VETA glasilo slovenske: narodne: podporne: JEDNOTE issued deity except Sundays end Holideys VEAEX. BaUrM M chicago, ill., sobota n. oktobra (October) 1917 Stev.- number 241. prcmoflo-cenv južnih državah. v NEKTBRIH DISTRIK-JB 80 POVlfcANl. železniška družba kttfiiein premog, name-nj« trgovomn. fulungton, D. C. - Uprava tarivo naznanja revizijo cen JJiterc distriktc v državah ^y, Tenneessee in Virgi - I nekaterih distrik Virginije so m ra preuiog pri rudniku e za tono mine-run premo-d $2.00 do $2.40. petih distriktih vzhodnega teja j« bils cena mine-run 1 povišana od $2.30 na f runih distriktih Kentuckyja ; cena povišana za mine-run ; od $1.85 na $2.30. j bila prva revizija premo-.'cen, ki je bila izvršenat Prišli «o jo operartorji in rudarji je lahko ntogoče povišati radarjem. % za kurivo je naročila im družbam, da morajo dostavljati železniške vo - k rudnikom. dvetedenski konferenci s ovniškimi operatorji, za-železniških družb in čla • ive za kurivo je bila izdana arija ukazov za razdelitev na priornem temelju in promet prenvogovih voz. iba določa, da mora penn-ka železniška družba, ki edredbe bodo izdane tudi ai družbe torji so se pritožili, da vmka železniška družbe jttje komercijalen premog, Mmenjen trgovcem. Ta pri-je povzročila, da morajo vsi »rji ob njenih progah oda-niški družbi toliko premo-po vladim ceni, kolikor ga po-zase. moga, ki j^ namenjen za »ne ne sme ovirati na trans-Uprava za kurivo poskrbi jih potrebe s posebnimi od-i, da uc bo primanjkovalo f» za domačo vporabo. Sedemnajst bom-boveev obtoženih po starem zakonu. KAPITAN VON P APEN JE BIL DU&A ZAROTNIKOV. Na "Luaitaaiji" je bilo devet bomb, da jo poženejo v zrak. New York, N. Y. — Veleporotu jc obtožila sedemnajst mož zarot-niškega napada na ladjei ki so odrinile na visoko morje. Zarotniki so izdelovali bombo iu jih pokla-dali na ladje, da so razpočile nu visokem morju. Tako je ladja izginila brez sledi. •Duša zarotnikov je bil kapitan von Papen, bivši neiušfki vojaški atašej v Združenih državah. Nekateri zarotniki so že zdavnaj izginili iz Združenih držav, nekateri sede v ječi, drugi so internirani. Najbolj senzacijonalno vest poroča kapitan Tunney, ki je imel nalogo, da izsledi in polovi bom -bovce. Izpovedal jer da je neki llsen, nenuski advokat, ki urejuje "New Yorker Herolda", izvedel, da so bile na "Lusitanijd" nemške bomb,e, ko je odplula na mor -je, da eksplodirajo, preden se za -sidra v pristanu onkraj Atlan -tika. tKapitan Tunney trdi, da Ilseno-va izpoved spričuje, da je "Lusi-tania" odplula z devetimi "T. N. T.' bonibami na krovu, ki so bile tako urejene, da razpočijo, ko se ladja približa irskemu obrežj-u. Toda ladja je bila torpedirana v istem teritoriju. Kapitan Tunney pravi, da mu je llsen povedal, da mu je dr. okoli 700 rudnikom, ee oai JCarl Schimmel dejal, ko je bil v pravilno na njih potrebe. Bi njegovi pisarni na štev. 61 Cham- ....... *" | bersove ulice in sta govorila o ■JPLusitaniji": "Bedak! On je skazil moje de-o. Položil sem devet "sniodk" na 'Lusitanijo", ki bi jo razdjale, preden bi dospela v Liverpool." Preiskava bo dognala podrob -nosti v obtožbi. DVAJSET LET JEČE RADI IZ DAJALSKEOA GOVORA. JE UBIL MATER IN HOER. toio, i, Colo. — Strihnin jc u-I»rsx Irigillo in njeno Maggie. .Mrliški oglednik Tiylor je dognal, da jc imela glavobol. Hči jc povžila nekaj ki jih je smatrala za »red-proti glavobolu. V treh urah mrtva. Mati si jc pretresla ^ v,*led hčerine smrti in po »kaj kajwul, ki jih jc sina » nedolžne. Umrla je z isti-•amenji kot hči. Taylor je kapsule in dognal, da je t"liko strihnina, da ubije * P°I tucata oseb. Najbrž u- * preiskavo, odkod in •Jih na so prišle kapsule v »»VIM NOVEMBROM. ^Hton, D. C. - Vsa živila * Uhko vzkladiačijo, pridejo no-pod nadzorstvo vlade ^^vembrom t. 1. ^ nadzorovanja je, da ob-f konzumente pred takim ^^rim ne ue zdi dobiček v, *1 Ve,ik ,M hočejo izra-Jr"i| ^ Pomnože svoje pre-* 1 ^ruškimi cenami. U2**»ZC POBEGNIL Primanjkovale železniških voz |e občutno« USTVARILE SO GA IZREDNE PROMETNE RAZMERE. Mogoče bo treba ostrih odredb, da ne pride do katastrofe. Kontrola nad krušno industrijo pride. POIZKUSNJK ZA STALNOST TEŽE IN OKNI 80 V TEKU. .S; - Kich.rd 0'Krifn, Murphjr, ki j« bu obw>. ^uafca orodje. se je po Plovil od državne ftrdl * "lan°venju jetničar-k ^ i* vrv k oknu v kuhi na tU. Kapitan r*.1!' z*Poveduje jatsiiški i ttkoj njim, aevede Chicago, 111. — "Združena pre-ša" poroča iz Daven porta, da je sodnik M. J. Wade obsodil Daniel Wallaca, organizatorja in predsednika "('loveČanskc lige" "a dvajset let ječe. (Porotniki so pred enim tednom spoznali Wallace krivim in socj-nik jc izrekel sodbo, ko jc bila pe-ticija za ponovno obravnavo odklonjena. Wallace je v govorih napadal vlado radi napovedi vojne in je priporočal upor proti vojaškemu obveznemu zakonu. Wallace jc navadno pripovedoval poslušalcem, da je bil'prisiljen vstopiti v britsko armado. Hvalil se jc, da je dezertiral iz brithke armade in da se je silno maščeval, preden sc je po francosko poslovil od armade. Dejal je, da se je bo-jeval na vseh frontah in da ima toliko brazgotin od ran, da se ne more spominjati, kje se vse nahajajo. Pravil jc, da je maščevanje vr šil na ta način, da je streljal pri Dardanelah oficirjc v hrbet iu o- troval konje. Tako besedičenje j« povzročilo da je zvezna vlada uvedla preiskavo. {Stopila jc v zvezo z britsko vlado in km*lu je izvedela, da Wallace ni bil nikdar v boju iu je služil le en meeec. potem je pa dezertiral. , .Spisal je tudi neko knjigo po< imenom - "Holy Hell", v kateri pripoveduje take doživljaje tu pustolovščine, da se ježe človeku la-sje na glavi. DOBIČEK^JBKLABJKE DRU. 2BE Chicago, IU. — Železniška situacija v Združenih državah postaja kritična in treba bo napornega in preudarnega dela, da se ne razvije tako daleč kot lani, ko je primanjkovalo povsod železniških voz. V srednjem zapadu se že sedaj pritožujejo železniške družbe, da primanjkuje voz. Illinois Central je v zadnjMi štirinajstih dneh v septembru izgubila Ji,000 voz. Vozovi so šli naloženi z blagom na druge železnice. Burlington železnica se pritožuje, da ima na svo-jiii progah 5,000 voz premalo, ki so njena last. .Skoraj vse železniške družbe, katerih* proge se ste kajo v Chicago, prihajajo z ena • kimi pritožbami na dan. iNa vseh železnicah primanjkuje voz za izvoz blaga iz Chicaga. Potrebujejo jih za splošno blago* eement, sadje, zelenjavo, pšenico, oves itd. ln to pomanjkanje vo>$ je nastalo ravno sedaj, ko bo treba prevažati koruzo. IPri rudnikih v«Indiami in Illinoisu primanjkuje voz za prevažanje premoga. Res je, da vojni čas prinaša iz « redne zahteve tudi za železniški promet. Poleg navadnega blaga je treba prevažati potrebščine za armado in blago za zaveznike, ki gre na ladje. Kljub temu, se pa da železniški obrat uravnati, da primanjkuje toliko voz, kot poro ča^o-sdaj železnice. •Če vojrni čas stavi izredne za -hteve na železniški obrat, potem jc treba izdelati tudi izredne odredbe za uravnavo železniškega prometa. Ako naročnik ne izprazni blaga iz voza v treh dneh, ko je bil ob veščen, da je zanj došel voz blaga, naj se blago enostavno zapleni iu proda na javni dražbi, ali naj bo pa vsak dan skozi tri nadaljne d ii tako visoka denarna globa za blsgo, kot je vredno blago. Po teli dnevih naj bo blago prodano na javni dražbi. Taka odredba bi nekoliko pomagala, da bi bili vozovi hitro razloženi, ne rešila bi pa vprašanja za razpošiljanje praznih voz v kraje, v katerih jih primanjkuje. 'Za razdeljevanje praznih voz j:, treba posebne centrale za vse Ze-dinjene države, ki dobiva vsaki dan brzojavna poročila, koliko voz jc praznih ua večjih postajah, koliko na sekcijah, če sc proga razdeli v sekcije, katerim sporoče postaje kot lokalnim centralam, koliko imajo praznih voz. Sekcije kot lokalne centrale sporoče glav ni centrali število voz, da ima glavna centrala vpogled, koliko je praznih voz iu jih dirigira ns postaje, na katerih jih primanjkuje. VELIKA BRITANIJA JE DOBI LA $15,000,000 POSOJILA. Waahington, D. C. Združene države so posodile Veliki Urita-ni ji $16,000,000. Posojilo zaveznikom znaša 000. Prodajalci na drobno morajo pomagati, 6e ne, od pomore j o ob-6luske prodajalne. Waahington, D. C. — Herbert C. Hoover, živilski upravitelj, naznanja, da bo kmalu uravnana krušna industrija. O načrtu za nadzorovan jo krušne industrije razpravljajo in ga izvedejo, kakor hitro se obnesejo polakusi z novimi hlebci, ki jih zdaj preizkušajo v raznih mestih. Ustanovili bodo občinske pro -dajalne za kruh, če pronajdejo, da ne morejo nadzorovati po prostovoljnem dogovor^ kruha v prodaji na drobno. Pekovsko industrijo «k> izpustili v splošni živilski kontroli, ki stopi v veljavo s prvimi novembrom. Preden podvziame živilska uprava v tej industriji odločilno korake, hoče uprava določiti stalnoet moke za kruh, stalnost za mešanje krušne moke in stalnost velikosti in cene hlebov. Kako naj bo mešana moka, določijo s poizkusu jam i, ki jih zdaj delajo. Prepričani eo, da