i« ■ »»» miiki nwi 15 »tmim 'm Posamezna štev. K 2*» j O Q POŠTNIJNA PAVŠALIH AN A □ „TABOR* izhaja Taak dan, mren nedelje in praanikov, ob 18. uri z da.umom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti K 20*—, za ino-55«m8tYo K 50*-—, dostavljen na dom K bi*—, na izkaznice X 80*—. Inaerati po dogovoru« Naroča se pri opravi ^TABORA*, MARJBOR, Jurčičeva ulica štev, 4. Leto: III. /} .marmor, sobota 11. marca 1922. .<■••• « rim «1 • 1. i. 11. < »« • c ■ ■ j : : N M ! Posamezni; štor, K 2*-. S ■ m a m J piUSDNI^TVO eo nahaja v Mari- m ■ bora, Jurčičeva ul. bt. 4, J., nad- ■ " strop,jo. Toleiou intufuib. st. 276. " *« UPRAVA se nahaja v Jurčičevi * " ulici .št. 4, pritličje, desno. Tele- * " ion št. 24. fcJHS pošinnčokovui ra- ^ m čun štev. 11.787. ■ m m m jjj Na naročila brez denarja se ne Jj H ozira. — Rokopisi se ne vračajo. Sl Številka: 5£. i£iS? Vzroki angleške politične krize. V včerajšnji številki smo zabeležili (vest, da je Lloyd George umaknil svojo oemisijo. Kriza angleške vlade, ki je bila zadnje dni ena najbolj jsenzacijo-toelnib novic v mednarodni politiki, je edaj na zunaj rešena. Vprašanje, ali je >5-a rešena tudi na znotraj, pa ostane odprto. Angleške politično razmere Se ne aj.° Primerjati z našimi. Angleži sp mik narod s starimi političnimi tradi-oijamk Njihova moč sega po vse ni 'sveti. Država je vseskozi industrijska: de-avski in kapitalistični razred 'sta iuz-Vlia do najvišje stopnje. Angleško u-Stavno življenje je drugačno kot baše, zbira krog sebe celo vrsto prl-h^onih in podrejenih držav: to je po-, itičen svet zase. 2e del j časa se borita za vlado :'ri o-last-dve močni, široki stranki: n utoni. s|i (konservativci) in liberalci. Unieni-i s° za centralizacijo države, /a meč. 110 vojsko in mornarico. V njihovih vr« s“ah se zbirajo bogati veleposestniki, visoki industrijci in trgovci, stara »n-itleaka buržoazija velikih' mest iri 'iVdu-stri,jskih centrov. Liberalci imajo na fvojih vodilnih mestih odlična imena kakor Lloyd George, Asquit i, dr. V sPlošnem' predstavljajo mlajšo, v rio-v?® duhu vzgojeno generacijo, ki jo iz-a iz raznih slojev naroda in se po-Vzpela na visoka mosta. To so zastopniki srednjega stanu, zato pa tudi ne-oliko bojevitejši, idejno naprednejši. državni politiki so liberalci dccerf* balisti; v vojaškem in finančnem oziru zahtevajo kar najširjo parlamentarno v°nt,rolo in sistematično štedenje. Med Svetovno vojno so unionist; rluinfirali. Pokazalo se je, da so bilo . njihove zahteve glede angleške oBoro-';ene moči popolnoma pravilne, Anglija morala imeti močno armado, ih ves Dfronmi imperij se je bil moral oare-fotpčiti za obrambo skupnih interesov. -° zadoščenje, ki ga je dal razvoj do-?°dkov unionistom, jo nekoliko poni-zaloj liborale. Asquit jo odstopil. Premier angleško vlade ja postal Lloyd teorge. Lloyd Georgo je sicer še tfe-r 'ivno prestopil iz unionističnega tabo* v liberalno vrste, veljal je pa kot jz-politik in duhovit diplomat, ki ?,n, H'* naravnost poklican, da v eni naj-lS:"iopoJnejBih ur novejše britanske ‘todovide prevzame vodilno vlogo, •-A°yd George ni bil fanatik Svojo Iranke; za to jo imel preveč politične-a razuma in zvitosti, Unioniste si jo ;;;^°bil kar s komplimenti in pa B kori-_r;s(jami. ki niso škodovale interesom ^ J-govo lastne stranke. Tako je 1. 191*3. J«**1* koalicija med unionisti in\libe-fjft:ck Ta koalicija je bila važen' tlogo- V angleški P°litičnl zgodovini. An-, La jo imela v odločilnih' vojnih' letih • ?r. ludi v letjli povojnih’ kriz irt šp-3amih potrosov močno, delazrnožno "mo, To dejstvo je pa Imelo pomen' • °I Za evropsko politiko Sploh’. (j Idrije leto so pojavljajo znamenja, Bo koalicija majo in razdvaja. Stara &Tr°bja med unionisti i« liborall ra-rano m Preha-iaj° na °b'eh stranki v fetr ' , lZ0m- D as i ravno programa obeh k j1 Vi 110 ka^a ravho velikih razlik, ci ii^ .I.ci J15®0 nobeni revplucijoriar-sovi'"r-OC^'a^’s^’ nhioilisti pa tudi rte Vonn55'1'10 natoedka in novih idej fm hem 'Tt 1VlHika obeh 'strank v praktičnost,?1^11 vedno bolj oddaljuje i« g a X vse-i počasnosti politične- lazvom v Angliji nezdružljiva. /aakof'^ f R.er 5o '«i pravil; vzrokov g* van,- 'J1 — razkrajanja, pdjlaljc-1 bok nnlHM0 J1, Lloyd George je preglo-ik, da bi ge zadovojjil z defen* Spor med demokrati in radikalci. krize? Možnost nove vladne ZM Beograd, 10. marca. V vče« rajšnji seji ministrskega sveta je prišlo radi pogajanj o volilnem zakonu med demokratskimi in radikalnimi ministri do ostrih nasprotij. Ministri demokratske stranke se upirajo takojšnjemu sprejetju novega volilnega zakona, ker se b«je, da bi jih radikalci v tem plučsju iztisnili iz vlade ter jih prisilili v opozicijo. Seja se je morala večkrat prekiniti, ker so se obe skupini morali posvetovati še posebej med seboj. Računa se na možnost skorajšnje nove vladne krize. (Rovarjenje radikalcev proti demokratom v zadnjem času izyira iz poostrene kontrole demokratov nad raznimi poizkusi radikalnih mahinacij, ki jim onemogočajo ribariti v kalnem. Ravno radi tega pa demokrati dan za dnem pridobivajo na simpatijah ljudstvq. Op, ur.) Vprašanje inozemskih trgovskih izplačil. ZM Beograd, 10, marca. Včeraj so se med demokratskim in radikalnim klubom vršila pogajanja radi vprašanja zapadlih trgovskih izplačil v Inozemstvu. Do sporazuma P a vendar ni prišlo. Radikalci, stoje na stališču, da se piora predlog uma.kpi.ti, doejm finančni minister dr. Kuuiaim-di noče odnehati od svojega stališča ter bi bil v skrajnem slučaja pripravljen pristati le na nekatero nebistveno izpromombe. V slučaju, da s svojim ■predlogom ne bi prodrl, bo Kumnnudi podal ostavko. Nemški državni zbor In trgovinska pogodba z Jugoslavijo. UKU Berlin, 10. marca. »Deu- Nemčijo im Jugoslavijo. Pogodba je tsehe Allgeimeine Zeitung« poroča, da sad dlogotrajnih pogajanj, ki so šele je nemški držami zbor sprejel zakon- v zadnjem času privedle v Beogradu skj načrt trgovinske pogodbe med do popolnega uspeha. Novi rumunski parlament. I>KU Bukarešta, 9. marca. — varuške narodne stranke, 10 AVare-(Češkoslovaški dopisni urad). Po do- seuvih’ pristašev in 1 socialist. Razen sedanjih poročilih pride v novi tu- voditeljev vladne stranke so bili iz-munski parlament 350 poslancev voljeni vsi voditelji opozicije, kmečko stranko, 30 članov