msopss ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT pla^a«« * s5©S©wfttf. C^lta POS« it 2 K. Ur*r52. — Ste v. r*tnoa r-.-i ?;• uc.iia 11.*». »opisi se ne vraftij«. Pleii« tn tfe.ii st v IgliaSa ussko sredo In soboto. fiare&e&a u oxea»J{« SHS: . . . K 136-- HMfMi. . .................» se-« n t*ui tet*......................» *s»- ibmtCm...........................» 15-- Leto IV. Ljubljana, 2. marca 1921." Štev. 17. VSEBINA: Izpremembe v novi izvozni carinski tarifi. — 10 odstotni luksuzni pribitek k prometnemu davKU. — Pregled neposrednih davkov. — Pomen praškega vzorčnega velesejma. — Dopisi. — Izvoz in uvoz. — Narodno-gospodarske zadeve. — Naznanila trgovske in obrtniške zbornice. Izpremembe protokolacij v trgovskem registru. — Razno. — Tr2na poročil*. — Borza. Izpremembe v novi izvozni carinski tarifi. Nova tarifa, ki je stopila že 19. februarja t. 1. v veljavo, še dosedaj ui izšla v »Službenih Novinah*, niti v Uradnem listu«. Carinarnice so jo dobile 24. februarja in poslujejo i,d lega dneva naprej po novi tarifi. Ž cjo je bila razveljavljena izvozna tarifa z dne 13. avgusta 1920, ki je obsegala 156 carinskih postavk. Sedanja tarifa jih ima le 75 in so postavke *.a izvoz večine naših produktov znatno znižane. Izvoz je razen 11 predmetov avoboden' proti plačan ju izvozne carine in osiguranju valute. Pa tudi giede osiguranja valute se pripravlja reforma, da se v najkrajšem času vpelje prost ir.irodobni promet s plačilnimi sredstvi v inozemstvo. Prj-povedani predmeti so po novi tarifi: 1. pšenica, katere izvoz je kontingen-tiran za letos na 15.000 vagonov, radi trgovskih pogodb, 2. oves, kontin-gentiran na 8000 vagonov, pod pogojem da se 10 odstotkov odda za potrebe vojnega ministrstva, 3. konji, kobile in žrebci izvzemši težke, belgijske in nordijske rase, brez ozira na starost, medtem ko so bili poprej prepovedani konji pod 16 let stari, 4. goveja živina. V prejšnji naredbi je bil prepovedan izvoz govedi pod 10 leti, sedaj pa govedi pod 5 q, /.a krave sedaj pod 8 leti, in pri bikih pod 3 leti, 5. ovce izvzemši rejene ovne, 6. volna in volneni izdelki razen preprog; 7. pšenična moka, medtem ko je bila poprej tudi ovsena prepovedana; 8. sladkor, ker ga nezadostno produciramo v tuzemstvu; 9. premog, izvzemši lignite, katerih se v Dalmaciji in na Hrvaškem dovolj producira in za katere se vsled pretirano visokih cen domači interesenti ne zanimajo; 10. zlato in srebro in njih izdelki; 11. staro in surov« železo, ki se potrebuje za naše železarne, ki ga ne morejo dovolj dobiti t inozemstvu. Proti poprejšnji tarifi so bile izpuščene 3 postavke in sicer goveje in druge velike kože, mineralna olja in 6oda. Zadnja dva predmeta za izvoz skoro ne prideta vpoštev, ker je industrija mineralnih olj šele v začetku raziskavanj vrelcev in ker jo cena sode v lukavški in jajčni tovarni f,1.ko visoka in dobava zvezana s li-kimi težkočami, da ni na svetovnem trgu sploh konkurence zmožna. Kakor kaze lista prepovedanih predmetov in tudi izvozna tarifa, se bližamo vedno bolj režimu popolnoma proste trgovine. Glede pšenice se sicer ni ugodilo zahtevi agrarcev, da se odpravi carina in to posebno ne radi tega, ker ni še znano stanje osevov za letošnjo letino. Prepoved izvoza lahkih konj in lahke goVeje živine nima namena ščititi konzumenta me sa, kakor predvsem omogočiti Srbiji po ceni nakup goved in konj pri nas, in na Hrvaškem, medtem ko naj bi na drugi strani živinorejci dobiu priliko dobro rejeno govedo in težke pasme konj izvažati. S tem, da je bila ukinjena prepoved izvoza govejih kož, je padel monopol naših us-njaren na tuzemske kože. Pšenica je znižana od 50 na 30, oves od 40 na 10, riž, ki ga pridelamo okrog Novega Sada in v južni Srbiji ca. 60 vagonov, od 200 na 50 dinarjev, da se omogoči izvoz v bližnje inozemstvo. Carina za krompn’ je ostala neizpreinenjena. Slad, sočivja, grah, fižol, paprika, gobe, sadje, cikorija, semena, seno, kuriva, bombaž in hmelj so na podlagi nove carinske tarife izvozne carine prosti, ker spadajo pod postavko 75 tarife. Carina na konopljo je znižana z 20 na 10, oziroma za prejo od 5 na 2 dinarja, medtem ko so izdelki iz ko-nopnine, razen vrvi carine prosti. Za laneno povesmo je ostala carina ne-izpremenjena. Za sladkorno repo so jo znižala od 100 na 20 din., za koren od čipovine od 100 na 5, za sirkovo slamo od 10 na 5 din. Za opijum, ki se prideluje v Makedoniji in izvaža preku Grške predvsem v Anglijo, je ostala carina 500 dinarjev neizpre-menjena. Za izvoz težkih konj belgijske m nordijske rase nad 3 leta starih, 30 plača 500 dinarjev, poprej 2500 oziroma 1000 din., za žrebad iste rase do 3 let 200 din., za ostale vrste konj 2000 dinarjev, kar je za izvoz naših lahkih konj prohibitivno. Za živo govedo nad 500 kg teže je carina na glavo določena na 500 din., pod 500 kg na 1000 dinarjev, medtem ko je poprej znašala 1500 dinarjev. Ravnotako je carina na zaklano goved znižana od 250 din. za 100 kg na 300 din. na kos. Za ovne je znižana carina od 80 na 30, za koze od 30 na 20 din. na komad, v zaklanem stanju od 200 na 100 din. 100 kg. Znatno je znižana carina na žive svinje. Medtem, ko je bilo poprej za mesne 400, za mastne pa 600 din., carine na komad, se plača sedaj 300 dinarjev brez razlike. S tem je oškodovana naša preši-čereja, ki je izvažala yedno le lažje, mesne prešiče. ker se bo zanje morala plačati ista carina, namreč skupaj s prometnim davkom 1»00 kron' na kos, kakor za še enkrat težje in še enkrat toliko vredne mastne vojvodinske prešiče. Izvozna carina za živo perutnino je ostala neizpremenjena in sicer 6 oziroma 3 din. na komad, zraven j a se je zavedla nova carinska postavka za zaklano perutnino in sicer 100 dinarjev za 100 kg. Izvoz perutnine bi prišel, ako bi bile prevozne razmero bolje urejene, posebno za oiajersko, kjer je bilo perutninarstvo pred vojno posebno razvito, zelo v poštev. Za konjsko meso je bila carina znižana od i50 na 100 din. Znatno se je znižalo carino na mesne izdelke. Za slanino, nasoljeno, prekajeno od 200 na 100 din., za nasoljeno in prekajeno meso od 200 na 120 din., za svinjsko in gosjo mast 120 din., medtem ko so klooasico, salame, mortadele itd. sploh vsake carine proste, dasi so poprej plače- vale 300 din. carine. Carina na divjačino. ki pride za izvoz komaj vpoštev, je ostala neizpremenjena in sicer 30 din. od 100 kg. Na mleko in smetano je carina znižana od 200 din. na 10 din. za 100 kilogramov. Torej pride na 1 liter mleka vpoštevši posodo okrog 60 vinarjev carine. S tem je dana možnost izvoza mleka iz Slovenije v celo Primorje kakor se je pred vojno izvažalo in ni izključeno, da bo zavzelo izvažanje tak obseg, da bo zopet nastalo pomanjkanje mleka v mestih. Za jajca je ostala carina 200 din. neizpremenjena, enako tudi za vosek, nieutem