8554 AA
60100200
□SREDNJA KNJIŽNICA
Cena 400 lir
DNEVNIK
Leto XXXVH. Št. 187 (11.009)
TRST, sobota, 8. avgusta 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Dolar včeraj 1.253 lir
RIM — Včeraj je dolar zabeležil na evropskih trgih ponoven poskok. V Italiji je bil kotiran po 1253 lir, v Frankfurtu pa po 2,53 marke, čeprav a* je Bundesbank prizadevala, ua bi ublažila dolarski pritisk fer pomagala šibkejšim valutam. Med drugim je prodala 120 m>lijonov dolarjev (v enem tednu že čez 530 milijonov), kupita Pa je 140 milijonov belgijskih frankov, ker bi sicer ta valuta zdrsnila ped dogovorjeno raven, dopustno v evropskem monetarnem sistemu.
V Londonu je funt šterling Prvič po 1. 1977 zdrsnil pod 1>79 dolarja. Na londonskem frgu so tudi druge valute *nt francoski frank, švicarski frank, japonski jen pokazali znake šibkosti do dolarja. V Poslovnih krogih pripisujejo krepitev dolarja trdnemu za-a Pan ju trga v ameriško valuto, tudi v zvezi z nadaljnjim Pfrastom obrestnih stopenj v
MINISTRSKI SVET SPREJEL TUBI ŠTEVILNE UPRAVNE UKREPE
w
Ze vrsta polemik proti sklepu vlade o namestitvi <evroizstrelkov> na Siciliji
Rakete vrste «cruise» naj bi namestili v kraju Comiso blizu Ruguse Obnovitev konvencije med državo in RAI * 440 milijard lir za posodobitev naprav in opreme državnih organov za boj proti terorizmu
RIM — Obnova konvencije med državo in radiotelevizijsko ustanovo, izreden denarni prispevek za modernizacijo državnih organov, ki se borijo proti terorizmu, in delna sprememba zakona, ki je doslej urejeval vprašanje alternativnega služenja vojaškega roka za osebe, ki iz moralnih razlogov nočejo obleči vojaške suknje; to so bile glavne točke na dnevnem redu včerajšnje seje ministrskega sveta pod predsedstvom ministrskega predsednika Spadolinija. Med vsemi argumenti, ki jih je včeraj obravnavala vlada, pa bo največ polemik prav gotovo vzbudila izbira kraja, kjer naj bi namestili tako imeno-
šlo do »višje stopnje politične solidarnosti med strankami večine in, kar zadeva PSI do tesnejših odnosov med stranko, parlamentarnima skupinama in socialistično delegacijo v vladi*.
Poslabšano stanje Stevana Doronjskega
BEOGRAD — V zadnjih dneh se je zdravstveno stanje člana predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ Stevana Doronjskega, ki se po operaciji zaradi hudega obolenja jeter zdravi ha kliniki za notranje bolezni vojaško-medicinske akademije, poslabšalo. Nadaljuje se intenzivno zdravljenje.
vane «evroizstrelke». Kot je sporočil obrambni minister, je bilo izbrano vojaško letališče Magliocco v občini Comiso, nedaleč od Ra-gusc na Siciliji.
Toda začnimo pri manj problematičnih sklepih: konvencija med državo in RAI, katere obnovo je vlada včeraj pooblastila, bo trajala šest let. Novi normativ upošteva načela, ki jih je potrdilo ustavno sodišče, se pravi javni monopol na
,,,,,,, mm,,,,,, um,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,
v ZVEZI Z ODNOSI MED STRANKAMI IN VLADO
Kritične ocene izjav premiera Spadolinija
Andreotti: Ni sporazuma o tem, da mora vlada trajati do konca zakonodajne dobe Craxi: okrepiti stike med vodstvom stranke in socialistično delegacijo v vladi
.	— Intervju z ministrskim
P;sosednikoin Spadolinijem, ki ga je J?®aj objavil rimski dnevnik Re-vuobUca je vzbudil vrsto reakcij.
Padolini pravzaprav ni povedal nič ,Dvega, obrazložil je le kako je, jH$J? do sestave njegove vlade in hWno vl°go naj bi imele pri delu "*Sove vlade politične stranke. Pri je Spadolini ločil vlogo strank 2! halog vlade. Dejal je, da so tTanke prešibke in da jih je tre-okrepiti, vendar pa to nikakor s]® pomeni, da jim je treba dejan-Pripisovati pristojnosti, ki jih jažjtoo. Spadolini se torej izrecno ¥icuje na ustavna določila o pristnostih vlade in je v intervjuju če N, Poudaril, da bo odstopil samo,
Ig oo to nedvoumno zahteval par-<lil en^, n‘kakor pa se ne bo podre-^ frenutnetnu razpoloženju posa-i., nih strank. Kar pa zadeva de-3.Pst vlade je Spadolini dejal, da dl® Pozna delegacij strank v vla-8 ' Pozna pa ministre in ministrski tj ’ ki so njegovi edini sogovorni-v okviru vlade.
m a stališča je v glavnem Spadoli-g. Potrdil tudi med sinočnjim dol-liik ‘Otervjujem na Pryi mreži ita-1(0 Oske televizije, le da je nekoli-bjj 0,hilil odnos s strankami, ki so j« dejal, bistvenega pomena za Pom V° se<fanie vlade in so nadvse j^hamben dejavnik v italijanskem nem življenju, kar pomeni, kat- * v'a<k ne more biti vseeno, sna so stališča strank.
jev'-*' sm° omenili, je Spadolini -2 intervju naletel na vrsto reakcij.
naj le najpomembnejše.
M/0 je demokristjanski predstavni a	Andreotti v intervjuju,
6^ • b° objavil neki tednik priznal, treba kaj spremeniti v odno-|ii®d strankami in državo. Dejal tja J.e> v polemiki z Berlinguerjem, čjtj,-1® treba tu nekateri: stvari lo-8tf ‘ de je po eni strani res, da •Uh i * ne smejo zamenjati ustav-tlo,‘P-^titucij, pa je tudi res, da ni ^kni-* n*k°gar izključiti od kate-v j”11 funkcije samo zato, ker ima dfPh izkaznico neke stranke. Anin V*;1, Polemizira z Berlinguerjem. ij B P>ika KPI tudi odkrito imenuje, tia 'Pdaljevanja intervjuja pa posta-čsinf-00, da so kritike pravzaprav Otti lJene Proti Spadolini ju, Andre-ti9 Pravi, da italijanska ureditev Vs0Prpdvideva vlad, ki bi trajale k« *a*onodajno dobo in so zato ta-spora e lahko le izraz globalnega lw azoma med strankami, do kate-l>rjj, Pa ni prišlo, kar pa zadeva ®she volitve je Andreotti mne-l; J d® smo jih v Italiji preizkusili tešili! , t 'n da niso nikoli ničesar Vsakj’ ^ 1601 trenutku hi zaprle, pot tiw hiožnosti snovanja politike, ki ftia pa Italijo predstavljati ne sa-Vitev°dpovedi. ampak tudi ozdra-
S^jbolj polemična reakcija na »C.dhijev intervju pa prihaja s kn J socialistov. Nekaj ur potem, v “epubblica objavila intervju,
Spadolini pravi, da «ne de, j* delegacij strank znotraj vla-AvJf. Craxi, kot poroča današnji % J' sklical »socialistično delega-Jhinj . v'adi», ki ji načeluje finančni * d:> ^<>rmica. Na seji so oceni-Podf^pdanje delo vlade na vseh ki 2:^)1’; Craxi je izrazil željo, da . do čimhitrejše okrepitve torlzn, .h sil. ki se borijo proti be-^ in da bi se pogajanja s sin-Viaii1h 'hdustrijci ugodno iztekla.
.'1 n' tajnik je ob tem po-Vi tejSpPolno podporo* Spadolinije-d* in izrazil željo, da U pri-
vsedržavni in svobodna zasebna pobuda na krajevni ravni. Konvencija nalaga radiotelevizijski ustanovi, da odpravi »senčna področja* za prvo in drugo mrežo vsaj kar se tiče pokrajinskih glavnih mest in krajev z več kot 900 prebivalcev, v mejah možnosti pa tudi za tretjo mrežo.
Za modernizacijo infrastruktur ter tehničnih in logističnih sredstev javne varnosti, karabinjerjev, finančne straže in jetnišniških paznikov je vlada namenila 440 milijard Ur, ki naj bi jih uporabili v letih od 1982 do 1984. Naj omenimo, da je vlada sprejela tudi vrsto manj pomembnih sklepov upravnega značaja, kot na primer ukrep o novem ekonomskem tratmaju občinskih in pokrajinskih tajnikov.
Toda vrnimo se k sklepu, ki je že sprožil vrsto negativnih reakcij. Kot je znano, je Italija skupaj z Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo sprejela poziv NATO po namestitvi raket vrste «cruise» na državnem ozemlju, medtem ko so druge evropske države ali zavlačevale s sklepom, ali pa poziv NATO zavrnile. V skladu s svojim stališčem je sedaj vlada izbrala kraj, kjer naj bi te rakete namestili do leta 1986. Obrambno ministrstvo je v z'’ezi z včerajšnjim sklepom objavilo skrajno pomirjevalno noto, v kateri med drugim poudarja, da bodo stroške v višini 200 milijard lir za namestitev izstrelkov krile ZDA in NATO, da bo uporabljena krajevna delovna sila, da to nikakor ne bo pomenilo uvedbe posebnih vojaških omejitev ali služnosti, da riš nobenega problema glede varnosti prebivalstva. Toda zagotovila niso zalegla. Predsednik sicilskega deželnega odbora, demokristjan D’Ac-quisto, je previdno dejal, da bo treba še proučiti razloge, ki so botrovali izbiri, dodal pa je tudi, da so se vse krajevne uprave že izrekle proti možnosti namestitve «ev-roizstrelkov* na otoku in da bo zato zahteval srečanje s predsednikom vlade Spadolinijem in ministrom Lagoriom. Predsednik deželnega sveta, socialist Lauricella,
POLJSKA SE JE ZNAŠLA NA IZHODIŠČNI TOČKI SVOJE KRIZE
Po neuspehu v pogajanjih vlada-SoIidaruest se napetost na Poljskem ponovne zaostruje
pa je poudaril, da izbrani kraj nikakor ni primeren za namestitev raket, medtem ko je deželni tajnik KPI Parisi odločno trdil, da pomeni včerajšnji sklep »izredno nevarnost za ves otok*. Župan Comisa, socialist Catalano, pa je napovedal, da se bo prebivalstvo z vso silo uprlo namenu vlade, da postavi rakete na ozemlju občine.
WASHINGTON - Ameriška administracija je včeraj pozvala Sovjetsko zvezo, naj se udeleži «resnih pogajanj* za umik sovjetskih čet iz Afganistana in za politično rešitev krize v državi. Državno tajništvo obsoja sovjetsko nepopustljivost in nasprotovanje nedavnemu predlogu Evropske gospodarske skupnosti o sklicanju mednarodne konference O Afganistanu.
aiitiiiiniiMHautiiiiitiiiiiiiiiiiiiniii imunimi,M,mil,    mimmmmmimimmimmmm     immimmimmii     mmummi
PREVIDNO RAVNANJE FRANCOSKE VLADE KUUB NAPETEMU POLOŽAJU
Imam «petkove molitve grozi Francozom da bo Iran ponovil primer talcev ZDA
Bombni atentati v Bejrutu, demonstracija proti Homeiniju v Washingtonu
PARIZ — Francoski zunanji minister Claude Cheysson je sporočil včeraj, da ne razpolaga z nobeno informacijo iz katere bi bilo razvidno, da iranske oblasti povezujejo odhod tam živečih francoskih državljanov iz Irana z ekstradicijo bivšega predsednika Banisadra, kateremu je Francija nudila politični azil. Glasnik Qu%y d’Orsaya, ki je posredoval to sporočilo, je dejal, da 116 Francozov, ki bi morali predvčerajšnjim zapustiti Teheran, tega niso storili zares zaradi davčne kontrole. V Iranu je sedaj skupno 144 Francozov. Dodal je še, da še vedno predvidevajo, da bodo francoski državljani odpotovali prihodnji teden. V izjavi televizijski postaji «Antenne 2», pa je zunanji minister rekel, da je v teku postopek, ki naj bi omogočil odhod. Ven-
■iiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiifiiMiiiiiMiHiiiitiiiinmifiiiMiivnoiiiiiiiiiiiinimtiiiiiitiiiiHiiiiiiiMHiiiimHiiiitiiiiititiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiniiNiiiH
KLJUB GROŽNJAM IN REPRESIVNIM METODAM REAGANOVE UPRAVE
Nadzorniki poletov v ZDA vztrajajo
NEW YORK — Za okoli 12 tisoč ameriških nadzornikov poletov, ki so prekrižali roke, je bil včerajšnji, že peti dan stavke, za Reaganovo administracijo pa »se je stavka končala*, ker, pravi minister za prevoze Lpwis, smo vse uporne nadzornike že opozoril.
V skladu z Reaganovimi navodili, po katerih je stavka nezakonita, ker so nadzorniki poletov vladni uslužbenci in kot taki nimajo pravice do katerekoli oblike protesta, so oblasti v ZDA že začele korenito obnoviti ves ustroj nadzorovanja letalskih poletov.
Reaganova uprava se mora spoprijemati tudi s strahom državljanov, ki se te dni upravičeno sprašujejo, ali je sploh varno potovati na notranjih letalskih relacijah. Letališča so zato žalostno prazna, denarna izguba pa zelo velika. O-bratno pa se pred linicami uradov za zaposlovanje (kot kaže tudi naš posnetek, telefoto AP) kar gnete mladih kandidatov, ki so pripravljeni zamenjati odslovljene nadzornike poletov.
Moskva podpira gambijske upornike
MOSKVA — Sovjetska zveza je po dolgem molku včeraj prvič stopila na stran gambijskih upornikov in obsodila Senegal ter »imperialistične sile*, da so v krvi zadušile pravičen poskus državnega udara. Tiskovna agencija TASS trdi, da je poskus državnega udara povzročil katastrofalen gospodarski položaj v Gambiji. Med plačanci, ki so zadušili upravičen upor, so bili tudi pripadniki posebnih britanskih desantnih oddelkov.
iiiiiiiiiitiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiMiiHiiiiHMiiiiiiiiiitviiMiiiiiniiimiriiitiiiiiimiiiaiiiiDjiiiiiiifimiimimiiimiiimiiiimiiiiiiimiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiin
dar pa je dodal: »Vsak komentar bi bil neumesten in nevaren*. Minister je še izrazil upanje, da bo ta postopek, ki ga vodijo francoski diplomati, napredoval po predvidevanjih. Odbil pa je tolmačenja, po katerih naj bi Francija vodila politiko popuščanja, kar naj bi konkretno dokazoval primer izročitve Teheranu treh hitrih izvidniških čolnov, ki jih je naročil svoj čas šah. Zadeva ni prav nič povezana z vrnitvijo Francozov v domovino.
Iz Teherana sporočajo, da je položaj okoli francoskega veleposlaništva popolnoma miren. Vzdušje pa je vendar napeto. V svetem mestu Qcmu je ajatulah Mashkini, imam »petkove molitve* dobesedno izjavil v svoji pridigi: «če vi (Francozi) ne boste sprejeli zahteve po ekstradiciji teroristov (Banisadra in Masuda Rajavija) bo iransko ljudstvo, tako kot je kljubovalo A-meriki s stisnjenimi pestmi in jo stisnilo ob zid... storilo tudi z vami.*
Iz Bejruta je prišla vest, da so pred dvema francoskima bankama in pred zgradbo letalske družbe »Air France* eksplodirali peklenski stroji.
V Washingtonu pa je skupina Homeinijevih nasprotnikov vdrla v «oddelek iranskih interesov* pri alžirskem veleposlaništvu v ZDA (oddelek pa ni v poslopju veleposlaništva). Zvezna ameriška policija je izgnala demonstrante iz poslopja na razmeroma blag način. Padlo pa je nekaj strelov. Ranjeni sta bili dve osebi, od katerih ena precej hudo.
91 Mednarodni terorizem
STANJE NA SEVERNEM IRSKEM
Dvojni «ne» V. Britanije
LONDON — Dvojni »ne* londonske vlade za premostitev krize v Ulstru. Britanski tajnik za Severno Irsko Humphrep Atkins je namreč včeraj uradno zavrnil pobudo dublinske vlade, ki je predlagala, naj londonske oblasti odobrijo jetniško reformo za tiste zapornike IRA, ki se ne udeležujejo raznih oblik protesta v belfaškem zaporu Maže. Obenem pa je Atkins negativno ocenil tudi zadnji dokument samih separatističnih jetnikov, ki so na previden in bolj spravljiv način, zopet utemeljili svojo akcijo in postavili znane zahteve za prekinitev gladovnih stavk.
Britanslca vlada pa nasprotno zatrjuje, da so zahteve separatistov v bistvu nespremenjene in potrjuje, da bo z njimi še dalje ravnala kot z «navadnimi zločinci» in jim torej odrekala pravico do statusa političnih jetnikov. Sicer, pravijo v Londonu, pa dokler ne bodo člani IRA prekini gladovno stavko, se sploh ne bomo začeli pogajati.
Obe strani torej še vedno vztrajata pri svojih stališčih in pričakujeta, kdo bo prvi klonil in s tem doživel pekoč politični poraz.
V Mazu pa medtem umira 25-letni Tom Mclluiee, ki že 61 zaporednih dni ne zauživa. hrane
SPIT SPOPADI V LIBANONU
25 mrtvih v Tripoliju
BEJRUT — V Tripoliju, drugem največjem mestu v severnem Libanonu, so se včeraj nadaljevali boji med nasprotnimi si političnimi silami. V spopadih, ki z občasnimi prekinitvami, trajajo že štiri dni, je doslej umrlo najmanj 25 ljudi, ranjenih pa je bilo preko 50.
Ponoven izbruh nasilja je posledica prekinitve kratkotrajnega premirja, ki ga je dosegel mešani odbor za varnost, katerega sestavljajo predstavniki »arabske mirovne sile*, Palestincev in libanonskega nacionalnega gibanja. Po pisanju krajevnega tiska, je največja ovira za dosego sporazuma prizadevanje krajevnih sil, da se arabske mirovne enote u-maknejo iz, v spopadih, zasedene predele mesta.
Včeraj se je medtem končal tudi obisk egiptovskega predsednika Sadata v ZDA. Do večjih presenečenj ni prišlo. Potrdili so dobre odnose med o-bema deželama, Sadatu pa ni uspelo prepričati Reagana. naj naveže stike tudi s PLO. Egiptovski predsednik je celo moral priznati, da Arafatovo gibanje, ni edini zakonit predstavnik Palestincev. Zato pa ga je včeraj ostro napadla sovjetska tiskovna agencija TASS, ki ga je označila za »izdajalca palestinskega ljudstva*.
4. november 1979. Več kot sto študentov zasede veleposlaništvo ZDA v Teheranu in zajame vse diplomate in drage uslužbence ambasade, skupno 98 oseb. Ženske In črtice bodo kmalu izpustili na svobodo, ostali bodo talci vse do začetka leta 1981. Svet je ta primer ocenil za »mednarodni terorizem*. Načela o nedotakljivosti diplomatov so vedno veljala, tudi v obdobjih svetovnih vojn. Iran pa se je nanje požvižgal. Resnici na ljubo pa je imel Iran takrat olajševalno okoliščino v dolgoletni vsestranski politiki izkoriščanja Združenih držav, katerim se je šah Reza Pahlavi vedno brezpogojno podredil.
Sedaj, ko se primer, vsaj v za-
četnih obrisih, ponavlja, pa Iran nima niti te olajševalne okoliščine. Še več, Francija, država, ki sedaj nudi zatočišče bivšemu demokratično izvoljenemu ln nedemokratično odstavljenemu predsedniku Bani Sa-dru je ista Franclja, ki je leta in leta nudila varno zatočišče Ajatula-hu Homeiniju in njegovi garnituri, z razliko, da se je Homeini takrat lahko ukvarjal tudi s politiko, kar so Banisadra prepovedali. Dejanja iranskih oblasti, ki ne dovolijo francoskim državljanom, da se vrnejo v domovino, torej ni mogoče oceniti drugače kot da gre za izrazit mednarodni terorizem, za najbolj negativno obliko obravnavanja meddr žavnlh odnosov.
VARŠAVA — V zadnjih urah se družbeno - politična in gospodarska kriza na Poljskem ponovno nevarno zaostruje. Predsinočnjim so propadla pogajanja med vlado in sindikatom Solidarnost, SZ že obravnava poljska dogajanja kot pred tremi meseci.
Poljska vlada je včeraj objavila kratek, a neobičajno oster komunike, v katerem daje svojo verzijo pretrganih pogajanj s koordinacijsko komisijo Solidarnosti. »Solidarnost je enostransko pretrgala pogovore...; vlada ne bo trpela več vsiljevanj...; ima dovolj sredstev, da zavaruje prebivalstvo in je sklenila, da bo preprečila širjenje anarhije in nadaljevanje tistih dejavnosti, Id ogrožajo stabilnost v državi*. Komunike ugotavlja, da je Solidarnost pokazala «nadutost* in pretrgala pogajanja v trenutku »ko državi grozi nov za gospodarstvo skrajno nevaren stavkovni val, od deželnih do splošnih stavk in akcij, ki preprečujejo izvoz in že mejijo na sabotažo.*
Čisto drugačna je verzija Solidarnosti. Pogajanja so propadla predvsem ob problemu racioniranja živil in cen prehrambenih proizvodov, skupni komunike pa je preprečila sprememba v dogovorjenem besedilu, ki jo je hotela vsiliti vlada. Na splošno je ton pojasnil Solidarnosti precej umirjen in trdi, da so zastoji nekaj povsem normalnega v tako težavnih pogajanjih. Prisotna je namreč zaskrbljenost, da ne bi neuspeh radikaliziral sindikalno bazo. Manever pa je obsojen na propad, saj je vlada s svojim komunikejem izbila sodu dno. Drugega navsezadnje ji skoraj ni več preo-stajalo. Sindikalno nadzorstvo nad racioniranjem živil, odločitev o i-menovanju direktorjev v podjetjih in možnost večjega pristopa sindikata k sredstvom javnega obveščanja so bile prehude zahteve, da bi jih lahko partija sprejela.
Tudi iz Moskve je zavel nov veter. Sovjetska sredstva javnega obveščanja so včeraj poročala o poljskih dogajanjih s povsem enakim besediščem kot pred tremi meseci. Poljska vlada in partija sta ponovno «zdravi sili*,.. «gnili so 1« skrajneži v Solidarnosti*
Medtem pa se po švedskih in danskih virih širijo pomorski manevri varšavskega pakta v Baltskem morju. Včeraj so izvedli izkrcanje nedaleč od poljske meje, v Baltskem morju pa se nahaja tako sovjetsko brodovje kot nikoli prej
Na sliki (telefoto AP): ena izmed manifestacij prtfi racioniranju živil.
■iiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiimuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi
NESPREJEMLJIVA TEZA BELGIJSKEGA DRŽAVNEGA TOŽILCA
V Bruslju vztrujujo pri trditvuh o umoru «brez političnih motivov
Žalna seja v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve SFRJ
BRUSELJ - Bruseljski tisk je včeraj priobčil ustne izjave javnega tožilca o okoliščinah, v katerih so po ugotovitvah belgijskih organov umorili uslužbenca jugoslovanskega veleposlaništva Stojana Dje-riča, Redža Zuko pa ranili. Te izjave zanikajo tendenciozne špekulacije dela bruseljskega tiska o Djeri-čevi in Zukovi morali, vendar še naprej zagovarja nemogočo tezo, da gre za umor »brez političnih motivov*, ne pa za protijugoslovanski terorizem. Pri tem poskuša do zdaj najtežje dejanje med podobnimi terorističnimi napadi prikazati kot popolnoma osamljen primer, brez kakršnekoli zveze s protijugoslovansko teroristično dejavnostjo v Belgiji.