poirkuA-uje prinesejo hlebec, ki bo vedno imel eneiniste primeake. Stalnost moke doženejo s sodelovanjem mlinarjev. Določeno pa še ni, da postavijo na trg hlebec z deflni -tivno velikostjo ali z različno velikostjo in stalno ceno. Hoover je prepričan, če je določena velikost hlehoa, da bo la • ne hko obdržati nizko ceiu> s konku- tco. če bo določena stalna cena, zopet konkurenaa da ne bo znižana velikost hlebca. Ko bo izvedeno licenzirsnjc, se ga po živilskem zakonu ue more raztegniti na prodajalce ua dro -bno. Cene bodo veljal« za kruh v pekarni. Občinske prodajalne za kruh bodo odprli, če prodajalci na drobno ne bodo sodelovali ln imeli nizkih cen. Junker|i so poteg nili večinski blok. Človek z zlomljenim TILNIKOM. Milwalkae, Wia. — AUmzo Sou-slin iz Daytone, O., je mogočo edi-ni Človek na »»vetu, ki živi z zlomljenim tilnikom. Hotislin je ponesrečil dne 38. oktobra IWtfi, ko je pleskal neko visoko poslopje. Te. ška deska ga je udarila prek tU* nika. Ležal je teden dni brez za-venti in zdravniki so se čudili, ds jc ostal prl življenju. Souslin zdaj nosi kapo, ki jc po. dobna kometu Igralcev, ki igrajo nogometno žogo, da mu stoji gla. va pokonci. Preživlja se, da prodaja raz-g I od nice in povest o svoji nezgodi. Houslln je bil preje mornar ua Velikih jezerih. Je olcnjen iu ima sina. PRAVLJICA O REVOLTI JE SLUŽILA ZA VADO. Socialistični frakciji sta glaaovall aa nezaupnico vladi. Amsterdam, 12. okt. — Nemški Vajhstag je zopet šel na počitut ce iu vprašanje miru je zopet ob« viselo v zraku. Namesto napovedanega manevra, ki ga je priprav« Ijal mirovni blok, da izsili iz vlade objavo mirovnih pogojev, jc vlada s pomočjo junkorjev izmanevrl-rala radikale« in sociallsto z ras« kritjem revolte v mornarici, ki je napravilo zmešnjavo v bloku mirovno koalicije. Zdaj je jasno, da je kajzerjeve vlada prihranila "senzacijo" tega razkritja za pslhojogičcu trenotek, ko je bilo treba podpreti stolček kancelarja Miehaolisa. Revolta se je vršila meseca avgusta in vojno sodlščo v Wilholuishavnu je olraodilo 1.10 puntarjev v ječo due IH). avgusta, toda vlada je molčala o tem dogodku več, kot mesec dni, dokler ui zadnji torek grozila nevarnost, da bo večinski blok v rajhstagu Izrekel nezaupnico kancelarju. Tedaj je nastopil mornariški minister Kapelle iu vrgel mod poslance bombo — poldrugi mesec staro vest o revoluciji na bojnih ladjah iu takoj ob dolžll socialiste, da so moralno podpirali gibanje rebelov. Nastala je zmešnlava in zasedanje parlamenta je bilo spretno zaključeno, ne da bi bile vlada prisiljena posegati v podrobnosti mirovnih pogojev. Pri glasovanju a aaapašee »Udi m liberalci in klerikalci potegnili z junker, ji in socialisti, ki ao glasovali so-glasno v obeh frakcijah proti, so ostali seveda v manjšini. Zmagal je prusijauizcm. Fakt je, da so so uprli poiuoršački v mornarici, toda luntparije nemške vlade se zrcali v tem, da je zamolčala vest o revolt!, dokler ja ni izrabila proti svojim politid* nim nasprotnikom. SOCIALISTIČNA VEČINA JB ZDAJ BORNA MANJŠINA. Chicago, UL - Lackawanne fiteel kompanija ln njene podružnice so nepraviU v Četrletju, ki je končalo z dnem 30. eeptembret. I. $a,0*$;m profita Leni je dru -žba v tem čeeu naprevila le M.-0«0,7()0 dobička. -Profit v prvih devetih mesecih tega leta zneše <18,2K** znašal za ta čae le |8,-f78,OW. PONESREČEN BEO Laredo, Tex. — Pet wivrsinih podanikov, štirje Avstrije! iu en Nemec, so pobegnili iz Kort Mc-Intoshs, v kateri so bili internira* ni od V». avgu«ta Haus Frolic ha so usšli mrtvega j v reki Rio Grande. Tri Iruge lie gune so prijeli na mehiški atrani Petega še pogrešajo, toda oblasti menijo, da je »tonil v naravi reki. • VREME Danes mrzlo v Illinoisu, živo ■rebro prične počasi plezeti nav^ sgor Tempereture 2* stopinj nad tiU'.e Hr lnčni vzhod 5 59; *>lnčni zahod 5:14 p m. IZVOZ KORUZE IN PftENICE SE ZN12UJE. Waahington, D. 0. — Trgovski department naznanja, da si« ji* iz voz pešnice, koruze in mineralnega olja znižal v avgustu, medtem ko se je izvoz ovsa jHHjvojll, ave žege mesa pa pomnožil za 600 od- •»totkov. V avgustu ao izvozili žila, mesa, mlečnih produktov, bombaža, bombažnega iu minerdnega olja ui ♦l&5,fi76,«P2. Leni v avgtwtu mi teb produktov izvozili le za I10H, ♦22,HH1. TOLOVAJI SO ODNESLI $6,000 Hobokan, N. J. - štirje maski rani tolovaji eo ustavili dva ueluž-benea Adamsove ekapresne dru žbe. I/'strel ill eo Krneat Jfeckerje v hrbet In odnesli $6,000. ZELEZNIAKA STAVKA KON 0AMA. WUkae Barre, Pa. - Mtevke H00 železniških phernišklh uelal, bencev je ugodno poravnana za \*»lužbetice Pri porevnavi Je po nuagel delavski department Kodanj, Danska, 12. okt. -Semški socialisti Hclteidouiauuo vega kalibra, ki so vsa tri leta podpirali vlado, so te dni obrnili lajzerju hrbet iu se zopet združili manjšino*, kar je še ostalo lo-sinili, jih jo tako malo, da več ue I iridejo v upoštev. Sam Filip Mcheidemeun Je v sredo napove dal "boj ua smrt" kancelarju Miehaelisu ill lie odneha toliko čase, da zadnji ne resignlra. Združitev socialističnih frakcij je prišla, ko j« mornariški mini* ster Kapelic povedal zadnji torek, da je bila revolta v mornarici pod vplivom ruske revolucij« — kako dragoceno priznanje! — in da so poslanci socialistične manjšin« v moralni zvezi z revolto, Hehelde menu in njegovi pristaši so zahte vali dokaze, toda dokazov ni. Ka pel le Je rekel odprto, ds vlada nima dokazov, ki bi omogočili sodno postopanj« proti obdolžeiilm poslancem Obdolžitev j« bila seveda političen manever Junkerjev, ki so hoteli potlačiti mirovno disku-zijo iu to je bilo Heheldamanntj preveč. Celo nekateri klerikalci in narodni liberalci ao oilgosali kanee-lerja iu Kapellejs zaradi tegs ms ne vre Vlad« je sicer izvozila s po močjo manevre, «11 adaj pridejo nove sitnosti. Dokler je nasprotovalo le nekaj meiijšluskih soels listov', se kajser ni dosti zmenil, Nov angleški ua val na nemško tronto. NEMŠKA FRONTA ZOPET PO KA POD SILNOM PRITISKOM. Nemške čete so vržene na šost milj dolgi fronti. London, 12. oktobra. Angleži so danes pouuvili ofenzivo na Flandrskem. Vojni atan poroen', da so angleške čete napadle ob polušestlh zjutraj ua šest milj ši-roki fronti aevaruovahodno o«I Y-preaa ln prodirajo z uspehom. Vao prošnjo noč jc hudo deževalo. Nov angleški unpad sc vrši v ravno tistem kraju kakor aadnji torek, ko so Angleži s pomočjo Francozov pognali Nemce proti 7 ravnini na sedem milj dolgi fronti in ujeli več kot 2000 mož. Se-dan ji poskus maršnln llaiga menda je, da požene Ncmco y. zadnjih hribov, ki dominirnjo ravnino vzhodno od Ypresa. Torkov napad jc dal angleškim četam večjidel pozicij nu imenovanih hribih, toda Nemci so obdržali majno hribovito sckrljo v o-kolišu Pussebeudaela. Vso ont al« višine ua vaem grebenu ho v rokah Angležev, kl zdnj s svojo ar-tlleiijo domini rajo važno železnico, ki teče Iz Roulorsa v Meln in železniške postaje Houlers, Sta-den in Menln. Sedanja angleška ofeuaiva se ravna po vremenu, ki je fte nekaj tednov deževno in megleno. Prej šili torek je maršal llaig napadel Čim je malo prenehal del. Nemci so bili iznenadeni, ker uiso prl-čakovall navala v takem vremenu. Angleška artilerija j« nepre-nebupia v akciji lu zalo je t«Aku uganiti, kdaj se vrše priprave za napade. Vso nove angleške in francosko pozicij«, ki so jih osvojili zavezniki pri sijaju«m napadu v torek, so žc konaolldirane ln lahko top. uištvo so j« pomaknilo naprej, Tukajšnji militarlstlčui kritiki dopovedujejo padec vseh pasehon* daoleklh hribov, kl sledi sedanje, mu navalu, (Dalje na 3. str., 1. kol.) ZADNJE VESTL NOVI ANOLESKI USPEHI V • FLANDRIJI. Brltiku fronta v Franciji in Belgiji, 12. oktobra. — Britsko čete, Id so pričele danea agodaj a napadom, ao vdrU na lest milj široki fronti več sto Jardov globoko v sovražno ozemlje bliao Haut hoiatke iume doU do točke pod le« leanilko progo Yprea Roulers in m bojujejo ob Paaaohendaelskem vrhu, X 000 Jardov. proč od sredi« Iča raai Paaschendacle. Ob 7:45 so dbtla poročila, de se vrti britaki napad v redu. Ce. U ao na Uroki fronti vdrle na. prej do 800 jardov. Ujetniki ao pričel! priliajatl agodaj, toda počui, vsled raamer na oaemlju Nemci ao agodaj vedeli, da prl 4c napad in lastrelill so okoli Ml rih zjutraj več plinskih krogel na britako fronto. BERLIN POTRDUJE NAPAD Berlin, 12. oktobra. — Novi na padi Ofttentnih sil so pričeU na li roki frooU po topniškem ognju od Lyaa da oeete Ypree Menln NEMŠKI KORZAR ZASEZEN V LUKI Skuna je bila opremljena a ob ali pozicija združene soeUlne de |j« pristaniškega koloktorja J. O mokra«' i je pe nl prijetna r«č v tem Daviea, eo oblasti anaegle Ikuno kritičnem čeeu, ko ee toliko pridi gaje o "edifistvu" Nemčije lu da je vea nerod s kajzerjem .lunker |t lahko slavijo zmago nad razbitim blokom ve#in« v rajhstagu, toda nakopali eo ei boj orgeidzi ranega delavetve, kar Uhko pri« naae usodepolne posledice a« cesarstvo junkerjev. Hugh Hogan Skuna Je blU spremljena i ob rambnlm krovom, de lahko skrije topove in luči, ln e stroji Bolin derjevega sUtema, da