ko se ie za med znižala carina od 100 dinarjev na polovico. Anomalija, ki je poprej obstojala v carinski tarifi, da se je za loj i.? kostno mast plačalo petkrat toliko carine kakor na svinjsko mast, se je v novi tarifi toliko izravnala, da st sedaj plača za loj, kostno mast i:i olje enako carino 120 din. kakor za svinjsko mast. Prohibitivna carina na volno je ostala 2000 din., da pripade volna domačim predilnicam v Srbiji in Vojvodini. Srbski tovarnarji še danes ne morejo pozabiti Vokačevega in Bal-kanovega izvoza volne v predelavo za manufakturo in pri vsaki konferenci radi tega napadajo Slovence. Za volnene odpadke znaša carina 500, za stare vojaške obleke iz volne 20 dinarjev. Carina na kozjo dlako je znižana od 200 din. na polovico, za ostale vrste dlake na četrtino, medtem ko je za perje ostala poprejšnja carina 200 din. in za ščetine ter žimo prohibitivna 2000 din. Izvozna carina vseh vrst kož je znižana z ozirom na velik padec cen kož za 60 odstotkov proti prejšnji tarifi in sicer za goveje, telečje in konjske, surove od 2000 na 80U, za ovčje kozje in svinjske od 2000 na 400, ,u jagnečje in kozličje od 500 na 200. Isto carino se je poprej plačalo tudi za izdelke iz govejih kož, medtem ko se sedaj plača 100 din. Carina za kože od divjačine je ostala neizpremenjena. Za odpadke pri klanju se je znižala izvozna carina za rogove, kosli, odpadkeJ j, jamskega lesa razen iz pasivne liško-krbavske in reško-modruške županije ter hrastovih železniških pragov in semen od igličastih in plemenitih dreves. Carina na drva je znižana od 3 na 1 dinar. Razvrstitev carinskih postavk za les, je proti prejšnji ta rifi spremenjena in loči I. tri skrt-pine listnatega drevja, namreč 1. hrastov, kostanjev in orehov les, 2. javorjev, jesenov in brestov, ter 3. ostalih vrst listnega lesa, in II. samo eno vrsto igličastega lesa. Za obdelan in predelan ter žagan les se plača po gornjih skupinah 6, 4, 1.50 in 1 dinar proti 8, 8, 5, 2.50 din. poprej. (Dalje prih.) 10 odstotni luksuzni pribitek k prometnemu davku. (Konec). Interesantno je, da uvoz svežega cvetja, ki ima za celo predpustno sezono iz Italije najboljšo konjunkturo, ne spada med luksus, medtem ko jo suho cvetje luksus. Produkcija pijačo v tuzemstvu zadošča popolnoma za kritje domače potrebe. Preostajajo nam preko tega še znatne količine za izvoz, posebno žganja in navadnih vin. Zato bi bilo pričakovati, da se bo domače vino-rejstvo in razvoj kletarstva ščitil pred inozemsko konkurenco. Vsaj glede mlade šampanjske industrije bi bilo to potrebno, ker ji 100 dinarjev luksusnega pribitka in trošarina davijo konzum in nima proti starim renomiranim inozemskim znamkam prave izdatne zaščite. Nerazumljivo je, da je bilo črtano iz liste vino iz sadja in jagod ter umetno pripravljene pijače, pivo in kis. Znano je, kakšen šund so uvažali iz Dunajskega Novega mesta pod znamko vinskega kisa, medtem ko domače kisarne niso mogle dobiti davka prostega špirita za izdelovanje kisa. 'l\idi pivovarne, ki so se ravno začele preurejati za razširjenje obratov, so sedaj zopet izpostavljene tuji konkurenci graških pivovaren, ki bodo z nizko valuto ovirale nadaljni razvoj naših pivovarov. Pribitek na sladkorne izdelke v znesku 6 kron na 1 kg, ki zadene enako domačo industrijo biskvitov in slaščic, je zopet omogočil inozemski konkurenci pridobiti naša tržišča. Posebno se bo pojavil uvoz čeških tovarov, ki imajo za izdelovanje kanti itov po ceni sladkor na razpolago. Na ostale predmete, kakor na rastlinske in sadne konzerve, ribje, mesne konzerve in fine sire znaša luksusni pribitek minimalne vsote 50, 70 oziroma 100 dinarjev za 100 kg. Uvoz teh predmetov je za našo razmere res nepotreben in bi bilo primerno, da se ga je onemogočilo. Iz skupine kemičnih predmetov se je pri reviziji kot neluksus črtalo saharin, ki pride le za sodavičarja in lekarnarje v poštev, metilni alkohol in aceton, ki se izdeluje tudi v Belišču, eterska olja, ki jih potrebujejo naši drogisti in lekarnarji ter umetno dišeče materije. Ostalih sedem postavk je obdavčeno s primeroma nizkimi pribitki. Med manufakturo je najvažnejši uspeh to, da se je dovolilo zopet uvoz bombaževega blaga, ki je lažje od 60 gramov in volnenega, ki je lažje od 300 gramov, katerega uvozna prepoved res ni imela praktičnega smisla. Iz skupine bombaževih izdelkov se je črtalo iz luksusnega seznama sledeče predmete: bombažev žamet in pliš, bombaževo pleteno in prepleteno blago ter bombaževi traKovi in bombaževa pozamenterija. Tali, čipke in vezenine iz bombaža, volne, lanu in svile, so ostali v seznamu kot luksusno blago in plačajo od 1000 do 6000 dinarjev pribitka na 100 kg. Žamet, pliš, trakovi, pozamenterija iz volne in iz lanu so bili izločeni iz luksusnih predmetov, enako kamel j na dlaka, manilne preproge, rute za glavo in šali. Od svile se je oprostilo luksusnega pribitka surovo in umetno svilo in svileno vato. Za ostale svilene izdelke se plača 3000—10.000 dinarjev pribitka na 100 kg. Izdelki iz linoleja in linolejske tapete po novi naredbi niso luksus, medtem ko so izdelki iz povoščenega platna, ki se rabijo v bolnicah in v gospodinjstvu po mnenju komisije luksus. Po našem mnenju pač ni razlike med obemi predmeti, da bi moral eden biti luksuzni, drugi pa ne. Konfekcija in modno blago je obremenjeno z izredno visokimi taksami od 5000 do 10.000 dinarjev od '100 kg. Uvoz je vsled teh taks nemogoč za trgovce in zato se bo nadaljevala stara praksa, ki cvete posebno na naši severni meji, tihotapstva in pa ročne prtljage, katere pride dnevno do 8 vagonov v MariDor in za katero se ne plača nobene carine. V skupini usnja in krzna so črtali iz liste luksusnih predmetov bronširano in umetno usnje, usnje za rokavice, neizdelano kožuhovino, medtem ko so rokavice, najfinejši sedlarski in torbarski izdelki in krznarski izdelki taksirani kot luksus. Košarslci in pletarski izdelki so bili razen predmetov postavke 4u9 vsi uvrščeni med neluksus. Med papirnimi izdelki so zavedene luksusne takse na okrašen papir, tapete in papirne izdelke. S prepovedjo uvoza od meseca marca lanskega leta je bila papirna trgovina najbolj zadeta. Sedaj so vendar uvideli, da papir z obrazci, etikete, bloki, beležniki in koledarji niso luksus, marveč navadne kulturne poti ebščine, katere smo vsled nerazvite lastne grafične, tiskarske in knjigo-veške obrti morali uvažati. Iz skupin izdelkov iz kamena ln iz stekla so skoraj vse postavke, ki so bile prepovedane, obremenjene z luksusnim pribitkom. V skupini kovin so izvzeli le izdelke iz svinca, cinka, cina in bakra. Smola pa je hotela, da se po sedanji razvrstitvi za steklene lestence ne plača luksusna takea, medtem ko se za navadno stensko svetilko plača, za pomedenjene galanterijske izdelka se plača luksusna taksa, za medene izdelke pa ne. V celoti moramo reči, da se naše naziranje z rezultati komisije ne sirinja in da delo komisije z narodo-gospodarskega stališča ni uspelo. Pregled neposrednih davkov. (Konec). E. Rentnine. Odmero rentnine urejuje tretja poglavje že večkrat navedenega zakona o osebnih davkih. Omenili smo že popreje, da ce deli rentnina na dve vrsti. Finančni zakon določa glede 'e-ga davka: Od rentnine, ki se pobira z odbitkom, se odmerja enotni državni pribitek po 100 odstotkov. Avtonomnih doklad tu ni. Na rentnino, ki se odmerja na podlagi napovedi, se pobira namesto dosedanjega vojnega pribitka in de-želniu aoklad enotni državni pribitek 170 odstotkov. Od te vrste rentnine se odmerjajo tudi avtonomne doklade. Davčni minimum znaša 3200 K. *. Dohodnina. Odmero urejuje a) zakon z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220, b) novela z dne 23. januarja 1914, drž. zak. št. 13, c) glede vojne doklade glej ces. naredbo z dne 28. avgusta 1916, drž. zak. št. 280, d) fin. zakon za 1. 