GLAS NARODA The largest Slovenian De2y la list slovenskih delavcev yAmeriki. r_ i and 1 1 W legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelaea 3-~3878 No. 263. — Stev. 263. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, H. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 9, 1935. — SOBOTA, 9. NOVEMBRA, 1935 Volume XL1II. — Letnik XLIII. MESTO MAKALE SE JE VDALO ITALIJANOM BREZ BOJA Ab esinci so pričeli z ofenzivo v Somaliji INDUSTRIJA NE MARAJO NEVTRALNOSTI Senator Pope pravi, da postava ne zadostuje. Italiji je mogoče prodati blago, ki je potrebno za izdelovanje orožja. WASHINGTON, 1). 8. novembra. — Zvezni senator James E. Pope je v svojem govoru pred World Affairs Council izjavil, da pred kratkim sprejeta postava o nevtralnosti Združenim državam in* prepoveduje Italiji prodajati izdelkov, katere je mogoče predelati v orožje in muui-eijo. Kot pravi Pope, i>ovzro-čajo vojne podjetniki, ki gredo za dobičkom. "Po nevtralni postavi moremo v Italijo izvažati bombaž, j<' rekel Pope, "s katerim morejo Italijani izdelati ves smodnik, ki ga potrebujejo. V Italijo moremo pošiljati jeklo, ki ga je mogoče porabiti • za topove. Poslati moremo pšenico, brez katere vojska ne more' nikamor." Pope je izrekel svarilo, da bi moglo priti do vojne, ako bi bila potopljena kaka ladja, ki vozi tako blago. Najboljše sredstvo, s katerim je mogoče preprečiti, da Združene države no bodo potegnjene v vojno, je preprečen je vojn. Povsod na svetu, kjer je mogoče napraviti kak dobiček, so Ame-rikanci. . "Ako hočemo biti strogo nevtralni," je rekel Pope, — "moramo temu napraviti ko-nee. Naše državljane moramo dobiti domov in skrbeti za to, da ostanejo tukaj." "Mnogokrat mi je že bilo stavljeno vprašanje: Ali more biti Amerika nevtralna! Naj-pravilnejši odgovor je po mojem mnenju naslednji: Amerika mora biti nevtralna, pa noče. Celo zadevo, kakoršna je v resnici, moramo presojati s trgovskega in diplomatskega stališča. Moremo se popolnoma in nepreklieno osamiti in prenehati z vsako trgovino iu finančno zvezo z vojskujočimi se državami, ali pa moremo, kot navadno, nadaljevati ■s svojo trgovino*. Ako to storimo in opustimo nevtralnost, bomo najbrže potegnjeni v prihodnjo veliko vojno." VULKANSKI PRAH NAD TOKIOM TOKIO, Japonska, 8. nov.— Oblaki drobnega vulkanskega ]»epela so zagrnili Tokio in de-, loma zatemnili solnce. Pepel je prišel iz Vulkana Asoma, ki se nahaja 90 milj severozapadno od Tokio. Poročilo ne navaja nikakili človeških žrtev, toda pozni sadeži so trpeli veliko škodo. ^_,_____ ._______ * STAVISKYJEVA VSEMOGOČNOST Zaslišanje ravnatelja zastavljalnice. — Policijska izkaznica mu je odprla vsaka vrata. PARIZ, Francija, 8. uov.— Tekom poteka procesa proti 'JO obtožencem, ki so zapleteni v Staviskvjev škandal, je bilo pred predsednikom preiskovalnega odbora zaslišanih več prič. Na dnevnem redu so bile kupčije, katere je slepar Ser-gej Stavisky sklenil z mestno^ zastavljalnico v Bayonne. Kot priča je bil poklican bivši državni poslanec in župan v Bayonne, Joseph Garat; vpokojeni policijski nadzornik Vincent Digoin, cenilec zastavljalnice Henri Cohen in bivši ravnatelj zastavljalnice v Bayonne, Gustave Tissier. Tissierjevo priznanje, da je bila zastavljalnica pod slabim vodstvom, je imelo za posledico preiskavo proti Staviske-mu, čemur je sledil padec Chautempsovega ministrstva in poulični izgredi v Parizu. Tissier se nahaja pod različnimi obdolžbami. Tako je bil n. pr. imenovan za ravnatelja zastavljalnice, da bi pomagal Staviskemu prikriti prodajo po narejenih listin in da so bili njegovi dragulji visoko cenjeni. Ponudba inu je bila po mnenju vlade stavljena na Gara-tovo priporočilo. Tissier je rekel pri zaslišanju, da je bil popolnoma odvisen od Garata. Izvedel je samo njegova povelja, ne da bi pri tem zaslužil kak vinar. Tissier je tudi povedal, da je nekoč Garat vzel s seboj nekega cenilca v Biaritz, da si o-gleda drage kamne "Waleskega princa. Garat j e obdolžen, da je skupno s Staviskijem odprl zastavljalnico samo v namenu, da bi goljufal stranke. Nek obtoženec je izpovedal, da je Staviskemu pomagal samo zato, ker je bil v strahu pred slepar je vo veliko močjo. Staviskvjev vpliv je bil tako velik, da je imel policijsko izkaznico, s katero je pri konjskih dirkah mogel sedeti poleg francoskega predsednika. PRIZADEVANJA ZA REŠITEV HAUPTMANNA Rosecrans bo v torek vložil priziv. — Generalni pravdnik je kršil Haupt-mannove ustavne pravice. TRENTON, N. J., 8. nov.— Zagovornik Bruno Ricliarda Hauptmanna, Egbert Rose-erans, b o najbrže prihodnji torek zveznemu najvišjemu so-ilišču vročil priziv proti smrtni obsodbi, kot je naznanil glavni Hauptmannov zagovornik C. Loyd Fisher. Rok za vložitev priziva poteče 14. novembra. Rokopis priziva se že nahaja v rokah tiskarja in bo, kot pravi Fisher, pravočasno tiskan, da ga bo mogoče pred potekom roka predložiti najvišjemu sodišču. Ako zvezno najvišje sodišče ne bi hotelo sprejeti priziva, tedaj ima llauptmann samo še pičlo upanje, tla bi se izognil električnemu stolu, namreč, prememba smrtne kazni v ddfcmrtno ječo. Sodišče pa le redkokdaj premeni smrtno kazen. Rosecrans bo svoj priziv u-temeljeval s tem, da je generalni pravdnik David T. ~VVi-lentz v svojem zaključnem govoru na porotnike kršil Haupt-mannove ustavne pravice, da je imel ščuvalen govor, v katerem je razvil morilno teorijo, ki je v nasprotju z dokazi, ki so bili predloženi pri procesu. "JEKLENE ČELADE BERLIN, Nemčija, 8. nov.— Adolf Hitler je a posebno odredbo razpustil organizacijo veteranov "jeklenih čelad". Ta organizacija je bila velika moč v Nemčiji, dokler niso prišli do vlade naziji. Hitler je veteransko organizacijo razpustil na predvečer obletnice svoje vstaje v neki pivnici v Monako vein. Po nekaterih krajih je bila veteranska organizacija že prej razpuščena, ker se ni mogla sprijazniti z novo nazijsko vlado. Ista utemeljevanja so bila tudi predložena 20. junija v Trentonu, ko je najvišje sodišče države New Jersey razpravljalo o Hauptmannovem prizi-vu. 13 sodnikov je 9. oktobra potrdilo smrtno obsodbo. V razsodbi je rekel sodnik Chas. W. Parker, da je bila jasno dokazana Hauptmannova krivda, ker je bil pri Hauptmannu najden del Lindberghove odkupnine, da je bilo dokazano, da je Hauptmann pisal pisma dr. Condonu in da je napravil lestvo iz desk, ki jih je odtrgal v podstrešju svojega stanovanja. FEY VNEPOLITIČNl SLUŽBI DUNAJ, Avstrija, 8. nov. — Major Emil Fey je bil imenovan za predsednika Avstrijsko-podonavske parobrodne družbe. Ob istem času je Fey odstopil kot poveljnik dunajskega heimwehra, v kateri lastnosti je imel zadnja štiri leta velik vpliv v avstrijski politiki Major Fey je bil izključen iz političnega življenja, ko je bil pri zadnji premembi avstrij- BANDITI SO ODNESLI DOBER PLEN Pet roparjev je s strojni-m i puškami napadlo vlak v Ohio. — Odnesli so $40,000. GARRETTSVILLrE, O., 8. novembra. — Z veliko spretnostjo je ]K»t s strojnimi puškami oboroženih roparje^ napadlo osebni in tovorni vlak Erie železnice ter odneslo v gotovini $40,000. Roparji so divje streljali okoli sebe ter so vsakemu, ki jim je prišel na pregled, grozili s smrtjo in komaj so se gledalci otresli presenečenja, so že pobegnili s poštnimi vrečami. Roparji so mirno stali na postaji, da se je vstavil vlak, ki je vozil iz Clevelanda / Pittsburgh. Nato se eden izmeti roparjev obrne k prodajalcu časopisov, Earl Davisu, ki je tudi čakal na vlak. Davis se je moral z drugimi osebami, ki so se nahajale na postaji, postaviti ob zid. Davis je natančno popisal ves dogodek. Rekel je: — Najmanj štirje roparji so bili oboroženi s strojnimi puškami. Eden med njimi je ustrelil v poštni voz ter je zapovedal postnemu uradniku, da pride iz voza. Ob istem času pa so ostali roparji sprejeli vsakogar, ki je isti čas prišel na postajo in so ga prisilili, da se jc postavil k zidu. "Nek drugi ropar je s puško prisilil strojevodjo Charlesa Shulla in kurjača P. O. Leu-sehnerja, da sta stopila iz lokomotive. Nek drug ropar je stopil v poštni voz in je pri tem ustrelil. Poštni uradnik Orlin Workman je bil