Posamezna številka 6 vinarjev. Štev. 249. Izven Ljubljane 8 vin. y LjuUIjOIlK V SI* 29. OKlOfirfl 1913. Leto XLL = Velja po pošti: s Za celo leto naprej . , K 28'— za on meseo ......2'20 za Nemčijo oeloletno za ostalo Inozemstvo 29--35-- V Ljubljani na dom: Za celo leti naprej . , K 24'— za en mese. „ . . „ 2'— V opravi prejema, meseCio „ 1*70 = Sobotni izdaja: = za celo let....... 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inosemstvo „ 12-— InseratI: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat • ... po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust. Poročna oznanila, zalivale, osmrtnice m: enostolpna petltvrsta po 18 vin. 1 Poslano: -- enostolpna petltVTsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, izvzemši ne« tSelja ln praznike, ob S. url pop. Redna letna priloga Vozni red, (ES* Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 6/OL Rokopisi se ne vračalo; neirankirana pisma se ne ca sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol šL B. — Račun poštne hranilnico avstrijske St 24.797, ogrske 28.911, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 6 stran!. Shod v Vipavi. Minolo nedeljo popoldne j'e bil v prijazni Vipavi krasno uspeli shod, ki ga je sklicala Kmečka zveza za vipavski sodni okraj. Shod je otvoril g. dekan L a v r i č in pozdravil na stotine broječo množico zavednih mož in vrlih mladeničev iz vseh vipavskih občin. Navzoči so bili malone vsi župani ali pa njihovi zastopniki. Za predsednika shoda je bil soglasno izvoljen spretni in živahni govornik g. H a b e z Goč. Na shod je prihitelo, kakor vedno, tudi požrtvovalno pevsko društvo »Na« nos« z Goč pod vodstvom neutrudljivega g. F. Ferjančiča in je dalo duška splošni navdušenosti za zastavo S. L. S. z mnogimi zbori. Prvi govornik, dosedanji dež, poslanec g. Mirko P r h a v e c , živahno pozdravljen, je poljudno razložil razna že dovršena, pričeta in zasnovana dela za vipavski okraj. V zadnjih letih je bilo zgrajenih več vodovodov in kapnic, skoraj dovršena so melioracijska dela na Nanosu s stroški 62.200 K, katerih polovico je prevzela država, četrtino pa dežela. Izvršuje se uravnava vipavskih hudournikov, stroški so proračunjeni na 80.000 kron, ki jih pokrijeta država in dežela brez vsakega prispevka interesentov. Ta dela pa so pri-četek uravnave reke Vipavščice, ki se bode pričela v dogl-?dnem času, ko hidrotehniki na podlagi dovršenih vodopravnih obravnav ugotove natančen proračun. Izdelujejo se načrti za vodovode Vrhpolje— Duplje, Erzelj in Slap. Novim okr, cestnim odborom dež. odbor v kratkem dopošlje svoje predloge, katere občinske ceste naj se sprejmejo med nove dež. ceste II. vrste. Vipavski okraj dobi dve novi deželni cesti in v idrijskem okraju se bodo zgradile deželne ceste od Idrije skozi Kanomljo in na Vojsko, od Sovodenj skozi Ledine do Razpotja in od Dol. Logatca skozi Žiberše v Rovte, kamor je že dograjena cesta iz Ži-rov. Ti kratki podatki dokazujejo, da je S. L. S. v zadnjih petih letih storila mnogo v povzdigo dež. kulture in blagostanja prebivalstva. Burno pritrjevanje zbranih volilcev je pričalo, da je dosedanji dež, poslanec vestno in marljivo izvrševal svojo poslansko dolžnost. Na predlog g. Habeta je bil g. Prhavec soglasno in z navdušenjem proglašen zopet za kandidata. Tudi idrijski sodni okraj more biti uverjen, da bode S. L. S. v deželnem zboru storila kar največ mogoče; neumestna in nepotrebna bi bila v sedanjih razmerah vsaka druga kandidatura. Drugi govornik, dr. V. P e g a n , rojen Vipavec, je bil od ožjih sorojakov živahno pozdravljen kot kandidat za splošno kurijo. V obširnem govoru je opisaval delo S. L, S. v dež. zboru, odkar je dobila večino in prevzela odgovornost za deželno upravo, S svojimi političnimi izvajanji je ves čas vzbujal živahno pritrjevanje in veselost, ko je bičal liberalne zvijače in zlobna obrekovanja političnih nasprotnikov. Pojasnil je dela na Završnici, ki tako-zvanim »naprednjakom« napravljajo toliko nepotrebnih skrbi. Pozival je končno vse zavedne Vipavce, naj se združijo kot zvesti sobojevniki pod zastavo S, L. S. in na dan volitve dokažejo zopet svojo priznano politično zrelost, ki prezira in zaničuje fraze preperelega liberalizma, (Dolgotrajno in živahno pritrjevanje.) Državni poslanec dr. Žitni k začetkom svojega poročila naglaša, da s posebnim veseljem prihaja v solnčno Vipavo med živahno, marljivo in probujeno prebivalstvo, ki se je tekom zadnjih let z malimi izjemami otreslo raznih političnih jerobov. Ljudstvo, ki mnogo čita in s treznim razumom presoja politične dogodke, ve tudi razločevati in ceniti stranke po programih in delih. Trnjeva je bila pot, katero jc hodila prejšnja katoliško-narodno. stranka v dež, zboru do 1. 1908., ko je kot S. L. S. po krutih bojih za širšo volilno pravico dobila večino v deželnem zboru in odboru. Pričelo se jc novo, veselo in živahno življenje na političnem, gospodarskem in kulturnem polju naše ožje domovine. Vse panoge dež. gospodarstva kažejo v tej kratki, dobi velik napredek. Kdor primerja izkazane izdatke za deželno kulturo, pouk, trgovino in obrt, občila in dobrodelne zavode v zadnjih deželnih računih z izdatki pred 1. 1908., ko je vladala v deželi sedanja opozicija, mora priznati, da S, L. S. ne dela praznih obljub. Dejanja govore. Slab pa je gospodar, ki hrani svoje novce v no-govicah pod zglavjem, obenem pa zanemarja svoja zemljišča in pušča, da mu streha kaže rebra in dežuje v vežo. In tako je bilo dež. gospodarstvo skozi dolga leta, ko so deželne priklade več let znašale 44, 50 celo 58% in se za povzdigo deželne kulturne ni storilo skoraj nič. Od 1. 1896, pa imamo v deželi vedno le 40% doklad na državne neposredne davke in drž. užitnino, in vendar se je samo v zadnjih petih letih več storilo nego preje v dveh, treh desetletjih. Vsak razsoden človek, ako mu politična strast ni zmešala pameti, mora razumeti, da davčna moč prebivalstva ne raste v isti meri, kakor nujne njegove potrebe, in da je moral dež. zbor najeti večje melioracijsko posojilo, kakor to delajo vse napredne dežele in občine. In to imenujejo naši nasprotniki zapravljivost! Jaz razumem in opravičujem, pravi govornik, da opozicija kritikuje večino in ji gleda na prste. To je njena pravica. A razumeti in opravičevati ne morem, da njena kritika daleč presega vsako dopustno mejo stvarne kritike in tekmuje že z zlobnim obrekovanjem. Kaj naj poreče človek o političnih nasprotnikih, ki venomer godejo, cla je »klerikalna večina v zadnjih petih letih zapravila nič manj kot dva milijona in pol dež, premoženja«. Ta številka pa ne pove drugega, nego da je dežela v tekočem svojem gospodarstvu imela več rednih in izrednih stroškov, nego rednih dohodkov. V razkazu deželne imovine za 1. 1912., ki ga je imel pred očmi g. dr, Triller 16. oktobra v Mestnem Domu ljubljanskem, najde črno na belem, da znašajo n. pr, aktiva melioracijskega .zaklada 13,217.350 K 59 h, pasiva 15,773.489 K 70 h, torej čisti dolg 2,556.139 K 11 h. Z drugimi besedami: Dežela je od najetega posojila za vodovode, kap niče, ceste in druga melioracijska dela izdala do konca 1912 na podporah 2 milijona 556.139 k 11 h. V »Narodu« pa smo čitali z mastnimi črkami tiskano trdi-tevdr, Trillerja.dasmo zapravili ta clva in pol milijona. Ta trditev ni samo zlobna kleveta, ampak tudi (Klici; Neumnost!) da, tudi skrajno neumna. Take bedastoče požira napredna inteligenca kot suho zlato, dasi more šo-larček v normalni šoli uvideti in razumeti, da se ceste in vodovodi ne grade s praznimi čenčami. Dalje se je zgražal isti gospod pred ljubljansko inteligenco, cla je »dežela na-pumpala melioracijski zaklad do novega leta 1913. za tri in pol milijona kron in da je bilo ob novem letu razpoložljivih le še šest milijonov,« Ker pa je ta denar naložen v raznih denarnih zavodih, trdi napredna gospoda, cla bi dežela spravila te zavode v največjo zadrego, ko bi danes potrebovala ta denar. Tudi ta trditev je golo sumničenje, oziroma zavijanje. Deželni zaklad si je res izposodil označeno svoto iz melioracijskega zaklada za tekoče potrebščine, ker plačuje le 4'5% obresti. Ali naj išče dežela posojila drugod po 5'5% ali celo 6%? To bi bila zapravljivost, ko bi deželni odbor iskal drugod drag denar, dočim ima naloženih 6 milijonov! In tudi res ni, da je od melioracijskega zaklada z r.ovim letom bilo razpoložljivih le 6 milijonov. To besedilo bi se moglo tolmačiti tako, kakor ga tudi tol- mači liberalna inteligenca, da smo namreč v petih letih od najetih posojil v znesku 14 milijonov »zapravili« že 8 milijonov, kar je seveda popolnoma iz trte zvito. Ob