dobitkovina zadene pa6 obrt, a tako, da je le-ta in v njem se javljajoca zmoznost davkopla-Cevanja le merilo — za ta davek, —¦ a dobitek ali dohodek se obdavfiuje posebe z dohodarino. _ Fr. G. *) Vrniti pa mora stari obrtni list, ker s tem, da ne zvrSuje veC obrta in se mu le neprijavljeno odpove, se 5e nikakor ne oprosti nadaljnjega plaCe-vanja dobitkovine na ta list. (Isti § 18. pouka.) — 202 — Iz sodno-zdravniske prakse. PiSe med. dr. Fran Zupanc. (Dalje.) B. OznaCenje poskodbe po smislu kazenskega zakona. Nesmrtne poskodbe. Sodni zdravnik, presojajoC nesmrtne poSkodbe, imel bi pri-merno lahek posel, ako bi zadostovalo razmotravati samo z zdravniskega stalisCa zaCasne ali pa stalne posledice, katere so nastale vsled poskodbe. To pa ni tako. Ker namreC razliku-jejo kazenski zakoni ve6 vrst poSkodeb, tirja se od sodnega zdravnika, da ne izjavi samo mnenja o dotifini poSkodbi z zdravniskega stali§6a, ampak, da to poSkodbo tudi oznadi v smislu kazenskega zakona. NaCelo, po katerem se kazenskopravno razredujejo poSkodbe, ni povsod jednako. Francoski kazenski zakonik uva^uje n. pr. poskodbe samo po dobi moCenega zdravja, nemski kazenski zakon pa se ozira posebno na posledice, nastale vsled poskodbe, in po njih razreduje poskodbe; v avstrijskem sedaj se ve-Ijavnem kazenskem zakonu in isto tako v na5rtu novega kazenskega zakona sta zjedinjeni obe ti nafieli, vrhu tega se je pri nas ozirati ne samo na uCinke, ki so v istini nastali, nego tudi na one, ki bi bill morebiti utegnili nastati vsled poskodbe. Av-strijski kazenski zakon in tako tudi naCrt novega kazenskega zakona zlagata se v tem z nemskim kazenskim zakonom, da se povsodi rabi izraz „te2ka poskodba", rekel bi, kot podloga, na kateri se kazenskopravno razdeljujejo vse poSkodbe po katego-rijah. Po sedanjem avstrijskem kazenskem zakonu je „te^ka poSkodba" samo del kazenskopravnega v ob6e pa nikakor ne natanko dolofienega pojma „te2ke telesne poskodbe", — po na-Crtu avstrijskega kazenskega zakona pa ima „te2ka po§kodba na telesu" {schwere Korperveiietzung) neprimerno bolj tesen pomen ; pod ta pomen je podvrstiti samo take poskodbe, vsled katerih so nastali v zakonu izrecno navedeni nasledki, tako da bode treba oznaCiti v bodo5e vse druge poSkodbe kot „lahke poskodbe", - 203 — da si je med njimi cela vrsta takih, katere bi po smislu seda-njega avstrijskega zakona oznaCil vsak sodni zdravnik brez po-misleka za „te?;ke po§kodbe". Sodnozdravnisko presojevanje nesmrtnih poskodeb po smislu kazenskega zakona. Med semkaj spadajoCimi zakonskimi dolocbami so najvaS-nejse dolodbe §§ 152, 155 in 156. Prvi § ima definicijo kazenskopravnega pojma „teJ;ke telesne poskodbe", ostala dva pa razmo-travata okolnosti, — obte^ujoCe okolnosti, zaradi katerih, 6e so nastopile, doloCuje zakon veCje in ostrejSe kazni, nego pri na-vadnih „te^kih poskodbah". Tezka telesna poSkodba. Po § 152. kaz. zak. se stori hudodelstvo ,,te2ke telesne poskodbe" takrat, kadar nastane vsled dejanja, zapoCetega s hu-dobnim namenom zoper kakega filoveka, a) motenje zdravja ali nezmo2nost za posel za najmanj 20 dnij ali b) omotenje duhaO ah c) teSka poSkodba. Ad a) Motenje zdravja ali nezmo^nost za posel na najmanj 20 dnij. Kazenskopravni pojem „motenje zdravja" ni nikakor istoven z dobo zdravljenja, „motenje zdravja" pomeni tukaj bolezen, kakor se znaCi z motenjem sploSnega obCutja, z vroCico ^), z bole5inami, z bolehnostjo ltd., ker drugace bi morali smatrati marsikatere neznatne poSkodbe n. pr. celo na-vadno krvno podplutbo, za katero je dostikrat treba 20 dnij zdravljenja, kot motenje zdravja; narobe je veSkrat zdru2;ena s primerno neznatno poskodbo, vsled katere se dotiCnik ne Cuti bolnega, za 6asa zdravljenja nezmo2;nost za posel, take so n. pr. poskodbe na prstih pri ljudeh, kateri jih rabijo za drobna roCna dela (givanje, pisanje, igra na goslih ltd.). Nezmo^nost za posel znadi nezmoSnost opravljati one vrste posle, kateremu se je dotiSnik priu5il, s katerim se je dosedaj peCal in pre^ivil. „Nezmo2nost za posel" torej nikakor ni ne-zmo2;nost za posel ali delo sploh, ampak le za specijalno