\ ] NO. 118 weri$ia Domovina Cv __ ^S1l!a I 47 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER c CLEVELAND 3. Q., TUESDAY MORNING. JUNE 17, 1947 LETO XLIX-VOL. XLIX DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trite) KONEC LJUBLJANSKEGA hovnik. BOGOSLOVJA— Na Ijubljan-ski univerzi je bila bogoslovna fakulteta, kjer se uče oni, ki mislijo postati duhovniki, del univerze. Profesorji so bili plačani od države kot profesorji drugih oddelkov univerze. Stanovali so bogoslovci skupaj v škofijskem semenišču. Ko je v Titovi Jugoslaviji prišlo do ločitve Cerkve od države, je to razmerje med bogoslovjem in univerzo prenehalo. Vendar se je še naprej vršil pouk bogoslovnih ved nemoteno in bogoslovci so ostali skupaj v semenišču. Ker je bilo ljubljanskih samih malo, so bili z njimi tudi mariborski in bel-grajski. Sedaj je tudi dejansko KAKO SE GODI DUHOVNIKOM PO JUGOSLOVANSKIH JEOAH. — V Trst se je vrnilo zadnji čas več Italijanov, ki so bili odvedeni iz Trsta takrat, ko so tam gospodovali partizani v maju in začetku junija 1945. Ti pripovedujejo, kako je v jugoslovanskih koncentracijskih taboriščih in ječah. O duhovnikih pravijo, da morajo od vseh zapr-j tih največ pretrpeti. Posebno hudo je na Hrvaškem. Tako je dovoljeno, da bi prejemali dodatno hrano v paketih po pošti. Toda uprava navadno tega duhovnikom jetnikom ne izroči. Pretekla zima je bila silno huda. Znanci so poslali duhovnikom zimsko obleko in perilo, toda 4 vse končano. Končali so komuni- uprava, ni hotela tega dati du. sti ljubljansko bogoslovje na čisto preprost način. Vse bogo. slovce, ki še niso služili pri vojakih, so poklicali pod orožje, v armado. Ostali so se umaknili začasno na Rakovnik, pa so jih, ker je Rakovnik podržavljen, tam vrgli na cesto. Vaši partizani v Ameriki bodo seveda rekli, da ni v Jugoslaviji nikakega preganjanja vere, samo vzgoja novih duhovnikov je preprečena. , Pod orožje so poklicali partizani tudi nekaj mlajših duhovnikov. Tako je moral k vojakom kaplan iz Polhovega gradca. Pa seveda ne kot vojaški du- Čudno, da si jih ne naroči iz Rusije Bdgrad. — Titova vlada je naročila od Fordove družbe v Egiptu 2 avtomobila, tipa Lincoln, ki so eni najboljših. Avta bosta izrecno samo za njegovo blagorodje "maršala" Tita. Packard, ki je tudi ameriškega izdelka, mu je pred dvema letoma podarila ameriška armada in ki je zdaj že izrabljen. Kako se bo Tito počutil v avtih, ki jih gradi fašistična, reakcionarna in kaj še Amerika, ne vemo. Vsekakor pa je čudno, da si vozil ne naroča iz Rusije, ki je vendar v svojih izdelkih daleč pred Ameriko, kot tako rad poudarja Tito. Ako bomo dajali hovnikom. Rekli so, da so lahko' L__ l v tem perilu tajni znaki, po ka-J Hi lldprC|( DOllIO terih znanci sporočajo v ječo'j.aA|A it n stvari, ki jih jetniki ne smejo'OvZCIO IZuPflll zvedeti. — Tako ti italijanski' vrnjenci. Morda ni povsod tako hudo kot na Hrvaškem, vendar ne pozabimo, da je danes Titova vlada po vsej Jugoslaviji in da ta sovraži vse duhovnike kot nasprotnike komunizma. ČEŠKI GLAS O PREGANJANJU CERKVE V JUGOSLAVIJI. — češka je danes nekako na pol -'kafnunistična država. Razvoj sicer gre za tem, da po- , Tako svari bivši predsednik Hoover ameriški kongres 700 LADIJ STOJI RADI STAVKE Pa še več jih bo, če unij-ski pomorščaL i ne dobijo zahtev New York. — Škot) 700 ladij je obtičalo v ameriških pristaniščih, ker so šli uniji ki pomorščaki na stavko z gei lom: brez pogodbe ne delamo. Delavski tajnik Sch rellenbach se trudi, da bi prived >1 ladijske družbe in unije do spe razuma. Joseph Curran, ] redsednik mornariške unije je ri kel, da bo v par dneh prizadetih nad 1,500 ladij, ako parobrodne družbe ne fedo ugodile zahtevan . '^ia stavki so štiri n ornariške unije, ki spadajo k CI >. Dozdaj je prizadetih skoro 5 10 ladij v vzhodnih pristaniščih. Pogajanja se vrše t ).di z unijo, katere ‘člani so za losleni na tankerjih. Ako tudi ti ne dobe predloženih zahtev, bo lo šli tudi ti pomorščaki na stavi o. -o----- Vatikansko glasili) urgira prijateljstvo med državami in Rim. |e treba Rusijo ustaviti na določeni črti Pohod Sovjetov preko Evrope bo ogrožal svetovni mir Washington. — Henry Wallace, ki je dozdaj venomer napadal Trumanovo doktrino v Evropi, je prišel zdaj na dan z izjavo, da bosta Amerika in Anglija segla po orožju, če se bo Sovjetska zveza pomaknila južno v Turčijo ter da je treba to Rusiji povedati. Wallace je tudi izjavil, da bi razmah Sovjetov preko Evrope ogrožal svetovni mir ter da je treba radi tega Rusiji povedati, da je nekje točka, preko katere sme. Rekel pa je, da po nje-gt ’em mnenju Rusija ne bo vp&ja v Turčijo, vsaj nobeni znaki tega ne kažejo. “Nisem nikak propagator za vojno,” je rekel Wallace, “toda važno je, da bi Rusija zvedela, da je nekje točka, preko katere ne sme iti, ako noče zbuditi odpora.” Mr. Wallace je izjavil pred časnikarji, da se bosta Anglija in Amerika borili z orožjem in da se tudi morata boriti, če bi Rusija vpadla v Turčijo. Pripomnil je tudi, da ne misli, da je izvedla zadnji državni udar v Ogrski Rusija, ampak da je bilo tisto samo delo ogrskih komunistov. ve in Ru Mrs. Ana Ban, RFD 1, Box 282, Geneva, Ohio, je prejela pismo od Janeza Tremte iz vasi Slančni vrh, ki bi rad zvedel za naslov svoje sestre Francke. Rojena, sta oba v Stari Bučki, fara Škocjan. Njegov naslov je: Slančni vrh 15, p. Tržišče pri Mokronogu. Naj mu sestra piše do-domv, ali pa Mrs. Ban na gornji naslov. Jurij Jereb, doma iz Radomelj pri Kamniku bi rad zvedel za naslov svojega strica Anton Rojc, doma iz vasi Hudo, p. Radomlje. Naj mu piše na naslov: Jurij Jereb, Villa Palazzola, Za-garolo, Roma, Italy. Ciril Rant, ki se nahaja baje v Dearborn, Michigan, ima pismo pri nas. Naj nam pošlje svoj naslov, da mu pismo dopošljemo. New York. — Bivši predsednik Herbert Hoover je pisal svarilno pismo senatorju Bridgesu, načelniku senatnega finančnega odseka, v katerem izjavlja, da Zed. države preveč črpajo svoje zaklade z izvozom in ako bomo s tem nadaljevali v tej meri s po-sojiij in darili v stabilnost. “Največja nevarnost za vso civilizacijo leži v tem. če Zed. države oslabijo -svojo ekonomijo” je svaril Mr. Hoover. “Ako ta edini preostali Gibraltar ekonomske moči ne osta-ne, se bo sesul ves svet, “trdi ^a 8 ^orre' Je bl' bale sve*°" jjoover j van od samega papeža Pij a, ka- ' , . . , , , terega skrbi napeti položaj med fo, kar dajemo svetu kot da- „ ... rilo je v breme ameriškemu dav- Zed: drzavaami ” .R„US'J0- k‘je koplačevalcu. Produkti, ki gre- na|tal radl zadnJlh dosrodkov do v inozemstvo na kredit, mo- v vropi' PREDLOG ZA NIZKE DAVKE VETIRAN ■ Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice V IptnUnici— V Cleveland Clinic bolnišnici I se nahaja Mrs. Ana Slopko. rj . . ., , , . Mož, štiri hčere in sin ji želijo Predsednik ne d o vol i skorajšnjega okrevanja zmanjšati d o hodnin- Prva obletnica— skih davkov letos Kadar se umaknejo bajoneti, bodo tudi sateliti padli Tako pravi Acheson o raznih vladah, ki so poslušne Moskvi Middletown, Conn. — Pomožni državni tajnki Acheson je v tem mestu izjavil, da Zed. drža- Sklh davkov letos j V sredo ob 6:30 bo darovana ve razgaljajo spletke in slepari- .' v cerkvi sv. Vida maša za pokoj- • je, potom katerih -se evropske t,”?8*0"'. - Predsednik nega Franka Pernach „ spomin komunistične vlade drže na obla- an jeveira pre og, i i prve obletnice njegove smrti, sti ter je napovedal, da bodo ti- davkoplače- m ^ g 6o/nMd_ ste vlade padle, čim se utnakne- ftnftmnh. ^ av e za. V Huron Road bolnišnico, jo “bajoneti,” ki jim zdaj zašla- ' Je 13921 Terrace Rd.je bil odpe^ n ja j o hrbet. poznani trgovec s pohd- (^rrVU3kefeaj0ne-' Kon^ea zdajTahkfponovno chTAvlTeč'Tf St' te, k. bodo odšli domov rim bo- glasuje „ predlogu in ga lahko Aw. Srečno je prestal ope- do mirovne pogodbe podpisane z 8prejme preko predsednikovega, ^ona ^čain°biakl 80 že srE—»s*« dom r” ilb"‘ rokd”1' * d* “1 p“kl“kl «£ dolžil Sovjetsko zvezo, da ovira zbornici lahko dobili dovolj gla-povojno rekonstrukcijo in načr- sov za to, ne pa v senatu. Ako te za mir. Rusi so kršili z&jciju- hoče kongres sprejeti predlog čke v Jalti, ki so se nanašali na preko predsednikovega vetira-politično svobodo osvobojenih nja, morata za to glasovati z dežel, katerim Rusija zabr^nju- dvetretjinsko večino obe zborni-je po svoji volji odločati asvo- ci. .. t J Predsednik je vrnil predlog M: lahko odknjmeoVed, naZaj s pripombo, da zdaj ni čas vsem svetom spletkari* te sle- za nižje dohodnin3ke davke. srsjsrs js-js * * “° oropala tiste dežele vsake svobode. vetiral davčno predlogo. Pred- “Metode, kakršnih se poslužu- “dn‘kRoosevelt ga je vetiral jejo se niso spremo-11- ~J J— 1 lahko obiščejo. Upamo, da se kmalu dobrega zdravja povrne domov. Obisk iz Montane— Iz Great Falls, Montana; so prišli na obisk Mrs. Mary Hočevar, doma iz Zagorice pri Dobrem polju, hčerka Mrs. Charles Porro in zet Joseph Pechek. Na obisku je pri sestri Mrs. John Prebil, 920 E. 73. St. Tukaj bo ostala 2 tedna in znanci jo lah-Zed. držav, da je kak predsednik ko obiščejo na gornjem naslovu. Mr. Pechek se vrne nazaj pa že v soboto. V naši metropoli se zabita za sedaj svoje razlike v ideologijah in naj skušata doseči politični sporazum, s čemer bi se doseglo mir. Uvodnik, katerega je spisal glavni urednik grof Giuseppe Varnostni koncil bo razpravljal o poročilu preiskovalne komisije New York. — Varnostni koncil Zveze narodov bo vzel prihodnji pondeljek v pretres poročilo svoje preiskovalne komisije, ki jo je bil poslal na Grško, da tam preišče vzroke gerilskih bojev. Presikovalna komisija je v prvi vrsti obtožila Jugoslavijo, da podpira grške gerilce, manj da sta pa krivi Bolgarija in Alba-' nija. Pri tej razpravi bo najbrže! prišlo do odločilne akcije Zveze narodov, kateri bodo morda Zed J . , ___ . 1-j ^ bilej srečnega zakonskega živ- napadalno doktrino na Balkanu, ljenja sta praznovala v krogu' Preiskovalna komisija bo po-| sorodnikov in številnih prijate- ročala koncilu, da so nemiri in ljev Mr. in Mrs. Anton in Jennie boji na severni grški meji ne-( rajo biti tukaj plačani takoj, do, čim se vleče posojilo v leta. To je pa v davčno breme našemu narodu. Nobena dežela ne more na tak načni nadaljevati, ne da bi bila v nevarnosti, da se izčrpa. “Tega je pa v glavnem kriva Sovjetska zveza, ki dela že dve leti ovire za mir, vsled česar je treba trošiti bilijone za okupacijske armade in za relif.” Dodal pa je, naj osredotočimo svojo pomoč za tiste kraje, kjer se zapadna civilizacija lahko ohrani. Mr. Hoover je poslal ta odgovor na vprašanje od strani senatorja Bridgesa, kaj misli glede višine relif a in posojil v'inozemstvo. V tem članku se Osservatore Romano absolutno nič ne dotakne sovjetskeVpplitike. katero sicer vedno fcmizira. Kot na predvečer vsakega kritičnega trenutka doslej, zavzema časopis stališče harmonije pred ide-l ologijami in materielnimi koristi. skupine ne vidijo rade, če se jih razgali in videli bomb, če se morejo vzdržati dlje, kot se je Mak- Kastelic je pripravil tudi nekaj atomskih bomb, ki bodo na hladnem v kantini. jim prav dopade, ker je toliko EuoidRffle klub bo imel ju- kov, začenši od 1. julija letos. | ti popoldne ob dveh' prve strel-Predsednik pravi, da bo čas vaie na strelišču na Močil-znižati davke takrat, kadar bo nikarjevi farmi. Tajnik Frank similijan, ko enkrat ni imel več ponehal pritisk inflacije in ka-tujih bajonetov ob strani. 