1920-21. Davka prosti minimum znaša: a) redoma 4800 K, in pri davčnih zavezancih, b) ki prejemajo službene prejemke pa izjemoma 1600 K. Glede nadaljnih določb, posebno glede davčnih olajšav omenjamo, da jih tu ne moremo navesti, ker bi presegalo to obseg tega pregleda. Kdor se zanima za dohodninske olajšave in druge določbe, naj vpogleda v fin. zakon za leto 1920-21, objavljen \ »Uradnem listu« z dne 25. novembra 1920, št. 136 (št. naredbe 436). G. Plačarina. Plačuje se od višjih službenih prejemkov (nad 6400 K). Glej § 233 zak. o osebnih davkih. Plačarine so oproščeni le državni nameščenci. Zasebni nameščenci jo plačujejo ako njihovi službeni prejemki presegajo letno 6400 K. Ako njihovi prejemki presegajo pa letno 30.000 K, plačajo poleg državnega davka tudi še: a) 70 odstotni enotni državni pribitek in pa b; avtonomne doklade. Glej^ člen 146. večkrat imenovanega finančnega zakona za 1. 1920-21. H. Tantijemni davek. Plačuje se le od tartijeinnih prejemkov pri delniških družbah potom odbitka. Zakon z dne 23. jan. 1914, drž. zak. št. 13. Tantijemni datek je po fin. zakonu zvišan od 10 na 15 odstotkov. Poleg državnega davka se pobira še 100 odstotni državni pribitek. Tantijemni davek znaša torej dejansko 30 odstotkov tantijemnih prejemkov. I. Vojni davek. Vojni davek se plačuje od višjih dohodkov v i. 1914 do 1919. Odmerja se po fin. zakonu (»Uradni list«, št. 136 iz 1. 1920). Poleg tega veljajo pa še sledeči vojnodavčni zakoni, ako jih ne spreminja ravnokar imenovani finančni zakon. 1. Za leto 1914 in 1915, deloma tudi 1916, 1917, 1918 in 1919 cesarska naredba z dne 16. aprila 1916, drž. zak. št. 103. 2. Za leto 1916, 1917 in 1918 zakon z dne 16. februarja 1918, drž. zak. št. 66, in 3. za leto 1919 fin. zakon odnosno ces: naredba z dne 16. aprila 1916, drž. zak. št. 103. Podlago za ugotovitev višjega donosa (dohodka) v vojnih letih 1914 do 1919 tvori: a) pri družbah t. j. pri podjet-jni, ki polagajo javne račune, ona podlaga, od katere se odmeri posebna prodbnina, b> pri poedincih, t. j. pri dohodnini zavezanih osebah pa redoma dohodki, ki so služili kot podlaga za priredbo dohodnine. J. Invalidski davek. Tega davka popreje še nismo imeli. Vpeljal ga je fin. zakon za 1. 1920-21 in sicer v svrho kritja raz-hodkov na invalidske podpore. (Vide člen 83. in nadaljni členi ravnokar imenovanega zakona). Ravna se po višini gotovih davkov. Pobira se namreč po vsoti določenih neposrednih davkov in po lestvici, priobčeni v členu 85. fin. zakona. Davki, kateri tvorijo podlago za odmero invalidskega davka, so v Sloveniji: a) zemljarina, b) hišni davki (najemni in razredni davki), c) občna pridobnina, d) posebna pridobnina, e) rentnina, f) davek na tantijeme, g) plačarina in pa h) vsi državni pribitki, ki se pobirajo k tem davkom (a—g). Poleg tega se pobira invalidski davek tudi od dohodnine, a to le v gotovih slučajih. Dohodnina z državnimi pribitki se vpošteva pri odmeri invalidskega uavka samo, če dohodek, oziroma deli skupnega dohodka, niso zavezani nobenemu drugemu davku, n. pr. zemljarini, hišnemu ali obrtnemu davku itd. Pri onem davčnem zavezancu, ki ima službene prejemke in še drifge dohodke, je podstava za odmero invalidskega davka le orii del dohodnine, ki odpade na službene prejemke. Državni in zasebni uslužbenci plačujejo invalidski davek na podstavi letnega davka od plače, brez ozira na svojo davčno dolžnost zaradi drugih dohodkov. Invalidski davek se v tem primeru pobira istodobno in na isti način kakor dohodnina. Kaj pa, ako plačuje uslužbenec plačarino? V tem slučaju ne plača invalidskega davka po višini dohodnine, odpadajoče le na službene prejemke, ker plačuje itak že invalidski davek od plačarine. Plača bi bila inače dvakrat ob-dačena z invalidskim davkom. Ako ima uslužbenec dvoje vrst službenih prejemkov, katerih del je prost plačarine, en del pa ne, tedaj plačuje tudi dvoje vrst invalidskega davka in sicer a) po višini plačarine, b) za ostale službene prejemke pa po višini odpadajoče dohodnine. Invalidski davek se pobira tudi od rentnine na obresti hranilnih vlog in podobnih dohodkov. Pobira se potom odbitka. K. Davek na poslovni promet. Vpeljal ga je že večkrat imenovani finančni zakon za 1. 1920-21. Glej »Uradni list« št. 136 z dne 25. novembra 1920 in št. 11 z dne 31. januarja 1921. Plačuje se: a) za blago, ki se izvaža preko carinarnic, najsi je oproščeno carine ali ne, v višini polovice carine, b) za blago, ki se uvaža preko carinarnic, najsi je oproščeno carine ali ne, se plača v višini dotične carine. Pri luksusnem blagu se plača poleg tega še 10 odstotkov vrednosti dotičnega luksusnega blaga. V obeh slučajih je poslovni davek plačati v zlatu ali srebru po veljavnem kurzu, določenem v tem času. Za blago, ki je že uvezeno, se pobira davek na poslovni promet in sicer za luksusno blago v višini 10 odstotkov, za vse drugo blago pa v višini 2 odstotka prodajne vrednosti. To velja za blago, ki se uvaža oziroma izvaža ali pa, ki je že uvoženo. A poleg tega se pobira še po- sebho davščino od prometa in sicer: a) v višini predpisa na občni, ali posebni pridobnini z vsemi državnimi pribitki vred pri sledečih obratih: 1. za obrtne obrate sploh in za trgovske obdate s predmeti, ki se ne uvažajo iz inozemstva, dalje za obrate z življenjskimi potrebščinami in za prevozniška in transportna podjetja, dalje za vse obrate, kjer se ljudje zbirajo radi zabave in za dobaviteljske, podjetniške in druge obrate, če se ti posli sklepajo s privatnimi osebami. 2. Za mešane trgovske obrate, t. j. za one, ki se bavijo s predmeti, ki se uvažajo iz inozemstva in s predmeti, ki se proizvajajo v državi. b) Po višini promota in sicer: 1. pri industrijskih in tvorniških podjetjih. Davek znaša 1 odstotek od prodajne cene njih proizvodov. Pač pa imajo ta podjetja pravico do povračila davka na poslovni promet, plačanega na carinarnican za uvoženo sirovino, ki služi za izdelovanje njin tvorniških in industrijskm proizvodov. Ravno toliko znaša davek za vse pridelke velikih kmetovalcev. 