trapssil- Konferenca finančnih ministrdv v Parizu. DKU Pariz, 9. marca (Havas), prave, Ministra so mnenja, da je fran-Finančni ministri zavezniških držav cozka vlada rooraliono dolžna izvesti so danes z gotovimi pridržki sprejeli londonsko sklope in sklepe canneške memorandum finančnega ministra konference, daskavno še ni bil sprejet Lasierio kot podlago za nadaljno raz- končno vol javni tekst. ziviio politiko. Dasiravno ceni važnost kompromisov, kadar gre za to, da se razvoj dogodkov obrne v pravo smer, ne pozablja na ideje iri na potrebe, ki jih prinaša čas. Kljub temu, da ga ve* že koalicija, skuša š previdno iri tak* tičrio preračunano ofenzivo uveljavit? liberalni program1. Unionisti z nojevo* 1 jo zasledujejo njegovo notranjepolitično delo, Lloyd George je dal samostojnost Irski in Egiptu, pripravlja jo celo za Indijo; decentralizira, kjer le lnogo-če. Unionisti, prijatelji , militarizma, opažajo njegovo previdno tipanje tudi v britanski armadi in mornarici. Odkar je Anglija dosegla vse in veliko več kot je imela zapisano v Svojem’ vojnem! programu, skuša Lloyd George krma* riti v prejšnje liberalne vode: zmanjšuje vojsko in uvaja sledljivost. Štedlji* vosti in političnega napredka pa se, unionisti boje... Kot ironija zveni, da! je Lloyd George poslal v Washington! zastopnika unionistov Balfourja, iri je moral baš ori podpisati izjavo, da An* glija ne bo gradila velikih ladij. Uriio* nisti so začeli dobivati tudi še druge strahove. Komaj jih tolaži to, da je Lloyd George velik nasprotnik socija* lizma iri da nima v svojem programu; razlastitve lordov iri drugih bogatašev. Vzroki 'angleške krize leže tedaj V načelnih nasprotjih med obema Stran* kama vladne koalicije. Zato je ta kriza! dolgotrajnejša iri bolestnejša kot so o* bičajne krize. Uvažiti je treba, da se tudi v Angliji pojavlja splošna svetov* HiVkriza, kriza civilizacije. Anglija trpi na težkih motnjah socialnega življenja, Ravrio Lloyd George je s svojo energič* no roko iri veliko politično duhovitostj.O zajezil velikansko delavsko stavko kori* cem! aprila 1. 1. Lloyda Georgea obdaja svetovna državniška glorija. Njegovi odhod iri pa razpad koalicijo bi imel težke posledice no lo za Anglijo, ma; več tudi za ostalo politično Evropo. Lloyd George se zaveda te nevarno* sti jri skuša ustvariti novo stranko, »strdnko sredine« (centre party). V to stranko bi stopila cela vrsta unionistov, ki bi v zvezi z liberalci provzelz nase odgovoi-nost za vlado. Prisilno državno posojilo v Nemčiji. D KIJ Berlin, 9, marca. (Wolft). Danes je dpšlo med zastopniki nemško ljudske stranke, mitrama, demo-kratrtv, večinskih socialistov in bavarske ljudske stranko, ki predstavljajo veliko večino državnega zbora in ki so so pogajali več mesecev pod o-sebnim vodstvom državnega kance-larja, do kompromisa v davčnem vprašanju. Vso navedene stranko bodo sedaj predložilo državnemu zboru skupen predlog, s katerim se bode vzakonilo 14 davčnih načrtov in dodatno tudi še določba o prisilnem posojilu. S prisilnim posojilom, ki so bo prva tri leta obrestovalo, se bo pridobila še 1. 1922. ena milijarda zlatih mark. Državni kancelar je izrekel vsem, ki eo sodelovali pri velikem delu za davčni kompromis, zahvalo in priznanje vlade. Tako si je vlada pridobila pretežno večino državnega zbora za »prejetje velikih in važnih’ davčanih! zakonov. Moeltva in druge internacljonale. TIP Riga, 8. marca. Na zasedanju moskovske iiiternaoijonaJe je v zadnji eoji bil sprejet »klop glede .edinstveno fronto sodjaliatov. Plenum konference so jo izjavil za sodelovanje zaostalimi irutemacijanalnani na splošni konferenci, na kateri M bile zaslppflno _vse dolavsk# prga^aaiio. razprave izjavil,« da je tretja mtomacijonola pon>rej1 hotela obračunati z izdajicami, ki pu šil v voino za impcriialisti.čno eiil i»- Vcaidaa’ pa vodje konzervativnega dela delavskega razreda še vodno uživajo veliko zaupanje svojih mas. — Tudi je danes drugi položaj nogo leta 1919., ko jo Moskva odklonila sodelovanje na konferenci v Bernu, Kriza pIlnarsRe Industrije na Češ. k'«m. DKU Prag a, 9. marca. »Prager Preaso« poroča: Na enketi, ki je bila sklicana za poravnavo konflikta med delavstvom in podjetniki plina,reke industrije in ki se je vršila dnnes v ministrstvu za socialno »krb, je opozarjal vladn; zastopnik, da bi znižanje plač povzročilo elementaren odpor delavstva. Pri reševanju spora no sme odločevati formalna pravica podjetnikov, marveč moralna pravica delavcev. Zastopnik podjetnikov so je radi te izjave čutil užaljenega in jo zapustil sejo. Posvetovanja so eo prekinila. Borza, 9. marca. Z e g r c b: Valute} dolarji 250—270, rublji 30, čeb. kraae 370-430, leji 250 do 352; devize: Milan 1380-1400. — C uri h: Newyerk 5*15, London 22*51, Pariz 4615, Milan 26*15, Praga 8*35, Zagreb W Varšava 0*11, Daaaf 0*08, »erlin 2*05‘r’ 'jlv " Propaganda v ino-zemstvo. Nasprotniki naše države še vodilo ,ni* so utihnili s svojo inozemsko propagari* do, Posebno živahni so Karlisti in Madžari. Ti imajo v svojih vrstah mnogo aristokracije, ki še ni prekinila svojih' starih stikov z zapadnimi aristokrati, S saloni visoko .stoječih oseb iri redakcijami starih, konzervativnih listov. Naši kulturni delavci v inozemstva (majo do* volj izkušenj, kako težko je spraviti vi vejike inozemsko listo kakšno informacijo o pas, naših političnih in kulturnih' zadovnli. Boriti se jo treba z mnogimi predsodki in' za nas naravnost smešnim! nepoznavanjem najenostavnejših geografskih' in političnih dejstev. Zaradi tega — in pa, seveda, iz drugih vzrokov, ki smo jih zakrivili mi sami -- je naša; propaganda v inozemstvu jako neznatna iri nezadostna. V ten; oziru so na$ Madžari izdaleč prehiteli. Njihova pro* pagandria služba je organizirana tako' kot je bila paša med zasedanjem pariška mirovne konference. V Franciji, 'Angliji, Italiji in v nevtralnih državah delujejo njihovi zaupniki in skušajo vplivati na javno mnenje. Celo na Japonsko Sogff delovanje propagandnega odseka mad* Žarskega zunanjoga ministrstva, izkori* ščajo vsako priliko iri vsak osebni, rod binski' stik z inozemstvom. Ne pozirajo objektivnosti irt ne sramujejo se ponarejati zgodovinskih dejstev. Zadnjo leto so začeli z vso vnemo •bombardirali italijansko Javno mnenje gnane so njihove zveze z italijanskimi fašisti. Med