4 j dar bodo cene na bolj zdravi (Maksimilijan, brat cesarja1 podlagi kot so zdaj. Kdaj bo to, Franc Jožefa, je postal mehiški z3al ae nemogoče vedeti, je Za ulično— cesar leta 1864 s pomočjo Fran-j re*!e' Mr. Truman. Rekel je tu- Clevelandska mestna zbornica cije. Toda 3 leta zatem so ga l'a Predlog, kakor ga je spre-Mehikanci že obglavili, ko je,ie' kongres, daje preveč ugod-Francija vzela svoje čete iz Me-1 noaW onim, ki veliko zaslužijo kjkej I in ne dovolj onim, ki imajo maj- Državni tajnik Acheson je go-1 kne dohode Na primer, dru-voril te besede pri graduaciji na - z,na- kl‘ma *2’5«0 dohodkoV; bl Wesleyan univerzi v tem svojem' Pr‘hramla maaJkat f« "a dav-rojstnem mestu. Univerza mu!k‘h' am z ’°«* dokodkl Pa j. „b »i priliki »Mil. Ul “i ” “I™,č° doktorat prava. Bivši četnik obsojen na smrt Belgrad. — Sodišče v Belgra-du je obsodilo na smrt bivšega vodjo četnikov Jezdimirja Dan-giča. Spoznan je bil krivim, da je pomagal Nemcem v boju proti partizanom. -o SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAHOM Zdaj pa vojaki s kavo barantajo ?500,000,.bi prihranili celo $60,- 000. Ameriški mlinarji bodo prizadeti, če kongres je včeraj odglasovala, da se proda za $22,000,000 bondov, s katerimi bo uprava mestne železnice zgradila takozVani rapid transit na zapadni strani mesta.. ---------o---- NOVI SNOBOVI Mathew Turšič V Cleveland Clinic bolnišnici je umrl Mathew Turšič, star 69 let, stanujoč na 451 E. 156. St. Tukaj zapušča soprogo Uršulo roj.' Mele in 7 otrok: Mary Milavec, Celia, Richard, Louis, Amelia, Helen Volk, Emma, štiri vnuke, brata Mike v East Helena, Mont. več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Cerknici, kjer zapušča brata Franceta in Jane- Nemčijo. Iz raznih naselbin __________________________________ Waukegan, 111. — Srebrni j.u- države tudi predložile Stalinovo! Keber iz 1717 — llth St. na 31. maja. varni svetovnemu miru in da mora Zveza narodov stopiti v Detroit, Mich. — Dne 10. ju- akcijo. nija je naglo umrl Anton Petrič, star 65 let in doma iz Trebnja na Dolenjskem. Bil je član društva 618 SNPJ. Tukaj zapušča ženo, dva sinova in pet hčera, ki so vsi poročeni. Kot se govori bo imela Rusija pri tej debati na svoji strani samo Poljsko, druge bodo pa vse proti nji ter bodo obsodile napadalno politiko komunistov na Balkanu. New York___Ameriški voja- ISZSSr. 2£.,p1j« bi pokupili vso zalogo kave in jo dobile iz Amerike samo žito, ki|Za Maf1.J,0;. Tukaj10j® v paketih poslali vojakom v bi ^ domaa lin rji l u ,- i bival 45 let in je bil Man št. 186. tako dobili žito ceneje, Pa ob- fBZ' rtek ZJU‘ • i-j i * l-L , traj ob 8:45 iz želetovega po-enem imel. od zmletega žita otro- greJbnega zavoda na lg2_ ^ Poljedelski oddelek vlade je “rkev Ma"ja V"ebovzete ob pa vedno gledal, da je dal zaslu-l9:30 m na Kal™ žiti tudi ameriškim mlinarjem j Peter Zebič in je zahteval od kupcev zunanj, j Včeraj opoldne so našli mr-da vzamejo pol žita, pol pa mo-, tvega v njegovem stanovanju i be. Ako bo pa kongres vzel to petra Zebiča. Stanoval je na (kontrolo poljedelskemu uradu,1 ]249 e. 80. St. Bil je splošno bodo s tem ameriški mlinarji iz- znan mnogo let kot izredno močan gubili mnogo zaslužka, ker bo človek in je dajal leta nazaj izvoz potem samo v žitu. Amerikanka obstreljena v bližini Trsta predstave. Bil je star 70 let in doma iz sela Bijelovac v Jugoslaviji. V Ameriki je bival od leta 1910. Zapušča ženo Katarino, sina Georga ter hčer Marion v Chicagu. Pogreb bo v sredo Pogled na del mesta Ottumwa, Iowa, kjer je narasla voda zalila hiše. V tem mestu je utonilo 15 oseb in več kot 6,000 oseb je moralo zbežati pred naraslo vodo na višje kraje, ko je reka Des Moines prestopila bregove. Trst. — Žena nekega ameriškega oficirja se je peljala z p0p. ob eni uri iz Grdinovega po-avtom blizu Morganove linije,1 grebnega zavoda v cerkev sv. ki deli zavezniško cono od Ju-1 Save in na rusko pokopališče. goslavije, ko je bilo oddanih' -------o-------- na avto več strelov iz strojni-j Kadar morate ponoči preko ce. Ženska je dobila več stre- ceste, imejte na sebi vedno kak lov v noge, toda rane niso ne- J bel predmet, da vas voznik tovarne, trdi poročilo. 1 tje opazi. K 'v: ! ; AHBRlSKA DQM0YllUi|JU^161l&£< »»»»»»»■»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»« kole vdrl v gabrovske zidanica Primskovem?” ga je Sent- O *> o o i> <> BELI MENIHI O O <► o o o o Poveit iz prve polovice XII. »toletja o o 0 1 > spisal IVAN ZOREC o < > o <> o A “Urh je Urh: nič ne zna in šča sulic; za njimi so v drob- ne ve, vse verjame, vseh se boji, najbolj pa brata, ki je oto-rej, da bi precej odstavil tega puhloglavca, če bi le-ta prenerodno kretil s pripravami zoper Ogre.” Majnhalm se je smehljal in je tudi sam hotel primeknitd katero o Urhovi majhnosti in sle-potnosti, pa sta predenj stopila Hotimir in Ljubin. “Prišla sva, da bi mi dovolili vzeti Ljubinovo Živko,” je Hotimir pogumno prosil. “Da, človek si je že ne upa več spustiti izpod strehe, povsod si kdo napenja vse sile in žile, da bi jo oskrunil in spridil!” je Ljubin brž zatožil Hartvika. Majnhalm je molče gledal predse. “Ogri silijo v deželo, že jutri utegnemo trčiti obnje,” je počasi odgovoril. “Ne gre, da bi svatovali, ko se bodo mnogi bojevali.” “Samo to prosim, da bi poroka bila, preden pojdem tudi jaz z vami v boj!” je Hotimir tiščal. “Potrpi!” je Majnhalm od-majeval. "Ko bo spet mir, se bomo lehko zmenili.” Hoitmir in Ljubin sta potrta odšla. “Tako se vendarle še pomišljaš,” se je Henrik smehljal. A Majnhalm je stresnil z glavo in rekel: “Vsa gospoda, bi me zasmehovala in poniževala. A zdaj je čas tak, da lehko zrasteš na visoko ali pa se zvališ na globoko in ne sko-pitaš zlepa spet kvišku!” XX. Majnhalm je pomiril Trlepa, kakor je Henrik svetoval, in se je z njim bas name'nil v Ljubljano, pa so se brzi sli Urha Ljubljanskega razpršili po vsej deželi in oznanili ukaz, naj se vojska brž brž zbere pod gradom v Celju. “Hitro konje osedlajte, vsi na vojno se spravljajte!” so sli, kakor jih je naučil Tomaž Sladkonja, oznanjali od gradu do gradu in dirjali dalje .in dalje. Po gradovih in vaseh je završalo. Vsakdo je pograbil, kar si je bil pripravil, in brž stekel v četo. Kakor na mravljišču je bilo vse živo. Ta se je veselil plena, sovraštvo do psoglavcev je grelo drugega. Na gradu so se bratje treznili. Nihče ni več pokusil vina. Kakor bi mrlič bil v hiši, so se tiho medili in si pripravljali orožje. “Ti ostaneš doma!” je Majn-halmi ukazal Henriku. “Varuj grad, za vojni metež si še preslab!” In vesel je bil Majnhalm, da mu še ni treba iti pred sodbo ljubosumnega in užaljenega Urha in da se bo vendarle že spet lehko namahal in nadivjal v vojnerh. metežu, ki ga pogreša že tako dolgo. Henrik se je nerad vdal, čeprav je vedel, da mu je roka še slaba in nekoliko odrevenela. Čutil je, da ga ponižuje dom varovati s starimi hlapci in z nezanesljivimi tlačani, ko drugi v vojni bogatijo in slavijo. “Že vidim, kar v kot me rinejo!” je godrnjal sam vase. “Brata se bogato ženita, meni pa kaže, da bom kar le za strica . . .” Zelo je bil otožen. —* Vsa pota proti Celju so oživela, velike in majnhne čete so gomazele z vseh strani. Spred so rožljali konjiki, nad njimi se je grozeče zibala go- nem koraku brzeli lokostrelci s ščitom! ob levi, z lokom ob desni rami in s polnim tulom strelic ob bedru; za temi so se motali s cepci in kosami, z vilami in s sekirami na dolgem to-porišču; precej za njimi so škripali tovorniki z vojnim pra-težern in brašnom in naposled spet konjiki. Žvenket orožja, peket in rezget konj pa hrušč in trušč ljudi in živali so se zlivali v preteč hrup, ki se je dvigal in zamolklo razlegal kakor šumot vetra v daljni hosti. Višenjska in šumbreška četa sta šli vkup, pred njima sta jahala Majnhalm in Ditrik. Pot jih je vodila mimo zidanice v nekem vinogradu blizu Litije. Tu je Majnhalm dal ustaviti. “Zlebor, prevohaj brž, ali jej") mokra!” je vele! grajskemu prežunu, ki je jahal za obemav bratoma. “0. še zmerom kar po stari navadi?” je Ditrik zmajeval z glavo. “Kaj pa, če je zidanica 'Ostrovrharjevega tlačana?” “Čeprav! Vojna je; kjer dobiš, se preskrbiš, pa je!” Zlebor je med tem že snel vrata s tečajev. “Dosti ni, za silo pa ga že bo!” je povedal gospodarju in dvema suličarjema urno sod zavalil na piano. “Čep gre skoraj na polnem v sod,” je Majnhalm potlej veselo dejal in se prvi odžejal. “Če ga bo premalo, bomo pa spotoma prezračili še katero zidanico.” “No- le kljuni ga!” je silil brata, ki se je nekaj obiral, kakor ne bi maral ukradenega vina. “Vino, glej, je najboljše orožje; če si ga poln lepo prav, si pogumen in močan, da je strah!” Ditrik se je smehljal in pokušal saj je bil žejen in bratu ni hotel jemati dobre volje. Vino je bilo kislo ko vrisk, vendar prav pitno in okusno. “In bolj ko se junak z njim krepi, bolj poprime meč, in trdneje ko ga drži, več sovražnikov odleti!” je Majnhalm še dalje vinu vedel hvalo. Pila sta oba brata, pili so grajski hlapci, konjiki in lokostrelci; navadni pešči tlačani, sami mladci, pa so od daleč gledali, zavidali in od žeje zamolklo jaskali. “Nekaj primake zdajle tudi meni ne bi škodilo,” je mladec iz Gabra milo gledal proti zidanici in se mašil z ovsenim kruhom:. “A kaj bi dejal, če bi kdo ba- na videc že karajoče gledal. “Kaj neki? Branil bi samo našo, iz drugih bi pa pil, če mi branil ne J)i nihče.” ...... ‘Ni te dosti prida- glej,” je oni grajal Jžejnega Gabrovca, ki se je v gabrovski jezičnosti delal slabšega, nego je bil v resnici. “Mar naj bi žejen gledal, kakor morami zdajle- kako se drugi nalivajo?” “Da, misliš samo nase; a kaj bo počel takole okradeni tlačan, za tisto ti ni.” “Kaj bo počel?” se je vtikal še drugi Gabrovec. “Obesil se ne bo za to- saj ve, kako je! In v dobrem mesecu bo imel vse posodje spet polno.” Tako je dejal, se zasmejal in z roko zamahnil proti trsju, ki se je v vso reber ob kolju kri- ne venčilo s težkim grozdjem. Zdaj je Hartvik zapazil, da si pešci tlačani nekaj, jezljajo, in je kakor kragulj na piščeta godrnjal. ime pritakniti. Umeknil se je boln togote, Gabrovci in Seiitvidci pa so dalje pikali. “Se že bodejo!” je Hotimir planil m|ednje. “Kaj se ujedate!” jih je jemal v strah. “Pa ne, da bi spet Hotimir poskakoval nad kom?” “Mar sem že kdaj ?” je Hotimir jeznorito odbrusil. “Ali misliš ,da glog ne raste tudi tu?” “Raste, iz mojih rok raste!” je mladi tlačan škrtnil in poprijel za glogovo grčavko, močno opaljeno in na debelem koncu z ostrimi železnimi zobmi obito. “Kaj misliš, da si tudi zdajle z biriči na travniku pri tlačanih?” “No, le stoj!” mu je Hlartvik zapretil, ker je vedel, da se ga v Majnhalmovi pričujočnosta Do zdrahe nemara res ni manjkalo več dosti, oboji so se že po strani gledali, pa sta Majnhalm in Ditrik zajezdila konja in Vojskarji so šli dalje; šele pod Svibnem so se spet ustavili. Majnhalm je prepustil bra'u skrb za četo in Hartviku, sam pa se'je po strmini zadre-vil na grad, kmalu za njim pa še Ditrik, da se zamuda ne bi zavlekla preveč. Ko sta se naposled vendarle začela poslavljati, je Ditrik šele sprevidel, kako mehak človek je prav za prav tale njegov brat. Zaljubljeni nekdanji pocestni samosilnik skoraj še govoriti ni mogel, tako ga je slovo bolelo. Oči, motne od bolečine, so božale grofično Zofijo, in u- šesa so le napol poslušala starega Ostrovrharja, ki je Ina-dušljivo rentačil na svojo težko sapo, ki mu je odnesla meč iz rok. “Moje Vojskarje je včeraj pomašil v svojo četo brat s So-setrega, zdaj so že v Celju.” je hropeče pravil. “In kar inako se mi je storilo, ko so šli in sem ostal tu .. . Anti tako je, če je človek nadložen in že star .. .1” (Dalje prihodnjič) Tl -AND THE WORST IS YET TO ČOHE -in najhnjše šele pride ISMUSSS i a ca. IRfMOVEb to Lift less erukč r 11® FlOoft ■ir 7 / w • T. i M ■ V Ubijalec za zabavo. — Oliver Terpening Jr., star 16 let (desni m sliki), ki je obdolžen umora štirih otrok blizu Inlay City, Mich., je izja/vil okrajnemu pravniku Kenneth H. Smithu Lapeer okraja, da je moril samo zato, ker je hotel videti, kako se koga umori. Naznanilo in Zahvala Z žalostnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da smo izgubili nadvse priljubljeno in nikdar pozabno mater Jennie Ambrožič ROJENA ŠKUFCA ki je previdena z svetimi zakramenti zaspala v Gospodu 16. maja 1947. Pokojna je bila rojena v .vasi Male Liplje župnija Hinje na Dolenjskem. Pri hiši se je reklo po domače pri šormanovih. Pogreb se je vršil dne 20. maja 1947 iz Flynn Froelk pogrebnega zavoda na Superior Ave., v cerkev sv. Vida in po sv. maši za-dušnici, katero je daroval častiti gospod Rev. Francis M. Baraga smo jo položili k večnemu počitku na pokopališču Kalvarija. ragi, ki so ji veČlo^tTbofenilkakor tudiz^li^uro^oiteliH^st^e zakramente. Dalje se zahvalimo Rev. Baragi za opravljeno sv. mašo zadušnico, ter za spremstvo na pokopališče. Za vse to naš prisrčni: Bog plačaj za vse. Dalje se zahvalimo vsem onim številnim prijateljem in znancem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za pokoj duše drage pokojnice. Zahvalimo se tudi vsem onim dragim prijateljem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti pokojnice, ter jo tako ozaljšali, ko je počivala na mrtvaškem odru. Dalje se zahvalimo vsem onim pogrebcem, ki so nosili krsto; prav tako tudi onim, ki so dali na razpolago brezplačno svoje avtomobile pri pogrebu. Naša zahvala tudi vsem onim številnim, ki so prišli pokojnico kropit, ko je počivala na mrtvaškem odru, ter so molili za mir in pokoj blage pokojnice. Zahvala vsem onim, ki so nas tolažili v tej bridki uri tako velike izgube naše drage mamice. Prav lepa hvala pogrebnemu zavodu Flynn Froelk Co„ za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso poslugo, ki so jo nam dali v tej tako žalostni uri. Končno se zahvalimo vsem, ki so nam kaj na ta ali oni na|čin pomagali ter nam lajšali bridke ure; prav vsem naš iskreni: Bog plačaj! Vi pa, draga mamica, počivajte v miru v svobodni zemlji ameriški in lahka naj Vam bo ameriška gruda. Bog Vam daj večni mir in pokoj; saj ste si ga zaslužili z velikim trudom, ko ste trpeli in delali za nas; za našo časno in večno srečo. Zdaj Vas več ni, draga mama. Vaš glas je utihnil, Vaše miljene oči so ugasnile, in Vaše noge so odpovedale za ta svet. Pogrešamo Vas draga mama, pa se vedno spominjamo na Vas, odkar ste odšli. Odšli, a Vaš duh je vedno še med nami in Vaši zlati nauki, ki ste jih nam dali: vse to je z nami. Zato se Vas spominjamo v molitvi: naj Vam vsemogočni Bog, podeli za vso Vaše delo in ljubezen sveti raj. Pa se spomnite, draga mati, tudi na nas tamkaj pri ljubem Bogu, da se vsi enkrat srečno snidemo v nebesih. Pa Vam kličemo: Sladko spavaj, draga mati, 1 brez trpljenja in ovir, a v nebesih srečna vživaj za plačilo dušni mir. ! I žalujoči ostali: FRANK in JOSEPH, sinova; • JUNE, FRANCES, ANGELA, JOSEPHINE, hčere; OLGA in JOSEPHINE, sinahi; FRANK in JOSEPH, vnuka; JO ANNE, vnukinja. V starem kraju zapušča brata Antona in sestri Agnes in Margaret Cleveland, 0.16. junija, 1947. Kdo gre z njim? — William Royce (Billi) Hancock, star 23 let, iz Little Rock, Arh., namerava sam poleteti v tem P-38 letalu okrog sveta. Pričakuje, da se bo vzdignil na pot v avgustu in pričakuje, da bo posekal rekord pok. Wiley Posta. NO. 118 Ameriška Domovina i a f AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, JUNE 17, 1947 LETO XLIX-VOL XLIX DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Doile preko Trsta) KONEC LJUBLJANSKEGA hovnik. BOGOSLOVJA. — Na ljubljanski univerzi je bila bogoslovna fakulteta, kjer se uče oni, ki mislijo postati duhovniki, del univerze. Profesorji so bili plačani od države kot profesorji drugih oddelkov univerze. Stanovali pa so bogoslovci skupaj v škofijskem semenišču. Ko je v Titovi Jugoslaviji prišlo do ločitve Cerkve od države, je to razmerje med bogoslovjem in univerzo prenehalo. Vendar se je še naprej vršil pouk bogoslovnih ved nemoteno in bogoslovci so ostali skupaj v semenišču. Ker je bilo ljubljanskih samih malo, so bili z njimi tudi mariborski in bel-grajski. Sedaj je tudi dejansko vse končano. Končali so komuni- uprava, ni hotela tega dati du- sti ljubljansko bogoslovje na čisto preprost način. Vse bogoslovce, ki še niso služili pri vojakih, so poklicali pod orožje, v armado. Ostali so se umaknili začasno na Rakovnik, pa so jih, ker je Rakovnik podržavljen, tam vrgli na cesto. Vaši partizani v Ameriki bodo seveda rekli, da ni v Jugoslaviji nikakega preganjanja vere, samo vzgoja novih duhovnikov je preprečena. Pod orožje so poklicali partizani tudi nekaj mlajših duhovnikov. Tako je moral k vojakom kaplan iz Polhovega gradca. Pa seveda ne kot vojaški du- KAKO SE GODI DUHOVNIKOM PO JUGOSLOVANSKIH JEčlAH. — V Trst se je vrnilo zadnji čas več Italijanov, ki so1 bili odvedeni iz Trsta takrat, ko so tam gospodovali partizani v maju in začetku junija 1945. Ti pripovedujejo, kako je v jugoslovanskih koncentracijskih taboriščih in ječah. O duhovnikih pravijo, da morajo od vseh zapr-j tih največ pretrpeti. Posebno hudo je na Hrvaškem. Tako je dovoljeno, da bi prejemali dodatno hrano v paketih po pošti. Toda uprava navadno tega duhovnikom jetnikom ne izroči. Pretekla zima je bila silno huda. Znanci so poslali duhovnikom zimsko obleko in perilo, toda -1 Čudno, da si jih ne naroči iz Rusije Belgrad. — Titova vlada je naročila od Fordove družbe v Egiptu 2 avtomobila, tipa Lincoln, ki so eni 'na jboljših. Avta bosta izrecno samo za njegovo blagorodje “maršala" Tita. Packard, ki je tudi ameriškega izdelka, mu je pred dvema letoma podarila ameriška armada in ki je zdaj že izrabljen. Kako se bo Tito počutil v avtih, ki jih gradi fašisti-čna, reakcionarna in kaj še Amerika, ne vemo. Vsekakor pa je čudno, da si vozil ne naroča iz Rusije, ki je vendar v svojih izdelkih daleč pred Ameriko, kot tako rad poudarja Tito. ARo bomo dajali hovnikom. Rekli so, da so lahko' La_ l v tem perilu tajni znaki, po ka-j Ml ndpicj, DOlTlO terih znanci sporočajo v ječo' 1-2«.1! stvari, ki jih jetniki ne smejo OCZBIO IlU P3!l zvedeti. — Tako ti italijanski' vrnjenci. Morda ni povsod tako hudo kot na Hrvaškem, vendar ne pozabimo, da je danes Titova vlada po vsej Jugoslaviji in da ta sovraži vse duhovnike kot nasprotnike komunizma. ČEŠKI GLAS O PREGANJANJU CERKVE V JUGOSLAVIJI. — Češka je danes nekako na pol komunistična država. Razvoj sicer gre za tem, da po- |e freba Rusijo ustaviti na določeni črti Pohod Sovjetov preko Evrope bo ogrožal svetovni mir Washington. — Henry Wallace, ki je dozdaj venomer nape. dal Trumanovo doktrino v Evropi, je prišel zdaj na dan z izjavo, da bosta Amerika in Anglija segla po orožju, če se bo Sovjetska zveza pomaknila ju žno v Turčijo ter da je treba to Rusiji povedati. Wallace je tudi izjavil, da bi razmah Sovjetov preko Evrope ogrožal svetovni mir ter da je treba radi tega Rusiji povedati, da je nekje točka, preko katere ne sme. Rekel pa je, da po nje-govent mnenju Rusija ne bo vpadla v Turčijo, vsaj nobeni znaki tega ne kažejo. "Nisem nikak propagator za vojno,” je rekel Wallace, “toda važno je, da bi Rusija zvedela, da je nekje točka, preko katere ne sme iti, ako noče zbuditi odpora." Mr. Wallace je izjavil pred časnikarji, da se bosta Anglija in Amerika borili z orožjem in da se tudi morata boriti, če bi Rusija vpadla v Turčijo. Pripomnil je tudi, da ne misli, da je izvedla zadnji državni udar v Ogrski Rusija, ampak da je bilo tisto samo delo ogrskih komunistov. Mrs. Ana Ban, RFD 1, Box 282, Geneva, Ohio, je prejela pismo od Janeza Tremte iz vasi Slančni vrh, ki bi rad zvedel za naslov svoje sestre Francke. Rojena. sta oba v Stari Bučki, fara Škocjan. Njegov na?layje: Slančni vrh 15, p. Tržišče pri Mokronogu. Naj mu sestra piše do-domv, ali pa Mrs. Ban na gornji naslov. Jurij Jereb, doma iz Radomelj pri Kamniku bi rad zvedel za naslov svojega strica Anton Rojc, doma iz vasi Hudo, p. Radomlje. Naj mu piše na naslov: Jurij Jereb, Villa Palazzola, Za-garolo, Roma, Italy. Ciril Rant, ki se nahaja baje v Dearborn, Michigan, ima pismo pri nas. Naj nam pošlje svoj naslov, da mu pismo dopošljemo. Talko svari bivši predsednik Hqpver ameriški kongres New York. — Bivši predsednik Herbert Hoover je pisal svarilno pismo senatorju Bridgesu, načelniku senatnega finančnega odseka, v katerem izjavlja, da Zed. države preveč črpajo svoje zaklade z izvozom in ako bomo s tem nadaljevali v tej meri s postili ip (Jarilj v ' 700 LADIJ STOJI RADI STAVKE Pa še več jih bo, če unij-ski pomorščak i ne dobijo zahtev New York— Skor > 700 ladij je obtičalo v ameriških pristaniščih, ker so šli uniji iki pomorščaki na stavko z gešlom: brez pogodbe ne delamo. Delavski tajnik Sch rellenbach se trudi, da bi prived ;1 ladijske družbe in unije do spe razuma. Joseph Curran, j redsednik mornariške unije je ri kel, da bo v par dneh prizadetih nad 1,500 ladij, ako parobrodne družbe ne bodo ugodile zahtevan . Na stavki so štiri n ornariške unije, ki spadajo k Cl I. Dozdaj je prizadetih skoro 5 '0 ladij v vzhodnih pristaniščih. Pogajanja se vrše t idi z unijo, katere člani so zaiosleni na tankerjih. Ako tudi ti ne dobe predloženih zahtev, bo lo šli tudi ti pomorščaki na stavi o. nja, morata za to glasovati z ju- dvetretjinsko večino obe zborni-svo- ci. te za mir. Rusi so kršili čke v Jalti, ki so se nam politično svobodo osvol dežel, katerim Rusija zab: je po svoji volji odločati 'i®.li,ul ,, .. J Predsednik je vrnil predlog M. lahko odknjmeojpred, nazaj s pripombo, da zdaj ni čas vsem svetom spletkanje in sle- za nižje dohodninske davke. sr* “• “• -*• STiivis.