pri tem ranjen na glavi. Drugi poštni uradnik P. E. Christy je rekel, da so roparji najprej pričeli divje streljati, so pa s streljanjem takoj prenehali, ko so se trije poštni uradniki radi pokorili njiho vemu povelju in so zapustili poštni voz. Davis je nadaljeval s pripo-vedanjem: "Komaj so bili u-radmki iz voza, je ropar, ki je stopil v voz, takoj pričel pospravljati poštne vreče. Poštni sel Robert Brockett je bil prisiljen, da je znosil poštne vreče na avtomobil, ki je čakal na roparje. V naslednjem trenutku pa je avtomobil z roparji in plenom naglo odpeljal." skega kabineta izpuščen, ker jo bil v raznih političnih zadevah nasprotnega mišljenja s pod-kanclerjem princem Starhem-bergom. Pozneje je med obema nasprotnikoma prišlo do sporazuma, po katerem je Fey opustil politiko in se je obrnil na gospodarsko polje. OBLETNICA B0LJŠEVIŠKE REVOLUCIJE V vojaški paradi je bilo 420 tankov. — Miljon civilistov vdeleženih pri demonstraciji. MOSKVA, Rusija, 8. nov. — Ob priliki 18. obletnice boljše-viške revolucije je rdeča armada pokazala svojo veliko moč, ko je bilo v paradi 4:20 tankov. Med parado je stal predsednik sovjetske unije Mihael Kalinin na Ljeninovi grobnici. Poleg njega so stali generalni tajnik komunistične stranke Josip Stalin, prometni komisar Lazar M. Kaganovič, predsednik sveta ljudskih komisarjev V. M. Molotov, komisar za težko industrijo G. K. Orjonikidze in drugi vladni uradniki. Težki oblaki so viseli nad Rdečim trgom, ko je v Spas-skem stolpu bila ura 10 in je vojni komisar Klcmenti E. Vo-rošilov zajahal svojega konjil iu dal s tem znamenje za pri-četek slavnošti. Za njim je korakalo 25,000 mož infanterije, kavalerije iu artilerije, za njimi pa dolga vrsta tankov, nato pa nad miljon civilistov, ki so nosili zastave z napisi *4 Doli z vojno!'' Glasovi šestih godb so zveneli Čez Rdeči trg. Prvič pri slič-nih prireditvah sedaj zaradi oblačnega neba ni bilo aeropla-nov. WASHINGTON, I). C., 8. novembra. — Držeč se tjradici-jonalnega običaja šestitati tujim deželam ob priliki narodnih obletnic, je predsednik Roosevelt predsedniku sovjetske unije Mihaelu Kalininu poslal k 18. obletnici boljševiške revolucije naslednjo čestitko: "Bela hiša, 7. nov. 1935. Njegova ekselenea Mihael Kalinin predsednik osrednjega izvr-ševaluega odbora, Moskva, Unija sovjetskih socialističnih republik. Srečen sem, da Vam izrazim iskrene čestitke ob tej pomembni obletnici in najboljše želje za zdravje in srečo Vaše ekselence. Franklin D. Roosevelt.'* IZGNANI REPUBLIKANCI SE VRAČAJO ATENE, Grška, 7. novembra. — Dva izgnana republikanca sta se vrnila v Atene, ki se pripravljajo na sprejem kralja Jurija II. Papandreou, bivši prometni minister in voditelj združene demokratske stranke, se je vrnil z otoka Mykonos. Bivši ministr. predsednik Aleksander Papana-strasiou, ki je bil tudi v izgnanstvu na Mykonos, se je tudi vrnil. V London je odpotovala misija, ki bo obvestila kralja Jurija o izida plebiscita. ZBLIŽANJE MED ITALIJO IN ANGLIJO; PROTIANGLEŠKE DEMONSTRACIJE PREPOVEDANE ABESINSKA OFENZIVA Ras Desta Demptu, sorodnik abesinskega cesarja, je začel ob meji Somalije protiofenzivo. Cilj njegove armade je somalsko pristanišče Mogadiscio, ki je obenem tudi glavno mesto italijanske Somalije. Italijanska južna armada bo vsledtega morala prenehati s prodiranjem, ker je nevarnost, da ji ) pridejo Abesinci v zaledje. ZRAČNI NAPAD Italijanski letalci so vprizorili zračni napad na Daggah Bur, ki leži ob reki Jerer, 1 50 milj južno od Jiige. Več poslopij je bilo uničenih, toda abesinska posadka se trdno drži. Zračni napad je zahteval mnogo človeških žrtev. Med mrtvimi je tudi nekaj grških in arabskih trgovcev. Zavzetje Daggah Bura bi zlomilo drugo abesin-sko ofenzivno črto v Ogaden sektorju. Italijani bi imeli potem prosto pot do tretje črte pri Jijigi. Od-tam pa ni več daleč do Hararja in Diredave. Z zavzetjem teh dveh mest bi dobili Italijani kontrolo nad Addis Ababa - Džibuti železnico. "ZAVZETJE" MAKALE Italijanska armada, ki prodira na dveh frontah, se je včeraj polastila strategično važnega mesta Makale. Na severu se bo začela ofenziva proti Gondaru, dočim je na jugu padlo mesto Gorahai, ki ga nekateri imenujejo "vrata v Harar". Italijani imajo ta-korekoč prosto pot do jezera Tana, iz katerega teče Modri Nil, ki namaka mesto Sudan. Boji v tem ozemlju bi lahko do vedli do resnih mednarodnih za-pletljajev. 25,000 KVADRATNIH MILJ V LASKIH ROKAH Italijani so se dosedaj polastili 25,000 kvadratnih milj abesinskega ozemlja. Poudariti je treba, da se ni doslej vršila še nobena važnejša bitka.__ Abesinci vprizarjajo le napade iz zasede, v odprti boj se pa še niso spustili s sovražnikom. Makale in Gorhaia sta oddaljena tristo milj od glavnega mesta Addis Ababa. GUKSA — PRVI V MESTU V Makale je prvi dospel cesarjev zet, dezerter Haile Selassie Guksa s svojimi 1 500 vojaki. Guksi je sledila infanterijska brigada pod poveljstvom polkovnika Broglia, polk bersaljerjev in tretji redni armadni polk. Prebivalstvo je sovražnika prijazno sprejelo. Duhovniki v ornatih so se približali italijanskim častnikom s srebrnimi križi, katere so častniki poljubili v znamenje miru. Prebivalci so dajali vojakom kokoši, jajca in posušene kože divjih živali. Ras Guksa je bil oblečen v uniformo italijanskega častnika ter je jahal belega osla. Godba je igrala fašistično himno. Ko je bila nad trdnjavo razvita italijanska zastava, je zavladalo med vojaštvom silno navdušenje. ♦ DEMONSTRACIJE PREPOVEDANE Pogajanja med Italijo in Anglijo so najbrž uspešna, kajti včeraj fašistično najvišje poveljstvo pre^ povedalo protiangleške demonstracije. Orožniki in policisti so dobili povelje, naj aretirajo vsakega, ki bi ga zalotili pri trganju neitalijan-skih napisov. * i rg fcgg VZ BUD'A" New York, Saturday, November 9, 1935 THE L A H<; EST SLOVENE DAILY IN V. 8. 'A. Glas Naroda" □ ■LOTKNIC PUBLISHING COMPANY . 1A o«mta). 'ILII MIIODI" ) ■rtcy Day Except Sunday* and Holiday_ K New Itrl a* eeio Mto ««« fW >M*«»«4 • • »• • • a ■ otio M» •• u «* 17.00 P^ tet® T«rij »O* ▼■rti dan IsvemW nedrij la pramlko*. Iwva podplaa in oaetatoctt m ne priobCnJeJo. Denar naj m bUforaU P* Hoa«r Ord«. Pri •prenMmbt kraja narotelkanr. prosimo, da m todl Pttllnia MfailMa aamanL da hltrete naaiA^ika ; si« w. to* Ne* N. WSS! V NAJBOGATEJŠI DE2ELI SVETA /enski urad delavskega department« v Wasbingtonu je ravnokar objavil porodilo o zelo važni preiskavi. Preiskaval je namreč, v kakšnih razmerah žive ženske in otroci, ki se ba vi jo s takozvanim "domačim delom". To je tisto delo, ki ga dajajo tovarnarji ljudem na dom in ga sramotno nizko plačujejo. V zgodovini Združenih držav ni bila še nikdar izrečena proti kapitalističnemu sistemu taka obtožba kot jo vsebuje ta dokument. Kredit za ta razkritja gre v prvi vrsti delavski tajnici Miss Perkins. Imela je namreč dovolj poguma, da je dala preiskati razmere v domači industriji ter izid te preiskave objavila pod naslovom: "The Commercialization of the Home Through Industrial Home Work". Preiskava se je vršila po vseh delih Združenih držav, od države Maine do Pacifične obali, od Velikih jezer do Mehiškega zaliva. Povsod se je nudila ista slika: v stanovanjih najrevnejših se dela dolge ure za par centov na dan. Naj navedemo par najbolj značilnih slučajev: V Phila-delphiji je nekaj ženska, ki je pletla volnene jopiee, zaslužila od septembra leta I9t31 do oktobra 1934, torej v več nego v treh letih, tristošesetdeset dolarjev. Čimveč je produeirala, tembolj so ji nižali plačo. Sprva je zaslužila po pet dolarjev na teden, zadnje mesece pa dosti manj. Da je zaslužila po pet dolarjev na teden, je morala delati dvanajst do šestnajst ur dnevuo. Umetne cvetlice izdelujejo v vseli večjih mestih od države Rhode Island do Tennessee. Ljudem, ki delajo umetne cvetlice, ni mogoče zaslužiti več kot po šest centov na uro. V Philadlephiji "cufajo" ostanke volne, ki jo zavržejo v pletilnieah. Tako volno porabljajo za preproge. Neka italijanska družina obstoječa iz treh oseb je pri tem delu zaslužila v enem tednu cela dva dolarja. V New Yorku