Poštnina plačana v gotovini
MURSKA SOBOTA, 27. novembra 1932.
Cena številki 1 Din.
Naročnina na ¼ leta 5 Din., na posamezni naslov 6·25 Din. V inozemstvo mesečno 6 Din. Od 1. julija doma 6 Din. več, v inozemstvo 12 
Din. več. Doma se lehko v blagi plača.
IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo i uprava M. SOBOTA, Križova ul. 4.
Cena oglasov : Cela stran 800 Din., mali Oglas do 35 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din. Med tekstom so oglasi 15% dražji. — Popüst od 5—50%. — Post Ček. pol. št. 11.806.
Naročnikom i širitelom !
Zadnji mesec tekočega leta se nam je postavo k dveram i nam je skoz dver glasno zakričao: „Zima je tü, delavci nemajo tople obleke i tople hiše, ar ti nesi ešče poravnao naročnine“. Gda mi te glas zaslišimo, odpremo knigo naročnikov i se začüdimo. Najdemo naročnike, ki redno kadijo, bogato plačajo goslare po gostüvanjaj, ki si po senjaj voščijo pečenko i gdašteč kakšo kaplico vina. Krivica, v nebokričeča krivica bi bila. če bi mi zavolo teh delavcom ne izplačali, ka njim ide, ka si küpijo obleko i drva. Vsem našim dužnikom, naročnikom i širitelom zato damo z temi vrsticami zadnji Opomin, ka do 8. decembra mora vsaki krajcar naročnine biti plačan. Ki se toga razglasa ne bo držao, pride v roke pravici. Nišče neje izvzeti od tű razglašene dužnosti.
Uredništvo i uprava „NOVIN“, „M. LISTA“ i „M. OGRAČEKA“.
Razgovor z mladimi.
Samovzgoja.
Malo že znaš, ka je „vzgoja“. Pravimo, da stariši, šola pa cerkev „vzgajajo“ ali odgàjajo deco, mladino. S svojov rečjov i svojim vzgledom njim kažejo, kak naj pošteno živéjo.
Gda človek odrášča, se pa mora začnoti tüdi sam vzgajati ; to ne pomeni, da naj ne poslüša starišov itd., liki mora njihovo delo sam nadaljávati — to je „samo vzgoja“. Mogoče te zanesé živlenje v tüjino — te moraš biti ešče posebno trden proti vsem težavam. To pa doségneš s tem, da se sam vzgájaš
V čem obstoji samovzgoja ? Glavno je troje : spoznávanje samoga sebé, spoznavanje drügih lüdi i vera. Grški modrijan Sokrates, ki je živo nekak 400 let pred Kristušovim rojstvom, si je vzeo za svojo poglavitno dužnost v živlenji : „spoznávaj samoga sebé!“ Pa je bio — pogan ! Noso se je čisto prosto, hodo je vsigdar boš. Pa zmerno je živo; znao se je tak premagati, da je v najhüjšem čeméri ne spregovoro ní reči. Prej je meo lagojo ženo pa ga je ednok v čemeráj z vodóv poljála — on je pa mučao . . .
Bio je vučiteo modroslovja pa je v istom dühi vzgájao tüdi svoje vučenike. Pravo njim je, da mora človek jákostno
živeti, ár v srci prebiva niki düh, ki prigánja človeka k deli i njemi stoji vsigdár ob stráni.
Tak se spoznávaj vsigdár bole — da spoznaš svoje slabosti i je odpráviš ! 
Pa sam nikaj ne zmoreš — pomagati ti more vera i to katoličanska. Vera ti prinesé posvet v tmico vsagdenéšnjega žitka, ona te pomore na šklizkoj poti med vsemi nevarnostmi. Preprosta vera vesničkoga človeka premore véč kak vsa gizda „šolanoga“ gospoda.
Če boš sam v sebi trden, stalen, te boš tüdi lejko spoznavao lüdi.  Ne nosi svojih misli na jeziki. Poslüšaj več, guči menje. Ne vervaj vsakoj reči, vsakomi obrazi.
Gledaj toga i onoga, prevágaj značaj i poštenjé vsakoga. Zato pa moraš biti sam pošteni do vsakoga.
Krivica proti poštenosti.
Bio je boj : tirali so lüdi od edne i drüge strani, strelali so se s pükšami, štüki, bombami, klali z noži, sablami, zakaj ? Zavolo pravice ? O, ne ! Pravica i poštenost ne séga po nož, po strelbo!
Nekaj divjega je v človeki : že to, da je znajšeo morilno orožjé, strelivo — že v tom je nekaj zverinskoga.
Če se zglednemo okoli po sirmaškoj Europi vsešérom čüjemo strelati i žvenke-tati z orožjom. Italija, Nemčija, Vogrska, Austrija — vsi sosidje naše države majo svoja drüštva, gde mladino gojijo za strelbo, za morjenjé . . . Mladina se rada znanja (igra) tüdi s pükšov i sablov ! Záto jo to vleče v takša drüštva — tak se vzgaja rod za nove bojne !!