novem letu je melior. zaklad imel neporabljenih še 11,443.860 K 89 h. To tudi g. dr. Triller dobro ve in vendar govori o( zapravljenih milijonih. Pa tudi denarni zavodi ne pridejo v zadrego, ker sme dežela po melioracijskem zakonu vsako leto porabiti le določeno maksimalno vsoto. Pai tudi dežela ne pride v zadrego, ko potrebuje povprek pol milijona na leto, ker »Union-banka« vendar ni bivša »Glavna«* Dalje kvasijo liberalci o neštetih milijonih dolga, ki ga ima dežela. Pribiti moramo, da je dežela vse dolgove o potresu, zadomobransko vojašnico, za obnovitev vinogradov in za melioracije napravila tudi z glasovi sedanje opozicije v dež. zboru, Sicer pa imajo dolgove vse dežele, tudi Nižja Avstrija, ki jo dunajsko mesto zalaga z večino rednih dohodkov. Sicer pa si oglejmo dolgove mesta Ljubljane, kjer je že desetletja napredna gospoda neomejena gospodarica. Po zadnjem izkazu koncem maja t, 1, je imela mestna občina ljubljanska dolga 8,809.200 K. Od te vsote odpade na elektrarno 1,397.200 kron, ki se obrestujejo in amortizujejo. In produktivno je samo še posojilo za topni-čarsko vojašnico, Če kje, bi v tem slučaju mogli govoriti o zapravljivosti. In ko je napredna stranka v Ljubljani prevzela gospodarstvo, so znašale občinske doklade 6%, danes pa 35'/«, in vendar ima Ljubljana razmeroma več dolga, nego Kranjska dežela. Ko bi dež, zbor, recimo, po zgledu ljubljanskih magistratovcev, zvišal dež. doklade samo za 20%, dobimo na leto več 20 X 375.000 = 750.000 K ali v petih letih 3,750.000 K. In s to vsoto bi bili pokriti vsi »zapravljeni« milijoni. Liberalci pa kriče, da treba zvišati doklade do 100%. Krave se morajo smejati, taki bu-dalosti! Odkrito izjavljam: Ko bi bil lc količkaj prepričan, da S. L. S. zapravlja deželno premoženje, oziroma dež. dohodke, kakor trdijo liberalci, takoj se odpovem novi kandidaturi za dež. zbor. Ker pa sem se sam, temeljito proučevaje dež. račune, z vso sigurnostjo prepričal, da so vse te trditve »naprednih« nasprotnikov le goli humbug, limanice za politične kaline, zato pa pogumno vztrajam na svojem mestu, dokler imam zaupanje velike večine zavednih in razumnih Notranjcev. Da, liberalci so imeli in imajo za našo ljudstvo prazne roke, prazno srce in polna usta klevet ter praznih obljub. (Burno pritrjevanje. Pevski zbor zapoje: U boj!) LISTEK. muki. Poljski spisal Ar tur Grušecki, poslovenil dr. Leopold L e n a r d. (Dalje.) Morda čez četrt ure se je pričelo gibanje na dvorišču, klicanje in kočija se je pripeljala na pot, ter obstala pred glavnim vhodom. Podčastnik se je vzravnal kakor sveča in med vratmi je zagledal pop blondina s še mladim, toda nagubančenim obrazom, brez brk, z malo brado ob strani. Oblečen je bil v suknjič temne barve in jasno pepel-natc lilače, paleto1 je skrbno vrgel na sebe. Za njim jc šel nekoliko pripognjetn, vedno pripravljen k poklonom in odgovorom, gospod okrajni glavar. Vrgel jc okrog pazljiv pogled, zagledal ic popa in nagubančil za trenotek obrvi, potem seje pa naredil, kakor da ni opazil nje govega pok Ion a ter je ponižno povabil Krestnikova, da bi sedel na voz. Gost je pazljivo pogledal »ta konje, voznika, se nasmehnil zaničljivo, potem sc jc pa udobno usedel, pokazal poleg sebe prostor glavarju, ki je naglo prisedel in 1 Površnik, gledal, da bi zavzel kar najmanj prostora. »Glavar, ali jc to vaša kočija?« jc vprašal, ko sta odrinila. »Nc, vaša milost, kje bom ]>a dobil tak voz, konje... jjosodil mi je vse za čas bivanja, vaše milosti, ravnatelj carinskega urada.« »Grda luknja,« jc rekel, Krestni-kov gledaje skozi monokel na ulico. »Kako morejo tu ljudje živeti...« »Služba veli, kaj početi? Nekaj drugega jc stolica, katere jc navajena, vaša milost, kaj drugega pa okrajno mestece.« »Ali imate gledališče? Umetnice?« »Bilo jc pri nas pred dvema letoma mimogrede ... toda umetnice so bile stare.« »Ha, ha, ha... enkrat na dve leti in šc brez umetnic... hahalia... povedal bom gubernatorju, to sc bo smejal... No, kaj pa godba?« »Vojaška jc zdaj na vajah, nisem imel časa, da bi jo naročil za vašo milost... pri obedu nam bo igrala judovska godba.« »Glavar,« jc rekel živahno, »kdo vam je pa sporočil, da se jaz danes pripeljem?« »Brzojavka jc bila podpisana s črkami N. F.... Nc vem od koga ...« Krestnikov je pogledal natančneje in dejal z zaničliivim nasmehom: »Vi ne veste? Čudna reč, jaz pa žo vem... Ali ni Natalija Fjodorovna?« pogledal je s svojimi sinjimi očmi trdo glavarju v obraz. »Nc vem ... mogoče .,. bila bi to zame prevelika čast.« »Že dobro... kaj pa, ali so lepe ženske?« »Nekaj bi se jih dobilo.« »In igrate visoko v klubu?« »Včasih igrajo... jaz som previden, ker igram nesrečno.,. Ali vaša milost igra?« »Jako redko ... kadar mc prosi jo, sedem včasih k mizici.« »To je naš ruski klub,« in pokazal jc na pritlično, zidano hišo. »Hm ... slab dovolj, kdo bo pa na obedu danes?« »Same višje osebe... ravnatelj, stotnik, kontrolor, blagajnik in poročnik žandarmerije...« »To imenujete višje osebe?« se je {nasmehnil. »Kaj pa, kakoršen ribnik, takšna škarpa,« je odvrnil glavar dobrodušno. V prvi sobi, pred obcdnico, je bil sestavljen obilen bufet poln mrzlih prigrizkov iu velike množico steklenic z žganjem. Med povabljenimi in glavarjevimi prijatelji je bil zlasti glasen ravnatelj carinskega urada, močan širokopleč človek z velikimi brkumi in z vedno ve- selim, vedno se smehljajočim obrazom, Glavar je s prijaznim smehljajem predstavljal vse po vrsti, ko so pa izpili prve kozarčke žganja, jc stopil ravnatelj h gostu, ki je prišel od gubernatorja: »Čc sem dobro slišal, jo vaše imo Nikolaj Fjodorovič Krestnikov?« »Da.« » »Torej sva dobra znanca iz SaraH lova,« jc zaklical veselo, »vi Nikolaj Fjodorovič ste bili praktikant pri sodniji, kako drago mi je vas srečati . . ., kako pa je z vašim bratom, z Aleksandrom Fjodorovičcm?« Uradnik za liosebna. naročila sc jc nekaj zmcdcl, vendar je odgovoril s svobodnim glasom: »Prijetno mi je vas srečati, Vasilj Vasiljevič ... spominjam sc vas .,. brat Aleksander je v Žitomiru.« »No, no, naredili ste karijero, Nikolaj Fjodorovič . . . hm ... ali ni guber-liator vaš sorodnik?« »Seveda jc ... moj ujec.« »No, in gotova osoda za celo sorodstvo, ako sc ima gubernatorja na Poljskem . . . jaz to vem.« »Vendar je treba lastnega dela in zaslug,« rekel je Kresinikov ponosno. »Seveda je tudi lo važno, toda ujec je vendar, še najvažnejše,« sc jc nasmehnil. (Dalje.) Avstrijski državni zbor. Rusinskn obstrukcija. V državnem zboru traja obstrukcija Rusinov dalje. Pri razpravi o davščini (na peneča vina sta se oglasila k besedi pri stvarnih popravkih dva rusinska poslanca Leo Le\vicky in Onyszkewicz Štefan in sta nato skoraj 5 ur dolgočasila zbornico. Poslancev je v zbornici malo, včasih komaj 20. Saj tudi rusin-skih govornikov ni razumeti, tako tiho govorita. Ko je še rusinski poslanec Trylovskyj stvarno popravljal več kot pol ure, prekine predsednik debato in dd besedo gosp. komerčnemu svetniku Povšetu, da utemelji nujni predlog, predložen zbornici že pred dvema letoma, glaseč se: Vladi se naroči, naj napravi tovarne, v katerih bi se umetna gnojila izdelovala oziroma prirejala ter oddajala kmetovalcem po čim mogoče nizkih cenah. Predlog poslanca Povšeta o umetnih gnojilih. Gosp. Povše v svojem govoru, katerega so številni poslanci z zanimanjem poslušali, dokazuje, kako potrebno je, da se povzdigne avstrijsko kmetijstvo. Mesta so dostikrat navezana na uvoz iz tujine, ker domači kmetovalci dovolj ne producirajo. Na Nemškem imajo slabšo zemljo in vendar pridelajo na enakem prostoru dvakratne do trikratne pridelke v primeri z Avstrijo. Kaj je temu vzrok? Ali so morebiti nemški kmetje bolj inteligentni? Nikakor ne. Na Nemškem porabijo veliko več umetnih gnojil, kakor pri nas. Kalijevih soli na primer rabijo nemški kmetovalci lllkrat več nego pri nas. Pri nas že vozni\a umetna gnojila silno podraži. Vedno se pri nas toži o pomanjkanju mesa. Imamo v Avstriji 10 milijonov ha travnikov. Ako bi bili ti zadostno gnojeni, koliko več živine bi lahko preredili? Govornik priporoča nujnost in naj se predlog izroči kmetijskemu odseku, ki naj Čim-preje o tej zadevi obravnava. (O tem vprašanju opozarjamo na temeljito razpravo o prodaji umetnih gnojil v »Narodnem Gospodarju« izpod peresa dr. Kreka.) Predlog je bil enoglasno in z velikim odobravanjem sprejet. Interpelacije poslancev Hrvatsko-slo-venskega kluba. Istrski poslanci Laginja, Mandič, Spinčič in tovariši vložili so v današnji seji nujni predlog za državno podporo slovanskim občinam Istre, katere so bile po toči, suši, goveji kugi itd. oškodovane. Posl. Mandič