Ker ne obstaja uradna pismena izjava belgijskega državnega tožilca, se razlage ustne izjave nekoliko razlikujejo. Vsi članki v tisku pa so enotni, ko objavljajo trditev javnega tožilca, ki izključuje špekulacije, da sta uslužbenca našega veleposlaništva sodelovala v domnevni trgovini z orožjem, ter da je šlo za nekakšne pripadnike tajne službe, ki sta žrtvi »medsebojnega obračuna* ali «streljanja z obeh strani*. Javni tožilec zdaj izrecno poudarja, da Stojan Djerič in Redžo Zuko sploh nista bila o-borožena, kar je eno izmed pomembnih dejstev. Kar zadeva samega opisa dogodka je bil po pisanju agencije »Belga* napadalec v lokalu «White Horse* pred prihodom Djeriča in Zuka. Policija je po pisanju agencije v lokalu po zločinu našla suknjič z dokumenti na ime Musa Hoti.
Veleposlanik v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Franko Karadjole in veleposlanik v Belgiji Esad Ceric sta včeraj v Bruslju sprejela predstavnike jugoslovanskih združenj in klubov v Belgiji in se z njimi pogovarjala o razmerah, ki so nastale po širjenju teroristične protijugoslovanske dejavnosti. Predstavniki jugoslovanskih zdru-
ženj in klubov ter izseljencev so izrazili zaskrbljenost jn ogorčenje zaradi vedno bolj odkrite agresivnosti terorističnih emigrantov.
Iz Bruslja so včeraj pospremili v Beograd posmrtne ostanke Stojana Djeriča, žrtve zahrbtnega protijugoslovanskega terorističnega atentata 4. avgusta. Od svojega tovariša in prijatelja so se na bruseljskem letališču poslovili člani jugoslovanskega veleposlaništva v Belgiji in misije pri EGS, kot tudi drugi uradni jugoslovanski predstavniki v Belgiji.
V zveznem sekretariatu za zunanje zadeve, pa je bila včeraj žalna seja ob umoru uslužbenca jugoslovanskega veleposlaništva v Bruslju Stojana Djeriča, ki so ga zagrešili protijugoslovanski teroristi v Belgiji. (dd)
Obsodbe v Peči
PEČ — Senat okrožnega sodišča v Peči je sodil enajstim učiteljem in študentom, članom sovražne organizacije tako imenovanega »Gibanja nacionalne osvoboditve Kosova*. Obtožene so spoznali za krive, jih obsodili na zaporne kazni zaradi sovražne in protirevolucionarne dejavnosti od treh in pol do štirinajst let. Obsojeni so vsiljevali protirevolucijo s stališč albanskega nacionalizma in iredentizma, ter poskušali doseči odcepitev Kosova in delov Jugoslavije, kjer živi albanska narodnost in priključitev k Albaniji. Sicer pa so se obsojeni ukvarjali tudi z obveščevalno in drugo dejavnostjo, (dd)
Bakali izključen iz PK ZK Kosova
Dolžnosti so razrešili še dva člana pokrajinskega komiteja
PRIŠTINA — Pokrajinski komite ZK Kosova je izključil Mah-muta Bakalija iz pokrajinskega komiteja in ga kaznoval z zadnjim partijskim opominom pred izključitvijo iz ZK. Za ta predlog predsedstva pokrajinskega komiteja je glasovalo 61 članov komiteja, 11 pa za predlog, ki ga je na četrtkovi seji obrazložil član komiteja Čerin Gaši, da bi Mahmuta Bakalija kaznovali samo z izključitvijo iz pokrajinskega komiteja.
Iz pokrajinskega komiteja so izključili tudi Sabana Hisenija za-
radi odgovornosti za odstranitev gesla »Tito - naš jutri, danes in včeraj* ob gostovanju neke fcul-turno-umetniške skupine v Dečanih. Obenem so razrešili članstva v pokrajinskem komiteju na lastno zahtevo Gazmenda Zajmija, bivšega rektorja univerze v Prištini. Zaradi kadrovskih potreb članstva v pokrajinskem komiteju sta razrešena tudi Zorica Vu letič in Drita Redžepi.
S tajnim glasovanjem je do-krajinski komite izvolil 7 novih članov. Predsedstvo ima sedaj 12 članov namesto prejšnjih 19. (dd)
PREDVIDENO JE BILO, DA BODO PROGO ZAPRLI 30. SEPTEMBRA
Openski tramvaj bo obratoval vsaj do konca letošnjega leta
Podaljšan je bil namreč rok za predložitev izvršilnega načrta o obnovitvenih delih na progi • Glavna dela bo treba opraviti na postaji na Škorklji
OB NASTOPU POLETNIH POČITNIC
KAKO NAJ SE RAVNAMO GLEDE IZNOSA VALUTE
Taksa za potni list znaša letos 12.000 lir
Openski tramvaj bo lahko obratoval tudi po 30. septembru; ta datum je bil prvotno določen kot zadnji rok za predložitev izvršilnega načrta v zvezi z neobhodno potrebnimi posodobitvenimi deli, ki jih določa nova državna normativa o varnosti vzpenjač in žičnih železnic. Vest o podaljšanju roka za predložitev izvršnega načrta je deželni u-pravi Furlanije - Julijske krajine včeraj sporočilo ministrstvo za prevoze.
Na tak način se je pozitivno zaključila akcija, ki jo je sprožila dežela, predvsem pa odbornik za promet in prevoze Rinaldi. s katero je skušala zagotoviti primerno rešitev vprašanju, ki je bilo v zadnjem času predmet obširnih razprav in tudi dobro obiskane okrogle mize na sedežu časnikarskega krožka. Ob tisti priložnosti se je odbornik Rinaldi obvezal, da bo posegel pri ministrstvu za prevoze za podaljšanje tega roka, ki je neobhodno potrebno za načrtovan ie in poglobitev vseh obveznosti, kakor tudi nekaterih finančnih vprašanj. Pri tem gre dodati, da je ministrstvo za prevoze tisto, ki ima vse pristojnosti glede teh vprašanj, čeprav je b'la deželi poverjena tehnična vi-gilanca o vzpeniačah in žičnih železnicah. Posodobitvena dela za varnost openskega tramvaja so bila predpisana že leta 1979 s sklepom vsedržavne komisije zračnih in zemeljskih vzpenjač pri ministrstvu za prevoze; ta rok je bil na točne zahteve nekajkrat podaljašan.
Dela, ki jih bo treba opraviti po ministrskih predpisih, zadeva k) predvsem obnovitev postaje na Škorklji. kjer bo treba zamen iati veliko vlečno vrv ter preurediti tako normalni, kot emergenčni zavorni sistem. O teh vprašanjih so na seji 14. julija razpravljali odbornik Rinaldi, predstavnik generalnega vodstva ministrstva za prevoze in odffovni za vlečne naprave inž. Marasca ter zastopniki konzorci talnega podjetja za prevoze. V naslednjih dneh se je sestala vsedržavna komisija za vzpenjače in žične železnice in izrekla povoljno mnenie za ponovno podaljšanje roka. kot je predlagala deželna uprava.
To podaljšan ie roka pa vel ja izključno le za obdobie. ki bo potrebno za izdelavo izvršilnega načrta z njegovim praktičnim izvajanjem, kot je bilo sicer sklenjeno leta 1979. Deželno ravnateljstvo za promet in prevoze je o sklepu že obvestilo kon-zorrialno podietie za prevoze, ki .je s svoje strani že pripravilo nov natečaj za oddaio predvidenih del; prvega natečaja, ki je bil meseca marca se namreč ni udeležilo nobeno podietie. Izračunano je bilo, da bodo dela stala približno eno milijardo lir, ki jo je sicer dal na razpolago sklad za Trst. Prav v sredo je namreč komisija sklada za Trst v
okviru porazdelitvenega načrta za leto 1981 namenila vsoto ene milijarde lir za obnovitvena dela na progi openskega tramvaja. Konzor-cialno podjetje za prevoze pa namerava s svoje strani zamenjati glavni motor ter preurediti električno napeljavo. Zato je možno, da bo o-penski tramvaj obratoval, predno bi ga začasno ustavili, vsaj do konca letošnjega, verjetno pa tudi v prvih zimskih mesecih prihodnjega leta.
Giolitti o krizi tržašk« luke
Komisar EGS za deželna vprašanja Antonio Giolitti je izjavil, da
ni krivda izvršne komisije EGS, ampak italijanske vlade, če tržaška luka zaostaja za lukami v Jugoslaviji in v severni Evropi. Krivda italijanske vlade je v tem, da ni vključila dežele Furlanije - Julijske krajine v sklad, iz katerega se podeljujejo podpore za dežele. S to izjavo je Giolitti v bistvu odgovoril Cecoviniju, ki se je pred časom pritožil, da evropski sklad za deželni razvoj ne upošteva tržaške luke.
• V okviru akcije za omejitev ropota, ki ga povzroča promet v večernih in nočnih urah, so mestni redarji v preteklem juliju pregledali 2965 vozil, naložili 1807 denarnih glob in zasegli 7 osebnih vozil.
V poletnih mesecih, ko se mnogi odnravljajo na težko pričakovane počitnice v tujino in je že vse pri pravljeno za pot, še vedno so možni dvomi o količini italijanske in tuje valute, ki jo je dovoljeno vzeti s seboj. Zato naj danes na krat ko ponovimo, kako je urejeno to vprašanje. Po italijanski zakonodaji je plafon zneska, ki ga v enem letu lahko izneseš iz države, milijon in sto tisoč lir. Nakup tuje valute v enem letu ie omejen v višini 100.000 lir, 200.000 lir 'lahko menjaš v državi, v katero si na-
nila po 1. oktobru 1981. Kdor želi kupiti tujo valuto, mora to opraviti v roku sedmih dni pred odhodom. Ravno tako mora menjati preostali znesek v tujih bankovcih najkasneje sedem dni po povratku v Italijo.
Lastniki prepustnice, ne glede na zneske, ki so jih že menjali ali iznesli s potnim listom, lahko menjajo vsak dan po 15.000 lir tuje valute in ima jo pri sebi ob odhodu iz Italije 20.000 lir.
Letošnja pristojbina za potni list
men jen, za 800.000 lir pa si lahko j znaša 12.000 lir. Kdor je.plačal prej
nabaviš turistične čeke, ali se pos-iužiš ustreznega plačilnega naloga Vsakdo ima na izbire, da vnovči celoten znesek v turističnih čekih, ne sme pa vzeti s seboj več kot
200.000	lir v bankovcih po največ
50.000	lir. Zakon nadalje določa, da je treba položiti za nakupe valute 30” o celotnega zneska, znesek pa bo Banca dTtalia brez obresti vr-
šnjo takso v višini 7 500 lir. bo moral doplačati še preostalih 4.500 lir. Zdi se, da so nekateri v zadnjih dneh plačali na mejnih prehodih dvanajst tisoč lir zaradi nesporazuma s pristojnimi mejnimi organi. Zato svetujemo vsem, ki se odpravljajo na počitnice, da preverijo, aii imajo v redu poravnano pristojbino.
NA POBUDO KOMISIJE ZA D0RAŠČAJ0Č0 MLADINO PRI SKGZ
54 otrok iz Trsta in Gorice na letovanju v Savudriji
Kopanje, igre, šport, izleti in kulturne dejavnosti: dva tedna sta kar prehitro minila
V četrtek dopoldne so se v Trst in Gorico vrnili otroci, ki so štirinajst dni letovali v Savudriji in sicer kot gostje doma Zveze prijateljev mladine - Ljubljana center. Bivanja v prijetnem obmorskem naselju se je udeležilo štiriinpetdeset zamejskih otrok iz Trsta in Gorice, ki so se v Savudrijo pripeljali že v četrtek 24. julija dopoldne, tu pa so skupaj s sovrstniki iz Slovenije preživeli celih štirinajst dni. Letovanje v Savudriji je postalo za naše otroke že tradicija, saj ga Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ prireja vsako leto, in sicer v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine iz Ljubljane. Navadno so se počitnic na morju udeležili najmlajši goriški otroci, letos pa se je v kolonijo prvič prijavilo kar 26 Tržačanov. Otroke, stare od 9 do 15 let, so spremljali štirje vzgo-
utiimiitmiiiiiiiiiimiiiHiiititmifiitiiiHmiiiiiiHiHHNimfintiiiiuiNiitiiiiiN
V OKVIRU POLFTNIOA PRAZNIKA NA DVORIŠČU CLCDAUŠČA 'F. PRCŠCRCNS>
Jutri popoldne v Boljuncu osrednja proslava 40. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte
Izkupiček praznika bodo prireditelji namenili skladu za gradnjo partizanskega doma - Bogat kulturni spored in dokumentarna razstava o NOB
posleni v državnih službah, zvišala na 349.234 lir. Odlok je izdal zakladni minister Andreatta. Za državne uslužbence v pokoju se bo povišala tudi draginjska doklada, in sicer na 310.514 lir.
Priprave vBeljahcu
Na dvorišču občinskega gledališča »France Prešeren* v Boljuncu se bo dahes začel poletni praznik, ki ga prireja krajevna sekcija VZ Pl - Zveza borcev. Najpomembnejši del prireditve bo jutri, ko bo osrednja proslava 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda s povorko in bogatim kulturnim sporedom. Celotni izkupiček poletnega praznika, ki bo
V OKVIRU TRADICIONALNIH POLETNIH PRIREDITEV
V MILJAH PRIPRAVLJAJO ^AVGUSTOVSKI PUST»
Začetek drevi na Trgu Marconi - Nagrade za najlepše maske
Po uspeli seriji gledaliških predstav, ki so privabile na središčni Trg Marconi rekordno število gledalcev, se v teh dneh v Miljah nadaljujejo tradicionalne poletne manifestacije. V začetku tedna se je namreč začela prireditev »Milj-ski avgust*, ko se ponovno zberejo vse skupine in posamezniki, ki sodelujejo na znanem miljskem pustnem sprevodu. Priča smo torej nekakemu poletnemu pustu s pustnimi šemami in vsemu, kar spada k pustu, kar privablja vsak večer v Milje veliko število ljudi, med katerimi je tudi precej tujih turistov.
Vsaka pustna skupina ne sodeluje na prireditvi samo s kostumi ter kioskom za jedačo in pijačo, ampak tudi z glasbeno ali vokalno skupino. Tako bo drevi na Trgu Marconi ob 21. uri nastopila godba na pihala s Korošcev, jutri pa glasbena skupina »Spazzacamini* ter pevec Umberto Lupi, ki bo izvajal pesmi v tržaškem narečju. Ob koncu sporeda bo posebna komisija nagradila najboljše skupine in maske, ki so sodelovale na letošnjem miljskem pustu. Prireditev «Miljski avgust* prirejajo pustne skupine v sodelovanju z občinsko upravo ter s krajevno turistično in letoviščarsko ustanovo.
Septembra izplačilo zaostalih prejemkov šolnikom
Osebje državnih šol bo s septembrsko plačo prejelo tudi zaostale prejemke za februar, marec in a-pril, kot je določeno po delovni pogodbi 1979/81. To je odredba ministrske okrožnice z dne 6. t.m
Avtonomni šolski sindikat SNALS je z zadovoljstvom sprejel novico in poudaril, da bo šolsko osebje dobilo ostale zaostale prejemke pozneje, ko bodo definirane vse točke pogajanj med sindikatom in vlado. Izplačevanju «po obrokih* pa se protivijo sindikati CGIL. CISL, UIL, saj poudarjajo, da taka oblika izplačevanja ne zadovoljuje šolnikov. Kljub sedanjemu težkemu trenutku, M lahko vlada našla ustreznejšo
obliko izplačevanja, pripominja sindikalna federacija.
Mati jo je pustila samo
Presunljiv joa petletnega dekletca je v noči med četrtkom in petkom vznemiril stanovalce poslopja s hišno številko 22 v Ulici Broletto. Iz strahu, da ne bi mala Romina — kot je otroku ime — splezala na okno in padla, so odprli stanovanje, v ka terem ju je mati pustila samo in se nekaj pred 3. uro zjutraj še ni vrnila.
Soseda je punčko nahranila, stanovalci pa so obvestili policijo. Povedali so, da se Rominina mati po-gostorna vrača pozno domov in da med tem časom pušča otroka sa mega. Tako so agentke ženskega policijskega oddelka vzele dekletce in jo odpeljale v otroško bolnico Burlo Garofolo. kjer naj bi ostala v za časni oskrbi.
• Miljska občina obvešča uporabnike. da bo zaradi del na vodovodu lahko zmanjkala voda v noči med 10. in 11. avgustom.
trajal vse do nedelje, 16. avgusta, bodo prireditelji namenili skladu za gradnjo partizanskega doma v Boljuncu.
Osrednja proslava 40-letnice OF sp bo pričela jutri na Gorici, od koder bo ob 18. uri krenil sprevod bivših borcev ter aktivistov NOB in vaščanov do vaškega spomenika padlim, kjer bo polaganje vencev. Nato bo povorka nadaljevala pot do občinskega gledališča »France Prešeren*, na dvorišču katerega se bosta odvijala praznik in proslava. Glavni del prireditve predvideva bogat kulturni spored ter govor člana izvršnega pdbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boga Samse. Ob tej priliki bodo tudi odprli zanimivo dokumen tarno razstavo na temo osvobodilnega gibanja na Tržaškem s posebno pozornostjo na dogajanja NOB v Boljuncu.
V nadaljevanju poletnega prazni-ga v Boljuncu pa bo v ponedeljek, ob 20.30 Sergij Cesar, član društva zamejskih likovnikov, predvajal filme pod skupnim naslovom »Naša zemlja in ljudje*. V okviru praznika se bodo odvijala tudi razna tekmovanja. na primer briškole in ško-pona. Poleg tega pa organizatorji vabijo k sodelovanju vse tiste, ki znajo igrati na stare harmonike. Kdor bi rad sodeloval pri omenjenih tekmovanjih, naj čimprej telefonira na št, 228188 med 20. in 21. uro. Vsak večer bo na prazniku igral domači glasbeni ansambel »Veseli godci*, delovali pa bodo tudi kioski založeni z najrazličnejšimi specialitetami ter domačim vinom.
Povišek dravinjske doklade za državne uslužbence v pokoju
Od 1. septembra do 31. decembra se bo »posebna dopolnilna doklada* v korist upokojencev, ki so bili za-
Deželni zakon za varstvo narave
V okviru srečanja, ki je bilo pred dnevi na deželnem ravnateljstvu za kmetijstvo v Vidmu je odbornik za krajevne ustanove Tripani orisal člene zakona štev. 34, ki zadeva varstvo narave. Srečanja se je udeležilo več deželnih svetovalcev, predsedniki gorskih skupnosti, delegati pokrajinskih uprav in ravnatelj UNCEM Forabosco.
Odbornik Tripanj je poudaril, da je z zakonom s 3. junija letos narejen prvi korak k organiziranemu varstvu narave, vendar bodo morale tudi občine in druge ustanove posredovati svoje mnenje, da bo zakon zares koristen in veljaven. Zaenkrat se deželni zakon omejuje na varstvo flore, saj je prepovedano nabiranje kakih dvajsetih vrst rastlinja in gob, v drugi fazi pa bo zakon »zavaroval* še ostalo naravo.
SINOČI NA GRADU SV. JUSTA
Corrado predstavil občinstvu glasbeni program «Pevski rally»
Nastopilo je nekaj znanih imen. kljub temu je bil program povprečen
Sinoči je bil na Gradu sv. Justa zabavno - glasbeni program *Pevski rallp» (Rally Canoro), ki ga je vodil znani italijanski kon-ferensje Corrado. Na gradu se je zbralo precejšnje število ljudi, saj so na odru nastopili nekateri dokaj znani artisti.
Naj takoj povemo, da znana imena še ne pomenijo dobrega shoiva. Ugotovitev je potrdila, vsaj deloma, tudi včerajšnja predstava. Zabeležili smo v bistvu le nekaj zadovoljivih točk, v celoti pa je bil program premalo pester in celo nekoliko dolgočasen. Niti spektakla je sukal s svojo znano spretnostjo Corrado, ljubitelji šanson so prišli na svoj račun z Brunom Lauzijem, zanimiva je bila tudi točka čarovnika Aleiandra; vsega so obvezali z vrvmi, nakar je stopil z gledalcem v z zavesami zaprt prostor. V nekaj sekundah je Alezander prišel izza zavese z jopičem gledalca pod vsemi vrvmi.
Pevka Patrtzia Pellegnoo. je bila povprečna, plesalka Tiziana Fiorve-luti je bila solidna, seveda njene baletne točke nimajo kaj. s tem,.kar lahko vidimo v ameriških glasbenih komedijah. So pač časi drugačni, ko sili kriza k sledenju, prav štedenje pa je za lahkoglasbene programe smrt. Formula, da se okoli dveh treh zvezdnikov vrti skupina bledih zvezdic in da so scena, baleti, koreografije in podobno dokaj revne v bistvu ne privede do zaželenih
SKUPINA SREDNJEŠOLCEV IZ VSE ITAUJE V BOLJUNCU
DELOVNA AKCIJA WWF V DOLINI GLINŠČICE
Očistili so mlin in utrdili makadamsko cesto od Hrvatov do Botača
Ob Glinščici odstranjujejo odpadke
V Boljuncu je preteklih štirinajst dni enaindvajset srednješolcev iz vse Italije požrtvovalno čistilo zgornji del doline reke Glinščice. Ta delovna akcija, ki jo je organiziralo italijansko združenje Mednarodnega sklada za varstvo narave (WWF) v sodelovanju z dolinsko občino, je imela tri glavne cilje. Glede na te cilje so bili srednješolci razdeljeni na tri delovne sku-
NIMIIIMII1111111111 llltlli 11111111111111	Iti ll(llll|lllll||||lll|llll|||||||tlllMINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIklllll IIIIII lili III ItlllMIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllll
Odločil se je za ribištvo
Ribištvo je bilo v preteklosti tesno povezano z vsakdanjim življenjem prebivalcev naših obmorskih vasi. Od Barkovelj do Nabrežine je bilo morje glavni vir življenja za mnogg slovenske družine, ki pa so se zaradi številnih razlogov z leti oddaljile od te gospodarske pa noge ter jo nato končno opustile. Tako da danes lahko na prste preštejemo tiste Slovence, ki sp še aktivno in poklicno ukvarjajo z ri bolovom, čeprav je res, da se v zadnjem času vse več naših ljudi takorekoč vrača k morju in k ribolovu, ampak le za preživljanje prostega časa.
Razveseljiv je zato primer, ko se mlad človek odloči za ribiški poklic, ki kljub tehničnemu razvoju terja od posameznika še vedno določene žrtve in napore, ki smo se
jim z modernim tempom življenja večkrat že izognili. Aleksander Tretjak, 20 letni Križan, je pred enim letom opustil poklic elektrikarja in se sedaj skupno z očetom Srečkom poklicno ukvarja z ribolovom.
»Življenje, ki sem si ga izbral, ni lahko,* nam je dejal Aleksander, »kljub temu pa se ne kesam. Naša družina ima takorekoč morje v krvi, moj ded je bil namreč ribič, moj oče je ribič in moja mama pa je tista, ki vsak dan ob zori nosi na glavno ribarnico prodajat ribe, ki sva jih midva ponoči ulovila. Na morje hodim tudi dvakrat na dan in povem vam, da ne zavidan kopalcem. ki se ves dan gnetejo na plaži.*
»Moje delo .je naporno.* nadaljuje mladi ribič, »z dobro poklicno pripravo in predvsem z vztrajno-
stjo, pa se da živeti, tudi udobno. Treba pa je samo začeti in se ne /.bati prvih težav in razočaranj. Tržaški zaliv je kar zadeva ribolova že zelo izčrpan, kljub temu pa zadeva ni še tako tragična. Samo začeti je treba.*
Še in še bi lahko z Aleksandrom govorili o morju, o ribolovu in o vseh problemih, ki tarejo to gospodarsko panogo. Vemo, da zelo dobro pozna vse zakonske predpise, ki urejujejo ribolov in življenje na morju. Mnogo mu je o tem povedal oče, najraje pa sam pose že po strokovni knjigi in se ne posredno seznani s tem, kar ga zanima. Nočemo pa ga nadalje nadlegovati z besedami. Bliža se noč in Aleksander mora v Brojnico, kjer bo poleg očetove kmalu zasidrana tudi njegova, lastnt ribiška ladja.
pine.
