itavitka 41 TRST, v sredo 10. februvarja 1909 Tečaj XXXIV iZ3AJA F3AS3 DAN -• »» Md?»ja!) ia prazniki* «k 5., »k pansćaljklfc o* t. njstral fctev. •« prodajajo pc 3 nv6. 16 stot.) t mnogii iici, Gorici, Kranju, sk. Pe&r«. . ^ricini, Ser*ni. NafcrežinL St. Luriji, Tolminu, Ajdov-in*, Dcrubergu itd. Z**t*reie itev. po S nvč. (10 stot-V 4VtLA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ žSrokosši 1 - ion*. CENE: Trgovinske in obrtne ogi&ae po 8 st. o«, '•riaiCfc, zabvftle, poslanice oglase denarcf*. zavodov po rS> si. mm Za t ./»lase ▼ teko* r. luna do 5 tM 20 K, raka <4iiQai TTSUk K 2. Mali ogi&si po 3 sto«, beseda, naj-pa 40 stol. Oglase sprejema Inaoratai oddelek uprava ^Mrtki*. — PUčnj« Et izključno ie apravi „Edina•^i,,. eiasllo političnega društva „Edinost^1 za V edinoflU Primorsko. ]m moć I ssaa——— — ——us .'iLiu-ss. SSAŠtOČNIHA ZNAŠA a leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; a u reebe bxes doposlane naroćcine, se ne ozira. luvialu mm. JMli" iiui: »8» — Utrne Z lata S »O —— - — ▼si dopis naj M pošiljajo na nreuništvo lista. Ncfrankc ▼ana pisma ta m apra]eni|a Ia rakopial aa aa vraiaj*. Haročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lisw* UREDNIŠTVO: afioa Slabio 6a(attl IS {Kr.r»dnl daa> fsdsjate^ in odgovorni urednik ŠTEFAN ttODIK A. LastsiA konzorcij lieta „Edinost*. - Natisnila tiskarna konsorc^s lista „Edinost- ▼ Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 13. ro?ino-eraMilBR«i ra&in Jt 84V652. TELEFOfl It T1-5T. BBass Brzojavne vesti. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 9. Zbornica je po nekaterih modifikacijah, odobreoih cd miničtcr^kega pi> dserinika, vspreiela zakonski načrt o zem-Jjiščaem davku. Neto je bila debata odgodjena na 1 utr:. Avstrcogrsko turška pogajanja. CA RT GRAD 9. — Avstroogrtki poslanik markiz Paliavicini ie daues radaljeval pogs-jai ja 8 trgovinskim mi~:strcm o trgovinsko-poliiišnem delu protokola. Drgovor £e predloži danes ministerskemu svetu. Socijalistični shodi na Bunaju. DUNA J 9. Sinoči ie bilo de^et socijalističkih shedov, na katerih so dunajski socijalistični držnvni poslanci govorili o parlamentarnem položaju, provzročenem vrle d zaključenja državnega zbora. Govorniki so hudo Dupfriaii tudi niinisterskega predsednika Ble-r.errba. Demonstracija francoskih nacijo na listov. PARIZ 9. Po nr;kem sh:.du, na katerem se je protestiralo proti antirepuhlikanski akciji, ki ce jo počenja z imenom I?aue dfAre, t-e ie veča množica členov „Action frats&iae" podala k spcmeniLu I.ana d?Arc in nato pred et-novanje Dreylusa, kjer so vs&ikali: Sicrt izdajalcu! Deli z Židi ! Policija je manife-stante r^zgnala in več oseb zaprla. Angleška kraljeva dvojica v Berolinu. BEROLIN 9. Kralj Edvard in kraljica Aleksandra sta dospela semkaj ob 31. uri pr^ucoludne. Vsprejeli so ju cesar Viljem, cesarica Avgusta Viktorija, prestolonaslednik, pr stolonasleunfca ter vsi princi in princesi-r.e. Vsprejem je bil prisrčen. Me^to je okrašeno, izteki ulice, po katerih to se visoki gostje peljali v krsijevc palačo. BEROLIN 9. — Ce3ar Viljem je podelil ar-Reškemu poslaniku sir William Goschenu t liki kr:ž reda rdečega crla. BEROLIN 9. Ob 1. uri opoludne jn bil na ^ast angleški kraljevi dvojici obed. Nemško-francoski sporaznm glede Maroka. PARIZ 9. Od dohtoobveščene strani tuje. da bo danes v Berolinu podpis n fran-eotiki sporazum glede Marcka. — Kakor se {5fjvfri, bodo s tem popolnoma v okvirju ai::°«rEke akte sklenjenem sporazumu, gospodarski interesi Nemčije zavarovani v vsakem oziru. Na drugi strani pripoznava nemška vl.ua gotove politične interese Francije. ki so zavisni po nje posebnih ?.em-je-pi-nih razmerah do Maroka. BEROLIN 9. Danes predpoJulne sta v unanjem u:adu dr^a^ni tajnik baron Schoen :n poslanik Ci.*mbon podpisala nemško-fran-aoško pogodbo o Maroku. Ustava Jašnoafrikanske Zveze. BLOEMFONTAIN 9. (Reuterjev biro.) Tčeraj je bil ob:uvl]en načrt iužnoafrikanske litaTe, ki obsegi zvezo kapitadskih kolonij, Trai svaaia, N iala in države Oranje. Viad^i bo glasom načrta ačitavijena iz generalnega guvernerja, senata in zr$k- nodaine zbornice. Španska zbornica. MADRID 9. Na vče.a ;.n»i sv ji zbornice ie minister za notranje £tvari preči:al dekre*, s katerim so volitve sa generalne s?ete odged-jeoe. Zbornica jo s 71 proti 41 g,A30Tja odklonila predlog, da se zamorijo členi zbornice PODLISTEK. in senata udeležiti vodstva in uprave industri-jalnih podjetij. Sestanek španskega in portugalskega kralja. LIZBONA 9. Kralj Manuel namerava odpotovati v Villavicicso, kjer namerava ostati nekoliko dni. MADRID 9. „Agence Fabraa" priobčuje z reserro govorico, da obiSče kralj Alfonz ▼ kratkem kralja Manuela v Viilaviciosa. Washington 9. —Rjosevelt je poslal kongresu poe??bno poročilo, v katerem priporoča zakon, po katerem se bodo morali vsi tranBatlanski pan iki previditi z brezžičnim brzojavom, Rusija. Gučkov vstopi v Stolipinovo ministarstvo. PETROGRaD 9. V moskovskih oktobri-itiskih krogih kroži govorica, da je minister-ski predsednik Stolipin pcnuail voditelju okto-bristov, Gučkovu lisinico ministra za notranje stvari in da si feoče pridržati le ministersko predsediedstvo. Grof Witte. PETROGRAD 9, Popolnoma neosnovana je govorica, da je grof Witte zapleten v Lu-pohinovo sfero in da bo v kratkem aretiran. Resna beseda slovenskim starisem. Slučaj, da se ravno te dni mnogo piše v našem in nam sovražnem novinstvu o slovenski mladini, ki na slovenskih veselicah in zabavah govori med seboj tudi la&ki — mi je potisnil pero v roko, da povem tudi jaz, družinski oče, sve^e mnenje o stvari. V glavnem je po mojem prepričanju krivda v družini, oziroma na stariših, ako otroci zanemarjajo materni jezik. Šola nima pri tem vprašanju takega pomena, kakor g£ ima vzgoja v družini. Poznam n. pr. precej odraslih, ki so pohajali v italijanske šole — ljudske in srednje —, a so vkljub temu veie^načajni narodnjaki, ki ne govore, ko so v slovenski družbi, nikdar italijanski. Poznam pa tudi takih, ki ao dovršili slovensko Ciril-Metodijero šolo, a se vkljub temu radi »pozabljajo slem, da vsiljujejo tadi drugim blaženo laščina. Iz tega sodim, da vzgoja v šoli sama ni mere-davna ako je ns podpira tudi vzgoja v d:u-žini. Kako naj bo otrok prežet narodnim duhom, ako mati in cča dovoljujeta, da se njiju otroci poslužujejo doma in La ulici tujega jezika ?! Kako naj šola popravlja nemarnost stariša? ia kako caj učiteljstvo vlije otroku v srce ljubezen do svojega naroda — ako r,tari ši sami dopuščajo, da se njih mladi naraščaj zastruplja celo v lastni družini z gojenjem tujega jezika ?! Ti nesrečni stariši, ki pogub-ijajo svojo kri v tuje morje, trde, da se njih etrcci nauče govoriti materinski jezik — ko bodo veliki 1 Drugi trde zopet, da otroci nočejo govoriti slovenski — ker da jih Lahi zmerajo ee šča?i itd. Vsi ti in slični izgovori so neumni — kakor so neumni oni stariši, ki pod sličnimi oretrezami vzgajajo