fašisti in njim sorodno organizacijo »Društvo prebujajočih se Madžarov« je bila sklenjena ozka alijan-4?,. V najvažnejši italijanski reviji »Nuova Antologija« je nedavno objavil predsednik madžarske akademije znanosti Berzeviczy članek, v katerem skuša dokazati, da Madžari niso zakrivili (vojne, da niso ni kdaj- in nikjer zatirali nobenega nemadžarskega naroda in da jim je mirovna pogodba prizadejala strašno krivico. Ne samo to: Berzeviczy izvaja nadalje, da je postala zveza proti-jslovanskih držav nujna zgodovinska pogreba. To zvezo je treba postaviti nasproti novi, slovanski velesili od Adriji in njenim zaveznikom (mala antanta). Zato je zdrava in močna Madžarska popolnoma v interesu Italije. Vsled tega je — sklepa pisec — razumljiv pojav, da se Italiji polagoma odpirajo oči izi da a j ena prejšnja, slepa protimadžarska (razumevaj: protihabsburška) politika zahaja v preteklost. »Madžarska je voii-tta vzajemno prijateljstvo, osnovano na istovetnosti interesov, poglobiti in dosledno izgraditi.« — Tako si najodličnejši reprezentanti madžarstva prizadevajo služiti imperijalizmu svoje domovine. Propaganda v inozemstvu ne zahteva r.renutnih uspehov, podobna pa je kapljam1, ki padajo na steno. Tako se lahko rušijo cele skale. Tudi pri nas je treba v tej smeri več dela in organizacije. * ??.ovi volilni lakoti sa Narodno skupsetno in Nemc.i, Novosadski »Deut-Bches Volksblatt« se v posebneni uvodniku »Novo zapostavi jen je« bavi z načrtom novega volilnega zakona za Narodno skupščino ter odločno ugovarja točki, ki pravi, da bi pasivno volilno pravico imeli oni državljani-SHS. ki so Naturalizirani in niso srbohrvatske ali slovenske narodnosti, šele, če so že najmanj 10 let bivali v državi. Ta točka da je v protislovju z ustavo, ki pravi, rla je državljanstvo v vsej državi eno in isto in da so vsi državljani pred zakonom enaki; dalje da jo tudi v protislovju z mirovno pogodbo senžemien-sko, ki istotako ugotavlja, da so vsi SHS državljani pred zakonom enaki in uživajo enake državljanske in politične pravice. * V zakonodajnem odboru narodne, skupščine je 9. t. m. bila končana načelna razprava o splošni upravi in je bil zakonski načrt proti glasovom klerikalcev, zein 1 ;j eradnikov, ropubl ikan-cev in soc. demokratov sprejet. Pričela se je podrobna. debata, v kateri so klerikalni govorniki povdarjali svoja avtonomistična načela. Za nujno sprejetje zakonskega načrta se je izjavil boo. dem. Etbin Kristan. Feuižleton. Igralski jubilej MiJorada K. Petroviča. V soboto jo slavil v Skoplju štiridesetletnico svojega dela na gledališkem1 polju režiser tamošnjega gledališča Milorad K. Petrovič, odeii najsim-patičnejših igralcev stare generacije. V Beogradu, kjer je bil dolga ieta član tamkajšnjega Narodnega gledališča, je bil poznan kot najboljši prodstavijalec narodnih tipov. Za skopljansko gledališče si je kot režiser stekel velikih zaslug. O priliki njegovega jubileja v soboto je igral v slavnostni predstavi »Beneški trgovec« ulogo Sliyloc;ka. Tridesetletnica Danice Vasiljeviču-•d. Članica novosadskega gledališča Danica Vasiljevičeva bo slavila dne 16. t. m. tridesetletnico svojega umetniškega delovanja. Tridesetletnico bo obhajalo gledališče na slavnostni način, na kar se že sedaj pripravlja. Vasiljevičeva je znana kot ena najboljših Sla-Jiic novosadskega gledališča. Nova Krleževa knjiga. Zrrani mladi rirvatski pisatelj M. Krleža je izdal novo knjigo: »Magyar kiralyi honved novela«. (Kr. madžarska honvedska novela.) Delo je lirski. fragment iz ciklusa hrvatski bog Mars ter je izšlo kot 6 zvezek Čakloviceve Jugoslavenske biblioteke. Knjiga stane 40 K. Roman’ Branislava Dj. Nušida: »De-vetnajststopetnajst«, ki izhaja sedaj tudi v ljubljanskem »Jutru« je izšel te dni v Beogradu v posebni knjigi. Roman opisuje tragičen umik srbske voj-fcke preko albanskih gor 1. 1915. Roman * V republikanski klub’ narodne skupščine sta obenem z dr. Trumbičem vstopila narodnosoeijalna poslanca Deržič in Brandner. ' Program konference v Beogradu. V sredo popoldne se jo pričela v Beogradu konferonca strokom jakov Male antante, ki se ima jo sporazumeti v tehničnih vprašanjih, tičečih se razprav na genovski konferenci. Program je sledeči: Pretresanje raznih metod za izvrševanje principov, ki jih vsebuje resolucija, sprejeta dne 6. jan. t. 1. na konferenci- vrhovnega sveta v Cannesu. Skupno delo vseh držav za restavracijo evropskega • gospodarskega življenja; vse države priznajo svoje državne dolgove. Dispozicije finančnega in monetarnega značaja, ki bodo nudile garancijo in predvsem mir med narodi. 2. Finančna vprašanja: Cirkulacija centralne in emisijske banke državne finance v Kvezi z rekocnirfrukcijo, vprašanje kurza, organizacija javnega in zasebnega kredita. 3. Gospodarska in trgovinska vprašanja. Olajšave in garancij^ za izvoz in uvoz. Zaščita industrije, književne in umetniške lastnine. Statut o konzularnih, agentih. Tehnična pomoč gospodarski rekonstrukciji. 4. Transporti. * Izvedbo rapallske pogodbe zahteva v polnem obsegu naša vlada od Italije. Obvestila je-o svojih tozadevnih korakih vse zavezniške vlade. Italijanski poslanik v Beogradu, grof Manzoni je pose til S. t. m. našega zunanjega ministra dr. Ninčiča in mu sporočil v imena svoje vlade, da želi pogodbo brez odloga izvršiti, čim se 16. t. m. sestane rimski parlament. Konferenca ekspertov v Beogra. du. ^ V slavnostno okinčani dvorani oficirskega doma so je v četrtek slovesno otvorila beograjska konferenca. Po pozdravnem govoru, v katerem je zunanji minister dr. Niučid povdaril mednarodni pomen konference, so podali češkoslovaški, mmunski in P0pski delegati svoje izjave, naglasa joč .Zadovoljstvo nad dejstvom, da se je^ sestala ta konferenca, in svoje upanje, da bo mogla uspešno izvršiti vse naloge, ki so ji določene. Minister Kinčič je povabil elane konference na plenarno sejo, ki se je vršila ob 6. uri zvečer v dvorani Narodne banke. — G-J asom programa bo konferenca zborovala. do 12. t. m. Posvetovanja posameznih komisij se vrše ločeno v finančnem ministrstvu .oziroma v Na-rodni. banki in Prometni banki. v Dogoditi, na Reki, Poročilo iz Milana ve povedati, da je po sporazumu vseh političnih strank" s fašisti imenovan predsednikom reške vlade Giovani Giuratti. nacionalistični poslanec iz