Cilj prve je bil očistiti robide in plevela stari vodni mlin, ki je prenehal delovati približno pred petdesetimi leti. Druga nekoliko večja skupina je zgornja rečna bregova Glinščice do slapa očistila raznih odpadkov, ki jih za seboj puščajo brezvestni nedeljski izletniki. Tretja skupina pa je prevzela nalogo zaustaviti propadanje stare cerkve »na Peči*, ki so jo marca 1979 sežgali fašistični škvadristi. Srednješolci so očistili stene, vendar jim dolinska občinska uprava in spomeniško varstvo nista dovolili, da bi opravili tudi nekaj zidarskih del, saj delovna skupina WWF ni bila ustrezno opremljena in strokovno usposobljena za take posege. Zato je ta skupina prevzela druge naloge in sicer je očistila steze ob cerkvi »na Peči* ter utrdila makadamsko cesto od Hrvatov do Botača. Pri teh delih so jim priskočili na pomoč tudi nekateri domačini iz Botača in Boršta, ki so jim posodili orodje in prispevali denar za na kup gramoza in cementa'
Srednješolci so svoje bivanje v Boljuncu — spali so v italijanski šoli — izkoristili tudi za spoznavanje naših krajev. V ta namen so pripravili nekaj ekskurzij in predavanj o značilnosti Tržaškega Krasa. Sinoči jih je obiskal tudi profesor Samo Pahor, ki jim je spregovoril o povezavah med okoljem in prebivastvom ter o prisotnosti slovenske manjšine v teh krajih.
uspehov, posebno ne, ko špektakel vabi ljudi na podlagi imen, ki jih po navadi slišimo na televizijskih e-kranih.
Komik Toffolo v ponedeljek na Gradu
V	ponedeljek, 10. avgusta, bo nastopil na Gradu sv. Justa znani italijanski komik Lino Toffolo. Na-domestoval bo Lelia Luttazzija, ki se ne more vrniti v injstno mesto iz zdravstvenih razlogov.
Lino Toffolo, ki je zaslovel v oddajah na televizijskih zaslonih, bo predvajal šaljive igre, pel zbadljive pesmi in mnogo drugega. prvi del prireditve bo posvečen plesalkam tCarousel de Pariš» in pevskemu nastopu »zvezden Nadie.
V	primeru slabega vremena bodo odigrali predstavo v Rossetti-jevem gledališču. Vstopnice so na voljo v Pasaži ^rotti,.
■L - Ca' - i’-['J . -...Z	. '
Konec težav
za distribucijo nekaterih revij?
V prejšnjih dneh smo poročali, da je distribucijo časopisov in revij nekaterih založniških hiš, med katerima sta tednika Espresso in Mondo, prevzela nova agencija iz Tržiča (Editoriale litoranea), ki je kot prvo dejanje iz distribucijske mreže tržaške pokrajine izključila kakih 50 (ali približno 25 od sto) č sopisnih prodajaln. To je seveda sprožilo takojšnji odločen protest zainteresirane kategorije, katere člani so se v četrtek zbrali na skupščini na sedežu zveze trgovcev tržaške pokrajine. Sklenili so in v tem smislu poverili odvetniku zveze nalogo, naj vloži sodni priziv, s katerim zainteresirana kategorija prodajalcev časopisov zahteva, da nova tržiška agencija — ki je sicer le podružnica neke videmske agencije — ponovno vključi v svojo distribucijsko mrežo tudi tistih petdeset časopisnih prodajaln, ki jih je prej izključila.
Poleg tega je zveza trgovcev odposlala telegram vsedržavni komisiji založnikov, v katerem obrazlo-žuje nastali položaj in zaproša za posredovanje za rešitev tega problema.
Kot so nam včeraj povedali na zvezi trgovcev pa kaže, da naj bi po nekaterih glasovih tržiška agencija že sklenila vzpostaviti prejšnje stanje in torej razdeljevati časopise in revije nekaterih založniških hi? vsem tistim prodajalnam, ki jih je že oskrbovala prejšnja distribucijska agencija.
Alpinist, pa tak!
Tokrat gasilce niso pozvali, da bi z drevesa potegnili nesrečnega mačka, pač pa za to, da bi rešili iz stiske (in pred nevarnostjo padca) amaterskega plezalca v steni, ki si ni upal navzgor in niti navzdol.
Pripetilo se je včeraj, nekaj po 13. uri, v Sesljanu, in sicer na skalnatem obronku nad kopališčem La Caravella. 18-letnl Michael Fel-letti, ki je doma v Ronkah, se je lotil podviga, ki mu očitno ni bil kos: hotel .je zaigrati alpinista in splezati po skali na vrh. Toda po borih 25 metrih je ves pogum izpuhtel. Junak si ni upal naprej, nazaj pa se je bal.
Tako je obupano začel klicati na pomoč in kopalci, ki so opazili ple zalčevo zagato, so najprej pozvali karabinjerje, nato gasilce. Slednii so fantu spustili z vrha vrv in varnostni pas in ga srečno in varno spustili na tla.
Padla je v kopalnici
Včeraj s< je zatekla v bolnico 83-letna upokojenka Libera Beltrame, poročena Damiani, ki biva v Ulici Piccardi 58. Priletna ženska je nerodno padla predvčerajšnjim v kopalnici svojega stanovanja. Zaradi domnevnega zloma piščali so jo spre jeli na ortopedskem oddelku, kjer so ji zdravniki določili dvomesečno zdravniško 06krbo.
jitelji iz Gorice, oziroma Trsta, v koloniji pa so se naši malčki lahko seznanili tudi z vrstniki iz Slovenije, saj je bilo v domu skupno o-koli tristo otrok in sicer iz Trsta, Gorice, Brežic in Ljubljane, ter dva sinova slovenskih izseljencev v Nemčiji,
Najbolj priljubljena dejavnost v koloniji je bilo nedvomno kopanje, saj se dom, ki je opremljen tudi z igriščema za košarko in odbojko ter z gugalnicami in toboganom, nahaja čisto blizu plaže. Otroci so na obalo zahajali zjutraj in popoldne, vreme pa je bilo kopanju naklonjeno, kljub nekaterim pooblačitvam in hladnejšemu vremenu na začetku izmene. Poleg kopanja je počitnice naših otrok popestrila tudi bogata športna dejavnost, saj je športni referent kolonije v sodelovanju z vzgojitelji priredil tekmovanja v odbojki, košarki, nogometu in igri »med dvema ognjema*. Na plaži pa je bilo poskrbljeno za plavalni tečaj, tako da je ob koncu letovanja precej neplavalcev premagalo strah pred vodo, splavalo ter si tako priborilo diplomo in bronasto značko. Med temi je bilo tudi precej tržaških in goriških otrok. Naši o-troci so se izkazali tudi v športnih tekmovanjih, saj so dekleta osvojila tretje mesto v tekmovanju med dvema ognjema odlična mesta pa so zasedli tudi na tekmovanju v plavanju, saj je Goričanka Roberta Plet osvojila prvo mesto v kategoriji deklet od 10. do 12. leta, Peter Grusovin iz Gorice pa je poleg prvega mesta v moški kategoriji od 13 do 15 let dosegel tudi splošni najboljši čas.
Kljub utrujenosti, kateri je botrovalo celodnevno kopanje, so se otroci zvečer radi udeleževali plesov, nekajkrat so jih vzgojitelji pospremili na »pizzo* v bližnjo restavracijo, zadnji dan pa je bil na vrsti kulturni večer, na katerem so se zamejski otroci predstavili s štirimi skeči. Seveda so med letovanjem otroci spoznali tudi Savudrijo in okolico, večkrat so odšli na sprehod v Staro Savudrijo, v Bo-rozijo ter v bližnji kamping, udeležili pa so se tudi daljšega izleta v Piran. Počitnice so tako za večino otrok prekmalu minile, komaj so se navadili na nas in prijatelje, in že so morali stopiti v avtobus, ki jih je popeljal v Trst, oziroma Gorico, kjer so jih pričakali starši ter predstavniki Komisije za doraščajočo mladino pri SKGZ,,ld so .tekom letovanja zamejske dfr<Ae tildi d-biskali.
Suzi Pertot
je veljavnost in koristnost psihiatrične reforme, ki jo je v letsh 1971-78 uvedla tržaška pokrajinska uprava in ki jo je izvedel pmf-Basaglia. V resoluciji je nadalje rečeno, da je Basaglieva izkušnja pomenila ponovno vključitev v družbo številnih bolnikov. Pozitiven proces pa se mora nadaljevati * tem, da se zajamči oskrba na domu in v središčih za duševno zdravje. Glede znanega sodnega postopka, v katerega so vpleteni odgovorni psihiatrične bolnice, resolucija rajonskega sveta izraža Pra" pričanje, da bo tržaško sodstvo znalo pravilno oceniti delo sojenih, d* bo odklonilo sleherno strumentah-zacijo in da bo upoštevalo uspeh*-ki so bili v našem mestu doseženi na področju psihiatrične oskrbe.
Novi konzul ZDA pri Colliju
Predsednik deželnega sveta Colji je včeraj dopoldne sprejel na vljudnostnem obisku novega konzula Združenih držav Amerike v dežen Franka R, Golina. Predsednik deželne skupščine se je z ameriški® diplomatom zadržal v daljšem P0-govoru.
Urnik avtobusov za poletni center na Prosdu
V ponedeljek bo na Proseku z*' čela delovati druga izmena slovenskega' poletnega centra, ki ga P1)' reja tržaška občina. Urnik avtobusa za prevoz otrok v poletni c*® ter je naslednji: odhod cb 8. uv od Sv. Ivana, nato Trg Globen1, Ul. Giulia, Ul. Battisti. Ul. Carj ducci, Oberdankov trgi Ul. Mari® della Liberta, Trg Štorklja, «T Commerciale, Opčine in Prose*-Popoldne bo odhod avtobusa iz PPJ letnega centra ob 15.45. Otroci. 11 prihajajo iz Bazovice in okolicfj bodo morali z avtobusom št. j priti do Opčin, od tukaj pa Jr Proseka z avtobusom poletnega centra. Isto pot bodo morali Pre” voziti ob povratku.
Resolucija rajonskega sveta za Kolonjo in Škorkljo
Rajonski svet za Kolonjo in Štorkljo .je po poglobljeni razpravi spre.jel resolucijo, v kateri potr.ju-
Občina je razpisala natečaj \ starejše osebe, ki bodo pazile P* šolarčke ob njihovem prihajanju r odhajanju iz šole. Moški in žensk«-' ki so dopolnili 55. leto starosti, la£ ko vložijo prošnjo na okrajne sv te. Prednost bodo imeli tisti, ki * že opravljali to delo v šolskem * tu 1980/81 in ki imajo večje fin*'Pj' ne probleme. Zainteresirani boa opravili zdravniški in psiholog pregled. Plača znaša 3.000 lir bru® na uro.
UAIVIVt Ci CBtBCIBCII t ISMBVflll Sl ■ IVI t ■ ■■ VI lltAIVIII	II IBIlfl llllllllll lili III ■■■•IIV lllflllt IIIIB !<■******1,1
NA POBUDO ZGONIŠKE SEKCIJE SSK
Od danes do ponedeljka «Naš praznik» v Koludrovci
uri odprtje kioskov m ob 20. ^ ples z ansamblom »Lojze Fufl^U Sekcija Slovenske skupnosti" zgoniške občine vabi na svoj Pru znik vse naše ljudi z željo, da v prijetni družbi preživeli pa® 1 pih in zabavnih ur.
V počastitev spomina prijaj* dr. Žaromira Simoniča, daruje & žina Mirana Kureta 100.000 li* mladinski pevski zbor Glasbene ® tiče.
Tudi letos prireja krajevna sekcija Slovenske skupnosti »Naš praznik* v zgoniški občini, in sicer danes, jutri in v ponedel jek 8., 9. in 10. avgusta. Praznik bo na odprtem v Koludrovci, v ogradi obdani od visokih hrastov, ki nudijo obiskovalcem »Našega praznika* prijetno senco. Poleg bogatega kulturnega programa, bo poskrbljeno tudi za zabavo, saj bodo v večernih urah igrali priznani ansambli, tako da se bodo obiskovalci lahko zavrteli ob prijetnih zvokih. Delovali bodo tudi dobro založeni kioski. Prostor, kjer se bo odvijal »Naš praznik* je rade vol.je dal na razpolago domačin gospod Just Vodopivec.
Spored celotnega praznika bo naslednji:
V	soboto, 8. avgusta, ob 15. uri bo odprtje kioskov in turnir v bri-školi. Ob dvajsetih pa bo nles ob zvokih ansambla »Lojze Furlan*.
V	nedeljo, 9. avgusta, ob 10. uri odprtje kioskov in turnir v »skr lah*. Ob 16. uri kulturni program s sodelovanjem godbe s Proseka, moškega pevskega zbora iz Diva če pod vodstvom Edija Raceta in nastop gledališkega umetnika Sta neta Raztresena. Sledila bosta go vora deželnega svetovalca Draga Štoke in zgoniškega občinskega svetovalca Joška Grudna. Oh dvajsetih ples ob zvokih ansambla Iga Radoviča.
V	ponedeljek, 10. avgusta, ob 17.
Ob izgnbl drage mame l*r** Jožetu Korenu iskreno sožalje ',*D^ in Vlado Turina.
Ravnateljica, učno in neučn® f sebje liceja »France Prešeren* . Trstu Izrekajo ob smrti svojeg* " goletnega sluge
NARDA DANEUA užaloščenim svojcem iskreno sol^
VZPI-ANPI Opčine izreka ob 11 Bernarda Daneua ženi Ivanki n globlje sožalje.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
NARD0 DANEU
■luga liceja »F. Prešeren* v pokoju
Pogreb bo danes, 8. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnice v župno cerkev na Opčinah.
Žalujoči: žena Ivank* ln drugo sorodstvo
Opčine. 8. avgusta 1981 (Pogrebno podjetje — Ul, Zonta 3)
ZARADI VITRAM 5USE
NA KRASU PONOVNO PRIMANJKUJE VODE
Mi sežanskem območju na razpolago le kakih dvajset litrov vode na sekundo
Razstave
Na Krasu je izdatnost vodnih vi-Jpv, iz katerih se polnijo cevi kra-'aega vodovoda — ta oskrbljuje o-*roS 50 odstotkov prebivalcev — 'Pet blizu najbolj kritični meji 20 litrov v sekundi. Včeraj je namreč Po vodovodnih ceveh na Krasu, za vetji del sežanske občine torej, prijokalo le še 23 litrov vode v se-kundi, in še to ob pomoči iz Hubelj-®kega izvira, od koder kraški vodo-jjod črpa le slabo polovico predvidnih količin vode. Včeraj so vtis flan brez vode bili Komen Volčji |rad. Gorjansko, Sveto. Ivanji grad, Škrbina, šibelje. Zagrajc in Bivči. jjnepko pomanjkanje pa so občuti-“ v štirinajstih drugih vaseh, ka-U'or so nekaj vode dobili le dopoldne. Vebko težav imajo tudi v se-noieški krajevni skupnosti. V sežanski občini se je zaradi izrednih jjazttier že sestal štab za civilno za-in nadzoruje oskrbo z vodo. ^°d njegovim nadzorstvom vodo fazvažata, zlasti v kraje, kjer sploh jnmajo vodovoda, oziroma niso priključeni v sistem kraškega vodovo-?*• dve cisterni, ki sta na delu po v*s dan. Vsem krajevnim skupna Stim so tudi poslali poziv, naj'skraj-
no varčujejo z vodo, naj jo ljudje uporabljajo le za najnujnejše.
Opozorila so namenjena tudi živinorejcem, ki morajo poskrbeti, da živina ne bo trpela, sploh pa si ne smejo dovoliti, da bi se ponovil pojav iz minulih let, ko so tudi zaradi suše vodili živino v zakol. Zaenkrat je najpomembnejše, da vodo dobivajo vsi obrati družbene prehrane. bolnice in industrijski obrati. Ob tem naj omenimo, da je že motena proizvodnja v Krasmetalu v Dutovljah in Aluminiju v Komnu. Živilsko - predelovalnim obratom so predlagali, naj si s sedanjimi količinami vode ustvarijo tudi nekaj rezerv, ki bodo potrebne, če do ponedeljka ali torka ne to dežja. V ponedeljek se bo ponovno sestal štab za civilno zaščito, preučil stanje in, če bo potrebno, sprejel nove ukrepe za premagovanje problemov v oskrbi z vodo. V Klaričih — najnovejšem vodnem viru, od koder gradijo brestovišk' vodovod — nameravajo montirati novo črpalko, da bi lahko tu polnili cisterne, ki razvažajo vodo vasem po Krasu.
D. Grča
Na Gradu sv. Justa je- še vedno odprta razstava »Perujsko zlato*. Obiskovalci si jo lahko ogledajo vsak dan od 10. do 19. ure.
Danes ob 18. uri bodo v občinski umetnostni galeriji v palači Costanzi odprli antološko razstavo del tržaškega slikarja G. Barisona. Razstavo je ob 50-letnici smrti tržaškega u-metnika organiziral muzej Revoltella Tržaška občina sporoča, da se bo do v tem mesecu v občinski umetnostni galeriji zvrstile naslednje razstave: od 11. avgusta bodo razstavljena dela Laure Perez in Mar-cella Goitana, od 12. do 20. avgusta bo na vrsti ex tempore, od 21. do i 28 avgusta bodo razstavljena dela ' Brune Bertotti - Frausinove in Lu-igija Forginija ter od 29. avgusta do 6. septembra dela Renate Veli-cogna Bliznakoffove in Lucia Covre.
VZPI — Zveza borcev — Boljunec
priredi
POLETNI PRAZNIK
od danes, 8., do 16. avgusta na dvorišču občinskega gledališča «F. Prešeren*.
JUTRI, 9. AVGUSTA
OSREDNJA PROSLAVA 40-LETN1CE OF
OB 18. URI NA GORICI V BOLJUNCU
Vse dni bodo delovali dobro založeni kioski z najrazličnejšimi specialitetami, točili bodo domače črno in belo vino.
Kioski bodo odprti od 10. ure dalje.
Poskrbljeno je za razvedrilo in zabavo.
Vsak večer se boste zavrteli ob zvokih »Veselih godcev*.
VABLJENI'
SLOVENSKA SKUPNOST - Sekcija občine Zgonik
priredi 8., 9. in 10. AVGUSTA
V
program
Danes, 8. tm.
ob 15. uri
ob 20. uri •Jutri, 9. t.m.
ob 10. uri ob 16. uri
NAS PRAZNIK
v Koludrovci pri Zgoniku
—	otvoritev — odprtje kioskov in turnir v briškoli z bogatimi nagradami:
—	ples ob zvokih ansambla Lojze Furlan.
—	odprtje kioskov in turnir v skrlah;
—	kulturni program s sodelovanjem godbe s Proseka, moškega pevskega zbora iz Divače pod vodstvom E. Raceta in recitalom gledališkega umetnika Staneta Raztresena:
ob 19. uri — govorila bosta dež. svetovalec Drago Štoka in obč. svetovalec Jožko Gruden; ob 20. uri — ples ob zvokih ansambla Igo Radovič.
V ponedeljek, 10. t.m.
ob 17. uri — odprtje kioskov;
ob 20 uri — ples z ansamblom L. Furlan.
Poskrbljeno bo za dober prigrizek, domačo pijačo in parkirni prostor.
Prireditve
koncert otroškega /.mira «1 piccoli >®ntori di Trieste*, ki bi bil moral 11 danes na Starem trgu, odpade ®radi tehničnih razlogov. Zbor ho I lstem mestu pod vodstvom diri-J^htke Susovskv - Semeraro pel 5. •eP»mbra ob 20 30.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 8. avgusta
s.K	MIRAN
%>!£* Vzide ob 4.57 in zatone ob k.— 7~ Dolžina dneva 14.27 — Lu-^ vzide ob 14.26 ft. 'zatone ob 0.40 Jutrl, NEDELJA, 9. avgusta JANEZ
rB*?e včeraj: Najvišja temperatu-*Ll stopinje, najnižja 23,9, ob Joj bri 28,5 stopinje, zračni tlak ta sii	ustaljen, brezvetrje, vla-
-odstotna, nebo jasno, morje 2] ?"aj mimo, terpperatura morja '8 stopinje.
p- ROJSTVA IN SMRT!
h rDlLl SO SE; Marco Antonič, t hiel Tolloi, Fabrizio Fanigliuolo, ,r*«o BreUi.
,RLl SO: 69-letni Mario Bi w chi, 80-letni Pletro Tessaris, 71-Ca Annita Giarri vd. Scoffi, 77-lin V.®isabetta Mozzon vd. Pupu-n;' Jerina Luigia Archilli vd. Zo-iL, _'etna Olga Tiberio Vd. Cer-to,,^0’ k letna Anna Maria Stur-"tet Vd’ Filippi, 75 letna Alma Me-fir»i v<* Baccotta, 13-letna Olivia to a0 P°r- Likavec, 65-letni Isido-“orghello.
Gledališča
DNEVNA SLUŽBA LEKARN Tv (od 8.30 do 20.30)
Mir/ 0sPvdale 8. Ul. dellTstria 35, bi jgmstski drevored 117, Ul. Com-
I* 8-30 do 13. In od 16. do 20.30) P'ave 2, Trg Borsa 12. n°CNA SLUŽBA LEKARN r. (od 20.30 dalje)
^r8o Piave 2, Trg Borsa 12.
Bnl. LEKARNE V OKOLICI
in 'Jbaec; tel. 228 124; Bazovica: tC„ 228-165; Opčine; tel. 211001; Žgomi tel 225 141; Božje polje JOOum tel- 225-596; Nabrežina: tel. tei 21, Sealj«n: tel. 209 197; Žavlje; • ^3137; Milj«; tel. 271-124.
VERDI
Drevi ob 20.30 bo na spore du druga predstava operete «Tiha voda* («Acqua cheta*) skladatelja Giuseppa Pietrija. Glavni interpreti so: Daniela Mazzucato, Sandro Massimini, Maria Loredan, Anna Campori, Giampiero Becherelli, Wil iiam Matteuzzi, Orazio Bobbio. Gianfranco Saletta, Franco Jesu-rum, Fulvia Gasser in Giorgio Val-letta. Režiser in koreograf je Gino Landi.
Orkester gledališča Verdi bo di rigiral Guerrino Gruber, novo postavitev po osnutkih Wilyja Orlan dija so izdelali v delavnicah gledališča Verdi, kostume po osnutkih Sebastjana Soldatija pa sta izdelali krojačnici gledališča Verdi in Arrigo iz Milana.
Kino
Ariston 21.30 (na prostem) «Tess*. Režija Roman Polanski. Nastas-sja Kinski, P. Firth, L. Lavvson.
Eden 16.30 «L’inferno di crislallo*. P. Newman.
Grattacielo 17.30—22.00 «11 maralo nčta*. D. Hoffman. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Penice 17.00 «L'urlo di Chen terro-rizza anche 1'Occidente*.
Crislallo 16.30 »Agente 007 - ličen za di uccidere*.
Aurora 16.45 «Punto zero*.
Capitol 17.00 »Prima pagina*. J. Lemon.
Moderno 16.00 «1 due superpiedi quasi piatti*. B. Spencer in T. Hill.
Mignon 16.30 »La strana signora della grande časa*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 »American porno story». Prepovedan mladini pod 18. letom.	_	,
Filodrammatiro 1500 »Peccati di giovani mogli*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio Zaprto zaradi počitnic.
Vlttorlo Vencto 17.00 »Mangiati vi vi*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 «Pie-done d’Egitto».
Valmaura (poletni kino) 21.15 «Sin-
l dr orno dnese*.
GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI
priredi danes. 8., in jutri, 9. avgusta, na zadružnem vrtu v Bazovici
LJUDSKO ZABAVO
Za jedačo in pijačo obilno poskrbljeno. Jutri ples z ansamblom «F urlan».
VABLJENI!
Razna obvestila
V	okviril «Poletnegr praznika* v Boljuncu se bodo odvijala tudi razna tekmovanja, na primer «briškole in škopona*. Poleg tega se lahko javi vsakdo, ki zna igrati na stare harmonike. Kdor bi rad sodeloval pri omenjenih tekmovanjih naj čimprej telefonira na št. 040/228188 vsak dan od 20. do 21. ure.