2. pri podjetniških, stavbinskih, dobaviteljskih, arendatorskih in temu podobnih poslih, v kolikor se ti posli izvršujejo na račun države in samoupravnih teles. Davek znaša 1 odstotek skupne vrednosti prevzetih, oziroma izvršenih poslov; 3. pri prodaji velike živine, za katero se izdajajo potni listi, 1 odstotek prodajne cene. c) Pri denarnih zavodih in delniških družbah, zavezanih javnemu polaganju računov, znaša davek 2 odstotnega kosmatega bilančnega dobička. Vendar velja to davčno merilo le za denarne posle. Ako pa ti zavodi (družbe) opravljajo trgovske posle, veljajo tudi zanje določila o plačilu davka na carinarnicah ob uvozu, izvozu in o popisu že uvoženega blaga. Ako ti zavodi (družbe) izvršujejo industrijska podjetja, veljajo za nje določila, ki urejujejo odmero poslovnega davka za industrijska podjetja. Davek na poslovni promet j« prost avtonomnih doklad in drugih državnih pribitkov. To bi bil kratek pregled sedaj veljavnih neposrednih davkov. V enem prihodnjih člankov bomo objavili nadaljni pregled vseh najvažnejših zakonov, ki zadevajo priredb« neposrednih davkov. M. Pomen praškega vzorčnega velesejma. Na praškem vzorčnem velesejmu se bodo med 28. februarjem in 8. marcem vršili posebni sejmi za posamezne vrste blaga, kjer se bo nudilo nakupovalcem od strani velesejma posebne ugodnosti in se bo te dni koncentriral poset interesentov, ki reflekti-rajo na eno ali drugo vrsto blaga. Borza na velesejmu bo delovala te dni samo za one vrste blaga, ki spadajo v dotično stroko. Obenem je tudi reklama in cela agenda velesejma osredotočena v pro-speh teh skupin, vendar pa nakup blaga drugih strok ni nikakor omejen. Na iste dni se vršijo tudi konference in shodi industrijskih in trgovskih korporacij za rešitev narodno-gospodarskih vpiašanj. Posebni sejmi so nameravani na sledeče dni: Usnjarska industrija dne 1. marca, igračarska industrija 2. marca, kemična industrija 3. marca, kovinska in elektrotehnična in 'ustrlja 3. marca, živilska industrija 4. marca, steklarska industrija 4. marca, tekstilna in konfekcijska industrija 5., 6. in 7. marca, keramična industrija 6. marca, papirna industrija 7. marca, galanterijska in podobna industrija 8. marca, lesna industrija 5. in 6. marca. Industrijske in trgovske korporacije čehoslovaške poživljajo inozemske korporacije, da bi v interesu zbližanja in r.avezanja trgovskih stikov ter v svrho vzajemne rešitve vprašanj, katerih namen je odstraniti obstoječe omejitve proste trgovine in rešitve prevoznih in drugih vprašanj, poslale delegate na vse shode. Na podlagi sklepov teh konferenc se bo prosilo vlado za podporo, da bi se v najkrajši dobi prišlo do mirodobnih razmer. Uprava vzorčnega sejma prosi, da bi se inozemsko udeležbo na teh sejmih pravočasno sporočilo, da bi se zanie posebej poskrbelo. Nepričakovano zanimanje v krogih industrijskih in trgovskih, tu- in inozemskih je pripomoglo k hitremu razvoju praškega velesejma tako, da se je že po preteku kratke dobe 1 leta pokazala potreba stavbe samostojnih vele-sejmskih palač in stavb. Dosedanji prostor z 20.000 m* v monumentalnih palačah veletrga inv modernih paviljonih je premajhen, da bi mogol obseči vse iz tu-in inozemstva priglašene razstavijalce. Za letošnji sejem se jih je priglasilo 5000, namestiti pa se jih je dalo le 3500 tvrdk. Meseca aprila se začne s stavbo posebne veletržne palače v bližini razstavišča, v katerem se bodo nahajale stalne zbirke vzorcev, tudi za čas izven velesejma. Stavba bo imela devet nadstropij in bo obsegala 1200 tvrdk ter bo stala 162 miljonov kron, V njej se bo nahajal hotel za obiskovalce, eksportna banka, posebna pošta, filijalke in posvetovalnice trgovskih uradov, restavracij in zabavališča. Za sedanji sejem se je razširilo razstavišče s stavbo 5 novih paviljonov s 7.500 m’ površine. Posebno važen je avtomobil ni oddelek in poljedelska skupina, ki je epopolnlla velesejem z razstavo gospodarskih strojev, tako da dobijo obiskovalci prvovrstno blago, ki se v najkrajšem času dobavi. Posebnega pomena je sekcij češkega stekla, jablonskih izdelkov, bižuterije in k?tlovarskega > orcelans svetov:,,znani!! čipk in godi:!. Bogato je tudi razstavišče tekstilnega oddelka, klobukov in rokavic. Protektorat je prevzela vlad/ češke republ :<'• izvršila preosnova dosedanje družbe z omi.i >no zavezo >i*rva jugoslovanska tovarna za usnje in čevlje na Bregu pri Ptuja v delniško družbo. Podjetje je popolnoma nacijoiializirano, kef je v smislu predpisa ininisterstva za trgovino in industrijo inozemski kapital udeležen samo 25 odstotno. V V ; a ravni svet so 1>ili izvoljeni sleueči gg. Dr. Ivan Fermevc, odvetnik v Ptuju kot predsednik, ravnatelj Anton Tykač in komercijalni svetnik Anton Jurca kot zastopnika Ljubljanske kreditne banke, ravnatelj C. Toman in Lovro Petovar, \ eleposesinik v Ivanjkqvcih kol zastopnika Mariborske 'eskomptne. banke, ravnatelj Antič zn Hrvatsko trgovinsko banko v Zagrebu, dalje Ur. Marko Httin-ger, odvetnik in podjetnik na Dunaju, zajedno podpredsednik, Franjo Čuček, Konrad Fiirst in Franc Hutter, veletrgovci v Ptuju. V nadzorstvo so se volili gg.: Josip Piricb, in Igrane Potočni k, usnjarja v Ptuju, dirigent podružnice Ljubljanske kreditne banke A. Matevžič in Aleksander Ussar, računski svetnik in posestnik v Ptuju. Delniška glavnica znaša 16,000.000 K, ki se poviša vsled že podeljenega dovoljenja v smislu pravil pri prihodnjem izrednem občnem zboru na 25,000.000 K. Ugotovilo se je, da se ta nova domača industrija po vsem lepo razvija. V polnem obratu je že tovarna za usnje, za gamaše, torbice in fino galanterijo ter je ravnoKar pričela obratovati tudi tovarna za čevlje. Koks za našo industrijo, Z Nemčijo je sklenjena pogodba o nabavi koksa za našo industrijo. V zameno za koks bomo dajali železno rudo iz rudnika Ljubije. Mlinarski trust. Vsa mlinarska podjetja v Jugoslaviji so sklenila trust. Saliks«, prva hrvat. tvorniea košar in umetnega pletiva so osnovali gosp. J Majdič in O. Faiman v Veliki Gorici. V tovarni, ki je moderno urejena, je zaposleno okrog 60 delavcev in delavk. Tovarna vagonov v Brodu na Savi. Pod predsedstvom g. Aleksandra Ehr-mana se je vršila 18. februarja t. 1. usta-votvorna skupščina »Prve jugoslovanske tovarne vagonov, strojev in mostov «, ki se bo bavila z izdelovanjem in popravljanjem vagonov, lokomotiv in mostov. Ustanovitelji te deln. družne so: »Slavonija?. d. d. za industrijo lesa v Zagrebu, Prva hrvatska štedionica in Jugoslovanska banka. Tovarna, ki je osnovana v glavnem z domačim kapitalom, bo začela