lahko plove g veliko hltrico 6e pride v ne varnoet ali če hoče napasti Nem Od Interest v Mehiki ao lastovaU 4 i PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Izhaja dnevno razen nedelj in praznikov. LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE I (Vnc oglasov po dogovoru. Rokopisi aa nc vračajo. Naročnina: Zedfnjene države (izven Chicago) in Canada $3 na leto, M.oo za ikiI leu in 75c za tri maaece; Chicago ln inozematvo 94.60 na loto, Vi.25 za pol leU. $1.13 za tri mesece._____ Naslov za «M, kor ima »tik a listom« "PROSVETA" 2057 So. Lowodolo Avenue, Ckicogo. IlliaoU "THE ENLIGHTENMENT' Organ of tke Slovoaic National Benefit SooU#. Iaaued daily except Sunday and Holidays. Owned bjr the Slovoaic National Boaofit Socioty. Advertising rates on agreement. Subacription: United Statea (except Chicago) and Canada 98 per y< Chicago and foreign countries, 94.50 per year. Addreaa: "PROSVETA" 2657 So. Lawndale Avenue, Chicago, IlliaoU. Tolefoa Lawndale 4035. SI Datum v oblopoju n pr (September 30-17) polog vaftoga imeaa ia aasleva pomeni, dn vnm jo ■ tem dnevom potekla aarotiaa. Poaovito j* pravočasno, da m vem ne ustavi liat. '_" Revolta v nemški mornarici. Veiti o revolti v nemški mornarici so prišle v javnost, ko jih je avet najmanj pričakoval in je pangermanska liga, ld je najglavnejša opora nemškega kajzerja in pruakega junkerstva, najglasnejše kričala, da se morajo uresničiti vsenemški cilji. Vesti o revolti v nenilki mornarici niso prišle v avet kot o ruski revoluciji. 0 revolti je prvi govoril podadmiral von Ohappelle, mor nariiki minister, ko je hotel naslikati levo krilo nemških aocialiatov kot hudobnega škrata, ki edini dela napoto vsenemlkim ciljem in sanjam nemškega cesarja po svetovnem cesarstvu. 0 puntu v nemški mornarici je torej prvič poročala vlada, kajti mornariški minister von Ohappelle, tvori del sedanje nemške vlade in večina miniatrov je morala vsekakor soglašati s njim, ker drugače bi mornariški minister molčal. Pri miniatrih je vnavadi, da govore, če ae kabinet strinja c njimi, drugače molče ali pa polože ostavko. Valed tega ni najmanjšega dvoma, da je von Ohappelle govoril, ker ao tako hoteli drogi ministri. Vlada ga je isbrala, da svetu pove, da so se mornarji v nemški mor nkrioi spuntali, dasiravno je prav ta vlada sitematične potlačila vsako vest o delavakem nepokoju, uličnih demonatraoijah in ljndald nezadovoljnosti. Po tem naznanilu je pričela polemika in sledili ao napadi na socialiate, ki so proti anektiranju in osvojenju tujega ozemlja, sa kterega agitirajo junkerji in vsenemški fanatiki. Vsled tega dej stva je vest o puntu sumljiva 1 • *. 1» »• -» ^ •» k- ' > #» r - • « »• »> rjjlp« ^ Kaj je torej resnica o revolti v nemški mornarici? Poročila ao ai nasprotujoča in pripovedujejo o nekem činu, ld ai ga ne moremo drugače tolmačiti, kot da so puntarski mornarji snoreli, če so rea topove pometali v morje. Za mornarico veljajo vojni Členi ravnotako kot sa armado na suhem. Ti členi govore, da uatrele vaakega desetega moža od moštva na ladij, če se jc spuntalo. Mornarji ao bili rea pravi be daki, sreli za norišnico, ker so pometali topove v morje, de ae niao mogli braniti, ko so vedeli, da bo vsak deseti mož uatreljen. Kaj je bilo torej? V besedah, da ao mornarji vrgli kapitana v uiofje, ki je utonil, imamo ključ do vprašanja. Na neki ladji je bil i poveljnik brutalne«, ki je šikaniral moštvo, kar ae je pri taldh ši-kanah zabaval. Enemu, dvem ali trem mornarjem ao taka šikane pre-ledale, bili so jih siti do grla in so hoteli svoja tovariše in aebe rešiti te sirovine.. Ob neki ugodni priliki so ga pograbili in VTgli v morje. Zgodilo se je lahko tudi na drug način. Poveljnik ni bil mogoče le brutalnež. ampak tudi velik pijanec. V pijanosti ae je mogoče spod-taknil na krovn in telabnil v morje, ki ga je obdržalo v svojem naročju. Resnica o dogodku pride šele na dan po sklenjenem miru. Paktično je poveljnik ladje isginil, morje ga je poirlo, in pr mislih nemških oficirjev se to ni moglo isvršiti drugače, kot da ao ga puntarji vrgli v morje. Sedaj ja bilo treba isslediti puntarje. Toda kako? Na najenostavnejši način, ki je pri mornarici v navadil Povelj, niki na ladjah so napovodali preiskavo vreč, v katerih imajo mornarji spravljeno svojo obleko in druge reči. Tu so iskali po apiaih manj-eiakih socialistov, ki jih vodi Haase, kajti punUr ne more biti nihče drugi kot oni, ki se ne strinja z osvojevalnimi cilji kajserjeve vlade in junkerjev. Našteli so tri tisoč takih mornarjev. Brsojavka nam pove, da se je potem pripeljal v Wilhelmshaven sam "mogočni" kaj-r.cr Viljem in je dal vsakega sedmega mornarja ustreliti. Taki upori posameanih pomorščakov proti brutalnim poveljnikom na bojni ladji niso nič izrednega. Tako so n. p. na avatrifaki Iregati "Laudon" spomladi leta 1889 poresali mornarji vae vrvi na ladii. Poveljnik in kontrpadmiral Buhta ata morala bežati a poveljniškega m os ti ca, ker so na nju deževali železni klini, ld služijo sa pri veaovanje vrvi. Upora nista naznanila na Dunaj, ker ae je poveljnik am bal preiskave in da pride v lokalno službo, ker ae je poleg avoje brutalnosti tudi odlikoval v neumnosti. Pot do Pulja je bila tndi še dolga in lndjl na jadra se na taki poti lahko marsikaj pripeti, kar je za poveljnika zelo neprijetna reč Upor je imel U nspeh, da je poveljnik pofttal človek. Revolta, o kateri je mornariški minister von Ohappelle pripovedoval poslancem, nI bila Uko strašna reč, kot jo je naslikal. Povest o revolti je imela dva namena Von Ohappelle je hotel opravittti Ind. terja, če po sklenjenem miru pride na dan, da je U krvolok dal ustre 11 ti vsakega sedmega mornarja izmed tri tisoč mornarjev. Obenem ja naslikal socialistični opoziciji, kaj jo čaka, če ne pritrdi osvojevalnim ciljem kajzerjeve vlade Kajzerjeva vlada bo nastopila proti vsakemu s vso strogostjo, ki nasprotuje programu junkerjev Želeana peat bo breasrcao pogasila in uničila vsakega protivnika. Oe bi nemška vlada res imela Uke dokaze o punta v mornarici ia da so k puntu ituvali oposieijonalnl socialisti, M nemška vlada ne molčala toliko čaaa.ampak bi se na najbruUlnejši način snebila opo sieijonalnih socialistov. Povest o revolti v nemški mornarici ai drugega kot navadne bova poUza kancelar ja Michael iaa, podkanealarja Hetfferiehs In mornariškega ministra von Chappella, s katero ao hoUU ubiti opo aleijo Kajaerjeva vlada ae je poslužila že marsUrtere lumparije in podlosti, da doaeže avoj cilj. Navadno ao jo take lumparije še bolj!proti jezeru, toda letalo ga potlačile v blato, ia do znamenja ne lažejo, jo tndi U podlost porine male bližje k prepadu, v kterega se mora končno strmoglaviti 5 Pot, ki ao jo adaj nastopili junkerji in kajaerjeva vlada je zelo nevarna in končno mora doleteti tudi te despoU usoda nasilnikov. mojitrov, V8€k , . , . , - b -1 nik o v...... bogaio in se n zravnalo s prave,,, predpone vi jefcik čaeu in našel jo smrt. pregovor- "(V i, ' L. * V, ' » J® dei>ar!" Proti komo io zakaj se bojujemo N. D. H. Korenine te vojne segajo nazaj do leta 1860. Takrat je bil Bismarck naj vzvišene jša oseba v Berlinu. Nemčija je bila agrarna država s prav malo industrije. Imela je 40,000,000 prebivalcev; njeno na -rodno bogastvo je bilo vredno $^0,000,000,000, in njena pozicija kot država je bila drugega reda. Leta 1860 je Anglija prekašala Nemčijo v produkciji, surovega železa, jekla, bombažnih in volne-uih iadelkuv in gradnji parnikov. Nemčiji je v razvijanju ind ust ri-pritnanjkovalo dobrega premoga in rdečega železnega kremena, ki je potreben za proizvajanje do -brega jekla. Brez teh sredstev je bila iiidustrijalna bodočnost Nemčije nemogoča. . (Dva izhoda sta bila odprta Bis-mareku. Prvine bil združiti male iieumke državice in jih napraviti podložne Prusiji, adi pa vzeti premogovna polja Avstriji in železne rudnike v francoski Alzaciji in Loreni. Po predložitvi teh načrtov pruskemu kralju je Bismarck organiziral Nemčijo v stalno armado in naiznanil častnikom, da mora biti vojna za gotov čas nemška glavna industrija. Nikdo ni očital Bismarcku, da ima puhle misli. Položil je koristi, ki bi jiih imela Nemčija od vojne, na vidik. 