Poštenost zametava nasilje, krivico, pregánjanje. Poštenost zná, da ednok zmaga oravica ! Vüpajmo se, da se Europa zdrami i zapüsti pot pükše ! Vzgajamo svojo mladézen v mirolübnosti !
Naša gimnazija i suplent g. Mušič.
V zadnjoj številki „Novin“ smo priobčili popravek, šteroga nam je poslao g. Mušič, suplent na sobočkoj gimnaziji. Popravka smo ne bili dužni priobčiti, zato, ka niti malo ne odgovarja predpisom zakona od tiska, pa smo g. Mušiči toga ne zamerili i smo njegov popravek vseeno v celoti priobčili, brez vsakšega komentara. Gotovo je meo nad tem popravkom posebno veselje, če drügo ne, konči to, da je vido svoje ime čarno na belom natiskano z naslovom profesor. G. Mušič poleg drügih zakonskih predpisov ne pozna najmre gotovo tüdi predpisov od naslovov. Tam bi najmre vido, da se g. Mušič, ki je samo suplent, brez profesorskoga izpita, zaednok
ešče nesmi podpisüvati z naslovom „profesor“. Pripisao je zraven tüdi „član profesorskega zbora“. Na prvi pogled bi mislili, da je g. Mušič na sobočkoj gimnaziji zmed vsej učnih moči med najveljavnejšimi i da je te popravek poslao v imeni celotnoga vučitelskoga zbora. Ar je pa to iz popravka ne ravno razvidno, smatramo, da je popravek osebno delo g. Mušiča. Zato naj nam ne zameri ne g. Mušič, ne što drügi, če z pogledom na zadnji Popravek Povemo ešče par reči od naše gimnazije.
če vzememo v roke lansko izvestje i je prečtemo, nato pa primerjamo z zdajšnjim stanjem na našoj gimnaziji, zapazimo včasi na prvi pogled sledeče :
Letos falijo na našoj gimnaziji ravnatelj i ešče tri vučne moči. Na gimnaziji so letos poleg kvalificiranih honorarnih vučnih moči i vučitelov veščin. sledeči člani vučitelskoga zbora : en profesor, šteri vrši posle ravnatelstva, dva suplenta, s profesorskim izpitom, ki bota naskori imenüvana za profesora i eden suplent, brez profesorskoga izpita, to je g. Mušič.
Dva predmeta, fizika i kemija se sploh ne povčüjeta. Matematiko povčüjejo strokovnjaki, filologi pa tüdi vučitel petja. Vučiteo petja povčüje poleg usposoblenih filologov tüdi slovenščino, ki je jako Važen predmet, zato ka mora dijakom poleg drügoga dati tüdi slovniški fundament za drüge jezike.
Priznamo, da se gospodje na gimnaziji trüdijo, toda pri najbolšoj voli nemrejo nadomestiti štirih profesorov. Za matematiko, fiziko, kemijo i prirodopis nega niti ednogd profesora.
Gospoda Mušiča je menda najbole razčemerilo, da smo mi v „Novinaj“ pisali, da so bili „najbolši“ profesori odpüščeni. Na zborovanji drüštva „Šola in dom“ v Ljubljani so bile tüdi te reči povedane, pa se ogromna večina izvrstnih ljubljanskih profesorov niti malo nej čütila užaljeno. Inteligentni lüdje znajo, da se takše izjave nemrejo dobesedno razmiti. Javno mneje, posebno mnenje vučencov i starišov, vsigdar prav zadene. Nema tedaj prav g. Mušič, če misli, da je za vrednost profesorov merodajna ocena. Vidi se pa tüdi, da g. Mušič menda ne pozna šolske administracije, ar bi morao znati, da so ocene profesorov tajne i da on nemre znati niti za svojo niti za oceno drügih profesorov.
Sposobnost profesora je najmre silno raznovrstna. Eden je izvrsten znanstvenik, drügi metodik, tretji vzgojitel i značaj, štrti se udejstvüje v javnosti i. t. d. „Slovenec“ je nedavno pisao, da samo značaji lehko vzgajajo mladino i da bi bilo potrebno menje vredne elemente, ki so se pregrešili proti morali ali denuncirali svoje tovariše, izločiti iz vzgoje mladine. Tüdi med profesori se najmre dobijo lüdje, ki ne spadajo na svoje mesto. Mi na priliko zna-
Svet reši samo lübezen Jezušovih ran ! V te namen širite Novine !
2
NOVINE
27. novembra 1932.
mo za ednoga „profesora“, ki je dobo 3 mesečni plačani dopüst i lepo državno podporo k tomi naj bi šo študirat v Nemčijo i tam spopuno svoje znanje. Dotični „profesor“ je te peneze lepo pospravo študirat je pa nikam nej šo i dnes menje zna, kak je prvle znao. Od takših pač ne bi mogli praviti, da so dobri ali celo najbolši profesori. Če nam je pa teško za tem, če naša gimnazija, ki ma itak premalo profesorov, zgübi naednok vekše število zaistino dobrih profesorov toga nam nihče nemre zameriti pa gotovo tüdi ne g. Mušič.