V	ponedeljek, 10. t.m., ob 20.30, bo dr. Sergij Cesar iz društva zamejskih likovnikov predvajal filme pod skupnim naslovom «Naša zemlja ;n ljudje*. Postregli vam bomo s cmoki in golažem.
KD Vesna sporoča, da je knjiž niča v domu Albert Sirk odprta tudi v poletnih mesecih, in sicer s sledečim urnikom: ob ponedeljkih od 18 do 19. ure in ob petkih od 19.30 do 20.30.
Zveza vojnih invalidov NOV ob vešča svoje člane, da bo urad za prt do 17 avgusta 1981.
NŠK obvešča, da ho knjižnica za prta do 2. septembra 1981.
f Čestitke
Danes praznujeta v Križu rojstni dan DARKO in MARICA PAHOR. Vse najboljše jima voščijo prijatelji in znanci.
Mali oglasi
tHlefon (040) 7940 72
VREDNOSTNE papirje stare in brez vrednosti (delnice, obveznice) kupim. Alex VVitula, C.P. 450 -40100 Bologna center.
IŠČEM stare slovenske knjige, izdane v Trstu ali Gorici. Telefonirati na št. 040/54026.
PRODAM 2 meseca starega psička, čistokrvnega kodra z rodovnikom odličnih staršev. Telefon: 003866 -26309.
OSEMDESETLETNIK z ženo, bolan in skoraj paraliziran, išče stalno gospodinjsko pomočnico. Telefon 0481/30841.
DNE 3. avgusta se je v Gabrovcu ali Zgoniku izgubil maček črno-bele barve. Kdor bi kaj vedel o njem, naj telefonira na št. 040/ 229310. Nudim bogato nagrado.
OSMICO sta odprla Berta in Marcelo Nadlišek — Katinara 79. Točita belo in črno vino
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Toči belo in črno vino.
PRODAM čoln Elan z motorjem 10 ks. po ugodni ceni. Telefonirati na 0481 ■ 882209.
PRODAJAM pitke jajčarice čiste pasme. Tomšič • Sovodnje, Ulica Brenner št. 7. Telefon 0481 - 882064.
SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu zaposli mizarja in vratarja Kulturnega doma. Pogoji: italijan sko državljanstvo, obvladanje slovenščine, končana obvezna šola, odslužen vojaški rok. Pismene prošnje sprejema uprava SSG. Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 15. avgusta 1981.
TROSOBNO stanovanje s kuhinjo, ko palnico, dvema balkonoma ter garažo prodamo na Kolonji. Razgled na morje. Telefon 040/417402 - po 20 uri, Ozbič.
ESTETSKI salon »Ružiča* v Boljuncu obvešča cenjene stranke, da bo salon zaprt od 15 avgusta do 1. septembra zaradi letnega dopusta.
.
ISANCA Dl ČREDITO Dl TRIESTE T R 2 A 5 K A- KREDITNA BA'NKA
■; -s p,a. ' " ■ ■■	'
TRBl - lJLICft'P Fll XI 1D	Oi-ddF
7. 8. 1981	
Ameriški dolar	1.210.—
Funt »terling	2.240.-
Irski funt šterling	1.800,—
Švicarski frank	573,—
Francoski frank	206,-
Belgijski frank	29,-
Nemška marka	495.-
Avstrijski šiling	69,50
Kanadski dolar	995,-
Holandski f.orint	443.—
Danska krona	155.—
švedska krona	230,—
Norveška krona	195.-
Drahma	20,-
Mali dinar	30,-
Veliki dinar	29,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 08-441.
OB DANAŠNJEM SPADOUNIJEVEM OBISKU V GORICI
Slovenci predsedniku vlade Spadoliniju: «Čimprej uresničiti globalno zaščito»!
Popoldne slavnosti ob 65-letnici prihoda italijanskih čet v Gorico Komentar tednika «Voce isontina» o takratnih dogodkih m posledicah
Danes bodo v Gorici svečano proslavili 65. obletnico prihoda prvih italijanskih vojaških edinic v Gorico. 8. avgusta 1916 so prve italijanske edinice prišle v naše mesto, potem ko so razbile avstrijsko o-brambno linijo na Kalvariji, pri Podgori in pri Pevmi ter na Sabotinu in na obronkih Krasa.
Na današnjo proslavo pride v Gorico tudi predsednik vlade Gio-vanni Spadolini. Iz Rima se pripelje do Ronk s posebnim letalom, zatem pride v Gorico, kjer bo v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu prisostvoval otvoritvi študijskega simpozija o filmskemu ustvarjalcu Amideju. Zatem, ob 17.20 pride Spadolini na županstvo, kjer bo imel kratek sestanek z županom, odborniki in svetovalci. Sprejem bo tudi na prefekturi, kjer se bo predsednik vlade sestal s parlamentarci naše dežele, župani, zastopniki strank in sindikatov ter drugih u-stanov. Ob 18.30 bo svečanost na Trgu Battisti (to je nekdanji Telovadni trg, na katerem so poleg telovadnice UGG stavbe nekdanjega slovenskega hotela, last slovenske banke Trgovsko-obrtna zadruga in nekdanje slovenske kinodvorane Central). Tam bo Spadolini tudi spregovoril. Sledil bo mimohod čet in zastavonoš s Trga Battisti po Verdijevem korzu, po Ulici Mameli do Travnika. Zvečer pa bo na Trgu Battisti koncert godbe divizije Fol-gore.
Parkiranje bo na Travniku in v vseh prej omenjenih ulicah danes prepovedano. Vozila bodo odstranili s pajki.
Prihod predsednika vlade Spado-linija v Gorico seveda pošteno pozdravljamo. Kot Slovenci si pa želimo od vlade, ki ji je na čelu, da bi končno, tudi ob priliki 65-letnice prihoda italijanskih čet v Gorico, bile uresničene želje Slovencev, ki so se takrat znašli v mejah italijanske države. Želje po pravičnosti in enakopravnosti. Ne bomo govorili o preteklosti. Govoriti hočemo o sedanjosti; Pred rimskim parlament ležijo zakonski osnutki o globalni zaščiti Slovencev. V njegovem nastopnem govoru nas ni sedanji predsednik vlade Spadolini omenil, vendarle je, zdi se nam da pozitivno, odgovoril nekaterim parlamentarcem, ki so ga opozoriti o naši situaciji. Zaradi tega Slovenci želimo, da J»i se v parlamentu čimprej pričelo razpravljati o teh zakonskih osnutkih in želimo, da bi tudi vlada čimprej zavzela svoje stališče, upajmo, za nas ugodno.
Ne bomo tu naštevali vsega kar nas tare in zanima. Hočemo le globalno zaščito. Na mestu se uam zdi na to pozoriti predsednika vlade Spadolinija ob njegovem prihodu v Gorico. Na mestu se nam zdi opozoriti ga na aktualna vprašanja, ne pa samo na proslavljanje nekaterih starih obletnic.
Ob tem se nam zdi tudi prav povedati, da se v marsikaterih slovenskih in italijanskih krogih ospo-rava izraz »ponovna združitev — ricongiungimento*. ki ga uporabljajo na goriški občini, ko govorijo o današnji proslavi prihoda prvih italijanskih čet v Gorici. Prav se nam zdi, da s tem v zvezi objavimo prevod dela uvodnika, k! ga je objavilo glasilo goriške nadškofije »Vo-ce isontina* prejšnji teden.
«Spoštovani gospod predsednik vlade. V Gorico prihajate ob priliki proslave neke obletnice: petinšest desetletnice goriške bitke. Mi ne pravimo, da je bila to ponovna združitev z Italijo, ker se nam to ne zdi točno: ponovno se združi ne kaj kar je bilo ž; združeno in pri nas zgodovinske združitve z Italijo ni bilo, razen (e ne gremo k ne kakim koreninam rimske dobe. Ne govorimo niti o odrešitvi. Vi ste mož kulture in pravilno ocenjujete se mantično vrednost besed. Res je. da osvojitev Gorice je imela velik pre-okret v vodenju vojne. Vojaška zmaga je imela tudi psihološki odmev in je spremenila položaj na fronti
za več kot leto dni, do kobariškega prodora. Trikolora je zavihrala ne le v Gorici, marveč tudi na Sabotinu in na vrhu Sv. Mihaela. Za mesto Gorica, ki je bilo precej opu stošeno in izpraznjeno se je v tistih avgustovskih dneh pričela nova muzika topov: po več kot štirinajstih mesecih italijanskega bom-, bardiranja se je pričelo več kot petnajstmesečno avstrijsko bombardiranje. Ljudje so bili iz mesta zbežali v oddaljene in mrzle pokrajine cesarstva, nekateri so bili internirani v Avstriji, drugi v Italiji, nekateri so bili zbežali v Italijo, da bi tako z orožjem v rokah odgovorili idealom italijanskega Risorgimenta. Večina mož pa je bila v Galiciji oblečem v franejožefovi uniformi.
Petinšestdeset let pomeni obletnico, ki vabi k razmišljanju. Morda ne bo to mjbolje v trenutku ko prihajate v Gorico, gospod posl. Spadolini. Vendarle ste poznan kot
konkretni in odprt mož, laik, svobodnjak, željan jasnosti.
Ta obletnica pomeni zaključek neke dobe, dobe goriške grofije in Habsburžanov. Postati sestavni del Italije je bil za mše kraje, pošteno povedano, neke vrste trčenja; pomenilo je korak nazaj v socialnih pridobitvah, v šolstvu, v krajevnih avtonomijah. Kmalu potem je prišel fašizem in je stvari še poslabšal: pretepanju je ta dodal še nestrpnost do civilizacije v kateri so živeli ljudje različnih mrodnosti in jezikov. Spremenil je priimke, posiljeval je kulturo, odstranil je kmečke posojilnice, zbrisal je zadružne pridobitve in kmečke socialne pogodbe, ki so izhajale iz borb prejšnjega stoletja.»
Tako torej nadškofijsko glasilo. Z naše strani hočemo še enkrat poudariti željo po konkretnosti, po zakonu o globalni zaščiti, po prijateljskih odnosih s sosedno jugoslovansko državo.
NA POBUDO POKRAJINSKE UPRAVE
Ciklus orgelskih koncertov v starih cerkvah na Goriškem
Prvi koncert bo že 11. avgusta v oglejski baziliki - V Gradežu bo 14. septembra skupaj z gorskim komornim ansamblom nastopil Hubert Bergant
Med pomembnejše kulturne prireditve letošnje poletne sezone na Goriškem velja vsekakor uvrstiti ciklus petih koncertov, ki bodo na pobudo goriške pokrajinske uprave na sporedu od 11. avgusta do 14. septembra v raznih cerkvah na Goriškem. Izvajali jih bodo priznani glasbeni poustvarjalci in vokalni solisti iz Francije, Nemčije in Jugoslavije ter seveda iz naše dežele.
Prvi koncert iz omenjenega ciklusa bo že v torek, 11. avgusta ob 21. uri v oglejski baziliki, kjer bosta nastopila organist Johhannes Tusch iz Zahodne Nemčije ter tenorist Ferdinand Koch.
24. avgusta ob 21. uri bo v goriški stolnici koncert mladega francoskega organista Jeana Luca Sali-queja. Izvajal bo skladbe Bacha. Gogouta in Vierna.
Tržaška organistka Iris Caruana bo koncertirala 31. avgusta v župni cerkvi Marcelliana v Tržiču. V sporedu ima dela Galluppija, Cleram-baulta, Mendelssohna in Langlaina.
•fiiiHimmitiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitfiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiimnimiiiimiiiKtmiiiiiitiiumiiiiiiiiiiiiiiAiittiiuiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiimiiMiiiitiiik
PO NEUGODNEM ZAČETKU V JUNIJU
V Gradežu zasedene vse zmogljivosti Sezona najbrž niti ne bo slaba
Doslpj so zabeležili isto število gostov kakor lani, skrajšal se je čas bivanja Zamujeno bodo nadoknadili avgusta ter s posebnimi ponudbami v septembru
Kaže, da se bo avgusta turistična bilanca, vsaj kar Zadeva Gradež, temeljito popravila in da so bile pesimistične napovedi prejšnjih tednov preuranjene. Glavni krivec za neuspešen začetek poletne turistične sezone je bilo >n ostaja, po mnenju gradeškili gostincev, junijsko muhasto vreme.
V Gradežu, imajo namreč te dni, po izjavah odgovornih funkcionarjev letoviščarske ustanove, zasedene vse zmogljivosti. Tu pa tam je sicer še mogoče dobiti prosto sobo, sicer pa so, kakor se temu pravi «al com-pleto*.
Neugodna bilanca prvega poletnega meseca, ko so zabeležili kar za okrog petino manj nočitev, kakor v istem mesecu lani, se je julija že precej izboljšala, saj se je razlika znižala na okrog 10 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Avgusta, posebej še če bodo vremenske razmere tako ugodne, kakor so bile v prvi tretjini meseca, pa bodo povsem nadoknadili zamujeno.
Julija so v Gradežu zabeležili 765.965 nočitev, od tega je bilo več kakor polovica italijanskih gostov, kakih 40 odstotkov pa odpade na goste iz tujine. Tu so na prvem mestu predvsem turisti iz Zahodne Nemčije in Avstrije. Kljub temu pa bo v obračunu letošnje turistične sezone nekaj narobe. Že zdaj je namreč mogoče ugotoviti, da se je znatno skrajšal čas bivanja. Ob koncu julija so našteli približno enako število gostov kakor v istem obdobju lani, število nočitev pa je bilo manjše!
Je vzrok iskati v visokih cenah gostinskih storitev, ali v zmanjšani kupni moči tistih, ki te usluge koristijo? Najbrž bo težko jasno opredeliti zadevo.
Za informacijo naj navedemo, da stane polna oskrba v hotelu prve kategorije od 45 do 55 tisoč lir, okrog 30 tisoč lir pa je treba plačati v hotelu druge kategorije. Posebno poglavje pa predstavljajo cene tako imenovanih zasebnih sob.
Ob koncu naj navedemo še, da nameravajo gradeški gostinci uspeh letošnje sezone izboljšati z nekaterimi novimi pobudami v septembru.
Ofl 6. septembra dalje nudijo posebno ugoden paket storitev, s čemer nameravajo podaljšati turistično sezono. Že za 56 tisoč lir si je
OBETA SE TEŽAVEN ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA
Vrtci bivše ustanove Onairc bodo ostali brez kuharic
Pomožno osebje bo od 1. septembra dalje opravljalo samo dela, ki spadajo v pristojnost postrežnikov • Težave zlasti v manjših občinah
čez tri tedne bodo spet odprli o-troške vrtce, kmalu zatem pa se bo pričel pouk tudi v šolah. Izgleda pa, da se bo pouk v otroških vrtcih, posebej v tistih, ki jih je vzdrževala ustanova Onairc, pričel v znamenju precejšnjih težav zaradi osebja.
Pomožno osebje, ki je doslej skrbelo tudi za pripravo toplih obrokov hrane, bo od 1. septembra dalje o-pravljalo samo tista dela, ki jih običajno opravljajo postrežniki. Z drugo besedo, z opravili v kuhinji se bodo morali baviti drugi. To bo povzročilo precej težav in negodovanja, saj bodo občinske uprave le s težavo rešile vprašanje zaposlitve usposobljenih kuharic. V večini primerov. posebej v manjših občinah, teh mest nimajo sploh predvidenih v organiku, zaradi razmeroma kratkega roka, ki nas loči od pričetka pouka pa vprašanje, kljub vsej dobri volji, po vsej verjetnosti ne bo pravočasno rešeno. Začetek šolskega leta se torej obeta v znamenju precejšnjih težav. Vrtci bivše ustanove
Onairc r.o v večini občin na Goriškem, med drugimi tudi v Sovodnjah in Doberdobu.
Obstaja torej nevarnost, da bodo otroci ostali brez toplega obroka.
Razna obvestila
Županstvo v Doberdobu vabi k sodelovanju honorarne sodelavce za izvedbo ljudskega štetja, ki bo kakor znano, od 15. oktobra do 11 novembra. Interesenti, ki morajo biti polnoletni, naj se javijo v tajništvu županstva do 14. avgusta.
Cenjene bralce Primorskega dnevnika iz Šempetra pri Novi Gorici in okolice obveščamo, da ob nedeljah in praznikih lahko kupijo naš časopis v restavraciji Lipa v Šempetru ali v bifeju Jadran v Vrtojbi.
mogoče zagotoviti enotedensko bivanje v hotelu (tretje kategorije) trikratno uporabo pokritega bazena, uporabo sončnika ir ležalnega sto la ter izlet s čolnom po laguni. V aranžmanu nista vključena obroka hrane. Zanimanje z posezonsko ponudbo je precejšnje, pravijo pri ie-toviščarski ustanovi, kjer so tudi že prejeli kar precej rezervacij.
Končno razplet v tržiškem Detroitu
Izgleda, da je bil včeraj na sestanku na sedežu deželnega odbora v Trstu vendarle dosežen sporazum glede obnovitve proizvodnje v tržiškem podjetju Detroit in glede delne poravnave zaostalih obveznosti podjetja do delavcev. Na sestanku. ki so se ga udeležili poleg De
Carlija in funkcionarjev deželnega odborništva za trgovino in industrijo tudi predstavniki sindikatov ter predstavniki lastnikov podjetja, so sprejeli odločitev o delnem izplačilu plač za maj in junij ter odločitev o skorajšnji obnovitvi proizvodnje, kar naj bi se predvidoma zgodilo že v prihodnjem tednu. Dežela je namreč bankam zagotovila jamstva za kredite v višini milijarde lir, kar bo omogočilo ugoden razplet krize, predvsem pa izplačilo zaostalih o-sebnih dohodkov.
Danes, ob 10.30 bo na županstvu v Tržiču srečanje med predstavniki tovarniškega sveta in sindikatov ter predstavniki krajevnih uprav tr-žiškega območja, v ponedeljek ob 8. uri pa bo v tovarni Detroit skupščina, na kateri bodo ocenili razplet ter se pogovorili glede datuma in pogojev' obnovitve proizvodnje.
•HiiiiiimMainiiitMiiiimiiiuiuiiiiiiiiiimmtiiMimiiiuiiuHMtiiiiiiiiiiiHiimimiiMiimtMiiiiiniiMiiiitmin
KONČNO POSODOBITEV TELEKOMUNIKACIJ
Od jutri neposredna teleionska povezava tudi z Jugoslavijo
Zaenkrat bo mogoče neposredno telefonirati v Jugoslavijo samo s tržaškega bi beneškega širšega telefonskega območja Poklicna številka je 0038 • Tri različne tarife
Ob koncu julija smo poročali o vzpostavitvi neposredne telefonske povezave med Jugoslavijo in Italijo ter opozorili, da promet poteka zaenkrat samo enosmerno. Včeraj pa je prišlo sporočilo, da bo od jutri dalje vzpostavljena neposredna telefonska povezava tudi v o-bratni smeri. Telefonski avtomatski promet pa bo zaenkrat veljal samo za tržaško in beneško telefonsko območje (italijansl ozemlje je razdeljeno na 21 takih območij). Izklicna številka za Jugoslavijo je 0038, zraven bo treba zavrteti še številko telefonskega okrožja ter številko naročnika. Storitve bodo zaračunavali po treh različnih tarifcii, odvisno od oddaljenosti naročnika v Jugoslaviji. Še zmeraj pa bodo ostale v veljavi. tako poudarjajo pri vodstvu podjetja SIP, posebne tarife, ki veljajo za telefonski promet na maloobmejnem področju.
GORIŠKA POKRAJINSKA UPRAVA
Razpis štipendij za agronome
Goriška pokrajinska uprava je razpisala javni natečaj za štipendije v šolskem letu 1980/81. Za študente agronomske fakultete je r,a razpolago pet štipendij, vsaka v višini 800.000 lir; dijakom višjih srednjih tehničnih in poklicnih šol a-gronomske smeri pa deset štipendij v višini 400.000 lir. Zgoraj navedene štipendije bodo dodeljene študentom, ki najmanj dve leti bivajo v goriški pokrajini, izpopolnjujejo predpisane pogoje in ne razpolagajo z nobeno drugo štipendijo ali kakršnokoli podporo javnih ali privatnih ustanov.
Prošnjo za sodelovanje v natečaju je treba i. Jdati na tajništvu pokrajinske uprave (Korzo Italia 55), najkasneje do 12. ure, v sredo 30. septembra.
Julija nadpoprečno visok promet v tržiškem pristanišču
Po znatnem padcu prometa v juniju letos, je dejavnost v tržiškem pristanišču v zadnjem mesecu spet
znatno oživela. Julija so namreč pretovorili preko 155 tisoč ton različnega toyora ter tako za okrog 60 tisoč ton presegli količino tovora v prvih sedmih mesecih lanskega leta. če bo promet tudi v prihodnjih mesecih na taki višini, potem bodo decembra v pristanišču Portorose-ga spet zabeležili rekord.
Po podatkih za prvih sedem mesecev letos izhaja, da odpade skoraj tretjina tovora na mineralna olja, v glavnem -- pogon tržiške termoelektrarne. Mineralnih olj so izkrcali 250.982 ton, sledi les in lesni polizdelki, 192.814 ton, premog 165.082 ton, celuloza 89,425 ton, žitarice 79,896 ton, kaolin 31,787 ton,. kovinski izdelki 22.141 ton, staro železo 4.614 ton in pesek 300 ton.
V juliju so izkrcali največ premoga (55 tišoč ton) mineralnih olj (32 tisoč ton), sledijo les in lesni polizdelki, celuloza, žitarice itd.
Prireditve
V okviru italijanskega filma posvečenega scenaristu Amideiu se bo danes ob 16.00 na goriškem gradu začel simpozij na temo: »Osebnost in delo Sergia Amideia v italijanskem filmu*.
7. septembra bo koncert v cerkvi sv. Elizabete v Foljanu. Izvajala ga bo organistka sardinskega porekla Maria Puxeddu in to na 250 let starih orglah. V Foljanu imajo namreč orgle, ki jih je leta 1730 izdelal obrtnik Pietro Nacchini za stolno cerkev v Gemoni (Huminu). Orgle so bile kasneje prestavljene v Romans, od tam pa so jih prenesli v Faljan. Lansko leto so inštrument temeljito restavrirali.
Zaključni koncert bo 14. septembra v gradeški baziliki. Nastopil bo goriški komorni ansambel pod vodstvom Alfreda Marcosiga, kot solist na orglah pa Hubert Bergant.
Na sporedu bodo skladbe Vivaldija, Griega, Messiaema, Corellija in Haendla.
Pred vsakim koncertom bo, kakor je razbrati iz poročila, ki ga je te dni objavilo odborništvo za kulturne dobrine pri goriški pokrajinski u-pravi, še krajši uvod o arhitekturnih in drugih značilnostih cerkve, kjer se bo izvajal koncert.
Vsekakor hvalevredna kulturna pobuda, ki jo velja pozdraviti.
Organistka Brigantijeva drevi na mirenskem Grada
Iz glavnega mesta Kampanije prihaja ob koncu tega tedm v Slovenijo znam orgelska umetnica Maria Valeria Briganti. Ustavila se bo najprej na Goriškem, kjer bo drevi ob 20. uri po jug. času koncertirala na mirenskem Gradu. Drugi koncert bo imela jutri zvečer (v nedeljo, 9. t.m.) v župnijski cerkvi v Postojni. Brigantijeva je toliko zaslužno orgelsko ime, da zahteva širše predstavnike. Njen rodni Neapelj je prav po njeni zaslugi v zadnjih letih postal pravo orgelsko mesto. Pred petimi leti je začela z organiziranjem mednarodnih orgelskih festivalov in jih potem izvedla vsako leto. Katastrofalni potres je seveda pomenil hud udarec tudi za orgelsko glasbo v mestu, saj je zaradi posledic potresa več cerkva zaprtih. Kljub temu je Brigantijevi uspelo organizirati letos kar osemindvajset koncertov, medtem ko jih je bilo lani že sedemdeset. Med številnimi tuhmi organisti je m neapeljskem festivalu večkrat nastopil tudi naš vodilni orgelski virtuoz Hubert Bergant.