'Njegov argument je bil sledeči: Kmetijstvo plača 6 odstotkov, obrtništvo S odstotkov; bankirji JO odstotkov; vojna nam bo nosila tisoč odstotkov, če jo sodimo z gospodarskega stališča. Vojna z Dansko je omogočila Nemčiji kiclski prekop in izhod v Severno morje. Ta vojna jc plačala več kot Bismarckovih tisoč odstotkov. Vojna z Avstrijo leta 1866 je plačala pet tisoč odstot kov potom premogovnikov, ki jih je dobila Nemčija v okupirani Sleziji. Potem je pričel Bismarck sno vati svoje velike načrte, oropati Francijo za njene železne rudni kc. V svojih "Spominih" piše, da jc "pozabil" na eu stavek v telegramu francoskega cesarja in na ta način z vrgel krivdo napovedi vojne na Francijo. Ko se je vračal iz zmagovitega pohoda, je prinesel miljardo dolarjev vojne odškodnine v zlatu, in kar je za Nemčijo pomenilo ac veliko več, lastninsko pravico do Alzacije in Lore ne. S tisto uro se jc Nemčiji omogočilo producirati najboljše jeklo s pomočjo železa in premoga v zasedenih ozemljili. Železu«, industrija sc je razvijala z veliko naglico. Izpod kolesja so prihajalo plošče zn Severonemški Lloyd, Hamburg-ameriško črto in dvainštiridesctpalčne topove. V tridesetih letih je Nemčija prekosila Anglijo v produkciji železa, jekla, ktmičnih izdelkov, igrač hi sploffcuo v industrijaLni xposobnostl. Francosko • pruska vojna jc bila dobra investacija in sc je Nemčiji tisočkrat izplačala. Nemški utilitaristični uspehi so opijanil prebivalstvo. Vojak je postal junak dneva. Militarizem jc dobi Ikoiitrolo nad državo. V družabnem življenju so bili častniki v ospredju. Kdo je pri ban • kotih korakal na čolu družbe k o-aiizju in zavzel čeatno mesto f Ne državnik, profesor, umetnik, pisatelj, tovarnar aH finančnik, nego vojak, fantniki ao postali vodilne osebe v socijalnetn življenju. Znan izpraznili vaše blagajne. Vse, kar stori Nemčija, jc pravično! Končno ao nemške armade, po dolgem pripravljanju, zopet stale kakor ropar ob potu, pred zakladnicami Kvrope z zahtevo: Daj, kar ima«!, in se enkrat dokazale, da je vojna nemška narodna industrija.. Aneriške vesti. FARMAR UBIT V BOJU. New Albany, Ind. — 61-letni farmar Lester P. Keithley je bil ubil v boju z zamroceuui George Lively in John Glen. Bojevali so se a samokresi. Glen je dobil kroglo v desno stran. Rana ni nevarna. Prepir je nastal radi prašičev. MILJONARJEVO OPOROKO I&čEJO. e Peoria, 111. — Zdaj iščejo opo -roko Jesse Barkerja, miljonarja, o katerem so najprvo poročali, da je izvršil samomor, kasneje so pa nekateri začeli sumiti, da je bil umorjen. Znano je, da je Barker nekoč naredil oporoko, če jo je hranil, je seveda zdaj vprašanje. ŽIDJE NAMERAVAJO KUPITI PALESTINO. Chicago, 111. — Max Hhulman je priporočal na shodu Židov, da židje združijo vse moči, kupijo Palestino in jo j>o vojni naselijo z židi, da židje postanejo zopet narod. DOMOBRANSKE STRAŽE VAJO ZAMOROA. ČU- ' Raleigh, N. O. — Govcruer Iii ckett jc odredil, oddelek doino • branske straže, v Raleighu, da straži zamorca Earl Nevilla, ki je pred sodiščem radi kriminalnega napada. Pred par tedni je napravila drhal dva poizkusa, da linča zamorca, ki sta pa spodletela. SOLIDARNOST POMAGA. Toledo, Ohio. — Overland kompanija, ki izdeluje avtomobile, jc naznanila, da zniža mezdo kleparjem. Posledica tega naznanila je bila stavka. Družba sc je premi -slila in ni znižala mezde. Afera je zdaj poravnana. MIUONAR JE HODIL NA SO SEDOVO NJIVO. Rogers Park, DI. — John 11. liavltt, miljonar, je aretiran. Obtožen je, da je hodil brez dovo -Ijenja po krompir ua njive treh sosedov. Ko so ga prijeli, ni hotel plačati za "izposojeni krompir". 2ELEZNIIKA NBEGODA Pa. kovrstne biotroumm vpeljujejo pod jetniki kon New Castle, Castle Junction vlak Baltimore k zaletel v osobni vlak Pri New • ------ i'»u jetniki, da g** v,4k0 ,*tr.u IJ1U delavcev. * "uajo gospotlarii i,. Pittsburgh železni,,. hm oseba je ska kriza^ ubita .vee oseb jc jaujcnUi. Med fabrikant kaj nočeii ranjenimi osebami so tri Žene. 'j0 avojih delavce" $2.50 VEČ TEDEN ne c Denver, Colo. — Uipogiatična ttnija je sklenila a tiskarji novo pogodbo za dobo treh let. Pogod- |*ivljenja,~^^ ba stopi v veljavo naknadno s pr- govarjati. Ali razmeri." v vim septembrom iu poviia mezdo ni tako, kakor si naval ? za $2.50 na teden. SttfVci bodo od- — UauUn° d slej služili $28.50 na teden pri delu podnevu, pri rioeriem delu pa $31.50. Pri pogajuuju se niso ozirali na državno postavo, ki določa, da morajo obvestiti industrijalui odbor trideset dni preje, če zahtevajo povišanje uiezdč. Pridi zmanjša reka profilov, ^ prvi, ki «,e aiorajo grehe kapitalizmu. Lenoba in pridiioM nunal kapitalistični t[vniW[ ^ pokorit CESTNI TOLOVAJI SO ODNESLI BOGAT PLEN. ljajo nasprotniki socialistic nakosti, ampak ponajveč i narobe. Lenobi se bolje go« socialisti nc bore za enakost, ker)več sposobnosti, ds Ui jih imajo snini toliko razuma, da ne!z dobičkom za svoje znanje_ni zahtevajo nemogočih re "Tako! Lenoba iu pridnost uaj.ti, da bi ostale te ra*meu imata torej enako življenje. Te-! prelrtenjene.( ................^ nee naj uživa to kar modrijan! ,„i*ra privilegij sa^tepc^ Ce imajo socialisti take namene, ho; bori se zato, d« poda naj le t,stanejo dafeč proč od nje ljudem enake i^'«' J. nas!" H ' t* \ T Tak mož bi imel popolnoma tisti• " J' M prav, če se le ne M motil o name-Isti, čigar occtje -nih preklicanih socialistov. Ve' intenzivno ropati n. . bi se pa mogel tako kruto motiti, fdndje ne postanejo če bi se le nekoliko ozrl po seda- mine kapitahzf m t r ------ ----- „ ,--------- --------------- - nji družbi. Kakšne pravice ima- do cftj vrlikf, dri"- i». jim do 15. oktobra ne povija pla-La |fn,>ba in pHdliosf. kak^d uŽl plavi, drugi crm. * tlaka ** Ostavke ni pc»dalo le onemitki se pouujajo tčpeh iu modrija- ^rirgi zaspani ^ ......................nu, to kc lahko imenitno štutlira gi zabiti. Ta ..... v današnjih razmerah, in kdor se ostane, ker ai ne ^^ s tem ksj bavi, ne Im inngel lele- bi nič o^avm;« ' ; ti, da hi ostalo tako kakor je. da kapital^ ^ Delavec v tovarni, v jami. na(rasMiM vajeti umetniAke slike, mi ji to ob .Haginawa, civilni txMtelj letalcev I ielesnici, v plavJht »nora Mti pri- prirotfo i priliki lahko ukrademo. Ej, An- na leulsk^n poljn blizo Noon t den, tndi če bi rajfti včasfii malo «tro deiurne '' , m , polenarii. Kajti zanj velja kazen repen, Iftr T )f IM SiP i. 4 da nte sii • rd, u nasil^M se r^i ■Ml v /i, le knptfite miljone, hi! bo mo dvignili črno zastavo na na-dih podmornicah in vaa obrali In Clemenaa, se je ubil, ko je ppdet ia viaočine .1,000 čevljev v jezero. MeOee je skušal (»oletetl a rlveem stradanja za zanemarjanje t hu, kat prldn<»sti, Nanj glodajo oM ps^isnefallzma PROSVETA francoske parnik in več, dva manjša toiuiA >-ae|e nervozni. Vso no« BlAH M** * r(7(bmt!«i grtnntamr, uiu iKH- svetlejša od dneva, ' J d« prečijo vsak ^ ,k1 Htruni Angle-topovi no ofjgovarja- Ljn) i„ francoskim, aH nji- : je bil reloklavem v pri-^vemilkim, kakor lahka *Pmm tulečemu viharju. Z okt. VOW \ liutem artilerijskem bo-[fctrtjal res dan včeraj nu d, Aisne in P* Verdnpn. gbaipriiic hc je zopet trn-B kresi hregu Mase z napn-„ pozicije na hrilm M.tU d je bil odbit z tolikimi j a napadalce, fcz London, lt okt. — vojni Rt an poroča o na-u ttrpnttktem boju V Francoske čete so vče-uspeha napadle blizo Nad Zonnebekoin hi lom je bila silovita zreč-katere sc jc vdeležilo o-r »'letalcev; trije zavezniški so bili vrlenl na tla. V idiaume pri Verdmm so * čete iztrgale Francozom j pozicijo, katero so obdržale jltirim protinapadom. Sto f je bilo ujetifc. lje poroča nemški vojni stan, , uvezniki na zapadni fron-obili v septembru 374 ero-iu 22 pritrjenih balonov, ri pa 82 eroplanov in pet ba- ** Združene držav«, . Brazilija Piruvija iu -Vrugvaj ao rešile častno nalogo. Argentinija «e luora zavedati moralnega principa vr like ameriške kontinentalne dru žine in Jiiu" slediti. Žalostno za našo republiko, v kateri postavlja predsednik sVoje osebno stališča pred interese ljudstva. Ar-ganfinija bo dokazala kljub oviram od strani svojega predsedui-1 brezuspešno, ka, da tudi pri nas eksistirs Ide-j • - - jal člo veča ust va.'' Anglija je ustavila brzojavno . zvezo s Holandsko. o 1MWI vojakov % nabitimi puškami. «al--j .in šest rilu- va je počila in PopeH* se je f *kih ladji«*. Osem parnikov je l»i- zgrudil raifev na tlir i lo napadenih bre/ uspeha. j IHa meseea po t>op«c1&vi ek-1 Itiui, 12. okt. I'radno se po- Uekurijl je nhiirnl tnmp, kl ga je ; roča, da_ so 'submsVinka potopile ovadil, da je nekaj rekel. Na SlstMSka Warodna ilvjl it w H jonska parnik« s IIJOO tonami iu več, dva manjša in eno jadeTnleo s sto tonami. Parnik in ena jndernlea sta bila napadena Biv|i ruski ear »e je preselil Petrograd, 12. okt. — Nikolaj Homanov, bivši ear vseh ltusov, jo z družino vred spremenil bivališče. Do zdaj je bival v Tobol-skn, toda hiša, kjer ja stanoval, ;jo bila za radovedno prebivalstvo Tobolsk* (Sibirija) pravi teater. | zozemsko ozemlje v tUHHfi Nikolaj ni imel miru pod-nevu hc ponoči, vedno je imel polno hišo nepovabljenih gostov, ki so ga bodili gledat, kakor kakšno redko zverino. Predrzne!! so celo pri oknu gledali v hišo in se posmehovati nekdanjemu mogočnemu batjuški. Ko je imel Nikolaj dovolj teh obiskov, je prosil z<} spremembo bivališča iu dovolili so nm, da se jc preselil v samostan Abolak, ki sc nahaja na samoti .štirinajst milj od Tobol-ska. Romanov upa, da bo imel zdaj mir. liOudun, 12. okt. '— Angleška vlada je ustavila trgovAo brzojavno zvezo med Anglijo in Fin-landsko. Nnredba ostane veljavna toliko časa, dokler holandsko vlada nc prepove Nemčiji prevažati železno šaro iu pcs>k čez ul-Belgijo. Papež ae ja podvrgel žlveftni režiji. . Hiui, 12. okt. — Papež je sprejel za svojo osebo in vseli 000 stanovalcev v Vatikanu vladne list- Uataaavljeaa a. im. sprli* smrtni jHistelji se je brezvostue-mu lopovu in nlzkeniVi ovaduh n u,Avm Paiparea J tdnot) j Iukorp IT. junija »1»0T v drl. Illtuela. CHICAGO, VI.LfNUlM zbudila vest. l)al je poklicati du-hovna iu jKivedal je pred priča-! mi, da je po krivem pričal in du PopovW sploh ni govoril bese«I, ] ki mu jih je ou položil na jezik. Ko je PopovlPev odvetnik is-vedel za stvar, je predlagal Vati;! zijo obravnave. Pri novi obravnavi so Poporiča spoznali nedol-iilim, ki je že t rohnel v gomili. 