Siromaškim dijakom gimnazijcom v M. Soboti.
Na god sv. Elizabete velike lübitelice siromakov se je vistinitila davna žela zavoda Martinišče i odbora za zidanje „Doma sv. Frančiška“. Te den se je odločilo Vodstvo Martinišča, da vzeme na sebe veliki trüd z prehranjüvanjom našega siromaškoga gimnazijskoga dijaštva, vodstva odbora za Postavitev „Doma sv. Franciška“ je pa te den sprejelo dužnost na sebe, da bode z doblenimi dari podpiralo Martinišče v toj prepotrebnoj dobrodelnosti.
S tem se odpre prvi del dobrodelne kühinje v M. Soboti, najmre za siromaško dijaštvo v Martinišči brez razlike vere i narodnosti. Drügi del dobrodelne kühinje se pa bo tüdi v kratkom odpro za odrašene v starom Martinišči, štero je dobilo ime „Dom sv. Frančiška“, Križova 4. Otvoritev bomo pravočasno naznanili.
Vsi Siromaški dijaki, ki želejo dobiti brezplačno hrano, naj se javijo z izkazom siromaštva v Martinišči ali v „Domi sv. Frančiška“ v M. Soboti, Križova 4. Prijavlene bo Vodstvo „Doma sv. Frančiška“ naznanilo vodstvi Martinišča, kde dobijo vsa potrebna navodila za prehrano.
M. Sobota, 19. nov. na god sv. Elizabete, l. 1932.
Za Martinišče Za „Dom sv. Franciška“
Dr. TOMAŽ KELENC	KLEKL JOŽEF
ravnatelj.	predsednik.
Ka je z našov gimnazijov ?
Gimnazija v Soboti ma samo štiri razrede pa ešče tej nemajo zadosta profesorov ! To ponovno povdarjamo, ar želemo, da se to zbolša !
Što se briga zato, da se naša gimnazija spopuni?! Za III. drž. gimnazijo v Ljubljani, ki je bila preprávlena, se ostro potegüjejo, da jo dobijo nazaj ! Što se skrbi za našo?! Čüjemo, da se prej naša spremeni v meščansko šolo. Želemo odgovor, što dela za to i zakaj se ne skrbi za spopuni naše gimnazije !
Vi, ki je to Vaša dužnost, zgenite se!
Te dve sliki nam kažeta novoga pa staroga predsednika ameriške države. Prva slika nam kaže novoga predsednika, šteri je bio zvoljen pred dvema tjednoma najmre Roosevelt-a, drüga pa staroga predsednika, najmre Hoover-a.
Politični pregled.
Ministerski predsednik dr. Milan Srskić je pred dobrim tjednom meo dukši govor v klubi narodnih poslancov v Belgradi. Omenjao je najprvle načrt zakona o občinaj, šteri je že predložen parlamenti. Nadale bode vlada predložila zakon o banovinska! Samoupravaj, zakon o drüštvaj, Volilni zakon za parlament, šteri bode — tak je povedao ministerski predsednik — omogočo slobodno i puno vdeležbo v političnom živlenji vsakšoj političnoj stranki, štera je za narodno i državno edinstvo. Dale je predsednik povedao, da bode državni proračun za leto 1933—34. za najmenje 800 milijonov menši, kak je bio lanski.
Novi občinski zakon. Notranji minister g. Lazić je načrt omenjenoga zakona že predložo narodnoj skupščini. Gda bode občinski zakon sprejeti, bodemo našim Čtevcom vse podrobno naznanili. Za dnes naj omenimo, da občina ne bode smela meti menje lüdi kak 2000. Občinski odbor se voli s splošnim, ednakim, neposrednim i javnim glasovanjom za dobo trej let. Volijo lejko vsi, šteri majo volilno pravico, izvoljeni pa so lejko samo tisti, šteri majo že 30 let. Volilo se bode po kandidatnih listaj, najmre tak, da bode nosilec liste, štera bode zmagala, obenem od volilcov Izvoljen za župana. Izvoljena pa je celotna kandidatna lista, štera bode prejela največ glasov. Župan i člani občinske uprave vršijo slüžbo brezplačno.
Naš finančni minister Djordjević je predložo 19. nov. narodnoj skupščini proračun za leto 1933- 34. Proračun znaša 10 milijard-328 milijonov i 326·575 Din. Te proračun je od lanskoga menši za 844 milj. i 874.421 Din, od predlanskoga pa približno za 4 milijarde. Vladi svetüje mo, da naj špara tam, gde nam Šparanje ne bode v škodo.