so naleteli preiskovalci na neko portugalsko družino, čije člani so šivali čipke na perilo. Pet odraslih v tej družini je zaslužilo v dvajsetih urah šest dolarjev in sedemdeset centov. Te primeri morajo pognati rdečico v obraz raznim profesorjem in drugim članom meščanske družbe, ki se zavzemajo za domača industrijo in za zaposlitev otrok. Toda družba skomiga z rameni in se ne briga za te vneboupijoče razmere. Žrtve domače industrije niso dovolj močne, da bi z lastno organizacijo izboljšale svoj položaj. To je kapitalistični družbi prav dobro znano, zato pa to najbednejše med bednimi še nadalje izrablja ter uničuje mili~ jonom otrok mladost, zdravje Ln življenje. Knjiga priznanih ir običajnih navodil za Je-di v duiilni ponvi vam bo na i prošnjo poslana brezplačno. Samo naslovite dopisnico na JACOB rufpert brewery, New York City ponev — dobro navodilo ali dve—zaboj Rnppertove-^a: — formula za uspešen večer. Ne recite Pivo. recite Ruppert's Iz Slovenije, DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 ....................Din. 100 $ 5.15 ..................Din. m % 7.05...........Din. 390 flLTB_________Din. 500 $2350__________Din. 1000 147.00 _______Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.05.................. Ur 100 % 18.88 .................. Lir 200 $ 44.00 .................- Lir 500 % 87.50 .................... Uc 1000 $174.00 .................. Lic 2000 $200.00 .................... Ur 3000 KER 8MB CENE BMPAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI wtitt iUflT kot ssortj WBOeeo, MM ▼ dtoarP* ali unb dOTOl]m3«&9 it boljo moto m m ifl , tiH^ ^ m BBBBBBBBBB |R«N Pnjemnlk dobi v ittrm kraju bptaCtlo t dolarjih. NUJNA NAKAZILA EZVB&UJEMO PO CABLB LETTER ZA PRISTOJBINO $1^- SLOVENK PUBLISHING COMPKNY »GU* Ntrod*" NEW VMES, N. V TEMI JE PADLA V PREPAD VELIKE LAŠČE, 21. okt. — Prebivalci občine velikolaške žive poti vtisom grozne nesreče, katere žrtev je postala žena posestnika Zgonca, po domače Škaleta iz Krvave peči. Nesreča se je primerila v noči od petka na soboto v gozdu Ertič-niku. Prebivalstvo se pogovarja samo o ubogi ponesrečenki in pa o junatškem reševalcu Dolarju iz Kočevja. Zgonl*eva je bila stara 6(> let. Ker je dalje časa bolehala na očeh, se je v petek ob 3. zjutraj napotilf v spremstvu mlajše sosede proti Ljubljani v bolnišnico iskat zdravja. Noč je bila temna. Ker votli pot večinoma skozi gozd, sta ženski zašli. Oddaljili sta se od steze kakih 150 m. Ko sta pa med pogovorom nič hudega sluteči nadaljevali naporno pot čez drn in strn, je Zgončevi spodrsnilo, padla je, za vpila — in njena spremljevalka je slišala samo š<* šum listja, pokanje vej, nato pa zamolklo bobnenje. Vsa prestašena je obstala na mestu, obnemogla se je sesetlla, obšla jo je grozna slutnja. Šele ko se je z danilo, se je spremljevalka prav osvestila in z grozo uvidela, da sedi na robu globokega prepada. Ko se je prav zavarovala, da tudi ona ni zdrvela nizdol, je začela klicati v prepad. A vse zaman. Iz brezna re je oglašal le odmev njenega vpitja. Vsa zbegana je ženica tekla domov v vas, obvestit o nesreči Zgončeve in sosede. Vsa vas je takoj odliita-la z vrvmi k prepadu. Na reševanje pa ni bilo mogoče misliti, ker niso imeli na razpolago škripcev in ker stare vrvi niso bjle dovolj zanesljive, obenem pa vsi vedo, da je brezno globoko 120 m. Šele proti večeru je prihitela hčerka ponesrečenke v spremstvu učiteljice iz Roba v Velike Lašče k županu Franeu Hočevarju. Župan Hočevar je takoj stopil v zvezo z banovin- skim zdravnikom dr. Mat kom Milieličem in dogovorno sta u-krenila vse^ potrebno, tla se v Krvavo peč čim prej odpravi zadostno opremljena reševalna ekspedicija. Županov brat sreski sanitetni referent dr. T. Hočevar v Kočevju je na tele-fonično opozorilo uruo organiziral p<-t reševalcev, ki so se pod vodstvom prof. Uršiča odpeljali iz Kočevja z avtomobilom, opremljeni z vrvmi, škripci, žičnimi lestvami in acetilen-kanii. V Velikih Laščah sta se jim pridružila še župan Hočevar in dr. Mihelič s svojim avtomobilom. Ko so prišli do prepada v gozdu Ertičniku so našli okrr^ brezna kakih 250 domačinov, po večini samih mož-kih, ki so se prizadevali z reševanjem. Reševalec Dolar iz Kočevja je najprej posekal primemo smreko ob robu prepada, da je padla ravno čez sredino brezna. Nnnjo je nato priklenil z verigami železen škripec in se začel spuščati v globino, opremljen z nahrbtnikom, vrvmi, sekiro in lučjo. Smrtna tišina je nastala, zagrnila ga je tema, in se je k omaj še čulo njegovo zamolklo bobnenje: "Spuščajte!" Eno uro so tako spuščali pogumnega reševalca, na vrveh se je videlo, da so že 440 m globoko a konca še vedno ni bilo oziroma reševalec pri natančnem motrenju še ni našel nesrečne :;rtve. Naenkrat so začutili možje, ki so spuščali vrv, da ni več močno napeta. To je bilo znamenje, da se je reševalec nekje ustavil. In res je že po nekfj minutah zabobnelo iz globine povelje: "Dvignite!" Vsi so mislili, da dvigajo iz globine reševalca Dolarja. A nemalo so se začudili in groza se jih je polastila, ko se je prikazalo med viharjem, ki se je bil ravno razbesnel v gozdu, izmaličeno truplo ponsrečenke ob robu prepada. Roke in noge so bile vse polomljene, na glavi je bil odbit del lobanje. Ko so položili pokojnico na varno, VOLITVE IN PIJAČA so mrzlično sneli vrvi in jih nato ponovno spustili v globino ter potegnili reševalca Dolarja zdravega na dan. Ko se je pomikal po gozdu med viharjem turoben sprevod, je marsikdo premišljal poleg tragične usode, ki je zadela starko, tudi o nezlomljivi volji reševalcev, še posebno pa pogumnega Dolarja. ZARADI PREPIRA — POZIGALEC MARIBOR, 23. okt. — Sinoči okrog 9. se je nenadoma dvignil tlim na J dvoriščnim poslopjem v Jezdarski ulici 5. in že so se tudi posvetili plameni ter naznanjali požar. Lastnik poslopja Ivan Kovač je naglo obvestil gasilce, ki so prihiteli z dvema turbinkama na mesto ter takoj naskočili ogenj. Razvili so 25U metrov cevi do hidran-tov in po dreurnem napornem delu odvrnili pretečo nevarnost. Poslopje je obstojalo iz hleva za konje in šupe za vozove. Oboje je imel v najemu 58 letni izvošček Konrad Pukl, ki istotam stanuje. V šupi je bilo shranjeno tudi pohištvo kuharice Uršule Reisftianove, s katero se je nameraval Pukl poročiti. Takoj po izbruhu požara so začeli iskati izvoščka, pa ga niso mogli najti nikjer. Poklicali so nato Reismanovo, ki je izjavila, tla se je s Puklom sprla ter je bil ves obupan in žalos-/teii Sumili so takoj, da je v jezi sam podtaknil ogenj. Danes zjutraj ob pol 7 pa je stražnik na Kralja Petra trgu zagledal iskanega Pukla in ga a-retiral. Na policiji je res priznal, da je v žalosti in obupu samo z-1 žgal pohištvo svoje zaročenke. Moral bi prevzeti od kolarja voz, pa ni imel denarja, zaročenka pa mu tudi ni hotela pomagati. To ga je užalostilo, pa je hotel napraviti vsemu konec. Najprej je zanetil v šupi ogenj; potem pa se je poskusil obesiti, pa se mu je slednje ponesrečilo. Taval je potem vso noč okrog, dokler ga danes zjutraj niso dobili. Policija je obdržala Pukla v zaporu. WASHINGTON, D. t'., 7. novembra. — Pr? zadnjih volitvah v torek je mnogo okrajev odločilo tudi glede r'ko-holne- pijače. Dva okraja v za pad nem Ar-kansasu sta z veliko večino po stala suha. Okraja Wayne in Scot t v državi Mississippi sta odpravila pivo. CarToilton, Ohio, k je v je »loma predsednik proti salonske lige F. Seott Me Bride, je glasoval proti žganju, toda obdr-žal je 3 in pol odstotno pivo. Petdeset drugih občin v Ohio .je odpravilo žganje, med tem ko je 31 občin zavrglo predloge, ki prepovedujejo žganje. V Pennsylvaniji je (»7 občin glasovalo proti pivu, 68 pa jih je glasovalo zanj. Žganje je zavrglo 4t> občin, zanj pa jih je glasovalo 43. V gorenjem delu države New York je 13 občin postalo suhih, 17 pa jih je ostalo mokrih. PO 21 LETIH SE JE VRNIL MAŠČEVALEC Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, jo potrebno, da jO poučen v vseh stvareh. V sled naie dolgoletne skušnje Vam §amoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da jo potovanje udobno «p hitro. Zato so eaupno obrnite na nas sa vsa pp/omu, Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje sa povratna dovoljenja, potne liste, vieeje tn sploh vse, kar je M potovanja potrebno v najhitrejšem 6asu, in kar je glavno, ca najmanj!