svojo lastno kri za to, da ko so dorasli pomnožjjejo vrste naših narodnih nasprot-iikov ! Priznavam, da je bilo nekdai — recimo pred 20 leti — res težko vzgajati otroke v narodnem duhu, ker se je bilo res izpostavljati raznim šikanam od strani tukajšnjih in Druga žena. Crtica, upiral Anion Bielok — (Posl. Podravski.) Dvoraicki se je vzdrimil in stekel za J-leno. Požuril je svoje korake. Prišei je v eofco. Aii tu -e bilo tiho, kakor da ni v hiši žive duše. Misiil je, da jo najde v spalnici. Jel je stopati po pr3iib, da bi je ne vzdra-mii. Vrnil se je v sobo. Vstopila je §o-barica. „Kje je gos a ?u „Pred trenutkom so šli ven; mislila aem si, da so se vrnili na vrt." Vladko ni spregovoril niti be?ede, mar-Teč je odšel za njo. Morala je iti navzgor, sicer h: jo bil srečal — si je mislil. Z dovie tt re Etavbe se je črnelo, samo nad strebo, (s ve ti j en o cd mesečine, se je razprostiral* ne-khka srebrna mrežo. Gost smerečji gozd se ^e razprostiral po rebru ter segal malone do dvorišča. Vladko je šel ter gledal, ne bi li 7'g!edpl Jelene. Naokiog je vladala tišina. Srebrni svit mesečine se je opiral ob njegovo »t. an in tiho temno modro obzorje a tistimi leskečimi se zvezdami : kakor bi se bilo čudilo temu siisjnemu miru poznih ur. Pot ga je vodila navkreber. Dvornicki je krenil preko ! livade nara most na desno. Zgoraj na griču je st:'la kapelica. Cvl zadaj je bila obkoljena ; od ielk. Spredaj sta stali na strani dve mogočni lipi, spodaj je bilo jezero z vodometom in ogoni s cvetkami. Viadko je korakal poti-; homa. Zanos iu bojazen sta se borila v n?em. Tiha in globoka pobožnost se mu je prikradla v src?. Bii je to zaaj svet kraj; tu so počivali njegovi predniki, kakor tudi njegova prva, dobra žeca. Krenil je okrog jelk in i obstal. Mesec nad gorami je svetil jasno, ko-' sitreoa streha nad nagrobnim spomenikom se ne lesketala, pretkana sijajnimi refleksijami po mesečini povzročenih prodov. Globok mir je i vladal okreg. Kakor bi te velike, tajno?tne [zagonetke našle tuk&j rešitev. Mir, to človeškemu razumu nspristopno, veliko pomirjenje, 1 ta božanstveoa, neizvedljiva, nedotakljiva strast je razprostirala svoje perutnice nad to sveto j mesto. Njegovo srce je jelo utripati tišje : pobožnost, pokorščina je prevzela vse njegovo | birje ter mu zapovedma izkazovati spoštc?a-inje spominu onih, ki so umrli. In vgiobii se je v važae misli; na to je vstopil v kapelico potihoiBa, s priklonjeno glavo. Toda nakrat je obstal, kakor bi ga kdo prikcv&l na mesto. Na kamenu pred vhodom je klečala, vglobena v molitev, njegova žena. tu sem prisiljenih Lahov. — Ali, kdor je bil energičen, je vkljub temu vzgojil narodnih značaje?. Stanoval sem pred 22 leti v sredini mesta. V isti hiši je stanovala revna, a poštena slovenska dvojica z malo hčerko. Okolo te družine je stanovalo S3dem laških družin in ena slovenska. Hčerka prvo omenjene družine je nekega dne (počela je bila izgovarjati prro besede) rekla ; „mama panw. Preprosta, a narodna žena je vzela kruha in ga pokazala hčerki rekoč: Hočeš kruha ? Ker je otrok stezal ročici in ponavljal gornje besede je mati ponavljala besedo „kruha** toliko časa, da je otrok rekel : „tua" kruha! To se je ponavljalo, dokler ni otrok opustil „pan" in vprašal — kruha ! Poreče kedo, da ie tako postopanje trdosrčno. — Dobro, a nečloveško je tudi, ako htariši vzgajajo otroke, ki pozneje njih same zmerjajo 89 ščavi I Odločnost opisane matere je imela vspeh, kajti vsi njeni in že odrasli sinovi in hčere govore danes tri in tudi štiri jezike, ali materni jezik jim j'e svetinja. Nekega dne sem bil priča, ko je naga Italijanka rekla očetu ravnokar opisane družine: „Čemu mučite otroke z učenjem jezika, ki jim ne bo nikdar koristil. Ksm pojdejo potem, ko bodo znali „slavo" ? Kakor razjarjen petelin je skočil pokonci ta odločni mož in odgovoril; „Gospa! Jaz *e ne vtikam v vaše družinske stvari in pravim, da pustite tudi vi mene in moje na miru. Jaz učim svoje otroke materinega jezika, kakor učite vi Bvoje. Moji bodo znali in govorlii dva, tri je zike, vaši pa le enega! Ali kar se tiče kruha si ga bc-do moji otroci mnogo l&glje služili, nego vaši. Kajti, Slovan more s pomočjo svojega jezika lahko po vseb, jugoslovanski, češki, poljski in ruiki zemlji, dočim morejo Lahi le v Italijo, kjer pa še sami nimajo dovolj živeža !* Italijanka je osramočena umolknila, a naš človek je za zabelo dodal še : „Kadar pa boste vi Italijanka učda svoje otroke slovenski — bom jaz Slovenec tako uljuđen, da bom učil svoje — italijanski** ! Od tega dne je imela slovenska družina m;r in bila je spoštovana tudi od tu;cev ! Posnemajte to mater, tega očeta in uve-rite ee, da se, posebno pa danes, prav lahko vzgaja svoje otroke v narodnem duhu, ako se le — boča! Da ne bo kedo krivo tolmačil teh mojih vrstic, mornm omeniti, da je danes med nami v me«tu stotine in stotine družin, v katerih je slovenski jezik svetinja in da se te družine množe od dne do dne. Da pa bo sleherna slo?, družina taka, da bo res slov., v to je dolžnost nas vseh, da vspodbnjamo zaspance in omahljivce in da jih, ako se nočejo poboljšati — tu pa tam postavimo na sramotni oder javnosti. Družina, podpiraj šolo in šola družino ! Šele potem bomo imeli narodnih značajev, ki se ne bodo pačili brez petrebe v tujem jeziku. A. V. Kriza v Avstriji, Socijalisti na Dunaju so zapričeli intenzivno kampanjo proti baronu Bienertku r&di zaključenja državnozborskega zasedanja. V nedeljo je bilo na Dunaju več socijalno-demokraučnih shodov, na katerih so državno-zborski po^anci vehementno napadali barona Bienertha. Teuor njihovih izvajanj je zvenel ? saaislu, da za zaključenje z&sedanja ni bilo nikakega veljavnega povoda in da je baron B:enerth s tem hotel rešiti sebe iz zadrege. Ministrski predsednik ve dobro, da v zbornici nima večine iu zato ni hotel, da pride v „Jelena lu M ada gospa se je zganila. Dvoraicki je pristopii ter se» jej priklonil nežno. Ona je vstala. Bila je bteda, toda mirna. „Bil sem v skrbeh radi tebe, iskal sem te. Kedsj si dospela semksj tako zgodaj ?" je govoril mehko, ekrbipolno. Jelena mu je položila glavo na prsi. Ni tajila, marveč mu je priznala vse. Povedala mu je, kaj se je vse rodilo v njeni duši. „Oni spomin tam na steklu," ie ponavljal Vladimir tihejšim glfiscm. „Ne vznemirjaj je, vsa čast njej." „Ne, Viadko. Priznavam, da sem kriva. Greh, blodnja. Nesreča je zadela ob-me. Zdelo se mi je, kakor da te mi hoče kdo odvzetiin pritisnila se je še tesneje k njemu. Viadko je d?igoil nieao glavo, „Ne kliči mrtvih na boj z življenjem, privGšči jim počitek! Oni ne spadajo več med nas ] oni so rešeni neših slabostii,,.