1 Kaj se je zgodilo? Vojaška oMast jo odredila, da gre na njegovo gomilo vojaška godba in tam po predpisanih vojaških ceremonijah salgra cesar iko pesem! S cesarsko pesmijo je bika po nazorih avstrijskih despotov iz-, brisana krivico, VI ao Jo storili oblast venlkl mlademu hravtske- ke, ki dovoljujejo dnevni odnie-fiun kmetu ln njegovi družini. rek kruha in sladkorja. Listke jc Izdala italijanska vlada. Žalosten In resničen dogodek lu R. N. P. J. aaj a* pollljaje ns uaalovi 3» SO. LAWHDA1JI8 A V«., UPBAVNl ODBOR: Prcdaadntki John Vugri«, bus -'-.H), l,u Balls, lil. L 1'edpredvoduik: J. Bral kov iu, H. P, 1). 4, bo« SS, Uirard, lUu*. U. Podpri-dwdujk: Joiif Uulx'lj, 1»UiO Kwing Ave., Ho. Chicago, tU. Tajnik: Ju lin Vfrderbsr, I'TOS Bo. Utvndula Av«., ChUago, III. HI* ga jelk: Autuu J. Terlyvae, P. O. ilox 1, Clcaro, Ul. Zajdaalkari Johs kolek, 4008 \V. »let Ht., Cliicago, III. NADZORNI ODaEKt, JuU Aiul.rolU\ 5«:»t ttor, t's'ii6ua¥arg, Pa. Paul licrger, 741 — lat Ht., I .a Kali«, lil. t. 8. Tiniekar, 474 Ah«ay Ave., Hoektprioga, Wyo. POHOTNI OD8BB: Antos^Iraat, Sil " Ofitii Ava., New llututb, lliaa. Joia Kadllek, ba« 4M* Hnrithtoa, Pa. ^ Rudolf Matertok, iaa bax, l»ri«l«roviUe, l»a. Jskub MlklaWt^, L. lt«.s 3, Willock. J'S. M. 1'atfovich, MMtS Hala Av*., OtdUawoo|j;O. UREDNIK "PROaTBTl"! Joia Zsvarkaik. VRHOVNI ZDRAVNIKI V. J. Kara, M. D., SUoa Ht. Olair Ava., Clavalaad, Okla. VBB 1IRNAHN« /AI»KVK LN HTVAHI, kl aa UAejs gl. upravuoga odbora DOPISI. postavlja avstrijski* despotlzem v tako luč, da je komentar nepOtre-i ben. Chilicoothe, O. — Po večdnev-; nem prebivanju v L'omp Sbcrmon se še dovolj dobro počutimo. Tu; na« je precejšnje število Sloven -cev iz Wheeling Creeka in okolice, ki se ob prostem času zabava-mo, kakor vemo iu znamo. V živem spominu nam bo ostal Aktivnost ruske armade. jrad, 12. okt. — SoVraž-; je včeraj silovito bombardl-| prve ruske črte severno od ke ceste v ojtolišn ltige. od Timcrnianija so Nemci m*jo kemičnih granat potis-Isekoliko nazaj naše kompani-tki so že storjeni, da reo-do pozicije. Južnovzliodno I Jskobstadta so Ncuici zopet ali bratovati z našimi voja-i,tsda poskus s«' jim jc gido iz- ka fronta : Kuske čete so ile vasi Marufa ln Cal, 74 i zapadno od Urmijc in ujelo I Kurdov iu čez 200 Sircev, i xo bili osvobojeni. Ostanki žet so pobegnili nn des-reke Veliki Zab. % iii čez London, 12. okt. ---I slovito Immbnrdirajo nem-»in avstrijske pozicije v Humu-|Mwo Dralle. V zameno ko na-ije streljale na t^nlntz, je pojavil požar. Imtrijskih snbmarink potop IjOHih. Vork, 12. okt. — Tukajšnji " »ki list "11 Progresso" i-1 ^nojtvko iz Itima, ki pravi, i a Avstrijci izgubili v zadnjih [Milili trinajst nubmarink na *keni morju. Moštvo nekc-Hjnkega razruševalca sc je "k italijanski bojni ladji brez fihki ru/ruŠevalci operirajo iranskem morju žc nekaj ča-»c jc /godilo, da so Ainc-l*> pomoti streljali na Itako Kuhmarinko, katera ui «U potrebnega signala, inka je bila poškodovana inkij pomorščakov je bilo n- Ruaija ostane z zavezniki. Petrograd, 12. okt. — Novo začasno ministrstvo je podalo izjavo, v kateri ponavlja, kar je že bilo večkrat izjavljeno, da ostane Kusija z zavezniki, dokler se ne; zabavni večer, ki so ga, nam pri-konča vojna z zmago nad veu-' redile vvheelliigkreškc cvetke pred t rahlimi državami. Dalje pravi j našim odhodom dne 1. oktobra, nova vlada, da Ituslju posije za-j Zabavali sino sc pozno v noč, za stopnike na zavezniško konic-1 kar so pridno skrbele naše deve, reBco v Pariz iu London, kjer sc vrši posvetovanje o bojnih opera- ČLOVEllKI K OATEN JAK STAR KAD 900,000 LIT. ♦ Znamenita najdba, B UUNKKAI.NKOA POBLOVAMJA aa puliljajo ns naalov t JOŽK AMUUoZlC, Bos S01, Oasosaburg, Ps. ZAPKVK 1'HKPlULJlVK VHK1I1NK, ki ats jih rellll prva In druga ln ataueS, aa po*UJ»Jt> »m naalov t ANTON I1HAHT, 811 — BOlh Ava., Naw Duluth, Mina. VBI DOPISI, ra*prava, Mauhl, naauaulls itd, as '•Proavata" au poliljajo us aaalovi , . — - • UBEDNlftTVO •THOHVKTK", 2007 00 Ho. I.awudsla Ava., Ohio«««, Itllaola. VHK UTIAVNIŠKK HTVAHI, naroi^uius, otflaai, »a |»olUJ*Jo u* uaalovi ! IIPKAVNII&TS'O "PBOBVKTK", 2007—00 Ho. Lswud*1* Ava., Ohlasgo, lil. V horcapoudauei a tajulitvoiu H. N. P. J., uradaiitvom iu upravulfctvotn "Prosvats" uu rabite luicn uradnikov, marveč uuplilta naalov, kl je lu navo- Oloboko v asfaltu so i/kopali kosti pradavnega človeku, kateri | de^akiTlellUs Sa bo \anka atvnr iiltro ralous. je po mnenju najditelja Fr. S. Dragctta živel najmanj pred ki so ta večer služile kot natakarice. V imenu vseh se jim za pri-cijak in raznih ekonomskih pro- j jazrio uaklonejnost lepo zahvalim, bleinih. Vlada obljublja, da bo Tudi na vlak k<» nas spremile z skušala doseči z zavezniki spora- našimi prijatelji. Poslovili smo sc nun na temelju principov., ki jih • prisrčno v upanju, da se prej ali je izrekla ruska revolucionarna i slej zopet vidimo, demokracija. Dosed a j sino bili poklicani sle- Kabinet bo izbral poveljnike deči: F. Sedcj, .L Turk, .J. Blat-za armado in mornarico, ki so nik, F. Hočevar in J. Bartit. To sposobni za vodsvto najmodernejšega vojskovanja in ki so obenem zvesti republiki in njenim načelom. Kongres francoskih socialistov kon&an. Bordeaux, Francija, 12. okt. — Zborovanje francoske socialistic- kc ne stranke jc zaključeno s popolnim triumfoin večine frakcije. Resolucije, ki jih je predložil M. Ilenaudel, voditelj večinske frakcije v parlamentu, so bile sprejete H loOO glasovi proti 92. Resolucije zahtevajo zastopstvo v kabinetu, zagotavljajo nadaljne podporo vladi, dokler trajn vojna, bolj energično i>olitiko v o hrambo domovine in izražajo -zahtevo po reviziji zavezniških mirovnih ciljev na temelju ruske mirovne formule. Kongres sc je tudi izrekel za mednarodno kon-fereneo v S točk bol mu in sprejel resolucijo, ki zahteva potne liste za delegate od vlade. število bo v krotkem šc naraslo. Ker imamo precej prostega časa v taboriščih, priporočani fon -tom, dn se nnroPc na Prosveto. Tudi meni jo pričnite jmšlljutl prejs ko mogoče. (Op. uprav. »To že pošiljamo.) 200.000 leti. Kostnjak je tri čevlje visok in precej dobro ohranjen. Asfalt je namreč tvarlna, katera uc razkraja trših sitovl, vsled česar zauiore take snovi o hranlfi v sebi za več veka so našli tudi Bejo glavuega upruvaoa* odbora " vrA,Ju v**ko Prvo ireJo trvtil (*trt«h v inoaoeu. ZaPetok ob aul uri popoldua. rad bi zvedel zu rojaka Frank Karil-a. čiioTpoieg člo- potoki zelo važne stvari, l^r" kosti danes!'"« > « vasi Mcrčc bišiiu st. S4, „ NAPREDEK. popolnoma neznanih živali, kl so.pH Sežani ua Primorskem, živele v tedanji takozvanl plolr-l^' X<1 /u "J* i Prosveta" piše m blagoktnujc jj ljudstva. Ako sc strinjaš z njeni-ml idejami, poilpiruj trgovce, kl glašajo v ProNveti. V /ulogl ( v imuni n se za VMikdanjc potrebščl- K" v točeni dobi, to jc kakih dVesto prosln,4 du nil gu nazuunl tisoč let uuiaj. Eden živalski]«» ^ »'vsležen uli, kostnjak je isidnben volčjemu, I'" "»i h.j..i m.u. jnvi nu naslov: to m o da je velik kot današnji 'Andrej »krinjar, slon; drugI je podoben konjtv to-1 (Cleveland, Ohio ^ da namesto kikplt ima po dva * parklja. Nad kostnjftki je ležala BESSEMER OAKAOE 20 čevljev debela ;il|st usfalta.! - po zmerni coul. ANTON ZORNIK, Hsrminle, Pa. A N « IR Paget t je vzel kostnjuke v Smith Sonlau Institute v NVashlngto, Pozdrav rojakom Žirom Anicrl-j kjer bodo predmet potom natau- in čltutcljeni lista. Poročevalec i/, thliora. Žrtev avstrllskega des-pollzma. Knoga proitča vanju pregledali. On prav nič nc dvomi, da je najdeni kostnjak ostanek odraslega človeka, kateri je Uvel svoje I, t užuo, bres malega živalsko živ-j Ijenje pred I nO do 2odočc Ido. Zastopnik neinAkegs mini-sfra za zunanje zadeve j" poro- Wazhinfton, D. C. Transportni odbor jc prcpovetlal jadr-V Kininu je živci bogat kmet O.inicum odpluti v vojni pas. Zaatop-Poi>ovič Bil je mlad, zdrav, pre- niki franeoake vlade so prosili, da, udaren lu izredno uadarjen. Med i dovolijo mlplutl ladjam, kl so le U kmeti in Kosedi jc bil splošno pri- naložile blago. Trant|iortn| odbor | ljubljen iu bil je več let župan v,jc odredil, da preložc blago i/, ja- j -svoji občini. Bil je kmet. loda na- jI rule na parnike. darjen kmet, dober gospodar, or- „"11. gaidzator iu dober govornik. NOV OLJNI VRILEC ODKRIT. Ko jc izbruhnil* vojna, so ga - ; avstrijski mogotci vrgli v ječo,. Oil Oitjr, H. j- Tvrdka A. ker hc jim jc zdel vsak liitelifen-iBoam k Co. je lakaja o je tri milje iimliiv ln nevaren gni-1 vzhodno od New Bctblehcma. Tri KADITE TILLMAN OIOARE. Ullljsfco izdelane Ibykus Cigara ...........10o "La Oaaara" Oigare......10c TILLMAN OIOAR 00. AURORA, MINN. Možje. iz iMZtttttvi* m « Francijo. iT*"!, 12. okt. Premier n ,tirrn je dane« odgovoril nemškega zunanjega w„r __________ r1- ki je rekel, ds NemMja Cal liakor govore informacije J" ^k Alzartje, dokl^ ho1, da bo Hn>ija sklenila separa-držal pnšk<» v rokali.jten mir z Nemčijo iu njenimi /a-" P Ogovoril, ds Im Alt-1 veznicami čez zTnio. To pomeni, ]/r«ioi toliko časa, dblrler! da bi potem Nemčijn lu Avstn-» dot»i stojHi dežel, zs |ja premestili «l>vizij vojitvu J* k '»rf>pala Neuifijs j„ več kot .VWO ki...... 1 K-mškaga ministra , gc front. ten kmet sumljiv ........ .. „ li trhli iu razpadajo« Avstriji, vrtanju so delavci v gioWinl *00 Po daljni preiskavi ........ogle čevljev nalcldl na^Telee, ki daj.- avstrijske črnožolte oblasti •-"* golo orodje dnnajske kamarilr - najti nič siimljivegs na kmetu. Izpustili *o ica iz zs pora lu vtak n ili v vojaški jopič. Nekega dne ks ovadi ue ku dl«, n izkn dušar <1* j» rekel 1'uatitc, da vaai d<»hal<«uio, da y* mIuIm* IK«4<, Ugahljo; ao dolgo lUlionJ« ln atu/>, oblati in I ob »d/'■um bo-lewlI, kpbiiuo alultoal, pnaof-ao potenji' valud italahMbtaU, n«n raal<*uiio, po^Udl«-* pe®' v«-A ravlM Iu plja< <», Jodil la druaili «uiikilt unrrduoatl 'j* niiibnli^M /druvlb* u* avetu JI; VI TO TAItr«Km Pe*lll-».. UM m ai.00 vil lil« Minile, alt'pa Ae lelltw Im v. . 1/vnMl o /ndoaui iSOŠi pradao usnn ll" lo zdravilo, |SileiH p* plaito po vgurnc in kujiuo, ke4*ra upi- 100'sodov olja nu dau. POUAW iwoTOUJo avo '^»l^MuloEr. JO AMWMO V AMa*ntI (mtn IUU «r.i»w «. ruukumk. r.. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 6)8 Peaa Av., PINiNtrffh. Pa. Mr. Solvr n< .lil' v.ntki f >b'N v. nik, ■|wlJ«IUt v 1'UialoirMhu, hi im« lat-n« i> i v »km .»Miravin« n« «»kre>*in»i w«t»«U ha-kur MOu w»MUUl«. »U vin Mo»»k» mniiliiii-i, n« »ahMlt«. o-m»v»< irrMlla 1« I« I v mil )• Imiw su|M.t i>wt rnll. SuA«ni« a«vi, kl v«4l U Mvhurj« uaohr ««OM vuda. a»«|ravlni • Mnia k •»»•i". kavmAilMOT. traanla, Mafla*. aHfNea, SrkaJUa. 4hr.lla M drnf« kal»# SjSaanl, ki naal«n-|» »»!•«< aallal« krvi. »»nliavlia « kialk«n. *aau In mI |,<*0<-Irn« l» »aO lliu.liir Mra i V H)uOa| 4m A. i«o »l«l V i,.i kih. a»«rtklh 1» »»ln/tah a. naj *» 4. ar« OS wr«l*l)a»i \m ila ilvali |mi|miMs«, r« HO 4aU»n. um»l.a<< H« i*ukM« i*>m In a i •»U k»I /.•Havliu «wii" mutkm Washington, D. 0. Vojni de-part men! je dovolil, ds nabirajo VICTOR AMERICAN FUEL CO., DENVER, COLO. POTREBUJEMO PREMOGARJE lade jr iMMl im^isMm, OMITBD HIB a WORRBRB OP AMBRICA. **' ^ l"1 Trlsldsd, W*la*sbarg, «Sues 4 Mr, '"'^Tft^Ul^lai., tHloaaa, in Hewes mvi w bila« Trialdad I olu. V„> au>a > vlaok 4 du $ 'Vea m» dvb. a |.lk*»a k «S od.l.ar, **W*da"£ 1 " * - „ Vr-.Mil. ''otoiUile aad HniitUrs, Dra» ai.OO ed l«a.. U «afclad.nr /« ^ P'm,Unn ^ * ^delek nih ne s1,rejmeJo kot prostoroljce. jKP^ffaTi«. >« -1 ....... V......... and Kb. Hrssd.. nH i* tf-s«- .. ... _______ . . .....i • 'P* laiaselee. . _____ BAVBNWOOP rov, U>/e H'slaastaag, « «br. I'r.u...« »»•"* I M a i m ee i......... 1"1»♦ ; " vT/jr)« . rittna.jn »los M...... dl«. J*' . za polj**o sr.na.lo v ksj. Prijeli so ga dli.^lh dtžsZ, kl odrlm |„ ga tam izročili^ ^ klim k im onamllie ns «im. , , P goda j /jutrnj -o gn odpeljali Iz I. J Pader«wsk£ m*n\ pia ......... jrčcvspraiii«tv'i dohevna in dru jc itdal ,mzlv na 1'oJaVe, ki niso ( - - >H\)\ državi jsn i. da vstopijo v urmsdo. »h |h, nbUJ- ače, j »red HjefS j" "lopi I ir nerijo ns nadalje-je reVH Lloyd Oe-1 je dala Krsneiji ^ iHrtHla z njo toH- oskt wh* Ah* '»H Norvežani pttfajo o izboljšan je j J položaja na morjv London, Mt. o»t M " Francija drtPlPost" v Krisiijsniji jsvljs, du.ni;; ^ dors driMtt nn/nj N„ni-y. .. /sdllji te.le„ I/.U; nobenf ladje. To ji prvič pT> i 'nem letu. da je minul teden, ne,.j "Mltaraja pr^am da bi uen. zemrn- obramb II ***čljn. kampanji "'aki vsebujejo ma- Pariz, 12 okt ' , ■e .lal^m. dil m. 1 ' | tednu potopi tn proti* aiibmarlnakr fiadtio poH»- 3e lelhnm idMsče čaja. v prednjem vabilo na veliko zabavno in pitano .mlati kalno |>tlredi •.«».. aMaSovli^o. druM*» Ps. .ivirrani abrv^nakrga llj-da j.r»a T« tšu>- Jo*IP Jareu- nev IM a. t P. t. v Oeelh Perha. i m belo Sea A ohUbra t. I .rubraV-«droMva " Bodoljalr". IM*trt as S. ari areCat. • Idaau ,»a* ai,a«-«a t Mar« OaenHaa *a «o«OSa aaeaa nSltaia t aiaMsa aSrtall mm bmmšn vlaga. m«m i.a tCiiNzssvsTivMA m nsraaoM* istTtruaj* , m m U do lraka>. V raa uri.. «r ..........•.'ob.. *nd H..nl|.. in nI« fu O v. r aad Bto fkssdr lele^alae OmUB a«na »lab. la 4etra »laa^raaja. Kaat p»aNO.«arjl dirlir« aaalalija ia hum io a|*la«> d« I«. r#t/Wr i,ai bu« i* a«- |#ata*i<» l.ri ^leerialisdesla aH f***«* Npu|bas£ B P I.JNSKEY, L*Iko A*aot. tftoUaS OeU a. P B O S V B T A slovenec - glavar induangev. Povest • alatoiskalcib. — Spisal F. S. Tanekar. "Kar vprašuje« Ti, ja nemogoče, draga moja," odvrue Roža, "tvoj oče je — mrtev . . •Pri teh besedah ae je male deklice polotila groza in atrah, privila ae je tesneje k avoji materi, medtem ko je alednja nadaljevala. '' Poslušaj draga. — Povedala ti bom vae o tvojem dragem očetu," je rekla. Nato je v lepem tonu in priproato pripovedovala vso povest o njenem očetu, tako da je bilo Mileni lahko razumljivo. Pripovedovala jo gladko vseakozi do tam, kjer se prične dvoboj med Pavletom in 0'-Neiloni. Ob spominu na ono tragično noč, ji je • zopet zaprl beaede. f Tujec za drevesom se je nervozno zganil, ako je slišal Orillovo ime, nagnil ae je naprej, da vjaine vsako beaedo, ki jo je govorila Boža, svo-jej hčerki o njenem nesrečnem očetu. Napeto jc poslušal — in srce mu je zaoatalo, ko je Čud pri-l>o vedo vati o onem groznem dvoboju, ki je unb čil njegovo srečo — in skoraj tudi življenje . . . Med pripovedovanjem nesrečne žene, se mu je bolj ih bolj svitslo v glsvi. Kot okamcuel je atal ua mestu ves presenečen. Popolnoma se jc zavedel avojega prejšnjega življenja. Čutil se je, zakaj ae ni mogel prej domisliti na svojo ljubljeno ženo in hčerko. Iz tega premišljevanja ga je vzbudil otroški glaa: "Kako je bilo mojemu očetu* ime, mania, in kakašcn je bil t" "Tvojemu očetu je bilo ime Pavel Bregar, tukaj je njegova slika," odvrne Roža in ji pokaže sliko. Pavel Bregar se je nagnil naprej in videl svojo sliko, kot je zgledal takrat, ko je bil še vei srečen in zadovoljen z vsem svetom. Neizmerna želja sc ga je lotila, da bi ju zopet enkrat objel iu pritisnil na svoje arce. "Ah I kako sem srečen. . .1 Dobil aem ju zopet, svojo ženo, svojo hčerko, katerih nisem videl skozi štiri dolga leta,*' je šinilo skozi njegove možgane. "Takoj grem k njima in se jima dam spoznati I" in že je mislil stopiti naprej, toda be-v sede, ki jih je v tem trenutku izpregovorila Roža, so ga vstavile. Zopet je bila uničena njegova pred par minuti najdena areča. Ona je globoko izdihnila in rekla: "Toda — on je mrtev, draga moja — in mama je dobila drugega očeta da skrbi za malo Mileno." Pri teh beaedah se je Pavel v neizmerni bridkosti zgrudil na zemljo. Njegovo srce, ki je pred nekaj trenutki plavalo v neizrečenem veselju, se uiu-jejzdaj hotelo dvigniti v grlo in ga zadaviti. "O gorje. • , poročena je z drugim. . .1" je zdihoval v srčni boleati. "Kakšen udarec. . Da bi ne bil nikdar izvedel. . . Najsrečnejši bi bil, da bi ne poznal nikogar drugega kot Iudijance!" Nato je obležal nezavesten. Dekletee je plašno pogledalo okrog sebe. "Zdelo se mi je, da sem slišala nekoga zdi-hovstl kot bi bil težko ranjen, mama," je rekla iu se tesneje privila k materi. "Mialim da ne," jc odvrnila Roža, "bil je veter; toda pojdi, iti morava v hišo. Ne povej nikomur, kaj ti je mama povedala danea. Ako bi tvoj sedanji oče, vedel, kaj aem ti povedala, bi postal napram tebi še krutejši in še slabše bi ae nama godilo." Ala jc v hišo in neala v naročju svojo hčerko. Niti najnianje ni slutila, da ao bile njene besedo slišane od nekoga, ki ga je še W dno nosila v svojeui srcu kot najdražji zaklad na svetu. Ah, da bi bila vedela, da jc njen dragi mož tako blizu. , .! Jlilo je že temno, ko sc je Pavel zavedel. Ležal je na tleh v omotici več ur. Vatal je in začudeno gledal okrog sebe. Kmalu se jc spomnil vsega, kar je slišal in zvedel. — Zjokal sc je ob misli,.kako zavratno je delal zoper njega njegov sodelavec, da ima njegova žena drugega moša, da še celo svojega lastnega otroka ne more pritisniti na avoje očetovsko sree ... Vae ae mu je vrstilo bliskovito v mislili. &el jc proti potoku kot pijan, da se osveži s čisto in mrzlo vodo. Straatno je pil penečo se vodo, — tako strastno, kot bi bil prišel iz Sahare. . . Vstal je in se pokrepčan o-zinil okrog aebe; voda ga jc nekoliko poživila "Ni ju več videti," jc mrmral aain a seboj. Moja žena . . .moje dete . . . fte poznal ju niaem ... iu nikdar ju lic bom smel poznati. . . zgubljeni sta zame za vedno.