« otroško. Nedriavljoni naj no odlašajo do eadnjege trenutka, ker predno se doki is Waskingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT. trpi najmanj en meseo. Pišite torej takoj so bresplaina navodilo fe, ^ugotavljamo Vamf da boste poceni m udobno potovom. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU , 216 Weat 18th Street New York.N. Y. IZ SIBIRIJE Na Dunaj je prispel neki Leopold Kainz iz Volšperka na Koroškem, ki je preživel 21 let v Sibirji, kamor je prišel kot vojni ujetnik. Ker ni imel več nego 50 kope j k v žepu, s katerimi bi ne mogel plačati voznega listka do svojega rojstnega kraja, se je zglasil na policiji in je prosil za podporo. Zgodoa tega vojnega ujetnika je precej pisana. L. 1914 je kot infanterist 7. avstrijskega polka ob prelazu Dukli v Galiciji prišel Rusom v roke. Poslali so ga v Omsk v Sibiriji. Tam je živel kot mizar in se je oženil 7 neko domačinko, ki jo je bil mož ostavil. Godilo se mu je lovolj dobro, vendar ni mogel nikoli pozabiti svoje domovine. Večkrat je poskusil, da bi dobil dovoljene za odhod, a šele pr« d petimi leti je dobil avstrijski potni list. S svojimi prihranki je odrinil na pot, a so mu ves denar ukradli in se je moral vrniti v Sibirijo, kjer -je potem še toliko časa delal, da si je prislužil denar za potne stroške. Avstrijsko poslaništvo v Moskvi mu je končno preskrbelo vozovnico do Dunaja in tako se je odpeljal. Med potjo pi mu je pošel skoraj ves denar., ki ga je imel. Policija na Dunaju mu je izročila primeren znesek, da se je lahko odpravil k svojim sorodnikom na Koroškem, ki jih bo videl tako po 21 letih znova. ZAHVALA f. J Podpisana se iskreno zahvaljujem vsem, ki so pripomogli, da sem mogla svojega sina Victorja dostojno pokopati. Najlepšo hvalo izrekam Slovenskemu Domu, pevskemu; društvu '4 Slovan' \ tvrdkam Rosenzweig in Steinholtz ter vsakemu posameznemu .darovalcu. Hvala družini Legiša, ki je podarila prostor na pokopališču ter gospodu župniku Edwardu Gabrenja, ki je* spremil pokojnika na zadnji poti. Nikdar ne bom pozabila, koliko dobrega ste mi Storili v dneh moje največje žalosti. ' Mary Pavlič, mati. , New York, N. Y., 9. nov. IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za leto 1&36 " Cena 25c s poštnino vred. Naznanjamo tudi, da sprejemamo naročila za Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1936, ki izide vkratkem. Cena 50 centov "Glas Naroda" 2*6 West lptfr Street New York, K. T. Letos me je v poznem poletju zanesla pot v naselje, kjer žive in trpe naši dobri ljudje. Ko sem zgodaj zjutraj v samotnem kotieku slovenske restavracije urejeval svoje račune in zapi.ske, prisede k meni štirideset leten možak in začne brez vsakega uvoda: — Sem slišal, da si tukaj. Že sinoči sem te iskal. No, pa je bolje, da sva sama. Naroči pijače in potegne iz notranjega žepa zmečkan izrezek iz Glasa Naroda. — Ali si ti to pisal *. — mi pokaže z očrnelim prstom ''Naše v Ameriki • — To rojaki poročajo, — mu pojasnim. — Torej ni zlagano ? — Oemu bi lagali. <'e kdo umre, pač umre. Mir njegovi duši. — Xo, potem je pa že res. Toda njegova duša, ne bo imela miru, — je razsodil in mi začel praviti žalostno zgoilbo. — Moj oče je bil. Z mojo materjo se je poročil, ko ji je bilo dvajset let. Ko je zapil domačijo, je rekel, da bo šel v Ameriko služit denar. Sel je in pustil mater in mene, ko sein 1 >i 1 dve leti star. Iz New Yorka je pisal po denar. Mati — tako mi je pozneje pravila, — je pri žlahti izprosila nekaj soldov ter mu jih poslala. Po tem ni bilo od njega nobenega glasu. Mati je nekaj let pisarila, pa so pisma prihajala nazaj. V starosti šestih let, sem se začel zavedati življenja. Stradanje te privede k zavesti. Mati je hodila podnevi v dnino, noči je pa prejokala. J a z sem jokal ž njo. Z desetim letom sein sel z*i pastirja, s petnajstim za malega hlapca. Ko sem bil sedemnajst let, sem imel priliranjenih dvesto goldinarjev. Dvajset sem jih dal materi; neka j obleke in perila sem kupil. Nič me ni vprašala, ker je predobro vedela, kam sem namenjen. — Zdaj pa grem, — ji pravim nekega jutra. — Pa zdravi ostanite. Samo zajokala je ter mi rekla, naj bom priden in dober. Po. očetu sem poizvedoval, odkar sem stopil na ameriško celino. Par odgovorov sem dobil od njegovih znancev, toda ko sem prišel v dotični kraj, ga že ni bilo več. Umikal se mi je in bežal je pred menoj. To je slaba vest. Do San Franci-sca, do mehiške meje in d ale 5 gori v Canado je šla gonja. Večkrat se mi je že zdelo, da sem mu za petami, pa se mi je vedno umaknil. — Potem pa nisem več slišal o njem, — je nadaljeval. — Vsako sled je spretno zabrisal za seboj. Spomladi sem čital, da je umrl. Preklet. . . Mati me v pisanu ni nikdar vprašala zanj. Slutila je, da mu sledim in se je vedno bala najinega sestanka. Pa je res dobro, da se nisva srečala. — Umrl je, vsega je konec. Materi nisem nič.pisal. Ona misli, da je že zdavnaj mrtev. Oemu bi ji odpiral staro rano? — In kakšno bi bilo srečanje? — ga vprašam. — Tega pa še danes ne vem, — je modroval. — Že večkrat sem mislil o tem, pa res ne vem. Mogoee bi pokleknil predenj in ga za božjo voljo prosil, naj se vrne k materi — mogoče bi pa... Besede ni spregovoril, jaz sem pa vedel, kaj bi storil ž njim, če bi se srečala. Le ob-upanci imajo takšen blesk v oceh. G L'A 8 NARODA New York, Saturday, November 9, 1935 THE LARGEST SL'OVENE DAILY IN V. S. H. K. R. 0. BROWN: M02, KI .fE SEDEM UR ČAKAL SVOJO 2ENO Dobil sem ga v restavraciji ABC blizu Marble Arch. Sedel je v naslanjaču za mizo iu žalostno ftrmel na stensko uro. S svojo razniršeno brado, ki je izjxxl nje gledala rdeča, o#olje-nu pentlja, j<* bil videti kakor preplašena ovca. Seo-nosno odšla. Možiček se je nekaj časa nervozno igral z vilicami. Bo-jazlivo me je ogledoval od glave do nog, pokašljal in rekel potem v zadregi: — Oprostite, gos)>od, aii hi mi lahko nekaj povedali i — Prosim, če boni le mogel, — sem ga vzpodbudil. — Ali ... ali gre ta ura prav f — P l sedmih je — sem dejal in f»ogledal na svojo uro. — I)a, ,»rav gre. — Bal sem se že, da ne gre. — je žalostne odvrnil. Hvala za pri jaznost. Natakarica se je spet jx>ka-zala za njegovim hrbtom, po->t;ivila na mizo krožnik in odšla š«» hvilj ponosno kakor prej. Možieek je vzdihnil in se z nekakš -»i m izrazom gnusa zagledal v prineseno jed. — Strašno — je obupano za-stokal. — Res, strain« . . . — Da, prav imate, — sem nni priznal. — S<» nikdar nisem videl teko ogabnega jajca na maslu. Toda . . . saj vam ga ni treba pojesti . . . Možit ek je skoraj zaiokal in skril obraz v dlani. — Ne razumete me, gospod, — je odvrnil. — Nisem mislil na jajce, ampak trn svojo usodo, Oh, koliko sem že naročil! Sumljivo me je pogledal, potem pa ie po kratkem razmišljanju odrinil jajce z maslom stran, pomaknil svoj stol k moji mizi in rekel: — Sodim, da ne morete biti slab človek. Zaupati vam hočem, kako je z menoj. Čakam namreč svojo ženo . . . — Oli! — sem odvrnil. — Milosti jiva se je malce zakasnila. Zato se vam pa vendar ne bi bilo treba razburjati. Rajši še malo počakajte! Saj poznate ženske! — Vem! — je zaječal. — Vse so enake. Nobena ni boljša od moje . . . Toda morali bi vedeti, da jo čakam že sedem ur! — Sedem ur! — sem začudeno vzkliknil. — Ali je to mogoče ? — Sfdem ur! — je potrdil možic. — Dogovorila sva se, da se opodne dobiva tu. In vseh sedem ur se se nisem ganil s stola. Te besede so me tako zmedle da nisem vedel, kaj naj mu od govorim. Tudi jqz sem oženjen — toda še sanjalo se mi ni nikdar, da je mogoče najti človeka, ki bi se tako daleč izpo-zabil, da bi čakal ženo celih sedem ur. Gotovo je moral o paziti moje začudenje; zato mi je hitro pojasnil: — Ah, saj je vse skupaj malo drugače. V normalnih razmerah tudi jas ne bi čakal niti pol ureZgodilo pa se je nekaj drugega. Ko sem že čakal skoraj celo uro, me je začela na- j — Z« /a j bodo resta vrači jo za-takarica