in tovariši vložili so v današnji seji drž. zbora interpelacijo na ministra trgovine zaradi znane naredbe c. kr. pomorske vlade v Trstu, ki dovoljuje nemškim, italijanskim in grškim državljanom vstop v avstrijsko trgovsko mornarico kot častniki itd. Pododsek za narodno-polltlčne zadeve v hrvatsko-slovenskem klubu V hrvatsko-slovenskem klubu se je dne 28. t. m. konstituiral pododsek za narodno-politične zadeve. Načelnikom je bil izvoljen poslanec clr. V e r s t o v -š e k , ki bo stopil v stik z vsemi narodnimi organizacijami v svrho matančne in zanesljive informacije. V petek državni zbor najbrže ne bo Imel seje zaradi sobotnega praznika. Krščansko-socialni poslanci so prosili predsednika zbornice dr. Sylvestra, naj seje ne skliče, ker bodo na praznik Svetnikov že doma. Slušatelji akademije vpodabljajočlh umetnosti za prof. Plečnika. Včeraj je bila pri poslancih nemške narodne zveze deputacija slušateljev akademije vpodabljajočih umetnosti in prosila, naj se nemška narodna zveza zavzame za to, da bo imenovan za profesorja te akademije profesor Plečnik iz Prage. Poslanci so odgovorili, da ne morejo njih zahteve podpirati z ozirom na njegovo narocUiost in z ozirom na to, da drži s Čehi. VOLITVE NA LAŠKEM. Iz volitev za državni zbor je sedaj Znanih 436 rezultatov. Voljeni so: 205 člani ministerialne liberalno-ustavne stranke, 46 ministerielnih radikalcev, 16 ustavnih opozicionalcev, 25 katoličanov, 12 republikancev in 48 socialistov. Ožjih volitev je še 84. ALBANCI ZAHTEVAJO KNEZA. Kakor poroča dunajska »Presse«, je knez Wied voljan prevzeti albanski prestol, toda samo pod gotovimi pogoji. Prvič zahteva za se in za svojo reprezentanco gotovo letno odškodnino v denarju. On sam ni bogat; njegovi letni dohodki znašajo na leto 150.000 mark. Avstrija in Italija naj mu torej zasigurata iz Albanije gotove dohodke. Nadalje zahteva garancije za slučaj, da bo prostovoljno sam ali pa da bo primoran odstopiti. Njegove politične zahteve so pa že izpolnjene. Albanija je prosta tujih čet in meje so že skoraj krog | in krog gotove. Albanska vlada tudi komaj čaka novega kneza, ker se je že ponovno obrnila do velevlasti, naj to zadevo enkrat urede. AVSTRIJA IN ITALIJA PROTI GRČIJI. Italija in Avstrija hočeta, da se albanska meja še sedaj na južni meji proti Grčiji odloči. Zlasti zahtevata, da se odstranijo grški uradi in grške čete iz Santi Kva-rante in Korice, in njunine okolice, ker pripadajo ti kraji po določilih londonske konference Albaniji. TURKI PRAVIJO, DA NI ŠE KONEC VSEH RAČUNOV. Rumunska korespondenca «Indepen-dence roumaine« piše iz Carigrada: Misel o avtonomni Macedoniji ni še izginila, ampak se je nje uresničitev samo odložila. Nekega dne bo avtonomna Macedonija tu, treba je samo čakati na primeren trenutek. Bulgarija se ni za večne čase Kavali, Drami in Seresu odpovedala. Treba je še poravnati račune; samo ne ve se, kdaj bodo predloženi. SOVRAŠTVO MED ITALIJO iN GRŠKO. Grški listi pišejo, da je politika Italije na Balkanu ustvarila velik prepad med Grško in Italijo in da cela Grška kar gori sovraštva proti Italiji. Grki ne bodo samo laškega blaga bojkotirali, ampak njih politiko proti Italiji bo pisalo neugasljivo sovraštvo. Helenizem ne bo nikdar pozabil, velikega zločina, ki ga je napravila Italija grškemu narodu in se bo ta za to silno maščeval. V Prevezi stoječe ladje laške družbe »Puglia« ne morejo zaradi grškega bojkota niti blaga naložiti, niti izložiti. SKUPNI POSLANIKI ČRNEGORE IN SRBIJE. Londonski »Morning-Post« piše, da proučuje črnogorska vlada načrt, po katerem bi imeli Srbi in Črnogorci v tujih državah skupne poslanike. (Minski svei ljubljanski. Ljubljana, 28. okt. 1913. Sejo vodi župan dr. Tavčar. Za ove-rovitelja zapisnika imenuje občinska svetnika Jegliča in Mallyja. Župan poroča, da je došla zahvala dež. predsedstva za vdanostno izjavo ob rojstnem dnevu Njegovega Veličanstva cesarja. Dne 4. oktobra se je župan udeležil z občinskimi svetniki sv. maše za rajno cesarico v stolnici, dne 17. t. m. pa podžupan sv. maše v »Zvezdi« v proslavo zmage pri Lipskem. Izreče se zahvala Frančiški Dedi, ki je podarila 100 kron za uboge ob smrti svoje sestre. Proti sklepu glavnega odbora za osuševanje Barja, ki je glede na električne centralo v Ljubljani sklenil pogodbo z deželnim odborom, se je vložila tožba na upravno sodišče. Deželni odbor je razveljavil sklep občinskega sveta za razdelitev 6000 kron učiteljstvu. Glede Prisojnih ulic (interpelacija Marinko) se bo ustreglo. Z ozirom na interpelacijo dr. Zajca o slabem stanju stranišč župan obširno odgovarja in izvaja, da se bodo stranišča popravila, kar bo stalo 640 kron. Poročila personalnega in pravnega odseka. V upravni odbor Mestne hranilnice se izvolita mesto Višnikarja in Kavčiča Smole in Belič. V kuratorij zavoda za pospeševanje obrti se izvoli Engelbert Francheti, za namestnika Kavčič. Za Krakovo in Trnovo se izvoli za okrajnega načelnika Josip P o d r ž a j, ker je dosedanji načelnik Dražil odstopil. Premeni se v zmislu razpisa c. kr. deželne vlade ustanovno pismo mestne ustanove za obiskovalce obrtnih šol. Glede na ustanovitev ustanove za obiskovalce c. kr. mornariške akademije na Reki se sklene, da se ta Čas ustanove ne morejo dovoliti. O samostalnem predlogu občinskega svetnika Jegliča o podelitvi meščanstva vsem mestnim učiteljem, ki službujejo preko 25 let, predlaga dr. Novak, da naj se predlog odkloni. Občinski svetnik J e g 1 ič izvaja: Nekako osupnilo me je poročilo odseka, da odklanja majhno priznanje ljudem, ki 25 let delujejo na kulturnem polju, ki 25 let delirjejo za splošen blagor ljubljanskega prebivalstva. — Dobro veste gg., koliko žrtev doprinaša ravno ljudski učitelj, ko se leto za letom trudi z našimi malimi. Čc pa še pomislimo, kako pičlo je plačan za svoje delo, potem bi mu pač smeli privoščiti upanje, da postane ljubljanski meščan, če služi 25 let v mestu. — Gospoda, tako odlikovanje se je dalo večkrat raznim posameznim ljubljanskim učiteljem, zato bi bilo gotovo prav, da se to stori vsem takim učiteljem, posebno, ker bi jih itak le malo prišlo v poštev. — Da bi se tudi drugi stanovi oglašali z enako pravico za meščanstvo, skoraj ne morem misliti, ker bi se tukaj ozirnlo le na zasluge za javen blagor. — Ko sem stavil predlog, sem bil trdno prepričan, da bo slavni občinski svet priznal zasluge za dolgoletno učiteljevo delovanje v mestni službi. — Z ozirom na to vzdržujem in priporočam, naj se sprejme moj predlog glede podelitve meščanstva ljudskošolskim učiteljem. (Odobravanje.) Sklene se. da so sistemizlrajo stavbne doklade uradnikom mestnega stavbnega urada, ker imajo take doklade tudi pri drŽavi in deželi, kadar se ne dela v pisarni in se morajo stavbe zunaj nadzirati. Doklade se določijo, če traja delo izven pisarne do osem dni v XI. činovnem razredu 70, v X. 90, v IX. 100, v VIII. 130 in v VIL činovnem razredu 160 kron. Če pa traja nadzorovanje nad osem dni, določi nagrado občinski svet. Pri stavbnih kolavdacijah se določi uradnikom nagrada do 100.000 kron vrednosti 500, do 500.000 K vrednosti 1000, do 1,000.000 vrednosti 2000 kron. Pri dolih, ki stanejo nad en milijon kron, določi nagrado občinski svet. Stavbne zadeve. O prizivu Ivana Košenine proti odloku mestnega magistrata glede na odpravo svinjakov v njegovi hiši v Kolodvorski ulici St. 6 se sklene, da se priziv odkloni. Pograja se stavbni urad, ker o svoječasnem ogledu ni sestavil zapisnik. O prizivu dr. Vinka Gregoriča proti odloku mestnega magistrata glecle zgradbe vrvame na dvorišču hiše št. 13 na Sv. Petra cesti poroča dr. Novak: Magistrat je dal Adamiču stavbno dovoljenje. Dr. Gregorič se je pritožil, ker da je ta mestni del namenjen vrtovom. S to lopo bi se ta značaj izpremenil. Lopa jemlje g. clr. Gregoriču zrak in svetlobo. Poročevalec clr. Novak predlaga, da naj se priziv g. dr. Gregoriča odkloni. Občinski svetnik Rojina izvaja, da je tukaj nagajivost sosedov. Sosed je svetoval Adamiču, naj napravi ravno streho in se ne bo pritožil, iz trme je pa hotel Adamič imeti 45 % streho. Predlaga, da naj se predlog oclgodi. Dr. Novak vztraja na svojem predlogu, češ, da se enemu itak zamerimo; če ugodimo dr. Gregoriču, se zamerimo Adamiču in nasprotno. Vztraja na svojem predlogu s pristavkorn, da naj se dr. Gregorič zavrne na civilno pravdno pot. Priziv Terezije dr. Peganove proti odloku mestnega magistrata glede naprave trotoarja pri njeni hiši v Mar« montovi ulici št. 15 se odkloni. Glede na ponovno ponudbo Friderika Sogla o odstopu njegovega sveta v svrho razširjenja in regulacije poti v Rožno Dolino se sklene, da se ponudba