Benetk in bivši šef d’ Annunzi jeve vla- de, ki ga je rimska vlada poslala, da še pouči o dogodkih na Reki. Ta vest je rimske politične kroge močno razburila. Italijanski listi poročajo, da bo vlada skušala pregovoriti Giurattija, da se odpove, ker bi v ' nasprotnem slučaju nastale neprijetne komplikacije z Jugoslavijo. Tudi povdarja, da je mesto roškega guvernerja nezdružljivo z tnestom italijanskega poslanca. # Italijansko težnje po Zadru. Na občnem zboru Lego nazionale je prodsed-nik izjavil, da je Zadar gospodarsko na robu propada. Treba ga proglasiti za svobodno luko in obdržati tretjo cono, brez katere Zadar ne more živeti, če pa bo treba tretjo cono izprazniti, se mora Zadru zasigurati železniška zveza s Kninom'. Zanimivosti. Skrivnosten zločin. — Pogrezajoče se mesto, r— Dragocen šah. — Zastrupljena grofica. — Nesreča kaznjenca. V nekem notoku v bližini mesteca Msuriaca na Francoskem so pred par dnevi nagli nago mrtvo žensko truplo brez glave. S telesa so bile odstranjene vse stvari, po katerih bi se kakorkoli moglo ugotoviti kako podrobnost, ki bi morda pomagala dognati identiteto. Orožništvo je takoj uvedlo najstrožjo preiskavo, toda doslej še ni imelo uspeha. V okolici ni izginila v zadnjem času nobena žens’-:a pa tudi sicer ne ve nihče ničesar o zločinu. Okoličani sicer pripovedujejo, da so malo dni prej videli ponoči drveti po poljskih peteh ne* automobil, ki je bil bre-z luči, teda kakšen je bil, kdo je sedel v njem in k3m je vozil, ne ve nihče, kakor tudi ne^ če je ta ?utcmobil morda res, pr:-neljal tja ono najdeno žensko .truplo. Edino kar je dognala preiskava izvedencev na najdenem truplu, ie to, da je bila umorjena najbrže plesalka, kar bi se dalo sklepati iz močno rnzviiih mišic na njenih prstih. Na podlagi tega so se uvedla poizvedovanja širom Francije, kakšen uspeh bodt> imela pa še ni znano. • Mesto Loranton v Pensylvaniji je obsojeno na strašen pogin. Mesto šteje i 37.000 prebivalcev ter je središče bogatega premogovnega ozemlja, ki daje najboljši antracit, kolikor.se ga pozna. Ped mestom so se pojavile v zadniem času vulkanične sile, ki 'pretresajo zeni-sko površino, tako da s-^ mesto vedno bolj pogreza v zemljo. Doslej se je vsled udiranja porušilo že več hiš ter pri tem pokopalo mnogo prebivalcev pod svojimi ruševinami. Trenutkoma grozi nekemu delu mesta, ki šteje krog 200 hiš. strašna katastrofa porušenja, radi česar so pre- jo študiral in pisal Nušič več let ter dosegel z njim slavo jugoslovenskoga Barbussea. Šestdesetletnica smrti velikega ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenki. Te dni je poteklo 60 let, kar je umrl naj-večji ukrajinski pesnik Taras Ševčenko. Rusko narodno-prosvetno društvo v Kerstumu je izdalo ob tej priliki spominsko knjigo pod naslovom »Velikemu Slovanu«. Knjigo je posvetilo spominu pesnika Gjure Jakši£’i, prijatelja Ukrajincev in ljubitelja SJj -Sinkovega genija. Spominska knjiga obsega 80 strani ter jo pisana v separatističnem' ukrajinskem duhu. Smrt znamenitega ruskega feljtonista. Dne 28. februarja t. J. je umrl v Petrogradu znameniti ruški feljtonist Vasilij Mihajlovič Doroševič. Doroše-vič je bil rojen 1. 1864. ter je sodeloval pri raznih ruskih dnevnikih, največ pa pri »Rossiji« in »Ruskemu Slovu«. Svojo karijero je pričel kot Sotrudnik humorističnih listov, pa tudi poznejši njegovi feljtoni in koserije so bili polni finega humorja. Razen' tega je napisal nekaj potopisov (Sahalin, Palestina itd.), roman iz kitajskega življenja ter mnogo novel. V zadnjem čaSu je bolp-hal ter živel v precej žalostnih razmerah'. Državna izdaja del Giordana Bruna. Poslanec Chiesa je predložil italijanski zbornici naj bi v buketu vftcplp pijl-yierho Kvoto za državno izdajo celokupnih del Giordana Bruna. Nova dela Johna Galsworthya. Pred kratkim jc izšel nov roman znanega angleškega pisatelja Johna Galsvvor-thlia, ki nosi naslov »To lot* (V najem so odda). Roman so pozdravili vsi angleški kritiki, kakor tudi občinstvo. Ta roman je pravzaprav nadaljevanje nje- govega prvega romana »The Man of Property» (Bog — Človek.) Poleg lega bo londonski »Court Theatre« vprizoril v najbližjih dneh novo GaIs\vorth.yjevo socijalno dramo »Windows« (Okna). Japonska gledališča. V Tokiju so gledališča, v katerih trajajo predstave po devet do deset ur. Naravno je, _ da mora publika med tem časom tudi j^sti, zato so med odmori tudi servira čaj, kostanj, riž, lotosove korouliir, ribe, divjačiuo, gobe in druga podobna jedila. Jedila se servira z ozirom na čas dneva, tako n. pr. opoldan drugačna, popoldan! drugačna in istotako zvečer zopet drugačna. Tako vživajo Japonci poleg umetnosti obenem tudi izbrana jedila, katera pa seveda res zaslužijo. Ako bi pri nas trajale gledališke predstave tako dolgo, bi gotovo bilo še manj gledalcev, kakor jih je sedaj, oziroma bi sploh ne b*ilo nikogar. Operni pevci doktorji. V Nemčiji imajo dva operna pevca, ki sta doktorja. Ciftct b«rlia»ke opere Oskar Bftty je doktor med. dent., član opere v Karlsruhe, Herman' Wucherpfennig pa doktor filozofije. Ta dva se držita besed: dulce cnm utile, katMogiziranjii prednjetoT v pe>vyor-škeitt zgodovinskeih društvu so našli med drugim papirus, ki je star' naj-manje 3500 lot in na katerem se nahaja bivalci tega dela zbežali, tako .da je sedaj ta oddelek popolnoma zapuščen. Pod mestom se čuje zamolklo grmenje in od časa do časa ga pretresejo močni potresni sunki. Največ je doslej trpel oddelek Minooka. Prebivalstvo beži pre* strašeno iz mesta, ki bo kmalu popol' noma prazno. * .Nova Doba* peroč.?, da ima nek krojač v Splitu dragocen šah, katerega figure so izdelane iz slonovine in sic«r na jako umetniški način. Suh je bil baie-prenešen v Dalmacijo za Časa bofcsersVe vstaje v Pekingu iz Kitajske, kjer ga i? dobil sedanji lastnik od nekega svojega prijatelja. Sah reprezentira vrl^3 vrednost. • Pred par tedni je umrla v Kraguje^11 v Srbiji ruska begunka grelca Murav* jevna. Njena smrt ni sprva vzbudila m* kake pozornosti, radi tega so jo Pokopali brez vse nadaline preiskave. Ko* maj sedaj pa se je izvedelo, da njen* smrt baje ni bila imavna, ampak d*1 je bila gro{;ca zastrupljena. Sodišče je odredilo obdukcijo grofičnega trupla, k* bo dognala, koliko je na stvari resnic& V zemSki deželni kaznilnici, kjer s® radi pomanjkanja vojaških kaznilnic n.