V „Jutri“ smo čteli. V narodnoj skupščini je bilo pred par dnevi jako živo. Poslanec profesor Pavlič je v dukšem govori
narodnim poslancom pojasno, da je minister dr. Kramer eden od najbole neprilüblenih politikov med slovenskim narodom. Ništerni poslanci so tomi ploskali, drügi pa so bili ogorčeni, tak da bi skoro prišlo do osebnoga spopada med slovenskim poslancom Cerarjem i hrv. poslancom dr. Nikičom.
Amerika je dobila novoga predsednika. V Ameriki je zmagao pri predsedniških volitvaj demokrat Roosevelt proti dozdašnjemi predsedniki republikanci Hoovri. Od 41 milijonov glasov je dobo Roosevelt 23 milijonov, Hoover pa 16. Demokrati bodo meli tüdi večino, v poslanskoj zbornici i v senati. Europa si od te spremembe dosta obeta. Zlasti se pričaküje brisanje ali zmenšanje dugov i rejsan se zdaj že vse države dužnice poslale tozadevne predloge Ameriki. Pa tüdi „prohibicije“, Prepoved točenja opojnih pijač, kak vina, piva, žganja i drügih pijač, bode lekaj že k leti odpravleno?
Vničiti ščejo Cerkev. Iz Mehike poročajo, da je dozdaj 14 mehiških zveznih držav z zakonom določilo število dühovnikov, šteri smejo izvršavati bogoslüžna dela. Najbole grdo nastopa država Tabasco, gde valá zakon, da smejo samo delüvati Oženjeni dühovniki. Ta država meri 10 000 km2 i ma nad 254.000 lüdi.
Nemška vlada, pod voditelstvom drž. kancelara Papena je pred dobrim tjednom odstopila, ar vse močnejše stranke so ne štele stopiti v vlado, šteroj bi palik on načelüvao. Predsednik nemške republike Hindenburg je pozvao k sebi zastopnike nemških nacionalistov, katoliškega Centruma, bavarsko lüdsko stranko i narodne socialiste, štere vodi Hitler. Najhitrej bo dobila nemška država diktaturo, če se pa bode to zgodilo, lejko pride v Nemčiji do državlanske bojne.
V Ženevi v Švici, ki je središče svetovnoga mira je pred nikelko dnevi tekla krv. Socialisti pa komunisti so zahtevali od vlade, da prepove zborovanja njim nasprotnim strankam. Ar je vlada toga ne na-
27. novembra 1932.
NOVINE
3
pravila, so napravili velke demonstracije v štere je segnolo tüdi vojaštvo. Lüdje so napadnoli vojake i toti je prišlo do strelanja celo tüdi s strojnicami. Mrtvih pa ranjenih je dosta.
Gömbös madžarski ministerski predsednik se je prejšnji tjeden nahajao v Italiji pri Musoliniji. Vzrok toga obiska je ne bila telko politika, kak gospodarstvo. Gömbös se je najmre pogajao z Musolinijom zavolo izvoza madžarske živine i kmečkih pridelkov v Italijo, ltalija je dozdaj dosta živine i drügih potrebščin küpüvala v našoj državi, tak bode, zavolo te pogodbe naša država jako prizadeta, tüdi naša krajina, štera je tüdi preci živine izvažala v Italijo.
Slovenska krajina.
—	Za Martinišče sta nabrala Kofjač Franc i Kos Anton na gostüvanji Mataj Mirka i Štefanec Marije v Petanjcih 62 Din. Tema vrlima dečkoma i darüválcom se Martinišče prisrčno zahvaljüje! — Bog daj, da bi te lepi zgled dosta nasledüvalo.
— Francoski krožek. V soboto 26 t. m. ob 20. uri bo v mali dvorani Sokolskega doma predavanje v slovenskem jeziku. Predaval bo g. profesor Hvala o Franciji. Za člane je Udeležba obvezna. Vsi prijatelji krožka in gimnazijci iskreno vabljeni. Vstop prost.
— Prvi spomenik + Baša Ivani. Neje to nagrobni spomenik. Ve če bi ga fara Bogojina iz zlata postavila, bi se ni z tem mogla zadostno zahvaliti za prekipečo lübezen pokojnoga do farnikov i našega naroda. Spomenik, ki je pokojnomi našemi velikani postavlen, je živ spomenik. Vučenec pokojnoga, preč. g. Horvat Egidij, plebanoš v S. Bethlehemi, bogojanski rojak, je postavo te živ spomenik. Nastavo je najmre v S. Bethlehemi, v svojoj fari, ki jo vodi že tri leta z velikov gorečnostjov, prosvetno drüštvo z dramatičnim odsekom. To drüštvo je nazvao po pokojnom Baša Ivani „Dramatièni klub : Baša Ivan“ toga drüštva je, naj zbira mladino v svoje krilo i naj ta pomaga cérkvi i se vči slovenskoga jezika. „Ime klubi smo vzeli po pok. plebanoši t velkom našem voditeli v starom kraji Ivani Baša. Ščemo, naj se naša mlada srca tüdi napunijo z tak velkov lübeznostjov do našega slovenskoga naroda, kak je bilo puno našega voditela."“ Tak glasi naša mladina v S. Bethlehemi. — Bog jo živi !