z nekaterimi manjšimi izpremembami odobri. O dopisu magistrata, da se podaljšaj cestni kanal na Tržaški cesti do križišča Bleiweisove in Rimske ceste, je že župan sam to naročil, kar se naknadno odobri. Stalo bo podaljšanje 5600 kron. O izvršitvi cestnega kanala na Kar-lovski cesti in na Prulah se sklene, da se kanala zgradita. Proračunana sta na 67.000 kron. Dela se javno razpišejo, odda naj jih pa magistratni gremij. Dr. Novak poroča o dopisu magistrata, da naj se izposlujejo prispevki dežele Kranjske k stroškom cest v mestu Ljubljani. Dr. Novak poroča, da je cestni zakon potrjen. Jezi se čezenj, češ, da mesto ne bo dobilo potrebnih prispevkov. Pravice sicer ljubljanska občina nima, da kaj zahteva, a ker se je svoj čas obetalo v deželnem zboru, da se bodo tucli na Ljubljano ozirali gospodje, ki danes v deželi gospodarijo če bodo držali, kar so obetali. V Ljubljani se lahko gotove ceste proglase za deželne ceste. Predlaga: Mestni magistrat naj deželi predlaga, da naj podeželi tisto ceste v Ljubljani, ki so za promet splošne važnosti. Predlog se soglasno sprejme. Določi se stavbni zistem za nanovo regulovani del trnovskega predmestja zapadno od Zelene poti in Kopališke ulice, ki je bil že enkrat sklenjen, a ga je vrnila vlada občinskemu svetu, ker poročilo ni obsezalo, da se gradi tam v odprtem zistemu. Poročevalec dr. Novak pravi, da je imela vlada čisto prav, ker je vrnila po magistratu zanikrno setavljeno pomanjkljivo poročilo. Prošnji Marije Klobučarjeve za, razdelitev njenih parcel št. 279 in 281 kat. občine trnovsko predmestje in stavbišča se ugodi in se svet parcelira na 26 stavbišč. O pogajanjih za odkup sveta v Ilirski in Vrhovčevi ulici za regulacijo teh ulic predlaga poročevalec, da naj sc regulacija zdaj ne izvede, ker bi stala vsa regulacija nad 85.500 K. Z ozirom na regulacijo trga Tabor se sklene, da se prvotni načrt v toliko lzpremeni, da se napravi še en park in ena cesta. Za zdaj se pa trg primerno vzravna in priredi za igrišče. Računski sklepi za leto 1912. Podžupan dr. Triller poroča o računskem sklepu mestnega zaklada za leto 1912, ki izkazuje 1,037.386 K 85 vin. rednih in 809.584 K 31 vin. izrednih stroškov; skupaj torej 1,864.968 K 16 v. (Proračunamo 1,432.188 K), prehajalnih stroškov pa 434.692 K 06 vin.; končni blagajnični prebitek jc izkazan z 1086 kronami 13"vin.; skupnih dohodkov je bilo 2,282.746 K 35 vin. Občinski svetnik Pammer ojstro kritikuje računski zaključek. V aktiva se je med zaostanke liceja vpisal prispevek kranjske dežele v znesku 35 tisoč kron. Graja, ker se je to sprejelo v aktiva, ko faktično te podpore več ni! Dr. Tavčar: Še vedno upamo na milost deželnega zbora. Pammer se smeja. Dr. Zajec: Če boste pridni, zakaj pa ne! (Veselost.) Pammer: V aktiva se take stvari pa vendar ne smejo dati. Govornik graja, ker ni pri vseh najetih posojilih navedena tudi obrestna mera. Občinskemu svetniku Stau-dacherju se ni dovolil vpogled v zapisnike ubožnega zaklada. Štefe: Ni vse vpisano, kar bi moralo biti. Dr. Zajec in Kregar: »Saj ne dovolite občinskim svetnikom vpogleda! Dr. Tavčar: Saj je imel zapisnik deželni odbor. Štefe: Ni vse vpisano, kar bi moralo biti. Ali so se že vrnili ubožnemu zakladu tisti tisoči, ki so šli drugam, namesto v ubožni zaklad? Dr. Tavčar: Gospod Štefe, ali mislite, da sem jaz kaj vzel? Štefe: Tak revež pa vi niste! (Velika veselost.) Občinski svetnik Staudacher: Nič ni dobil ubožni odsek. Štefe: To bo moral dobiti! Reveži morajo dobiti na« zaj svoj denar! Izredni stroški so izkazani S 102.025 K 17 vin.; ne da bi bili podrobno navedeni, kar graja. Govornik graja bilanco, ker se mestne ceste, ulice in trgi vpišejo v aktiva s 705.976, javni parki in ŠetaliŠča s 156.646, spomeniki s 100.000, mostovi s 300.000 in javna stranišča z 800 kronami. Med spomeniki je v inventarju naveden tudi Grd-nov spomenik na Valvazorjevem trgu, »Turnverein« sicer ni nikoli tozadevne pogodbe sklenil, a društvo pač ne bo imelo nič proti temu, če občina spomenik sprejme v svojo oskrbo, samo prav ni, ker se je ta spomenik kar med občinska aktiva vpisal, ne da bi ga bilo društvo občihi odstopilo. (Velika veselost.) Pri poslopjih in zemljiščih pogreša, ker se vrednost ne odpisuje, kakor je to pri knjigovodstvu povsod predpisano. Nikakor ni bilanca aktivna, marveč je zelo pasivna. Končno govornik obžaluje, ker knjigovodja ni pri seji navzoč, ker bi ga le še lahko morebiti za kaj vprašal in bi pojasnil stvari. Dr. Triller zagovarja računski zaključek, a vidi se, da se novi magistratni finančni minister, naslednik Seneko-vičev, Svetkov in Milohnoje v številke še ni vglobil. Pravi, da naj bi se bil Pammer potrudil v knjigovodstvo. (Kregar: Saj se ne sme!) Usanca vseh občin je, da stavijo dejanske vrednosti stavbišč v inventar. Ni prav, ker se ni povsod vstavila obrestna mera. Župan: V resnici je računski sklep po gotovem kopitu sestavljen. Ran žira se pa povsod. Res je precej temen. Štefe; Bo treba vmes deželne elektrike. (Veselost.) Tavčar: Kaj pravite? Štefe: Treba bo vmes deželnega odbora, ki ima že itak v rokah naše pritožbe in bo, upamo, preskrbel za pojasnila. Za danes se zato ne izplača govoriti. Nato liberalna večina računski sklep potrdi. Stare hibe — denarja ni! Brez razprave se odobre računski sklepi mestnega loterijskega posojila ter amortizačnega zaklada tega posojila za leto 1912, kakor tudi računski sklep mestnega ustanovnega zaklada za leto 1912. Dr. Triller poroča o računskem sklepu mestnega ubožnega zaklada za leto 1912. ki izkazuje 145.484 kron dohodkov in ravno toliko stroškov. Dr. Tavčar: Ali je tukaj izginil denar, gospod Štefe? Štefe: Pritožba radi ubožnega zaklada je že sedaj izkazala, da v ubožni zaklad ni prišel tisti denar, ki bi moral priti. Tisti denar se mora ubožcem vrniti. Dr. Tavčar: V občinske namene se je porabil, to je jasno. Štefe: Ampak vrniti se mora ubožnemu zakladu. Dr. Tavčar: To je stara hiba. Štefe: Mi smo pa sedaj zato tu, da jo popravimo. Dr. Tavčar: Denarja ni in je čisto jasno. Denarja manjka, denarja! Štefe: Jaz se tu za reveže potegujem, kar jim gre, morajo dobiti. Mučen molk v zbornici. Liberalci povešajo glave. Dr. Triller skuša spraviti liberalce v »bojno« razpoloženje in vzklikne: Štefe samo grozi, k besedi se pa ne oglasi. Štefe: Se bom že. ko reži našo pritožbe deželni oclbor. Molk v zbor- niei. Liberalci nato odobre računski za ključek ubožnega zaklada kakor tudi računski sklep zaklada meščanske imovine. Dr. Triller pripoveduje vljudnosti svetniku Blciweisu, ker ni poskrbel, da bi bil prišel knjigovodja k seji, vidi se mu, da je v veliki zadregi, ker se je kot novi občinski finančni mini ster pri svojem prvem večjem nastopu osmešil in še župan dr. Tavčar, ki jc včeraj pripovedoval kakor v kaki lovski družbi, da »so to stare liibe« in da »denarja ni«! XXX Denarna zaloga kreditnemu društvu mestne hranilnice se zviša od 900 tisoč na 1,000.000 kron. Policijske zadeve. Poroča Pippcnbacher: Priziv Fr Počkaja proti odloku mestnega magistrata glede na občinske pristojbine za kinematografske predstave se tako reši, da plača Počkaj na dan 6 kron pristojbine. Pippcnbacher predlaga, da naj se poročili o delovanju gasilnega in reševalnega društva za II. in III. četrtletje 1913 odobrita. Zastarelo gasilno orodje naj se z no vim nadomesti. K r e g a r je povdarjal, cla gasilsko fn reševalno društvo dobro deluje in da je vredno od strani mestne občine najizdatnejše podpore. Društvo pa se mora modernizirati, zastarelo orodje, oziroma stroji se morajo nadomestiti z novimi. Pri reševalnem oddelku clobi sedaj en voz gumijeve obroče, kar jc napredek in bo vožnja zlasti težko bolnim veliko olajšana. Treba bo pa misliti, da rešilni oddelek dobi sčasoma za prevažanje bolnikov nov modern avtomobil. Stroški bodo veliki, prispevke bo treba tako urediti, da se stvar amortizira. Občina bo seveda morala izdatno prispevati. Gasilsko orodje, zlasti parna brizgalna je zasta rela. Misliti je treba, da si gasilsko društvo omisli gasilski avtomobil. S tem se pride hitro na lice mesta, potem pa še motor pomaga pri črpanju vode. iV odboru gasilskega in reševalnega društva se je stvar že enkrat rešila, zlasti prejšnji načelnik rajni g. Štricelj je bil topli zagovornik gasilskega avtomobila. Napravil je vse korake, da si zagotovi kredit. Deželni referent mu je zagotovil kredit 12.000 kron pod pogo jem, da tudi mestna občina toliko prispeva. Stvar je pa padla v vodo. Treba misliti, da so to vprašanje obnovi. !