vrsto posla; ta pa je zelo razliCen po stanu in opravkih posamezni-kovih. Kadar se doloCuje „nezmo2nost za posel", treba je torej GeisteszerrUttung. ') Fieber. — 204 — *) Geist^skrankheit. Bewusstsein. Ohnmacht. *) Schwindel. uva^evati posel, s katerim se dotiSnik bavi, in ude, katere rabi pri delu, in tudi je treba premisliti, jeli pa5 dotiCna poSkodba taka, da popolnoma ovira rabo udov ali jo pa vsaj tako ote-2;uje, da dotiCnega posla ni mo6i opravljati s potrebno krepkostjo in vztrajnostjo. „Nezmo2;nost za posel" je lahko popolna ali pa nepopolna (zadasna). Ker zakon tega ne razlikuje, je dostikrat zdravniku zelo te^avno izjaviti se doloCno o takih sluCajih; pri manj va2;nih slu6ajih ni drugaCe, nego da razloJimo sodniku, ko-liko je V konkretnem sluCaji oviran dotiCnik v zvrsevanji posla; tako prepustimo njemu, naj se odloCi za jedno ali drugo. Popolna „nezmo2nost za posel" vsled poskodeb nastane le redko kedaj, dostikrat bi zamogel poskodovanec se opravljati svoj poklic, akoprem s silo in naporom. V takih slufiajih brez pomisljaja iz-rece vsak zdravnik, da je poskodovanec nezmo2;en za posel vsaj po smislu zakona. DoloCilo, da je gotovo dejanje smatrati takrat za „te2ko telesno poskodbo", kadar je provzroCilo „motenje zdravja" ali „nezmognost za posel za najmanj 20 dnij", so sve-tovali nekoliko cisto pravoslovni razlogi, nekoliko pa se je uva-^evala kirurgiska izkusnja, da treba va^nejSim poSkodbam po-prek 3 tednov, predno mine po njih nastala bolezen in „ne-zmo^nost za posel". Omotenje duha. V § 152. kaz. zak. ima zakon v Cislih samo prehodne (minljive) duSevne bolezni, drugaCe bi ne omenjal izrecno v § 156. kaz. zak. „omotenja duha brez nadeje, da se zopet ozdravi," kot posebne obte2ujo5e posledice poskodbe. Razmotravajmo tukaj zajedno obe vrsti „omotenja duha." Razumno je, da pomeni kazenskopravni izraz „omotenje duha" isto, kar „du§evna bolezen" i); ta izraz ne znaCi torej samo prehodnega motenja samosvesti,^) omedlevice,^) omotice*) itd., katere slede raznim poskodbam, marveC tudi dusevne bolezni v oSjem pomenu, ki ali sledijo neposredno akutnim pojavom poskodbe ali se pa razvijajo stoprv pozneje. Dusevne bolezni ne nastanejo le vsled poskodeb na glavi, provzroditi jih morejo poskodbe na oddaljenih ustrojih in celo psihiCni insulti, nastali zgol vsled hudega ravnanja z doticnim dlovekom. — 205 — Znano je, da provzroCijo dostikrat poskodbe na glavi na-stanek dusevne bolezni. Ce se je razvila ta neposredno po po-skodbi, nastane po Kraft-Ebingu izkljuCljivo prvotna bebost ^ ali vsaj slaboumnost. ^) Taki sluCaji so redno neozdravni, sodni zdravnik pa o njih kaj lahko izreCe svoje mnenje, oCividna je namre6 neprestana zveza med poskodbo in dusevno boleznijo. Bolj zamoiani so sluCaji, v katerih je nastala du§evna bolezen stoprv kasneje. Tukaj treba pomisliti, da je presledek') med doprineseno poskodbo na glavi, oziroma med njenimi neposred-nimi posledicami in med nastopom dusevne bolezni le redkokrat brez pojavov; prikazujejo se namreC u2e v tem 5asu zna-menja elementamega motenja mo^ganskih funkcij, katere trel^a smatrati prvotnimi pojavi sledeCe duSevne bolezni. Kraft-Ebing in Schlager navajata naslednje take pojave: Motenje senzornega (dutilnega) obCuta preobCutnost o5ij, sumenje ali bobnenje po usesih, naglusnost«) ah nagluha, omo-tica, glavobol, posebno nagnenje za navale krvi') v moigane, nezmo2;nost prenasati 2gane pijaCe, neprestani obstanek mrtvo-udnostijin neobCutnostij, osobito kadar te prehajajo od jednega uda na drugega, rekse, 6e se vedno bolj razSirjajo — to je po-seben znak obolenja mo2;ganov vsled poskodeb, — neprestani obstanek (ali zaCasna povrnitev kapi sliCnih napadcev"), v du-sevnem (psyhiCnem) oziru slabo pametovanje (slab spomin) i"), naglo dusevno opesanje, prememba dusevnega razpolo5;enja"), nravi in znadaja poskodovanca. Zadnji simptomi so posebno va^ni takrat, kadar se pro-gresivno (postopno) pojavljajo; no, te^ko pa ne bode zapaziti premembe, ako primerjas dusevni stan in znafiaj poskodovanca, kakor se je pojavljal pred poskodbo, z onim po poskodbi. Spredaj navedeni znaki bolezni trajajo lahko na tedne in mesece, predno pocne prava dusevna bolezen. Med 19 po Schlagerji opazo-vanimi sluCaji pomelo je obolenje duha tekom jednega leta po pogkodbi, V gtirih sluCajih pa se le po preteku 10 ali vec let. Dusevne bolezni ne sledijo samo po teJkih poskodbah na glavi, 'i Primarer Blodsinn. '') Schirachsinn. ') Zwischenraum, Znisehenzeit. *) Sinnesempfinciting. ') Hijperilstesie. Schwerhorigkeit. ') Blutcongestionen. IMhniungen. *) Apoplectiforme Aiifdlle, SMagflussartige Anfiille Gediichtnis-sschivache. ") Vetunderung der Stimmung. — 206 — ') Anfallstceise. 