začudeno gledati. Ker j prli a jaz ne vem, niti misliti sem bH lačen, sem naročil ko- si ne smem, kaj bo z menoj, ilo. Kotlet in potem, še krož nik govedine. Pojedel sem vse, n žene še ni bilo. Čakal sem jo do pol iveh, nato som se odločil, da pojdem domov. Tega pii nisem mogel storiti, ker je žena vzela denar, preden je šla o«I doma, jaz pa ga sploh nikdar ne nosim pri sebi. Tako nisem mogel plačati računa. — To je res neprijetna okoliščina. — sem odvrnil. — Pa vendar . . . — Je že res, — mi je možic skočil v besedo. — Vem, da l»i lahko blagajničarki potoži! svoje g »rje toda vprašajte j<\ aii oi mi verjela in mi zaupala. Po obleki nisem videti bogataš, pri :-ehi pa tudi nimam ničesar. ko bodo videli, da ne morem plačati računa. Vrgli me bodo ven, na pločnik. Ali pa me celo za pro! Pomislite, tako sramota! Obupno se je bil s pestmi po glavi: — S. enkrat naj mi rečene žena, naj jo v Lvonsu čakam! — V Lvonsu! — sem ga začuden vprašal. — Kakfcen Lyons: — Saj sva ven« le- v restavraciji ABC. Možieek je skočil pokoncu, kakor bi ga bil nek de 'bodel s šilom. — Kaj * — je vzkliknil. — Kaj mi pripovedujete! Obrnil so jo in pogledal kakor blazen okoli sebe, potem pa kar bi ji U;il v zastavo, zato se, ,> krilil z rokami in obupno nisem upal stopiti k blagajni.. xatulil: Sicer sem bil pa prepričan, daj _ \|()j Hog! Zmotil sem se! pride ž-na prej ali slej. — Za-' to sem naročil kosilo Še drugič. Natakr.ee so tako čudne ženske. — Kes je! Poznam jih. Ni dobro imeti v. njimi opravka. — Naročil sem torej klobasi-co s kromirjevini pire jeni, — j<* nadaljeval možieek — .ledel ('akala me je v Lvonsu! — No, no, — sem ga ljubeznivo potolažil. Zdelo se mi je, da mu ;ro že na jok. — Vendar ne mis'ito, da vas I.....i pqsti1 na cedilu. X<* bodo va> zaprli. Vaš račun plačam. Možičkov obraz jj. zdajle zjasnil Zgrabil me je za roke sem ko'i ko mogoče počasi, a v in mi jih jel iz hvaležnosti tresti dveh uvah sem vendar vse sne-del. X \ da ne boni pripovedo- val pol ure, kako sem naročal, vam samo naštejem, kaj vse sem moral pojesti in popiti. — Poskusi d sem tudi tako, da nekaj časa nisem nič naročil, toda natakarica me je gledala tako srdito, da sem moral neprestano naročati. Zdaj pa pride najhujše. < 'im več sem jedel, tem bo'j sem se bal konca. Moj račun je že rasel v desetake. Kdo jih bo dal, če ne bo žene? .Jedel selil sardine, sa rdele, ča jni prep čenec. mehka in trda jajca, kruli s sirovim maslom, razne t*»rte, mesne paštico. j>o-čene r"be, slaščice, čokoladne rezine, cel kup močna tih .i«-ili. več v rs* pečenke in ne vem, kaj še vse. Naštel sem samo to. da sem popil pet litrov piva, štiri limonade in skoraj dva litra čaja . . . Glas mu je pojemal, da je jel jeclati. Kar zgrozil sem se, ko sem poraislil, kakšna muka mora biti. če človek toliko poje in zraven ne prosi. Vzdihnil je z glasom, ki je izdajal do grla napolnjenega človeka in dodal: da lin ph je skoraj iztrgal. — O, hvala vam . . . iskrena hvala . . . kako sto l>ili dobri /. menoj ubogim siromakom . .. Samo posojilo naj bo ... v treh dneh k a vrnem . . . dajti mi, prosim, svoj naslov . . . Natakarica . . . Kačun! — Plačam: Natakarica je milostno prišla, hiiro zračunala in vrgla listek ha mizo — Sa.j ni toliko! — sem ira potolaž:i. Pet minvl nato sem mu dal svojo posetnico in Še enkrat sem moral poslušati vse izraze njegove hvaležnosti. Nato sva se razšla kot najboljša prijatelja. Teden dni nato sem slučajno spet stopil v neko restavracijo na Marble Arch. Ko sem gledal po gostih, sem opazil, da sedi za sosednjo mizo neki gospod, ki sem ga na videz poznal, zraven njega pa nekdo, ki mu nisem mogel videti v lice. Nenadoma pa sem začul glas. ki je pravil mojemu znancu: — Sodim, da ne morete biti slab čl« vek. Zaupati vam hočem kako je z menoj: čakanj NOVI AVSTRIJSKI DIKTATOR o namreč svojo zeno . . . — Zdi se mi, — sem mu velel — da ste mi dolžni še sto dva in dvajset . . . Toda molče je že tekel proti vratom in izginil na ulici . . PABERKI IZ ZGODOVINE KOROŠKIH SLOVENCEV! ZAROČEN CA - - w 1 MILANSKA ZGODB/ *Z 17- oTOlETJA Spisal: ALBSSANDRO MANZONI 91 S Levi na sliki je avstrijski podkancler grof StarliembeTg, ki ga hočejo njegovi pristaši proglasiti za avstrijskega kralja. Sredi je trgovinski minister Stockinger, na desni pa minister za zunanje zadeve baron Waldenegg. Koroški Slovenci so se naselili v svojo sedanjo domovino od leta 395. do ."><»8. Tega leta je bilo naseljevanje končano, ker so premagali Laugobarde. Takratna Slovenija se je po Babenberžanih imenovala Ka-rantanija, ki je bila veliko večja od današnje. Obsegala je ixileg Kranjske, Koroško, Štajersko, Gradiščansko, Goriško, vzhodno Benečijo in vzhodno Tirolsko. Ozemlje je bilo redko naseljeno, zato so vanjo pritiskali Nemci. V dobi pokristjanjenja so Slovenci izgubili svojo politično samostojnost. Prej so imeli svobodno državo pod Samom (&2H—fit>7). Samo je združil severne in južne Slovane v zvezno državo. Slovenski jezik je imel polno veljavo. Slovenski kmetje so se zagovarjali v slovenskem jaziku pred slovenskimi takratnimi sodišči. Sodniki so bili domači župani, ki so sklicevali sodne zbore, ki so se imenovali '4veče.'' Spričo krščanstva in njega razširjanja med Slovenci, ko so se bili ljudi boji, je bilo pogansko plemstvo, ki je bilo nacionalno uničeno. Naše ljudstvo je bilo odslej dalje izpostavljeno germanizaciji. Plemiči so izgubili svoja posestva, katere so dobi'i v roke nemški grofje, ki so naseljevali v naše kraje. Nemce ter jih favorizirali pred Slovenci. Vkljui) temu je še dolgo let, prevladoval med plemiči slovenski občevalni jezik, imeli so celo pravico govoriti v slovenskem jeziku z nemškimi cesarji. Tudi slovenska pesem je prevladovala. Toda ne dolgo. V liaše pokrajine se je naselilo čimdalje več Nemcev, ki so povzročili splu/šen val ger-manizacije našega ljudstva. Slovenci sc docela izginili s Tirolskega, iz solnogvaškega okraja Lungau, iz gornje Štajerske in gornje Koroške. Ko se je Otoka r II. češki bojeval z Rudolfom Habsburškim na Moravskein polju 1. 1277 in ko je zaradi izdajstva izgubil bitko, je bil nemški vpliv na Koroškem popolnoma zasidran. Kolonizacija nemškega življa se je nato še bolj širila. Pričela je pravcata invazija, toda slovenski jezik je imel še kljub temu svojo veljavo. Dokaz- Koroški vojvodi so se u stoli če vali v slovenskem jeziku. Celo Še avstrijski cesar Maksimiljan je znal slovenski. Zadnji ustoličen koroški vojvoda je bil Ernest Železni 1414. leta. Po 30-letni vojni je kolonizacija Nemcev prestala, znova pa se je poživila za Marije Terezijo in Jožefa II. Kakor svetli žarek upanja vidimo v zgodovini pojav Ili-rije, ki je združila Koroško in Kranjsko. Toda narodno prebujenje je bilo šele v povojih (Val. Vodnik), zato te dobe nismo megli izkoristiti, kakor bi bilo potrebno. V zadnjih 80 letih se je pričelo prebujenje slovenskega ljudstva. Pod vplivom literarne dobe romantike (Prešeren) se je uveljavljal tudi književni slovenski jezik. Celovec je postal najpomembnejše lite rarno mesto (Mohorjeva družba). V predvojni dobi pa se je prišela vsesplošna germaniza-cija. Nemoi so porasli v zadnjih 40 letih*-na 64,315 duš. Slo vencev pa se je zmanjšalo za 26,788. Leta 1869 smo bili še slaba tietjina, po 40 letih pa samo četrtina koroškega prebi-1 valstva. I Ko se je ta vrnil iz cerkve, kjer smo ga bili pustili, in od neimenovanca izvedel, da je Lucija dospela brez katerekoli neprilike, je šel z njim k obedu ter jja posadil na svojo desnico sredi omizja duhovnikov, ki se niso mogli nasititi pogledovanja na ta obraz, razodevajoč krotkost brez šibkosti, ponižnost brez ponižanja, in njegovega primerjanja s sliko, ki so si jo bili o tej osebnosti že davno ustvarili. Po obedu sta se onadva zopet skupno umaknila. Po razgovoru, ki je trajal mnogo daljo nego prvi, >e je neimenovane!* na isti muli ka kor zjutraj vrnil na svoj grad; kardinal pa jo ual poklicati kurata ter mu izrazil željo, da bi ga povedel v hišo, kjer je uašla zavetje Lucija. 