—	Roparski napad na D. Bistrici. Oženo se iz naše Malakocije Gjura Jožefa sin, Daniel, k Balažič Martini. Starišje Danielovi neso prišli k Balažicovim na gostüvanje, nego doma so ostali. Za čuvare hiše sta si starca ešče oprosila Tkalec Števana. Ar je Gjurova hiša osamlena kre brega Müre i njenih dotokov, nišče ne mogo čüti vloma. Sedem roparov se je pojavilo pred osamlenov hišov, gda je sin slüžo v snehinoj hiži gostüvanje i so zahtevali peneze. Prestrašeni starec njim je vrgo skoz okno sto dinarov, jezero dinarov pa skrio za frože svojih hlač. A razbojniki, ki so bili z puškami i revolvami dobro Oboroženi, neso bili z 100 din. zadovolni. Vdrli so v hišo, staroga Gjuro nabili, njemi vzeli skritoga jürja pa ka so ešče najšli penez, potem še odnesli obleko i živad.
Prestrašeni Tkalec je vujšo gor na pod pred ropari. Orožniki so zgrabili pet lüdi na D. Bistrici, a njihova krivda neje dognana.
— Sr. Bistrica. V noči od 16. na 17. novembra so neznani roparje vdrli v Sabolovo gostilno i jo močno oškodüvali. Za krivci ne nikšega sledü.
— K izjavi g, Mušič Rudolfa, profesora. Dnes tjeden je g. profesor dao izjaviti v našem listi, da se Profesorje „ocenjujejo slüžbeno“ i da vsi nastavniki na gimnaziji majo zahtevano srednješolsko kvalifikacijo.“ Naj na to trditev odgovarja Murska Krajina. Ta piše v 37. sledeče : „Na nižji gimnaziji v M. Soboti poučuje radi redukcij sedaj le en profesor, ostale učne moči so suplenti i predmetni učitelji. Ti morajo poučevati sedaj celo predmete, za katere niso kvalificirani, nekateri predmeti se pa v tekočem šolskem letu sploh ne poučujejo. V interesu naše učeče se mladine, ki ima biti bodoči Voditelj naroda prosimo, da se nujno na nižjo gimnazijo v M. Soboti imenuje zadosti kvalificiranih učnih moči." Ta resolucija je prekdana vladi. Prosimo g. Mušiča, naj nam pojasni, ka pomeni ta resolucija. Ar odgovor v Novinaj i ta pritožba J. R. K. D, nikak ne pašeta vküp. Nadale povdarjamo g. Mušiči, da mi starišje ne ocenjujemo g. profesorov slüžbeno, nego privatno. I mi mamo ne samo pravico, nego tüdi dužnost do te ocene. Deca je naša, Bog nam jo je dao. On nam zapovedao te dragi kinč samo na takše roke zavüpati, ka ne zgübi Boga. Profesor i vučiteo je pred nami odgojlteo v prvoj vrsti. Od te strani ga mi moramo ocenjevati, jeli je slab, ali dober, pokvarjen, ali najbolši. Ne merimo na nikoga, nego načelo naše povdarjamo. — Starišje.
—	Moliti se mora na našoj gimnaziji. Na zahtevo katoličanskih cerkvenih dostojanstvenikov (püšpekov) je ministerstvo prosvete odredilo : 1) da se mora na srednjih šolaj pred poukom i za njim moliti molitev, ki jo je izročo ministerstvi Zagrebečki nadškof dr. Bauer ; 2) vsako nedelo i vsaki zapovedani svetek mora biti dijaštvo pri sv. meši ; 3) dijaštvo se mora na leto trikrat spovedati i prečistiti ; 4) dijaštvo mora k vüzmi pred spovedjov opraviti dühovne vaje ; 5) po nedelaj i svetkaj ne sme dijaštvo na izlete, zavolo šterih bi moglo opüstiti poslüšanje svete meše. — Starišje zdaj te pazite, ka de se naša gimnazija tüdi držala vseh teh predpisov.
— Sv. misijon. Osemdnevni sv. misijon se dnes dokončava pri prijaznoj Nedeli. G. Činč Anton, pleb. so povabili gospode salezijance iz M. Sobote, da držijo misijon njihovim farnikom, da ponovijo prvoga, ki se je vršo pod pok. Kühar Alojzijom pred desetimi leti. 
—	Martinišče v tožbi. Gospod Hartner Geza, veleposestnik in večkratni milijonar je izročo odvetniki Martinišče zavolo plačila duga v zneski 40 jezero dinarov. Kak čüjemo, pridejo nekše reči na licitacijo zavolo toga v Martinišči. Siromaške düše se že pripravlajo, da küpijo dol te reči i tak rešijo zavetišče nedužne i siromaške mladine zgübe tej reči, ki so prepotrebne za zavod. Dobrim düšam se smili zavod, ki je teliko dobra že včino našemi lüdstvi, ka se toži za tisti cigeo, iz šteroga je že pred večimi leti zidan, zdaj, gda je najvekša sikešina.