2) epileptiform, der Fallsuchtahnlich. ») Angst. *) IntelUgenz. ') Gemiitsstimmung. ") Prognose. rekse, poSkodbah lobanjskih kostij; vCasi, 6e tudi neprimerno redkeje, nastopajo tudi po zgol lahkih poSkodbah meCja na lobanji. Dalje je tudi va^no vedeti, da se zamorejo razviti dusevne bolezni tudi vsled poSkodeb, le^eCih na periferiji trupla. Pripeti se to posebno rado tedaj, Ce po poSkodbi nastali obrunek ne-prestano draJi obkrajne 5;ivce. Griesinger nabral je nekaj takih sluCajev ter se izrekel, da je to br2;kone tudi veCkrat vzrok na-stopu dusevne bolezni vsled zunanjih samo meCje prodirajoCih ran na glavi. DuSevno motenje pojavlja se tukaj dostikrat z melanholijo ali pa tudi veliko razburjenostjo; Wendt opisal je sluCaj (strelina medja na lobanji), v katerem se je znaCilo psi-hi5no motenje popadkoma i) in obCasno (perijodidno); znak bolezni je bil torej tukaj povsem padavici podoben. ^) V drugih sluCajih ni dala poSkodba kot taka, marve5 duSevni naval (psi-hiCni inzult), ki je bil z izvrSitvijo poskodbe zdru5;en, povod k poCetku dusevne bolezni. Znano je, da zamore provzroCiti bojazen ^) in strah dusevno bolezen, zgodi se to tem la2;e takrat, 5e se s prestraSenim in razburjenim Clovekom ob enem se hudo ravna. Pri tako provzrocenem dusevnem motenji ne trpi toliko razumnost '') pogkodovanca, nego njegovo duSevno razpolo^enje; ^) bolezen se tukaj pojavlja dostikrat s histeriCnimi in padavici podobnimi napadci. Tudi sledi tukaj dusevno motenje neposredno vzroku, narobe pokazujejo se v sluCajih, pri katerih je bila te5;ka poskodba mo^ganov povod duSevne bolezni, oCividni znaki obolenja duha navadno se le 6ez nekaj 5asa. Vselej, kadar je nastalo motenje duha vsled poSkodeb ah vsled hudega ravnanja, treba dobro premisliti, niso li morebiti provzroCili drugi vzroki duSevne bolezni, mogoCe je tudi, da je poskodovanec posebno nagnen k takim boleznim, da je torej poskodba ali hudo ravnanje dalo samo nekak povod nastopu bolezni. Ker razhkuje zakon med zaCasnim motenjem duha in med takim motenjem, pri katerem ni verjetno duSevno okrevanje, treba v vsakem posameznem slu5aji napoved ") o daljnjem raz-vitku dusevnega obolenja na tanko razmotravati. — 207 - „Opsti imovinski zakonik za knjazevinu Crnu Goru." (Iz piedavanja na shodu druStva „Pravnika" dne 19. aprila 1889.) (Konec.) Zastavno pravico in zastavo, premicno ali nepremicno, v obcem smislu oznacuje zakonik z besedo ,zalog*. Potem pa razlikuje tri vrste jZaloga«. Prvi dve sta bill uze znani obiiajnemu pravu. Ako se premicna stvar v istini upniku zastavi in odda, to je zakoniku j,zaloga* (cl. 172.—-182.) in to ne znaci nicesar posebnega. Ako pa kedo svojemu upniku izroci v zastavo ne-premicnino, in ce je upnik ne drzi samo. da je zavarovan za svojo tirjatev, ampak jo poleg tega tudi uziva, onda se tako pravno razmerje imenuje jpodlogc (cl. 183.—192.). Za tako pravico je treba pismene pogodbe, katero sodisce potrdi. Dohodek iz stvari sluzi upniku za obresti, vcasih pa tudi, da se z njim poplacuje dolg sam (cl. 864.). Zato pa tudi upnika zadevajo vsa bremena, stvari se drzeca. Razmerje to traje, dokler ni po-placan ves dolg; ako pa dolznik ne placa v pravem casu, upnik lahko proda njegovo posestvo in si placa iz kupne cene. Na novo je zakono-davec postavil v crnogorsko pravo naso hipoteko pod imenom ^zastava* (193—221.). Ta nastane tedaj, kadar kdo zastavi svojemu upniku nepre-micnino, a je ne dd iz rok svojih. Pravica zastavna se tu pridobi, ce se dolg zapise v ,javne zastavne knjige*, katere