obratovali najbrže že sredi tega leta s 5.000 do 6.000 delavci. Tvornicc za rotacijski papir. V Krapini se osnuje Velika iu moderna tvorni ca za izdelovanje rotacijskega papirja. Glavnica znaša 2,000.000 kron. Ta tvor-•nica bo izdelovala tudi druge vrste papir. »Demokrat«, delniška tiskarna in založba v Beogradu. V Beogradu še je osnovala delniška tiskarna in založba Demokrat z delniško glavnico 500.000 din. (Delnice po 200 din.) Tvorniea za ameriške pluge. \ Smederevu osnuje neka ameriš. družba tvoii-iico za amerikanške pluge, ki so mnogo praktičnejši od naših. Ter, asfalt iz llunmnske, Rumun-ska firma Asfaltul fabrika de asfalt, Bukarest, Stavrapoleos Nr. 0, poi^ča potom našega poslaništva, da ima v zalogi velike množine triuidatskega bi In mena (to so ostanki od destilacijo mineralnih olj — tor asfalt i. o.) Omenjena tvrdka, ki zamore dobaviti takoj 20 ton takega blaga, isč-j v' Jugoslaviji odjemalce. Interesenti, ki se zanimajo za opisano blago, naj pošljejo omenjeni firmi pismene- ponudbe. Denarstva. Žigosanje in popis predvojnih avstr, drž dolgov. Generalno ravnateljstvo drž. dolgov objavlja popis onih predvojnih avstrijskih državnih dolgov, ki se morajo naknadno žigosati in popisati najkasneje do 15. marca t. i.Splošni državni dolg: a) 5 odstotno posojilo na srečke iz leta 1860 (5 proz. Losanleihe vom J. 1860); b) premijsko posojilo iz leta 1864 (Premienlosanleilie vom J. 1864). Avstr, dolg: a) Posojilo zav. družb in I. avstr, hranil, iz I. 1911 (Darlehen der Versi-dienmgsgesellscliaften und der 1 ošterr. Sparkasse in VVien vom J. 1911; b) 4od-•stcln ' državne zadolžnice iz leta 1912 (4 proz. Staatsschuldscheine v. J. 1912); c) 4.5 odstotne državne zadolžnice iz leta 1.912 (4.5 prozent. Staatsschuldscheine v. J. 1921 lit. A und B in Sterling). Zwr.e»ij8VA novčanic. — i‘ovodom vladne nared ho o izmenjavi malih novčanic je zaarosda zagrebška trgovska zbornic:; ministrstvo za finance,- da narod bo, ki določa., da se izmenja le goto,a vsota malih novčanic ukine in, da se zamenjajo tudi večji: količine novča-u:c, ker to zahtevajo praktične potreb« in ker bi drugače bil oškodovan ogio-i: '-n odstotek prebivalstva. Emisijski odsek pri ..ministrstvu za finance. Pri glavnem inšpektoratu ministrstva za finance, je ustanovljen emisijski odsek, ki se bo bavil z izdajo novih in z zameno starih državnih banknot, posebno dinarskih in poldinarskih. Tako Sv bo preprečilo kurziranje starih strganih novčanic. Uredba o prometu s tujimi valutami. Po novi uredbi, katero je izdal mi-iiisior za finance, bo prom- • z valutami izvzernši zlato, srebro in dolarje pcpoP no m a prost. Devize za' potrebo uvozne trgovine se bodo zamogle kupovati v neomejenih količinah, na podlagi dovoljenja, katerega bi izdal generalni inšpektorat ali finančni delegat. Kontrola se bo vršila pri bankah, ki bodo smeje prodajati devize samo tvrdkam, ki im a jo pavšalno dovoljenje. Promet je omejen le proti špekulantom. Ustanovitev državne obrtno banke. > Pri vredni Saveza je predložil ministrstvu za trgovino in industrijo načrt za ustanovitev državno obrtne banke, ki i carinskega za- kona podale. To pomeni, da mora od tega dneva naprej vsaka stranka ozir. deklarant po predpisanem formularju točno tarifarno prijaviti blago, ker nosi za vse napake, ki se pri pregledovanju blaga ugotovijo, posledice člena 166 ca- v rinskega zakona. Izvozno blago \ vrednosti do 500 dinarjev iu uvozno blago, ki ga prinašajo potniki seboj do iste vrednosti, se carini enostavno po drobnem zapisniku. Železnica mora na podlagi vplačanih. izvoznih deklaracij in pripadnih voznih listov predložiti carinarnici spremljevalne listine (popratnice) za vagon ocarinjenega blaga. Prihodi od carine: Po podatkih ministrstva za finance, je dalo zadnjih 8 mesece'.- 450 milijonov dinarjev prihoda. Celo računsko leto bo dalo okrog 700 milijonov dinarjev. Kurzi za carinske uradnike. — V Ljubljani, v Beogradu in v Zagrebu , e bodo osnovali kurzi za carin, uradnike. Znižana izvozna carina na sladkor v čehoslovaško. Cehoslovaška vlada jo znižala v korist sladkorne in čokoladne industrije izvozno carino na sladkor za 15 odstotkov. Eieiuki. Konferenca o davku na vojuie dobičke. V Sarajevu se je pred nekaj dnevi vršila konferenca bančnih ravnateljev glede davka na vojne dobičke. Ta konferenca ni dala nobenega pozitivnega uspeha. Ugotovilo se je, da je treba ta davek plačati, da pa se bodo storili vsi potrebni koraki, da se dosežejo olajšave. Promet. Promet v osvobojene kraje. Poleg vlakov, ki vozijo med Ljubljano in Trstom, bodeta vozila oselma vlaka, katera sla sedaj kurzirala med Ljubljano iu Borovnico, do Rakeka. Vagoni za Čehoslovaško. Repara-cijska komisija na Dunaju, ki je prisodila naši državi, kakor smo že poročali v ši. 13 15.000 vagonov, je dodelila Cehoslovaški 33.000 vagonov. Ti vagoni so pripadali bivšemu avstro-ogrskemu parku. Luka Baroš in italijanska vlada. Poslanec Gasparotto je ua seji 24. t. m. stavil ua italijansko vlado interpelacijo z zahtevo, da naj se odredi dan, ko bo vlada dala svojo izjavo o odnošajih med Italijo in reško državo ter o vprašanju luke Baroš. Giolitti je izjavil, da je želja vlade, da se lo vprašanje sedaj ne razpravlja, ker smatra sedanji čas kot neprimeren za razprave o mednarodnih vprašanjih. Poslanci skupine »Rinnova-mento so ostro napadli vlado radi ne-odkritosrčnosti. Vprašanje luke Baroš je torej odstavljeno z dnevnega reda. Jugoslovanski Lloyd d. d. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo ustanovitev d. d. Jugoslovenski Lldyd s sedežem v Beogradu. Glavnica 12 milijonov kron. Namen družbe je: graditi ladje ter izvažati in uvažati blago. Omejitev prometa ukinjena. Ukinjena je prepoved sprejemanja blaga na progah v Beograd. Od 17. t. m. voii na progi Subotica—Novi Sad—Beograd približno 100 vagonov dnevno. Pregled proge Baker—Reka. Posebna komisija, katero je določilo ministrstvo za promet, bo pregledala že-haaiiško progo med Bakrom in Reko, da se čimprej izvrše potrebne priprave. Vlaki bodo v kratkem pričeli prevažati materijah' ki je potreben za popravo proge. Poštne pristojbino za inozemski prasnot v Romuniji. Za pisma od 30 gr. ali manj Lei 2. za vsakih nadaljnih 20 gr. Lei 1.20, poštna dopisnica zaprta Let 2. , poštna dopisnica navadna Lei 1. -, tiskovine do ali manj od 50 gr. Lei 0-40, časopisi, ki izhajajo najmanj enkrat mesečno do ali manj od 50 gr. Lei 0.10. trgovski papir do 100 gr. Lei 2. trgovski papir do ali manj od 50 gramov Lei 0.40, trgovski vzorci do 100 gr. Lei 0.80, vsakih nadaljnih 50 gr. Lei 0.40. Vse gornje stvari se pošljejo lahko Uidi priporočeno s pristojbino za pri poročni ao Le i 2. . Vse gornje stvari se pošljejo lahko tudi s potrdilom prejema, za katero se poleg priporočni-ne in ostalih pristojbin plača Lei 2.