44O, monsigiior," je odgovoril kurat, "ne trn dite se; brž pošljem koga z opozorilom, naj pridejo mladenka, mati, če je že došla, tudi i;o-stitelja, če monsignor želi, vsi, ki jih vaše presvetlo gospostvo želi videti." 44Želim jih sam obiskati," je odvrnil Friderik. 4 * Vaše presvetlo gospostvo se ne sme vznemirjati; brž pošljem ponje, zgodi se v trenutku," je vztrajal kurat mojster-skaza (drugače dober človek), ker ni razumel, da hoče kardin-d s tem obiskom počastiti nesrečo, nedolžnost, gostoljubje in obenem svojo lastno službo. Toda ko je predstojnik izrazil znova isto željo, se je podložilLk priklonil ter odšel z njim. Neža in Lucija sta začuli naraščajoče brnenje na cesti dočim sta pomišljali, kaj bi moglo biti, sta videli, da so se vrata odprla, in prikazal se je mož v škrlatu z župnikom. 44Ali je ta?" je prvi vprašal drugega in šel na pritrjevalno znamenje proti Luciji, ki je.z materjo obstala na mestu;.obe sta bili negibni in nemi od začudenja in sramežljivosti. Toda zvok tega glasu, pogled, vedenje in predvsem Friderikove besede so jih brž znova oživile. 44Uboga mladenka," je začel, 44Bog je dopustil, da ste morali prestati veliko preizkušnjo, toda pokazal vam je tudi, da ni odvrnil očesa od vas, e je dalo, in se v teku spustila dol po stopnicah. Skoro istočasno je vstopil krojač skozi druga vrata. Videča, da je pogovor v teku, sta oba stopila v kot in ostala tam z velikim spoštovanjem. Kardinal ju je vljudne pozdravil ter nadaljeval pogovor z ženskama, vpletajoč v svoje tolažilne besede kakšno vprašanje, da bi videl, ali se mu v odgovoril> po-Midi prilika, da stori kaj dobrega onemu, ki je toliko trpel. "Vsi duhovniki bi morali biti kakor vaše gospostvo. biti bi morali nekoliko na strani ubogih in ne bi smeli pomagati zapletati te v zim -šnjave. samo da sebe izvlečejo," je rekla Neža, podžgana po tako domačem in ljubeznivem Friderikovem vedenju in jezna ob misli, tla g7»-spo«l don Abbondio druge vedno najprej žrtvu je, nato pa jim hoče tudi še zabraniti majhno olajšavo, da bi potožili tistemu, ki je nad njim, ko se po redkem naključju ponudi prilika. 44Le povejte vse, kakor mislite," je dejal kardinal; "govorite pro.-to." 44Reči hočem, da bi se stvar ne bila tako vršila, ko bi bil naš gospod kurat storil svojo dolžnost." A ko je kardinal znova prosil, naj stvar bolje razloži, je ona začenjala biti v zadregi, da bi morala pripovedovati zgodbo, v kateri je imela tudi sama svojo vlogo, ki je ni marala povoda ti, zlasti ne taki osebnosti. Vendar pa je znala zgotlho primerno prirediti > tem, da jo je obrezala: povedala, kako so se zmenili za poroko, kako se je don Abbondio branil, ni izpustila pretveze 44o višjih", s katero jo bil prišel on na dan, nato pa je preskočila k don Rodrigo-vemu napadu in kako jim je bilo mogoče zbegati, ker sta bili opozorjeni. 44Gospod kurat mi bo moral dati račun o tem," jo rekel kardinal. (Dalje prihodnjič.) : ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati *4Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1 IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami. 6S7 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nasr Cena ______________________1M KRIŽEM PO JUTRO VEM 4 knjige. 598 aftrani, ■ slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman oh Nilu; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri Šamarlh; Med Jezidi Oena .....................1.59 PO DIVJEM XIJRDISTANU 4 knjige. 594 strani, s slikami Vsebina: Amadija; Beg is ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ........................1JM PO DEŽELI SKIPETARJEV ' 4 knjige, s slikami, 577 stemni Vsebina: Brata AladSija; Rofa v soteski; Mlrldit; Ob Vardarju Cena _______________...____1.59 t i SATAN IN I&KARIOT 12 knjig, s slikami. 1794 strani Vsebina: Izseljenci; Yuma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti ; Aimaden; V treh delih sveta; Izdajalec: Na lovu; Spet na divjem zapadu; Uešenl milijoni; Dediči Cena ........................».5t V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina:. • " Kovač Šiinen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mohamedanski svetnik Cena ........................1.59 WINI.TOV 1* knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina . Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; NSo-Sl, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in ApaCi; Na nevarnih potih; Winnetovov soman; Sans Ear; Pri Komančlh; Winnetova smrt; Win-netova oporoka Cona .....................3.59 Ž U T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: 1 Boj z medvedom ; Jama draguljev ; Končno —; Rih, in njegova poslednja pot Cena ...................L.1J0 Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. * "GLIV V-jnVD?** New York, Saturday, November 9, 1935 TEE LARGEST StDVENE 0A1LT IN V. 19. 2» GREHI OČETOV Za - Roman v dveh'zvezkih= Glas Naroda priredil i. H 85 PRVI ZVEZEK Egon skoči na noge ter kot okamenel strmi na vrata, bled in tresoč se po vseh ndih. Vrata se odpro in na pragu se prikaže podoba, ki me je pretresla. Ta črno oblečena, globoko upognjena postava s sivimi lasmi, z razoranimi potezami, s pogledom ljubezni in f hrepenenja v vpadlih očeh — ta tniden in strt starček, ki je stopil v sobo, težko naslonjen na ramo svoje hčere, v roki bergljo — ali je bil to v resnici oni mož, čegar ponosna, stroga, pokončna postava mi je Se iz mladostnih let ostala v spominu? Berglje izpusti in odpre sinu roke. Tn Egon omahuje proti njemu ter se hoče starčku vreči pred noge. Toda oče ga vjame v svoje roke, ga privije na prsi in se oba držita v objemu med zadušenim ihtenjem. Grem k vratom. Tedaj pa starček dvigne glavo. — Gospod! Kako naj se ti morem zahvaliti v letih, ki jim imam še živeti ? Kajti ta moj sin je bil mrtev in je zopet oživel, bil je izgubljen in si mi ga zopet našel. Za seboj zaprem vrata. Posebno svetopisemsko nisem bil razpoložen. Skoro me je slepil svetli solčni sij, ko stopim iz hladne temne veže na peli pesek. Ko pridem domov v Quirin in stopim v pusto sobo, se splazi težek občutek v samoto mojega srca. —Naslednjega jutra sem odpotoval v Monakovo. Na potu z železniške postaje do hiše svojih starišev sem hodil peš in vidim v Luchvigstrasse odprto kočijo in se mi je zdelo, da vidim v njej poznan obraz. Nisem se motil. —Koler! — zakličem in maham z rokami. Slišal in videl ine je, se dvigne v kočiji, da bi govoril s kočjažem. Toda leže na njegovo ramo roka, ki era potegne nazaj. — Sedaj Šele opazim mlado damo, ki je sedela poleg njega v elegantni, svetlosivi poletni obleki ?n z belim pajčolanom. Pajčolan je šele sedaj potegnila čez obraz in je ravno potegnila roko z brade. Vidim, kako Koler, nekoliko začuden, izpregovori s svojo spremljevalko nekaj besed. Nato se obrne proti meni, mi namigne čez cesto v pozdrav in zakliče med veselim smehom: — Na svidenje jutri, na svidenje! Pridem — — Kar mi je še dalje rekel, se je izgubilo v ropotanju voza, ki je bil kmalu od mene tako oddaljen, da sem čez zadnje naslonjalo kočije videl samo še klobuk mladega slikarja m bela lahudja peresa na klobuku njegove spremljevalke. Ko gledam za vozom, mi pride v spomin mesto onega pisma, ki mi ga je Koler pisal s Helgolanda. Dekle je bilo tako zagnjenjo, da nisem mogel videti nikako poteze njenega obraza. Vendar sem jo videl preti seboj neza-krito. Saj sem vedel, kaj je hotel Koler iskati: nežno, sladko Mico s plavimi kitami in s tako modrimi očmi kot morje, kadar se svetlo nebo zrcali v njegovih vodah. Pač je moral pridno iskati, tla je tako naglo našel, po Čem je njegovo srce hrepenelo. Srečni človek! VIII. Potekel je ves dan, ne da bi od njega prejel kak glas z! naznanilom svojega obiska. Proti večeru zapustim svoje stanovanje in grem k Friess-j hardtu. Nisem ga našel doma. Njegova gospodinja mi pravi, da je že zjutraj o<|šel in d^ ga pred polnočjo najbrže ne bo doma. — In pomislite, — se pritožuje dobra gospa, — to dela sedaj že cel teden dan za dnevom. Prej, kadar je prišel ponoči ves zdelan domov, je vendar mogel ves dan presmrčati in spanec ga je vedno nekoliko popravil. Sedaj pa! O, ti ljubi Bog! Od dne do dne je mogoče na njem videti, kako razpada. Jaz in moj mož sva