so pri sodisci. Za- Prvotna bebost vsled te^kih poSkodeb na glavi je skoraj vedno neozdravna. Pa tudi druge dusevne bolezni, ki so se razvile vsled po§kodeb na glavi, imajo dostikrat nepovoljen izid. Pri dusevnih boleznih, katere so nastale vsled poskodeb na periferiji trupla, je v5asih bolj srefien izid in to posebno takrat, kadar obrunki draJijo periferne Cutnice; v takih sluCajih treba vCasih samo obrunek izrezati, na to tudi duSevna bolezen pomine. Takrat, ce je bil dusevni naval vzrok nastopu bolezni (psi-hose) duha, je izid tudi navadno zelo nepovoljen; predstavljati si je namreC treba, da taka bolezen duha vsled tacega vzroka samo more nastati pri ljudeh, ki imajo ni& itak veC ali manj posebno nagnenje za dusevne bolezni. (i^al.je prih.) — ^08 - stavne knjige so javne, in vsak interesent lahko vanje pogleda in zahteva iz njih prepisov. Kako se napravljajo in vodijo te zastavne knjige, to do-loci poznejsnji zakon. Zakon ne pozna niti generalnih niti legalnih hipotek. Nacela so drugace ista, katera v modernem pravu hipotekarnem. Tretji del ima nadpis: >0 kupovini ih o drugiim glavnijim vrstama ugovora.'^ Vrste dogovorov so do malega iste, katere pri nas, in tudi razreditev njihova se dokaj ne razlikuje od nasih zakonikov. Neka-tere razlike in posebnosti pa je vender vredno na kratko poudariti. Na celu dogovorom je kupovina (cl. 222.—256.). Podrobna pra-vila obsega zakon o dobrostojstvu in trgovskih dogovorih, pravila, ki so zelo podobna ustanovilom nasega trgovskega prava. Za kupnjo piSe zakon o promjeni (cl. 257.), a za tem o ,ruko-dacu ili zajmu*. Obresti se zovejo »dobit* in smejo znaSati naj vec po 10 od 100; ce ni drugacnega dogovora, tek6 po zakonu obresti po 8 od 100. Prepovedane so obresti od obresti, ,dobit na dobit*. Ako bi u]5nik zahteval vec nego po 10 od 100, placati mora kazen, to je 20 odstotkov glavnice (cl. 258—264.). Ako se posodi zasebno odrejena (individuvalna) stvar, imenuje se to ,naruc ili posuda* (cl. 265.—270.). O »najmu*^ stvari sploh govo-rijo cl. 271.—296., kateri veljajo tudi za zakup zemljisc, ako cl. 267.— 312. ne ustanavljajo drugace. Posebna vrsta najma je, ce se zemlja dii j)U napolicu«, na ^trecinu*, ali v obce za neki del zemeljskih pri-delkov (cl. 309.—312.). Tu je zakupnik dolzan, da lastniku zemljisca izroci dogovorjeni del letine; obe stranki pa razmerno tudi nosita vsa bremena v zakup danega zemljisca. Zanimiva je tudi pogodba, ako kedo prevzame zivino »u napo-licu«, bodisi >pod kesim«, bodisi j,na izor* (cl. 313.—328.). Ce je prvo, mora ,napolicar* dajati lastniku vso prirejo ali spripaso* zi-vine in od strizne brdve tudi polovico volne, za mleko pa mu mora dajati obicajno mero sira, masla ali pa novcev, kakor je v kraji obicajno. Gnoj in pa delavsko silo zivine ima za to ,napolicar*, kateri je dolzan, da skrbi za credo kakor reden ,domacin*. Z glavno zivino ne more razpolagati »napolicar*; s pripaso moreta obe stranki razpolagati le po smislu obojestranskega dogovora. »Napolicac prestane tri mesece po odpovedi, katero more izreci ta ali ona stranka, kadar koli zeli. Tedaj »napolicar« vrne glavno zivino, »pripaSa« pa se razdeli vsakemu na polovico. Ako kedo prevzame tujo zivino »pod kesimc ali »unepogib», prevzame s tem na se odgovornost za vsak nazadek zivine, tudi za — 209 — sliu'ajni nazadek, — t. j. kadar »kcsim" poneha, dol/.an je lastniku po-vrniti uprav toliko crede, kolikor jc je pocetkom skesimas bil ])rejcl. Zato pa cela >,pripasa'* in vsaka druga korist od crede ostaja njemu, gospodar pa dobiva dogovorjeni dohodek v maslu, siru ali pa v novcih. In konecno, kdor prevzame vola -.>na izor" za dogovorjeno ali obicajno ceno, sme /, njim orati, a dolzan je tudi hraniti ga in zanj skrheti, kakor reden gospodar, naposled pa vrniti ga, kadar je zvrsena zadnja orlia. Clanki 329.—340. (razdel VOL) obsegajo dolocbe so najmu sluzl)e i radnje«. Kadar ima sluzba trajati daljso dobo, dolzan je gospodar ali »najmilac« dajati snajamniku* razen jplate? (mezde) tudi se hrano, obleko in obutal pa le, ako je pogojeno ali pa tako z obicajem utrjeno; ako domac »najmljenik«: v sluzbi zboli, mora ga gospodar paziti in leciti. Razdel IX. (cl. 341.