-s “Metode, kakršnih se poslužu- “dni,k ®°°sevelt ga je vetiral ieio sp niso anremenile od drift-1a lahko obiščejo. Upamo, da se kmalu dobrega zdravja povrne domov. Obisk iz Montane— Iz Great Falls, Montana; so prišli na obisk Mrs. Mary Hočevar, doma iz Zagorice pri Dobrem polju, hčerka Mrs. Charles Porro in zet Joseph Pechek. Na obisku je pri sestri Mrs. John Prebil, 920 E. 73. St. Tukaj bo ostala 2 tedna in znanci jo lahko obiščejo na gornjem naslovu. Mr. Pechek se vrne nazaj pa že v soboto. V naši metropoli se jim prav dopade, ker je toliko stabilnost. “Največja nevarnost za vso civilizacijo leži v tem, če Zed. države oslabijo -svojo ekonomijo” je svaril Mr. Hoover. “Ako ta edini preostali Gibraltar ekonomske moči ne osta- zabita za sedaj svoje razlike v ideologijah in naj skušata doseči politični sporazum, s čemer bi se doseglo mir. Uvodnik, katerega je spisal glavni urednik grof Giuseppe Varnostni koncil bo razpravljal o poročilu preiskovalne komisije ne, se bo sesul ves svet, “trdi da^a ^orre» ie bil baje sveto-jjoover j van od samega papeža Pij a, ka- um \ i • . . , , terega skrbi napeti položaj med To, kar dajemo svetu kot da-' , 3X rilo je v breme ameriškemu dav- Zedj državami 'n Rasl;'°' k'je koplačevalcu. Produkti, ki gre- na3tal radl zadnJlh dogodkov do v inozemstvo na kredit, mo- v iiVroPI' V tem članku se Osservatore Romano absolutno nič ne dotakne sovjetske politike, katero sicer vedno kritizira. Kot na predvečer vsakega kritičnega trenutka doslej, zavzema časopis stališče harmonije pred ide-l ologijami in materielnimi koristi. Iz raznih naselbin Waukegan, 111_Srebrni ju- bilej srečnega zakonskega živ- New York. — Varnostni koncil Zveze narodov bo vzel prihodnji pondeljek v pretres po-ročilo svoje preiskovalne komi- stvo' sije, ki jo je bil poslal na Grško, da tam preišče vzroke gerilskih bojev. Presikovalna komisija je v prvi vrsti obtožila Jugoslavijo, da podpira grške gerilce, manj da sta pa krivi Bolgarija in Alba-! nija. . Pri tej razpravi bo najbrže' prišlo do odločilne akcije Zveze narodov, kateri bodo morda Zedj države tudi predložile Stalinovo! rajo biti tukaj plačani takoj, do7 čim se vleče posojilo v leta. To je pa v davčno breme našemu narodu. Nobena dežela ne more na tak načni nadaljevati, ne da bi bila v nevarnosti, da se izčrpa. “Tega je pa v glavnem kriva Sovjetska zveza, ki dela že dve leti ovire za mir, vsled česar je treba trošiti bilijone za okupacijske armade in za relif.” Dodal pa je, naj osredotočimo svojo pomoč za tiste kraje, kjer se zapadna civilizacija lahko ohrani. Mr. Hoover je poslal ta odgovor na vprašanje od strani senatorja Bridgesa, kaj misli gled« višine relifa in posojil v inozem- skupine ne vidijo rade, če se jih kov> zaženži od L julija letos, ti popoldne ob dveh prve srtrel- Predsednik pravi, da bo čas! sk® vaJe na strelišču na Močil-znižati davke takrat, kadar bo alkarjevi farmi. Tajnik Frank Kastelic je pripravil tudi nekaj atomskih bomb, ki bodo na hlad- razgali in videli bomo, če se morejo vzdržati dlje, kot se je Maksimilijan, ko enkrat ni imel več! ponehal pritisk inflacije in ka-tujih bajonetov ob strani. , j dar bodo cene na bolj zdravi (Maksimilijan, brat cesarja' Podla2j *ot 80 zdai- KdaJ 1)0 to, Franc Jožefa, je postal mehiški' zda^ 8e nem°£°če vedeti, je Za ulično— nem v kantini. cesar leta 18M s pomočjo F^| "kel Mr. Truman. Rekel je tu-eije. Toda 3 leta zatem so ga di, da predlog, kakor ga je spre-1 Mehikanci že obglavili, ko je.kongres, daje preveč ugod-Francija vzela svoje čete iz Me-1 nosti onim, ki veliko zaslužijo h;kej I in ne dovolj onim, ki imajo maj- Državni tajnik Acheson je go-1 hne dohodk\ pr™er' d™; voril te besede pri graduaciji na' zina' kl‘ma *2’590 doohodlW bl Wesleyan univerzi v tem svojem! P" Sn T-o ono f? Z rojstnem mestu. Univerza mulk‘h’ »m * dobodkl pa i. ob to) „11111 podelil. 1....1 doktorat prava. Bivši četnik obsojen na smrt Belgrad. — Sodišče v Belgra-du je obsodilo na smrt bivšega vodjo četnikov Jezdimirja Dan-giča. Spoznan je bil krivim, da je pomagal Nemcem v boju proti partizanom. SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV g KAKIM DAHOM $500,000, bi prihranili celo $60,- 000. Zdaj pa vojaki s kavo barantajo New York___Ameriški voja- SSat odPrari kontrol»žta delajo zdaj s kavo. Cigaret se Ameriški mlinarji bodo prizadeti, če kongres Clevelandska mestna zbornica je včeraj odglasovala, da se proda za $22,000,000 bondov, s katerimi bo uprava mestne železnice zgradila takozVani rapid transit na zapadni strani mesta. • NOVI GROBOVI Matheic Turšič V Cleveland Clinic bolnišnici je umrl Mathew Turšič, star 69 let, stanujoč na 451 E. 156. St. Tukaj zapušča soprogo Uršulo roj.' Mele in 7 otrok: Mary Milavec, Celia, Richard, Louis, Amelia, Helen Volk, Emma, štiri vnuke, brata Mike v East Helena, Mont. in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Cerknici, kjer zapušča brata Franceta in Jane- Nemčijo. napadalno doktrino na Balkanu. ljenja sta praznovala v krogu! Preiskovalna komisija bo po-| sorodnikov in številnih prijate- ročala koncilu, da so nemiri in ljev Mr. in Mrs. Anton in Jennie; boji na severni grški meji ne-| Keber iz 1717 — llth St. na 31. maja. Detroit, Mich. — Dne 10. junija je naglo umrl Anton Petrič, star 65 let in doma iz Trebnja na Dolenjskem. Bil je član društva 618 SNPJ. Tukaj zapušča ženo, dva sinova in pet hčera, ki so vsi poročeni. varni svetovnemu miru in da mora Zveza narodov stopiti v akcijo. Kot se govori bo imela Rusija pri tej debati na svoji strani samo Poljsko, druge bodo pa vse proti nji ter bodo obsodile napadalno politiko komunistov na Balkanu. Washington. — Skoro polovi-namreč ne sme več pošiljati v co yta> hi je bilo poslano v zad-Nemčijo, pisarijo vojaki svoj- njem letu v Evrop0i je bil0 cem pa po kavo. Neka newyor-| zm]etega že v Ameriki. Evrop- ška trgovina poroča, da so ljudje gke dežele bi raje videie> če bi . . pokupili vso zalogo kave in jo dobile iz Amerike samo žito ki|Za ,ter sestro Mar J0' Tukaj Je v paketih poslali vojakom v S' S “fEŽ . i° j ,... v., . , i ABZ. Pogreb bo v četrtek zju- tako dobi l žito ceneje, pa ob-' ob g;45 -z želetovega ^ enem imeli od zmletega žita otro- grebnega zavoda na m cegtl y ^Poljedelski oddelek vlade je1 cerkev Marije Vnebovzete ob roljedelski oddelek v ade je g j na Kaivarij0> pa vedno gledal, da je dal zaslu-l žiti tudi ameriškim mlinarjem! Peter Zebič in je zahteval od kupcev zunanj, j Včeraj opoldne so našli mr- da vzamejo pol žita, pol pa mo-, tvega v njegovem stanovanju , ke. Ako bo pa kongres vzel to' petra Zebiča. Stanoval je na , kontrolo poljedelskemu uraduj 1249 E. 80. St. Bil je splošno bodo s tem ameriški mlinarji iz- znan mnogo let kot izredno močan gubili mnogo zaslužka, ker bo človek in je dajal leta nazaj izvoz potem samo v žitu. Amerikanka obstreljena v bližini Trsta predstave. Bil je star 70 let in doma iz sela Bijelovac v Jugoslaviji. V Ameriki je bival od leta 1910. Zapušča ženo Katarino, sina Georga ter hčer Marion v Chicagu. Pogreb bo v sredo Pogled na del mesta Ottumwa, Iowa, kjer je narasla voda zalila hiše. V tem mestu je utonilo 15 oseb in več kot 6,000 oseb je moralo zbežati pred naraslo vodo na višje kraje, ko je reka Des Moines prestopila bregove. Trst. — Žena nekega ameriškega oficirja se je peljala z p0p. ob eni uri iz Grdinovega po-1 avtom blizu Morganove linije,1 grebnega zavoda v cerkev sv. t ki deli zavezniško cono od Ju- Save in na rusko pokopališče. goslavije, ko je bilo oddanih ...—p--------- na avto več strelov iz strojni- Kadar morate ponoči preko ce. Ženska je dobila teč stre- ceste, imejte na sebi vedno kak lov v noge, toda rane niso ne-1 bel predmet, da vas voznik tovarne, trdi poročilo. 1 f je opazi. Ameriška Domovina aPOu88""' ^^iitita.icaiLajivn^ . ^ (Ul H »& (JAMU DKBHVEC. MltOT) mill II Trt Cfenkad 8, Obl« MJ eaad Wtmlaff. Bandaya aad Holiday*______ NAROČNINA: Za Ameriko na loto *7-00: *» C levelled in TTanaAft po polti M eno leto 18.00. Za Ameriko pol let* 84.00: za Cleveland ln Kanado po pottt pol leta MA0. Za Ameriko 6etrt lete *380: za Cleveland ln Kanado p* peM Oetrt lete 88.78. w Za Ovealand In okolico po raualaldh; oelo leto 8700. pol late 8400, fietrt lete 8300. Poeameena It«Vilka atana I centov. SUBOCRIFTION RATES: United Šteta* 87M par mar; Cleveland and Canada br mali 88.00 par rear. U. a *8.00 lor 8 month* Cleveland and Canada br mall 8460 far 0 month* U. & 82-60 for 3 montha Cleveland and Oa-nada bv mall 82.79 fcr 3 man the. Cleveland and auburbe by Carrier 87.00 per year. 84.00 for 8 month*. 8180 for I month«. Single ooplea I oaota each._________ Sitared aa eecand-daea matter January 8th 1801. at th* Poet OUtM at retard. Ohio, under the Act of March 3rd 187». ____________ »83 No. 118 Tues., June 17,1947 Nevarna igra BESEDA IZ NARODA Z ognjem se, ni dobro igrati — pravi pregovor. Isto velja tudi o komunizmu. Kajti komunizem je kakor ogenj, ki hoče zajeti ves svet v svoje redeče plamene in uničiti s svojo razdiralno silo ves obstoječi družabni red na svetu in ustvariti na ruševinah, krvi in pepejiu nov red, boljši, kakor pravi. Zato je navarno igrati se s komunizmom. Nevarno je sode-lavati z njim, v upanju, da komunizem le ni tako nevarno gibanje, kakor ga hočejo prikazati nekateri prenapeteži, da se bo spremenil, da ne bo prganjal vere itd. Veliki papež našega stoletja, Pij XI., je; ves svet opozoril na nevarnost te igre. Ravno letos je minilo deset let, odkar je v okrožnici “Božjega Odrešenika’’ slovesno obsodil zablode komunistične krive vere. In v tej okrožnici je tudi opozoril svet, kako nevarno je sodelovati s komunizmom. Nevarna je, ta igra predvsem zato, ker je komunizem sprejel v svojo službo tudi laž in prevaro, da bi tako laže dosegel svoje prevratne namene. Spočetka se je komunizem pokazal takega kot po svoji naravi je, to je, kot skrajno prevratno gibanje. Toda kmalu so voditelji komunizma uvideli, da si s takim odkrito prevratnim delovanjem odtujujejo široke ljudske množice. Zato so sprejeli v svoj delovni načrt tudi načelo varanja. Treba je prikriti prave namene komunizma in varati množice s tem, da se komunizem prikaže kot gibanje, ki se poteguje za pravo demokracijo, za blaginjo naroda in posameznikov, za pomoč zatiranim, za človekovo osebno svobodo in druge osnovne človekove pravice. Ker voditelji komunizma dobro vedo, da si ljudske množice predvsem drugim žele mitu na svetu, se je komunizem pred vsem drugim tudi proglasil za največjega pospeševa-telja svetovnega miru in obsodil vsako vojno kot nasilje in izraz imperialističnih teženj. Vsi ti navidezni cilji komunizma so seveda sami na sebi dobri, in če bi bil komunizem res to, kar pravi, da je, bi vsak katoličan lahko odobraval veliko večino njegovih namenov. A komunizem ni to, kar pravi, da je. Komunizem hoče s takimi obljubami samo slepiti množice in si pridobiti njihovo naklonjenost ter tako zlomiti njihov odpor. Pri tem pa ni odstopil niti za ped od svojih prevratnih načrtov. S tem, da se je odel z mehko volno jagnjeta, ni zatajil svoje volčje narave. S tem, da je vzel v roke oljŽno vejico miru, se ni odpovedal vojni. S tem, da se je proglasil za zaščitnika človekovih najosnovnejših pravic, ni zanikal nobenega izmed svojih načel in namenov. Komunizem še vedno hoče izbrisati s sveta vero v Boga in posmrtno življenje, še vedno hoče zanetiti neizprosen boj med posameznimi razredi človeške družbe in uvesti tako zvano diktaturo proletariata. Če komunisti danes mirno sede po nekaterih parlamentih obenem z drugimi strankami, to še ne pomeni, da jih ne bodo jutri, ko se jim bo ponudila ugodna prilika, brezobzirno potisnili ob stran. Če se komunistična stranka po nekaterih deželah danes zadovolji s tem da si skuša priboriti večino v parlamentu s pomočjo svobodnih volitev kakor vse druge stranke, to še ne pomeni da ne misli uvesti neomejene diktature ene stranke, oziroma ene skupine ljudi ali celo posameznika. Nameni komunizma so ostali, treba je le čakati na ugodno priliko. V tem je ravno nevarnost komunizma, oziroma sodelovanja s komunizmom. Vsakdo, ki sodeluje s komunizmom se igra z ognjem, ki dases tli pod pepelom prevare in prikrivanja, jutri pa lahko izbruhne v požar, ki ga nobena sila več ne bo mogla ustaviti. Vsako sodelovanje s komunizmom je v korist samo komunizmu, četudi s^ za sedaj zdi, da je dobro za obe strani. Papež Pij je v trdih besedah poudaril to nevarnost, ko je v omenjeni okrožnici zapisal: Komunizem je bistveno slab. Zato ne bo v nobeni reči z njim sodelaval, komur je mar krščanske kulture. Tisti, ki se dajo varati in pomagajo komunizmu do zmage v svoji lastni deželi, bodo prvi, ki bodo žrtve te svoje zmote! Pija XI. ni več. Mirno spi v kripti vatikanske bezilike. Njegova beseda pa je ostala, četudi ji svet ni verjel in ji celo mnogi katoličani niso vrjeli, dasi bi ji morali. Kajti je beseda Kristusovega namestnika. Sicer je res, da Pij XI. ni hotel zapisati teh besed s svojo nezmotno avtoriteto. Vendar katoličane veže tudi pokorščina do papeža in se morajo ravnati po njegovih besedah tudi, kadar ne govori ravno izrecno z nezmotno oblastjo. Pijeva beseda