— . Za en lisi reklamacije Lei 2.—. Kaznatsiia iramrske in &hvl-uiške *b; ntšca v Mu^ljani. Štev. 9885-20. Trgovinski sporazum med Cehoslovaško in Bolgarsko. Ceho-slovaška republika je zaključila 4. septembra 1920 trgovinski sporazum z Bolgarsko. Sporazum tvorita dva dela, od katerih se bavi prvi z izvozom in uvozom blaga in zakonsko zaščito čehoslo-vaških izvoznikov v Bolgarski, a drugi s samo izmeno blaga. S to pogodbo je zasiguran svoboden prevoz bolgarskega blaga preko 'Cehoslovaško in določeno, da Bolgarska z ozirom na izvoz, in uvoz svojega blaga v Cehoslovaško no bo nepovoljneje trelirana kot ostale države. Posebne ugodnosti je dobila Bolgarska od Cehoslovaške za tranzit in uvoz rožne esence. Cehoslovaška se jo dalje obvezala dajati Bolgarski stalni kontingent sladkorja in premoga za železnice in dobavljati v prvi vrsti njej razne stroje, poljedelsko stroje, steklo, tekstilno blago in emajlirano posodo. Bolgarska je od svoje strani zasigurala Čehoslovaški izvoz in pravo prvenstva kupovine 8000 vagonov pšenice, 7000 vagonov koruze in stalno količino rž', ječmeua in prosa. Drugi del sporazuma se bavi, kakor že omenjeno s sarao-izmeno blaga in določuje v prvi vrsti način plačanja, ki naj se vrši v principu v valuti države, ki prodaja. Vendar plača lahko Bolgarska Cehoslova^.vi sladkor v bolgarskih levih in v inozemskih dobrih valutah. To velja za obe pogodbene države kadar gre za blago, ki se nahaja v državni režiji ene izmed obeh držav. izpremembe protoko-iaešj v trgovskem registru. Vpisale so se tvrdke: I. V trgovinski register: J. Fortič, elektrotehnično podjetje v Mariboru, s sedežem v Mariboru, obratni predmet: prodaja strojnih in elektrotehničnih predmetov, imetnik: Ivan Fortič, trgo\ee v Mariboru. Vpis družbene firme: Tiskarna Panonija P. Jerebič iu tov., komanditna družba s sedežem v Gornji Radgoni, obratni predmet: tiskarna, združena s knjigarno, trgovina s papirjem in muzikali jami, osebno jamčeči družbeniki: Alojzij Nardauer,' tajnik posojilnice v Gornji Radgoni; Fr. Jerebič, poslovodja Gospodarske zadr i-' kral^obračuniia naravnost z naročniki. Kmetijske podružnice in kmetijske zadruge, ki reflektirajo na . cement, naj prijavijo potrebno množino do 15. vsakega meseca poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani, ki bo ukrenilo vse potrebno, da se blago dobavi tekom 4 do 8 tednov. Ker se bo blago oddajalo ie v celih vagonih (po 10.000 kg), je umestno, da se kmetovalci, ki rabijo manjšo množine, združijo in naročijo cement skupno potom -svojo kmetijske podružnice. Poverjeništvo ne prevzema nika-ke odgovornosti za pravočasno doba. o cementa, če tudi je Trboveljska tovarna obljubila, da .bo blago dobivala v goraj navedenem roku. Za drugimi dobavnimi pogoji naj se naročniki obrnejo naravnost na tovarno, oziroma na Trboveljsko družbo v Ljubljani. • Višja šola za narodno gospodarstvo. Ministrstvo za poljedelstvo in obnovo zemlje namerava ustanoviti v Mariboru višjo šolo za narodno gospodarstvo takoj, ko dobi v to svrho potrebni kredit. Višji zadružni tečaj. V Beogradu se je otvoril šesttedenski višji zadimili tečaj, katerega obiskujejo revizorji iu revizijski asistenti. Poleg vseučiliščnih profesorjev predavajo v tečaju vodja srbskega zadružništva M. Abramovi;, tajnik glavnega saveza dr. Prohaska, inšpektor M. štibler in poslanec V. Pušenjak. Mizarsko-strojua zadruga v Celju. Mizarski mojstri iz Celja in okolice nameravajo ustanoviti mizarsko-strojtn zadrugo. Ustanovni občni zbor bo 6. marca. Pripravljalna dela vodi mizar g. Vehovar. Nabava zabojev. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje ofert-no licitacijo na 14. marca t. 1. ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika državnih monopolov in sicer za 40.000 zabojev iz mehkega lesa za tobačne izdelke. 40')0 zabojev za bencin, za moder papir ra zavijanje iu eno kompletno mobilno ' delavnico za automobile. Kavcija 10 og-slotkov vrednosti. Ponudbe naj se oddajo zapečatene na dan licitacije. Dražba lova. Lov krajevne občine preddvorske se bo oddal v zakup na javni dražbi dne 22. marca t. 1. ob 10. uri pri okrajnem glavarstvu v Kranju za dobo od 1. aprila 1921 do 31. marca 1926. Zakupni in dražbeni pogoji so pri okrajnem glavarstvu v Kranju med navadnimi uradnimi urami na vpogled. Izbris odvetnika gospoda dr. Ernsta Mravlaga. Gospod dr. Ernst Mrav- tržna pofsfc ge v Gornji Radgoni; kuan Slaie, ka-t jag v Mariboru je izbrisan iz tukajšnje' plan pri Sv. Petru v Gornji Radgoni, ga imenika odvetnikov z 24. februar- •—-------------------------------------------jem t. 1., ker je izgubil državljanstvo. Trst — svobodna luka. Ze pred • dveini meseci smo priobčili notico, da Likvidacija ministrstva za prehrano, se zahteva proglasitev Trsta za svobod- V področju generalne direkcije držav, noluko. To vprašanje je potem navidez- knjigovodstva se organizira likvidacijski -no popolnoma zaspalo. Sedaj poroča odsek, ki bo dovršil likvidacijske posle j >L’Era Nuova«, da bo italijanska vlada ministrstva za prehrano in obnovo.1^6. marca t. 1., to je na dan proslave zemlje. aneksije v Trstu proglasila Trst za svo- V upravnih svetih delniških družb-vtebodno luko. Opozarjamo pa, da vest mora biti gotovo število članov jugoslo-§s|uradno še ni potrjena. Teritorij svo-vanskih državljanov. Gospodarski svet^|bodne luke bo obsegal baje tudi občine ie sklenil na svoii seii. da mora biti vSSfiN&brežina, Opčina in Tržič. Baranja se priklopi trgovski zbor- je sklenil na svoji seji, da mora biti v vseh upravnih odborih raznih delniških družb gotovo število članov jugoslovanskih državljanov. To je potrebno sredstvo, da se prepreči prehod naših podjetij v roke inozemcev. Ministra za trgovino in industrijo bosta zastopala na praškem velesejmu: minister na razp. dr. Albert Kramer iu šef oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, min. svetnik Rud. Marn. Kultura tobaka v Sloveniji. Do 23. februarja t. 1. se je priglasilo tukajšnji tobačni tovarni 160 sadivcev tobaka s 450.000 sadikami, kar odgovarja približno 20 oralov zemlje. Največ prijavne prispelo do sedaj iz Štajerskega. Dolenjsko in Prekmurje so pokazali malo zanimanja. Prijave se bodo prejemale še do konca tega meseca. Opozarjamo, da bo vsaka, tudi najmanjša kultura tobaka, uničena, če bo lastnik gojil sadike brez dovoljenja. Cement za kmetovalce in kmetijska zadruge. Poverjeništvo za kmetijstvo je izposlovalo, da bo oddajala Trboveljska tovarna za portland cement v tem letu mesečno 50.000 kg cementa za kmetijske namene v Sloveniji. Blago bo razdeljevalo poverjeništvo za kmetijstvo. Naročniki ga bodo dobivali naravnost iz tovarne, ki bo tudi naročnino vsako- nici v Novem Sadu. Baranja, ki do sedaj ni pripadala nobeni trgovski in obrtniški zbornici, se na podlagi odloka ministrstva