(Dr. Tavčar: Stal bi 37.000 kron.) Mora se pa vstvariti podlaga, na kateri bo mogoč sporazum z deželnim odborom, da bo dal izdatno podporo. V vaših rokah je, treba samo nekoliko dobrohotnosti. Predlagal jo sledečo resolucijo: Županu se naroča, da sporazumno z odborom gasilskega in reševalnega 'društva vse potrebno ukrene, cla se nabavi gasilski avtomobil in da pripravi podlago, na kateri bo mogoče društvu dobiti od deželnega odbora za novi gasilski avtomobil izdatno podporo. Dr. Novak se protivi Kregarjevi resoluciji in zabavlja čez deželni odbor in kriči, da občina od dežele ne potrebuje dobrohotnosti, marveč da hoče denar. Dr. Tavčar: Mislim, da je avtomobil bolj potreben za ljubljansko okolico kakor za Ljubljano. Je pa tudi »silno« nevaren. (Na Barju ni vodovoda, kadar na Barju gori, pridejo umevno gasilci s konji, ko že pogori. Ljubljani je ravno tako potreben, kakor ljubljanski okolici.) Večina odkloni Kregarje-vo resolucijo, odobri poročili gasilnega in reševalnega društva ter dovoli 1000 kron za nabavo novih cevi. ■r Poročila šolskega odseka O porabi dotacije na mestnih ljudskih šolah za leto 1912/13 se odobre, zviša se dotacija vodstva šole na Barju in prvemu otroškemu vrtcu, Določitev nedeljskega počitka. Pri trgovcih s cvetlicami, pri fotografih, izdelovalcih soda-vode in ledu hoče vlada vtesniti nedeljsko delo. Poročevalec Franchetti predlaga, da naj se občinski svet izreče proti vsaki vtes-tutvi elela pri teh obrtili, kar obvelja. ■ „ ,, Proti draginji. I oročevalec Rothl predlaga: Mestni magistrat naj razpiše ponudbeni razglas za prodajo premoga. Najnižji ponudnik bo premog prodajal, in sicer v množinah od 25 do 250 kg. Premog bi oddajala neposredno občina. Prodajo drv naj občina tako vredi, cla bo oddajala clrva od 2o kg do 250 kg po lastnih cenah. Magistrat stane kvadratni se-žetnj drv 10 kron. Občina naj prodaja tudi jajca, ni ribe. — Kristan priporoča, da naj se za zdaj sprejmejo odsekovi predlogi, bo vsaj začetek. ' Dr. Zajec: Predlogi pomenjajo vse-.fcMOE neka i. kur bi stegnilo draginjo v Ljubljani omejiti. Celotno sc strinja s predlogi. Samo glede na premog bi bilo boljše, če bi prevzela mestna občina sama prodajo premoga. Če se že drva v samoupravi prodajajo, naj bi se še premog. Boji se, cla se pri ljubljanskih prodajalcih premoga ne bo dosegel tisti efekt, ki ga pričakujemo. V Ljubljani se opetovauo dvignejo cene premogu ol) časih, ko jih premogarsko družbe no dvignejo. Kar tiče prodaje morskih rib, ne pričakujem veliko, ker hi se na nje ljudje težko navadili in so se tudi morske ribe v Trstu izdatno podražile, pač pa pričakuje efekta od prodaje jajc. Rothl pravi, cla bi prodaja premoga v lastni občinski režiji radi kontrole preveč stala. — Odsekovi predlogi obveljajo. Za reformo voz električne poulične železnice. Obč. svetnik Štefe izvaja: Znano je, cla morajo delati vozniki električne železnice službo popolnoma nezavarovani proti vsaki vremenski .nezgodi. Sedeti in stati morajo pa tudi popolnoma nezavarovani kadilci, ki se po električni železnici vozijo, ker v Ljubljani za kadilce kupeji niso na razpolago. (Dimnik: Res jc!) Vozniki so prosili, da naj se prednji in zadnji del voza (plattfor me) s šipami zavarujejo, kar je že po vsod drugo vpeljano, a družba jo to ocl klonila. Prosi župana, da naj tozadevno pri družbi odločno posreduje. — Dr, Tavčar: Bom to storil; zapisnikar, zapišite ! Proti kolesarjem. Frainchetti prosi župana, cla naj iz-posluje, da se kolesarji nc smejo voziti po pešpoti proti Ježici. — Dr. Zajec Franchetti ju: Ali ste vi kolesar? • Franchetti: Sem! — Velika veselost. Klici: Zdaj sc bodo pa kolesarji udarili. Župan zaključi javno sejo. TAJNA SEJA. Sprejme se predlog župana, naj se za Radičev spomenik da 100 K. Župan poroča, da je finančno ministrstvo sporočilo, da je pripravljeno od sedanje najemnine za užitnino popustiti 45.000 K, toda za krajšo dobo, t. j. od 1. januarja 1914 do 1, julija 1915, Najemnina bo znašala na leto 275.000 K. Davčno oferto je vložiti na finančno ravnateljstvo do 5. novembra 1913, — Upokoji se na lastno prošnjo mestni zdravnik dr. Illner ter se mu da naslov mestnega zdravstvenega svetnika. — Stalno se imenujejo: za stavbnega nadkomi-sarja inž. Ivan Štembov od 1. oktobra t. 1. v VIII. činovnem razredu, Oton Zupančič od 1. oktobra za mestnega arhivarja v X. čin. razredu, mestni gozdar Metlikovič od 1. julija in od 1. oktobra oficijantki Elizabeta Otujec in Josipina Matjan, — Brivskemu mojstru Albertu Dergancu se da koncesija za nakup in prodajo starih predmetov, Nedoletnim Hafnerjevim dedičem se dovoli prenos gostilniške koncesije z Dolenjske ceste št, 10 na Dolenjsko cesto štev. 2, Dnevne novice. T Shod v Vodicah. Dne 28, oklobra se je vršil v Vodicah doro obiskan volilni shod, kjer so se volilci navdušeno soglasno izrekli za č. g. dr, Kreka kot kandidata v kuriji kmečkih občin in č. g, dekana Lav-renčiča v splošni kuriji, + Izseljevanje in zadružništvo. Nekaj Rajfajznovk v Galiciji in Bukovini se je lotilo zadnja leta agentskih poslov za izseljevanje, Od potovalnih pisaren nekaterih paroplovnih družb so si preskrbele zastopstvo in prodajale proti običajni proviziji potne listke preko oceana. Vodila jih jc pri tem misel, da se po ti poti kmečko ljudstvo obvaruje izkoriščanja, ker jim posreduje posojilnica pošteno in le takrat, če jih ni mogoče obdržati doma, medtem ko brezvestni agent gleda samo na to, kako bi jih čim največ spravil v tujino. Pri posojilnicah je provizija njim v prid, torej v splošno korist; posameznik nima iz tega nič dobička. Vendar je pa ta reč nevarna. Namenu zadružništva, ki ga opisuje § 1. zadružnega zakona, naravnost nasprotuje vsako sodelovanje pri izseljevanju. Kmečke zadruge morajo pomagati, da ostane ljudstvo doma, ne pa narobe. Zato pozdravljajo zadružni voditelji, da je po vladnem načrtu izseljeniškega zakona v § 49. c onemogočeno zadrugam baviti sc s posli, ki sc tičejo prevažanja izseljencev. V tem zmislu je dne 28. t. m, v seji glavnega odbora Splošne zveze kmetijskih zadrug na Dunaju, ki so v njem zastopane zadružne zveze, dr. Krek opozarjal na važnost tega vprašanja. Soglasno se jc sprejel njegov predlog, naj načelstvo s stališča kmečkega zadružništva prouči vladni načrt in nasvetuje potrebne izpremembe, strogo sc držeč načela, da zadružništvo nc sme na noben način opravljati poslov potovalnih pisarn. -f Poslanci in izseljeniški škandal. V javnosti se govori in piše, da je več državnih poshnccv zapletenih v umazane dosIc kanadske in drugih paroplovnih družb. Trdi se, da ima vlada listo teh poslancev. Tukaj je brez dvojbe treba brezobzirno odkriti vse krivce in ustvariti pred javnostjo popolno jasnost. Dokler se samo splošno govori o poslancih, je seveda mogoče, da se sumi takorekoč o vsakem. Politične stranke že izrabljajo nejasnost proti svojim nasprotnikom in javnost se zbega. Ne mislimo tu na naše liberalne liste, ki žive sploh samo od laži in obrekovanja, ker je naše ljudstvo proti njihovim napadom — hvala Bogu — imunizirano. Sum-ničenja dr, Šusteršiča in dr. Kreka v njihovih predalih so preneumna, da bi jih kak pameten človek upošteval. Toda prav pa je, da se tudi ob ti priliki zopet jasno izkaže liberalna nesramnost, ker s tem vedno nekaj zaslepljencev izpregleda, v kakšni družbi so, in s tem napreduje neizogibni notranji razpad naše liberalne stranke. Zato je dne 28. t. m, dr, D u b i -1 i č kot član paroplovnega pododseka v imenu hrvatsko-slovenskega kluba od vlade odločno zahteval, naj imena poslancev, ki so udeleženi pri izse-ljenškem škandalu, brezpogojno objavi. Trgovinski minister se je nekam izgovarjal, notranji minister pa pravi, da je sedaj še preiskava in da zato še ne kaže objavljati posamnih reči. S tem naši poslanci niso zadovoljni, nego bodo slejkoprej zahtevali, da se ustvari popolna jasnost, da se odkrito pokažejo svetu tisti ljudski zastopniki, ki so opravljali umazane izseljenske posle, da se pa tudi odkrijejo nesramne laži brezznačajnih političnih strank in listov in zavrejo podla sumničenja. + Oslabelost nemškega naroda. Der »Osterreichischc Volkswirt«, v katerega pišejo mecl drugimi profesorji dunajskega vseučilišča — in ki, bodi omenjeno mimogrede, večkrat zelo tehtno kritizira avstrijsko zunanjo in gospodarsko politiko — graja v številki z dne 25. t. m., ker sc ni nihče našel, ki bi bil reagiral vsled kršenja državtiili ustavnih zakonov ocl strani upravnega sodišča, ki je v prvi vrsti poklicano, da varuje v ustavi določene pravice. To sodišče je namreč priznalo češko uki-njenje ustave s patentom od 26. julija 1913. Zlasti očita brezbrižnost nemškemu »Nationalverbandu« in pravi do-slovno: »Ali ni v celem nemškem »Nationalverbandu« nikogar, ki bi tovarišem iz nemške Češke dopovedal, da imajo Nemci, ne iz svobodoljubnih motivov-— ti dandanes silno malo tehtajo — ampak iz prostih narodnih motivov izmed vseh avstrijskih narodnosti največji interes na tem, da se ustava varuje? Ali še nc vedo, da ima absolutizem v Avstriji mogočne pokrovitelje, ki ne nameravajo rešitve narodnostnega vprašanja ravno v zmislu nemškega »Volksrata« na Češkem? Absolutistično mišljenje v Avstriji ni več tako tuje, da bi potrebovalo še okrepitve. I»i če pri Nemcih v Avstriji nc zmaga kmalu ideja nad taktiko, potem utegne biti kmalu pod razvalinami ustavo pokopano tucli prvenstvo (Vormachtstellung) Nemcev v Avstriji.