se je zdela pretirana. In med vojno so bile razmere take, da se je zdelo sodelovanje s komunizmom in z državami, kjer vlada komunistična stranka, neizogibno po- “Aha. imajo ga, pa ne smeš trebno. Tudi po vojni se je zdelo tako naravno, da v parla- d* Je kaj posebnega, mentu sede komunisti skupaj tudi s strankami, ki izrecno hočejo slediti načelom krščanskega nauka. A kljub temu je Pij XI. imel prav. Imel je prav zato, ker je besede o nevarnosti te igre napisal kot papež in po našega časa so pokazali, da je imel prav. Oziroma bodo še pokazali. Pokazali so dogodki v naši mali Sloveniji. Ko je “Osvobodilna fronta” začela svoje krvavo delo, koliko govorjenja, pisanja in prepričevanja da tu ne gre za komunizem, ampak za osvoboditev naroda! In vendar! Danes je stvar tako očitna, in sicer tako tragično očitna, da dokazov ni treba več, in lahko vsakdo vidi dejstva, če jih videti hoče. In mnogo zaslepljenih Slovencev je dosledno po papeževih besedah plačalo svojo zaslepljenost ali s smrtjo ali z ječo in izgubo premoženja ali pa vsaj v onemogli jezi morajo stiskati zobe ko. vidijo, kako je. A še bolj so to pokazali dogdoki v svetovni politiki. Pol Evrope, ki danes leži za železno zaveso, je priča, da je Pij XI. imel prav. In prav v zadnjih tednih priča o tem Ogrska, Francija, Italija in morda bo v kratkem taka priča še Avstrija. Francija in Italija se sicer skušata rešiti iz rdečih plamenov. A je vprašanje, že ni že prepozno, ker je ogenj pod pepelom že premočan. Celo Združene države morajo izkušati resničnost Pijevih besed, dasi javno tega najbrž ne' bo nihče priznal. Morda nobena država ni hotela tako iskreno sodelovati ,z Rusijo, in morda v nobeni drugi državi javno mnenje ni bilo tako vneto za Rusijo. A danes? Vsak dan nove politične klofute, razočaranje in govorice o novi vojni, ko niso niti še podpisane vse mirovne pogodbe po pravkar minuli vojni. Ali Pij XI. ni imel prav? Sodelovanje s komunizmom je nevarna igra. Sodeloyati s komunizmom pomeni isto kot podpirati komunizem. Kajti komunizem nima namena sodelovati iskreno za mir in blaginjo med narodi. Komunizem hoče to sodelovanje samo izrabiti v svoje namene. In ti nameni niso nič drugega kot konec naše kulture. Zato je Pij XI. imel prav. Če mu svet niti sedaj ne bo hotel še verjeti, bodo dogodki .v bodočnosti dali nov dokaz o resničnosti Pijevih besed. A Bog daj, da do tega ne bi prišlo! Kajti ta dokaz bo verjetno pregrozen in prenevaren, da bi si ga mogel kdo želeti. «W8HHWtW84448 H61IIIH>H8HltW88»868886IHj V opozorilo vsem Več rojakov in rojakinj se je obrnilo name, naj napišem par nadaljnih vrstic v opozorilo na letošnji slovenski katoliški shod v Lemontu. To prav rad storim, kako-pa tudi ne! Ce je bilo kdaj pomembno obiskati božjo pot v Lemontu, bo še koliko bolj po-mjnebno JletOB, ko se bo tam praznovalo tako izredno slav-lje, kakor ga slovenski katoličani še nismo praznovali v A-meriki, in bo tam najodličnejši cerkveni zastopnik kardinal Stri teh. Časi so resni. Potrebno je. da se prebudimo in zberemo in navdušimlo za delo po skupnih smernicah. Kdor ima kaj pojma in izkušnje o takih shodih, ve, kako važni so in kako poživijo zavednosjt in gorečnost za vse kar je dobrega in vrednega posebnega prizadevanja. Tega naj bi se vsak med nami zavedel in če mu je količkaj mogoče, naj bi se tega velevaž-nega shoda udeležil. Na to praznovanje nas vabijo razni važni odboiri: Zvejza 1416*81 68*411 III 11 *8***181« 1118888W4H 1 M I 8 H !■ slovenskih župnij, Zveza društev najsv. Imena, Baragova zveza za kanonizacijo škofa Barage, Liga slovenskih katoliških Amerikancev itd. Za ta shod se mora zanimati vsa slovenska katoliška javnost v Ameriki. Dajmo vse to upoštevati in se na mestu odločiti, da se bomo za tiste tri dni podali v Lemont. Tako lepe prilike morda nikdar več ne bo. Dajmo jo uporabiti, dokler jo imamo! S spoštovanjem do vseh, ki imajo blag namen in razumejo resnost našega časa in potrebo skupnega dela, Anton Grdina. odbornik. Zahvala Willard, Wiš. — Saj skoro ne veva. kako naj se zahvaliva vsem našim sorodnikom, sosedom, prijateljem in sploh vsem faranom ter našim sinovom, hčeram, zetom in sinaham za tako fino izpeljan “surprise party,” ki so ga nama priredili ob priliki 40 letnice najinega zakonskega življenja in sicer v društveni dvorani 1. junija zvečer. Bila je doma vsa naša družina: dve hčeri in zet iz Milwaukee. ena hčer in zet tukaj in sinova ter sinaha. Zvečer nas je nagovorila naša mlajša hčerka Angelina in njen soprog Ivan, da bi se šli malo ven peljat in ker so imeli ravno nov avto, sva pa šla. — Peljali smo se v bližnje mesto, kjer bi si radi ogledali notranjščino neke cerkve, pa je bila že zaprta. Nato pa smo se vrnili nazaj proti \Villardu. Zapeljal je pred dvorano z izgovorom, da imata tam nekaj o-pravka. Tam pa je bil zbran že skoro ves Willard. Zvabili so naju notri in nič hudega sluteč greva. Ko pa vstopiva, že zaslišiva “surprise!” Nemalo sva 'bila presenečena, ker se nisva prav nič nadejala, da bi nama kaj takega priredili in to že tretjič. Nato pa naju peljejo v spodnje prostore, kjer je bilo že vse pripravljeno kot za najboljši banket. Mize obložene z vsem, lep “wedding cake” in nad vse krasen velik šopek rdečih in belih nagelnov. In vse to so izpeljale Mrs. Antonia Rakovec, Mrs. Mary Gosar in naša hčerka Angeline. Zdaj se Pa želiva še predvsem zahvaliti sašemu župniku č. g. Fatheru Bernardu. Mr. L. Pe-rušeku, Mr. Antonu Trunku, Mr. F. Perovšeku in Mrs. A. Rakovec za lepe v srce šego joče govore in voščila ter voščila vseh faranov. Ohranila jih bova do konca dni najinega življenja. Dalje se prav lepo zahvaljujeva Frank Volovšekovemu orkestru, ko je igrala vsa družina kot le oni znajo lepo, da se je vrtelo staro in mlado. Prav lepa hvala vsem kelnarjem in kelnaricam, ki so nam stregli in prinašali na mizo številne dobrote. Lepa hvala Mrs. Gosar in njeni hčeri Mary, moji sina-hi za krasen ‘“cake.” ki so ga spekle in tako lepo okrasile. — Prav lepa hvala tudi vsem za dragocena darila, ki ste nama jih toliko darovali v blagu in denarju. . Udeleženci in darovalci so bili. sledeči, ki naj prejmejo najino prisrčno zahvalo: Father Bernard, Mr. Fr. Perovšek, Mr. in Mrs. Fr. Gosar in družina, Mrs. Antonija Rakovec, Mr. in Mrs. Ciril Rakovec. Fr. Rakovec, Mr. in Mrs. L. Perušek in družina, Mr. in Mrs. Fr. Valov-šek Sr. in družina, Mr. in Mrs. Joe Valovšek, Mr. in Mrs. Joe Bukovec in sin. Mr. in Mrs. Anton Trunkel, Mr. in Mrs. Tony Trunkel, Mr. in Mrs, John Trunkel. Mr. in Mrs. John Gregorich, jMr. in Mrs. Leo Gregorich, Edd Gregorich, Mrs. Mary Tolaeny, Mrs. Mary Snedic in sin Paul, Bill Petkovšek, Mr. in Mrs. Fr. Petkovšek. Mr. in Mrs. John Brezec, Mr. in Mrs. Matt Ruzic, Mr. in Mrs. Vincent Bluzic, Mrs. Mary Plautz, Mr. Frank Plautz, Mr. in Mrs. John Roth in družina, Mrs. Johana Horvat in sin. Mr. in Mrs. John Horvat. Mr. in Mrs. Martin Matkovič, Mr. in Mrs. Ignac Sledic, Mr. in Mrs. Fr. Pekol, Mrs. Ursula Champa in sin John in Ann, Mr. -in Mrs. Edd Pekol, Mr. in Mrs. Vitko Staut, Mr. in Mrs. Frank Morgel Sr.. Mr. Fr. Morgel Jr., Mr. in Mrs. Anton Merkun, Mr. in Mrs. F. Lekan, Mr, in Mrs. Crist Celesnik, Mr. in Mrs. John Smreček in družina, Mr. in Mrs. Tony Jeras. Mr. Terman, Mr. in Mrs. Fr. Merlok, Mr. in Mrs. John Morgel. Mr. in Mrs. Martin Merlok, Mr. L. Arch, Mr. in Mrs. F. Perko, Mr. in Mrs, P. Zagar. Sr., Mr. in Mrs. Jack Seliškar, Mr, in Mrs. John Rakovec, Mr. John Rovtar, Mrs. Johana Ko-schak Mrs. Margaret Lucas, Mrs. Rose Stamcer in sinovi, Mr.-in Mrs. John Lesar, Mr. in Mrs. Paul Oblack Sr., Mrs. Ob-lack Jr, Lesar Girls M, F.. An in Ag iz Marshfielda, Mr. in Mrs. Edd Heshert, Mr. in Mrs. Dan Rersell iz Milwaukee, Mr. in Mrs. John Cernovsek ter naši dve hčeri iz Milwaukee. Mrs. Jennie Igowski, Mr. in Mrs. Ernest Haug in družina, Mr. in Mrs. Ivan Ružič, Mr. in Mrs. F. Artač in Lud, Mrs. Agnes Seliškar. K sklepu se še enkrat vsem udeležencem prav lepo zahvaliva za vse, kar at*,st«rili. in-tvovali za naju. Bog naj vam vsem stotero povrne in midva bova pa tudi poskušala, kar bo v najini moči ob priliki. Prav lepa hvala Mrs. Gosar in Mrs. Rakovec za ves trud, ki sLa ga toliko imeli s pripravami. Če sva morda pomotoma kako ime izpustila, prosiva, da nama prizadeti oproste, ker se želiva prav vsem iskreno zahvaliti. — Hvala vam vsem in ostaneva vam hvaležna do smrti. Mike in Johana Artač. ANTON JAMAR: "V miselnosti se nismo molili" (Misli slovenskega begunca ob papeževih besedah za božič ’U) IX. Za novi krščanski socialni red Državni pravnik Vivod je rekel, da je krivda škofova ta, da je “klevetal plemenite borbe slovenskega naroda za svoj obstoj, neodvisnost in svobodo — kot borbo proti Cerkvi, veri in Kristusu Kralju, kot borbo za komunizem in boljševizem.” (Lj. pravica,. 28. VIII. 1946). Ali škof morda ni imel prav spričo jasnih dokazov, kam gre smer borbe OF, in ki jo danes sami priznavajo in niti ne zakrivajo več!? Premagoval je to smer z molitvami in postom, pa tudi s študijem in širjenjem socialnega hauka Cerkve, prav tako kot želi papeževa okrožnica: “zato je nujno potrebno v vseh družabnih krogih pospeševati vedno bolj socialno izobrazbo, primerno kajpada razni stopnji umske izobrazbe ter da se socialni nauk vedno bolj širi zlasti med delavskimi sloji” in sicer pod vodstvom cerkvene avtoritete, za kar je predvsem poklicana Katoliška akcija. “Resnično je, da boj s fizično silo ne more komunizma notranje premagati in da more nazadnje le notranja zmaga zares premagati komunistično nevarnost.” je zapisal Primož Ločnik v najboljši slovenski protikomunistični brošuri zadnjih let “Komunizem, njegov pravi obraz” (1943). škof Rožman bi se mogel imenovati resnično — škof Katoliške akcije! Ta je bila njegovo notranje duhovno orožje proti vdoru komunizma v vse stanove. Katoliška akcija, ki so jo vodili svetovalcem, ki ga je imenoval škof, je segla v vse stanove s svojimi celicami in s svojimi izobraževalnimi krožki in vse povsod — zlasti v delavskih in meščanskih krogih — so se obravnavale papeževe okrožnice, pred vsem socialnega značaja, .tako Leona XII. “Rerum novarum,” kakor Pija XI, ‘ Quadragesimo anno” in “Divini Redemptoris.” Vsa katoliška Slovenija je bila ena velika študijska družina, ki je iskala rešitev zamotanemu problemu socialnega sožitja rešitve v luči Cerkve. Slovenska delavska zveza, ki je bila gotovo najbolj poklicana pripraviti vse —če trna ne morete odstraniti iz prsta niti z iglo niti s pinceto, tedaj denite na mesto, kjer imate trn, obliž. Ko obliž potrebno za rešitev socialnega dvignete, boj. bo potegnil trn s se- j vprašanja v smislu papeževih (Dalje na 3. strani) AL PA NE “Strah božji, Tone, s hlevom se pa postaviš,” sem zijal v o-gromno poslopje, ko so me pripeljali na dvorišče. “S tega pa ne bi skakali na slamo, kakor smo z vašega na Menišiji, kadar ste mlatili.” “Veš, mora bitu nekaj več cimpra skupaj, če hočem postaviti notri kakih 40 repov in spraviti za vse krme čez zimo,” meni Tone in kar z nekim pobožnim pogledom obide o-gromno stavbo, ki je farmarju, ki se peča z mlekarstvom, šac, ki mu zagotavlja obstoj. “Menim, da ljubljanski nebotičnik ne seže tvojemu hlevu niti do podpazduhe,” sem precenil. "Kaj imajo v Ljubljani tudi nebotičnik? Takrat, ko sem šel jaz v Ameriko, ni bilo kaj prida visokih hiš v Ljubljani,” se čudi^Tone. krovcem v glavi vrtelo, ko so ga pokrivali. Ampak ljudje, ki so prišli z dežele v Ljubljano, so se kar križali, ko so zijali v tisto čudo. Nekatere so to Ljubljančanom šteli celo v greh, da