*,', hajajo tudi vojaš«i kaznjenci, se je n«* hajal na leto dni zapora radi dezerter stva obsojeni pešec Franjo 'Primora0 Primorac 'je svojo kazen že skoro 0»* sedel in bi bil moral v nekaj dneh rifl svobc do. Pri delu na nekem zidu v_ kaznilnici pa je Priinorac pred p?r doevj padel na kamenito dvorišče ter si lobanjo. Prv-peljf-.li so ga v. bolnico, M£1, pa je še isti dan umrl. ________________ Dnevna kronika. — Oblasto upravno sodišče pi’ve fnštance za mariborsko oblast pride slasrm dogovora demokratskega," kflif' tijskega in socijalističnega klui>a * nistrom za izenačenje zakonov v — Za bolnice v Sloveniji je mini' sirski svtt. v seji 9. t. m. odobril kredi' 500.000 dinarjev. To je u-pjh nastop15, dr. Kukovfca v^lemokratskem klubu, se je z vso silo zastavil za ugod1'*0 rešitev vprašanja. — Novi poštni pravilnik, ki urejuj® celokupni poštni promc-t v državi, stop* v veljavo s 1. julijem. — Za Jugoslov. Matico se je fantovskem vešeru slovenjebistriške^ župana g. Danijela Omerza nabralo l^4 Din. 25 para. Iskrena hvala vsem dar°' valcem. — Obtožnico proti generalu Ze' čevlču, bivšemu vojnem j ministru, se‘ 500 vrst teksta z medicinsko vsebin0. Nek egiptovski, zdravnik, ki je živ'cl približno 1500 let pred Kristusom, f'P*' suje na njem 47 slučajev bolezni 'J glavi. V par slučajih razpravlja o ranah ter o zdravljenju ran, ob koiicl1 pa govori o nekem eleksirju za pom-a‘ jevanje ter podaljšanje življenja. Film, Jri ne geri. Berlinskemu kem ku Gustavu Schaafu se jo posrečilo najti za filme tnko celoloidno maso, ^ ne gori in tudi ne eksplodira, pač pa 30 le tali, toda tudi to pri zelo veliki v1-0" čini: Schaf je že osnoval deln^^ družbo, ki bo zgradila tovarno za lovanje te nove celulofce. _ , Wilsoni piše za film. Znani amerisk1 režiser D. W. Griffith je donil od bi*’1 šega predsednika . ameriških Združeni!1 držav W. Wilsona poziv, naj inseeriir® serijo političnih filmov, za katere piše temo on sam, to je Wilsow. Tako P , torej tudi Wilson po vzgledu ra^n* padlih veličin izdal svoje mem°irel samo mesto V knjigi v — filmu. Tor03 čisto amerlkansko. •' | Relief Kalifornije. Nedavno so se j stali zastopniki vseh kalifortmki‘1 • striktov ter sklenili postaviti svol zemlji nenavaden spomenik. ^ bodo namreč ogromen relief Kalif01', nije. na katerem bodo vse gore, v? griči in Imbi, doline, polja, mesta! vafj* fto&tfi, pota, železnico in reko te deže ia. izvršitev tega velikega dela, ' Bo1, d s ra eti.o v osrednji ladji zevega doma v Ran Frančišku, so »a zdli zastopniki distriktov skupno sv0 500.000 dolarjev stavljajo klerikalni, republikanski in narodnosocijalni poslanci in sicer zaradi vpoklica rekrutov decembra preteklega {sta, ko je okoli 6000 rekrutov obolelo jo nad 300 umrlo. Predlog v obtožnici do stavljen v prvi seji narodne skupščine. — Uboga Dalmacija! Ni še dolgo tfga, kar je Radič na vsa usta proglašal; 0a je tmi Dalmacija vsa v njegovih rokah. Sedaj pa pride mariborska ,Stra-‘a pd 8. t, ni. in trdi z vso resnostjo, °a je Dalmacija po ogromni večini v "lennalnem taboru. Kdo ima sedaj Prav, Radič ali Korošec? — Dobrega zagovornika so dobili nrvatski separatistični Sokoli v Zagrebu in drugod v maribprski »Straži*, ki kar slavospeve poje separatističnim Soko- Slava tebi, Radičevski Sokol v ^8grebu, klerikalci te blagoslavljaj&l — Organisti, glasbeniki! Prvo glavno zb rovanje „Društva organistov in glasbenikov za Slovenijo" se vrši v torek po sv. Jožefu, dne 21. marca 1922. ®o_pol 9. uri zjutraj v Narodnem domu » Celju. K temu gl. zborovanju je dovoljena polovična vožnja na južni in ?ržavnih železnicah v Sloveniji v Celje Jjj naza.i- Vsak udeležnik zborovanja se ®°ra Pri žel. blagajaah in vlaku izkazati ' društveno člansko legitimacijo, katero imajo že vsi redni člani društva. Na “rzavnih železnicah kupi vsak udeležnik Pri vstopni postaji cel vozni listek v ^elje, kateri mu bode veljaven tudi za Povratno vožnjo. Vozni listek se mora na celjski postaji torej obdržati (ne od-D?ti) s pomočjo čl. legitimacije. Na juž-ni Žel. pa se z iskazom čl. legitimacije jj8 Obe strani kupi polovična vozna karta. Kdor članske legitimacije še ni-rna) naj si jo nemudoma naroči pri društ-Vu ter prijavi svoj pristop. Društvo ima Svoj sedež v Petrovčah pri Celju. Ob dvaraajsti uri. Maribor, 10. marca 1922. Včeraj zvečer so se vršili po vsej Jugoslaviji shodi koaliranib. železni-carjev, shodi, ki najboljše ilustrirajo Položaj našega prometa. Vzrok kata-r°fnlnega stanja našega prometa je v Prvi vrsti beda železničarjev. To so Priznali tudi zastopniki trgovskih in odnstrijskih zbornic, ki so se udeležili *°nference dne 26. febr. v Zagrebu, to Priznavajo vsi politični klubi parlamenta in vsi ministri. Mesce in mesce že se °rijo železničarji za zboljšanje svoje-gmotnega položaja, vrhovno vodstvo j^alicije je storilo vse korake, toda obljubljene pomoči ni od nikoder in promet od dne do dne propada. Draginja narašča dan za dnem. To vemo najbolje v Mariboru, ki je. postal tekom zadnjih dveh mesecev najdražje ^esto v Jugoslaviji. Kako se pri «la-flašnjih cenah živi, čuti vsakdo na svo-lastni kozi in priznati mora, da so 2ahteve železničarjev po zvišanju plače Popolnoma upravičene. Nikdo ne more odrekati zaslug, ki *° si jih stekli za našo državo Selezni-£a*ji v najtežjem času, v nastanku na-„e države, po preobratu. V predvojnem I*** so bili železničarji najboljšo pla-ani. a danes so na slabšem, kakor navadni delavec. Ob vsakem času, po zimi •H najhujšem mrazu in' poletu v nsjbuj- * vročini, po dnevu in ponoči morajo ^r^ti težko in odgovorno službo. Konj, dobiva samo slamo in' gara dau in Pogine. Tako se bo zgodilo tudi z P^im prometom, če ne bo prišla po-ob dvanajsti uri. Mnogo so je že . budilo, kar bi se lažje storilo pred letom, kakor pa danes, tem nuj-“®iša pa je pomoč danes. Človek, ki se mu posuši Hrbtenica, je a Življenje nesposoben. Isto se lahko rdi o državi, ki hira na prometu. Od Prometa je odvisna valuta; država, ki «ia invalidni promet, ima tudi iriva-dno valuto. Slaba valuta pa povzroča aginjo. To so dejstva, ki se »e mo-e3o izpodbiti. In ravno promet *je raketi8' naže države. Dolžnost naših dr-^ vnikov je torej, da to rakrano ozdra-’ 13°. Toda z obljubami samimi tega ni c'os°Si! Promet bo mogoče vi ° +:a^ 1®’ °e 