— Martinovo v Martinišči. Dnes tjeden je slovesno obhajao zavod god svojega Patrona, sv. Martina. Veliko sv. mešo
je opravo č. kanonik g. Slepec, predgo pa g. Dr. Volčič iz Veržeja. Narod je prenapuno zavod i kapelo.
—	Izjava. Podpisan Stanko Ivan iz Žižkov izjavlam, da mi je Špilak Matjaš, novoimenüvani odbornik naš sledeče povedao : „G. Horvat Izidor, vučiteo v D. Lendavi, mi je obečao, da dobim „Trebeža“ če stopim v organizacijo. (Nesmo znali, ka je Trebež grofice Marije Zichy postao last g. lzidora. Vr.) Nadale me je tisti g. vučiteo napelavao, naj tožim Novine, zakaj so pisale ka sam bališ. Če bom prej tožo, plača Vrednik Novin 4000 Din. — Jaz pa odgovarjam, da z rečjov „bališ“ nesam žaljen, ar me na Gornjem samo pod tem imenom poznajo, ar vozim senjsko blago svoje hčeri po senjaj.“ — Stanko Ivan, posestnik.— Kak se vidi iz odgovora Špilakovoga, je te prosti človek moder i plemeniti v takšoj meri, ka ne bi škodilo tüdi drügim se včiti od njega.
— „Oštarjaš“. M. Krajina se zaletavle v Novine, zakaj pišejo to vö, če se gde oštarjaš imenüje za občinskoga odbornika. Mi odgovorimo kratko samo telko : Nemremo pisati, — ar bi bila laž, — da je vučiteo imenüvani, gda je oštarjaš.
— Podpiši se. V M. Krajini je nepodpisan glas i to v 37. Štev. pod naslovom Žižki. Tü se trdi, da so v našoj občini z zadovolstvom vzeli na znanje agr. interesenti, da sva mi dva razrešeniva. Zahtevava od pisca, naj razloži, zakaj se veselijo tomi agr. Interesentje, ar naša občina nikaj ne ve od toga veselja. Poštenja si ne dava jemati od nikoga. — Žiški : Zver Štefan i Stanko Ivan, brez zroka razrešeniva odbornika.
— Zgübilo se je dne 20. nov. od Markišavec do M. Sobote 1 par boks Črevlov i dva para cipel. Pošteni najditeo se prosi, naj preda zgübleno blago prek Norčič Štefan čevlari v M. Soboti, ali pri Kelnari v Markiševci. Dobi primerno nagrado.
—	V bolnici je mro Puhan Martin mesarski Pomočnik, ki se je Zastrupo z malim rezajom na prsti. Betežen je bio celih pet mesecov v bolnici, da je sprevido, da ide proti konci so bile njegove reči, vse znance pozdravim i prosim odpuščenje. Naj počiva vu meri !
—	Državni svet je zavrgo brezzakonito upokojitev ali odpüstitev iz državne slüžbe pri vnogih uradnikaj, šteri so prizivali. Med temi sta tüdi edniva najbolših profesorov na sobočkoj gimnaziji gg. Zobec i Presker. Iz srca se veselimo, da je zmagala pravica.
— Pali je neistina vujšla M. Krajini. Piše dnes tjeden, ka se je od g. Bohara zahtevalo, naj küpüje samo od članov agr. zadruge živino, ki je pa njegov oglas čteo, je tam nači najšo. Tam je tak stalo, da v „prvoj vrsti“" bo küpüvao od članov zadruge. To pomeni, ka od vseh drügih tüdi. Istino bole poštüjte gospodje.
—	Ljutomer. V nedelo 27. t. m. popoldne ob 3. vüri priredi umetnica na gosli ga. Fr. Brandl iz Maribora pri nas koncert. Sodeluje še ga. prof. Vedralova iz Maribora (solopetje) in mladinski pevski zbor naše Glasb. šole pod vodstvom prof. ga M. Zacheriove iz Maribora. Pridite, da slišite umetno sviranje na gosli, lepo solopetje posebno pa še naše male slavčke, ki spevajo eno, dvo in triglasne pesmi s klavirom. Vstopnina je časi primerna. Vljudno vabi Glasb. šola v Ljutomeri.
— Ogen v Krašči. 6. t. m. v gojdno ob 9. vüri je začnola goreti oslica pri Vo-
4
NOVINE
27. novembra 1932.
grinovi. Skoro smo obvüpali, da ne dobimo nikše pomoči, ar je lüdstvo ravno vse odišlo k svetoj meši. Ali tak naednok so pri hiteli ropočki občani z brizgalnov na pomoč. Moškov je bilo malo i zato so tüdi njim pomogle pripelati brizgajno ženske. Ogen smo hitro omejili, da nej prišo na hiže, štere so goste tam.