za trgovino in industrijo priklopi trgovski in obrtniški zbornici v Novem Sadu. , Dospela je prva pošiljka jarega se mena v Beograd. Najprej se to seme razpošlje v južne kraje Srbije, ostanek pa se bo razdelil na druge pokrajine. Iloov.ers — državni tajnik za trgovino. Iz Newyorka se poroča, da je Iloovvers sprejel mesto tajnika za trgovino, da pa obdrži še nadalje vodstvo evropske pomočne akcije. Nemčija pod nadzorstvom. Na predlog francoske vlade se bo Nemčiji- stavila pod nadzorstvo zaveznikov do tega časa, dokler ne plača svojih vojnih dolgov. Nadzorstvo se prične dne 1. jul. 1.1. Nemški premog. Reparacijska komisija poroča službeno, da je oddala Nemčija v mesecu januarju zaveznikom 1,681.890 ton premoga, od katerega je dobila Francija 1,069.078 ton, Italija 208.011 ton, Belgija 274.696 ton in Lu-xemburg 130.113 ton. Koliko prebivalcev ima Bolgarija? Po štetju prebivalcev ima Bolgarija 4,700.000 duš, ne pa čez 5 milijonov,-kakor so je pričakovalo, Trg: Ljubljana:-goveje meso !. y<) kron. ii. 28 K, telečje meso 1. 30 K, II. 26 K, kozlički, jagnjeta 24 K. Jajca 1.50 K komad, Maribor: volovski prednji deli 25 kron, zadnji 27 K, biki, krave, teleta, neglede na dele 24 K. Padanje mesnih cen v Čehoslova-ški. Cene mesa so v zadnjih dneh zelo padle. Cene živi teži so padle na 30 do 40 odstotkov. Medtem, ko v drugih državah cene padajo, se pri nas obljubuje zopetno zvišanje. Kolonijalno blago. Ljubljana: kava I. 84 do 96 K, lit. 56 do G4 K, pražena kava 1. 112 do 120 kron, III. 70 do 80 K, rdeči sladkor 44 kron, kristalni beli sladkor 52 K, sladkor v kockah 56 K, riž I. 26 do 32 K, ii. 20 do 24 K, namizno olje 52 do 56 kron liter, jedilno olje 48 do ;j„' K, vinski kis 5 do 5.60 K, navadni kis 4 'to 4.40 K, poper (mlet) kg 6-1 K, paprika sladka 104 do 110 lv, testenine 1. 22 do 24 K, II. 19 do 20 K kg, petrolej liter 22 kron. \ alute: colar 145 do 145.50, avstr. ; ronc 2- do 24, levi 165, rublji 70, češke do 585, Ne\v-york ček 147.50 do 148, kabel 148 do 148.50, Pari/. 1070 do Iu,'-!, Praga 188 do 189,.Dunaj 21.05 do 21.15. krone 180 do 182, Iranki 1050, napol« -ondori 488 do 490, marke 238 do 239, Zjedinjene državo: Cene kavi in čaju stoje pod cenami ). 1914, cena petroleju pa je več kot 200 odstotkov višja kakor 1. 1.914. Sadje. Ljubljana: (trg) jabolka 8 do 10 K Po 1 kg. Žito in drugi poljski pridelki. Zemun: Vesti o znižanju izvozne carine so vplivale na povišanje cen. Nova koruza notira 400 K, pšenice je malo ter se plačuje po 980 do 1000 K, oves 340 do 350 K. Tendenca dobra. Sombor: Cene poskočile, dovoz j slab. Pšenica se plača 975 do 980 kron,j .koruza 380 do 385 K, oves 335 do 340| kron. Povpraševanje živahno, ker se je radi znižanja izvozne carine pojavila možnost izvoza. Naše cene stoje še vedno pod svetovnimi. Vinkovci: Dovoz slab, cene se povišujejo. Pšenica 1000 do 1020 kron, koruza 380 do 400 kron, ■ oves 840 do 845 kron. Tendenca živahna. Največ kupujejo Dalmacija in inozemstvo. Prodana je bila večja količina koruze v Italijo po 420 K Iranko vagon Vinkovci. Osijek: slab dovoz onemogoča razvoj cen. Pšenica 1000 K, nova koruza 400 do 410 K, oves 350 do 355 K. Povpraševanje po moki je veliko, ker si konzum pripravlja zalogo za praznik:. Cehoslovaška in Nemčija kupujejo našo pšenico. Borim po 50 kg cena v markah: leča 150—155. Slama prešami 18 do 19.5, v snopih 18 do 19. Usnje, kože in čevlji. London: premog: Lastniki preino-gokopa v \Valesi! so sklenili, da znižajo cene premogu, ki se izvozi, od 59 šilingov na 57 šilingov 14 pencov. Gorivo. Ne»vyork: petrolej v zabojih 24.25, v tankih 11.50. Kovine. London: baker za 3 mesece 71 ena osmina. Elektrolyt 76 do 77. Best se-lected 74 do 76. Cin per kasa 173 tri četrtine, na tri mesece 176 tri četrtine. Svinec 20 do 20 in pol. Cink 25 do ?6 iu pol. Nikel za tuzemstvo 205. Srebro 33 sedem osmin, za izvoz 33 in pol, zlato 10 pet šestin. Newyork: Elektrolyt baker loo> 13 ena osmina, cin loco 33, svinec loco 4.55, cink 4,92, železo 29.50, beli kopitar 7.00. Bombaž. Ne\vyork: loco 13.20, za februar 12.70, za marc 12.90, za april 13.20, za maj 13.45, za junij 13.60. New Orleans: bombaž loco 12.75 (13.00). Razno. Newyork: terpentin 57, Savannah terpentin 50. Berza. 25. februarja. Zagreb, devize: Berlin izplačilo 240 do 242, Milan 543 -544, London 582 . ital. lire 535 do 537. denar blago Hrvatska eskomptna banka 1460 1500 dugoslavenska banka . . 575 580 Ljubljan. kreditna banka 900 910 Jadranska banka . . . 1800 SloVen. eskomptna banka 640 670 Dunaj. Devize: Zagreb 471 do ■<5, Berlin 1157 do 116'], Beograd —. Now-york>725 do 729, Milan 2595 do -615, Budimpešta 138.87 do i40.87, Praga 887.75 uo'893.75, Curih 11900 do 119,r0, Pariz 5117.50 do 5157.50, Bukarešta 2 50 do 942.50, Sofija 842.50 do 852.50, Varšava <9 do 81, London 2(85 do 2805. Valute: marke 1158—1162, funti 2765 do 2785, dolar 718 do 722, lire 2i>yo do 2615, francoski franki 5.105 do 51-15, švicarski franki 11875 do 11925, dinarji 1878 do 1898, čehoslov. krone 886.90 do 992.90, ogrske krone 137.25 do 139.25, levi 830 do 840, poljske mar. 80.75 do 82.75, Roman, mbel 307 do 313. Praga. Devize: Berlin 129.50 do 131, Curih 1353,50 do 13.16.50, Pariz 580.50 do 583.50, London 315 do 317, Ne\vyork 81.50 do 82.50, Beograd 213.50 do 215.50, Zagreb 52.12 do 54.12. Dunaj 10.721 do 11.721, Budimpešta 1.5 do 16, Milan 294 do 296, Bukarešta 105.75 do 107.25, Sofija 95.25 do 96.25. Valute : dolar 80.50, do 81.50, funti 1313’ do 1315, francoski franki o / <.50 do 580.50, švicarski franki 1341.50 do 1351.50, dinarji 204.50 do 206.50, Jire 291 do 293, marke 121 do 131, leji 105.75 do 107.25, avstrijske krone 10.<25 do 11.725, polj-•ske marke 7.55 do 8.55. Curih. D e v i z e : Berlin 9.70, Lon-|don 2338, Newyork 606, Pariz 43, Milan “2197, Praga 7.40, Budimpešta 1.175, Zagreb 4, Bukarešta 7.90, Varšava 0.675, Dunaj 1.275, avstrijske krone 0.90. Avstrij. kronska renta •. . . 98.— > majska renta .... 98,— Ogrska kronska renta ... 212.— V. avstrijsko vojno posojilo . 80.05 Turške' srečke...................4210,— AVstr. kred. zav. za trg. in ind. 1520,— 1398.-1210.— 2590.— 4800.— 1420.— 3660. -5998.-3660. -8490.— 14480. -10080. -8500.— Anglobanka Bankverein.................. Landerbank ............... Avstro-Ogrska banka . . Bosanska zemaljska banka Živnostenska banka . . . Državne železnice ... . Lombarde..................... Alpine-Montan................ Praška železna industrija Kranjska železna industrija Zcnica-železo................ 26. februarja. Beograd, valute: dolar 36.50 do 36.75, funti 140 do 141, franki 263 do 204, lira 134 do 134.50, leji 49.50 do 50, levi’44 do 45, marke 59.50 do 60, češke krone 46 do 46,50, napoleondori 120 do 120.50. - Dev i z e: London 144 do 145, Pariz 266 do 267, Praga! 