Brigantijeva je sicer redni profesor orgel in orgelske kompozicij na konservatoriju *S. Pietro a Ma-jella*. Obenem je umetniški vodja društva «Prijatelji orgeh, ki ga je sama tudi ustanovila. Kot koncer-tdnt izvaičt široko orgelsko literaturo, med drugim tudi značilne stilne koncerte Bacha. Mozarta, Francka, nadalje tudi ciklus koncertov moderne in sodobne orgelske glasbe. Gostovala je že v Švici. Nemčiji, na Poljskem, švedskem in Danskem. Med njene zadnje večje uspehe pa je treba uvrstiti koncert v sloviti pariški stolnici Notre Dame. V Sloveniji je že koncertirala lani in predlanskim. Na drevišnjem koncertu na mirenskem Gradu bo igrala Bacha, Cherubinija. Cimaroso, Frescobaldi-ja in Regerja.
P. B.
Kino
(Ivrtcu
CORSO 18.00—22.00 «007 Licenza di uccidere*. U. Andress, J. Wisen-man. Barvni film.
V1TTORIA 17.00-22.00 »Giuochi e-rotici di una moglie perversa*. Prepovedan mladim pod 18. letom.
I rt it1
EXCELSlOR 18.00-22.00 »Delitti in-utili.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Dalla Cm* con furore*.
iVoivi Gorico tv okolico
SOČA 18.00—20.00 »Za pest diamantov*. Ameriški film. 22.00 »Va-nessa*. Nemški film.
SVOBODA 1000-20.00 »Lezi, streljamo*. Hongkonški film.
DESKLE 19.30 «Spet sedma četa*. Francoski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes do 19 ure je dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83-538. Po 19. uri nepretrgoma pa lekarna Pontoni - Bassi, Ul. Rastello 52, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Teliču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti tel. 72-701.
PODJETJE
MINUSSI GUIDO
TRŽIČ
DREVORED SV. MARKA 38/A
vam nudi
r	^	JPRCMIO J	GORIZIA	\
	\	CHE \	LAVOKA	J
TEL 0481 / 72132
■ prestižne barvne televizorje SABA fe veliko izbiro lestencev in gospodinjskih strojev najboljših znamk
OBIŠČITE NAS!
Dobili boste kakovostne Izdelke po pravih oenah
NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ
Odar veljal kar 1244 lir in 2.5 nemške marke vrednost zlata pa je padla celo pod 390 dolarjev
Na valutnih tržiščih je bilo kljub po.ei.ni vročini zelo živahno, kupčije pa so bile tudi tokrat usmerjene le proti dolarju, ki je zato poskočil še za dobra dva odstotka in dosegel rekordno ceno nasproti liri ter vrednost, ki jo je imel leta 1967 nasproti marki in švicarskemu franku. Velika prodaja dolarjev zahodnih centralnih bank je le malo zalegla in je bila u-spešna le v toliko, da ni do'ar porastel nad 2,5 marke. Kot običajno, je ameriškemu dolarju sle-
MMliiliiiiiHiillllllllllllllIttillllltlllllllllllliimiillKM
Knjižne novosti
Lessing:
MODRI NATAN
Ob dvestoletnici nemškega dramatika G. E. Lessinga smo v izdaji Državne založbe Slovenije dobili prvi natisnjeni prevod dramske pesnitve Modri Natan. Nedvomno je Modri Natan od vseh Lessingovih del najpomembnejše delo, ker je najbolj evropsko in najbolj univerzalno. Ne le prostorsko temveč predvsem s svojo časovno trajnostjo. Delo namreč povzema vase duha avtorja, dobe in stoletja in izžareva posebno moč v poznejši čas, tako da vznemirja tudi današnji čas in današnjega bralca. Delo so prvič u-prizorili v Berlinu leta 1783. pa tudi vse kasnejše uprizoritve so imele, čeprav niso bile vedno u-spešne, svoj velik odmev. Schiller je delo nekoliko predelal, Goethe je dajal svoje pripombe in mnogi pisatelji in dramatiki so o tem delu dajali svoje pripombe. Vendar ne gre samo za posrečeno gledališko delo. temveč za delo, ki izžareva svoje duhovno bogastvo skozi stoletja. Je prava miselna poeziia, kot je zapisal avtor predgovora slovenske izdaje Janko Kos. Je tudi duhovna poslanica, filozofsko - etična pesnitev, skratka delo neminljive vrednosti. Modrega Natana je prevedel Josip Vidmar, za resno opremo knjige pa je poskrbela Nadja Furlan.
Dušan Jovanovič: OSVOBODITEV SKOPJA
Dušan Jovanovič je izjemen lik v slovenski dramatiki. Leta 1939 v Beogradu rojeni Jovanovič se je leta 1951 preselil v Ljubljano, dokončal tu gimnazijo, filozofsko fakulteto in absolviral gledališko režijo na Akademiji za gledališče v Ljubljani in je zdaj umetniški vodja Mladinskega gledališča v Ljubljani. Kot režiser je deloval po vseh slovenskih gledališčih in bil deležen številnih priznanj. Dušan Jovanovič je znan pisatelj, predvsem dramatik in njegov opus obsega že vrsto del od neuprizor-jene groteske Predstave ne bo, do lani napisane igre o Karamazovih. Velik uspeh na jugoslovanskih gledališčih in v svetu je dala drama Osvoboditev Skopja. To delo pa je dalo tudi naslov knjigi Jovanovičevih dramskih tekstov, ki jih je izdala založba Mladinska knjiga v zbirki Nova slovenska knjiga. Knjigo je uredil Andrej Inkret, ki je v izbor uvrstil petero Jovanovičevih odrskih tekstov in sicer Življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni, Generacije, Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka. Osvoboditve Skopja in Karamazove. Na koncu izbora je dedal Inkret še svoja razmišljanja o Jovanovičevi dramatiki. Jovanovič je s svojimi odrskimi deli razburkal slovensko in jugoslovansko dramatiko. Vzbudil je zanimanje po svetu. Zato bo zanimivo, kakšen odmev bodo njegove dramske stvaritve našle pri bralcih knjig, tistih, ki so posamezna dela že videli na odru in onih, ki bodo Jovanoviča spoznavali zgolj po napisani in v knjigi objavljeni besedi.
NAKUPNA	CENA	TUJIH	VALUT	
	Trst	Celovec	Zurich	Beograd
	7. 8. 81	6. 8. 81	6. 8. 81	7. 8. 81
Ameriški dolar	1225.—	17,40	2,19	37,76
Kanadski dolar	980.—	13.90	1,77	26,11
Nemška marka	490.—	693,50	86,92	1572;60
Holandski florint	442,-	623,50	78,26	1330,54
Belgijski frank	23,50	39,20	5.29,	89,37
Danska krona	155,-	218,50	27,58	472,38
Švedska krona	230,—	324,50	41,01	677,56
Norveška krona	196,—	278,50	35,25	577,48
Francoski frank	2C5.—	220,-	36,48	641,99
Italijanska lira		.	1.39	1,72	3,17
Angieški funt	2215,—	31.46	3.93	70,51
Irski funt	1150.—	—	—:			
Švicarski frank	562,-	802,—	‘ 			1686,72
Avstrijski šiling	69,5	—	12,35	220,70
Japonski jen	5,—	7,05	0,92	14,46
Avstralski dolar	1330.-	■: 		■	1	>	36,32
Španska peseia	13.—	17,10	2,18	36.--
Portugalski eskudo	17,75	23.50	3.30	—
Jug. dinar: mali	28,50	40 —	5,70	—
veliki	28,50	40.—	5.70	' i—	
Grška drahma	18,-	27,—		 .	60,57
dil le kanadski dolar, vse ostale valute pa so se razvrednotile. Tokrat se je razmeroma dobro obdržala italijanska lira, ki se je o-vrednotila nasproti evropskim valutam ter zasedla prvo mesto med valutami EGS. Zlato je padlo na 390 dolarjev za unčo, platina na 380 dolarjev, srebro pa na 8 dolarjev.
Dolar torej spet razburja duhove po vsem svetu, saj pridobi vsak dan vsaj kako desetinko odstotka nasproti drugim trdnim valutam. Najvišjo vrednost je dolar dosegel v torek, ko je na borzah veljal že 1245 lir, 2,51 marke, 2,18 švicarskega franka in 244 jenov. Glavni vzroki za ovrednotenje dolarja so bili isti kot prejšnje ted-dne, saj gre v največji meri za visoke obresti v dolarjih ter za veliko zaupanje poslovnih ljudi v Ameriki ter po ostalem svetu v osebnost predsednika Reagana. Ta dva dejavnika sta privabila veliko kapitalov v ZDA ali vsaj v območje dolarja ali evrodoiarja, tako da se je ta valuta močno o-krepila, vse druge pa so se oši-bile.
Naložbe v dolarjih, ki prinašajo visoke obresti in ki jih podpira Federalna rezerva, so povzročile zmanjšanje denarnega obtoka in že je kazalo, da bo dolar začel polagoma padati. Že po enem ali dveh dneh pa je začel spet rasti. Ta teden so bili ugodni dejavniki za dolar podatki o Izboljšanju trgovinske bilance v juniju, zaostritev dogodkov v Libanonu, na Poljskem ter v Iranu. Tudi podatki o znižanju inflacije v ZDA na 8 od; stotkov so bili silno ugodni za dolar.
Naval na ameriško valuto je bil tako močan, da ga niso zaustavili niti množični posegi skoraj vseh zapadnoevropskih centralnih bank, zlasti nemške Bundesbank, ki je samo v sredo prodala 322 milijo-
VZHODNOEVROPSKE	VALUTE
V TRSTU 7. 8. 1981	
Sovjetski rubelj	300,-
Poljski zlot	—
češka krona	40.-
Madžarski forint	35.-
Romunski lej	28.-
Bolgarski lev	375,-
Turška lira	9.-
	
DRAGOCENE KOVINE	
6. 8. 81	Nakup	Prodaja
ZLATO	
Milan (g)	15.800	16.050
ZLATO	
London (unča) 394	dol. 395
SREBRO	
Milan (kg) 345.900	353.800
PLATINA	
Milan (g)	15.600	15.900
nov dolarjev. Vsa ta prodaja je verjetno le trenutno zaustavila do-laE na kvoti 2,5 marke za dolar, v bodoče na bi se dolar ob takih navalih še bolj podražil. Vrednost 1500 lir ali 3 marke za dolar nikakor rte bi bila nemogoča, vprašanje pa je, kako dolgo bi se na ta-
ki stopnji ohranil. Če bi se uresničil Reaganov sen, da ponovno naveže dolar na zlato, bi prišlo potem verjetno do silnega navala prav na plemenite kovine.
Zlato je padlo na S90 dolarjev, le v četrtek se je podražilo na 395 dolarjev zaradi bojazni, da se zaostrijo odnosi med Iranom in Francijo zaradi političnega zatočišča, ki so ga nudili v Franciji bivšemu iranskemu predsedniku Bani Sa-dru. Na splošno pa ni bilo posebnega zanimanja za zlato in druge plemenite kovine, čeprav so se zaostrile razmere na Poljskem pa tudi v Libanonu ter v Iranu ne kaže nič kaj dobrega. Pri vseh teh težavah in nadlogah pa ljudje kar na debelo podpirajo dolar in ne zlato, kot se je dogajalo še pred enim letom pod Carterjevo upravo.
Nemška marka, švicarski frank, avstrijski šiling in druge evropske valute so se razvrednotile nasproti dolarju za 2 do 2,5 odstotka, med njimi pa ni prišlo do večjih premikov. Italijanska lira se je postavila nekako med dolar in marko, vendar je ostala bliže marki. V evropski valutni skupini je lira zasedla celo prvo mesto po trdnosti, vendar očitajo zavodu Banca dTtalia, da je preveč potrošil za to igro, ki je le trenutnega značaja.
(srs)
Vročina in suša ne pesti le nas. Letos poročajo o izredni vročini in suši tudi od drugod. Na sliki kamela, ki poginja od lakote in žeje nekje v severozahodni Indiji in sicer na področju zvezne države Rajasthan
Dva berača ob kupu zemlje, jedkanica velikega Rembrandta iz leta 1630
V Napoleonovi dvorani beneškega muzeja Correr je bilo do pred nekaj dnevi zbranih 184 Rembrandtovih umetnin, v katerih smo
lahko občudovali tega velikega mojstra v novi luči, v bakrorezu. Razstava je prvič prikazala to njegovo umetniško zvrst v tako
PRED ŠTIRIDESETIMI LETI SO USTANOVILI VARNOSTNO - OBVEŠČEVALNO SLUŽBO «V0$»
velikem, rekli bi lahko tudi svetovnem merilu. In pri tem je zanimivo, da so mnogi ugotovili, da Rembrandtovi bakrorezi niso niti malo zaostajali za ostalim slikarstvom tega velikega mojstra. Rembrandt, kot je znano, je vse življenje ustvarjal svoja velika o-Ija, pa tudi bakroreze, le da so bili bakrorezi manj znani kot o-stala dela. Pri bakrorezu se je posluževal stare tehnike, tako imenovanega zarezovanja in, seveda, jedkanja in je marsikdaj ■popestril umetnim še 'š '\pitMaseicoi>, torej tehniko, ki je v njegovih delih večkrat nejastia in težko razumljiva. Predvsem pa je za njegovo delo značilno pozorno opazovanje in seveda hkrati upoštevanje sence in svetlobe. To je uvidel, ko je nekoč primerjal sence v okolju, bodisi pri premikajočih se ali pri mirujočih predmetih, saj je znam. da se mirujoči predmeti v živem okolju nekako premikajo. In narobe.
Tudi skupina kar petindvajsetih umetnin na isto temo, m temo beračev, odlično prikazuje to Rembrandtovo tehniko svetlobe in sence. Razcapane viseče krpe beračev dajejo vtis posebne «svetlobne igre». Prav gotovo je velikega u-metnilta Rembrandta ta posebnost močm privlačevala. Lep primer glede tega je delo iz leta 1630. ko dvoje beračev še posebej poudari to zmčilno igro svetlobe in sence.
Potrebno je na kratko omeniti
še, v kakšnem okol ju j v kakšnih razmerah je Rembrandt rastel in kako je vse to vplivalo m njegov umetniški razvoj.
V začetku 17. stoletja so bile severne province Nizozemske še samostojne. Kaj kmalu so dosegle politično in gospodarsko premoč zaradi ali bolje na račun trgovine, ki je bila v vseh evropskih KRISTINA BALDASSI
(Nadaljevanje na zadnji strani)
iiiiiMMamiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiittiinMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiimiiiMiiMnifiiiii
ZDRAVNIKOVO MNENJE
Nesreče in nezgode povezane z morjem
Na kopanju ni nevaren le morski pes, nevarnosti je veliko več
Pred 40 leti, točneje 15. avgusta 1941, je centralni komite KP Slovenije ustanovil Varnostno-ob-veščevalno službo Osvobodilne fronte (VOS OF). VOS OF je bila posebna borbena organizacija O-svobodilne fronte slovenskega naroda s posebnimi in izrednimi pooblastili vodstva narodnoosvobodilnega gibanja za zbiranje podatkov o okupatorjevih in njihovih petokolonašklh pomagačih ter za varstvo pred sovražnimi obveščevalnimi službami, narodnimi izdajalci in reakcionarnimi protirevolucionarnimi silami, ki so iz razrednih razlogov sodelovale z okupatorji.
yOS se je kmalu razvila v pomembno orožje narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Spočetka jo je vodil kolegij, od februarja 1943 pa centralna komiteja VOS. Čeprav je VOS uživala množično podporo, sta bila njeno delo in mreža najstrožje konspirativna.
VOS je bila sestavljena iz dveh delov — iz obveščevalne službe in iz varnostne službe. Obveščevalna služba se je delila na civilno in vojaško, civilna pa spet naprej na posebno in množično. Najpomembnejša pa je bila posebna obveščevalna služba. S svojimi obveščevalci je prodrla v najvišje okupatorske in kvizltnškc štabe, v gestapo in OVRO, prav v vrh
bele in plave garde in v ljubljansko policijo, kjer so pomočnik šefa in več drugih uradnikov dajali VOS do konca vojne nadvse dragocene podatke.
Množična obveščevalna služba je bila deležna množične poidpore OF. Njeni obveščevalci so delali v okrožnih, rajonskih, kvartnih, terenskih in matičnih odborih OF, v enotah narodne zaščite, v partijskih in mladinskih organizacijah, podjetjih in ustanovah. Celotni obveščevalni aparat VOS na terenu je zbiral podatke in jih dostavljal vojaškemu vodstvu.
Obveščevalna služba se je uspešno bojevala proti številčno, strokovno in tehnično močnejši nemški in italijanski obveščevalni službi. Njena obveščevalna mreža je segala v Rim, Milan, Bologno, Parmo, Videm, Vicenzo, Celovec in Budimpešto. Od decembra 1942 dalje je posredovala dragocene podatke in vojno-politične informacije tudi sovjetskim in anglo-ameriškim zaveznikom.
Naj ob tej priložnosti omenimo delež znane primorske partizanske obveščevalke like Devetak-Bigna-mi. Med drugo svetovno vojno je živela na svojem domu v Tolminu, kjer se je rodila 17. junija 1896. Ker je bila poročena z italijanskim generalom, ji je uspelo vzpostaviti stike z najvišjimi predstav-
niki italijanske vojske. Od njih je dobivala dragocene podatke, ki jih je posredovala vodstvu OF. Ob kapitulaciji fašistične Italije septembra 1943 je sodelovala pri pogajanjih v Tolminu med generalom italijanske vojske in predstavniki okrožnega odbora OF. Svoje obveščevalno delo je še nadaljevala tudi pod nemško okupacijo. Zaradi izdaje jo je gestapo odkril in junija 1944 aretiral in poslal v taborišče smrti — Auschwitz (sedaj poljski Ošvviecim), kjer je 16. decembra 1944 umrla. Zaradi njenega pomembnega prispevka v boju primorskega ljudstva za svobodo so v Tolminu po njej poimenovali otroški vrtec v Ulici Prekomorskih brigad.
Varnostna služba, sestavljena iz varnostnih grup, je bila oboroženi izvršilni organ narodnoosvobodilnega gibanja. Skrbela je za- zaščito pred zunanjimi in notranjimi sovražniki, uničeval;, njihovo obveščevalno mrežo in organizatorje protirevolucije ter narodnega izdajstva. Varnostna služba je še čistila mesta in vasi agentov OVRE in gestapa, plenila sovražni tisk in literaturo, opravljala sabotaže, diverzantske in propagandne akcije, reševala zaprte aktiviste OF, napadala okupatorske vojake in manjše sovražne enote.
Po kapitulaciji Italije septembra
1943	je VOS na osvobojenem ozemlju skrbela tudi za javni red, preganjala kriminal in opravljala funkcijo kazenske preiskave in tožilstva. Na podlagi podatkov VOS je bil v Kočevju od. 9. do 11. oktobra 1943 prvi javni sodni proces proti vojnim zločincem v okupirani Evropi. Pred posebnim vojaškim sodiščem, ki ga je imenoval glavni štab NOV in PO Slovenije se je zagovarjalo 21 vojnih zločincev, ki so jih branili trije pravniki.
S ciljem, da bi uvedli demokracijo na vseh področjih javnega življenja je Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS) dne 19. februarja 1944 ukinil VOS kot posebno m izredno organizacijo, njene organe pa vključil v redno organizacijo odseka za notranje zadeve pri predsedstvu SNOS.
Varnostno-obveščevalna služba OF je bila odlikovana z redom narodnega heroja in je dala iz svojih vrst tudi šestnajs'. narodnih herojev. Med temi je tudi Miro Perc-Maks, vodja pokrajinske komisije VOS za Primorsko, k' je padel 1. aprila 1945 pri Vojščici na Voj-skarski planoti nad Idrijo.
Pokrajinska komisija VOS za Primorsko je imela v letih 1943-
1944	dalj časa svoj sedež v hiši pri Osredkarju v Sebreljah.
JOŽE OBLAK
Poletna vročina, ko sonce neusmiljeno žge in postanejo dnevi v mestih neznosni, nas sili, da skušamo vsak prosti čas izkoristiti za kopanje. Vendar tudi kopanje ni brez nevarnosti. Zanimivo je, da se ljudje pri kopanju v morju najbolj boje morskega psa, čeprav jim preti z njegove strani še najmanjša nevarnost, saj bi na prste lahko prešteli zadevne smrtne žrtve v zadnjih dvajsetih letih.
Pri poškodbah pri kopanju v morju so najpogostnejši vhodi zaradi morskih ježkov ter poškodbe zaradi raznih ožigalkarjev, kamor sodijo tudi različne vrste meduz, ki nam zadnja leta še posebno grene dopustniške dni. Ježeve bodice moramo čim prej odstraniti, sicer se nam vsa stvar grd- zagnoji. Pri poškodbah zaradi ožigalkarjev moramo takoj odstraniti vse lovke, poškodovano mešto pa dobro izmiti. Nekateri priporočajo, da prizadeto mesto zdrgnemo še z alkoholom in ga potresemo s hladilnim pudrom. V lekarnah in pri zdravniku pa dobite za vse težje primere tudi različna mazila, ki pomirjajo vnetno kožno reakcijo in s tem olajšajo težave.
Neredko se porežemo tudi na črepinjah, ki jih neprevidni kopalci odvržejo v morje. Kaj vse ne leži na morskem dnu: črepinje, zarjavele konzervne škatle, razbita plastika, kar vse predstavlja pravo past za naše bose noge.
Zadnje čase je ob naših obalah vedno več bolj ali manj izkušenih podvodnih ribičev, vedno več je zato poškodb s harpnuami, ki so lahko tudi zelo nevarne.
Pri potapljanju v morske globine zlasti danes, ko so na razpolago različni dihalni aparati in sploh oprema, ki omogoča tudi potapljanje v večje globine, pa pretijo potapljačem še druge nevarnosti. Pritisk vode, ki za vsakih 10 metrov naraste za eno atmosfero, ima lahko kvarne posledice za uho in ravnotežni apa-
rat v ušesu. Lahko pride do raztrganja bobničev in do krvavitev v srednje uho. Pri potapljačih, ki se spuščajo V še večje globine, se lahko pojavi tudi globinska narkoza, ki še kaj rada konča z utopitvijo.
Posebna previdnost je potrebna pri skokih na glavo, zlasti v plitvo vodo, ker lahko pride do težkih poškodb lobanje in hrbtenice, zla sti v vratnem predelu, kar ima za posledico lahko smrt ali najtežjo invalidnost s popolno ohromitvijo. Niso tako redke poškodbe, ki jih prizadenejo kopalcem motorni čolni, ki vijugajo med kopalci tik ob obali, pa čeprav so predpisi glede tega strogi.
Ne smemo pa pozabiti tudi na nevarnost utopitve. Utope se lahko tudi najboljši plavalci, bodisi zaradi nenadne slabosti ali zaradi preutrujenosti, toliko bolj pa neplavalci, ki jih je na žalost še vedno preveč med nami.
Naloga prve" pomoči pri utopljencu je, da skušamo čim .prej vzpostaviti dihanje it} delovanje srca. Masažo srca izvajamo indirektno preko prsnega koša, od metod umetnega dihanja pa je najuspešnejša metoda «usta na usta* in «usta na nos». Seveda je za to potrebno malo vaje in znanja. Na srečo pa je danes med nami že veliko ljudi, ki so usposobljeni za tovrstno pomoč.
še posebno pazite med plavanjem na čtroke, pa čeprav niso več neplavalci. Otrok pogosto preceni svoje moči ir sposobnosti, zlasti če se skuša postaviti pred vrstniki. Pri tem pa mu lahko zmanjka moči in potone, ne. da bi sploh kdo to opazil, še posebno ker se otroci tako radi potapljajo. Malega neplavalca pa raje ne puščajte brez zaščitnih rokavčkov ali obroča v bližino morja in i-mejte ga kljub temu ves čas na očeh.
Uživajte torej v kopanju, ne pozabite pa niti za hip * na previdnost.