86 najprej popravijo ži-j, ? r°ji. nato pa tudi mrtvi. Kajti če Po elementa, ki bi gonil železne lo-■^Pfllotive, tudi najboljše lokomotive ne raj0 koristile. Iie, ko. bo funkcijoni-!Kali + Promet, se bo zboljšala naša ta, bo ponehala draginja, is le na ta način' bomo prišli do gospodarske konsolidacije. Vložene so v parlamentu interpelacije glede rešitve železničarskega vprašanja. Poživljamo vse poslance, da se zavzamejo za vprašanje železničarjev, bodisi državnih bodisi zasebnih prog. * Včeraj zvečer se je vršil v Gotzovi dvorani shod koaliranih železničarjev, na katerega so bili povabljeni tudi za-stopniki političuih oblasti. Shod je o-tvoril predsednik krajevne koalicijo g. J a r h, ki je v kratkih besedah pojasnil named in pomen shoda. Za njim je govoril g. Nahtigal, član odbornega vodstva koalicije, ki je opisal vse korake, katere je storilo vodstvo v izboljšanje gmotnega položaja železniškega o-sobja. Številne obljube vlade so ostale do danes neizpolnjene. V Zagrebu se je vršila dne 26. t. m. konferenca, katere so se udeležili zastopniki centralne delavske zbornice, kakor tudi zastopniki trgovskih in industrijskih zbornic, le prometnega ministra ni bilo. Obrnili so se tudi na pokrajinskega namestnika g. Ivana Hribarja,-ki se'je na to informiral pri obratnem ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani, ki pa je odgovoril, da ni tako hudo, češ, da železničarji ne znajo gospodariti. Kako si obratno ravnateljstvo to predstavlja, je nerazumljivo. S 16 din. dnevno pač pri najboljši volji ni mogoče izhajati. Družina, obstoječa iz troh oseb, potrebuje za naj-skromnejše življenje, iri to le za živila 3725 K mesečno. Kje je obleka in dru-goS Ministrstvo je obljubilo podporo šele za v jeseni, do tedaj pa železničarji ne morejo več čakati. To zadnja faza legalnega boja, ki ga bijejo železničarji. Če ne pride ob dvanajsti uri pomoč, morajo opešati zadnje sile, in potem? Dosedanji prometni ministri niso bili strokovnjaki ter so naš promet uničili. Pozval je vse, naj ohranijo mirno kri in glavo pokonci, kajti do rešitve, mora priti. Za njim je govorila kot zastopnica žensk ga. Švare, ki je orisala v kratkih besedah težave žen', ki morajo s temi malimi dohodki nasititi vso družino. Mož mora imeti tečno hrano, da ne omaga, otroci so lačni, vsi pa raztrgani in bosi, a žena nima kje vzeti, da jih nasiti in obleče. Otroci propadajo duševno in telesno. * i * Nato jo govoril posl. g, Golouh o draginji. Kritiziral je postopanje vlade, ki premalo energično nastopa proti bankam in špekulantom. Slovenija stoji pred katastrofo. V naši agrarni državi ■manjka živil. Nekatere občine so žs začele kupovati žito v Rumuniji. Pov-darjal je potrebo, da se zopet uvede kontinentiranje živil, znižanje cen ali pa zvišanje plač. Zupan g. Grčar je izjavil, da je Maribor železničarsko mesto. Problem .železničarjev jo torej tudi problem'mesta. Kot načelnik mestne uprave bo podpiral akcijo železničarjev ter opozoril vlado, na pretečo nevarnost. Sprejeti sta bili v smislu izvajanj dve resoluciji, ki sta se brzojavno odposlali poslancem ter predsedniku narodne skupščine. Resolucije objavimo jutri. ... H koncu je pozval gosp. Nahtigal zastopnike časopisja, naj podpirajo akcijo železničarjev, kar se dosodaj Mariboru premalo vrši. . . Ob 22. uri je predsednik zaključil shod. katerega se je udeležilo krog 4000 oseb. Seja načelstva krajevne organizacijo .TDS v Mariboru se vrši v petek 10. t. m. ob 6. uri zvečer v Narodnem doniu; Rad! važnosti predmeta, (manjšinsko vprašanje) prosimo točne in' polnoštevilne udeležbe. Krajevna organizacija demokratske stranke v Mariboru. V soboto 11. t. m. ob 20. uri sestanek uradniškega odseka demokratske stranke v separirani sobi Grajske kleti. P. n. člani tega odseka se vabijo, da se sestanka gotovo udeleže — tudi če bi ne bili dobili osebnega vabila. Predsednik odseka: Meglič. Podpirajte Jug. Hatico! Mariborske vesti. Maribor 9. marca 1922. Koledarček. 10. marca, petek (40 muč.) Ljudska univerza: ob pol 20. uri v mali kazinski dvorani; predava docent dr. Matko o sredstvih človeškega organizma v borbi proti obolenju. 11. marca sobota, (Heraklij) »Ljudska knjižnica«, mladinski oddelek, od 18. do 19. ure. 12. marca, nedelja. (Gregor) ob pol 10. uri predpoldne velik ljudski shod v kazinski dvorani za moralni preporod. (Glej tozadevno notico!) Naznanjene kulturne prireditve: 12. marca: velik ljudski shod za moralni preporod (kazinska dvorana, začetek ob pol 10. uri). 13. marca: koncert komornega kvarteta Zika, odlična koncertna prireditev v Mariboru (v Gotzovi dvorani, ob 20. uri). m Na protidraginjskem shodu koalicije železničarjev v Gčtzovi dvorani mineli četrtek si je g. Nschtigall dovolil izp&d proti našemu listu, Češ, da nične pišemo o železničarskem vprašanju. Ne da bi nas ta napad in sledeči fuj-klici le malo razburili, konšta’tiramo: naloga koalicijskega odbora je, da ali vabi zastopnike jasnega mnenja k svojim sejam ali pa da jih obvesti o svojih sklepih oziroma jih informira o položaju. Konštatiramo dalje, ds smo vse, kar smo tozadevno prejeli, tudi vestno objavili. Tudi g. Nachtigall bo razumel, da človek, ki stoji izven interesnega kroga, ne more biti o fazah železničarskega boja informiran. In končno časnikarji niso za to tu, da bi se vrivali tja, kjer jih ne marajo in po strani gledajo. m Društvo »Učiteljski dom“ se snuje v Mariboru. Ima namen z najemom, nakupom ali lastno stavbo preskrbeti učiteljskim sinovom in hčeram primerno stanovanje, hrano in nadzorstvo za čas študij v Mariboru Gotovo zelo hvalevredna misel! Da bi kmalu postala meso! m Stavka krojaških pomočnikov traja naprej. Našo včerajšnjo notico spo-polnimo v toliko, da so pomočniki dobili lansko jesen 40%-no povišanje mezd in da so mojstri pri pogajanjih v pon-deljek pristali nn začasno nadaljno 30%-no povišanje ter se zavezali za slučaj nadaljnega naraščanja draginje k še večjemu povišku. Pomočniki so samo 30%-ni povišek odklonili in pričeli stavko. m „Ceški ,k!tib“ v Mariboru. Vabimo vse k obilni udeležbi k članskemu sestanku v sobotu 11. t. m. ob 20. uri v češki sobi v Narodnem domu. Na vsporedu je nadaljevanje predavanja ter pevske in glasbene točke, katere izvajajo gdč*. M. Radova, gdča. M. Kače-rova in gosp. ravnatelj Topič. Vstop imajo