bi prišli radi živi v nebesa, pa ki so taki grešniki. Če misliš, Tone, da ne bo še večerje, bom eno povedal o tistem ljubljanskem nebotičniku, ki se je bila primerila Ribničanu, ko je bil ravno takrat po opravkih v Ljubljani, ko so postavljali gršt za stavbo.” “No, pa dajte, saj že dolgo niste nobene,”, se vda Mr. Grdina. “Bomo videli, kako jo ki ga postavljajo ta neumni Ljubljančani, ki nima ne repa ne glave, ki ne bo pripravno ne za stalo, ne za skedenj, ne za kozolec, pa da ne Bi zagotovo zvedel od kakšne zastopne osebe, kako in kaj. Če mu doma ne bodo verjeli in ga dolžili, kadar jim bo razkladal pri Cenetu, kaj vse je videl, se bo lahko izgovarjal na tega, ki ga bo vprašal in ki ve. kaj govori. Tam blizu je stal policaj, ki je bo tičnik. pravite že vdrugo. Po naše bi se to reklo, da tisto-le ne bo nikak foglovž. Skoro bi res verjel, da ne bo, saj bi bil prevelik za vse tiče, kar jih premore naša Kranjska dežela. Ce ste me prav zasbopili in če ste pri volji, da bi mi razložili. mi povejte, ki vem, da vam je znano, kaj da bo in ne, kaj da ne bo.” Policaj je začel Ribničana že nekam grdo gledati, ker je mi- torej uradna oseba, ki zagovar- slil, da ga hoče navihani Ribni-ja pisano postavo in ki ne daje čan nekoliko potegniti. Čakaj, od sebe kakšnih zmotnjav. “Gaspud,” je Ribničan zaupljivo pobaral mestnega stra- boste spravili skupaj in preša- žnika* mu pokazal vnic na stav-cali, če ji gre vera.” bo tam čez cesto nasproti “Slo- “Ce ji gre vera ali ne, meni lončar preteti. bom pa jaz tebe nekoliko zasukal, si je mislil mestni stražnik, napravil zelo učen obraz in povedal Ribničanu: na, “koga za enega zlomka pa | “Dobro, oče, vam bom pa po-postavljajo tamkajle. ki ni no-! vedal, kaj da bo. Ampak to je beni pravi šiši podobno, da bi | zaenkrat še uradna tajnosjb rekel.” j zato vas prosim, da nikjer o “Oče, tistole bo pa lj ubij an-tem ne govorite. Če bi se zve-ski nebotičnik,” ' mu stražnik ■ delo, bi bil jaz še oh službo. A-prijazno pove. | ko mi obljubite, da bostie to, “Da ne bo tičnik, tisto vem, | kar vam bom povedal, obdržali zato vas pa vprašam, kaj bo.” zase. pa vam bom zaupal, dru- proti newyorškim je kot kakšna spodlasca. Ampak Ljubljančani so strašno ponosni nanj. Veš, v pet nadstropij so treznem premisleku in obilnih izkušnjah. A tud; dogodki ga zrinili, pa sč je menda že nič'mar. Prodal jo bom, kakor sem jo kupil in zraven me pa ni bilo,' da bi se lahko gvišal. če je resnična. Torej Ribničan pride v Ljubljano in ko pride pred pošto, vidi, kako tam čez cesto ongavijo skupaj neko visoko in na vso moč čudno stvar, ki ni nikomer podobna, j pojasnjuje Ribničan, ki misli, da bi rekel. Hiša ne bo. je u- da ga policaj ni prav razumel, gotovil, ker nima nobenega ! "Saj sem vam povedal, da bo cimpra, za foglovž bo preveli- j nebotičnik, saj menda niste ka; kejha bo, je končno ugo- gluh, kali?” tovil, ko je videl, da je vse v j “Nak. gluh pa nisem, hvala gače pa ne. Ribničan se je prestrašil, ko je slišal, kakšno važno stvar bo zdajle slišal. Ampak idaj pa ne bi odnehal za vse na svetu. Da bi držal zase? Kaj- ali pa kamor hoče, on bo že ta svoje napravil in se izkazal pred vaščani, da nekaj ve in da je nekaj videl, ki se drugim še sanja ne. Napravil je torej z levo roko figo in jo vtaknil v žep, kar ga je potem odvezalo od vsake obljube, ki jo bo napravil policaju in izjavil: “Gaspud. kar govorite. Name se lahko zanesete kakor na ljubljanski grad. Živa duša ne bo zvedela, kar mi boste zaupali.” “Dobro, naj bo, vam bom pa. povedal, ker vidim, da ste zanesljiv človek.” reče policaj, pogleda okrog sebe, kot bi se hotel prepričati, če ga kakšno nepoklicano uho ne sliši in šepne Ribničanu na uho: “Tisto, ki tamle postavljajo bo norišnica in notri bomo zaprli vse ribniške norce.” '“Ni hudir,” se začudi Rib-» ničan, malo pomisli, se popra-' ska za desnim ušesom, enkrat debelo pljune na cesto, potem pa reče: “Saj se mi je zdelo, da bo šiša premajhna, da bi spravili notri vse ljubljanske norce. Si boste morali kaj večjega zmisliti. Pa zdravi o-stanite.” Predno se je policaj dobro zaveijel. je bil Ribničan *---- j'- * j ^ --- ------ - - - —-------- ““j -----jc uh iviunn.au železju in križem zvezano. Pa Rogu, čeprav moja stara vča- pak, obljubil bo vse, si je mis- že daleč, ki se je poredno mu- vendar mu ni dalp. da bi šel domov in razodel vsej "Ribniški sih misli, da sem. Veste, pa se lil' ko bo pa enkrat doma v Rib-tako napravim, kadar mi kaj niči in pod drugim becirkom. dolini o čudu prečudnem, poje, ki se meni ne zdi. Da ne ga pa policaj lahko v uho piše je. zal, da je kroto ljubljansko ib-lajtarsko dobro izplačal in jo Jakob E. Hear: Berninski krai] ' roman s švicarskega pogorja “Jaz ne bi mogla obdržati toliko v glavi,” je menila Cilgija. “Ker imate v njej pač druge reči! V treh ali štirih jezikih menjate pogovor kakor jaz klobuk ali kučmo, to sem takrat na tistem dekletcu tudi že opazil. Jaz pa, kadar me zanese na Laško, parliram komaj za največjo silo z ondotnimi trgovci. Ne gre mi.” “Ni naša zasluga,” je odgovorila Cilgija veselo, “da se mi Rueudenci tako lahko koristimo z jeziki, temveč božja dobrota. Ali poznate zgodbo, zakaj je tako? — Ko je bil Bog ustvaril svet, je poslal angela, da bi vsejal seme jezika med narode. Toda ker je svet tako velik, je bila že noč, preden je priletel angel čez naše gore in zato ni videl ljudi v globokih dolinah. Drugo jutro je opazil Bog mutasto ljudstvo in je zopet poslal angela, naj obdari z govorico te ljudi. Toda glej, kakor tudi je angel letal sem in tja nad gorami in brskal po svoji vreči, vendar ni našel v njej dovolj semena za cel jezik, temveč komaj posamezna zrna tistih jezikov, ki jih je bil dan prej tako radodarno delil. V svoji stiski je razstrosil te o-* stanke po dolinah in Buenden-ci so začeli, kakršno seme je pač prinesel veter, govoriti v raznoterih jezikih. Laškemu Bergelcu je pomenjalo icaldo nekaj vročega, nemškemu Da-voščanu pa njegov kalt nekaj mrzlega. In tako so se ljudje, od katerih je razumel vsakdc samo svoj jezik venomer in za vsako stvar prepirali, kdo ima prav, pa se vendar niso mogli zediniti. To je bolelo Boga, v svoji veliki dobroti pa tudi ni } .JMial.žaliti angela, ki je vti hita ''rnlrviiril m in vaIa rije me nič ne ogrejejo; že u-tegnejo biti lepe za tiste, ki jih razumejo, toda jaz cenim bolj jezike in računstvo, ker je to stvar, ki vrže na semnju goldinarje in dublone.” “O, kako ste suhoparni,” se je porogala. “Da, takšni smo vsi na Sul-dnu. Na obrt se razumemo in denar znamo šteti, in v skrinjah in shrambah ga imamo tudi. In prav zato mi hodi nekaj po glavi.” Pomežiknil je Cilgiji tako dobrohotno, tako važno in pomembno, da se je vznemirila. “Gospod Gruber,” se je zasmejala, “zunaj sije sonce, lačna nisva in ne žejna, ali se ne bi nekoliko sprehodila? Utegne vam biti znano, da prebiva mladi puškar, ki je vodil vašega sina čez Sesvenno, tudi tu v vasi. Ali bi ne kazalo, da bi ga pozdravila?” “Ko sem že v Pontresini, se pač spodobi,” je odvrnil stari Gruber hladno in se popraskal po laseh. , Misel na skupen Joiisk pri Paltramu je segla Cilgiji v glavo, ker se je hotela izogniti pre-zaupljivemu pogovoru. Mogoče ji je pa hodilo tudi prav, da bi si pod nedolžno pretvezo mogla ogledati kovačevo delavnico. Na cesti je mogočno prete-knila roko gostu pod pozduho. To je staremu na moč ugajalo in bolj ponosno pač silni mož s srebrnim pasom in mogočno brado ni stopal s svojim počasnim, medvedjetežkim korakom še nkidar skozi kakšno vas. “Ali sta si s Paltramom kaj navzkriž, da ga doslej še z no- -bene-besedieo niste omenili?” njavo zakrivil, in je zato poslal skrivaj ponoči drugega angela, da' bi popravil, kar je prvi zagrešil. In angel je šel po kočah in položil vsakemlu človeku v spanju na ustnice zrno, ki je imelo moč, da so se ljudje kakor za šalo naučili drugih jezikov in jih razumeli. In zato nam, gospod Gruber, ne tečejo tuji jeziki tako gladko po naši zaslugi, temveč po božji dobroti.” Na pol v šali, na pol zares in z bleščečimi o^mi je pripovedovala Cilgija-to staro pravljico. Stari Gruber je pa menil: r“Ne zamerite, Cilgija, toda sto- Deklefa in žene! Priporočam vam, da si izberete in naročite vašo fino 1947-48 zimsko STERLNG suknjo, SUIT ali FUR COAT sedaj direktno iz tovarne po najnižjih cenah v Clevelandu WILL-CALL. ^e odlašajte, ker sedaj je najboljša izbira. Prosim, pokličite me. da vas peljem v tovarno. BENNO B. LEUSIIG 1034 ADDISON ROAD ENdicott 3426 ENdicott 2920 * DROBNE VBII IZ ttOVBM (Došle preko Trata) RAZLIKA MED JUGOSLAVIJO IN TRAMVAJEM. — V Belgradu imajo tramvaj (street car), ki je vedno natlačen m vedno trese. Pa si Belgrajčani v teh časih, ko časte Tita lajšajo težke ure s takimi dovtipi: “Kakšna je razlika med Jugoslavijo in tramvajem? Nobene ni! Tako v tramvaju kot v Jugoslaviji jih nekaj sedi na mehkem, drugi stoje in se tresejo.” Teh, ki se boje in tresejo, je seveda mnogo več. ------o------ “V MISELNOSTI SE NISMO MOTILI” (Nadaljevanje » J. strani) okrožnic, se je docela ločila od Strokovne zveze, ki je zaplavala v filokomunistične vode; večino slovenskega delavstva je pridobila na svojo stran in y osnutkih izdelala do podrobnWi ‘načrt bodoče stanovske ureditve življenja v Sloveniji, ki bi se ločila od fašistične kakor od komunistične prakse. Da, budi iz naj višjih umskih in vodilnih krogov se je sestal študijski krožek, kajterega se je kot član udeleževal tudi škof sam, in kjer so vseučiliški profesorji, lajiki, uredniki, književniki, visoki, uradniki, organizatorji — vsi z univerzitetno izobrazbo, razpravljali o papeških okrožnicah in iskali oblike novemu pravičnejšemu krščanskemu redu, ki naj bi se ustvaril v svobodni bodočnosti. Najboljši izbranci iz vseh slojev so bili po svojih krožkih te- (NtdaUennJ« • L atruil) stane čista in popolna komunistična drajna in da nekega dne povedo predsedniku Benešu, da naj pobere šila in kopita, vendar sedaj smejo katoličani še marsikaj povedati. In tako pripoveduje “češki vestnik Apo-stolstva sv. Cirila in Metoda,” ki izhaja v Olomucu takole: “žalostno je, da moramo objavljati iz bratske zemlje tako trpke dokaze nesvobode. Ali mi bi svoje jugoslovanske brate, s katerimi nas vfeže dolgo prijateljstvo, slabo ljubili, če bi njihova bolečina ne bila tudi naša bolečina in če se jih ne bi spominjali v molitvah. To je smisel naših vesti o preganjanju slovanskih bratov kjerkoli, da jih vklepamo v svoje molitve. To so delali prvi, kristjani, ko so molili za v ječo vrženega apostola Petra; in mi vemo, da niso prosili brezuspešno.” List našteva dogodke v Jugoslaviji in jih imenuje — preganjanje. SETON WATSON je znan angleški pisatelj in poznavalec balkanskih vprašanj. Tudi on je zapadel propagandi titovcev in jim po svojih močeh pomagal na vrh. Sedaj je ozdravljen. Izstopil je iz predsedstva Angleško-jugoslovanskega društva. Vzrok je tale: Po prvi svetovni vojni je bilo z angleškim denarjem ustanovljeno sirotišije v Nišu. Sirotišče so vodile sestre. To si-rotišče je sedaj jugoslovanska vlada “podržavila” in tam sedaj uče otroke komunizma. GLAS O USMILJENKAH. — Pismo iz Ljubljane pripoveduje meljito vpeljani v problematiko re£ sovražna ovira, ki jo je tre- družbe, ki naj bi vštala na razvalinah kapitalističnega sveta. Vsa ta učeča in Študirajoča idealna mladina, ki se je lotevala teh predavanj iz čistega idealizma, koristiti dobri stvari brez nagrad in v težkih okoliščinah, ko je v časih načističnih uveljavljenih sistemov kazala napačne strani prav tako tudi zgrešena pojmovanja fašističnega