—347.) ustanavlja nekaj posebnega, namrec o radnji i pomoci na uzajmicu i bez uzajmice.s. Kedor druge pozove na vzajemno pomoc, t. j. da bode tudi on njim pomagal, kadar jim bode treba, dolzan je, da hrani nje in njihovo zivino, katero so s sabo privedli zbog dela. Pomocnik ne dobi place, a pravico ima zahtevati, da mu »pomozeni« po potrebi vrne pomoc ali da mu nameri vrednost ne-liovrnene pomoci. Vzajemna ta dolznost pa traje le jedno leto. Nekuj drugega je t. zv. »m6ba«, to je pomoc, katero si soscdje vzajemno po-deljujejo ob velikem delu, ob kosnji, ob zetvi itd. Kdor pozove »na mob us, treba, da delavce po obicaji dobro hrani, a ni treba, da l)i jim za trud kaj placal, niti da bi se jim odzval, kadar bi njih kedo sna mobu« klical. Podobno velja tiidi tedaj, kadar pri'dcjo poraagat taki, ki niso pozvani. Konecno, ako selo, bratstvo itd. pomaga kaki vdovi, siroti, pogorelcu ali drugemu potrebniku, zato ne sme nihce nicesar zahtevati, niti hrane niti place. Ako je uze dogovorjena vsotna placa za delo ali za pvoizvod kot za kako jedinico ali celoto, — onda se to imenuje najcm sradnje od-sjekom ili na ucjens, in o tem pise razdel X. (cl. 348.--366.). Dogovor so prijenosuj ('I'ransportvertrag) spomina zopet ne-katerih ustanovil nasega trgovskega prava (cl. 367.—377.). Prenasanje pisem in drugih stvarij z drzavno po.sto je urejeno s poscbnimi dolocili; tako tudi veljajo za prevazanje trgovine in ljudij na morji poprej.snji po-morskl obicaji in narcdbc. Razdel Xli. pi.se o sostavi« (cl. 378—395.)- Ostava (depositum) je praviloma brczplacna. Kadar pa se placa, povcca se odgovornopt hra- 13 — 210 — nilceva. Crnogorska posebnost je t. z. samanet*, to je taka ostava, ki je obicno tajna in ki zahteva posebnega zaupanja v hranilca, ali taka, ki se dini za vojne, za poplava itd., ko ni moci izbirati cloveka, pri komur bi se stvar shranila; pri ^^amanetu* je posebna odgovornost za to, da so tajnost ne porusi. O »povjeri ili punomocju* (nalogu in pooblastvi) dolocuje razd. XIII. (cl. 396—417.). Poleg navadnih pridobitniii rlrnzeb (»prosta udrugac, prosto i te-kovinsko udruzenje*^, ki se razlikuje od trgovskega drustva; »ortaklik ili ortacina*), katerim daje pravila razd. XIV., pozna in urejuje cnio-gorski zakon nekatera posebna jioljedelska zdruzenja, in sicer pod imenom j,supona« (razd. XV.) in »sprega« (razd. XVI.). Supona (cl. 418 — 441.) je, kadar nekoliko kuc razdeli svojo zivino na »struke«, ovce, koze, vole itd. vsake posel)e, postavi v.s.aki stroki svojega pastirja, potem pa v.se vkupe jiozene na paso. Vsaka »kuca«; mora postaviti in vzdr/.evati svojega pastirja in daj.ati svoj del soli za zivino. Ves gnoj od pomcsane crede se potem razdeli med jsuponike*. (Alpenwlrtscliaft.) »Si)rega« (cl. 446—456.) pa je, kadar jih vec zbere svojo prezno ali tovorno zivino, osobito vole, da z njimi orjejo zemlje vseh »spreznikov« ali opra-vijo kaj drugega podobnega. Orje se po dogo\orjenem redu. Ako \'ol pade brez krivde >spreznikove«, mora ga lastnik nadomestiti z drugim; ako pa ta tega ne more, jjomagati so dolzni ostali »sprezniki« Dokler ni zorana vsa »sprezna zemlja*, nobeden sspreznik« ne sme drugje po-magati s svojimi volmi. Odpo\edati »spregi« se mora najmanj mesec dnij pred novim oranjern. V XVII. razdelu tretjega dela pise zakon se o j,jemstvu'< (po-rostvu cl. 457—472), kjer pravilo ^jemac — platac'" zakon tako razu-raeva, da ^j'emac'^, kadar kaj druzega ni bilo dogovorjenega, placa samo, ako dolznik dolga ne pojilaca; — potem (XVIII. razdel) pi.se o j,na-godbi" (poravnavi cl. 473 — 474), j,o igri i okladu*' (stavi, razdel XIX. cl. 475 — 479) in o j^daru* (razdel XX. cl. 480—493). Del cetrti ima dolocila »o ugovorima u opste, kao i o drugim p o s 1 o v i m a, d j e 1 i m a, p r i 1 i k a m a o d k o j i h d u g o v i potjecu« (cl. 494—635). Tu se razpravlja obligacijsko pravo sploh, in razlozene so znane osnove tega prava zelo jasno in tocno. Del p e t i govori o cloveku in o drugih imovnikih, kakor tudi o svojtvlasti in v obce o