--"Sesedel ac je in z grozo premišljeval avojo preteklost. "O, zdaj se natančno spominjam one uaodepolne noči, pre-pojme z grozo in morltvijo! — Jaz aem mori-lee. . .! Možki se zgražajo, ko slišijo moje ime, ženske se v strahu in aaničljivo obračajo od me-ne. . . Ubil sem človeka —! — Svojega najbolj-šega tovariša in prijatelja . .! Umoril aem ga radi — ljubosumnosti — ja/. nesrečnež. . . St zdaj vidim v domišljiji njegov bledi obraz, njegove brezizrazne in osteklenele oči, njegovo celo truplo, ki je ležalo na tleh - zabodeno od moje-gn noža. . . Da, spominjam ne vsega tega prav natančno. — Toda še več: Spominjam se svojega tovariša ki mi je prinesel ono podlo in nesram no Inž o moji nedolžni ženi; ksr me je privedlo «h» strašnega in zločinskega umora , ." In nj*-gov obraz je postajal vedno bolj izrazit groxe in žaloati, ko je nadalje premišljeval: "Dobro se spominjam dvoboja na življenje in amrt, — in kako sem padel preko pečine v globok propad!" ' Toda ja* aem morilec. — dasiravno niaem vae-ua sam zakrivil. ... On mora plačati to v polni meri; leta, ki aem jih preživel v trmi, mu odvaa mem i« njegovega laatnega življenja. . .! Ako I-ma bogastvo, mora postati berač; če ima ugled in spoštovanje pri ljudeh, ju mora izgubiti. . .! Delal bom na to noč in dan ~ in ko bo uničen — ko bo umiral. . . bom »topil pred njega in rekel: poglej me! ali me poznaš? — Ja/. aem Pavel Bre-«ar. i voj tovariš . . mož, katerrga ai tako etra-hovito o ne sreči I; — toda poplačal sem ti vae. . vsi dolgovi ao »daj med nama poravnani . Za klad mojih indijanskih prijateljev mi bo v to po-mogel. — Zlato — čisto zlato bo od danes naprej moj pomočnik in prijatelj; c njegovo pomočjo bom izvršil to veliko delo. . Stisnil je pesti, kot bi hotel utrditi ta svoj sklep. — Olaa za njc-vim hrbtom ga je vzdramil iz tega žalostnega premišljevanja. "Moj sin ni izvšril dane mu naloge. . Ali je njegovo arce neodločno in atrahopetno v uri nc-varnoatif" In Močni Bivol je atal pred njim. Pavel je popolnoma pozabil na poverjeno uiu nalogo, videč avojo drago in nepozabno ženo iti hčerko, ter premišljujoč avojo preteklost Zdaj šele se je v polni meri zavedel, da je prišel uničiti svojega nedolžnega otroka in ljubljeno ženo. tfpomnil ae je na Solnčno Rožo in srce mu je vatrepetalo, ko je pomislil, da bi se ločil od nje; toda to ae mora zgoditi, ker njegova prava žena še živi, katero je pravkar najdel. .Njegovo naročilo ae1 ne sme izvršiti, ker bi a tem uničil svojo bodočo srečo; zato ae je obrnil proti Močnemu Bivolu in odgovoril: 'iSrce Zlatolasca ae nikdar ne trese v uri ne-varnoati! Jaz aem tu, oče moj, toda poalušaj: jaz ne morem storiti tegs, kar si mi ukazal; odkril aem stvsri, ki mi to storiti absolutno zabra-njujejo." Močui Bivol je odstopil ves presenečen par korakov nazaj; njegov obraz je zadobil grozne poteze, rekel je s spremenjenim glasom: "Potem je Zlatolasec boječ lažnjivec. njegov jezik ni govoril reanice. lagal je Močnemu Bivolu in njegovim junaškim vojnikom! Mi smo ti sledili, ker je Drzni Medved sumil, da ne boš držal dane beaede." Obrnil ae je od njega in šel ua rob gozda. Na njegovo znamenje so se pričeli Indijanci plaziti izza grmovja in se zbirali ob njegovi strani. Ko je bila vsa četa skupaj, jih je nagovoril: "Drzni Medved je imel prav, ko je rekel: "Zlatolaaec je naš sovražnik, zgrabite in zveži-te ga I Nalogo ki mu je bila izročena, bomo morali izvršiti aarni." Vojniki so se obotavljali nekaj trenutkov, ko pa je Močni Bivol ponovno zakričal nadftiji-mi, so ga hitro vbogali. Zgrabili so Pavleta in po precej hudem boju se jim je poarečilo zvezati ga in privezati ob bližnje drevo. Ko je bilo to izvršeno, je stopil pred njega glavar in vprašal; "Ali se Zlatolasec spominja obljube, ki jo jc na ni dal — in kazni ki ga zadene v slučaju, da ne izvrši »voje naloge f — Veste li vi vojniki kaj jc govoril in obljpbil T" , Drzni Medved je odgovoril: "Kazen za neizvršitev dane mui naloge je — smrt, glavar moj, on aam je tako odločil." In njegove male oči ao škodoželjno švigsle ns Pavleta. "In tako se mora zgoditi," je rekel glavar. "Zlatolasec mora — umreti!. . ." in to je mialii resno, kar 8e mu je bralo na obrazu. Pavel je gledal te divje obraze krog sebe, toda na nobenemu ni opazil trohice usmiljenja. "Umreti born moral, ne da bi izvršil prej avoje maščevanje!" je pomislil, " to je grozno. Dobiti avojo drago samo zato, da jih takoj zopet zgubim; iti, ne da bi uničil prej lopova, ki me je onesrečilf! Apeliral bom na nje in jim povedal vse; upam, da se bo arce Močnega Bivola omehčalo, ko bo zvedel zakaj nisem izvršil njegovega naročila." Nagovoril je Indijance a čistim in močnim glasom: 'iPoaluŠajte me! Močni Bivol in hrabri'vojniki mogočnih Utovcev! Jaz sem živel med vami veliko let, ter se vedno izkazal junaškega in odkritega, kajti moj spomin ni aegal dalje kot do Čaaa, ki aem ga preživel med vami; vae prejšnje življenje nil jc zatemnelo. Toda jaz aem živel pred tem. — veaelo in »rečno življenje je bilo to . . . imel sem ljubljeno ženo in otroka! Prišel »em tu, da izvršim tvoje naročilo, veliki glavar, kar bi bil tudi storil, da niaem opazil » »vojega skrivališča bledo in žaloatno ženo, ki je pestovala ljubkega otroka. Slišal aem njiju pogovor — iu spomin na prejšnja leta se mi je bliskoma vtisnil v možgane. — žena in njena hčerka ata bili moji! Moja lena. . .! Moj otrok. . .1 Oni dve živi-ta v tem šotoru. Vprašam vaa, ali morate pričakovati od mene, da bi uničil dom ln življenje svoje žene in otroka f! —- To ni mogoče. . . O, glavar, — Ti si tudi oče! ali bi zamogel uničiti avojo kraano hčerko T" Indijanci ao napeto poalušall Pavletov apel in ko ja saključil, je Drsni Medved potegnil Močnega Bivola naatran in mu povedal nekaj v u-ho; Modni Bivol je nato govoril: "Beaede Zlatolaaca ao dobro zbrane, a katerimi pa ne bo preslepil Močnega Bivola. Stražite ga dobro, vojniki moji, ko bomo gotovi z njimi, ki ao bres dovoljenja zasedli našo semljo, bomo obrs4unali a tem izdajalcem, doletela ga bo usoda, katero ai je sam izbral," in obrnil ae je vatran. Drini Medved ae je plazil proti kolibi med grmovjem kot kača. del je, da uniči ono, kar jc bilo Pavletu najdražje na avetu. Pavel vidoč to, je napel vae avoje moči, da se oproati veai, toda Indljanei ae trdno zvezali, ves njegov napor je bil sastonj. (Nekaj Indijancev je razbijalo po vratih, dočim so drugi čakali s napetimi puškami, da vsakega, ki se prikaže pri vratih takoj ustre'e, nekateri so pa plezsli ns streho s ognjenimi bs-k 1 jami, da tažgo poslopje Zshreščalo je po zraku! — Pavel se je ozrl in sspssil, ds so Indijanci podrli vrata in ae vhu-H v kolibo. V naslednjem trenutku je začut pretresljiv krik ženake, dobro vedoč, da je to glaa njegova lene. . . Divje je zatulil oh miali da jo bodo mncilt pred njegovimi laatnimi očmi. medlem ko ja on tako trdno zvezan, da ji ne bo mo-gel popolnoma nič pomagati. Trpinčili bodo njegovo drago, on bo pa moral mirno gledati. . . . Medtem jo začni tihe korake zaseboj; ozrši se, je opazil Aolnčna Rožo (Dalje sledi) Slovenci in jugoslovanski problem. Etbin Kristan. IKmmI (Pokrajine, v katerih živi, so sledeče: Kranjsks, Koroška, dtajer-ska, Goriška, Trst s teritorijem, Istra. Vsaka teh dežel ima svoj deželni zbor, kovnpetenten za go -tove zadeve, ki niso pridržane državnemu zboru in centralni vladi. Kaj pomeni ta podelitev, je raz -umljivo po dejstvu, da je Kranjska edina dežela, ki ae lahko sama za8e imenuje slovenska; okrog 95 odstotkov njenega prebivalstva, približno pol miljona, je tukaj slovenskega. Na Štajerskem je 30, na Koroškem nekaj čez 20, v Istri okrog 15 odatotkov Slovencev, V gori&ki deželi se šteje 62 odatot • kov Slovencev; v Tr8tu je v okolici prebivalatvo v pretežni večini slovensko, v mestu ni pretirano, če se ceni na 35 odstotkov. Število vseh Slovenoev znaša nekako poldrug miljon. To je gotovo majhen narod. Za uspešno^ kulturno življenje bi morala biti tako mala skupina absolutno združena, da bi mogla porabiti, u veljaviti in razviti svojo intelektualno moč. V resnici je komaj tretjina tega narodiča združena v deželi, v kateri reprezentira ve -čino in ima vsaj nekaj vpliva na svojo usodo; miljon Slovencev je od tega dela odrezan z deželnimi mejami in izročen tujim, neprijaznim upravam. Bila bi zmota, če bi se mislilo, da uživajo Slovenci vaaj naKranj-skem kakšno resnično narodno avtonomijo. To onemogoča cen tralistični sitem Avstrije, ki je po vseh svojih tradicijah- germaniza-toričen. Na čelu deželne vlade stoječega deželnega predsednika imenuje cesar; ta funkcija je vedno v nemikih rokah. Tako je tudi redno z glavarji ostalih od .države upravljanih obla8tnij; predsedniki sodišč,, državni pravdniki, ravnatelji državne policije itd. ao vodno Nemci. V šolah prevladuje nemščina, zlasti v višjih razredih Dolgotrajni napori za ustanovitev slovenskega vseučilišča, vsaj z o-mejenim Številom fakultet, so bili brezuspešni. 