korporatdzma ter totalitarizma, je vendar uspela odpreti oči narodu, ki se je zavedel, da stoji pred veliko in sodno odločitvijo samem sebi: odločiti se za jasno glede komunama. Ta predavanja so trkala na srce dijakov, delavcev, profesorjev, sodnikov, nameščencev, uradnikov itd., kot vest, ki ne pušča da greš molče mimo največjega vprašanja naših dni, poudarjala, da je zdaj trenutek, ko moraš reči v sebi: Ali si zanj ali proti. Jasno jim je bilo pokazano, kaj čaka tudi ‘Slovence kakor tudi vso Evropo od odločitve tega usodnega svetovnega pojava. Največji slovenski katoliški filozof Aleš Ušenifenik, član Akademije znanosti in umetnosti, je tedaj zapisal: “če zmlaga komunizem, bo zmagal z vso svojo silo. Vse, kar se mu je upiralo, bo smatral za sovražno moč, ki jo je treba streti, streti z vsem, v čemer se ta moč vtelesuje, zlasti s poko-ljem življenja in uničevanjem kulture. Komunizem ne potrebuje evropske kulture, kakor ne potrebuje krščanstva; religija in kultura mu je nam>- sledeče: Komunistični minister dr. Ahčin se trudi, da bi dobil nazaj v službo v bolnišnico vsaj nekaj nekdanjih usmiljenih sester. Pa jih ne dobi, ker posamezne nočejo delati pogodbe z bolnišnico; one so pač redovni- b6 you acr enough VITAMINS? Vm »rt M aad look yam ta« » you or. ta W( m lo*to you to «*• *• Wuvtag toil at o*m dlk. Om • podurg. oš Italy, Ono-A-Doy (brand) Multiple VUamin Cafuta. Tako ono caput, orary day »or Italy dayv if you an •ol rafcftod your druggiit will n-hud your monuy. Bo ura to Ml Ooo-A-Day (brand) Multiple VfearnJn Capulei, th. kind *0« km Mk trademark je vprašala Cilgija. “To ne,” je odvrnil Gruber hladno. “Za m'alo se mi je samo zdelo, da takrat ni stopil k nam v hišo, četudi je bil pred vrati. Brez potrebe je bil tako ponosen. Pomislite, niti vedeli nismo, kako mu je ime, dokler nisem prišel v Engadin.” Tedaj ju je srečal Tirolec, ki je vodil včeraj kosce in grabljice. Na saneh, ki jih rabijo, v gorah tudi poleta, je vlekel breme sena in je nekam zmeden pozdravil. Prav tako kratko je odzdravil tudi Gruber. “Mož mi je davi omenil gas,” je spregdvorila Cilgija. Stari Gruber se je vidno zdrznil, toda brž se je zbral in dejal malobrižno: “Moj odpušče-n&hlapec je, ki sem ga trpel nekaj let predolgo pri hiši. Pri ljudeh je znan daleč naokrog pod imenom dolgi Nac. Za de lo je pridpn ko nihče drugi, drugače pa malopridnež, da mu ni para.” V usnjenem predpasniku in črno zaprašen od dela jima je prišel (Maijko Paltram, mladi rokodelec, ponosno in skromno obenem naproti. Medtem ko sta onadva govorila, je stala Cilgija nekoliko ob strani in je pazljivo ogledovala neko puškar j evo risbo.’ ko komunizma in novega reda v smislu papežev ter so to potem širili v svojem stanovskem področju. Ko je spričo vedno bolj naraščajočega vpliva komunistične revolucij«; slovenska uprava sttsaeiraV ■ munističnih idej, je naprosilal nekaj teh ljudi, do dna prežetih mladih intelektualcev in delavcev, da so predavali obvozno po šolijh in delavnicah o pra- vedalo. Na eni strani nič ne zna jo, na drugi pa mislijo samo na mitinge in na plese, ne pa na bolnike. Položaj v bolnišnicah je skrajno slab. Stenice ih uši so se zaredile, odkar so morale usmiljenke iz ljubljanske bolnišnice." Tako pismo. Jaz nimam ničesar dodati. TITOV ROJSTNI DAN. — V stari Avtriji je bila velika parada na cesarjev rojstni dan, v stari Jugoslaviji so praznovali kraljev rojstni dan, v “novi” Jugoslaviji je ravnotako: praznujejo Titov rojstni dan. “Nič novega pod soncem,” je rekel arabski modrijan. “Nova” Jugoslavija je v tem taka kot stara Avstrija in kot stara Jugoslavija. Titov rojstni dan so praznovali 25. maja. Takrat je bil diktator star 55 let. V Belgrad so prišle ta dan delegacije vseh jugoslovanskih “republik,” da čestitajo svojemu gospodarju. Na Terazijah se je zbrala velika množica, ki je vpila “Ti-to” po taktu kot ga je svet poznal iz Hitlerjeve dobe;-k oso se Nemci drli svoj “Fuh-rer,” Mesto Belgrad je počastilo Tita s tem, da ga je imenovalo za častnega občana. Po Titu so imenovali dve glavni ulici: Cesto kralja Milana in Bulvard vojvode Aleksandra. 0We1a| day WILTIPli VITAMIN CAPSULES mn LABORATORIES, INC. vem obrazu komunizma. Toda niso ostali samo pri negativnem delu izključno svarjenja pred zmoto, temlveč so tudi pozitivno gradili s poudarjanjem smernic pravega reda za bodočnost ter z risanjem kazočih se novih oblik nove pravičnejše ba čim prej in čim koreniteje odpraviti. Zato komunizem začenja povsod s pokolji in z uničevanjem duhovnih kulturnih dobrin. To ni le spričano dejstvo, temveč je za komuni- in z njimi ves sedanji družabni red z vsem, kar se mu zdi sveto in nedotakljivo. To spoznanje je prvo, kar je potrebno.” Tu se je Ušeničnik naslonil povsem na božično poslanico (1942) sedanjega papeža Pija XII, in povzel njegov program “vzbuditve svetovne vesti” ter načrta “osnovnih črt prihodnjega reda, ki bo res red novega, boljšega sveta.” Poudaril je vrednost človeške osebnosti. Zahtevo po vrnitvi časti de-lu! Hoče priznanje družbi orga-ničnega značaja, ker je treba materializem pregnati zlasti iz družine, te “nenadomestljive celice naroda.” Obnovitev pravnega reda! Obuditi in oživiti se mora “najgloblji smisfel pa zadnja splošna in moralna zakonitost — vladanja — služiti!” To so bile osnove novega reda, ki nikakor niso bile nazadnjaške, temveč skrajno napredne ( Reformno! Vsa ta druž^ ba mladih katoliških intelektualcev in delavcev jih je razlagala po vseh učilnicah in delavnicah Slovenije, samo zato, da se odpro oči tistim, ki že “predolgo spe”,v nedolžnosti in v strahu in da v sebi samem premagajo z ognjem in krvjo se uveljavljajoči komunizem. — Proti smrti in dimu se je tu postavljal branik zmoti, ter odkrival obris novega reda, ki se je delal po znanstvenih delavnicah naših mislecev in organizatorjev — vše po smernicah okrožnic iz Rimla. čudovita pomlad, polna o-betajočega cvetja in zdravega sadu je zavela v srcih mladine in v dušah delavskih in delovnih stanov. Ali se je zato čuditi, da so Kajnovi streli predvsem bili namenjeni voditeljem, in čla- mLoS SofkomuS plh-SSeh^a^ov0! bi sami sebe izanikal, če bi za- DELO DOBIJO Strežkinja dobi delo Dekle takoj dobi delo, da bi stregla pri mizah. Vprašajte v Lach Cafe, 785 E. 79. St. (120) Porter — sweeper 5 noči v tednu v veliki tovarni; stalno delo; plača od ure in overtime. Printz Biederman Co. 1974 E. 61. St. blizu Euclid Ave. (118); HALI OGLASI Furnezi Novi furnezi za premog, dlje ali plin gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiičenje $5 premen jamo stare na olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN OM7 Govorimo slovenesko (x) 7 akrov naprodaj V Lake okraju je naprodaj 7 akrov zemlje, krasna okolica, najvišja točka v Lake okraju, dobra zemlja, tlakana cesta. Zdaj je čas kupiti in obdelati za letos.. Nahaja se na River Road, cesta 807, Perry, Ohio. Vzhodno od bele hiše z rdečo streho na gričku, vzhodno od Turney Road. Ko si ogledate, pokličite za ceno KE 0034. (x) Stanovanje iščeta Veteran z 4 letno vojaško službo in žena iščeta 3 do 4 neopremljene sobe na vzhodni strani. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče IV 6884. —(118) Par išče stanovanje Zakonski par, oba zaposlena, iščeta stanovanje 4 ali 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči Mrs. Ann Dorrington, 1125 E. 174, St. telefon IV 6080. (120) Dr. Harold C. Urey, pravi, da bi morala imeti kontrolo nad atomsko silo “svetovna vlada" izvzemii Rusije in njenih satelitov. nikal‘revolucijo in sicer krvavo — v krvi okopano revolucijo. Toda nas čaka, če ruski komunizem zmaga, mnoge smrt, vse pa “barbarstvo,” kakor je dejal Pij XI. (Zbornik zimske pomoči, 1944, 276). In je dodal: “Če ne zmaga sedaj, bo zmagal malo pozneje. Če ne bo zmagoval s fizično silo, bo zmagoval s svojim premagujočim naukom. S tem naukom bo vdrl tudi ,v deželo zmagovalcev, če se kaj odločilnega ne ukrene. To je z gotovostjo lahko napovedati. Ni pa mogoče z isto gotovostjo napovedati, ali se bo kaj takega tudi res ukrenilo.” “To je vprašanje, ki je od njega odvisna usoda bodočnosti'. O tem vprašanju bo pa predvsem odločala vofja ljudi. Ali imiajo ljudje resno voljo notranje premagati komunizem ali je nimajo? Če je nimajo, tedaj bo neizbežen konec — socialna revolucija. Če jo Pa imajo, jo morajo tudi resno pokazati in uveljaviti _ v dejanjih.” “Prav tu usodno dozoreva tisti: ali — ali! Ali se bo kapitalizem udal nujnim socialnim reformam1, ali ga pa bo komunizem z revolucijo prevrgel v mestih koti na deželi? Duhovniki, akademiki, obrtniki, kmetje. . . celo srednješolska mladina? In da so ibili vsi idealni fantje in dekleta spoznani za* fašiste in kot taki sojeni od nove oblasti! Komunistični profesor Zwit-ter je napisal o njih: . . da so s protikomunističnimi predavanji sodelovali s kapitalizmom, naj večjim sovražnikom slovenskega naroda in člove-čanstva... ” (Zbornik OF 319). Odkrivali pa so le nov slovenski svet, v katerega nam še ni dano vstopiti. “Kaj bo pa to, Paltram? Nič ne razumem tega črteža.” “Moja iznajdba, gospodična. Nov*zak!ep za dvocevke, bolj preprost in bolj zanesljiv nego dosedanji.” In razldžil ji je ostroumni mehanizem. Lovrenc Gruber je napeto poslušal njegoye besede in vidno ogreval za Marka Pal-trama. “Čujte,” je dejal nenadoma, “napravite mi puško po tem novem načrtu- — za Francoze, ako bodo še kdaj zopet vdrli v Tirole.” In Cilgija mu je pomagala pregovarjati nezaupljivega kovača, ki je vohal v naročilu samo neko darilo, naj se vda in puško naredi. JOHN ZULKCH INSURANCE AGENCY : T ■ r i i * i - Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD KADAR KUPUJETE ali prodajate, se obrnite za pošteno postrežbo na George Kasunic 7510 Lockyear Ave. HE 8056 Real Estate Broker (Tues. X); Uboga umetnost Napoleon je v znameniti pariški zbirki slik in kipov — v Loureu vprašal ravnatelja: — “Kako dolgo se ohrani umetniška slika?” “Šest sto do sedem sto, kvečjemu do osem sto let, Veličanstvo.” “Uboga umetnost!” je vzkliknil cčsar. Prenova — poprava Mi izvršujemo kompletna zidarska in mizarska dela, na strehah, omete, napeljavo električnih žic, nove sobe pod streho in v kleti, obijemo kuhinjo in kopalnico s ploščami, žlebove itd. Odplačila lahko na FHA. Postrežba po vsem okraju. Fino delo in hitra postrežba. Allen Construction Co. 2831 Woodhill Rd. CE 6110, zvečer WA 1770 (Tues. .Thurs. Fri-x) MALI OGLASI Lot naprodaj V Euclidu, meri 50x150; vse mestne naprave in plačane; blizu šole, busa in trgovin. Cena je $1250. Pokličite KE 3762. ’(Jun. 17,' 19, 20) Za 4 družine Naprodaj je zidana hiša za 4 družine, po 4 sobe in kopalnica vsaka in še druge ugodnosti. Parna gorkota s stokerjem, 2 zidani garaži; dolg lot. Vprašajte pri lastniku na 1091 Addison Rd. spodaj. (Tue. Fri.