47 do 47.50, Dunaj 5.25 do 5.30, Berlin 59 do 60, Milan 135 do 136. — Efekti: Narodna banka SHS 2900 do 2950. Praga. Devize: Berlin 129.50 do 131, Curih 1343.50 do 1346.50, Milan 291 do 293, 1 ariz 5<;_>.50 do 578.50, London 314 do 310, Newyork 80 do 81, Beograd 213 do 215, Bukarešta 105,5 do 107, Sofija 95.25 do 96.25, Dunaj 10.75 do 11.75, \ aršava 8.55 do 9.55, Zagreb 53 do 54, Budimpešta 15.05 do 16.05. Valute: marka 129.50 do 131, Švica 1338.50 do 1341.50, lire 288 do 290, fraucos. franki 572.50 do 575.50, funti HI2 do 314, dolar 79 do 80, dinarji 204 do 206, leji 105.50 do 107, levi 91 do 92, avstrijske krona 10.75 do 11.75, poljske marke.7.55 do 8,55. Curih. Devize: Berlin 9.726, New-york 605, London 234-0, Pariz 4332.50, Milan 2197.50, Praga 7.575, Budimpešta 1.175, Zagreb 4.—, Bukarešta 8.—, Varšava 0.68, Dunaj 1.30, avstrijske krone 0,90. 28. februarja. Zagreb, devize: Berliri 237 do 236, Milan 546 do 547 50, London 580 do 585, Ne\x/york kabel 148 50, ček 147'50 do 148, Praga 187 50 do 188, Švica 2450 do 2525, Dunaj 20 85 do 20‘90, Pariz 1075 do 1080. Valute; dolar 146-50 do 147, avstrijske krone 21 do 24, rublji 70, češke krone 180 do 182, 20 K v zlatu 486 do 490, funti 550, napoleondori 490 do 492, marke 233 do 238, lire 533 do 539. Blagovna borza: koruza 440, oves 390, pšenica 980, vse frar.ko Zagreb. denar blago i1rv. eskomptna banka . 1460 1480 Jadranska banka . . . 1800 1850 Jugoslavenska banka . . 570 575 Ljubljanska kred. banka . 900 910 Slov. eškomptrm banka . 740 745 Dunaj, devize: Zagreb 475 do •479, Beograd 1902 do 1922, Berlin 1148 do 1151, Budimpešta 140 do 145, Milan 2615 do 2635, Newyork 725 do 729, Pariz 5155 do 5195, Praga 890 do 896, Curih 11.967*50 do 12 017 50. Valute: dolar 720 50 do 724 50, marka 1148 do 1154. funti 2790 do 2810, lire 2630 do 2650, dinarji 1880 do 1900, švic. franki 11 925 do 11.975, čehoslovaške krone 88970 do 895 70, ogrske krone 143 do 146. Avstr, kronska rer.ta . . . 98-— » majska renta . . . 98'— V. avstr, vojno posojilo . . 85.— Turške srečke................ 4.359'— Av. kred za v. za trg. in ir.d. 1.615 — Anglobanka................... 1.802'— Bankverein................... 1.290 — LSnderbank...................2.714'50 Avstro-Ogrska banka . . . 4.700 — Bosanska zemaljska banka . 1.487'— Živnostenska banka . . 3 600'— Državne železnice .... 5.598 — Lombarde..................... 3.505'— Alpine-Montan................ 8 720 — Praška železna industrija . 14.950'— Trboveljska premogokopna . 5 000'— Leykam, papirnica . . . . 6.398'— Kranjska železna industrija . 12.000'— Praga, devize: Zurich 1346 do 1349, Milan 293 do 295, Pariz 578 50 do 581'50, London 314'50 do 316 50, New-york 80'25 do 81 25, B?ograd 213 do 215. Dunaj 10'75 do 11 '75, Varšava 8'50 do 9'50, Zagreb 53 do 54, Budimpešta 15 37 do 16'37. Valute: dolar 79'25 do 80'25, dinarji 304 do 306, funti 312 50 do 314 50, franc, franki 575'50 do 578 50, lire 290 do 292, avstrijske krone 1075 do 1175. Zurich, rievize: Berlin 962'50, New-york 605 50, London 2339, Pariz 4315, Milan 21 95, Praga 7 50, Budimpešta 1.175, Zagreb 4—, Bukarešta g-—f Varšava 0 66, Dunaj 1.275, avstrijske krone 0'90. ' popravek. V članku »Varstvo industrijske lastnine« v št. 14 je izostalo sledeče besedilo: pripadnikov sovražnih držav, toda s § 162 uredbe se je tej pravici odrekla in določila, da prevzame vse pravice industrijske lastnine. To besedilo spada na strani 2 v tretjo kolono, 7: vrstico med besede : »lastnine« in »brez«. Listnica uredništva. Pri uredništvu »Trgovskega Lista« leže p. n. naročnikom najrazličnejši jugoslovanski in inozemski, strokovni in poiitični časopisi za čitanje na razpolago. Uredništvo je odprto ob delavnikih nepretrgoma od 8. do 18. ure zvečer, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Zmsd a tefcalčne In eleklro-tehiiične kme;« fJslnouK k Cie. Bana za jfijtfl različnih barvah 100 zavitkov K 140—. Barva za obleko najfinejša, zanesljivo dobra, v vseh barvah, 100 zavitkov 200 K. Razpošilja vsako množino Karl Loibner, Celje. Ne zamudite! M. TREBAR Lt Ljufegja»&» P-atra c. 3. J. KOPAČ, svečarna Ljublj, 52-8 ■ Š UUBUAM, KolotivoRtai ulica 6. 5 i S Zajamčeno predvojno blago jj za portale in prodajalne ■ V Ponudimo karamele ,KOLlNEA‘ ■| pristne češke zavite slad-g korčke in italijanske sveče j a la Mira 5 8 [ po izjemnih cenah! j ljubljanska kontefdjalna dražita s UuDUaEO, BIMsone testo IB. j k r o« H m a 0 »m i« n am »m n z, a* ■*>«» «*» * i Lfubgvasia. Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba. Moško iti žensko perilo, predpasnike in delavske hlače izdeluje in razpošilja najceneje izdeloval-nica perila I SltlEtl Celje. Naročite vzorčni zavoj 12 komadov. $ lidelava islo natanlnal Cehs posebno nizke! j. Korenčan, LluHUana trgovina pletenin, norim-berškega in galanterijskega blaga na veliko se nahaja na 12-1 Mestnem trgu štev. 20. LjuMjana, »nova cesta zz. Trgovina: telefon 466. " Tovarna Slince si. 6» Omerza Ljubljana, Dunajska cesta 6|l. Trgovina s papirjem. -- Šolske in pisarniške potrebščine. Razglednice. to ta- co Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo Ljubljana Resljeva cesta št. 3. — Sv. Petra cesta št. 35. Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih vod. 13,20-20 Samo 60 K stane O S IVI A N cigaretni papir 60/60 vse druge vrste: ABADIE, OTTOMAN, GOLUB, SAMUM po najnižjih dnevnih cenah. -Razven tega priporoča veliko izbiro raznovrstnega galanterijskega blaga, sukanca, pavole, nogavic itd. na debelo tvrdka VASO PETRIČIČ NASL. Z_ S3.rn.oc Manufakturna trgovina na drobno in debelo J. KOSTEVC Ljubljana, Sv. Petra c. 4 priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah preproge Lo -dTtolj a,23.o,- BIBHflHBBB srbske domače ročne industrije po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. 19,11-1t SVOJI e; SVOJIM! n Trgovci! naročajte edino le ‘pecilni prašek in r ker je najbolji in edino pravi domači izdelek F. ŠIBENIK „ADRIA“ IZDELKI Ljubljana. SVOJB K SVOJIMI ^2* H O H b"e9 ■ £1 H ■ dS Na debelo. FR. ZEBAL Rudnik—Ljubljana, Dolenjska c. Telefon interurban št. 430. Priporočam po najnižjih cenah: SLADKOR v kockah in kristal, RIŽ, MILO, SVEČE, PETROLEJ beli, VŽIGALICE itd. itd. Zahtevajte ponudbe I SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA LJUBLJANA Selenburgova ul. 1 m m m Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Kapital 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K. Brzojavni naslov: ESKOMPTNA. - Telefon Interurb. št. 146. mm iz Suje vse bančne transakcije najRulan neje. Denarne vloge. - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, faktur, terjatev. - Akreditivi. Borza. 6 T R I t V S K I LIST f BALKAN l delniška družba za medrža^odr«© transpsrte. Brzojavni nasSovt Spedbaikare. 6, 52 31 Mubljana, Maribor, Be