— V smisli razpisa predsedništva višjega deželnega sodišča v Ljubljani z dne 25./10. 1932 Preds. 250-14/32-35 se do nadaljnega ukinjajo vsi uradni dnevi, ki bi se še imeli vršiti v Beltincih in to v dneh 21. decembra 1932 in 18. januarja 1933. Predstojništvo Okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi.
— Pravne nasvete (tanáče) začnemo objavlati v Novinaj Prišestni mesec. Što žele dobiti odgovor na kakše pitanje zavolo kakše pravde, svaje meje, vérstva itd., od vsega, skem ponavádi idejo lüdje včasi na sodnijo pa k fiškališi — naj piše na uredništvo Novin.
NEDELA                      v Adventi prva.
Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim : Bodo znaménja v sunci i meseci i zvezdaj ; i na zemli mantránje narodov od morskoga šümlenja i válov : gda lüdjé sehnoli bodo od stráha i čákanja onih, štera pridejo na ves svet. Ár jákosti nebeske bodo se gibale : I teda bodo vidili Sina človečega pridočega vu obláki z velikov zmožnostjov i dikov. Kda se pa eta začnejo goditi, preglednite i prizdignite glavé vaše, ár se približáva odküplenjé vaše. I pravo je njim spodobnost; glédajte figovo drevo i vse drevje ; kda spüščáva že z sébe sád, znáte, ka je blüzi leto. Tak i vi, kda te i vidili eta se goditi, znájte, ka je blüzi králestvo bože. Zaistino velim vam, ka ne prejde národ, dokeč eta vsa ne bodo včinjena. Néba zemla prejde; reči pa moje ne prejdejo. (Luk. XXI.)
Kak zádnjo tak prvo nedelo cerkvenoga leta Cérkev pred nás postávi Gospoda kak Sodca, Njegov drügi Prihod. Na svétek prvoga prihoda Gospodovoga se pa zdaj začnemo priprávlati. Ob prvim so začnoli to pripravo včasi po poprijétnom grehi, gda je Bog nazvesto ; Sin Device kači glávo stere. Tak daleč je ségno najsvetlejši žárek betlehemske zvezde. V kmico greha spádnjeno človeštvo je zdihávalo po svetlosti rešenja. I od rešenja so prorocke gučali, záto nam zdaj Cerkev dá čteti Izajáš proroka, ki je želenja po Zveličari najmočnejši glasiteo. Pa Ivan Krstiteo nam predga v tej dnévaj pokoro, záto je zdaj méšni gvant vijoličaste fárbe zvün pri zorjenicaj, gde — kak v evangeliomi čtemo — Marija glávo skloni pred poslancom božim i ponižno pravi : Ovo, slüžbenica Gospodova, naj mi bode poleg reči Tvoje ! To je za nás zadosten glás, záto je tü méšni gvant beli.
Kak na konci sveta tak že k smrti vsakšega človeka pride Sodec. Te je Njegova zvezda mrtveča sveča.
Nèjlepši Gospodov prihod je pa té : Zajtra rano že idemo v cérkev. Ar je šče kmica, si s „surkuši“ svetimo. Pri svétoj spovedi si düšo očistimo, veséli tao rožnoga venca zmolimo i ostánemo pri svétoj meši. Pa Jezuša vzememo k sebi : kak v Betlehemi njemi sveti večni lampaš pa oltárne sveče i drügi posveti v cérkvi, odzvüna pa zvezd svetle trume: kak či bi
angeli pa svétci svetlo pesem spevali : Sláva Bogi, mir lüdem. Najlepši Betlehem.
Či mo Ga dostakrát, či mo Ga vsaki dén jemáli k sebi, te do nam šle reči evangelioma : Zdignite gláve, rešenje se vam približávle !
Doma i po sveti.
Državni svet v Belgradi. Državni svet, šteri ma pravico odločati v naredbaj ministrov je pred dnevi razveljavo odredbo prosvetnoga ministra dr. Kojiča. Znano je že čitatelom „Novin“, da je bilo v počitnicaj dosta najbolših profesorov i drügih državnih uradnikov odpüščenih iz državne slüžbe, štere zahteva zakon. Vekši deo tej profesorov se je pritožo na najvekše državno razsodišče na „Državni svet“, zavolo odredb prosvetnega ministra, štere so bile proti zakoni. Tak je Državni svet razveljao odredbo prosvetnega ministra i sprejeo odpüščene profesore nazaj v državno slüžbo.
Tifus med Hrvati. Zadnje čase se jako širi tifus v Osijeki na Hrvackom. Tüdi v Subotici v Vojvodini je na tom betegi zbetežalo okoli 100 lüdi. Med decov se pa širi škarlatinka.	
Naše banke. V jugoslaviji je 640 bank, štere majo okoli 9 milijard hranilnih Vlog. Banke so napravile lansko leto 180 milijonov čistoga dobička.
Najmočnejša politična stranka v Berlini so postali pri zadnjih volitvaj komunisti ; od 2 mil. i 800.000 glasov so dobili 861 000 glasov. Žalostno je, kama deré zdajšnja Europa !