'D& je vojaščina, vštevši domobranstvo, po vsej dr žavi strogo nem&ka institucija, ae razume skoraj samo po sebi. Deželnemu zboru je prid^gano le malo funkcij, a tudi na te imajo Slovenci edino na Kranjskem pri meren vpliv. Mimogrede bodi povedano, da uživajo Nemci, dasi jih jev deželi le pet odatotkov, popolno enakopravnost v deželni upravi, pri vaeh deželnih uradih, in v deželnem zboru sta slovenščina in nemščina enakopravni« in nikdar ni bil atorjen poizkus, da tbi se nemški manjšini odrekle enake pravice. INasproino pa je s Slovenci v o-stalih pokrajinah. Na Štajerskem in Koro&kem vlada nemščina, na Goriškem, v Trstu in Istri pa italijanščina. Sicer je večina prebivalstva po ofieielnem ljudskem štetju na Goriškem slovenska, v Istri pa alovensko-hrvat8ka; izu • mettničeni volilni sistemi parali-zirajo to dejstvo tako, da je večina prebivalstva v reprezentanci potlačena v manjšino. Umetno u»-atvarjena večina v legislaturi pa ne zna nobenega zakona pravič -nosti, ampak se opira le na avojo moč. Tako se torej vlada in u • pravlja povsod proti Slovencem, ne glede na to, da je ta vlada pla-čana z njihovim denarjem. S stališča zunanjega aveta ne bi bilo treba ugovarjati tem meto -dam, ako bi ae z njimi dosegel nameravani cilj. Za ostale narode bi bilo vseeno, ali ae imenuje prebivalatvo v teb krajih slovensko, nemško, italijansko aH aiamako. Toda stoletna izkušnja dokazuje, da je ves trud nasilnega raznarodovanja brezuspešen. Mogoče je bilo ponemčiti, poitalijančiti ali pomadjaritl nekoliko posameznih ljndi ali družin; ne enega naroda v Avstriji pa ni bilo mogoče pripraviti do tega, da bi se bil odrekel svoji narodnosti in splaval v drugo. Vae nacionalno brut al ixi ran je dosegs le dvoje t tlak povzroča p roti tlak, napadeni narodi ae postavljajo v bran in na vsej črti aa razvijajo narodni boji. Avstrija je njih tradicionalni dom. Mobilizacija vseh moči za narodne boje pa mora ovirati delo na drugih poljih. Račun plačujejo v prvi vrsti slsbejši narodi, ksr morajo najbolj napenjati svoje sile za odpor; maščevanje pa zadane tndi močnejšega nasprotnika, ki mora zsnemsrjati mnogo važnejše naloge svojega razvoja. In končno škodo ima kultura, ki je zadeva vsega človeštva, potrebujočega sodelovanja vaeh sposobnih. Uničenje slovenske narodnoati — kakor nobene druge kulturne — ni tnogoče. Zatiranje je brezuspešno. V stoletjih srednjega ve -ka, ko ni imel narod nobene literature, nobenega šolstvs, nobene inteligence iz svojih vrst, ko je bil v vseh ozirih podvržen tujim go -spodarjem, ni opustil svojega jezika in svoje narodne posebnosti; sedsj, ko je zavzel svoje mesto v velikem domu svetovne kulture, je vaako tako nasilatvo utopično. Čim je to ugotovljeno, je pa ja-ano, da je obstanek in avoboden razvoj tudi tega malega naroda stvar, ki soglaša s koriatjo civiliziranega človeštva sploh. Zatiranje je zapravljanje ail; avoboda je moč, ki napravi tudi iz tega naroda sotrudnika na polju splošnega napredka in kulture. •V ta namen morajo biti Slovenci rešepi iz železnih krempljev av-strijskega sistema in združeni v svobodi Izprememba položaja, ki bi narod razcepila v prid kakšne druge vlade, no bi bila zboljšanje ne za Slovence, ne za svet. Majhen, kakor je narod, mora atremi-ti za svojo združitvijo in ne more žrtvovati nobenega svojega dela — ne v prid Avstriji in ne Italiji ne komurkoli. Uatvariti mora iz sebe enoto, ki bo mogla vložiti vse svoje moči v delo svoje izpopolni tve in kulture. In ta enota mora imeti 8vobodo, da se združi z o-stalimi Jugoslovani, ki najdejo šele v svojem zedinjenju možnost, da s# rszvijejo v faktičen narod, sposoben za najvišje oblike civiliziranega življenja, sodelujoč na splošno Človeškem, tekmoval&ču kulture in gradeč svoj steber za stavbo svetovnega miru. Makar Čudra. . Maksim Gorkij: (1892.) (Prevedel V. F.) (Nadaljevanje) Makar je iztrkal pepel iz pipe in jo je začel znova baaati. Jaz sem opazoval njegovo staro obličje, očrnelo od aolnčrah žarkov in vetra. Resno in strogo je msjal z glavo in je nekaj mrmral predse; goste, sive brke so se mu tresle in veter mu je razmršil lase na glavi. Bil je podoben staremu hrastu, ki ga je bil zadel blisk, a je še vedno močan in krepak ter ponosen na svojo 8ilo. Morje je šepetalo kakor poprej z bregom, in veter je še vedno raznašal njegov šepet po stepi. Nonka že ni več pela, in po nebu se podeči oblaki so naredili jesensko noč še temnejšo in strašnejšo. Lojko jc stopal korak za korakom a sklonjeno glavo in s pobc-šenimi rokami kot beč; ko je dospel do prepada ob potoku, jc sedel na kamen in je začel ječati. Tako je ječal, da se mi je srcc s krvji zalilo od sočutja, a vseeno nisem »topil k njemu. Z besedami ne utešiš gorja — nl-li res! Da, da! Sedel jc eno uro, sedel jc drugo, tretjo in ni sc premaknil. Tudi jaz sem ležal nedaleč stran. Noč je bila svetla, mesec je oblival celo stepo s srebrom in daleč naokoli »e je vse razločno videlo. Nenadoma sem zapazil: od taborišča je urno prihajala Radda. Vzradost i 1 sem se, zelo vzrado-štil! — pomisli — bila je smela, krasna deklica ta Radda! Stopila je knjemu, on ni slišal. Položila niu je roko na ramo; Lojko je vz-trepetal, zuiaknil roke od obraza in je dvignil glavo. In kako je naenkrat akočil pokonci in zgrabil iia nož! Oj zabodel bo deklico — videl sem in sem že hotel poklicati tabor na pomoč, teči k njima, kar ališim "Vrzi proč! Sicer ti razdrobim glavo! — Poglej!" v njenih rokah ae je zaavetila pištola in namerila jo je Lojku na čelo. Od vraga je bila ta deklica! "No," aem si mislil, "sedaj sta ai enaka po močeh, kaj bo sedaj?" "Poslušaj!" — in Radda je zataknila pištolo sa paa ter je re-j kla Zobarju: 44 Nisem prišla, da te j ubijem, ampak da ae apravim a te- j boj; vrzi nož proč!" Lojko ga je j vrgel ln jI pogledal mračno v očL Čudovito je bilo, brate! Dva člo-j veka ata ai atala naaproti in ae kot zveri merila s očmi drug drugega, a oba au bila Uko kraana, smela človeks. Gledal je h. !j mesec in gledal i, vae. """H '"No, poslušaj me, LojU. 1 ljubim I" je govoriia rSJ pa je samo zganil . r»m&IJ ££bl1 zvezau - , "fai*?? mladcev "nil 'a, toda ti ai smelejši in kr J od njih na srcu in na licu 1 wmed njih bi si bil takoj 1 brke - da sem le trenila\1 8om, vsi bi mi bili popadali I gam, ako bi bila hotela 1 čemu to? Saj ie itak ni* bil kaj hrabri in smeli in jaz J vse pohabila. Malo je ostal svetu hrabrih, možatih ciJ malo, Lojko: Nikoli še nhj kogar ljubila, Lojka, , tebel bim. Ali jaz ljubim tudi J bodo! Svobodo pa, Lojko, bo] bim, nego tebe. A brez tebe J rem živeti. Glej, jaz hočem I moj z dušo in s telesom, JJ — On se je smehljal. 1 "Slišim! Radost je v mejel cu, poslušati tvoje besede'I govori% dalje!" "Toda še to, Lojko: vseej kako se ti vrtiš in obračaš, J premagam, moj bodeš. ToiJ izgubljaj zastonj čaaa — prj boj te^akajo moji poljubi i j je ljubkovanje . . . vroče tel poljubovala, Lojko! Pri J poljubih boš pozabil na svojel lo, ponosno življenje in živi pesmi tvoje, ki tako radostel de cigane —- junake, ue bo nil donela po stepi — pel boi zal ljene, nežne pesmi meni, | Raddi. Ne izgubljaj, torej J časa — povedala sem ti že-J se mi boš pokoril kot starejl tovarišu-junaku. Priklonil J boš k nogam pred celim tabj in poljubil boš mojo desno in tedaj bom tvoja žena. "Vidiš, kaj je deklica! To je bilo le pri Črnogorcih je bilo pred davnimi časi — so stari ljudje — toda pri nikoli! Pobratimstvo z žensko! Na-a, pomisli, sokol, to presmešno? Lomi si celo glavo in ne stuhtaš ničesar podobnega. "Lojko je skočil na stran zarjul skozi stepo, kakor da ranjen v srce. Radda je tala, a ni se izdala. "No, zdravstvuj do jutra, a traj storiš, kar sein ti Slisia Lojko!" "Slišim! Storil bom" -stokal Zobar in stegnil roke njej. Ona ga ni niti zazibal se je kot drevo, zlomil veter, in je padel na teč in smejoč se. "Tako jc mučila kleta pet spravil k zavesti. "Ej! Kateremu vragu rabiti, če ljudje ginevajo v stiT Kdo rad posluša, kako sc trga od bolesti človeško In sedaj pomisli to! Vrnil sem se v taborišče in o celi stvari pripovedoval s! cem. Premislili so in, so skli počakati, da vidijo, kaj se bo l dilo iz vsega tega. Iztekla jc stvar tako-le: Ko srn« se i čei; vsi zbrali okoli ognja, jf šel tudi Lojko. Bil jc ves v mi gi in skozi noč je ailno shujšal, so mu vpadle; pobesil jib je I" tlom in, ne da bi jih dvignil, t je dejal: "Tako jc « stvarjo, tovarni! prašal aem si to noč sree in nil našel prostora v njem n »i Staro, svobodno življenje. \ nj živi samo Radda - to je v* , je ona kraaotica, Radda, ki * siliehuje kot carica V ^ ^ svobodo bolj ljubi neg" jaz jo ljubim bolj kot »voj« 4 bodo in sem se odločil pasti Bj pred noge; tako mi je on« tap^ dala, d. hi vai videli, kakaJe 1 na kraaota ukrotila sme lega ka Zobarja, ki se je, preden je del njo, igral r deklicami kol z racami. Potem* bo H la moj. žens in me bode nego* in Hjubovsls-dase mnie be ljubilo vam prepevat. P<™ » bon, žaloval za bode! Ni-li tsko. brnil je oči proti njej u» J" i žno pogledal- Ona* f strogo prikimal, t ^ zala z roko na svoje no«rA smo gledali in niam* česar. Zahotelo a. jt ^ dsleč strsn. kaka bb padal J gam dekliee - .. Radi ^etadekliestud^-^ Neki čnt srsmotf. atiaenMjep^'u ( Konec prihodnji