« — Navedene besede niso samo nauk nemškim, politikom, ampak tudi dokument priznane nemoči nemške narodnosti. Treifu Nemci uvidevajo čedalje bolj, da se narodnostno vprašanje, ki leži kot mora na Avstriji, da rešiti le z energičnim korakom od zgoraj. Močni nemški narod ne more rešiti tega vprašanja z dogovorom s svojimi sosedi, ker vsnjegovi hiši ne gospodarijo trezni gospodarji, ampak otroci, obmejni prenapeti kričači. Nemci se bojo državnega absolutizma, nimajo pa notranje sile, da bi otresli absolutizem kričačev. Slovani pač nimamo vzroka, cla bi se tako bali za obstoječo ustavo, ki se je delala samo v sporazumu z Nemci in Madžari, in tucli temu primerno izgleda. Mesto cla bi nudila dovolj torišča za politično življenje in tekmovanje vseh narodov, jo postavila vse druge narodnosti za tlak, po katerem plešeta Nemec in Madžar svoj politični ples. Ni čuda, cla druge narodnosti glava boli in da bi jim bila prav rešitev od najvišje strani, ker neposredno nad seboj najdejo gluha ušesa. Tembolj, ker naša ustava ni samo politično tortura, ampak jo tudi teoretično potvora pojma ustavnosti. — Tržaški škof dr. Andrej Karlin in novoposvečeni škof poreški dr. Tederzolli sta bila včeraj gosta našega prevzvišenega g. knezoškofa in sta obiskala zavode sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. — Sadjarska zadruga v Vipavi. Iz Vipave se nam poroča, da se pripravlja ustanovitev prepotrebne sadjarske zadruge, ki bi imela namen v prvi vrsti sadjerejo v vipavski dolini povzdigniti ter preskrbeti trg za oddajo sadja posebno v severne dežele. V to svrho sc skliče na dan 9. novembra ustanovni občni zbor, kamor sc vsi prijatelji sadjereje vabijo. Občni zbor sc bo vršil v Vipavi v dvorani na Taboru takoj po popoldanski službi božji. Zraven pride tudi sadjerejski učitelj od deželnega odbora g. Humek, K obilni udeležbi vabi pri-oravlialni odbor. — Po nesreči ga jel Dne 26. t. mes. se je vozil neznan kolesar že v mraku skozi Jurkavas v Valtovas. Na potu jc podrl Franceta Nahtigal, kolarja iz Jur-kevasi štev. 4. Ta je padel vznak ter za-dobil na glavi poškodbo in je okrog 8. ure umrl. Na licu mesta došla sodna komisija z zdravniki je konstatirala, da je zadobil več poškodb vsled padca. Mož je bil že precej star. Kolesar sc do danes ni zglasil, sumi se pa, da jc domačin in bilo bi bolje, da se sam zglasi, kajti zadene ga le po § 33. k. z. kazen, katera pa ni občutna. — Utonil v Krki. Dne 27. t. m. zjutraj je 82 let stari, nekoliko slaboumni prevžitkar Anto.i Košak z Malega Globokega, občina Ambrus, skrivaj zapustil dom. Ob 8. uri zjutraj so ga dobili nedaleč od vasi mrtvega v Krki. Bržkone je padel v reko. — Z oetovo esenco se je zastrupila dve leti stara hčerka posestnice Ivano Mura. iz občine Toplice na Dolenjskem. Dekletce je neopazovano dobilo nekaj požirkov tega strupa. Takoj so nastopile hude bolečine v trebuhu; drugi dan jc bil otrok mrtev. — Umrl je v Zagrebu baron Ljude-vt O ž e g o v i č v 72. letu starosti. Svoj čas je bil tudi poslanec v saboru i}i državnem zboru v Budimpešti kot pristaš bivše obzoraške stranke. Kasneje se jo popolnoma umaknil iz političnega življenja. —Umrl je v Pudobu v župniji Staritrg pri Ložu po daljšem bolehanju v najlepši dobi 27 let star Mirko Avsec. Pokojnik je sodeloval več let z veliko vnemo pri vseh' naših organizacijah, Orlih, tamburaših in zlasti kot pevec na starotrškem cerkvenem koru, kjer je njegova izguba skoro nenadomestljiva. Poleg tega pa je bil tudi radi svojega prirojenega mu humorja, s katerim jc marsikatero družbo znal pripraviti v smeh, splošno znan. Svetila mu, večna luč! Blag mu spomin! — Imenovanje v Zagrebu. Bar. Sketv Iecz je upravo prezidijalnega odseka vlade poveril Petru K n o 11 u. — Dr. Jurij Majcen je imenovan za rednega profesorja na vseučilišču. — Svarilo pred sleparjem. Od začetka tega meseca se po ljubljanski okolici potika brezposeln dninar, ki se izdaja za Simona Weinzierla, rojenega leta 1882. iz Kraubatha pri Ljubnu na Gorenjem Štajerskem, ter goljufa kmečko ljudstvo, kjer in kolikor more. Dne 6. t, m. se je nastanil pri posestnici Mariji Črnivec v Zgornjem Kašlju kot strojni ključavničar ter se pogodil za stanovanje in hrano. Čez nekaj dni je izginil, ne da bi plačal svoj dolg. Dne 11, t. m. se je pojavil v Besnici, kjer jc nekemu posestniku izvabil 12 K vreden have-lok, katerega je takoj na to prodal nekemu krojaču za 2 K. Potem se je nastanil pod imenom Franc Kožuh pri krojaču Petru Snoju v Slapah pri D. M. v Polju in izginil, ne da bi plačal za prenočišče in hrano. Pri gostilničarju Jerneju Zupančiču v Besnici si je na ponarejeno vložno knjižico poštne hranilnice izposodil 20 K. Knjižica je bržkone ukradena; glasi sc na ime Franc Kožuh, strojni ključavničar, ter ima štev. 26.465 D. Dne 14, t. m. je slepar stopil pri regulaciji Ljubljanice v delo, a je že drugi dan izginil, zapustivši delavsko knjižico. Imenuje se tudi Henrik Ramnik in, kakor omenjeno, tudi Franc Kožuh. Mogoče je torej, da ni Weinzierl njegov pravi priimek. Slepar je srednje velikosti, dobro re-jen, širokih pleč, z okroglimi, polnimi lici in malimi rjavimi brkami. Govori nemško in slovensko, v slovenščino meša nemške besede. Zadnjič je imel plave platnene hlače, temnosiv telovnik, rjav, volnen suknjič, sivo športno čepico z belimi progami in obnošene čevlje na zadrgo. Štajerske novice. š Osebna vest. Okrajni komisar pri okrajnem glavarstvu v Mariboru Emil Schaffenralh je pomaknjen ad personam v 8. činovni razred, š Slovenski se učijo. Graški nemški listi razglašajo: Tečaji za priučitev slovenskega jezika, ki jih prireja akademični na-rodno-dclavni odsek, se vrši vsak torek in petek od 6. do 7. ure zvečer. Začnejo se dne 28, oktobra v slušalnici vseučilišča VIII. (I. nadstropje). — Nemci izpreglcda-vajo, da brez slovenščine ne gre. Ali bodo tudi spoznali, da potom nemškega šulfe« rajna zabranjujejo slovenski deci slovenski pouk celo v ljudski šoli! š Krasno vreme imamo pri nas n!^ Spodnjem Štajerskem. Toplo jc bilo tc dni kot avgusta ali julija. Kmetje so veseli, da lahko spravljajo že zapoznele poljske pridelke. Vinogradniki, ki imajo šc te dni trgatev — veleposestniki so res zadeli ter-no, ker so odlašali s trgatvijo. Mošt vaga v ljutomerskih goricah te dni celo 22 do 24% sladkorja in bo torej to vino prekašalo cclo vino iz leta 1908. š Nemško priznanje. Iz Ptuja nam poroča prijatelj: Dne 21. oktobra jc imel neki profesor Miiller v ptujskem »Vereinshau-su« predavanje o Tirolski in dolomitih. S slikami jc profesor predavatelj Dodorl svo- ja predavanja in čudno — dokazoval tudi, da so na Tirolskem pred več sto leti prebivali Slovenci. Torej celo nemški profesor priznava, da so nas grabežljivi Nemci potisnili z naše posesti. š Kurz za priučenje angleškega jezika te bo začel meseca novembra v Mariboru. Priglasilo se je baje že veliko število udeležencev. Priglasiti se je knjigotržcu Heinzu. Vodil bo tečaj bivši učitelj Puch-leitner. š Nesreča. Veleposestnik Janez Kren na Plaču pri Svečini je o priliki trgatve pripravljal sode za vino. Nesreča pa je hotela, da je zadel z levo roko ob rjav žebelj, ki ga je precej globoko ranil. Ranjena roka je začela otekati in se rdečiti. Poslali so po zdravnika, a tega ni bilo od nikoder. Kre-nu je postajalo vedno slabše, prikazali so se znaki zastrupljenja, čeravno si je rano takoj dobro omil in obvezal. Moral je v Sostelj. Tudi čez dva dni še zdravnika ni ilo. Odpeljati so ga morali v bolnišnico. Govori se, da mu bodo morali odrezati roko. Pomilovanja vreden mož! Koroške novice. k Celovško bogoslovje. Celovško semenišče šteje letos izredno veliko bo-goslovcev, namreč 62; zadnja leta jih je bilo navadno okrog 50. Na novo jih je vstopilo letos 27; med temi je 13 Avstrijcev in 14 nemških državljanov. V prvi letnik jih je vstopilo 15 (od teh 3 avstrijski Nemci, 4 rajhovci in 8 Slovencev.) Izmed ostalih 12 na novo pri-šlih je večina vstopila v četrti letnik, sami