Riba s štirami očmi. V nekšoj vodi v državi Honduras v Ameriki so dobili ribo, štera je mela štiri oči:
Akademiki pali demonstrirajo. Pred par dnevi so bile v Varšavi i v Krakovom na Polskom velke demostracije akademikov. Dijaki so kričali proti novoj uredbi šolnine na univerzi, štera vnogim siromaškim dijakom nemogoči včenje na univerzaj. Policija je nastopila proti dijakom z bombami za skuženje i z gasilskimi šprickancami.
Velki kmečki shod na Polksom. Polski kmetje so napravili velki shod v mesti Prahni. Na shodi so sklenili, da ne bodejo odavali v mesto nikših živil, dokeč vlada ne zniža dače, štera je jako velka za poljskoga kmeta. Policija je štela kmete razgnati, kmetje so se branili s kosami i železnimi rasojami i tüdi policija je rabila orožje. Dosta kmetov je težko ranjenih, ravnotak tüdi policije.
S kavov v morje. Po poročilaj iz glavnoga mesta države Brazilije v Južnoj Ameriki Rio de Janerijo, so veleposestniki kavnih nasadov potopili na konči meseca oktobra t. 1. 10 mil. i 250·000 vreč kave. Ali tej gospodje milionerje majo srce, če pa nad 30 mil. lüdi strada i mira od gladi ! 
Dvajseti milijon lükov jacinta so vrgli v Holandiji v vodo, ar ne bi radi znižali cene teh lepih korin. Nega lübezni do bližnjega.
Pošta.
Časar Irma. Čepinci. Sprejeli smo po položnici Din 50. Prosimo odgovora, da li je to naročnina za Kalamar Viljema v Franciji ? Flisar Anton Kruplivnik. Din 70 sprejeli. Din 4‘25 ste več poslali. Prosimo odgovora, kama naj to zra-
čunamo. Vogrinčič Ana. Gerlinci 7. Sprejeli smo Din 15. Odpišite nam, jeli ste to poslali za Vogrinčič Jožefa ali pa za Vogrinčič Alojza ?
CENE :
Prinas so pa cene sledeče: biki kg
2	do 4 50 Din, telice kg 2 do 4 50 Din, teoci kg 4 do 5 50 Din. krave kg od 1 do
3	Din, svinje kg 6-7 Din.
Cene kmetskim pridelkom 100 kg. pšenica 150 Din, žito 120 Din, kukarica 95 Din, oves 120 Din, hajdina 90—100 Din, ječmen 120 122 Din, proso 100 Din, krumpiš 60 70 Din, seno 60 —70 Din, slama 40 — 50 Din.
ZAHVALA.
Prisrčna hvala vsem gg. zdravnikom, častitim sestram i strežnikom, prijatelom Lajoši i Štefani, ki so njemi bili vsigdar na pomoč v njegovom dugom i neodzdravlivom betégi. Posebno pa njegovomi gospodi i gospej Keményovi za vse dobrote, štero so izkazali našemi nigdár nepozáblenomi
MARTINEKI.
Posebna hvala čast. gg. dühovščini i vsem onim, ki so ga sprevodili na njegovoj zadnjoj poti i ga obdarüvali z obilnimi šopki i venci. Bog povrni vsem stoterokrat.
Bogojina, 22. nov. 1932.
Žalüvajoča rodbína
PUHAN.
Izšla je
BLASNIKOVA
V
ELIKA
P
RATIKA
za navadno leto 1933.,
štera ma 365 dni.
„VELIKA PRATIKA“ je najstarejši slovenski kalendar, šteri je bio že od naših očakov najbole cenjeni i je ešče dnes najbole razširjeni.
V „Velikoj Pratiki “ najdeš vse, ka človek potrebüje vsakši den : Katoliški kalendar z nebeskimi, sunčnimi, mesečnimi, vremenskimi i dnevnimi znamenji ; — sunčne i mesečne potemnenja ; — poštne določbe za Jugoslavijo ; — lestvice za kolke, za pobotnice, küpne pogodbe i račune; — konzulate tüjih držav v Ljubljani i Zagrebi ; vsa senja na Kranjskom, Koroškom, Štajerskom, Prekmurji, Medimurji i Juliskoj Benečiji; —pregled o konci breje živine ; — popis vseh važnih domačih i tüjih dogodkov v Preteklom leti; — tabela za računanje obresti ; — živlenjepis važnih i odločilnih oseb s slikami ; — oznanila predmetov, štere rabi kmetovalec i žena v hiši. — Cena 5 Din.
„Velika Praška“ se dobi v vseh vekših trgovinaj i se lehko naroči tüdi pismeno pri založniki :
Mirni J. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani.
Za Prekmursko Tiskarno odgovoren : Hahn Izidor v M. Soboti.
Izdajatelj : Klekl Jožef.
Urednik : Maučec Joško, akademik v M. Soboti.