Dr. RR.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
NA POBUDO BENEŠKEGA ODBORA ZA KULTURO IN VZHODNONEMŠKIH OBLASTI
Lep prikaz Rembrandtovih bakrorezov v Napoleonovi dvorani muzeja Correr
Na razstavi je bilo skoraj 200 del velikega mojstra, kar je izreden primer prikazovanja te zvrsti umetniške ustvarjalnosti tega velikanskega mojstra
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni maraton — veliki pripovedni baleti
13.30 DNEVNIK
16.15	Imola: Kolesarstvo
17.00	Shirab, deček iz Bagdada risani film
17.40	Človek z Nila
18.10 Izžrebanje loterije
18.15	Nabožna oddaja
18.25 Posebna oddaja iz parlamenta
18.50	Bi pojedel psička?.
19.20	Mazinga «Z» — risani film
19.45 Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Tajni agent — TV film Debelušni in simpatični Kee-fer, lastnik nekega nočnega lokala v nekem portugalskem mestu, ne skrbi le za potrebe svojega nočnega lokala, pač pa je tudi obveščevalec v mreži ameriške obveščevalne službe. Pod i-menom Thunderbird zbira in posreduje Američancm podatke, seveda za časa druge svetovne vojne. Ko pa je skupaj z nekim drugim vohunom, Bennyjem, prispel v Francijo, ga tu sprejme neka ženska, ki si je nadela ime Beaujolais in ki deluje v francoskem odporniškem gibanju. In naloga vseh teh treh ameriških vohunov je uničiti neko pomembno nemško radarsko napravo. Keefer in Beaujolais dobro poznata nacističnega polkovnika Kleista. Ta je strasten ljubitelj umetnosti in prav umetnine bodo Thunderbirdu omogočile u-ničiti radarsko napravo, ki preprečuje ameriškemu napredovanju.
21.55 Emile Zola ovvero la co-scienza umana — 2. epizoda
22.50	Pesem za vaše poletje Ob koncu Dnevnik in Vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.15	Billy, lažnivec — TV film
17.00	Gli ultimi grandi cavalieri del mondo
Program za mladino
17.50	Rdeča rokavica — TV film
18.15	Izžrebanje loterije
18.20	DNEVNIK 2 -,
Večerne športne vesti
18.40	Diciassette momenti di pri-mavera — zadnji del Napoved vremena
19.45 DNEVNIK 2
20.40	Colpo di grazia alla sezione III — zadnji del
V drugem zaključnem nada-
' grazte' alta sezione III se' nadaljuje razgaljanje zdravstvene službe v Italiji, seveda le posredno s prikazovanjem razmer v bolnišnici, v kateri se je zaposlil mladi zdravnik dr. Sergio Casatti, ki je vse svoje ugotovitve zabeležil v romanu z istim naslovom. Na tretjem oddelku bolnišnice, kjer deluje mladi Casatti, pridejo kaj kmalu na dan presenetljive stvari, ki so povezane predvsem z obnašanjem, z ravnanjem zdravnikov, ki jim je kaj malo mar zdravstveno stanje pacientov, pač pa jim je edino vodilo zaslužek. Oddelek, ki je nastal v času fašizma, je eden izmed tipičnih oddelkov, v katerem samopašno delujejo zdravniki, ki so si pridobili preko političnih ali drugih zvez popolno oblast, seveda na škodo zdravstva nasploh in pacientov posebej.
21.50	Primer Drabble — film Zgodba govori o teroristič-
nih zapletih v Severni Irski. Račun teh spletk mora plačati agent vohunske službe John Tarrant, kateremu u grabijo sina in zahtevajo za odškodnino diamante. Mf-steriozni Drabble, ki vodi pogajanja, je brez vesti, š? hujši ket njegovi tovariši. In Tarrant se mora zavzeti do skrajnih meja, kajti su mijo ga, da je on osredn„a oseba vsega terorističnega dogajanja v Severni Irski-Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretji kanal
15.00	Ortisei: Hokej na ledu
19.00	DNEVNIK 3
19.20	Programi tedna
19.50 Vsi na oder
20.40 Peppino Girella 5. del TV priredbe
21.35	Ortisei: Hokej na ledu
23.35	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
16.55	POROČILA
17.00	Neustrašni D’Artagnan mladinski film
V filmski zgodovini je bi; lo že ničkoliko bolj ali manj uspelih ekranizacij Dumaso-vega romana Trije mušketirji. Pustolovščine neustrašnega D’Artagnana in treh mušketirjev v kraljičini službi proti spletkarskemu kardinalu Richelieuju so namreč tako dinamične, «filmske», da predstavljajo vedno znova izziv številnim filmskim avtorjem in Pr0‘ ducentom — po navadi a-meriškim, ker predstavlja zgodba sama garancijo, d® se bodo vložena sredstva uspešno obrestovala.
Tokrat bomo gledali risanko. ki jo je ustvaril eden najpomembnejših ustvarjalcev animiranih filmov John Halas. Njegovo ime j* zapisano v vseh filmskih enciklopedijah zaradi risank, ki se merijo po svoji izrazni moči in zabavnih dorni' slicah z najboljšimi risankami zagrebške šole.
18.10	Naš kraj: Doslovče
18.25	Nogcmet:
Velež - Crvena zvezda
20.10	Zlata ptica
20.15	Risanka
20.26	Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
20.55	Vreme
21.00	Apač —- ameriški film Gre za western, ki je nekako nadaljevanje Geroni-ma in ki je bolj dostojanstven kot napet. Zgodba se začenja potem, ko so Gero-nima ujeli, obkolili Apače-. lti eden izmed poglavarjev sp izmuzne. Vendar pa «€ bo nadaljeval z bitko, temveč se poskuša ustaliti >« najti premirje z belci. VVestern se odlikuje z odlično igro. predvsem Burta Lancasterja, pa tudi sicer je dovolj resno in problematično zastavljen.
22.30	Dubrovniški nokturno — zabavno-glasbena oddaja
23.25	TV kažipot
23.45 Poročila
Koper
17.15	Ponovitev filma
18.25	in 19.30 Nogomet:
Velež - Crvena zvezda
19.00	Odprta meja
20.15	TV D - Stičišče
20.30	Kartagena v plamenih — film
22.20	TV D — Danes
22.30	Partner — film
Zagreb
18.15	TV koledar
21.00	Trojna igra — angleški fil® ŠVICA
18.10	TV film
20.40 Gli implacabili - film
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: Radijski mozaik: 8.10 Danes bomo govorili o...: Literarni vložek, Glasbene spremljave, Iz arhiva: 10.10 Koncert s posnetki na trakovih in ploščah: Popoldnevniški razgledi:
11.30	Kulturne aktualnosti. Reportaže iz naših krajev. Iz večernih oddaj, Kratek skeč; 13.20 Poštni predal: Glasba po željah; Popoldanski program: 14.10 Sobotno srečarre. vodi Marjuča 01'fizia;
14.30	Otroški kotiček; 16.00 Portreti; 16.15 Zimzelene melodije: Razširjeni obzornik: 17.10 Poslušali boste, Letošnja revija «Pri-morska poje*; 18.00 «Gorica se pripravlja na obisk Marije Terezije*, radijska igra.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30,10.30.11.30, 12.30.
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lueinno-vi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti;
11.00	Vsi jih poslušajo; 11.45 Fe-stivulbar; 11.32 Kirn, svet mladih;
12.05	Glasba po željah: 14.33 Srečanje z... Lucio Scherer in Ami-no Dudine: 16.00 Veliki orkestri lahke glasbe; 17.00 Prah zvezd; 17.32 - 19.30 Glasbeni vikend; 17.55 Pismo iz....
KOPER
(Slovenski program)
7.30.	8.25, 14.30. 15.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Najava sporeda, pregled dogodkov;
14.05	Med rojaki v zamejstvu; 14.4o Zapojmo in zaigrajmo — spored domačih viž in napevov;
15.00	Moja generacija; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah;
17.00	Sobotni piknik; 17.15 Jugo-ton; 17.30 Primorski dnevnik.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00;
14.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena kombinacija; 9.00 vikend; 10,-20 Glasbeni program f Mino; 11.27 Uporniki, sanjači-utopisti; 12.03 Vrt pozimi; 12-30 Življenje..^ človeka; 13.20 Glasbeni program; 15.00 Radiotaxi; 16.00 Zgodovina in antizgodovina; 16--“ Mi kot vi; 17.03 Autoradio; 17-3® Globetrotter; 18.30 Objektiv Evropa; 19.15 Jazz glasba; 19.40 Dva na odru; 20.10 Kupidova puščica-
20.40	Glasbeni odmor; 21.00 Danes smo zunaj na večerji,
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.3°' 13.30, 15.30, 16.30, 17.30. 18-30.
19.30	Poročila; 6.00 - 8.45 Jut*0 ima zlato v ustih; 9.05 Radijska priredba; 9.32 - 10.12 Družina lf, ta; 11.00 Long Playing Hit: 12-f3 L'aria che' lira; 13.41 Glasba 111 kino; 15.00 Kitara in njeni sorod' niki; 15.37 Hit Parade; 16.37 Glasbeni almanah; 1960-1980; 19.00'
22.40	Stopimo za korak nazaj-
lJUBLJANA
6.00,	7.00, 7.30, 9.00. 10.00. H-00,
12.00.	13.00. 15.00, 20.00 Poročila: 8.45 Dobro jutro, otroci!; 9.08 P'0' nirski tednik; 9.30 Počitniško P°’ potovanje: 10.05 Z radiom na P0, ti; 10.40 Turistični napotki; D-®3 Pojo amaterski zbori; 11,30 S« botna matineja; 12.05 Zapojmo Pe' sem; 12.20 Po republikah in Pokrajinah; 12.40 Zapojte z nam1-13.10 Godala v ritmu; 13.30 K®®-tijski nasveti; 13.40 Veseli domači napevi; 14.00 Iz naših krajev-
14.30	Priporočajo vam...: I®-®3 Glasbena panorama; 16.00 Dog««" ki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba ; 16.50 Radio danes radio Ju' tri!; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studi«-19.00 Škatlica z godbo; 19.:» Zbo rovska pesem mladih; 20.35 Mladi mostovi; 21.00 Sobotni zabav« večer; 22.00 Za prijetno razvedi' lo; 22.30 Oddaja za naše iz&e Ijence; 0.05 Lirični utrinki.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET
SINOČI V GRADEŽU
triestina povsem enakovredna
ŠPANSKEMU PRVOLIGAŠU SEVILLI
Edini zadetek so Španci dosegli le pet minut pred koncem srečanja
Tjles»ina - Sevilla 0:1
jpSSTINA (prvi polčas): Bar-' Costantini, Margazzi, Mitri, f^cheroni, Dirisio, De Falco, Stru-iL^eolini, Doto, Ascagni.
»j VILLA: Buio, Bianco, Curro, n-Vij' Alvarez, Petir.io, Magdale-^ar*os' ^>a0*° Cezar, Go-
j^ČKTINA (drugi polčas): Tor-j. *: Costantini, Marlazzi, Sapori-’ «ossi, Brugniolo, Gregori, Me-Mitri.
C^ELEC: v 40. min. d.p. Juan
Prav °?tv“'u Predprvenstvenih pri-v d j se na nogometnem igrišču pomerili enajsterici Trie->n Seville. Za Tržačane je bil za ?rvi resne-iši Preizkus, zato je trian.tekme vladalo med navijači ekipe veliko zanimanja. Na-J?C1 Triestine so se vrnili domov z igro svoje ekipe, saj ,^na Pokazala že dobro stop-viso ,pi|’pra vilenosti in se ,ie skozi ,e™o enakovredno borila z na-Mnikom, Resnici na ljubo je j.0* reči, da je sevillsko moštvo Ha začetku priprav in še daleč t^^dovoljive forme, predvsem lično C1,'s*50 ^Pflnci so prikazali od-bih ,osel)no tehniko, še posebno obeh tujcih. Brazilska igralca unio in Paolo Cezar sta sicer .Kazala kar znata, vendar sta bitk Kelo osamljena in so bile njune večkrat na ravni eksibiei-L "led drugimi španskimi igralci ^ omenili desno krilo Magdaleno, str r Ve^*crat ogrozil z nevarnimi dir,- • baškega vratarja, na sre-Jr 'Rrišča pa se je večkrat izka-* strelec edinega gola J. Carlos. ■ ri Triestini so se posebno iz-jKaU novi igralci Dreolini, Doto. L., ^alco in Ascagni. Najboljši je J .fptovo Dreolini, ki je pokazal je Vi V0 kondicijsko pripravo in . oil stalno trn v peti španske o-arnbe. Tekma se je odvijala pred-sta*11-na sre<l'nl igrišča in vratarja y imela razmeroma malo dela. .Prvem polčasu je imela Sevilla *ai priložnosti.
čan-	P^ičasu pa so Trža-
j.."1 z Marianijem in z Lenarduz-Jj*1 zamudili stoodstotno prilož-jj0* za zadetek. Ko je vse kazanj, ^ se bo tekma zaključila z ne-*?vonim izidom, je Juan Carlos v ®bni akciji- iz biižine premagal t*®^nega tržaškega vratarja Tor-
ton-0 ie trener Triestine Buf-i«? ^razil svo.je zadovoljstvo nad * 0 svojih igralcev.
~ I. P.
JUTRI V GORICI
Pro Gorizia-Triestina
p^tis: nogometnega srečanja med bil® Gorizio in Catanzarom, ki je s-0, v četrtek zvečer na Rojeah. a0.Se šivi pri goriških ljubiteljih srn* eta’ ko je na vrsti že drugo tanje, ki bo pritegnilo njihovo
j°rnost.
■ ptri zvečer bo namreč na no-tj ®tnem stadionu na Rojeah pro-“Pmači Pro Gorizii nastopila C_jist*rica Triestine. ki nastopa v 2rkgi. Srečanje ima prijateljski Vj ?■' 'o sodi med poletne pripravi Qpeh ekip na uradna prvenstva. Sr s* bodo pričela v septembru, ecanje med tema deželnima «tek-
Nej ■* r vina
ema», čeprav prijateljsko, ima
značilnosti. V derbija, saj . ravno na tem področju zgodo-
na
Precej bogata
in vsako med-
sebojno srečanje, ima tudi prestižni značaj.
Toda kljub temu moramo pripomniti, da bo tudi to srečanje, ne glede na končni izid, le preverjanje lastnih moči in uigranosti. Priprave vseh ekip se namreč počasi iztekajo in uradna prvenstvena srečanja so že pred vrati. Pro Gorizia .je v četrtek proti Catanzaru pokazala, da so njene ambicije v letošnjem prvenstvu D lige le u-temeljene: proti Triestini pa bo to moraia ponovno potrditi.
Tekma Pro Gcrfzia - Triestina bo na občinskem nogometnem stadionu na Rojeah s pričetkom ob 21. uri.
BRUNICO — Ekipa Rome je včeraj odpotovala iz Branica, kjer je
opravila svoje predprvenstvene priprave. Ekipi se je pridružil tudi Falcao, ki se je v prejšnjih dneh vrnil iz Brazilije.
TENIS
MESAGNE (Brindisi) - Z gladko zmago proti Jugoslaviji (4:0) se je italijanska ženska mladinska vrsta («under 18») uvrstila v področni finale teniškega «pokala kraljica Sofija*, kjer se bo srečala z zmagovalcem dvoboja ČSSR -Izrael.
Izidi: Falappa (It.) — Šiglinski (Jug.) 6:2, 6:1; Nesti - Cecchini (It.) — Goleš - Borovič (Jug.) 4:6, 6:2, 6:4; Nesti — Goleš 6:7, 6:2 in 6:4; Reggi (It.) — Škola (Jug.) 3:6, 6:2, 6:2.
Danes bo na progi od Cowesa do Plymoutha na sporedu Fastnet race, zadnja regata mednarodne jadralnega tekmovanja visokomor-sldh jadrnic za AdmiraTs Cup
VESLANJE
NA SP ZA MLADINCE
USPEH ITALIJE IN JUGOSLA VIJE
Danes bo na sporedu mali finale
PANČAREVO, — Na svetovnem mladinskem veslaškem prvenstvu v Pančarevu v Bolgariji, se je od štirih italijanskih posadk, ki so prišle do polfinala, uvrstila v finale le ena. Finalist je namreč postal le četverec «s», katerega sestavljajo Maesano, Zilli, Torta, Ca-rando in krmar Greco. Ta posadka se ni le uvrstila v finale, ampak je v svojem polfinalu celo zmagala, z drugim najboljšim časom kategorije. Najboljši čas je dosegla sovjetska posadka v drugem polfinalu.
Vrstni red prvega polfinala pa je bil tak:
1.	Italija	4’54”70
2.	NDR	4’55”80
3.	Bolgarija	4'57”20
4.	Madžarska	4’57”80
5.	Grčija	5’06”30
6.	Švica	5’11”12
Čas zmagovite sovjetske posadke v drugem polfinalu pa je bil 4 53”80.
Ostale tri italijanske posadke (dvojni dvojec, dvojni četverec in osmerec) so izpadle le za las, saj so se vse tri uvrstile na četrto mesto, medtem ko so v finale napredovale le prve tri. Ti trije izločeni italijanski čolni bodo (skupno z ženskima posadkama v dvojnem dvojcu in dvojnem četvercu) nastopili danes v malem finalu.
Izvrstno je včeraj vozila tudi Jugoslavija v četvercu »brez*, kjer je tudi v svoji skupini zmagala.
Vrstni red je bil tak:
1.	Jugoslavija	4’46”84
2.	ZRN	4’48”83
3.	Francija	4’49”78
V prvi skupini te kategorije je
hitreje od Jugoslovanov vozila le vzhodnonemška posadka, ki je zabeležila čas 4’45”32.
VODNO SMUČANJE
SAMBUCA — Na evropskem mladinskem prvenstvu v smučanju na vodi dosegajo trenutno največ uspehov Sovjeti. V kvalifikacijah slaloma je sicer dosegel najboljši u-speh Šved Kiellander, Italijan Rus-so, ki je bil drugi, pa je presegel vsa, tudi najbolj optimistična pričakovanja, toda v ostalih nastopih je prevladoval «vzhodni veter*. V ženskem slalomu je bila najboljša So-
vjetinja Gubarenko, v figurah pa sta enak uspeh dosegla njena rojaka Kornev v moški in Mazokova v ženski kategoriji.
TENIS
MONTREAL — Danes se bo začel teniški turnir, ki je veljaven za tekmovanje Grand Prix. Med drugim se bodo turnirja udeležili tudi Američana John McEnroe in Jimmy Connors ter švedski prvak Bjorn Borg.
TELOVADBA
ŠANGHAJ — Italijanska telovadca Diego Lazzarich in Rocco Amboni sta osvojila prvi dve mesti med posamezniki v okviru srečanja z neko kitajsko selekcijo.
Na proseških balinarskih stezah smo včeraj lahko videli enega najboljših igralcev, pravega mojstra v balinanju, Italijana Granaglto. Na našem posnetku (od leve proti desni) Rauber in Magiica (Opčine)
ter Granaglia in Selva (Tuttobocce Ronke)
..............................«mm».MlH.n.l.l.»>«mm..............................................................................m.......
TENIS
NA PRVENSTVU ZDA
Mirna Jaušovec v polfinalu
INDIANAPOLIS — Jugoslovanska teniška igralka Mirna Jaušovec se je uvrstila v polfinale državnega prvenstva »open* ZDA. V četrtini finala je premagala domačinko Ann Smith, ki je na sedemnajstem mestu svetovne računalniške lestvice z rezultatom 4:6, 6:1, 7:§.
V	ostalih dvobojih četrtfinala so igrali takole: Jaegerjeva (ZDA) -Barkerjeva (VB) 6:1, 6:7, 6:2; Ružiči (Romunija) - Mascarini (ZDA) 6:3, 0:6, 7:5; Marsikova (ČSSR) -Strachonovo (ČSSR) 6:3, 6:1.
V	moški konkurenci je v 3. kolu Moretton (Francija) premagal Gil-demeistera (Čile) s 6:2, 6:4; Cano (Argentina) pa Edmondsona (Avstralija) s 6:7, 7:6, 6:0; Američan Purcell se je uvrstil v nadaljnje tekmovanje zaradi odstopa nasprotnika, Španca Urpija, pri rezultatu 6:7, 6:1, 5:4.
Breitner najboljši
MONCHEN — Paul Braitner, kapetan miinchenskega Bayerna, je bil proglašen za letošnjega najboljšega zahodnonemškega nogometaša.
BALINANJE
NA TURNIRJU NA PROSEKU
Openski par nepričakovano na 2. mestu za večkratnima svetovnima prvakoma
Maglita m Rauber sta se tudi v finalu dobro upirala Oranagli in Setvi
V novem športnem centru pristaniških delavcev na Proseku je bil včeraj mednarodni balinarski turnir ki se ga je udeležilo 15 parov balinarjev. Nastopala so društva s Tržaškega, iz Ljubljane in iz Ronk. Naj takoj povemo, da sta na turnirju nastopila tudi Granaglia in Selva (Tuttobocce Ronke), večkratna svetovna prvaka v balinanju.
Tekmovanje se je začelo že zjutraj, ko je bila na sporedu osmina finala. Povedali bi še, da je včeraj tekmovalo 15 parov, ker se balinarji iz Umaga niso mogli odzvati vabilu, tako da so bili Ljubljančani edini jugoslovanski predstavniki na turnirju. V polfinale so se uvrstile Tuttobocce iz Ronk, Neven iz Trsta, Ljubljana in balinarski klub Opčine. V polfinalnem
miHiiiiiiiimMiiiiiiiiiHiimiHiiiiiiiiiiiiii
: ■ >.i ■ • /h*	, i .>»	i.Abit
KOLESARSTVO

NA DIRKI PO ZAHODNI NEMČIJI
Po včerajšnji predzadnji etapi Contini še utrdil svoje vodstvo
5. etapo je osvojil Belgijec Van Den Brande ■ Danes dve poletapi
AALEN — Belgijec Jean Filip Van Den Brande je osvojil 211 km dolgo peto etapo mednarodne kole sarske dirke po Zahodni Nemčiji, od Konstanze do Aalena. Tudi včeraj so tekmovalci prispeli na cilj do petega mesta posamič, nato pa je privozila na belo črto večja skupina kolesarjev.
Včerajšnja proga je bila dokaj težavna, vožnja sama pa borbena in tudi padcev ni manjkalo. Do odločilnega dogodka je prišlo, ko j«

košarka
V GORICI
Mayfield na preizkusu
Temnopolti Američan bo pri Tai Gin-sengu verjetno zamenjal Pondexterja
kluk VlJači goriškega košarkarskega «Ietjja Tai Gin-seng dan za dnem "o u novicam lokalnega časopisen,, ,uP°Prodajnih pogodbah med 4ev Vhi klubi, ki neposredno za ko tudi domačo ekipo. Sedaj, (iz v glavnem ekipa sestavljena
domačih igralcev), je za 6 v celoti osredotočeno — V r a.tuica Pri goriški peterki. ■&i!]) °«ic° ie te dni dospel VVilliam

^»Vfield. ki je lanhko leto det] <?. Pp* profesionalni ekipi Gol-fieu . Wariors iz Chicaga. May-iti j pe star 24 let, visok 2,01 m kot *, J? aa igrišču igra centra, Vadjih ' Krilo. Po vseh predvide ktj0J ’ oziroma govoricah, ki kro-tw, Gorici, bi moral prav »Bill* ie fiesto R. Pondexterja, ki si dja™ "‘eh letih uspešnega nastopanj . Niškem klubu pridobil pre-*9'ke ln}Patij s strani domače pu-<»d^ Prav gotovo pa bo končna tev o sprejemu novega tujca
'""Mlini

3. _
J. _
1 ^
Prvi
drugi
Prvi
drugi
Prvi
drugi
Prvi
drugi
Prvi
drugi
Prvi
drugi
padla s strani celotnega vodstva goriške ekipe, zlasti pa novega trenerja De Sistija, v prihodnjih dneh, ko bo Mayfield z igro pokazal svoje resnične sposobnosti. Govori se tudi, da bo v Gorico na preizkušnjo prišel tudi Gus Gerard, toda za sedaj so predvidevanja ugodnejša za temnopoltega »Billija*.
pobegnila skupina petih kolesarjev, ta skupina pa se jp nekaj km pred ciljem razdrobila.
Italijan Silvano Contini je brez večjih težav ohranil svoje vodstvo na skupni lestvici in ga celo utrdil.