** Jelena ga je pogledala. On pa je nadaljeval : „Umej me, Jelena! Daj jim mir, nama pa moč, da bova mogla izvrševati svojo dolžnost. Mir tudi tebi, daši! Vrni se v življenje in k njega doižnostim; tam zgoraj — pri tem je pokazal na zvezdnato nebo — nimaš sovražnika. Med nama ni nikogar. Ti si ostala na mesta one, ki jo je Bog pokli- proračuaskem odseku do glasovanja o dispo-zicijskem fondu. Jasno je, so izvajali govorniki, da baron Bienerth nima potrebnih zmožnosti. Govorniki so zahtevali, naj se nemudoma zopet skliče državni zbor, drugače da bo govorila ulica. Zanimivo čtivo so nam bile včerajšnje dunajske novine, V prvi vrati „Neue Freie Pre§seu, Do sedaj so Nemci ploskali baronu Bienerthu z vsemi rokami in njihovo zadovoljstvo je zadobilo svoj višek, ko je vlada neposredno za zaključenjem državnega zbora dala zaključiti tudi češki deželni zbor. To je znakom — so menili — da so vladni krogi spoznali, kako Eevaren je Češki egeni tudi za državni interes...! Včerajšnji listi pa nas poučujejo, koliko hinavstva je v tej navidezni nemški skrbi za državni intere?. Pa saj je znana stvar: Nemci so veliki patrijotje la dotlej, dokler morejo takcz?ani državni interes identificirati se svojim nemško-strankarskim interesom. Tako j s tudi sedaj. V včerajšnjih listih že ni nič več tistega navdušenja, tiste zvestobe, ki so prisegali baronu Bienerthu. Vzrck temu chlajenju. Vznemirjeni so nekoliko, ker se boje, da novo uradniško mi-nisterstvo ne bo imdo take sestave, kakor bi si je oni želeli v svojo korist, Zato, ker obsipljejo barona Bienertka se svojimi nasveti. A soiisel njihovih nasvetov je, nai se vlada popolnoma cdtegne vplivu strank! Ero vam večne hinavce in farizeje ! Vedno se svojim liberalizmom, se avojo vnemo za kon-stitucijonelne naprave, v resnici pa so vedno pripravljeni poslati k vragu konstitucijo in pravice parlamentarizma ! Stvar je kaj lahko umljiva. Parlamentarizem jim je bil svetinja dotlej, dokl-ir so eni gospodovali v njem. Ker pa sedaj to ni več tako lahko, bi hoteli imeti vlado — seveda nemško —, ki bi se jednostavno ne ozirala na parlament! To je povedala „Neue Freie Press6M z vso jasnostjo, ko je dala baronu Bienerthu ta-le pouk: „Sedaj potrebuje Avstrija ministarstvo, ki pojde ministerskemu predsedniku dobro na roko in katerega členi ne bodo iskali svojega težišča izven vlade!" Kdo ne čuje vodilnega motiva v tej nemško - „liberalni" muziki ? Motiv je : vlada bedi nam Nemcem na uslugo; če ni možno s parlamentom, pa brez parlamenta 1 Danes, jutri bomo že videli, je-li in v koliko baron Bienerth tudi to pot uvaževal te nasvete svojih nemških varvancev in doslej tudi — profosov. * sic * Novo ministerstvo Bienerthovo. DUNAJ 9. Za jutri je pričakovati imenovanje novih ministrov, — Ministerstvo bo sestavljeno : predsedstvo baron Bienerth, notranje stvari baron Hiirdtl, tinaoce vit. Bi-liaski, pravosodje bivši nemško-nacijonalni poslanec dr. Hochenburger, uk in bogočast;« grof Stiirgkh, železnice sekcij ski svetnik v pokoju Hrba, trgovina dr. VVeisskirchner, deželna bramba Georgi; razua teh, trije ministri - rojaki: Schreiner, Začek in Abrahame witz, Ministrom za :avna dela bo baje imenovan člen gospodske zbornice in deželni glavar predarehki, Rhcinberg. Čehi bodo imeli v miniaterstvu poleg ministra - rojaka samo ministra za poljedelstvo, oseba, ki pride na to poslednje mesto, pa ni še določena. cal k eebi. Njej bodi čast in spoštovanje, prisrčni spomin, tebi pa težka naloga izvrševanja svojih dolžnosti)..," Vladimirov glas ie zvenel nežno, iz srca, ter se maiona t:e3el. Jelena ie mej tem stala in molčala. „Odpusti, Vladko, saj sem radi tega tukaj. Molila sem za..." Ni izgovorila. Mož jo je prijel za obe roki. — „Ti si dobra, Jelena; hvala ti! Da, z molitvijo se bližamo onim, ki so umrli ter jih prosimo blagoslova..." Obrnila sta se. Na pročelje kapilice je svetil mesec ter osvetljeval ondi velike, pozlačene črke : „Bog jim daj večni mir!" Vladko je pokazal kvišku. Jelenina usta so tiho šepetala te lepe besede tako globokega pomena. Nad njima je svetil mesec in srebro njegovih žarkov kakor bi se bilo treslo na grmičju, na cvetksh in na tihi jezerski gladini. Odšia sta domov. V sobi je spal osamljeni fnntek ki se je aprebudil ter iel jokati. Kako bi se druga žena opravičila ondi preci to zgovorno sliko nsd posteliico, ako bi ne bila ondi, kjer je potrebna? Kako bi izvrševala svoje dolžnosti ? In vrnila se je s krepko odločnostjo ter s polno glavo lepih načrtov : mirna, jasnega lica, s čisto mislijo in z mirom v svojem srcu. (Konec.) Stran II »EDINOST« st6T. 41 V Trstu, dne 10. februvarja 1909 DCCODKI NA BALKANU. Turčija in Bolgarija. ■ rrgam zujejo : domu" CARIGRAD 9. Glasom neto privatne j jn brzojavke „Jeni Gazete" iz Petrograda, iej m?d — minister za ucaDje svari Izvolski izjavil tur-! kakega škemu poslaniku Turkan paši, da predloži kontakt turški predlog ministerskemu svetu. V diplo-matičnih krogih in v listih je prolipredlog vzbudil pomisleke in neki nemir. Vzlic temu ie nade, da stori ruski kabinet Eklep, ki bo upošteral turško interese. Minister Izvolski je pripravljen podati Turčiji ob sedanjih razmerah dokaze prijateljstva. Vendar se mu zdi turški predlog težaven. Ruski odgovor se izroči turški vladi v enem ali dveh dneh. PETROGRAD 9. „Novoje Vremja* pi§e k turškemu protiprediogo: Vzlic naših velikih simpatij do Turčije ne vsprejme Rusija nikdar predlaganega ticancijelsega sporazuma. Ako bi minister za unanje stvari hotel to tudi storiti, ne more, ker se bo duma temu energično uprla. SBRIJA. DUNAJ 9. „Mittags Zeitung poroča iz Belegagrada, da je ruski odposlanec v Belem-gradu včeraj obiskal ministra za unanje stvari dr. Milovanovića ter mu priobčil, da mu je ruska vlada, ki dela sporazumno s Francijo in Angiijo, naročila, naj vnovič opominja erbsko vlado, da ne odpošlje srbske spomenice ter naj cd3vetuje Srbiji vsak drzen korak. — Ruska vlada bo že delala na to, da dobi Srbija primerne kompenzacije. Te ko j po tem obisku je bil sklican mi-risterski svet. Minister Milovanović je poročal o pogovoru z ruskim odposlancem. Poročilo je baje silno presenetilo ministre. V krogih poslancev skupščine se zsgotovlja, da je postal sedaj položaj srbskega ministerstva nevzdržni v in da pride kmalu do koalicijskega ministerstvs, v katerem bodo sedeli voditelji strank. Avtomobili za srbsko vojsko. Srbska vlada je, kakor javljajo iz Belegagrada, naročila veče število avtomobilov, sistem „Arbeog", za srbsko vojsko. BOLGARIJA. SOFIJA 9. Ker je bila bolgarska vlada cficijelno obveščena, da vsebuje turški protipredlog izjavo, s katero se Turčija odpoveduje vsaki uravnavi mej, je vojno minister-stvo danes zjutraj ukazalo, da se takoj odpuste poklicani reservisti 8. obmejne divizije. TURČIJA. CARIGRAD 9. Daljše brzojavke turških listov kcnstatujejo, da vlada sedaj v Bas-sorah »narbija. — Čete se vedejo mirno. CARIGRAD 9. „Ikdam" poroča, da je dospelo v Sjluo 975 obrežnih topov in municija, Turška vi ada je dovolila prevoz v Be-iigrad. ____ HRVATSKA; Vprašanje reške in drenovske župnije. Z Reke poročajo: Reški opat in kanonik Martinec odpotuje te dni v Zagreb, kjer bo konferiral z nadškofom dr. Posilovićem glede