razpol.nganji v imovinskih poshh. Polno- — 2\l — leten in svojevlastcn postane vsak Crnogorec, kadar navrsi 21; Icto. Maloletnika, ki je navrsil 18. leto, moci je, ako ka/.c, ohjaviti za polno-letnega. To stori „nadstarateljska vlast*. Tudi tist, ki se ozeni in ki zivi v posehni kuci, smatra se za polnoletnega. Imovinske posle maloletnikov upravljajo osobe, katere so dolzne, da se hrigajo za maloletnika samega (->otac* , ^.s t a r a t e 1 j*). »Starateljstvo* jiristoii occtu, dokler je ziv; po njegovi smrti pa materi, kateri se lahko pridoda se pomocnik staratelj (v kucah domacin). Ce malolctnik nima vec ni oceta ni matere, tedaj se imenuje poselien »staratelj«. V kucah je ]irirodni staratelj ,,domacin*. jNadstaratetjska vlast*^ je »ka]ietanski sud«, v cigar podrocji hiva maloletnik, v najvisji instanci veliki siid na Cetinji. (Cl. 636 — 652), Ljudem nczdravega uma in ,>ra z si p n i k o m'< (zapravljivccni) se tudi ])0stavi ,staratelj*, ako to zahteva hlizja rodbina nemocnikova ali njegov »bracni drug«, ce ga ima ali ako po potrebi predlaga to obcina, pa tudi druga krajevna oblast. I'oklicani okrozni sod, ki imenuje »sta-rateljstvo« , mora v odloku tocno povedati, katere posle je nemocniku zabranjeno vrsiti, a za katere ostane svojevlastcn (cl. 652—664). Po-dolmo je tudi ustanovljeno za »starateljstvo« odsotnih, Jtamni('arjev« (t. j. ujetnikov), vdov samohranic, zapuscine in za i>starate1ja« a// //or. (Cl. 665-674). • Pravo imovni.stva* zaccnja z rojstvom in ])restaja s smrtjo. V \saki parohiji so postavljene knjige, da se vanje pra\ilno zapise \-sako rojstvo, »vjencanje« in vsaka smrt. Za te knjige izda se jioseben zakon. Osobe, ki so odsle z doma in ki o njih ni nobenega glasa ,^1 tr.aga" ter tiiili malo nadeje, da se zivijo, more sodisce izjaviti za mrtve, ako so izpolnjeni vsi pogoji. (Cl. 675—685.) Najzanimivejsa razdelka V. dela sta VI. in VII., ki govorita »o do-macoj zajednici, o pie menu i bratstvu, o seoskoj i varo-skoj opstinic. Njim zakon priznava samostalno o.sebnost v imovinskih receh, ali samostalno imovnistvo. »Kuca ali domaca zajednicat v svoji celoti atopa. na mesto clanov kuce, ona je nek odloceni jiojem za obitelj, za domaco ^.celjad*, katera se smatra, da je nosilka vkupnega domacega dela in imovine. Domaca »celjad« pa niso samo oni mozki in icenski clanovi, ki so .se doma rodili, nego tudi oni, ki so kot domaci clanovi zakonito v kuco vzprejeti (dovedene snahe i. t. d.); iceljadi lahko stanuje pod eno streho ali ]ia tudi ne, kuca pa je vedno neraz-delna in smatra .se imovnico zajednega zivljcnja in premozenja. Poleg kucnega imetka pozna zakon kakor dosedanji obicaj tudi se osobni imetck, li* — 212 — >osobino all osobak* posameznih clanov. Ta imovina je povsem nezavisla od domace imovine. K »osobini« pripada, kar si »djevojka«: napravi obleke in nakita, kar nevesta dobi in sabo prinese, potem vse, kar mozki ali zenski clan kuce dobi v dar ali i)o dednera nasledstvu. ne pa tiuli tisto, kar dobi po sreci, n. pr. kar najde. Polnoletna >ccljad« lahko ]30vsem svobodno ravna s svojo »osobino« ; le ludatini zenani'-je V to treba dovoljenja mozevega ali \)0 priliki sodnega. >Osobina« lahko tudi postane vsa kucna imovina, ako pade kuca na jednega clana (nioza ali zeno), ki potem lahko z njo ravna po svoji volji, dokler dolgo se clanovi kuce zopet ne razmnozijo. Ali )»zena samohranica« (jedina vdova po smrti mozevi), katera se ni bila narodila v kuci, uzi vati sme le kucni dohodek, in dodaja se jej varuh, da se ne rusi pre-riiozenje. Kuco zastopa »domacin« ali »starjesina«. Ni jeden »ku-canin«: ne sme odstopiti delcza, katerega ima v domacem imetku, komu drugemu, dokler zivi neoddeljen v sdomaci zajednicii. Za dolgove po-jcdinih clanov, ucinjene brez oblasti »starjcsine« in kuce, odgovarja sam »kucanin«, kuca pa le tedaj, ako in kolikor je od tega koristi imela, ali i)a ce je to bila nujna i)0trel)a za »kucanina«. Ako se kdo »ku-caninovs bavi s trgovino in ako se temu domacin ne protivi, onda-je postenemu upniku odgovorna kuca neposredno z domaco imovino. Da je ta odgovornost manjsa ali