rajhovci, ki so študirali teologijo na raznih univerzah in bodo večinoma že v Božiču prejeli višje redove ter bodo nastavljeni kot kaplani. Po državljanstvu je med 62 tukajšnjimi bogo-slovci 43 avstrijskih državljanov in 19 podanikov memškega cesarja (z Bavarskega, Virtemberškega, Badenske-ga, Pruske Šlezije, Westfalskega). Od 43 Avstrijcev jc 29 Korošcev in 14 Nc-koroščov. Po narodnosti je od 62 bogo-slovcev 29 Slovencev in 33 Nemcev (14 avstrijskih in 19 nemških). Od 14 avstrijskih Nemcev je 9 Korošcev in 5 Nc-Korošcev (Štajerci in Tirolci). Od 29 Slovencev je 20 Korošcev, 9 Ne-Ko-rošcev (Kranjci in Štajerci). — Izmed letošnjih kranjskih abiturientov ni v Celovec prišel nobeden. Zadnje vesli. LEP USPEH NAŠIH POSLANCEV. — ZGRADBA NOVEGA KOLODVORA V RADOVLJICI ZAGOTOVLJENA. Dunaj, 29. oktobra. Posredovanju poslancev viteza Pogačnika in dr. Gregoriča se je posrečilo, da je železniško ministrstvo dovolilo kredit 133.000 K za zgradbo novega kolodvora v Radovljci. Zgradba mora biti gotova v prvi polovici prihodnjega leta. DRŽAVNI ZBOR. Dnnaj, 29. oktobra. Politična debata o češko-nemškem in poljsko-rusin-skem vprašanju jc preložena. Danaj, 29. oktobra. Začetkom današnje seje so češki radikalci napravili nekoliko škandala, ker vlada na interpelacijo glede ustavne komisije na Češkem še ni odgovorila. Dunaj, 29. oktobra. Ko je govoril šc poročevalec finančnega odseka, je bil davek na šampanjec sprejet v obliki, v kakršni ga je predlagal finančni odsek. Nato je bila seja prekinjena, da se vrši seja načelnikov klubov za določitev nadaljnjega delovnega programa. Dunaj, 29. oktobra. Začetkoma seje načelnikov klubov je zahteval poslanec dr. Korošec, naj ministrski predsednik takoj odgovori na interpelacijo glede izseljeni-škega škandala in naj pove imena tistih poslancev, ki so zapleteni v to afero, ker ne gre, da bi se nedolžni dolžili. Načelnik poljskega kluba dr. Leon se je tej zahtevi dr. Korošca popolnoma pridružil. Ministrski predsednik je odgovoril, da na interpelacijo še ne bo odgovoril, ker je stvar v proračunskem odseku in bo tam odgovoril. Tudi na interpelacijo glede ustavne komisije še ne bo odgovoril. Dunaj, 29. oktobra. V seji načelnikov klubov je Ibilo sklenjeno, da se najprvo reši davek na žganje, potem pa se reši davek o osebni dohodnini. Seja državnega zbora je bila nato zopet otvorjena. Zbornica razpravlja o davku na žganje. DELEGACIJE. Dunaj, 29. oktobra. Dlegacije se skli-čejo na 18. novembra. DOPOLNILNA DRŽAVNOZBORSKA VOLITEV NA MORAVSKEM. Brno, 29. oktobra. Za državnozbor-ski mandat umrlega češkega katoliško-narodnega poslanca Šilingerja je bila včeraj ožja volitev. Češki katoliško-na-rodni kandidat Jožef Mašek je dobil 6836 glasov, češki naprednjak Rudolf Valik 4742, češki socialni demokrat 2258, centralist 101 glas. Potrebna je ožja volitev med češkim katoliško-narod-nim kandidatom in liberalnim kandidatom. PRASKI ŠKANDAL. Praga, 29. oktobra. MladočeŠki in staročeški klub v občinskem svetu sta sklenila, da pozoveta vse občinske svetovalce, naj vlože proti profesorju Ma-saryku in dr. Boučku tožbo zaradi ža-ljenja časti. Profesor Masaryk je dejal, da je med svetovalci deset tatov, dr. Bouček mu je pa pritrdil. BULGARSKI CAR PRI GROFU BERCHTOLDU. Dunaj, 29. oktobra. Bulgarski car Ferdinand bo te dni imel pogovor z av-stro-ogrskim zunanjim ministrom grofom Berchtoldom. NEPOTREBNA ČESTITKA. Dunaj, 29. oktobra. Zunanji minister je čestital laškemu ministrskemu predsedniku in laškemu zunanjemu ministru na uspehih pri volitvah v laški parlament. ALBANIJA. Valona, 29. oktobra. Izmail Keinal hej je naprosil zastopnike velesil, naj bi bil albanski knez kmalu imenovan in naj bi skoro prišel na. svoje mesto, ker le tako bo mogoče združiti vse sloje za skupno delo. PROSLAVA OBLETNICE ZASEDENJA NOVIH SRBSKIH KRAJEV. Belgrad, 29. oktobra. Povodom obletnice zasedenja novih srbskih krajev je občinski odbor v Skoplju izvolil Put-nika za častnega meščana in da postavi dva spomenika: enega na mestu, kjer je srbska armada prišla v mesto, drugega pa na mestu, kjer so pokopani padli junaki. VELIK POŽAR NA ZAGREBŠKEM KOLODVORU. Zagreb, 29. oktobra. Na tukajšnjem državnem kolodvoru je zgorel železniški voz z Reke z 58 sodčki petroleja. Požar je zanetila iskra iz lokomotive. Škode jc okolu 10.000 K. PROCES RADI RITUALNEGA UMORA. Kijev, 29. oktobra. Izvedencem jc bilo predloženih 23 vprašanj. PRINCEZINJA LUJIZA BELGIJSKA. Bruselj, 29. oktobra. Princezinja Lujiza belgijska se je z državo Belgijo sporazumela, da dobi od države 7 milijonov za poravnavo svojih delgov. Pet milijonov dobe dolžniki. Dolžniki dobe 20- do 25odstotne kvote. Primorske vesti. p Imenovanje. G. .Taromir Dolenc s Proseka je imenovan provizoričnim bosensko - hercegovskim arhitektnim asistentom v XI. plačilnem razredu pri deželni vladi v Sarajevu. Čestitamo. Za računskega revidenta je imenovan dosedanji računski oficijai pri pomorski vladi v Trstu Fran Maček. p Himen. Poročil se je v Trstu gospod Fortunat Mikuletič z gospodično Valerijo Škrinjarjevo. Bilo srečno! p Zdravilišče Veliki Lošinj. Zdravilišče v Velikem Lošinju obiskuje vsako leto na tisoče gostov. Število tujcev pa bi brez dvoma poskočilo, če bi otok imel boljšo paroplovno zvezo s celino. Med Trstom in Lošinjem n. pr. prome-tuje parnik redno le enkrat na teden, parniki, ki vozijo v Dalmacijo, se pa le redko ustavljajo v tem pristanu, dočim ladij ogrsko-hrvatske družbe skoro nikoli ni blizu. Zdravilišča so dobri viri dohodkov, pa bi se vsekakor izplačalo poskrbeti za redni promet. p »Lipski trg« v Trstu. Trajen spomin na bitko pri Lipskem tvori v Trstu takozvani »Lipski trg« (Piazza Lip-sia), ki jc nastal nekoliko pred bitko in je dobil takoj potem tudi svoje sedanje ime. Prej pa se jc zval »Liitzenski trg«. Rožne stvori. Sooialnodemokraške goljufije z delavskimi denarji. Social*nodemokraška organizacija rudarjev v Mor. Ostra vi je prišla v hudo finančno stisko. Razpad je že tako velik, da bo prišlo do popolnega poloma organizacije žc v kratkem času, pri čemur pa bodo prizadeti tudi številni delavci. Vzrok temu je naravnost kaznjivo gospodarstvo delavskih voditeljev z delavskimi denarji, ki so jih zbrali v svrho humanitarnih naprav. Najprej so napravili dom za rekonvalescente. Kljub svarilom pa so kupili ;iiek že obstoječi sanatorij tako drago, da bi nova stavba bila mnogo cenejša in bi tudi bolje ustrezala namenom. Seveda, v zadnjem slučaju bi posamezne osebe ne prišle na svoj račun. Koliko je pri tej kupčiji šlo v zasebne žepe, seveda javnosti ni znano. Toda to še ni vse. Ko sc je v rudniški družbi sprožilo vprašanje glede preskrbe sirot, so sociamodemokraški voditelji zopet predlagali, naj se kupi neki že obstoječi sanatorij in preuredi v sirotišnico. Ker pa so bili podjetniki proti temu predlogu, so sklicali rdeči voditelji shod delegatov, ki so jih znali zase pridobiti. Pri tem so tudi dosegli, da naj delavci plačujejo od svoje dnine en odstotek za ta projekt. Nakupili so nato za nekaj stotisoč kron zemljišč v svrho zgradbe poljske sirotišnice s šolo, doma za ženske rekonvalesceptinje in češke sirotišnice. Oddali so tudi zgradbe v delo, nastavljali razne osebe in toliko časa denar razmetavali, dokler so ga kaj imeli. Že cele mesece plačujejo zdravnika, ki so ga najeli kot voditelja bodočega cloma ženskih rekonvalescentinj in že cele mesece plačujejo tudi učitelja, ki naij bi bil voditelj bodoče šole v sirotišnici. Seveda sc je sedaj .začelo zaradi enakega gospodarstva tudi v drugih zadevah delavstvo razburjati. Delavci se branijo plačevati 1 odstotek svoje dnine za ponesrečene socialnodemokraškc načrte. Na številnih shodih se protestira proti temu davku ter se zahteva revizija sklepa delegatov. Pri vsem tem pa oblasti še »niso odobrile naprav iu zgradb. — Taki pojavi v socialni demokraciji niso redki in jasno kažejo, kako si mnogi z demagoštvom rede žepe na račun delavskih trpinov. Amerikanska zvijača. V ameriških velikih mestih so dobile mnoge dame bogatih krogov pisma sledeče vsebine: »Ko ste odprli to pismo, ste vdihavali 2 milijona bakterij, ki sem jih jaz kul-tiviral in ki so skrajino škodljive. Vi nosite torej kal infekcije v sebi. Kljub temu pa ni treba obupati, kajti iznašel sem radikalno sredstvo, ki onemogoči vsako okuženje. Mora pa se uporabiti tekom devetih dni. Ako hočete uporabiti to sredstvo, morate poslati na naslov ----znesek — dolarjev.