reške in drenovsko župnije. svoje ve3el:ce v ^Narodnem j Kdor čita omenjeni list, ie gotovo i uverjen v dno srca, da ga pišejo in izdajajo In potem pripoveduje: Svoje naipristneje; sami postopači iz starega mesta; kajtf, da bi najzve3teje rekrute " 1 1 ~ m " L L , u~ 1 ~ Rusija. Iz Petrograda poročajo, da je skoraj gotovo, da finančni minister Kokovcev odstopi. Kakor njegove naslednike imenujejo Timirjazeo, Ruhlov in Putilov. — Od druge strani označajo te vesti kakor izmišljene. DROBNE POLITIČNE VESTI. D e ž e 1 n o z b o r s k e dopolnilne volitve na Dunaju. V ponedeljek so se v štirih voliloik okrajih vršilo dopolnilne deželnozborske volitve. V tretjem okraju je b:l izvoljen krščanski socijalec Anton Nagler; v sedmem volilnem okraju krščanski socijalec Henrik Or3and, za drugi mandat je potrebna ožja volitev med oficijelnim krščansko-soci-;?.lnim kandidatom Alojzijem Vokier in kandidatom kršča&kko-aocijalne stranke Antonom Nepustil. V desetem okraju je bil izvoljen socijalni demokrat Avgust Sigi. V devetnaj* btem okraju je potrebna ožja volitev med oficijelnim krščanskim tocijalcem Avgustom Dressler in samostojnim krščansko-socijalnim kandidatom Leopoldom Honigl. Grof Sternberg pri cesarju. V ponedeljek je cesar vsprejel v avdijenci znanega češkega poslanca grota Adalberta Sternberga, ki je prosil cesarja za revizijo svojega vojaškega procesa, pri katerem je svojo častniško šaržo. Dementi o bolezni M e n e 1 i-k o v i. Dopisnik „Reuterjevega biro" v Adis Ababa je bil pooblaščen, naj oficijelno de-mentuje vest, razširjeno o teški bolezni abe-sinskega kralja Menehka. Negus potuje sedaj z avtomobilom po Abeiiniji. izgubil ima slavizem v Trstu služkinjami. To pa dokazuje tudi, velikanskega blagoslova nam prinaši z — državo avstrijsko!! Do včeraj so bile dekle za vojake. Sedaj pa ni več temu tako: sedaj so dekle tudi za slovenske agitatorje izboren in poraben instrument. K&kor se pušča v operetah naj bor-neje umazance nastopati za barone in grofe, tako dela v svoji usmiljenja vredni mizeriji slov. aristokracija in buržoazija, kadar hoče prirediti kak ples. Kupujejo svojim deklam toalete po 100 kron: po modi in v omamljivem kroju. Potem hodijo gospodje od o d bor a s kočij a mi ponj e, jim poklanjajo uljudno cvetja in jih potem v dvorani slave, kakor da so res take dame, kakor se dozdeva po niihovi obleki. Takim plesom so patronese tisti tucent dam iz res imovitih in uglednih družin, ki se morajo prilagodjati družbi dekel, ki jim tako postajajo prijateljice... In tisti funkcijonarji, ki obiskujejo take plese, prihajajo v stike z deklo kakega svojega znanca, a menijo, da vodijo pod pazduho kako damo Tu naglafia „Indipendente" razliko med neumnimi in barbarskimi ženskami na eni, in popolnimi, korektnimi in po srcu odličnimi ženskami na drugi strani... Ali vsega tega ne občutijo slovenske gospe na takih plesih. Ali pa je morda tudi v njih tako močan duh boje-vitosti?! Ali pa trpe to poniženje le na ljubo svojim soprogom, stvari njihovi in njihovi zemeljski slavi ?! Dočim Italijanom, ko vabijo vse meščanstvo na svoje prireditve, zadošča 50 do 60 oglasov, treba za kako S a g r o slovenske kolonije na stotine plakatov na mestnih zidovih. In vse to za kak ples — dekel. Ali, kdor gleda in ne umeje vsega tega, misli, da Slovenci res pomenjajo kaj v tem mestu! Vraga, kako ne: tako vspele slavnosti ne more prirediti kaka mala kolonija pekov, kamenosekov, krušaric, mleka-ric in — dekel! In tako jim igra vspeva! Dnevne vesti. Kako prihajajo v rlndipendenta" —oslarije!! Predvčerajšnji „Iudipendente" je pri-, nesel pod naslovom „L a funzione d e i 1 e serve. Trucchi slavi44 članek, ki vse-! buje tolike oslarije, da kaj tacega še nismo čitali v kakem glasila, ki hoče sicer biti Menimo, da ga ni pametnega človeka, ki bi se morda jezil radi te „Indipendentove" pajacade. U ver j eni smo, da se bodo vsi na* šinci, ko prečitajo to, smejali od srca in sladko kakor smo se mi. Vsi pa se brdo gotovo čudili, kako je sploh možno, da list, kakoršen — bi hotel biti „Indipendente", prinaša take oslarije ? Mi jim hočemo dati pojasnila. Vedeti treba namreč, kaki ljudje opravljajo v uredništvu „Indipendento-em" težki, važni in resni posel žurnalistcv. Treba vedeti, kaki so ljudje, ki pišejo ta list! Ljudi j, ki bi bili res sposobni za ta posel in Id bi se zavedali resnosti svoje naloge in dostojanstvenosti novinarskega poklica, sploh ne morejo več dobiti k „Indi-pendentu". Zato se podajajo, kadar potrebujejo kakega — hlapca, v bližnjo žganjarijo. Tuše shajajo degenerirani in razcapani subjekti, ki že težko balancirajo na svojih nogah zbog použitega „jeruša". In v tej družbi se rekru-tirajo uredniki „Indipendenta". Najprej spro-vedejo tacega novinca v kako kopel, da ga očistijo od mrtve in — žive nesnage. Potem ga tdvedejo v kako prodajalno narejenih oblek in mu nataknejo morda celo cilinder na glavo. In „Indipendentov" žurnali it je gotov. Odvedejo ga v uredništvo, ga posado k mizi in na mizo mu polože — stekleničico žganja in uredniške škarje poleg!! Dokler je še trezen, striže iz druzih časopisov članke — seveda take, ki govore o veliki materi Italiji in o dvatisočletni kulturi; in tudi taka, ki govore o Slovanih, seveda z dodatki o barbarih, divjakih in sovražnikih kulture, ki jim treba — čim prej, tem bolje — zaviti vrat ali jih vsaj pometati v morje, ali jih pa pognati nazaj v njihove divje gore, s katerih so padli tu sem doli v nesrečo za Človeško civilizacijo v teh krajih! Čim pa so tacega — žurnalista prevladali duhovi iz — stekleničice, potem pa zajema iz svojega, čuti se zopet v miljeju — šaopsariie, v svojem elementu, in piše članke a la „Funzione delle serve". Kakemu „slavnemu" gostu iz Italije pa se potem doga;a še vse drugače, nego tistim visokim funkcijonarjem, ki zahajajo na plese v „Narodni dom". Ko kakemu takemu „žur-nalisiu" stiskajo roko, menijo morda, da so dali roko kakemu dostojnemu novinarju in kavalirju, dočim so si v resnici le umazali roko!! In ako je takov gost slučajno zašel na kako prireditev v kakem gledališču, kjer vidi pred seboj same elegantno oblečene dame, je vedno v nevarnosti, da prime „a braccetto" jedno tistih žensk, ki se hranijo rokodelstvom, kakoršujega se poštena ženska in pošten moški sramuj e ! ! Ali umejo sedtj čitatelji, kako je možno, da prinaša „Indipecdente" take oslarije ?! Strup. Pišejo nam : Strup, ki ga sika v poslednjih dneh list „Indipendente" na Slo-smrdi iz vsacega kota. v katerem vence, že smrdi iz vsacega kois, v leži ta list. — Napadajo nam naše narodne , esao. dame, kakor tudi naše širše sloje, napadajo Naj povemo na kratko, kake oslarije je naše voditelje, kakor sploh ves narod. A povezal rIndipendente* v svoj Članek : ; način, po katerem ee to godi, je tak, da Kaj ljubkih stvari — tako začenja — preseza že v#e meje. Tako žaljenje, take bi doznali, ako bi pogledali, kako Slovenci klevete si naravnost