drugacna, treba to prijaviti sodiscu in raz-glasiti. Vselej pa, kadar jeden sam clan oflgovarja za kakscn flolg, pa njegova osobina in njegov del ne dosezeta dolga, onda sodisce lahko iz posebnih razlogov odredi, da kuca j)laca od skupnega doniacega inietka. Upnik >kucaninovc tudi lahko seze po njegovem kucnem delezi, s ka-terim bode oddeljen. Ako bi ga kuca v dveh mesecih ne liotcla odde-liti, onda mora jirevzeti dolg nd-se. Taka jiravila veljajo tudi za »v a-roskes ali mestne kuce; vender pa je ivaroski« kuci svobodno, da tudi drugacc uredi svoje domace razmere; tretje osebe ta posebna usta-novila vezejo le toliko, kolikor so jim znana bila. (CI. 686—708.) Tudi »j)leme« je pravniska oseba za vse, kar se tice ohc.e ple-menske zajednice. V zajednici so lahko gore, pase, vode, javnc uredbe, kakor jiota in sole. S tern plemenskim imetjem u|ira\'lja plemcnski zbor ali njegov organ. Zajednica se uziva po smislu obicaja ali po smislu zbo-rovih ustanovi'l. Nijeden jilemenik ne more odsto]Mti svoje pravicc. Po istih pravilih (clan 709—715) se je ravnati tudi »bratstvom" in selskim obcinam. Za »varoske" obcine in za ujnavo njihovega inietka izide po-eben zakon. s — 213 — Toliko za pregled vsebine. Dr. Majaron. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. a) K § 919. obe drz. zak. („Po bozjih in cloveskih postavah"). C. kr. okrajno sodisce na V. je izdaio razsodbo z dne 30. julija 1888, st. 5741 : Tozenec Janez 0. je dolzan pripoznati, da toznikoma Matiji 0. in Cili 0. ni nioCi v miru prebivati v njegovi hifii, in dolzan torej namesto stanovalne pravice dajati jima vsako leto namestka po 15 gld. ter po 4 seznje bukovih drv ali 20 gld., in sicer cetrtletno naziij od dnu vrocene tozbe, vse to nerazdelno pod eksekucijo. To, kolikor se vec za stanovanje v tozbi zahteva, namrec 15 gld., se odljije. »Imovnici« so nadalje: cerkve, manastiri in druge cerkvene usta-nove, katerim to osobitost priznava cerkvena oblast, in ce to priznanje ni protivno drzavnim zakonom. Uprava cerkvenega imetka je samoustavna. Pravoslavne cerkve in manastiri ne morejo svojili nepremicnin odstopati brez posebnega dopustila drzavne vlasti. (Cl. 716—719.). Drzavno imetje (cl. 720--722) je javno ali pa drzavna josobina*. Posebni zakoni bodo se dolocili, kako si drzava pribavlja dohodke za drzavne potrebe in stroske. Poslednja dva razdela piseta o imovnikih ali pravnih osobah, ki se sestavljajo po volji ]30Jedincev, katere pa mora pripoznati drzava. To so i>drustva« (cl. 723 - 754) in pa »zak 1 ade« ali'ustanove (cl. 755 — 766). jDrzavni savjeti mora tu cuvati, da se ne zgodi nic zakonu protivnega. Del sesti in zadnji obsega »objasnjenja, odredjenja (definicije) in dopolnilas k prejsnjim delom, potem govori o nekih vrstah dokaza v imovinskih poslih, naposled o merjenji in racunanji casa v imovinskih poslih. Zavrsuje se pa zakonik z zakonjackimi (pravniskimi) izreki in pri-slovicami, ki zakona sicer ne morejo predrugaciti, a i)OJasnujcjo njegov razum in smisel. Vzeti so ti lapidarni izreki naravnost iz naroilnega obi-cajnega govora in so v zakoniku to, kar so -trcgulac jurisi., v rimskih jDigestah*'. — 2l4 — E a z 1 o g i: OpfavicenosL tozbuiie zahteve presoj«vati jo z oziroin na dolocbo § 'JlS). obc. di'z. zak,, po kalcri ju pogodbene dolzuosti natanko izpol-njovati, in mora stranka, katera tega ne stori, povruiti drugemu pD-godiiiku nadomestilo ali skodo. Obe slrauki priznavata, da imata toziielja po pogudbi z due '21. aprila 1874. 1. pravico stauovati v f,o-zeneevi liisi ter pravico do potrebnili drv. Toznika navajata: da jima ni prestati na domu tozenoeveu), ker ju le-ta iu zeua njegova zanicujeta, sujcsta in nadlegujeta z vednim prepirom, take, da je to ravuanje celo vsej sosescini v poliujsanje, zalitevata zaradi tega, naj jima tozenec preskrbi stanovanjo dragje, oziroma placa za to vsako leto po 30 gld. namestka, a za kurjavo p;j 20 gld., ali da po 4 seziije bukovili drv. Namestek, ki o njem govori § 91!