« —• Pisec teh pisem je zaračunal »odkupnino« dotičnim damam po premoženjskih razmerah in je zahteval za svoje zdravilno sredstvo od 10.000 do 100.000 kron. Večina adresatinj je oddalo pisma policiji. Preiskava pisem je do-grala, da so bila pisma v resnici preparirana z bacili, vendar pa so bakterije že pomrle in bile precej nedolžne nravi. Kdo je pisal ta pisma, še niso izsledili. Ljubljanske novice. lj Poštni ravnatelj g. Josip štrukelj umrl. Danes dopoldne je po večmesečnem bolehanju umrl g. Josip Štrukelj, c, kr. ravnatelj in občinski svetnik S. L. S. S pokojnikom izgubimo vestnega uradnika, ki si je na svojem mestu znal pridobiti splošne simpatije uslužbencev in občinstva. Pokojni ravnatelj je bil rojen Ljubljančan in je ob vsaki priliki pokazal, da je zvest sin svojega rodnega mesta. Na svojem odgovornem mestu je živahno in vztrajno zastopal tudi koristi Ljubljane in je ob marsikateri priliki pokazal, da ni samo mrtev uradnik, ampak mož, ki je svoje srce in znanje posvetil napredku rodnega mesta. Zlato, zvesto srce je prenehalo danes biti v Josipu Štruklju. Vsak, kdor je imel nekoliko vpogleda v to srce, ne bo pozabil plemenitega moža, ki nikdar ni izgubil dobre volje in je vedno vsakemu storil samo dobro. V časih, ko je za uradnike bilo nevarno priznavati se pristašem naše stranke, je on v Ljubljani odkrito in s ponosom vedno izpovedoval svojo strankarsko pripadnost. Nikdar ni v bojazni krivil hrbta, vedno jasna in odločna je bila njegova beseda za S. L. S. Tak je bil, ko še ni izdaleka mislil, da postane poštni ravnatelj v Ljubljani in tak je danes 2atisnil oči. Pri zadnjih občinskih volitvah v Ljubljani je kandidiral na programu S. L, S, in je bil izvoljen občinskim svetni- kom v II. razredu ter je tudi v odsekih občinskega sveta in v občinskem svetu bil mož na svojem mestu. Blag mu bo ohranjen spomin! lj Opozarjamo na predstavo »Mati Skrb«, ki jo priredi Šentpetersko prosvetno društvo v soboto, na praznik Vseh svetnikov, ob pol 8. uri zvečer v »Ljudskem domu«. Igra, ki sc prišteva med najlepše ljudske igre, bo brez dvoma ugajala našemu občinstvu, kajti prizori, ki jih bodemo gledali na odru, so tako pretresujoči in tako živo slikani, da se nam zdi, kakor da bi gledali resnično življenje našega malega obrtnika. Režija je v rokah g. VranČi-ča, glavna vloga mizarskega mojstra Antona v rokah g. Petrlina, ki je dosedaj dosegel še v vseh igrah najlepše uspehe. Upamo torej, da naše občinstvo poset i v obilnem številu to prireditev. Vstopnice se dobivajo v predpro-daji v »Katol. Bukvami« in pri g. Podboju, trgovcu pri cerkvi sv. Petra. lj Klub občinskih svetnikov S. L. S. je sklenil pritožiti se tudi proti sprejetju računskega zaključka mestne občine za 1. 1912. na deželni odbor. Z liberalnimi občinskimi svetniki sc mnogo prerekati ne kaže, ker sta včeraj celo poročevalec in sam župan pokazala, da sta v mnogih točkah popolnoma neinformirana. Kakor znano je klubova pritožba proti proračunu za leto 1913. že pri deželnem odboru. Tako naj pride luč v temne račune, kakor je včeraj blagovolil karakterizirati računski zaključek sam g. župan. Ljubljančani morajo enkrat videti pravo Ljubljano. lj Prijatelji učiteljstva. Včeraj je v ob» činskem svetu naznanil župan, da je deželni odbor črtal 6000 K, ki jih je sprejel občinski svet za podporo ljubljanskemu učiteljstvu. Da je do tega prišlo, je kriva liberalna trma in neodkritosrčnost. Občinski svetnik Štefe je že pred meseci izjavil zastopniku učiteljstva občinskemu svetniku Dimniku, da bo pritožba umaknjena, ako g. Dimnik izposluje, da skupno določimo, kdo izmed učiteljstva bo dobil podporo, t, j. da nam se da garancija za to, da bodo podporo dobili res najbolj potrebni učitelji obeh strank. Gosp. Dimnik je bil s tako rešitvijo zadovoljen, izposlovati pa tega, kakor se vidi, ni mogel, ker je liberalnim mogočnežem na magistratu samem največ zato, da na tak način prihranijo 6O0O K in je ta vsota na papirju služila le za nekako farbarijo učiteljstva. Potrebni liberalni učitelji naj se torej zahvalijo liberalni trmi, ako nič ne dobe. Liberalna večina je včeraj odbila tudi predlog, naj se da učiteljem, ki 25 let služijo v občini, brezplačno meščanstvo. Pri tem bi prišla v poštev samo kaka dva učitelja, pa celo to so zavrnili! Liberalci so bili od nekdaj prijatelji učiteljstva v — besedah. lj Drugo gostovanje hrvatske opere v Ljubljani bode v torek, dne 4. novembra, in v s r e d o , dne 5. novembra. Uprizori sc Puccinijeva opera »T o s k a« in Verdijeva opera »Traviata« (kot drugo delo iz Verdijevega cikla). lj Polet po zraku iz Asperna v Ljubljano. Nadporočnik Rzemcnovski, ki je poletel po zraku te dni z aeroplanom v Gradec in od tod v Maribor in v Ljubljano, je priletel v Ljubljano včeraj ob 1. uri popoldne in se je brez nezgode »izkrcal«. Radi vetrov je rabil iz Maribora v Ljubljano tri ure. lj Izpremembe v finančni službi. V okolišu c. kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko so se prestavili: Finančni koncipist Anton Svetek ocl davčne uprave k okrajnemu glavarstvu v Ljubljani; finančni koncipist dr. Er-nest Močnik od okrajnega glavarstva Ljubljana k okrajnemu glavarstvu v Radovljico in davčni praktikant Ivan Kranjc ocl urada za odmero pristojbin v Ljubljani k davčnemu uradu Ljub-Ijana-okolica. Pisarniški pristav pri uradu za odmero pristojbin Feliks Obrekar je stopil v stalni pokoj. lj Kap zadela. Danes dopoldne je V Stritarjevi trgovini v Gosposki ulici zadela kap 451etnega sobnega slikarja Jerneja Muz o vi č a, ki jc bil takoj mrtev. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. lj Težavna aretacija. V soboto se je priklatil v stanovanje čevljarja Franca Barage v Vodmatu 34 let stari dninar Anton Poznik iz Kamne gorice, obor. 4. to je ob prvi žel. postaji od Ilirske Bistrice proti Reki se proda oz. da v zakup Hiša obstoji iz 7 sob, kuhinje, verande, lokala za trgovino in gostilno, obokane kleti in treh skladiščnih prostorov ter velike krušne peči z dvoriščem in vrtom. Hiša leži ob državni cesti Reka-Trst. Ugoden položaj za trgovino na debelo. — Prodajna cena 11.000 kron. Ugodni plačilni pogoji. 3289 Lastnik Anton Žnidaršič, Ilirska Bistrica Moderno urejena in dobro delujoča s prodajalno za kruh se da pod ugodnimi cenami v najem s 1. decembrom 1913. V prodajalni je lahko tudi trafika. Natančnejša pojasnila daje Hranilnica in posojilnica na Dobrni pri Celju. 3257 A. KUNC 2707 Ljubljana, Dvorni trg št. 3. i® 1 * Najnižje, stalne cene! Ceniki na razpolago. Vedno velika zaloga klobukov in čepic lastnega izdelka. Kupuje kože vseh divjačin po najvišjih dnevnih cenah. Se priporoča za izde-1 lovanje kožuhov vseh vrst, kakor tudi dam-skih jop, kolerjev, mufov. V zalogi ima vedno veliko izbiro vseh vrst kožu-hovine. — Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov. Izdeluje se vse po najnižjih cenah. J. VtfMlEK, Ljubljana, Sv. Petra cesta 21. Mizarska I. Repše & Fr. Ljubljana Kolodoorska ulica Si. 6 Ljubljana vljudno naznanjava, da sva prevzela prejšnjo mizarsko obrt R. Parzerja ter se p. n. občinstvu v vsa v to stroko spadajoča dela, posebno pohištvo od priproste do najfinejše izvršitve naj- topleje priporočava. 3254 3 Trudila se bodeva vsikdar točno in z zmernimi cenami postreči. gg Domača tvrdka Modni salon " 8 Udarila detel <®> Ljubljana S Priporoča svojo veliko, bogato zalogo vsakovrstnih daniskih in otroških ter športnih čepic v najnovejši obliki. Zunanja naročila obratno. 2312 :: Židovska ulica šte. 8. | Popravila se sprejemajo. Žalni klobuki g vedno v zalogi. S! Cene brez konkurence. E mw la. perilo za gospode, dame in otroke. Klobuki. Čepice itd. • 2060 Najmodernejše bluze, jutranje obleke, športne jope in čepice za dame in otroke. Vse potrebščine za šivilje. Postrežba solidna in točna. 3025 Klobuki Cilindri Čepice Kravate Rokavice Srajce Nogavice Žepni robci Naramnice Dežniki Prof. Jagrovo Trikot perilo Za lovce: Pletene telovnike Dežne plašče itd. Modna in športna.trgovina P. Magdič Ljubljana, nasproti glavne pošte, s Radi na novo došlih pariških modelov, oddajam najnovejše damske plašče in kostume pod lastno ceno. Najmodernejše double-paletoje za dečke in deklice za 7—14 let do K 7—14. Najnovejšo zalogo otročje konfekcije, kljub temu, da se ista jako težko dobi od fabrikantov priporoča Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Mestni trg štev. 5-6. i I j t + + f ♦ t f ♦i * •f + + f + f f + SARG LJUBLJANA ULICA 5. Priporoča svojo bogato zalogo prima platna, namiznega perila, brisač, robcev, nogavic, kril, perila za dame, gospe, otroke, in švicarske vezenine. 3300 Specialiteta. Izdelovanje oprem za neveste, od enostavne do najfinejše izvršitve. Lastna izdelovalnica. Cene nizke. 4* f Izdaja konzorcij »Slovenca«, »Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni poslanec.