prepovedujemo! bil človek le količkaj izobrazbe {zmožen tako lagati in šušmariti take bedastoče, to je izključeno; takega dela so pač zmožne le kake poulične barab?, individui, ki so ljudem v sramoto in nsdlego. Tudi, če človek polemizira z nasprotnikom, mora ohraniti gotovo spoštovanje do istega; saj smo vendar v 20. stoletju! Toda rokov-njačem okolo „Indipendenta" ni že nič več sveto: ne resnica, ne poštenje, ne narodnost, sploh noben čut poštenega človeka. Tako otrple, tako degenerirane so te propalice. In po nas udrihajo z gorostasnimi neslanostmi, pa na tak način, da bi se kaj tacega sramoval zadnii gorjan, ki ni prišel v svojem življenju v doti ko s kakim naobražencem. — Surovi so nam, kakor hlapci z gnojnimi vilami, in zlivajo cele golide gnojnice na naš jezik na naš narod. Očitajo nam, da smo narod hlapcev in dekel. D&, kar se poštenja tiče, bi si lahko vzeli vsi irredentiatično lažnjivi obrekovalci naše poštene hlapce in dekle z h vzgled! Ia to so vam ljudje, ki se hočejo baha-riti in hvalisati s svojo „kulturo" ! ? Pred takim smradom, kakor je njikova kultura, ki jo kažejo, obvaruj nas večao, o Gospod! In to so vam ljud e, ki se tako radi ponašajo, da so sinovi „del gsntil sangue latino*. Toda malo „gentil sangue" imajo te „bestie latine". Če bi človek vedno čital „Indipendente", bi moral nasprotno reči: „Rozzezza, tuo nome e — sangue Istino!" Strup proti strupu! Za slovenske pleae so začeli delati tudi Italijani reklamo in sicer radi tega, ker so se doslej vse prireditve izborno obnesle. Res mešati se mora onim okrog „Indipendenta" ! Drugače bi niti v pustnem času ne napisali takih bedarij. Verujemo jim, da jim niso všeč naše prireditve in da niso oni zadovoljni ž njimi; toda „Indipendentovci" naj bodo uverjeni, da smo bili mi Slovenci doslej še vedno zadovoljni in upamo, da bomo tudi o priliki Ciril-Metodovega plesa, dne 13. februarja t. 1., ki naj ravno pokaže Italijanom, da znamo tudi mi ceniti naše kulturne, t. j. slovenske in hrvatske šole. Daljša polemika i „Indipendente" bi le pokazala, da ga Bmatramo resnim listom. — Pustni čas je zmešal revežu glavo in zato se mu je začelo blesti. Čudno ie le to, da se še ni spomnil na to, da bi pozival svoje pristaše, naj bi prinašali obilo daril za srečolov ga. Roži dr. Gregorinovi („Narodni dom"), kar store slovanske dame tudi brez njegovega dovoljenja! Notar in mestni avetovalae Depiera — oklofutan. Minolo nedeljo se je vršil shcd „Patrie". Na tem »hodu je notar Depiera v svojem govoru aludiral na odvetnika dr. Karla Dompierija ter ga imenoval „Judeža". Včeraj popoludne je sin poslednjega, inženir ur. Gino Dompieri v bližini Velikega trga srečal notarja Depiera in mu radi omenjene psovke „Judež", izrečene na račun njegovega očeta, prisolil gorko zaušnico. C. kr. notar iu mestoi svetovalec Depiera ni reagiral, ampak tiho spravil, — kar je dobil. Iz Bazovice dne 8. februarja. Danes smo položili tu k večnemu počitku moža v visoki starosti 83 let — upokojenega gozdarja Antona Pircs. Pokojnik je bil vrl narodojak. Mnogo je znal pripovedovati iz svojega vojaškega življenja: koliko je moral trpeti v vojnah, v katerih se je bojeval. Pokojnik je bil rojen v Spod. Dupljah pri Tržiču na Gorenjskem. Pri nas je bival nad 13 let. — Pogreb je bil veličasten. Zastopano je bilo orožništvo, učiteljstvo, vaški načelnik poleg množice vaščanov tudi iz bližnjih vasi. Pevsko društvo »Lipa" mu je zapelo žalostinke pred hišo, v cerkvi in na grobu. Lahka mu zemlja slovenska! Š. Piesna veselica nemških žel. uradnikov. Sprejeli smo v „Edinosti" štev. 39. doposlauo nam notico glede plesne veselice uradnikov c. kr. drž. železnic, ker smo bili mnenja, da jo prirede žel. uradniki vseh tukaj zastopanih narodnosti j. Čudili pa smo se, ko smo dobili v roke samonemško vabilo teh uradnikov, katera okolnost nam je odprla oči, da smo delali reklamo za prireditev nemških žel. uradnikov. Komentarja ni treba. Šestdesetletnica smrti dr. Franca Pre-širna je b>la v ponedeljek 8. t m. Nov osebni vlak med Trstom in Ljubljano prične voziti s 1. majem t 1. Iz Trsta bo odhajal ob 1. uri 24 min. pop. in prihajal v Ljubljano zvečer ob 6. uri 18 min. Iz Ljubljane pa bo odhajal v Trst ob 9. uri 45 min. dopoludne in prihajal v Trst ob 2. uri 20 mio. pop. Seja za Ciril-Metodov ples je danes ob 8. in pol v restavraciji „Balkan". Za Clril-Metodov ples so razprodane vse lože, na razpolago je le še nekaj sedežev za katere se je treba obrniti na blagajnika VI. Ternovca, uiica Fontana 4. Slovenski delavci na Badenskem. — Iz Stuttgarta poročajo „Pol. Kor." : Badensko ministerstvo za notranje stvari je v decembru minolega leta izdalo odredbo, da se izžene iz velike vojvodine več slovenskih delavcev zaposlenih v tovarnah okrajev Lorrach in Waldshud, in sicer ki morale tvoruic« na svoj trošsk poslati v domovino omenjene delavce, 43 na številu. Bidenska vl&d* je utemelie-ala to odredbo s tem da nazadujejo v deželi mnoga indu:triialaa podjetja in da je vsled tega treba v prvi vrati jemati v ohzir domače delavstvo ter odpustiti nepotrebna tuje delavske moči, ter da zamorejo po ba-denskih določbah biti inozemski delavci zaposleni v badenskih poljedelskih oziroma obrtnih podietij le od 1. februarija do 20. decembra. C. in kr. odposlanec v Stuttgartu baron Callenberg je v tej stvari storil pri badenskem ministerstvu za unanje stvari potrebne korake ia vsled njegovega posredovanja je badec^ka vlada preklicala svojo gori omenjeno odredbo, tako, da so delavci smeli ostati na svojih mestih. Umrljivost otrok v Trstu je med vsemi avstrijskimi mesti največja. Izmed 1000 otrok jih umrje 423 pred-sn dosežejo starost petik let. Poleg socijalne bede, neoravnoeti in zanemarjenosti staršev ie glavni vzrok umrljivosti, kakor trdi izvedenec dr. Veronese — alkoholizem. Tržaška mala kronika. Tajinstvem krvavi čin. Ko je rerlar, ki je predaiaočojem okoio 2. ure imel službo po ulici Solitario, dospel v bližino gostilne „ai duo dalmati", je bolestno stokanje zadonelo na njegovo uho. Brž je zapazil človeka, ki je veB skiueen ležal na tleh. Redar je prlčanil nad njim ia ga vprašal, kaj da mu je. A odgovor mu je bilo le stokanje. Tedaj je zapazil, da js bil cesrečuež ves polit s krvjo. Vzdignil ga je od tal, a ko je videl, da ranjenec ni mogel ostati pokonci, je hitel po kočijo, spravil ranjeuca vanjo in ga privedel v bolnišnico, kjer so ranjenca sprejeli v IV. oddelek. Zdravniki, ki so ga takoj preiskali, so našli, da je imel težko rano, ki je prodirala v prsa na strani srca. Spoznalo se je, da je ranjenec A kil Gal-leazzi, star 42 let, vslužbeaec v bolnišnici za kronične bolezoi v ul. Solitario št. 21. Ranjenje njegovo je zavito v tajnost. Ranjenec ne more govoriti in zato ni mogla niti sodna komisija, nič spraviti iz njega. Dozdeva se pa, da je par Ijudii, ki so izstopili iz krčme „ai due dalmati" napadlo in ranilo ubogega GaHeazzi. Oblast poizveduje, Pod vozom. Kmet