Lestvica včerajšnje etape je bi-
lfl tsk& !■
1.	Van Den Brande	(Bpl.) 5.8T8”
2.	Demierre (Švi.)	po	5"
3.	Verstraeten (Bel.)-	18"
4.	Ruperez (Šp.)	23"
5.	Ruperez (Šp.)	31”
SKUPNA LESTVICA
1.	Contini <It.)%	29.51’48"
2.	De Rooy (Niz.)	po	15"
3.	Fernandez (Šp.)	13”
4.	Thaler (ZRN)	17”
5.	Prim (Švi.)	33”
Danes na dirki za »Pokal Placci*
Proti nasprotnikom in hudi vročini
IMOLA — 84 kolesarjev je pripeljalo včeraj uradni komisiji plombirati svoja kolesa, s katerimi bodo danes tekmovali na 245,234 km dolgi progi za »Pokal Placci*. Tekmovalci bodo vozili na krožni progi, katero bodo morali prevoziti 16-krat. 111 km proge bo v vzponu, približno 90 nizdol, samo 45 km pa bo ravninskih.
Dirka bo še posebno pomembna, ker sodi med indikativne nastope
za sestavo italijanske reprezentance, ki bo sodelovala na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Brnu. Tehnični komisar Martini je včeraj izjavil, da bo po tej dirki sestavil že skoraj dokončni seznam repre-zentatov, saj je proga taka, da bo na njej lahko vozil dobro le tisti, ki je resnično dober kolesar. Nezasluženi uspehi na taki progi — po mnenju Martinija — nikakor niso možni, to pa tem bolj, ker je v Imoli v teh dneh izredno vroče
V OKVIRU PRIPRAV NA DRŽAVNO
Devin že trenira
To rolkarsko tekmovanje ko (sredi septembra) organiziral SK Devin
Pred tremi tedni so rolkarji Smučarskega kluba Devin po kratkem premoru ponovno začeli s treningi, da se primerno pripravijo na tekmovanje, veljavno za državno prvenstvo, ki bo v organizaciji našega kluba, 13. septembra t.l. na progi Sesljan - Šempolaj.
Pred štirinajstimi dnevi so se rolkarji odzvali vabilu smučarskega kluba iz Mester ter se udeležili v tem mestu prijateljskega srečanja na rolkah. Tekmovanje, paralelni slalom je lepo uspel, saj so se ga udeležili vsi najboljši rolkarji treh Benečij. Naši fantje so se kljub »po-
delu sta Granaglia in Selva premagala Andreasija in Busletto (Neven), Openca Magiica in Rauber pa Gombača in Rosmana iz Ljubljane. Openska balinarja sta tako poskrbela za presenečenje, in se uvrstila v finale skupno s svetonima prvakoma. Na začetku je kazalo, da bosta Granaglia in Selva takoj odpravila nasprotnika, naša predstavnika pa sta se le opogumila in se približevala dvojici iz Ronk. Po e-nournem igranju sta Granaglia in Selva končno strla odpor Opencev in zmagala s 13:7.
Povedali bi še, da se je v športnem centru na Proseku, od ponedeljka do četrtka, odvijal tečaj za mlade balinarje, ki ga je vodil sam -Granaglia.
Tečaja se je udeležilo veliko število mladih, kar pomeni, da je balinanje priljubljeno tudi med mlajšimi generacijami.
Ob koncu turnirja smo pokramlja-PR VENSTVO \ 'i z Granaglio in mu zastavili nekaj
vprašanj:
«A(i ste zadovoljen z udeležbo na tečaju	balinar-
jev'?»
»Prav gotovo. Zelo sem se razveselil ko sem videl, da tu sledijo mladim ter jim dajejo možnost i-granja. Prijetno me je presenetila tudi udeležba na tečaju, saj nisem pričakoval tako velikega števila mladih, ki bi se radi posvetili balinanju. Nekateri izmed teh so še osnovnošolci, to pa le dokazuje, da balinanje ni šport za «upokojgnce». Na žalost je malo takih društev, kot je balinarski odsek pristaniških delavcev, ki bi se ukvarjali z mladino. Zato pa se mladi običajno tudi ne posvečajo balinanju. Pobuda športnega krožka pristaniških delavcev je res hvalevredna in upam, da bodo po tej poti nadaljevali in da bodo tudi druga deželna in italijanska društva kmalu šla v to smer.*
»Danes sle se v finalu pomerili z openskim parom, še prej pa ste lah-
letni formi* dobro odrezali, saj so v vseh kategorijah, v katerih so nastopali, dobro uspeli.
Danes se bodo ponovno pomerili s svojimi vrstniki v Asiagu, kamor jih je povabilo tamkajšnje društvo. Z društvom iz Asiaga ima Devin odlične odnose. Rezultati na teh tekmovanjih niso glavni cilj, če izvzamemo priprave na prvenstvo, ki ga bo Devin organiziral v mesecu septembru pod pokroviteljstvom ZS ŠDI in tako na dostojen način proslavil 10-letnico združenja.
Š. F.
ko opazoval Gombača in Rosmana iz Ljubljane. Kako bi vi ocenil te balinarje?»
»Nedvomno pozitivno. Magiica in Rauber sta mene in Selvo večkrat spravila v težave, čeprav sta bila v začetku morda nekoliko negotova. Posebej bi omenil Rauberja, ki je kljub mladosti zelo dober in točen igralec. Glede Ljubljančanov bi lahko rekel, da ne predstavljata zame nobene novosti, saj sem ju že spoznal na številnih tekmovanjih za svetovno prvenstvo.*
Osmine finala
Portuali A - Umag n.o.; E.A.P. Trst - Neven Trst 1:11; Tuttobocce A - Elio Trst 11:1; Nevio Trst
-	Istria Trst 11:6; Portuali B -Ronchi 11:0; Ljubljana - Comitato P. Trst - 11:8; Balinarski klub Opčine - Triestina 11:8; Tuttobocce B - Poste Trst 11:5.
Četrtfinale
Portuali A - Neven 6:11; Tuttobocce A - Nevio 11:1; Ljubljana -Portuali B 11:8; Opčine - Tuttobocce B 11:6.
Polfinale
Tuttobocce (Granaglia in Selva)
-	Neven (Andreassi in Busletta) 13:2; Opčine (Magiica in Rauber) - Ljubljana (Gombač in Rosman) 13:5.
Finale
Tuttobocce (Graniglia in Selva) • Opčine (Magiica in Raubar) 13:7. VRSTNI RED:
1.	Tuttobocce Ronke A
2.	Balinarski klub Opčine
3.	Balinarski klub Ljubljana
4.	Neven Trst
5.	Portuali B
6.	Tuttobocce B
7.	Portuali A
8.	Nevio Trst
IGOR CANCIANI
Trenerju Sašku Korenu in družini izreka iskreno sožalje ob izgubi drage slare mame odbojkarska sekcija ŠZ Bor.

NOGOMET
PRIPRAVE NA BLIŽNJE PRVENSTVO 2. AL
Pri Krasu so že pošteno zavihali rokave
Zgodnje delo se jim je lani dobro obrestovalo - Še vedno težave z napadom
Nogometašem se počasi iztekajo sicer zelo kratke počitnice. Prav dobro si bodo morali zavihati rokave in se primerno pripraviti na bližnja prvenstva. Kot prva začela s pripravami Krasova ekipa, ki bo letos drugič zaporedoma nastopala v 2 AL. Vodstvo ekipe je za trenerja potrdilo Alberta Man-zutta, katerega smo orosili, da nam obrazloži, kako je sedaj z ekipo.
Kras bo tudi letos nastopal v 2. amaterski ligi In upa, da se bo Izognil borbi za obstanek. Na našem
posnetku srečanje med Krasom in Zarjo
Vpr.: Kako to, da sle začeli tako zgodaj s pripravami?
Odg.: Kot se dogaia že več se-zon, smo tudi letos razmeroma je ze j zgoda j začeli s pripravami, ker menim, da je prav od tega odvisen celoten potek prvenstva To nam daje možnost, da bomo 20. septembra začeli prvenstvo telesno dovolj dobro pripravljeni in prav te razmeroma dolge priprave so se obrestovale v začetku lanskega prvenstva, ko smo v začetku nanizali 10 zaporednih pozitivnih rezultatov.
Vpr.; Kje se pripravljate in na čem slonijo priprave?
Odg.: Ker igrišče trenutno ni na razpolago, treniramo v bližnjem gozdičku nad Repnom. V začetku polagam veliko važnost telesni pripravi, nato bomo prešli k hitrostnim vajam. Seveda ne zanemarjam tehničnih vaj z žogo. Računam pa še, da bomo proti koncu lahko odigrali več prijateljskih tekem.
Vpr.: Ste zadovoljen z izbiro igralcev, ki jih imate na razpola go, alt pa so na tem ali onem delu igrišča kake vrzeli?
Odg.: Zadovoljen sem z igralci, ki .jih imam na razpolago. Seveda bi z enim branilcem ali pa napadalcem več postali bolj konkurenčni.
Vpr.: Kateri so cilji, ki ste si jih začrtali za bližnje prvenstvo?
Odg.: Naš namen je. da odigramo mirno prvenstvo brez bojazni pred izpadom.
Vpr.; Boste sodelovali na kakšnem predprvenstvenem turnirju?
Odg.: Za sedaj le na memorialu Žarka Raceta na Proseku.
Vpr.: Lansko leto smo zasledili skromno učinkovitost vaših napa-
dalcev. Kako nameravate letos rešiti ta problem?
Odg.: Primerno bi bilo, da bi moštvo okrepili z napadalcema ki bi dosegla vsak po 15 golov. Ker pa je to nemogoče, bomo skušali zatresti nasprotnikovo brezo z branilci ali z veznimi igralci.
Vpr.: Kateri igralec predstavlja steber ekipe?
Odg.: Brez dvoma je to Darko Škabar.
Vpr.: Je bilo povpraševanje po kakem izmed Krasovih igralcev?
Odg.: Veliko ekip se .je potegovalo za Škabarja, vendar se Kra sovo vodstvo temu igralec za nobeno ceno ni hotelo odreči.
Vpr.: Katera je vaša skrita že Ija za bližnje prvenstvo?
Odg.: Rad bi, da bi Kras tudi v prihodnje še pridobil na ugledu in da bi pripravil številnim svojim zvestim navijačem, vodstvu in svojemu trener ju veliko zadoščenje kot v preteklosti.
FERFOLJA: Mo.ia krita želja je, da bi Kras osvojil prvenstvo. Prepričan pa sem, da bo ver.jetno ostala le želja, da je to le preveč za naše zmogljivosti. Vsekakor želim, da bi odigrali uspešno prvenstvo brez nobenih težav za obstanek v 2 AL.
D. ŠKABAR: Želim si, da bi e-kipa Krasa zmagala v prvenstvu 2 AL. To pa bo za nas skoraj nedosegljiv cilj, ker so se mnoge druge ekipe ojačile z •novimi silami.
Najboljšega igralca Krasa v minuli sezoni smo vprašali: »Če bi imel možnost, da preideš h kateri bolj znani italijanski ekipi, za kaj bi se odločil: ali bi ostal v tvoji vaški ekipi in v slovenskem okolju, ali pa bi izbral pot, ki M
te privedla do večje slave?*
Odg.: Seveda bi bil tudi iaz sre čen, če bi igral v kakem profesionalnem klubu. Ker pa se mi bo možnost le težko ponudila, raje nastopam pri vaški ekipi, v domačem okolju, kjer imam prijatelje, kot pa v kakem italijanskem moštvu, tudi če igra v višji ligi.
ZDRAVKO SKUPEK
Ljubo Milič, eno od Krasovih kril v lanski sezoni. Po njegovih zadnjih izjavah kaže, žal, da ne namerava več braniti Krasovih barv
JADRANJE
Na tekmovanju za <cAdmirai's Cup*
Danes zaključna regata
COWES — Danes popoldne bo na sporedu v okviru mednarodnega jadralnega tekmovanja za visokomor-ske jadrnice »AdmiraLs Cup* na sporedu »Fastnet Race*, peta in zadnja regata tega tekmovanja. 270 posadk bo startalo iz Cowesa. na otoku Wight, da bi v čim krajšem času preplule 605 mili dolgo progo do Plymoutha.
Regata »Fastnet Race* si je pridobila žalosten sloves pred dvema letoma, ko .je od 302 posadk kar 216 odstopilo, 22 čolnov je zaradi viharja doživelo brodolom. 15 re-gaterjev pa je utonilo. Vzrok za to katastrofo je bila nenadna sprememba vremena, z vetrom, ki ie dosegel deseto stopnjo jakostne lestvice in le helikopterjem britanske mornarice gre zasluga, da se regata ni spremenila v pravo tragedijo.
Za to regato, katero organizira «Royal Ocean Racing Club*, veljajo izredno stroga varnostna določila za letošnje tekmovanje (regata .je na sporedu vsaki dve reti) pa so ta določila še poostrili. Tako morajo n.pr. vsi udeleženci regate imeti radijski sprejemnik in oddajnik z močjo vsai 25 wattov. posadke pa se morajo v obdobiu dvanajstih mesecev pred. nastopom udeležiti vsaj dveh velikih mednarodnih regat, na 200 mili dolgi progi.
Ob prijavljenih 270 posadk iih nastopa tudi za »AdmiraLs Cun* le 48. Na skupni lestvici tega tekmovanja pa vodi tik pred zaključkom Velika Britanija, ki ima nred Italijo in Avstralijo precejšen naskok 78 točk.
LIZBONA — Na mednarodnem nogometnem turnirju na Portugalskem je Madžarska premagala domačo Benfico s 3:0. Gole za Madžarsko sta dosegla Taroczy in Nyi-lasi (dva).
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 finl|e)
Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
Mesečno 7.000 lir — celoletna 84.000
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 100.00, letno 1000.00,
Postni tekoči račun za Itallio Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StfOll 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 llubl|an« Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul <šir. 1 st., vlš. 43 mm|
27.000 Ur. Finančni 900, legalni 800. osmrtnice 300, sozajia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lit beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi Iz dežele Furlanlje-JuU|sKS. krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dezei v Italiji pri SPI,
8. avgusta 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
in tiski Y^
člin itiliimske TIT	zvezi iisopisnih
Trst	založnikov FIEG
▼
Se vedno nevarnost spopada med hunto in Vlil. divizijo
Katoliška cerkev posreduje med bolivijskimi generali
Uporniki zahtevajo, naj novega predsednika izvolijo vsi vojaški vrhovi
LA PAZ — Politični, družbeni in gospodarski položaj v Boliviji je še vedno zelo zapleten. Nasproti si stojita, dobesedno z orožjem v rokah, dve struji bolivijske vojske: na eni strani je vojaška hunta, ki se je sicer znebila nepriljubljenega, če ne celo osovraženega gen. Garcia Meze, vendar hoče v bistvu nadaljevati politiko trde roke, ki jo je on uvedel v bolivijsko politično življenje potem ko je zrušil oblast zakonito izvoljene predsednice Li-die Gueiler, na drugi strani pa sta gen. Natusch Busch in Lucio Anes, ki iz Santa Cruza vodita ob podpori močne VIII. divizije boj za vsaj delen premik bolivijske notranje politike v smeri demokratizacije. Rekli smo delno, ker ne grt. pozabiti, da je tudi Natusch Busch izvežban pučist, ki je pred dvema letoma strmoglavil vlado, čeprav je ostal na, oblasti samo 17 dni.
Predvčerajšnjim sta baje uporniška generala v Santa Cruzu ukazala civilnemu prebivalstvu, naj se ponoči zadržuje doma, ker se baje približuje mestu kolona 1200 mož zvestih hunti. Ta pa je menda ukazala, naj se kolona ustavi. To naj bi dokazovalo, da je nevarnost spopadov med vojaškima nasprotnima taboroma še vedno prisotna.
K začasni pomiritvi najbrž v tem trenutku največ prispeva katoliška cerkev, in sicer z dvemi osebnostmi: z apostolskim nuncijem v La Pazu msgr. Alfiom Rapisardijem in pomožnim škofom v La Pazu msgr. Gennarom Pratto. V spremstvu polk. Faustina Rica Tora, vladnega pooblaščenca za verska vprašanja, naj bi cerkvena dostojanstvenika odpotovala v Santa Cruz na pogajanja z uporniki.
Po zadnjih vesteh naj bi bila hunta pripravljena, da sprejme zahtevo upornikov, naj vsi vrhovi bolivijske vojske izvolijo novega predsednika.
Srečanje Castro - Portillo
CIUDAD DE MEXICO — Kubanski predsednik Fidel Castro se bo danes sestal na mehiškem otoku Cozumel z mehiškim predsednikom Lopezom Portillo. Glavna tema njunih pogovorov bo bržkone ocena nedavnega pripravljalnega sestanka za oktobrski «vrh» 14 držav v razvoju in 8 industrijskih držav v Can-cunu< ,Kuba se namreč ni udeležila pripravljalnega sestanka, ker so to izrecno zahtevale ZDA.
Poleg konference Sever - Jug se bosta predsednika pogovarjala o dvostranskih odnosih med državama, ki so že leta izredno dobri. Bržkone se bosta dotaknila tudi perečih tem Srednje Amerike predvsem krize v Salvadoru.
To je že tretje srečanje med Castrom in Portillo. Prvič sta se srečala na istem otoku pred dvema letoma, lani pa je Portillo obiskal Kubo.
O položaju na tržišču z nafto in o sklicanju izredne ministrske konference so razpravljali v Lagosu predstavniki Nigerije, Alžirije in Libije (tako imenovani cnaftni jastrebi*). Ni znano, kaj so sklenili, kaže pa, da se njihovo sodelovanje ni skalilo, saj je Nigerija zanikala govorice, da je pocenila svojo nafto.
Nobelovemu nagrajencu Esquivelu preprečili vstop v Paragvaj
BUENOS AIRES — Paragvajske oblasti so včeraj ponoči preprečile pristanek na letališču v Asuncio-nu argentinskega letala, na katerem je potoval tudi Nobelov nagrajenec in borec za človečanske pravice v Latinski Ameriki Adolfo Perez Esquivel. Argentinski zunanji minister je že pozval paragvajske oblasti, naj utemeljijo nerazumljivo ravnanje.
V ISKANJU ODGOVORA NA NARAŠČAJOČA NESKLADJA V SVETU
V Nairobiju se bo začela konferenca o novih in obnovljivih virih energije
Energetska kriza je samo posledica krivičnih mednarodnih gospodarskih odnosov
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NAIROB1 — Predsednika vlad Indije in Kanade, Indira Gandhi in Pierre Trvdeau, sta včeraj dojeto vala v kenijsko prestolnico Nairo bi, kjer se bo v ponedeljek začela enajstdnevna konferenca OZN o novih in obnovljivih virih energije, prva te vrste nasploh, z udeležbo nad 5.000 delegatov z vsega sveta. Konferenca naj bi spričo naraščajoče energetske krize v svetu poiskala poti za izkoriščanje norih virov energije v prihodnje. hkrati pa okrepila sodelovanje na tem področju med razvitimi in deželami v razvoju, kar ji daje tudi širšo, politično razsežnost.
Po svoje simbolično je, da s t konference udeležujeta premier Tru-deau, gostitelj nedavnega vrha sedmih največjih industrijskih dežel
blemi so namreč najbolj razgalili vso krivičnost sedanje mednarodne gospodarske ureditve, v kateri porabijo , razvite dežele same ?5 odstotkov celotne energije n svetu, v prvi vrsti tradicionalnem, to je nafte. plina, premoga, medtem ko na polovico človeštva v deželah v razvoju odpade prav tolikšni oistotek porabe takšnih virov energije kot so drva, oglje, vprežna živina in bin masa (rastlinski in živalski odpadki). To pa je tudi eden izmed vzrokov za naraščajoči prepad med razvitimi in nerazvitimi.
Danes bo odpotoval v Nairobi tudi generalni sekretar OZN, dr. Kurt \Valdheim, ki bo navzoč pri otvoritvi konference in bo govoril takoj za gostiteljem, kenijskim predsednikom Moljem ter za Indiro Gandhi. Jutri pa bosta dopotovala še premiera švedske Thoprbjorn
Zahoda v Oltarni, ter predsednica1 Falldin ter Jamajke, Kdward Sea-indijske vlade Indira Gandhi, go- j ga. Sicer pa se konference udele-stiteljica zadnje ministrske konte I žujejo predvsem ministri posamič-rence neuvrščenih v Nem Delhiju: ^nih članic OZN. medtem ko jugo-
to pomeni, da bo konferenca zrcalo razpoloženja svetovne javnosti za razreševanje najbolj žgočih problemov sveta. Ravno energetski pro-
slovansko petčlansko delegacijo vodi član sveta republik in pokrajin zvezne skupščine Augustin Papič, ki bo nastopil v sredo. Jugoslavi-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiiiiimiiiMiiiiiimHiiiiiiiiiiiHiiiitHiiiiin
Ukrotili požar v bližini Aten
I
5^- '*
Pogajanja za sklicanje izredne konference OPEČ
CARACAS — Predlog o sklicanju izredne ministrske konference 13 držav izvoznic nafte včlanjenih v OPEČ je bil glavna tema včerajšnjih pogovorov med naftnim ministrom Venezuele Calderonom Ber-tijem in saudskim zunanjim ministrom princem Faisalom v Caracasu.
Ob koncu sestanka je šef saudske diplomacije izjavil časnikarjem, da se obe državi načelno strinjata za tako sklicanje, a predhodno je treba konferenco skrbno pripraviti in ji določiti jasne cilje. OP EC bi moral izkoristiti sedanje preobilje nafte na tržišču, da poišče skupno dolgoročno strategijo. Z drugimi besedami povedano. Saudska Arabija je pripravljena sesti za mizo z drugimi članicami OPEČ, samo če bo to služilo za določitev enotne cene nafte, ki bi bila odvis-
ATENE — Grški gasilci so končno ukrotili številne požare, ki so minuli teden izbruhnili v predmestju Aten in povzročili veliko materialno škodo ter dokajšen preplah med prebivalstvom grške prestolnice. Ogenj je namreč med drugim uničil tudi 36 hiš in se nevarno približeval nekaterim večjim poslopjem, da so morali evakuirati okoli 2 tisoč stanovalcev. Najbolj prizadeti so bili tudi tokrat gozdovi — pogorišče obsega okoli dva tisoč hektarov — dokajšnjo škodo pa so utrpeli tudi kmetje, saj je ogenj u-pepelil številne oljčne nasade in pa obdelana polja. Uničujoči sili narave se niso izognile niti štiri manjše tovarne.
Če je bilo stanje v Grčiji dramatično, pa tudi drugje po Evropi ni bilo rožnato. Največja pridobitev primitivnega človeka, se je »udi na Sardiniji in v Liguriji spremenila v skoraj nepremagljivega sovražnika. Pogled na pogorišča je žalosten. Pri Sassariju je ogenj uničil okoli sto hektarjev gozdov. Vendar pa se za požari ne skriva vselej narava. Člani občinske gozdarske službe v Escolci so na primer prejeli 19-let-nega mladeniča, ki je namerno zanetil požar v nekem gozdičku.
Na sliki (telefoto AP) — Žalostno prizorišče požara v bližini Aten.

ja se je aktivno vključila v priprave na konferenco, zlasti v delu ^skupine 77», ki združuje predvsem neuvrščene dežele v razvoju.
Cilji konference, ki jo je decem-bra-1978 predlagala generalna skupščina OZN, potrdila pa leto kasneje šesta vrhunska konferenca neuvrščenih v Havani, so sicer ožje omejeni, saj ne bo govor o kakšnem globalnem energetskem dogovoru, ki bi obrzdal energetsko krizo v svetu. Konferenca se bo namreč posvetila le nekaterim novim in obnovljivim virom energije v celoti štirinajstim, ki danes predstavljajo le kakih 15 odstotkov skupne porabe komercialnih in nekomercialnih primarnih energetskih surovin, ne pa temeljnih, kot so nafta, premog, plin, atomska energija itd. Konferenca naj bi. na koncu sprejela program akcij, ki bo vseboval finansiranje, izmenjavo informacij, raziskave, transfer tehnologije, šolanje kadrov in podobne vidike sodelovanja na tem področju
Med novimi in obnovljivimi viri energije, ki jih bo obravnavala konferenca, so: sončna energija, geotermalna,' energija vetra, vodna sila, biološka masa, drva in oglje, naftni skrilavci, oceanska energija (valovi, plimovanje in termalna e-nergija oceanov), šota in vprežna živina. Gre za velike, še neizkoriščene potenciale, ki jih skriva naš planet, saj je samo skrita geotermalna energija v zemeljskih nedrih za 70.000-krat večja od sedanjih zalog premoga v svetu, medtem ko je količina sončnih žarkov, ki padejo na površje Zemlje, za 20.000-krat večja od celotne letne porabe energije v svetu.