ravno zadnje čase vse storila. Saj veste, mladi gosj>od, ki je bil preti kratkim z vami pri nas, je bil tako prijazen — in smo mu tudi kupili obleko. Toda pri njem vse nič ne pomaga. Vsako noč pride domov v takem stanju — rečem vam, človeku se gnjusi, da bi se ga dotaknil. Da, in pomislite, pred kratkim je zopet imel velik Škandal s policijo. — Kaj pa se je zgodilo? — V tramvaju je sedel, pa ni hotel ne plačati, ne vstati, • in seveda, so ga pač postavili na cesto. In sprevodniki ga sedaj že poznajo. Prijela se ga je prava strast voziti se s tramvajem. Po pol dneva se vozi v istem vozu celo progo po,desetkrat sem ter tja. In sprevodniki ga puste mirno sedeti. Včasih že kdo vstopi, ki ga pozna, da zanj plača. Pa tudi drugače uganja stvari — rečem vam, da ne morem povedati! In če mora še kdo vse to gledati! Zelo mi je zanj žal, rada ga imava, saj ga poznava Še iz njegovih mladih, lepih časov. In še temu ni dolgo. — Mala gospa se zasmeje. — Da, moj mož je celo zanj postal ljubosumen. No, da, ka-koršni so pač moški, kadar so malo nataknjeni. Ako v hiši ničesar ne manjka, potem pa iščejo, da morejo stresati svojo sitnost. Toda sedaj, kakor ga imava rada, sedaj morava oba verjeti, kar je re"kel .policijski zdravnik. — Gospa pritisne prst na čelo. — Visi samo še na zadnji nitki. In bojim se, da ne bo vzelo več dolgo, pa so bo strgala tudi ta nit. Toda BoS me obvaruj, prav nič nočem opravljati! Naglo dvakrat pljune preko leve rame. Nisem pričakoval, da bom kaj boljšega izvedel, in vendar me je ta vest bridko zadela. Misli na Friessliardta so me mučile celo pot domov. Pride naslednje jutro in zopet poteče dopoldne, ne da bi se Koler prikazal. Hnkrat sem se že odpravil, da izpolnim svojo dolžnost kot Martin dober prijatelj. Toda spomnim ■e, da je ne bi. našel doma. Morala je biti pri isktfšnji Ri-hanlov« igre. Okoli štirih popoldne pa sem bil gotov, da jo najdem doma. 2e seA bil pripravljen, da odidem, ko po hodniku slišim glaani, veseli Kolerjev glas. In tedaj se že tudi odpro vrata mojo sobe. j Latifa Melimed opisuje usodo \ nekdanjih liaremskih princes bivšega turškega sultana Ab-dula Hamida in omenja tudi zgodbo armenske Venera, ki jo ije pridružil sultan svoji zbi-ki lepotic v Serailu. ROP ARMENSKE VENERI Armenska Venera je štela ko-1 dilo. maj dvajset let in je bila hči nekega armenskega kmeta. Sultan je slučajno nekje videl njeno sliko. Ugajala mu je in se je pozanimal za original. U-kazal je, naj mu privedejo le-, potico na dvor, kar se je zgo- ZBIRKA. zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA.1 VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena .........................35 ANDREJ HOFER .....................................................50* BENEŠKA VEDEŽEVALKA ...............................35« BELCiRAJSKI BISER ..........................................35c BOŽIČNI DAROVI ..........................................i_________35« BOJ IN ZMAGA .......................................................20c CVETINA BOROGRAJSKA ...................................45e CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA __________________25« DEVICA ORLEANSKA ___________________________________________50« DEDEK JE PRAVIL (pravljir«) ........................40« ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ________35« FRAN BARON TRENK _______________________________ ____ 35« FRA DIAVOLO .......................................................50e GOSPOD FKIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran MII- r-inski. veselotuodre humoreske, strani .35 HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................% JANKO IN METKA (kartonske slike za otrok«) 30« KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v Koreji) ................................................... KRALJEVIČ IN BERAČ _______________________ KRVNA OSVETA (povest iz abruških gorat ..... KAJ SE JE MAKARU SANJALO ...................... LJUDEVIT HRASTA K. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šaiit) ................................ MARKO SENJANIN. SLOVENSKI ROBINSON... MA RON. krščanski deček iz Libanona .............. Ml'SOLINO, ropar Kalabrije .................... MRTVI GOSTAČ ..................................................... MALI K UTEŽ (spisal Mark Twain) L..ZZZ* MLADIM SRCEM (par krasnih Mi« pisatelja Meška) ..................................................... NA RAZLIČNIH POTIH _____________________________________ NA INDIJSKIH OTOKIH .................................... PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal J«s. Spillnian. <'ena ........ PRISEGA III RONSKEGA GLAVARJA. Povest i/, starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. Hiioncler. Cena .............. PRVIČ MED INDIJANCL Povest izza easa <*l-krilja Amerike. Cena ................... PRISEGA HI RONSKEGA GLAVARJA ............ PABEKKI IZ ROŽA ______________________________ PARIŠKI ZLATAR ........................................... . POŽIGALEC ............................................................25« PRSTI BOŽJI ............................................................so« PRAPREČANOVE ZGODBE ______________________35« POVODEN J (spisal Krištof fcmit) __________ 30« PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd. vez. 1 — 30« 30« 30« 25« .30« 75« . 25« 40« . 35« .70« 25« .40« .50« .30 .30 .30 JtO 25« 35« 30« 40« .40 .70 25« 30« 30« .75 .30 30« 30« PIRHI (spisal Krištof Šinit) _________________________ PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO 1- "..................... 40e II. zv_______________ PRAVLJICA. Spisal II. Majar. Izbrani iz pro-naroda. Cena ........... PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal \V_ B«.-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Komnu za mladino. Cena ..................... PRAŠKI JL'DEK ..................................................... PATRIA (povest iz irske zgodovine)........ POSLEDNJI MOHIKANEC .................................. PRAVLJICE. Košutnik. II. zvezek. Cena...... PRAVLJICE. II. Mayer. Cena ................ RDEČA IN BELA VRTNICA ............................... REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ............. R1NALDO RINALDINL Cena .............. .50 ROBINZON KOŠUTN1K ...................................... 30 RINALDO RINALDINL Zanimiva roparska povest. Cena .............................. .50 STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega življenja. Cena ......................... .50 SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj. nevarnosti in nezgode s |»oto\aiija dveh mornarjev. Cena ............................ ,C0 SUEŠKI INVALID ___________________________________________________35« SISTO IN SIESTO (povest oz Abrueev) ___________30« SVETA NOTBURGA ________________________________________35« STEZOSLEDEC ________________________________________________30« SVETA NOČ (pripovedke) ___________________________________30« TRI INDIJANSKE POVESTI _____________________________30« TURKI PRED DUNAJEM ________________________________30« TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja ................... 1.— TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. zv. $1.30; 1L zv. $1.40; UI. zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov 1H) ............................ JSO VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Me&ko; s slikami) .....................................................$l.«o Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po -------------------------------------------------50« ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________60« ZLATOKOPI (povest lz Alaake) _______________________25« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. del ............ 40« n. del ..............40e ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezka VINSKI BRAT. (V. zv.), Cangl ....... 