Iv&n Ivančič, star 6* let, stanujoč v Gabrovici pri Dolini, je bil včeraj popoludue sprejet v IV. oddelek bolnišnice. Zlomil si je levo pišeal in goleniso, ker je bil povožen. Predrzen tat. Vratar hi5e št. 2. ®Kco Molin piccolo, 64-Ietai Lovre LiSnardon, je včeraj zjutraj ob 11. uri iz svoje iope zagledal moža, ki je z veliko culo na hrbtu stopal iz veže. Ni na stvar obrnil več pozornosti ; ali popoldne je zopet zapazil, da j« isti mož stopal dol po stopnicah z drugo š^ večjo culo na hrbtu. To pot se je vratar nahajal v veži in se je hotel prepričati kaj da pomenjajo ti sprehodi. Predao ie mož s culo ie stopil na ulico, je vratar smuknil iz veže in za srečo našel takoj redarja. Ali oni je to viddi ko iznebil cule, vrgel na tla d?e dleti ia jo urno pobrisal. Redarju pa se je posrečilo prijeti ga za ovratnik iu ga že odvedel na policijo. Tu je oni zanikal vsako tatvino. V culi se je na§lo dragocene tapete, o katerih se je dognalo, da so latuina ge. Evgenije Gtentile, stanujoča v omenjeni hiši. Ista jih je imela v podstrešiu, od koder jih je tat vzel. Temu je ime Ivan Veropulos, star 4S let, iz Syre (Grško), brezposlen mornar, ožeojen z dvema otrokoma. V njegovem stanovanju so zaplenili drugo culico, v kateri je bilo tudi tapetov. Yredno&t istih je znatna. Tata so stavili na razpolage deželnemu sodišču. Koledar in vreme. Danes: Skolastika dev. — Jutri : Adolf škof. Temperatura včeraj ob 2. uri popoiudne -f- 4* Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko : lepo; večinoma jasno. Zmerni vetrovi. Mrzlo. _ Trš&ika gledališča: GLEDALIŠČNA DVORANA AP0LL®. Uiica Domenico Rossetti št. 4. ki^rijonetistična družba. — Danes, sreda ob 5. uri in pol zadnja predstava družbe Eeiner. V četrtek in petek počitek. — V soksto nastopi družba Braga Fausto (Nova za Trst). FENICE. Danes zvečer ob 8. uri »prizori družba Vitaliani dramo v 5 dojanjih wSuor Tereza". Jutri se uprizori drama „To3cau, ki ji je spisal francozki pisatelj Sardou. V petek bo imel prvi dramatik dražbe, g. Dase, svoj častni večer z novo draao rKruha. ki jo je spisal Congnetti. EDEN. Nocoj ob 8 30 je tu zanimiva predstava, na kateri sodeluje tudi neka bivša operna pevka, ki se skriva pod pievdonimoui Souvenir. VERDI. — Včeraj zvečer se je zadnji* vprizorilo Bsrliozove opero „Faustova eb-godba". Danes je odoaor; jutri pa sledi premijera „Fino-ve opero „Kratuik", pri kateri poje glavno vlogo naš rojak Kaschmann. — Predstavi bo prisostvoval tudi avtor. V Trstu, dne 10. februvarja 1909 »BDINOST« štev. 41 Stran m Društvene vestL namreč južnemu dela Pcdgore, Ločniku, Štan-drežu, 3o-odnjam in Mirnu. Miflimn, da fco Iz „Kola1'. Novoizvoljeni cdborniki so nje lastnik vpoštevž-,1 to okoliščino in da na-vubiieni v sejo, ki se bo vršila v petek ob mesti tudi uslužbence popolnoma zmožae slc-8. uri zvečer. V tej seji se bo cdbor konsti- venskega jezika. tuira!. Naj pridejo točno ob določeni uri. , Predsednikom trgovske in obrtne zbor- Pevce opozarjamo, da je nocoj vaja za niče goriške je bil izvoljau Josip Venuti, ki možki zbor. j je pa izvolitev odklonil, nakar je bil začas :nim predsednikom iavoljen A. Orzan. Umrl je v Gorici v bolnišnici usmiljenih ODBOR TRŽ. KOL. DRUŠTVA „BALKAN* ima nocoi ob 9. uri važno sejo v društvenem sedežu. — Nadeja se polnoštevilne ndeležbe. Zdravo! Predsedstvo. Plesna vaja se vrši danes sreda v talnici" pri sv. Jakobu. Darovi. Darovi za Ciril-Metodov plas. ki se bo vršil dne 13. t. m. : Gospa Mary Antić-Bon«tić 1 steki. Atti Spumante, 1 Bakarska vodica 1 stekl. Ma-raschina. Virgiuia Furlan, krožnik za sladčiče. Gosp. Jos. Zvritter, krafni črnilnik, 1 zavoj lepega papirja, 2 elegantni knjižici za notice. Nadaiine dsrore sprejema gospa Roža dr. Gregorinova, Narodni dom, ul. Giorgio Galatti 18, II. nadstr., na desno. Za veliki Cini Metodijev ples daroval je gospod dr. Ivan Feretić, Sušak K 10, Josip Kranjo lastnik kavarne „Mmerva" K 10'— Ivan Prelcg trgovec v Trstu K 5'—, M. G">jković Trat K 4*—. — Nadaljnc prispevke sprejema Vladko Ternovec t. č. blagajnik Trst ul. Fontana 4. Za moško podružnico družbe sv Cirila _________ in Metoda so darovali v Borštu v narodni jn n etrov globoki prepad! Aaecjevi krčmi o priliki prihoda štajerskega j Spominjam se, da sem ža pred 23 leti na tem mestu opisal to kozjo stezo in pozi- bratov g. Ivan Peric, posestnik v Biljah. Sin je predsednik „Nar. delavske organi zfc;je" v Biljah. 0 volitvah v goriško trgovsko in obrtno zbornico so bo vršila na ovadbo od slovenske strani kazenska preiskava. — Dokazati bo treba, odkod je došlo nad 1100 laških glasov, ker do 4. januvarja baje ni došlo na glavarstvo v Gradiški skoro nič veljavnih glasov. Korita. Pod Strmcem nrd Loga m se nahaja kraj kateremu pravijo Korita. Romarji, Li gredo iz vse goriške ca Sv. ViŠarje, se običajno poslužujejo steze, ki vedi preko Korit. Ta pteza pa sliši tudi domačinom, ki odhajajo iskat si zaslužka v daljni svet in ko ss zone t povračajo domov k svojim dr&gim. Korita so pa zelo nemarna steza in marsikdo je že plačal z življenjem, sko se je drznil iti preko Korit. Tudi v minolem poletju so Korita zahtevala eno žrtev. Mož, ki je bil na ttrem, je prišel do tu z namenom, da gre na P/UŽoo obiskat svoje drage, a mesto tega — so mu Korita ugrabila življenje. Korita ao prepad ob katerem vodi v skalo vsekana steza, ali bolje rečeno : stopinje. Preko Korit more le posamičen človek, ki pa mora zelo dobro paziti, da ne stopi krivo in da se z rokami grabi za skal o? i e. Za tlučaj, da mu nega zgreši, ali da se mu vsled straha zmeša pred očmi — pade v 40 rodoljuba KI una, ki je kazal na delovanje Nemcev na Štajerskem, gg. Auer, Ček, Kljun iz Cerovelj) poslanec Pangsrc Petaro3 ia Se i mak 12 K. Srčna hvala! Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti nabralo se je na pojedini oj-atiij in škoik ter pri št. 7 v „Narodnem douu" v Barkovljah K 3'60. Izreka se tem potom iskrena zahvala. Za Čitalnico pri Sv. Jakobu. Ker po zrnenju cekegu Člankarja v predzadnjem .Nar. Delavcu" društveni orkester ima le dva slovenska icnralca, nabral je tretji sleveo-sici igralec g. J. Bizjak med ostalimi slov. igralci „Čitalnice" K 8 60 st. Na predstavi pri Sv. Ivarra se je nabralo v isti namen K 7 CO st. Na sestanku šentjakobske mladice dne 8. t. m. je nabral g. J* Bizjak K 13*30 st. Na občnem zboru „Čitalnice" je nabrala g.ca K. Požar K 2*70 st. — Srčna hvala vsem, darovateljem in nabirateljem ! Izkaz „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju" naravnost poslanih prispevkov katere so a) nabrali: gosp. Ignac Supan, učitelj v Brežicah K 70'70 b) darov ali: Klub naprednih slov. akademikov v Celju, kot del čistega dobička na-redae zbirke K 100*—, vsi člani obč. sveta, odbora in krajnega šolsk. sveta v Dolini pri Trstu kot polovico dnevnice od slavnostne seje 2. dec. 1908 K 59'20, si. županstvo v Ajdovščini K 20*—, si. županstvo v Trebnem K 20'—, gg.: Anton Globočnik pi. SorodoUki c. kr. vladni svetnik, Dunaj K 20—, Vladimir Globočnik, c. kr. dvorni svetnik, Dunaj K 20*—, Kari Kotnik, tovarnar, Verd pri Vrhniki K 20*—, Jos. Koršič, c. kr. rudn. svetnik, Idrija K 10*—, Dr. Otmar Krajec, Ljubljana K 10"—, Ivan Maukoč, Trtt _K 10*—, Anton M.adič, c. kr. okr. sodnik, Šmarje pri Jelšah K 10"—, Ivan Okretič, c. kr. gen. pr^kurator, Dunaj K 10'—, Maks PieterŠnik, c. kr. prot. v p. Ljubljana K 10'—, Jos. Stritar, c. kr. prof. v p. Dunaj K 10*—, Dr. Bogumil Vošnjak v Panzu K 10'—, Filip Gasparin, c. kr. prof., Pulj Dunaj K 6.