(. obc. drz. zak., sma-trati je za odskodbo, in torej je gori navedeno pravno dolznost presojati po iiacelili XXX poglavja obc. drz zak., oziroma po § 1295. obc. drz zak.; po le-tem dolocilu je podloga vsaki odskodbi krivnja ali po-godbi protivno ravnanje, ali brez ozira na pogodbeno zavezo. Le-tu se vprasa, kakor receno, za })ravico toznikov do stanovanja s kurjavo vred, Ce tudi ne trdita tozaika, da jima tozenec odteguje ali brani oboje, pravita vender, da sta vsled omenjenoga navzkrizja in polmjsljivega ravnanja v svojili uzitkih take prikrajsana, da jima ni moci s tozencem bivati pod jedno streho in torej uzivati primerno pravico stanovanja. Le-ta trditev je sama po sobi umevna in tudi v zakonu uteme-Ijena; pri trajajoci pravici, n. pr. stanovanja mora biti upravicenca za-gotovljeno, da ga bode lakko uzival v miru. Resiti je torej yprasanje, ali so toliko napete razmere v hisi to-zencevi, da ne morejo tozuikoma uzitek naturnega stanovanja izkljuciti ali vsaj bistveno kratiti, in dalje, ali je krivnja temu na strani tozen-cevi ? Tu je omeniti naslednje : Kakor je razvidno iz kazenskih spisov, na katere se je sklicevalo v pravdi, prepirali sta se toznica Cila 0. in tozenceva zena z gtdlji-vimi besedami in bill sta obe s sodnim zaporom kaznovani. Zaslisane price, osobito sosedje in zaupniki so izrekli, da provzrocujeta obe stranki veden prepir, ker uece nobena strauka potrpeti ali prijenjati, in od tod najvec izvira nemir in zbadljivo navskrizje. Manj od drugih pri-zadet je pri tern navskrizji toznik Matija 0., najvec pa zena tozenceva; ta je toznico Cilo 0. uze s polenom udarila in telesno poskodovala. — — 215 — Toznik Matija 0. navaja dalje, da ga toŁenec — njegov pravi sin — suje, zali, ker ga tika, nazivlje starca in preklinja. To sta potrdili prici a. S. in J. M., ta §e posebno, da zena tozenceva tako preklinja, da jo je grdo in pohujsljivo poslusati. — Ako se preudari to in kar so price navedle, gotovo je tozenec kriv vzrokov navskrizja, ker njemu kot glavi druzine ni odgovarjati samo za svoje, ampak tudi za svoje zene ravnanje. Ta krivnja je toliko vecja, ker pristoji toznikoma kot sta-rima uzitkarjema naturno spostovanje in ker se tozencu nikakor ne spodobi, tozniku — svojemu ocetu — ocitati vsako raalotno napako, ker je marvec njegova dolznost prizanasati ocetu, in s tem, da za-branjuje pohujsljivo vedenje v druzini, izpolnjuje tudi jako vazno obcansko nnlogo. Ker se torej toznikoma bistveno krati prebivanje v domaci hisi in ker je dokazano, da tozenca, ce tudi ne jedino le njega, zadeva vsaj vazna sokrivnja, upravicena sta zato toznika zahtevati namestek za stanovanje in kurjavo. Namestek pa sta zvedenca dolocila za stanovanje samo s 15 gld. na leto. Na apelacijo toznikovo je c. kr. visje dezelno sodisce v Gradci z odlocbo z dne 7. novembra 1888, st. 9548 razsodbo nizje instance predrugacilo ter o d b i 1 o tozbeno zahtevo. Razlogi: Toznika trdita, da imata vsled pogodbe z dne 21. aprila 1874 pravico do stanovanja v tozencevi hisi in do toliko drv, kolikor jih potrebujeta za kurjavo. Te pogodbe sicer ni med pravdnimi spisi, in na njo se po smislu dolocbe § 257. obe. sod. r. tudi ni moci ozirati, ker jo je tozenec predlozil sele pri apelaciji. Vender pa tozenec priznava te pravice, ki se iscejo v tozbi, in zatorej je dognano, da pristoje toznikoma. Le-ta ne trdita, da bi jima bil tozenec branil uzivati jih, zahtevata pa, da jima tozenec placa namestek teh pravic j)rri-jo teiii manj, ker kazejo v to pravdo vpleteui kazcnski spisi in izpuvedbe prie, da s(a ol)a piigodnika — iu to iiajbolj vsled nestr^jnosti zenstva v druzini — zakrivila bolj a,li manj medsobiu', razprtije; to vse pa zoi)er iozenca, ki je samo za se prevzel s pogodbo dolzuosti preuzitka, ne more ustanoviti pravne po-slediee, da bode, v prihodnje drugai-e poraviiaval preuzitek, nego li se je liil zavezal. Na revizijsko pritozbo tozuikovo je c. k r. najvisje sodisce z odlocbo 22. januvarija 18Hi), st. 14773 predrugacilo razsodbo visjeg.a sodisca. a obnovilo razsodbo okrajnega sodisca. R a z 1 o g i; Vsakdo, ki mora drugemu dajati v svoji liisi stauovanje, dolzan je tudi z njim ravnati lako, da more doticni sfanovanje uporabljati brez ovii', in prav tako mu je sl