samo člani in je dolžnost vsakega, da se lega zanimivega večera udeleži. Ob enem naprošamo člane, da v soboto popoldan pomagajo pri prenesem« klavirja iz male dvorane, kjer je od zadnjega večera Slov. Čitalnici ostal. m Protituberkulo^*. Um. V petek, dne 10, t. m. ob 18. uri se vrši 8. odbo-rova seja PTL v dvorani okrajnega glavarstva. Vsi gg. odborniki se Vabijo, da se te sejo zanesljivo vdeleže. Vabijo se tudi gg novinarji. m rdravniško društvo v Mariboru vabi vse svoje čla.ne in prijatelje društva na izrerfni ob 6. zbor, ki se vrši v soboto dne 11. t. m. ob 19. uri (7. uri zvečer) v hotelu »Pri zamorcu« v Maribora. Na dnevnem rodu je predvsem vprašanje, kako stališče naj zavzamemo zdravniki naipram nevarnosti, da se na.m zaprejo bolnico v mariborskem okrožju. m Posojilnica v Mariboru ima v nedeljo, 12. t. m. ob 10. uri dopoldne v sejni sobi v Narodnem domu sv9j 40. letni redni občni zbor, na kar se •gg- zadružniki opozarjajo s povabilom na udeležbo. m Opozarjamo naše čltatelje na nov železniški vozni red, katerega prinašamo v daiažnii številki na zadnji strani. m Gostovanje Arnošta Grunda, G. Arnošt Grund je popolnoma okreval ter je dospel sinoči z večernim vlakom v Maribor. Nocoj nastopi v ulogi psna Zarembe v »Poljski krvi", jutri pa v ulogi organista Celestina v „M3m’zelle Nit»uche“. m Velika kavarna; Ob 17. uri popoldne čajanka s koncertom v »Klub-baru«. Marodrso gSedaSišce. Repertoar: Petek 10.: »Poljska kri". Gostovanje gosj,. Amošta Grunda. Abon. A. Sobota 11 : „Mam’ze!le Nitouche“. Gostovanj' Arnošta Grunda. Abon, B. Nedelja, 12.: Ob pol 15. uri ,Pogumni krojaček". Otroška. — Ob poi 20. uri „Ptičar“ Izven abon. Porotno sodišče. Maribor, 9. marca 1922 Kaloman Šandor obsojen ria smrt. Danes se je vršila pred porotnim sodiščem ponovna razprava zoper 22-let-nega Koloman' Šandor, posestniškega sina v Kuštanoveih (Prekmurje), ki je osumljen, da je dne 9. septembra 1921 umoril posestniškega sina Aleksandra Novaka. Šandorjevi in Novakovi so bili fadi neke zemlje že od nekdaj v prepiru, ki pa se je še bolj poostril, ko je bila sporna zemlja prisojena Novakovim. Tudi par dni pred tem umorom je po izpovedbi nekaterih prič, ki jih je bilo povabljenih osemnajst, napadla mati obtoženca umorjenega Novaka ter klicala svojega sina, češ, naj pride in ga ubije. Teden dni poprej pa je napadel obtoženec sestro umoi-jenega ter se mora rad! tega zagovarjati tudi še radi telesne po škodbe. Kritičnega dne je pomagal umorjeni nakladati nekemu posestniku otavo. Ko sta delo dovršila, se je . vrnil k svojim1 kravam, ki jih je pasel. Krog 18. ure j p gnal živino domov. Kmalu na to se je slišal iz bližnjega gozdiča klic na pomoč. Jože Novak in' Lajoš Horvat, ki sta bila v bližini pasla, sta odhitela proti gozdu. Iz gozda jima je prišel naproti današnji obtoženec, držeč v desni roki vojaški bajonet, ves krvav in’ pa samokres. Na vprašanje, kaj se je zgodilo, je samo odgovoril, da ga je s tem orožjem Novak napadel. Ni pa povedal, da bi bil on Novaka ranil ali da je Novak sploh ranjen. Šandor je odhitel, naprej, imenovana pa. sta šla pogledat v gozd. Tu se jima je nudil grozen prizor. V mlaki krvi jo ležal Aleksander Novak mrtev, dvakrat zaboden v desno stran prsi. Šandor je med tem šel k županu in orožništvu, kjer je prijavil, da ga je Novak napadel in ranil v levo roko, on pa .ie zbežal za njim ter pri tem padel no bajonet. 1 Pri današnji razpravi pravi obtoženec, da ga je umorjeni napadel z bajonetom. On se je branil ter ga prijel od zadaj preko ramen in trebuha za roke. Nekaj časa sta se tako natezovala, prj. čemur se je on in umorjeni ranil z bajonetom. Nato pa sta oba padla, Novak je padel pri tem na bajonet tor si ga zasadil v prsi, Ta njegov zagovor jo zelo neverjeten, Zdraviliški izvedenci trde, da sta obe rani zadani od spredaj z močnim sunkom, kajti ena rana sega • skoz in’ skoz, Tudi po ranah samih je izključeno, da bi jih mogel zadobiti pri padcu, ker sta obe rani vodoravni in paralelni. Obtoženec tudi trdi, da je orožje last umorjenega. Priče pa so izpovedalo, da je obtoženec nekaj dni prej tudi njim grozil z revolverjem. Glede bajoneta se ni moglo dognati, čigava last je. Pri prvi razpravi ni vedel o njem nikdo ničesar, do čim trde obtoženčevi sorodniki danes da so ga večkrat prej videli pri umorjenem Priča pa, kateri je pol ure pred u-morom pomagal nakladati otavo, pa. odločno izpove, da pri njem takrat ni videl nobenega orožja. Po dolgotrajnem zasliševanju je sodni svet. dr. Stergar zaključil razpravo. Porotnikom s obila slavljena tri vprašanja: glavno vprašanje na umor, drugo na uboj in tretje radi te' lesne poškodbe. Porotniki so po kratkem posvetovanju glavno vprašanje z desetimi glasovi potrdili, vslod česar, je sodni dvor izrekel smrtno kazen na vešalih. Obtoženec jo sodbo nemo poslušal in’ sprejel. — filSPStniCI SVETI Avanturističen roman. Spisal: Karl P i g d o r. P reve!: R. R. (Dalje.) . (30) 31. V polni lepoti leži v solricu visok vrli Fara. Z njega se vali kakor oblaček, umazan’ dim. Ob njegovem vznožju se leskeče jezero. Proti njemu drve konji. Tam spredaj na obrežju leži mala vasica, To si Izberejo bežeči za cilj. Prod bornimi kočami stoje v gručah' začudeni ri-oiči. Še nikoli niso videli belili ljudi. Od začudenja in groze se vržejo .na tla tiščoč glave y pesek. »Tajil, tam leže čolnj!« Konzul in Kien-Luiig ustavita konje ter skočita na tla, Konzul dvigne Mavdo na roke in že v naslednjem trenutku so vsi trije v čolnu, ki se pod krepkimi udarci vesel zamaje in' oddalji. Preplašeno vihrajo konji ob obrežju, planejo v ^odo, hočejo plavati, se prestrašijo in se vrnejo zopet nazaj na obrežje, kjer tresoč se obstanejo. Gori na pobočju, ki se spušča proti jezeru, še pojavijo zasledovalci. Čoln' ubeglih se S polno brzino pomika pod krepkimi udarci vesel preko gladine. Na obrežju postaja vedno živahnejše. Črna druhal se je pripodila do vode, zasedla čolne. Eden za drugim ge odločajo od obrežja, udrve za preganjanimi. Že se spuščajo nad pokrajino prve večerne sence, toda diyji lov se še vedno nadaljuje. Lov preko jezera proti Vznožju Fnra. ' »Semkaj,« kliče konzul. »V reko moramo!