—. Dr. Franc Gosti, ordinarij voditelj. Studenec K 6.— in Jakob Urbanijs, c. kr. \išji poštni upravitelj, Dunaj K 5.—. Skupaj K 426*90. — Darove sprejema in jzkazujs biagajnik 1 van L u z a r, višji revident j. ž. Dunaj, 1II./3. Reisnerstrasse 27. val oblasti, naj to toliko rabljeno in tudi ve-lepotrebno stezo popravijo. Stvar j& ostala kakor je bila in menda ostane še nadal;e. ako se ne nastopi odločno, ter zahteva, naj se steza razširi in zavaruje z železno ograjo. Sedaj je tam okolo polno vojakov-planincev — ne bi li ti napravili, kar niso hoteli, ali megli napraviti drugi tekom stoletij ? Stroški bi bili razmerno mali naprava pa bi bila dragocena in velekoristna za dome čine in za tuice. Tudi za vojaške potrebe bi to koristilo, ker ni izključeno, da se tudi njim more pripetiti nesreč*, da-si eo dobro izurjeni v hribol&ztvu. Želeti je ▼ interesu vseh, ki rabijo imenovano stezo, ds se za stvar za^zamajo in skušajo pridobiti tudi vojaška cbiastva za to velepotrebno popravo- Upam, da ta glas ne ostane glas vpijočega v puščavi! A. V. Bralno in pevsko društvo „Tabor" v Lokvi na Krasu se zopet pripravlja ca pred-pustao veselico, katero priredi dne 13. fc. m. zvečer ob 7. uri in pol z jako zanimivim in bogatim vsporedon>. Domači tamburaški zbor bo sviral med točkami in k plesu do ranega jutra. Servirano bode tudi z izborno črno kavo priznanega kavarnaija „Francelja" ter zlato-rumenim vincem. Dame si že sedaj pripravljajo krasne ketiljone in čuje se, da pri hi te v našo sredo tudi vsakovrstne maškare. Odbor je sklenil, da ne razpošlje vab 1, ker se lahko dogaja, da se nehote prezre kakega ljubega gosta, a vabljen bodi vsak, ki si želi v resnici domače — cene pustne zabave! Vesti iz Istre, Nove občinske volitve v Puli. Včeraj so bili izloženi volilni imeniki za nove občinske volitve. Imeniki ostanejo izloženi Štiri tedne. Puljska postaja za podmorske ladije. Kakor znano, je nedavno priplula iz Kie'a v prva podmorska ladij a, zgrajena za avstroogrsko vojno mornarico. Z njenim prihodom se je v Puli odprla postaja za podmorske ladije. Tekom leta bo za vojno mornarico dovršenih še d:ugih pet podmorskih ladij. Dve gradi tvrdka Whiteberd v Reki. v p. Vesti iz Goriške. lansko leto in sicer K Vesti iz Kranjske. Iz policijske službe. Policijski svetnik Oskar Wratschko v Ljubljani je prideljen tukajšnjemu polic, ravnateljstvu v Trstu. Viši policijski komisar Mibael Pertot in poii-K 193 v jcijski koncepist dr. S:anko Ternovec sta iz Tr*ta premeščena v L ubijano ter prideljena deželnemu predsedstvu Kranjskemu. Dr. Stanko Ternovec je ob enem imenovan provizoričnim policijskim komisarjem. Slovensko vseučilišče v Ljubljani. Deželni odbor kranjski je sklenil sestaviti vse- x Pasja taksa je donesla mestni blagajni goriški K 4953 4232 ca lovske in potratne p*e mestnem okolišu. Lovskih in potratnih psov je bilo prijavljeno v mestu 212, čuvajev 88: v ckolišu pa 100. Faktično je pa v mestu gotovo še najmanje polovico več psov, nego lih je bilo pri avljenih, a ti uživajo prednost, ker so njih lastniki dobri Goričani, ki gledaio na to, da nosi pes, ako je njegov gospodar učiiiški odbor in vanj poklicati zastopnike Slovenec ali pa pri mostnih mogotcih slabo;raznih korporscij in znanstvenike. Sestava op.-an drugorodec, pa.,*o marko. odbora je poverjena profesorju Evgenu Jarcu, x Nova lekarna v Gorici. Lansko leto je j šolskemu referantu kranjskega deželnega cd- peddila vlada lekarnarju Tromba dovcljenje, j bora.___ da smfc cdprefi v ulici sv. Klare novo lekarno | proti čemur so te pritožili bližnji lekarnarji, 1 ker bi bilo tako tri enaka podjetja v minimalni oddaljenosti eno cd drugega. i _ Utok je vlada upoštevala ter preklicala 1 Trst> ulic« Stadion štev. 10 s^^KiDiiK zvečer Koncert majskih flan lišča. Lekarna bo nekako v sredini tekališča i Prične ob 7 uri. — Vstop prost, in se prostori za njo že pripravljajo. Siužila Za obilen obisk se priporoča u dani C. LUUoh po posebno nekaterim ckohčanakem vasem, Restavracija Milano Novo pogrebno podjetje pisarne in prodajalna Uia Uincenzo Beltini št, 13. Telefon št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon št. 1402 Zaloga oprave ulica Massimo D' Azeglio št. 2 8 Prireja pogrebe od uajprostejše do najetegantnejše vrste v odprtih, kakor tud v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rak ve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK ST1BEJLJ iti dragi. ■ t sii-ft.-" prvi urai za revizijo prizive in inform. — v davčnih zadevah — = Trst, ulica delT Istituto IO, III., 5. Sprejema sestavljanje pol za bisni, rentni, obrtni in osebni davek; preskrbuje prizive proti pretiranim odredbinam in pogrešenim klasifikacijam Urad je skrajno zanesljiv in tajen. Odprto od 9. ure predp. 5o 1. pop. Jv NATALE PUPOUAZ bivši prvi natakar naznaniti P. N gostilne občinstvu, da : „BONAVIA" časti se je prevzel na lastni račun il med tem že popolnoma prenovljen. KUHINJI IN KLETI SE POSVET! največja pažnja. ^STcs _ TVRDKA Adolf Kostoris skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S, Giovanni 16, I. n. (zraven Restavracije Cooperativa. ex Hacker) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo i. t. d. flajdogovornejše eene. IUflN POLflTO Velika zaloga manifaktur- nana hlana ur' 0fl,edal- 8lik P* IlDtJd Uldljcl meri izdelanih oblek : : po najzmernejših cenah. Plačilo na meseč ne ali tedenske obroke. Pisama: ulica Jfadonnina št. 34 l. nadst. UUUUUUUUUUUUUUU 81 ur III E5III: AMERIK. ZOBOZDRAVNIK V Dr. Leopold Mraček v Trstu, Corso 17 od 9—1, 3—6 od 9—1, 3—6 Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po najmoder. metodah. UMETNI ZOBI v zlatu, kavčuku z ozobno ploščico ali brez njejpo amerikan. zistemu in po lastni patentirani metodi. Krone na zobe iz zlata ali aluminija. Izdiranje zobov brez vsake bolečine. Reguliranje slabo zraslib zobov. 12-letna praksa na klinikah na Dunaju, Berolinu, Lucernu in New-Yorku. mm Cine-Music-Hall-Mondial a Edini v Trstu. Ul- deli' Istria 6, Hrib sv. Jakoba. Edini v Trstu. Žive in govoreče slike. Vsako soboto in sredo nov vspored, absolutne novosti Od 10. do 12. f«bru vaija: 1.) Magična peč, fantazija. Športa, satlricno-komična slika, žaloigra; 4.| LOV za (lober 2.) Pregled 3.> BOLNIK, kup, komično. Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement Karbollnej, Naftalina „GR0SS0L" itd. itd. za sedaj priznane kakor najbolja Ia naj-trajneje mazilo, ki ohranja novo In stare plasti na ajfaftičnih kartoni«, skrilnib ploščah in vsakovrstnem lamarina.v.v.'