-X) Lepa hiša naprodaj Naprodaj je lepa hiša za eno drvžino, 6 sob, velika, lepo urejena klet, velik prostor za sadje, lepa soba v kleti, nov furnez na olje, garaža, vse v prvovrstnem stanju. Nahaja se blizu trans-portacije, blizu cerkve sv. Alojzija in šole. Cena je zmerna. Hišo si lahko ogledate, kadar hočete na 485 E. 109. St. (120) Leseno in že dalj čas« nerabljcng cerkev, ki je stok prvotmPti Hull, Mass., so potom splavov prepeljali v Buzzards Bay. Slika je bila posneta, ko je barka ravno plavala pod Sagamore mostom nad Cape Code kanalom v Bourne, Mass. Peč naprodaj Naprodaj je kuhinjska peč, kombinacija plin in premog. V dobrem stanju. Vprašajte na 1126 E. 71. St. -(120) AMERICAN ROOFING & SIDING C0. Ima novo zalogo asfaltnih desk v krasni barvah. Zdaj smo zopet v stanu nuditi točno, vestno postrežbo brez zvišani cen. Pokličite MI 5996 i damo vam proračun zastonj. (121) Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonds in znamke. bi Se hodili pomagat, ali bi 'se hodi takole po polju, se mu sr- O O o o o o o o o o o o BELI MENIHI Poveit iz prve polovice XII. stoletja spisal IVAN ZOREC »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»» “Nič ne marajte,” ga je hčirže nevarno podžgala nemirnih mirila' "zadosti ste krepelili Ogre; še drugi naj se tako izkažejo, pa bo prav!” "Če Bog da, pomnili nas bodo!” se je Majnhalm našel in se z nevesto zameknil v dolg samosvoj pomenek. “Iti bo treba!” je Ditrik naposled opomnil brata. Počasi so šli na dvorišče in še počasneje k vratom in mostiču, ki se je že spustil čez grajski jarek. Na pragu grajskih vrat je zmoglo tudi Zofijo, ki se je do zdaj še premagovala. Vzdiho-vaje si je z glave snela Modro tenčico in jo po šegi tedanjega časa pomolila Majnhalmti. “Na,” mu je rejda, ‘“prejmi to iz rok neveste, ki bo ves čas molila, da bi se zdrav in kmalu vrnil s tem spominkom!” Majnhalm se je globoko priklonil, ji poljubil roko in si še tenčico pritisnil na ustnice, da bi skril ginjenost. “OOO Zofija —!” je drhte dihnil in si spominek privezal na ročaj meča. “Pojdiva, pojdiva!’” je Ditrik silil. “Srečno!" je Zofija rekla v ihti. “Bog vas obvaruj vse!” jima je Ostrovrhar stiskal roko. "Zdravi ostanite in molite za nas!” je Ditrik rekel in za seboj potegnil Majnhalma, ki že ni vedel, kaj bi. Zofija je zaihtela naglas in ~mafranr Tudi stari Ostrovrhar je šel in gledal z okna za junaki, ki so se hrupno dvignili na pot. “O naduha, prekleta že sto in sto potov!” je klel. “Če me pošast ne bi dušila, bi tudi jaz šel krepelit roparske divjake!” —Tja pod celjski grad so čete vrele z vseh strani, vojska je naraščala kakor povodenj in še se je kopa za kopo Vojskarjev gostila v večji in večji narastek. Sli, ki jih 'je bil Gunter grof Celjski poslal na prežo, so se vračali. “Nad Ptujem bodo Ogri drli čez Dravo,” so poročali, ‘“zbirajo se v velikih krdelih.” “In Urha Ljubljanskega še zdaj ni!” je celjski grof, ki si je lastil prvo besedo, nemirno mencal in preudarjal, ali nemara ne bi kazalo, da bi kar brez Urha dvignil vojsko in poiskal Ogre, preden bi se ulili čez Dravo. Bil je upravnik Savinjske krajine, vladarjev namestnik, in varuh meje proti Ogrom. Zato je res težko in nejevoljno gledal, kako se čas trati in zamuja prava prilika za dobro o-brambo. “Grof Urh Ljubljanski nas je sklical, on nam bo vojvoda, ali pa krenemo domov!” so se drugi velikaši upirali oblastnemu Celjanu, ki bi jim rad rasel čez glavo. Še vojščaki so kmalu začutili, kako je s plemiči, njih poveljniki. in «o bili prava šiba božja za vso celjsko okolico. Od same objestnosti, ki jo čuti oborožen in neodgovoren suženj, so rogovilili in krali povsod in pili kakor zemlja. Le Celjan je v strahu imel svoje ljudi in jim vsak dain sproti u-kazoval: "Na prvo vejo vsakogar, ki ga dobite ob kradežu!” Tako je res kmalu bingljalo prav dosti tatov. Med Vojskarji pa je vrelo in plemiči so se repenčili. Začele so se zdrahe, polne hudobij. trme in zavisti, in malo je Manjkalo, da ni razprtija, in samopridnih plemičev, ko je naposled Urh Ljubljanski vendarle prigrmel z veliko vojsko samih svetilih videzov in gibčnih oprod in precej skrbno pregledal zbrano vojsko; le ob vi-šenjski četi se ni dosti pomudil in je Majnhalmu komaj poki-jmal, a tako, da se ni prav vedelo, ali je tisto pozdrav, ali je pretnja. Bila je pretnja. “O, saj ne bom pozabil!” mu je Urh togotno obetal v mislih. “Samo O gr a prepodimo, pa bova zaplesala, da te bo hitro minil mrč za svibenjsko don-do!” "Ta pa ta!” so ga občudovali tudi tisti, ki ga sicer niso marali. “Še odpočil se ni, dokler ni videl vseh in zvedel vsega!” “Kakor je puhlež, vojskovodja pa je ves, kolikor ga je!” ga je Majnhalm tiho hvalil bratu. Urh je res bistro sprevidel vse in brž vojsko nameril proti sovražniku. Konji so hrzali v dobro ju-tro in Vojskarji, na prvi mah že ukročeni in resni, so se čez Haloze valili proti Ptuju in pobožno peli staro vojno pesem: “Mati božja, Marija Devica, zmerom varuj nas tvoja desnica ... !” Iz -Savinje in Voglajne so se dvigale megle, sicer pa je bil lep jesenski dan. Majnhalm in Ditrik ata spet iuMrw■tet'trv.-Wtgb 'rndteW oprijeli zgolj dela doma.” "Tako ste res brez delavcev.” “Nak!” se je pater Konrad nasmehnil. “So dnevi, ko skoraj nihče ne izostane, a kdor manjka vendarle, res brž postori doma in pride spet.” Henrik se je čudil. “Dobri ljudje, res.” je stari menih hvalil. “Nikoli nisem mislil, da bi bili otorej.” Dobrodušni pater se je smehljal, s kakovimi premisleki jih je v nevednosti sodil in se bal življenja med njimi, ko jih še poznal ni, in kako so v resnici vsi mehki in voljni, če jim Človek da pravo besedo in pokaže svoje pošteno srce. Tudi kraj sam mu ni bil več ‘“pušča”; zavetrna tihota sti-škega kota ob žuborečem potočku in vsi kraji daleč »koli so se mu čisto udomačili. Kraje in ljudi je najbolj spoznaval, ko je obiskoval bolnike in jim zdravil dušo in telo. Tako sta prišla vkup tudi s Trlepom v Gabru. Trlep si je vselej, kakor je sicer vil in kopitljal v velikem delu, precej odvihal rokave, kadar je prišel prijazni menih. Svojih misli o gosposki ni še sprevrgel prav nič, a stari pater mu ni bil kakor druga gosposka, kar všeč mu je bil in zelo ga je spoštoval. “Gosposka, ki ljubi tlačana in mu pomaga po svoji moči in večjem umu. ni gosposka!” je spoznaval. “O, da bi naš ljud le imel kaj dosti takih mož!” S patrom sta rada hodila po grivah samostanskih njiv in moževala o kmetovanju. “Zares, kmetovanje je največje, naj lepše delo na svetu,” je pater govoril, kakor bi molil, in pritrjeval Trlepu, ki je občudoval umno udelanost samostanske zemlje. ce odpira na stežaj in se veseli svoje blagoslovljene lasti. Gorje pa se miu je, če priroda nagaja s sušo ali z močo, z boleznijo ali s točo!” "Da. kmet je tedaj siromak, ki je ob vse: ob veselje in bo kruh.” “Le ob ljubezen ne!” se je Trlep ogreval. “Priroda se ga spet usmili, rane se zacelijo, nič mu ne more oskruniti te ljubezni.” “Prav res!” mu je pater segal v besedo, postajal in goreče gledal čudovitega moža. “Vsaka krepilna rosa mu vrača vero, da se z zemljo čuti,eno in blizu Boga.’” “Z njo je zmerom ves. Ko jo obdeluje, ji je gospod in hlapec. In zgubi jo, če ji je preveč gospod, in ne mara ga, če ji je prezanikaren hlapec! Kdor zna biti oboje, preudaren gospod in zvest, priden hlapec, je neskončno srečen!” Malo sta pomolčala in premišljevala izgovorjene misli. “Da, da.” se je pater Konrad predramil. "Domača zemlja, z znojem vsega rodu prepojena in z delom tvojih rok posvečena kakor cerkev z molitvijo. je res moč, ki zmore in osvoji slehernega svojega sinu.” “Vse je iz nje: življenje in ljubezen in sreča.” "Vsako premično Imetje je minljivo: tat ukrade zlato, grad zgori ali ga razruši tuja roka, le zemlja ostane, je večna in ima svojo ceno.” Zdaj pa je Trlep postajal in občudoval patra, ki tako pozna in ljubi zemljo. “Soblazen me vzela, kako je vendar to?” je strmolel v umnega samo8tanca. “Grajski, čeprav so zemlji mogočni gospodarji. jo marajo le, kolikor jim vrže tlačanskih davščin; šent-vidski župnik je hudi gosposka in bolj ljubi hosto in se po njej drvajsa za zverjadjo — zdajci pa pridejo tile menihi, možje, učeni za ta in za oni svet, ki so takisto mogočna gosposka, pa ti vendar bolj ko jaz sam poznajo mojo, našo zemljo, jo ljubijo in ji strežejo, kakor nihče med nami ne .. .1 In niti ni njih rodna, domača zemlja ...1 Kako je to . . .?” Ni vedel. Saj ni vedel, da ljubezen do zemlje ne meči samo kmetove duše, marveč da utegne zmagovati vsakogar, ki se ji vdaja še s kakovo drugo ljubeznijo in s katerim določenim poslanstvom. (Dalje prihodnjič) Kupujte Victory honde! -Al® THE WORST IS YET TO COME —in napmjše šek pride vsak v svojih mislih. “Da bi le kmalu minilo tudi to!” je Majnhalm naposled rekel prav otožno. Ditrik je vzdihnil, reči pa ni mogel nobene, tako je ves bil na Šumbergu. “Cisto drugačno življenje bom živel posihmal,” je vzdihnil tudi Majnhalm. “Da. to zdaj vem že prav za trdno!” Ditriku so misli uhajale tudi na višenjski grad, spomin je premetaval divje, nerodne dogodke, kes ga je pekel, a srce je milo božalo kraj žive. zdrave, brezskrbne mladosti. — Henrik je spet gospodaril sam in varoval grad. Letina je bila prav dobra in dela s pospravljanjem jesenskih pridelkov dosti, da je mladih delavcev, ki so šli nad tigra, hudo hudo manjkalo. Zdoma ni hodil nikamor, kar posamotaril se je in nekako u-medil, še na lov ni hodil več in tudi tlačanov ni po Hartvikovi navadi glušfl s kričanjem in sitnostmi. “Pojdite, postorite tudi kaj zase!” je večkrat velel tlačanom. če je videl, da jim zaradi grajske tlake delo zaostaja doma. “Glej ga, saj ni prav napačen človek,” so ga hvalili. "Zdaj se ve, da nam je le bolj Hartvik sam prizadeval vse hudo!” Tudi pater Konrad, še zmerom pogosten obiskovavec, ga je bil vesel. “Da, trda je zdaj za delavce.” je menih takisto pravil v pomenku o delu in delavcih "Najboljši so zdoma, poštami možje kar ne zmorejo vsega, čeprav pomagajo tudi starci, ženske in otroci.” “Kajne, to se občuti tudi pri zidavi?” “Se. Pa to ni velika nesreča, saj kamen ne vpije. Poglavitno je zdaj delo na polju. Tam pa res Manjkajo vsi, ki so šli nad Ogra.” “Da. močno.1 “Zato naš pater opat prav nič ne vije z zidanjem. Še na izbiro je dal vsem tlačanom, ali Danny Kassemos iz Chicaga je komaj šest mesecev star, pa se - že dva meseca kaj krepko dvigne- od tal m primernem drogu. Tehta 21 funtov. mm Po treh letih. — Ta zrakoplovni hangar, v Bottisham, blizu Cambridge v Angliji je bila baza ameriških letalcev. Sedaj po treh letih pa tu postajajo krave in začudena ogledujejo zarjavelo in zapuščeno gorodje nekega letala. TjrnjirijmnjTnruTrixLriJiJ^ AL ULLE PLUMBING & HEATING (0. Kopalne banje, closets, sesalke za globoke In plitke vodnjake, za kleti ter circular sesalke, botlerji, avtomatični plinski grelci KE 7248 15601 Waterloo Rd. Vse potrebščine za grelne in monterske naprave. . 1 (ki Potem, ko je ta avto, ki ga je vozil Ruben Grasse iz TheneisviMe, Wis., skočil s ceste blizu Milwaukee, se je zaletel v dva telegrafska drogova in obstal kot nam ga kaže slika. Voznik je odnesel celo kožo. -V--* ’’ ■■J—i'" wm Sovi dom Združenih narodov. — Gornja slika nam kaže v glavnem načrt poslopja, kjer bo stalni glavni stan Združenih narodov, ki bo postavljeno ob East River v Manhattan, S. Y. 10 nadstropni nebotičnik bo imel prostore za razna tajništva; v pritličnem poslopju v ospredju pa bo glavna zborovalna dvorana. Desno od teh poslopji pa nameravajo postaviti SO nadstropno poslopje za Bans delegacij raznih narodov. {Hjmn/iJiJTruTJmrLrLfm rifinrumimruin -imiiiiiuniiimikmimiimiiiimiiiiiiimmiMRiiniiiiiHimiimiiHiiiininmimini DAJTE, DA BO VAŠ ČISTILEC v najboljšem stanju za pomladansko čiščenje. Pokličite MALZ izkušence. Cene zmerne. Vse delo garantirano. Pridemo zastonj iskat in pripeljemo nazaj na'dom. MALZ ELECTRIC 6902 St. Clair Ave. EN 4808 uiimnjmjmjmrLruTJVu^ K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR {lanom in nečlanom na zemljic te posestva po k% obresti brez kake provizije *li borni ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila In informacije pišite m; GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 361-63 NORTH CHICAGO STREET JOLIKT, ILLINOIS ihJUiJLrmjirinjijirLJinnnJinnniinArinn IHtflll