Toda tudi ti energetski viri, ki odpadejo predvsem na dežele v razvoju, niso neizčrpni, kar zgovorno kaže primer drv in oglja, ki jih danes uporabljata dve milijardi ljudi na kmetijskih območjih širom po svetu. Zaradi tolikšne porabe pa že prihaja do krčenja in izginjanja širnih gozdov in kot napovedujejo, bo čez dve desetletji potrebno poiskati 2,3 milijarde ljudem po svetu druge vire energije, ‘ker' bodo do kraja porabili tako drva kot oglje. To pa naj bi, po nekaterih računih, veljalo nad 200 milijard dolarjev.
V vsakem pooledu torej nairobij-ska konferenca ne bo samo energetska, temveč bolj razvojna in socialna, saj bo morala iskati odgovor na naraščajoča neskladja v svetu. Dežele v razvoju, združene predvsem v <skupini 77», se zavzemajo za globalno, celovito in dolgoročno razreševanje problemov, povezanih z energijo, v okviru splošnega boja za novo mednarodno ekonomsko ureditev. Industrijsko . razvite dežele so bolj naklonjene I kratkoročnim in nacionalno omeje-
iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiMimiiiimHHutiiiiiimiiiiiiiiiiiHMHiiiiiiiiiiiiiiiiia
PRIMORSKE VESTI
Na vsej slovenski obali je letos preskrba z živili zagotovljena
KOPER — Lanskoletna neprijetna I ristila za proizvodnjo hrane, ne pa izkušnja, ko so tudi na slovenski za sajenje cvetlic, obali, resda manj kot drugod, v po- y hotelih so se letos vnaprej do-letni sezoni občutili zlasti pomanj- govorili z dobavitelji mesa in si s
kanje mesa, se letos ne ponavlja. Tudi težav v oskrbi z mlekom, kruhom, zelenjavo in drugimi živilskimi proizvodi ni. Potrošniki, ki se oskrbujejo v maloprodaji — z redkimi izjemami, seveda — ne občutijo pomanjkanja, prav tako pa ni glasov od večjih porabnikov hrane (hotelov, gostišč, obratov družbene prehrane), da bi imeli težave.
V trgovinah, kjer prodajajo tudi ali pa samo zelenjavo in sadje pa jo moč slišati celo ocene, da gredo tovrstni proizvodi nekoliko manj v promet, ker je pač večina domačinov, ki imajo vrtove; zemljo izko-
na od stopnje inflacije v svetu.
.....................»iiimimiii.......................im.lin«
• Prikaz Rembrandtovih bakrorezov
(Nadaljevanje s 4. strani)
i čezoceanskih državah tedaj na višku. In leta 1605 se je v mestecu Leida rodil sin mlinarja z imenom Gerriizoon van Rijn, to se pravi poznejši veliki umetnik Rembrandt. Mesto Leida je sicer bio razmeroma majhno, vendar je bib tedaj že sedež univerze, ki je bi. a ustanovljena leta 1575 in so nenjo tedaj pošiljale svoje otroke v. e premožnejše družine v deželi.
Ko je ladi Rembrandt končal «šolo latinščine», kot se je tedaj : eklo nekakšni naši sedanji srednji šoli, se je vpisal tudi na to visoko šolo. Seveda ne smemo soditi tedanje univerze po današnjih merilih, saj so bile tedaj visoke šole praktično to, čemur danes pravimo srednje šole. Ko se je namreč Rembrandt vpisal na univerzo v Leidi, je bil star komaj 14 let. Toda Rembrandtu ni bilo dolgo obstanka na univerzi. Kmalu se j3 premislil in vstopil kot vajenec t> slikarsko delavnico. Sli-
karske delavnice pa so bile nekoč prave pravcate slikarske šole, kjer so se mladi talentirani umetniki od svojih mojstrov veliko naučili. Rembrandt pa je obiskoval še drugo šolo v Amsterdamu. Skratka, prvi mojster in učitelj ga je izuril v slikarstvu, drugi pa ga je usmeril v umetniško podajanje, čemur bi danes rekli, da ga je drugi mojster naučil slikarske kompozicije. In tega se je Rembrandt zares veliko naučil, kar dokazujejo njegove velike stvaritve.
Pozneje se Rembrandt vrnil v Leido in sicer z nekim gojencem Lastmannove slikarske šole iz Amsterdama. Ob njem se je Rembrandt še izpopolnil v tehniki slikarstva in ker je dolga leta, kot smo že rekli, študiral latinščino, so se mu odprle umske in asociativne možnosti, ki so mu pripomogle, da se je izognil do tedaj veljavni tradicionalni tehniki.
Beneškz. razstava, ki je .obsegala kar 184 del, je predstavljala
praktično zbirko iz uieimarskega muzeja, ki se lahko kosa z vsemi drugimi zadevnimi zbirkami v svetu, razen z zbirko jedkanic v muzeju v Dresdenu, v Nemški demokratični republiki, kjer hranijo kar 398 njegovih del.
Zakaj pa so izbrali Benetke kot sedež prve razstave tega obsega v svetu? Ni bilo sedaj prvič, da sta beneški odbor za kulturo in ministrstvo za kulturo Nemške demokratične republike skupno organizirala kako pomembnejšo mednarodno likovno manifestacijo. Tokrat je pri tem uspešno posredoval tudi rimski kulturni center Thomas Mann. Razstava pa, o kateri je govor, je bila še en dokaz več, da umetnost nima ali bolje ne prizna mej in da lahko kulturne organizacije raznih držav veli ko nj.redijo, da s skupnimi napori povularizirajo kulturno in umetniško delavnost, kar je posebno v današnjih dneh nič kaj prijetnega mednarodnega vzdušja izredno po membno.
plačilom vnaprej mesa za sezono tudi zagotovili. Tako zdaj ne občutijo težav, le pri cenah se ne ujemajo, kajti hoteliji so meso plačali vnaprej po stari ceni, zdaj pa morajo za praktično pred meseci kupljeno meso — kot nam je povedal direktor THP Portorož Marino An-tolovič — ob dobavi doplačati še razliko v ceni, ki je nastala s podražitvijo mesa. Poudaril pa je, da je ta trenutek zlasti pomembno to, da meso imajo in da je tudi kakovost dobra. Tudi za druge prehrambene artikle pravijo, da jih imajo dovolj in da pri nabavi nimajo težav.
Tajnik medobčinske gospodarske zbornice v Kopru Božo Ostanek pa pravi, da so se na obalni ravni že pred sezono na zbornici in izvršnih svetih skupščin dogovorili, da se bodo o morebitnih težavah pri oskrbi prebivalstva in velikih potrošnikov sproti obveščali, da bi lahko z usklajeno akcijo razrešili nastale probleme. No, zaenkrat takih obvestil niso dobili, pa tudi na Koprskem in Piranskem izvršnem svetu nimajo podatkov o kakšnih bistvenih motnjah v oskrbi. Le v izolski občini je bilo nekaj težav v oskrbi s kruhom, ki ga je v popoldanskih urah zmanjkovalo. Na izvršnem svetu so se takoj sestali s poslovodji trgo vin z živili, se dogovorili, da se poveča nabavne količine kruha, hkrati pa da je v Izoli trgovina, v kateri kruha ne sme zmanjkati, trgovina v Ulici 1. maja. Če se torej zgodi, da v drugih trgovinah kruha zmanjka, trgovci napotijo potrošnike v omenjeno trgovino. Kot so nam povedali na izvršnem svetu SO Izola, zdaj, štirinajst dni po sprejetem dogovoru, težav ni več.
Trgovine z živili so na slovenski obali odprte od šestih, sedmih zjutraj pa do sedmih, os mili zvečer.
DUŠAN GRČA
Strasten lov na loterijske listke
NEAPELJ — Na tisoče Neapelj-čanov, povečini žensk, je že v zgodnjih jutranjih urah začelo oblegati prodajalne loterijskih listkov. Po vsem mestu so vidne tudi po več sto metrov dolge vrste «strastnih lovcev na srečo*, ki urejeno in potrpežljivo čakajo na nakup dragocenih listkov. Gneča je nastala, ker je večina trafik zaprtih zaradi počitnic. Ponekod je prišlo tudi do prerekanja in prerivanja, zlasti zaradi pomanjkanja zadostnega števila listkov.
nim načrtom ter zavračajo vsakršno globalno obravnavanje problemov. Pri tem negativno deluje tudi dejstvo, da se je položaj na mednarodnem energetskem tržišču zadnje mesece, z umiritvijo cen nafte in z uvajanjem raznih var-čevalnih ukrepov, precej stabiliziral, po treh letih naraščajočih problemov, ko se je bila tudi oblikovala ideja same konference. Zato je pričakovati, da bodo te sr/reme-njene razmere vplivale na sam potek konference.
Vseeno va je pričakovati, da bo konferenca, med katero prirejajo tudi mednarodno razstavo o novih in obnovljivih virih energije ponovno izpričala, da energetska kriza ni rezultat pomanjkanja energetskih surovin, temveč samo posledica krivičnega stanja v mednarodnih gospodarskih odnosih, na kar so še zlasti opozarjali neuvrščeni. Čeprav zainteresirane za uspeh konference, pa si bodo dežele v razvoju na njej prizadevale preprečiti tudi to, da bi iskanje novih virov energije ne povečalo njihove tehnološke, gospodarske in s tem politične odvisnosti od razvitih dežel: prizadevale si bodo, skratka, za novi energetski red v svetu, prilagojen njihovim razvojnim zahtevam.
TIT DOBRŠEK
Nov načrt enačite panamskega prekopa
BOGOTA — Kolumbija spet preučuje možnost, da bi zgradila prekop, ki bi povezoval Atlantski ocean s Tihim v pokrajini reke Atra-to v severo - zahodnem delu države. Načrt za prekop so pripravili nemški, japonski in ameriški tehniki. Po njihovem, naj bi bil novi prekop povsod na isti ravni in ne tak kot jp panamski, ki deluje s sistemom zapornic.
Edina «napaka» tega načrta je v tem, da bi prekop stal približno 5 milijard dolarjev (več kot 5 tisoč milijard lir).
BOGOTA’ — Sedem oboroženih in zakrinkanih mož je včeraj ugrabilo vnuka kolumbijskega pravosodnega ministra Manriqueja. Za njegovo izpustitev zahtevajo sedaj 500 tisoč ameriških dolarjev.
Množične zastrupitve z metilnim alkoholom
NOVI DELHI — V indijski državi Madya Pradesh, kot piše delhijski dnevnik «The indian express», je prišlo do množične zastrupitve z ilegalno kupljenim alkoholom. Doslej je umrlo 25 ljudi. Ne izključujejo možnosti, da bi se utegnilo število žrtev povečati, ker je v bolnicah še vedno 75 oseb v težkem zdravstvenem stanju.
Prejšnji mesec se je v državi Karnataka odigrala pravcata tragedija, ko je zaradi strupenega merilnega alkohola umrlo 330 ljudi.
Avtostoparka s puško sodelovala pri ropu
RIM — Mlado prikupno dekle je na rimski obvoznici Ul. Tiburrina ustavila šoferja nekega tovornjaka iz Toskane, ki je peljal v južno Italijo pošiljko usnjenih jopičev vrednih čez 100 milijonov lir. 29-letni šofer Mario Latessa je ugodil dekletovi prošnji, toda že nekaj trenutkov pozneje se je bridko kesal, Dekle je imelo namreč skrito pod krilom kratkocevno puško s katero mu je zagrozila, da bo streljala, če ne ustavi. Latassi ni preostalo nič drugega kot, da ji ugodi. Trenutek pozneje se je ob tovornjaku ustavil avto s tremi dekletovimi pajdaši, ki so neprevidnega šoferja odpeljali daleč proč od obljudenih krajev in potem zginili s plenom.
iiiiuiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiifiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiniiiiiiiiiiii
Reševanje «vojne vina»
RIM — «Vojna vina med Francijo in Italijo je bila osrednja tema včerajšnjega srečanja med ministrom za kmetijstvo Bartolomejem in njegovo kolegico Edit Cresson. Dolgoletni spor je dosegel svoj vrhunec, kc so francoske obmejne oblasti, s pretvezo, da morajo preveriti kakovost uvoženega vina, dejansko preprečile vstop v sosednjo deželo edragocene* tekočine. Ministrstvo za trgovinstvo je že odposlalo na vse najbolj «vroče» mejne prehode svoje funkcionarje z nalogo, da nadzorujejo pregledom francoskih oblasti in ugotovijo morebitne nepravilnosti in kršenje mednarodnega sporazuma EGS o svobodnem kro ženju blaga. Ne glede na iranske ukrepe pa se je izvoz italijanskega vina v Francijo letos povečal na 6,3 milijona hektolitrov (lani 4,1), kar pa le delno krije stroške za uvoz francoskih kmetijskih pridelkov.
Na sliki (teiefoio AP); srečanje med Bartolomejem in Cressonovo.
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE
Redukcije elektrike v poletnih mesecih
Sliši se skorajda neverjetno. V poletnih mesecih, ko je poraba e-lektričng energije na splošno precej manjša kot v zimskih, morajo v Jugoslaviji zaradi pomanjkanja te energije omejevati porabo. Ne sicer v vseh republikah in tudi ne povsod enako, pa vendar le. Za sedaj so najmočneje omejili porabo v Makedoniji, ker so u-vedli tako imenovano drugo stopnjo redukcije električne energije, kar pomeni, da ima prednost pri dobavi električne energije industrija, vsi ostali pa morajo močno varčevati (sicer jih odklopijo iz električnega omrežja), ne smejo osvetljevati trgovinskih izložb, javna razsvetljava je tudi precej zmanjšana, ker vklopijo za nekaj ur le vsako drugo luč in podobno. Nekoliko manj težav je v Črni gori, kjer so uvedli prvo stopnjo redukcij, vendar predvidevajo, da bodo morali kmalu izključiti nekaj industrijskih obratov. V Srbiji pozivajo ljudi in tovarne na skrajno varčevanje, sicer bodo prisiljeni z redukcijami omejiti porabo. Na Hrvaškem trdijo, da bodo kolikor toliko redno preskrbovali uporabnike z električno energijo le do 15. avgusta, nato pa bodo prisiljeni uvesti varčevalne ukrepe. Precej bolje pa je v Bosni in Hercegovini, kjer redukcije še ne grozijo. Bosna in Hercegovina ima do sedaj zgrajeno najmočnejšo mrežo električnih central, ker ima tudi energetski potencial zelo velik. Tudi v Sloveniji je preskrba z električno e-nergijo povsem normalna, ker vse električne centrale v glavnem delajo normalno.
Bralcu se seveda takoj vsili vprašanje, kako bo s preskrbo v zimskih mesecih, če so že sedaj tolikšne težave. «Lahko nas reši le blaga in deževna zima* je k takšnemu vprašanju zapisal znan beograjski komentator. Presenetljivo, vendarle res: jugoslovansko elektrogospodarstvo je letos odvisno bolj od tega, kakšno bo vreme, kot pa od tistega, kar bi lahko samo storilo. Vendar je za to odvisnost precej krivo samo, pa tudi tisti, ki s cenami električne energije krojijo njegovo u-sodo in tisti, ki dajejo denar in odločajo, kje. in. kdaj bomo zgradili kakšno elektrarno.
Jugoslovansko elektrogospodarstvo pada že skoraj dve desetletji v nekakšne ciklične krize oziroma v obdobja, ko pri preskrbi z električno energijo ne gre več drugače kot s pomočjo redukcij. Take znane težave so bile pri preskrbi z električno energijo leta 1968 v precejšnjem delu države. Pol desetletja kasneje — leta 1973 in 1974 — so spet nastopile težave, ki jih je zlasti občutila Slovenija, pa tudi Hrvaška. Takrat je v Sloveniji prihajalo celo do nekajdnevnih redukcij na posameznih območjih. Leta 1977 in 1978 so se te težave ponavljale zlasti v južnem delu Jugoslavije, leto in dve leti za tem so imeli hudp težave v Srbiji (najeli so celo znanega humorista, ki je na TV ljudi opozarjal, naj varčujejo in pri tem zlasti uspel, ko je pozval otroke, naj pogasijo vse odveč goreče luči). Težave so bile lani, ko je elektroenergetski sistem zaradi pretirane porabe povsem razpadel v vsej Jugoslaviji in je bila škoda zaradi tega precejšnja. Letos se ponavljajo težave žp poleti...
Ni treba biti posebno moder, da ne bi našli odgovor, zakaj težave pri preskrbi električne energije. Preprosto: električne energije naredijo v Jugoslaviji pre-jnalo. Zaradi premajhnih proizvodnih kapacitet si v elektrarnah skorajda ne morejo oddahniti. Termoelektrarne delajo neprestano. Vsaka vsaj pet tisoč ur na leto, kar je po nekaterih podatkih celo za 1500 ur več kot povprečno po svetu. Časa za nujna vzdrževalna dela in popravila ni. Zaradi tega se toplotne elektrarne naj-češče pokvarijo prav takrat, ko je poraba najbolj velika in so elektrarne najbolj obremenjene. To se je zgodilo tudi v teh poletnih mesecih. V nekaterih termoelektrarnah so morali začeti z nujnimi popravili (in so to napovedali že vnaprej), tako da je izpadlo 1300 megavatov elektrarniške moči. Kot za nalašč pa je prišlo do okvar še v nekaterih drugih elektrarnah, ki so zaradi tega morale ugasniti peči. Istočasno je vodostaj na rekah zelo nizek, tako da vodne elektrarne ne morejo narediti toliko elektrike kot so jo lani v tem času. V zbiralnih jezerih je namreč za proizvodnjo 150 milijonov kilovatnih ur manj vode kot lani ob tem času. Ob tem se je zaradi nekaterih še ne pojasnjenih vzrokov, tako si upajo trditi nekateri energetiki, prejšnji mesec poraba e-lektrične energije povečala za več kot desetino od tiste, ki so jo zaznali tega meseca lani. Zdi pa se, da je poraba toliko večja predvsem zaradi močno povečane gospodarske aktivnosti v tem mesecu oziroma precej slabotne v lanskem.
Vse to so zunanji okviri zdajšnjih težav v elektriki. Bistvo teh težav je seveda drugjp. V Jugoslaviji prepočasi gradijo nove e-lektrarne, ki bi morale biti kos
rastoči porabi te energije. Rrsv-zaprav ni težava v tem, da ne bi znali načrtovati, koliko se bo poraba električne energije povečala v posameznih letih. Narobe: napovedi o rasti porabe so celo presenetljivo točne. Tudi načrt gradnje novih elektrarn se ujema s to rastočo porabo. Toda elektrarn ne zgradijo do takrat, kot j? predvideno.
Po vseh napovedih bi namreč moralo biti v teh dneh v obratovanju že precej novih ete*" trarn, katerih skupna moč bi bi; la celo 2000 megavatov in ki bi lahko naredile 1,7 milijarde kilovatnih ur električne energije. Toda te elektrarne še niso dokončane. V minulem srednjeročnem
obdobju (od leta 1976-1980) bi morali namreč zgraditi 7 elektrarn, pa lani v tem času še nobena pomembnejša ni začela s proizvodnjo električne energije. Nato so se sicer turbine zavrtele v nekaterih manjših, na elektriko iz vseh večjih elektrarn pa P°” rabniki še sedaj čakajo. Nap°" ved, da bo nekaj takih elektrarn vendarle začelo z normalno proizvodnjo že jeseni, je razveseljiva, če se seveda ne bo zavleklo tako kot pri krški nuklearki, ko je bilo zagotovljeno, da bo začela z redno proizvodnjo že lam' sedaj pa nekateri trdijo, da je vprašljivo, če bo atomska energija začela vrteti generatorje proti koncu letošnjega leta, čeprav trditev, da bo jedrska elektrarna nared že v začetku jeseni, še m nihče preklical.
če bi vse te elektrarne, ki flb dokončujejo, res že letos začele napajati električno omrežje, potem bi bila nevarnost za reduk cijo v zimskem času izjemno zmanjšana. Toda tega očitno ne verjamejo niti pri jugoslovanskem združenju elektrogospodarstev. j~~ Drugače se sicer v tem združenju ne bi dogovarjali, da je treba natančno proučiti, zakaj Pohaja do tolikšnih zamud pri gradnji. Na podlagi teh analiz bodo ugotovili, kaj je treba storiti. Vse to je precej nerazumljivo, kajti Če.kdo, bi prav to združenje, moralo natančno vedeti, zakaj *n kje se zatika in bi seveda ze moralo ukrepati. Res pa je, da znajo graditelji in investitorji najti za celo slikanico najrazličnejših izgovorov, zaradi katerih pohaja do zamud. Največ je seveda takšnih izgovorov, ki se nanaša; jo na objektivne težave. Zato m čudno, če celo najvidnejši energetiki, kot npr. direktor jugoslovanske skupnosti elektrogospodarstev, bolj verjame v vreme, torej v blago in deževno zimo, kot pa v nove elektrarne.
Zakaj prihaja do tolikšnih z®‘ mud, je sicer težko ugotoviti. Toda visoko pri vrhu teh vzrokov je dejstvo, da gradijo elektrarne nekako s skupnim denarjem. Ce; na električne energije namreč n' ekonomska in s prodajo ne z®' služi toliko, da bi lahko s tem denarjem gradili nove elektrarne. Denar za to se zbira po drugi" poteh — z raznimi prispevki, s samoupravnim združevanjem de naria, z namenskim zbiranjem,} ugodnimi posojili... Investitor J® torej odvisen od drugega denarja, ne svojega. Zato tega denarja tudi ne obrača dovolj gospodarno. Naredi se zato manj >n kasneje. Nekaterim republikam se tak sistem ne zdi dober in iščejo nove rešitve, ki si počasi utirajo pot, čeprav nihče noče pristati na to, da bi postalo elektro gospodarstvo povsem samostojno* da bi torej toliko podražilo električno energijo, da bi s tem denarjem lahko sproti gradilo nov® elektrarne. Če bi namreč pristal1 na takšno ekonomsko samostojnost, bi se električna energij® preveč podražila, kar pa bi škodilo konkurenčni sposobnosti °' stalega gospodarstva.
Zato že zdaj tvegamo napoved da tudi program gradenj do leti* 1985 ne bo uresničen ali pa d® bo uresničen le 60 odstotno, ko* zdaj ugotavljamo za prejšnjih V*1 let. Ko so namreč lani na koncu leta delegati v Zvezni skupščin* sprejemali plan družbenega raz" voja Jugoslavije do leta 1985, z®’ radi nepopolnega soglasja nis° sprejeli tudi energetske bilanc^ za naslednjih pet let. Nekater* so namreč trdili, da brez elek' tram na mazut do leta 1985 ne bo mogoče shajati, drugi pa s° zahtevali, da je treba mazut ko1 pogonsko gorivo za elektrarne e' nostavno prepovedati, šele sed®J je zvezna vlada očitno toliko zbežala stališča, da bodo o energetski bilanci v zvezni skupščini z® lahko razpravljali ob koncu septembra. Bilanca torej prihaja * zamudo, z zamudo bodo narejen* tudi načrti za gradnjo in ker ti*' di operativnih stvari (denar, 1® kacije, ponudbe, licitacije, isk®' nje izvajalcev...) ni mogoče P0-spešiti, kot bi se komu zljubil® bo spet nastopilo (komaj prem®; gano) obdobje težav pri preskrb* z električno energijo.
Napoved ni optimistična, vendal pri tej napovedi pisec ni osamljen. Podobno napovedujejo in ®J pozarjajo v Jugoslaviji številn’ izvedenci za energetiko, kar vendarle daje — precej optimizm®-JOŽE PETROVČIČ