. Asfaltirani kartoni, izolatora! kartoni, lasni oemont, karbollnej, kar borna. asfalti in drogi proizvodi ia asfalta in katrama, opolzls, olja, a stroje, marila aa vozove, priznane in najbolje znamko (registrirano) a vagone, mast-vaselina za kože, maat za orožje, voldilo za ćovljo itd. Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu._ Stran IV »EDINOSTc štev. 41 V Trstu, 10. februvarja 1909 / lil Alt ttOBTAŠ Zaloga olja - Trst - V. Saafs Caterma 1! Drodajs na velik i n i malo = »ELEFON 865. = saaaaas:?-MSMMacstsszzzsnrrs- T? rKr njska hranilnica-4 imi zda j le se 24.519 v jžnia kn ižnic, dasi jih :,e še 31. dtc mbra 1907 izkazala 36.706. Pad. aprila. Takrat veli veleposeatvo. Gospodarstvo. Ribiške zadruge in tvornice sardel v Iste 1908. Leta 1908 je lilo v Primorju in D^lmaoji 43 tvcr&ic (18 v Primorju in 25 v Dalmaciji) ter 74 ribiških zadrug. Tekom letne sezone se je ulovilo rib v vrednosti 3 mil. 95.490 K. Koliko goveje živine ie na zemlji ? Neki časnikar je izrhčcnal, koliko je goveje živine aa zenilji. Po njegovi statistiki se je nabaia največ v severni Ameriki, in sicer 66 86 milijonov, v Argentiuiji 21. lh, Nizozemskem 1*7, na Ruskem 42*2, v vzhodni Indiji 52, v Nemčiji 19 3, na Francoskem 14*3. v Av&tro-OgrsKi 16. v Avstraliji 8*34, v It«liii 5. v iomur aki 2.59 v Bolgariji 1*8 v Švici 1*4, v Kapiandiji 1*9. na Angleškem 11*7 in v Belgiii 1 milijon glav. Potrošek mleka v mestih Avstro Ogrske. V vtč'h me&tib naše monarhije potroši ee na leto ckolo 300 mil. litrov mleka. L. 1906 je potrosil Dunaj 148 milijonov litrov, Praga 40 Bilijonov, Trst 11 m'iijonov, Ljubi-ana 2 in pol mil, Zagreb 3 mil. Razne vesti. (Je hočeš dclgo živeti, jej med. Jejmo »mogo medu in ohranili si bomo zdravje. IKsti med je nenavadno narava brans. Med Ee rabi za prebavo r:e žlez. te močnega zdru-ega želodca, njrgove naravne lastnosti *o teke. d* prehaja v kri in nam daje »d-Kvi-3 io žaljenje- Zato nai bi bil v vseh rodbiaah n.td kot hrtna vdomačen. Na krui lian a;an ram kaj dobro priia. Posebno dobro je ZBvžiti med zintraj, med priporočamo pc-aebro starim o.-eban. Tudi žene. ki tipe na zaprt.u, naj b? ;eu!^ med. M-d e zdramilo ki slabotnim vnikdar le prija in nikdbr ne škoduje. Z rce^om sladimo lahko inleko io druge pijače. Deset milijonov kron za gradnjo šol. V •ahci i ie blizu tisoč občin, ki do zdaj še nimajo šele. Deželni odbor gaiiški je sicer vssfco leto daial 400.000 K podpor za zidanje šol, ali vso to je bilo premalo in zidanje potrebnih ?q\ je le počasi nfipredovaio. Zuio je «*ežek'i otf'^or sklf-nil. da si vspo^cd? de^s? milijonov kror, H jih razdeli med občine, da si zgtsdi o potrebna šolska poslopja. Otroci in tobak. Na Danskem obetajo sprejem postaje, ki sirogo prepoveduie otro-kozr. pod 16. lotom kajenje ca jsvnih pre-storih. O.-ebe, ki bi dajale tobak mladoletnim v dar ali proti odškodnini, bodo ki-.-novene z denarno giobo. K5&L1 O&LASl : r .... računajo po 3 stot. besedo; mastno — tis k.i ne besede se računajo enkrat več. flajmanjla pristojbina stane 40 stotink. 1 ---Plača se takoj. —--™ ' r*rr inf\j —nri.»n .tm" A/^cLp pe v najem- !z,>era najnovejših. Ifi«olVC krasnih kostumov. — Ulica Sar. Lazzr«ro, Ednajat, 1L _ Ž58 z gospino v Ajdovščini. Več riTUua Od pove H. Stib iel Trst, Uiica dello Hcoziio 3. 2«>3 Qlll4hn vratarja iščem. Zmožen sem 5 jezikov. OIUZUU Naslov: Wi!;mann, via delle Poste 12, HI nad. 260 Ljudska kuhinja :sjTU" seratnem oddelku Edinosti. 264 Qfi)nnnpsf slovenski, strojepisec išče službo. OLt3IIUyi al —Ponudbe ca Inseratni oddelek Edinosti pod „Stalnost"._255 Pl*Hrl9 CQ kanape in kuhinjska miza prav po rrUUd OB ceni. Ulica Belvedeie štev. 63, vrata 3. 262 Odda se čevljarsko trgovino združeno % delavnico la zalogo čevljev v G-OJ^ICI v nnilepši prometni u ici. — Naslov pove Upravništvo -Edinosti". Kraški teran in bc-lo vipavsko, prodsja Viccpnc Duša, Trst. ul. San ! Lazzaro štev. 22, po 88 etotink liter, in belo po 72 j HlOcink. — Za gostilničarje in krčuiarje d.govorne j cene. 2003 i Pos!:usite Fi- ki je naj-60V0 KAVO fj^cSIllSfe«! finejsj in najzdrave ši kavni pridatek. Dobiva sa v V3eh boljših prodajalnicah. - 207 © 3 o O t^ ^ PRVA IU EDI NA C*5: moderna spalna soba ter kuninsko rUUcl OT pohištvo po niz Leo št. 2. po nizki ceni, 3Jizarn!ca > 201! Zapomnite ss dobro. slikal elektrofotogrsf JERKJČ, via delle Poste 10 I. rad., do 9. ure zvečer, ako se mu prej javi. ( Telefon 21-43. pissraa v vojaški stvari koDcesljoalrjina ol Tis. c. k. namesuii&tra ulioa BacLi št. 22, IX. nad. li UHOD POD PBEHODIŠĆE«. _ i" _ _Ea gg takoj oseba praktična v trgovini za išče o o opravljanje lažjih trgovskih poslov in sicer za nekoliko dni. Zahteva se točna, čistu in hitra pisava. Pnnudbe pismeno pod „Takoj" na Inseratni j oddelek Edinosti. Naj bol e predati osebno ponudbe.; _251 j Službo ^šče v kaki piaarni kakor korespon- j dentinja, knjigovodkinja ah kaj j sličnega. gospodična, vešča popolnoma hrvaškega in j lahkega jezika. Naslov pove Ins. odJ. Edin. 248 m, C - L---' Vrinlini se Pr°da 1200 klaftrov zemljišča s LfUildtl ijiso za k 5.000. — Pojasnila daje | Emilio V e d o v a, Catt': Stella Polare, Piazza Nuova od 1. do 3. 254 Paja nasvete in informacije o vaeai, kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vojakih vaj iu kontrol iih shodo7, enoletno dubro-voljstvo, ženilbe, dosezauje zakoaitih ugodnosti glede prezeučue tlužbe. v-sprejetj* v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zastopati sirenje pred upravnimi oblaatnijami. Posreduje v najtežavnejib slučajih. — Ue-ševanje hitro m točno URADNE URE: Ob delavnikih od 'J -Iv. predp. in 4.-7. pop. Ob nedrij ah in praznikih od 10-1*2. opoi. n tjf-j Lepa mebliraca soba odda se s i. marcem pri ' hrvatski družini. Via Boccaccio 14, IV. n. j m no mM s 0 Hn^nim veščo nemške korespondence in rnji- ! UUO|JI|/U govodstva [strojepisja po možnosti] iščem za delo na lastnem domu Ponudbe na Inser. < odd. Edinosti pod „Knjigovodstvo". 249 i je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Dobi se plavoiaso, kostanjevo, črnikasto, črn: ta-vo. steklenica 3 K v odlikovani lekarni PREHBS^I Pošiljat v e po poštnem povzetju. Mirodilnica: Arturo Casfelreggio nasledniki G. MIZZAN Trst, Camp3 S. Giacomo - Tel. 12-23 Zaloga am - Dar? is sip, Petrolej in špirit. Mrožice z i Auerjevo iuč, (znamka zvezda) po 30 stotink. __1 &MMMM 1 11 ■■■■' ■■■■■■■■ smsm __ il? Pozor! Pozor! SAMO ŠE PRIHODNJI TEOEsV bomo prodajali, kar je šc zimskega blaga pođ lastno ceno B3H1MC & Oo. Trst ulica defle Torri št. 2 TRST Via San Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona novega) lir. Psrtot ura,r I. v.\ste Tisi, il đ ''s Pcsle 9 >Tova Izdi l^valnica j vv :: n ti < V ^ bi Z ^ j Telef. št 163! interurban g Žage v Soteski (Bohinj) | Letna produkcija K 1,000.000 = %