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ..... Ji0 .50 .50 13 POVESTI. (III. zv.). Gnngl ......;....... .50 Naročite jih pri: KNJIGARNI (Dalje prihodnjič.X '216 West 18th Street Armenska Venera je bila živa popolnost v pogledu telesnih. oblik. Ude je imela po grških proporc*jah, lasje so ji bili brončene barve, oči pa temne lin polne duše. Sultan jo je obiskal že koj prvi dan v haremu. Povzdignil jo je v favorit-ko. Na nekem izletu k "sladkim vodam*' pa se je lepotica srečala s tujcem, kateri je napravil nan.'o nepozaben vtis. Izmenjala sta nekaj besed. Bilo je dovolj za prisego večne ljubezni. Pri naslednjem izletu sta se tujec in armenska Venera dogovorila, da pobegneta. Tujec jt podkupil haremskega evnuha Armenska lepotica se je preoblekla v služabnico in je skrivaj smuknila iz sultanove ječe. Spustila se je po vrva-stih lestvah na dvorišče palače, kjer jo je pričakoval v evnuha preoblečen ljubimec. Ne da bi ju kdo spoznal, sta begunca prišla do Bospora, kj«*r sta se vkrc-ila na ameriško jahto in odplula po morju. Naslednje jutro so odkrili pobeg. Abdul Hamid se je penil od jeze in je dal obesiti tri evnuhe, armenski' Venere pa ni videl nikoli več. SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU II« WIST ltth STRUT RIW T ORB, N. I. piAitb mam za cknx voznih lis rov, mm- &ER VACUO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJ* New York, N. Y. IZ ZVEZDOZNAN-STVA (Nadaljevanje.) Zelo zanimivo je odkritje pli.neta Neptuna. Leta 1871 je zvezdosuianec llerschel našel Urana, predzadnjega od sedaj znanih planetov. Zvezdoznan-ei so potem natančno izračunali njegovo razdaljo od solnca, čas, v katerem pride enkrat <>-koli solnca, in njegovo navidezno pot med zvezdami stalnicami na nebu. Vsi računi so bili točni. Toda glej! Novi planet se ni menil za te račune in se je premikal po drugačni poti, kakor so mu jo določili učenjaki. Kaj torej ? Računi so bili popolnoma pravilni. Mora torej biti neka druga sila, ki moti Urana, da se ne drži poti, ki bi se je moral držati po natančnih računih. Kaj pa če je onstran Urana še kak planet, ki ga s svojo privlačno silo spravlja z njegovi poti? Učeni francoski astronom Leverrier je začel računati iu je izračunal, kako velik in kako daleč bi moral biti planet, ki bi mogel motiti Urana na njegovi poti. Tudi je čisto natančno določil tisti del neba, kjer bi bilo treba iskati ta planet. Isti dan, ko je Leverrierna-znanil javnosti čudoviti uspeh svojega umskega dela, je našei berlinski astronom Galle z daljnogledom ta planet natančno na mestu, ki ga je bil izračunal Leverrier. Morda Neptun tudi ni še zadnji planet. Mogoč bi bil še kak planet onstran Neptuna. Solnce, premičnice a plane t iQ in stalnice- Zdi se nam, kakor da bi bilo nebo, ki se razprostira nad nami, velika polkrogla, poveznje na zemljo. Na tej polkrogi i vidimo solnce, mesec in zvezde, kakor bi bilo vse to nanje pritrjeno. Mesec se nam zdi prav tako daleč kot solnee in vse zvezde ena poleg druge tako daleč kakor .solnee in mesec. V resnici je pa vse drugače. Solnce je od zemlje oddal je- 23. novembra: Lafayette v Havre "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naroČiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. no 150 milijonov kilometrov, tnalo manj. Svetloba, ki prehodi v eni sekundi oiK> tisoč kilometrov, potrebuje od solnea do zemlje 8 minut in 17 sekund, od najbolj oddaljenega planeta Neptuna pa 4 ure 8 minut. V novejšem času so zmerili zvezdoznanci tudi oddaljenost drugih zvezd, ki se ne sučejo okoli solnca, ampak jih vidimo vedno na istem mestu, vedno v isti razdalji od drugih zvezd in jim zato pravimo stalnice. Najbližja naši zemlji je med stalnieaiua mala zvezdica (v ozvezdju Centavra), ki se vidi le z velikimi daljnogledi. Od nje hodi svetloba na zemljo 4 in petino leta in je torej ta zvezda nad 11 tisočkrat tako daleč od solnca kakor Neptun. Največja zvezda v (Vlita v m je eno deset in ko svetlobnega leta bolj oddaljena. Vse druge zvezde so še bolj daleč. Od nekaterih potrebuje svetloba pot do nas 10U let, 400 let in še več. Pravijo, da so zvezde, ki so od nas oddaljene nad tisoč svetlobnih let. Med solncem in njegovimi planeti je torej . velikanska praznina. Zvezde stalnice so od nas v tako silni daljavi, da si te daljave niti predstavljati no moremo, ker presega vse naše pojme o daljavi. Vsaka teh neštevihiih stalnih zvezd je solnce, polno svetlob ■ in gorkote kakor naše solnce, nekatere manjše, druge veliko večje kakor solnce, ki obseva našo zemljo. In vsa ta solnca so zopet neizmerno eno od druge ga odaljena. Solnce. Izmed vseli nebesnih teles je •solnce za nas največjega pome ua. l'e bi nam solnce ne daj a lo svoje svetlobe in gorkote, bi bilo konec vsega življenja na zemlji. Solnce je velikanska krogla. Če bi bilo votlo, bi šlo vanj en milijon 21*7 tisoč naših zemelj. Solnča površina je raztopljena; okoli in okoli samo o-gnjeno morje, ki razširja na vst strani svetlobo in gorkoto. — Majhen del te svetlobe in gor kote dobivajo planeti, ki se su Čejo okoli solnca, in njihovi meseci. Vse drugo se zgublja ^ svetovnem prostoru. Kolika j< toplota na solncu, se ne da natanko določiti. Nekateri so j< cenili na več milijonov stopinj Sedaj se zdi verjetno, da zna ša 6500 stopinj Celzija. Solučno pego zapazimo navadno na levem robu solnca. Potem jo vidimo vsak dan bolj na desno in 12. ali 13. dan nam zgine na desnem robu. To nam kaže, da se solnee vrti okoli svoje osi. Zavrti se enkrat * 25 dneh. Zvezdoznanci so mnenja, da imajo te pege velik vpliv na zemljo, dokazan pa ta vpliv še ni. Solnce je redko brez vsake pege in pri opazovanju pe» zadostuje ročni daljnogled, k povečava šestkrat. Če povečava osemkrat, je še bolje. Imeti pa mora človek pri tem opazo vanju zelo temna očala, 20. novembra : Berenj;nria v Cherbourg lit), novembra : Chnmplain v Havre Conte «] i Savola v Genoa 3. decembra: Manhattan v Havre 6. deeembra : Itremen v Bremen 7. (liK-embra: lie de France v Havre 14. de4*einhra : Washington v Havre Lafayette v Havre Ai|iiitania v Cherbourg Kuro]»a v Bremen Rex v Genoa decembra : Conte di Savola. v Genoa VAŽNO ZA | NAROČNIKE Poleg naslova je raztridno do kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo ratpo> slali za Novo leto tn ker bi zelo* li, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela tn stroškov„ ta* to Fa* prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem k-aju alt pa kateremu izmed zastopnikov, kojin imena so tiskana z debelimi črkami^ ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na» ših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob I iii^Ib COLORADO: Pueblo, Peter Collg, A. Saftl* Walsen burg. M. J. Bvok INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago. J. BevCIC. J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago. Cicero In Illinois) JoUet, Mary Bambtcb, Joseph F7-« ▼at La Salle. J. SpeMch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Mo Zelen* KANSAS: Slrard, Agnea Motalk Cansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlller. Ft. Vodoplvec Steyer, J. Cfrne (za Ponna. W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit Frank Stnlar MINNESOTA: Chlsbolm, Vrank Goute Ely. Jos. 1. Peshel-Eveleth. Louis Goute Gilbert. Louis Vessel Hlbblnfc John PovBe Virginia. Frank Hrvstldt Montana: Roundup. M. M. Pantaa Washoe. L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Brodorlck VEW TORK: Gowanda. Earl Strnlsha Little Fallsi Frank Kasta OHIO: Barberton. Frank Trohr Cleveland. Anton Bobek, Cfcaa. Kar linger, Jacob Resulk. John Slsuo'-k G Irani. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John fw So Warren. Mrs. P Rachat Tounsrvtown. Anton Ktkeli >REGON: Oreenn City. Ore.. J. Kohlar PENNSYLVANIA: Broughton. Anton Ipavee Claridae. Anton Jerina Conemaugb. J. Bkiovm Export. Louis SupanHt Parrel, Jerry Okorn Forest City. Math Kaaria Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Taufelj Lexeme, Frank Ballocb Manor. Frank Demshar Midway. John 2nst Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demsbar Steel ton. A. Hren Turtle Creek. Fr. 8ehlfar West Newton, Joasob Jovaa WISCONSIN: Milwaukee. West Allls. Frank ftheb Sheboygan. Joseph Kake« WYOMING: Rock Springs, Levis DiamondvlUe, Joe RoUch r«J» CPBAZ4 "QLAJS &ABQUA'* ___