« Iz jezera se odceplja ozek odtok. Čolni zasledovalcev so že blizu. Preko vode se že eujejo razburjeni Vriki črncev vspodbujajočl k čim hitrejšemu vcslaiiju. Tedaj zdrvi čoln z bežečo trojico v odtok, V prvem čolnu zasledovalcev sedi star ribič, vzeli fio ga s seboj, da jih vodi. Nenadoma plane stareo kvti Eku, zakrili z rokama, kriči obupano: »Ne naprej! Ne naprej! .Ne v odtok! Tam prebivajo bogovi, ki požro oči zasledujejo g plamtečim žaroiff bežeči pleH, ’d£ ga ne izgube z vidika. Tok, ki nosi čolna, postaja vedno bolj deroč. Oster ovinek zakrije pogled s čolna na čolri, Že mislijo bežeči, da teo ostali sami, toda v naslednjem hipu jiridrvi preko ovinka zopet tudi čoln črnega zasledovalca. Dalje, vedno dalje! (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: Radivoj Uchur. Odgovorni urednik: Ratioit Ozim. Konf oristi nja 1 se sprejme. Zmožna mora biti korespondence v slovenščini, hrvaščini in nemščini ter vseh pisarniški!1 del. Pismene ponudbe pod „Wrt“, Džamon|a ln drugovi družba z o. z., Maribor, 3<8 f^afa oznanila Stanovanj® v sredini mesta, obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, želim zamenjati za večje stanovanje. Ponudbe pod „Večje stanovanje® na upravo tega lista. S73 2—2 Prazni zaboji se prodajo pri * tvrdki Fr. Majer, Glavni trj? St. 9. 873 3—g GSasovSr na 4 oktave, ;za učenje začetnika, se ceno proda. Kjo, pove uprava. 378 2—1 Proda se stenski telefon. Naslov pove uprava. Žapne ure, precizijske in sten-sslto popravli» najgolidneje tvrdka R. Bizjak, Maribor. Gospodka ulica 16. 64 sama® reg. zadruga z neom, zaveso i? i v. TL* e n a r t w vabi na Ravnatelj išče meblovamo sobo- V sredini mesta. Ponudbe na upravo (Tabora“, * vsakogar. Izgubljen .je vsak, kdor si drzno vanj. j Bogovi so vam že zamračili um. ^blazneli ,ste, Kopoji-' no je.« Irt v naslednjem trenutku je starec že z glavo naprej v vodi. Krik groze spreleti trumo zasledovalcev. Vsa voski «3 naenkrat povesijo, Z groze poli)itni očmi se spogledajo zamorci. »Naprej!« tuli Makcmbov sin, »ali Bte otroci, da se bojite strahov?« Naprej! Ne uidejo nam!« Toda nihče črncev ga no posluša \neč. Kakor blazen n.darja Makomhov sin po prvih veslačih, ki jih doseže. Veslači se sklonejo, a zganejo se ne. »K vragu z vami,« vpije. »Tudi brez vas grem lahko dalje!« Irt nagloma pomeče Spremljevalce s čolna v vodo, “S © ta 4! as § >o & I © pSVk £g' .£s d 4^ N St Bas* 60 G) C RS M) O «1 S" ki se vrži dne 18. marca 1922 oh 18. (§.) url sveder v uradnih prostorih prš Sv. Lenartu s sledečim ■*- ‘ dnevnim redom: 1. Odobritev računov računskega zaključil za leto 1921. 2. Razdelitev čistega dobička. v 3. Volitev načelstva in nadzorstva. Sv. Lenart, dne 10. marca'1922. 377 ODBOR. Brez jamstva z pravilnost in sprememba. BŽMl EEE Veljaven od 10, marca 192Ž Proti jugu (Maribor—Postojna—-Trst, z odcepi). Os. 20,50 2P26 2219 23-37 Os. 323 Os, 221 lfi-00 10'3{j 17-19 18-32 19*35 20-55 900 9-m 10-17 11-40 12-53 Os. •49 a Os. 47 Brz. | Brz. 7 23-30 0-01 015 0*27 ), 100 1*21 I -59 0-46 S . 8-4S 12-23 12-2: ") Vlak 851 -Saka v Mariboru 16-50 17'2'i 17-40 18-20 1.7-52 18-5(5 18-2« 1851 21-51 19-34 22'25 16-25, 01-40, 8-48 14-14 13-58 15-28 15 1725 17' 18-01 8-35 y c3. 801 Os. 45 13-40 1.0-I5 13 43 50 4-1 t i-07 14-30 14-20 ! 5:4(( 17-23 10-17 17-1(1 2i-25 20*30 Solar 11-02 11-25 1.1-14 11-18 12-12 19*55 16-45 16-25 14 "55 30-32 23-40 0 do Os. 43 Br.:. 9 "O "O O O .e ja 'S 2 n* O 5-30 0-0:3 7-02 S'30 9-48 (>20 (5-55 6'32 10-1V 7'00 1103 7-30 9-51 8-13 11-13 5-10 10.41 13-25. 2-00 3-42 5391 5*03! 7*10 9-35 n l.i, ])t’ili. 19 32 (55 95 106 9(5 30 33 48 53 82 (58 101 92 168 595 15« 220 301 mwH'in-’jrwawM Postaje iSHairlfeop at©3®$v©s* . .................. PJu) ... . . Koteribn , . , , , Nssv-Sčafitesa , , . SSravansto RisSršc«............... Slov. Bistrica rnesio E»ol|€ar5® . . . •................ Konjice , , ....... Koacset . . Ge!f« Velenje.............. Zimama mosS........................ Zagreb !, k.......... Beograd.............. Mubijana—SSnvni holoigvap Pojstoina......................... Tr*| t • • • • • • • • • • • • • • • • • » * » • H 0 B ir§m Brs$, Os. Os, M?š. Brz. Brz. Os. Os. Os, Os. 08, c 2 o-O 10 50 ji 42 802 8 4 44 48 222 224 2»8 —c- • • ; prih. 360 *’09 9-59 1405 14-27 14.45 16-56 2217 7-19 11-0(5 i7-a • ■ OlJll. . 3'83 9 25 13-0? . i $ 16-22 21-43 (5-40 10-27 lTu 14-^ 15 »P • • n . . . , • » 20-17 5-26 9-44 • • 1 » . , • f t • 18.36 4-00 8-18 i • 9 * i . 4 t * 1700 7-00 » » * • 0*11 12-42 % * 21-29 f>-45 . • • >1 3:M • i 16-08 6-24 4 • ♦ • p S-10 10-30 « f 15-35 17-10 5*40 t # • 1 n • 303 0-O'i 5'27 12'2'J , * 15-57 21*18 • 0 • f 9 n , . u:ei . ■ 13-40 » • • • S-34 8-23 , * 15-20 20-41 J « • • ♦ . 5410 . f 13-10 a # t » i 2-11 7-f 8 10-45 J 3 09 12-37 14-55 20*17 a • 1 • . ČV51 1000 10-00 17-1S * • 1 . « 2*03 0-u2 1-32 7 00 9-40 14:03 19-27 * 5 11 : • • « 21-56 5-50 10-30 8-12 16-13 » * # 1 t # S'J5 8-15 12 55 -13-00 12-55 ♦ 9 H 0-40 23-52 5-18 «•40 11-35 12 06 17*35 f t t \ j N •38;39 1910 9 33 S-19 , - * 1 V 10 45 16,80 t 1 . «-3IJ Fr 00 . ♦ , 9 II. Proti s©ty@ru (Maribor-g!. ki.-Spielfeid-StraB-Dunaj, z odespi). FW*1 FWl{U^-^r VUKH?$Vt. Os. 74b -aKiKsnov Os. 72 Os. 70bII Os. 70bl O«. 32 Brz 4 Os. 36 Os. 84 Brz. 10 17-16 12-41 6*30 0*20 19-00 15*18 8-00 5*10 5-41 4-21 17-39 17-50 13-04 13-13 0 53 fi*43 mi 1SU1 15'43 8*31 4-48 19-50 ŽO-57 • 900 10-IS) ■ • ♦ . • . • 2219 0*35 16-40 11-17 8-00 5-45 . • 4 • 17-5313-28 9-40 703 I * • 1 9 9-53 L, 4 * * (5 45 21-45 19-40 1 1454 10-55 Postaje ?<1ari!3or gi. kol. . St. Bij................ Splelfeld-StrES . (ioriija Jiadgonft Ljutomer . . . Graz g!. !<«;. , . Bruck a. IVI. . . . P-rah*............ V VVIarj j. ko!. . . . A Brz. Os. Brz. Os. O*. Ob, Or, Os. Os. 9 35 3 31 33 71 J, 71 75 77 1 35 8-40 13-35 1932 22-21 9-53 7-35 14-0(5 20-52 111 8*08 . , . 9 30 7-13 13-43 20-29 30-30 IS (.<(> 13 U 19'00 . 21-50 9-20 7-18 * 13-30 0*21 . , 15-07 , 10-47 i>-37 15-21 11-20 10-32 19-42 23-14 3-41 14-50 17-40 19-20 18 45 " *<-i , . k T,- * 21-45 7-25 8 05 13 i0 • • • • ! SSS. Proti napadu (Maribor gl, kof.—Celovec, 2 odcepi)* Os. 415 Oa. 413 10-48 15-00 lli-56|l5’0« 121-38:1(5 '14 17-22 18-47 19-40, Op. 411 5-00 610, 0-03 1000 HI6 S 43 9-44 Postaje O*. 412 0<, 414 A lastnik in izdaiateli: Koporci] eTabor-. — Tisk#; Mariborska tiskarna d. a7 Mnrlbar «!. kol. , Mcritoor kor. koi. Dravograd-M^ža. Volenjc . , , , .•- * . • afie Aliuork ...... ffi 737 7-89 0-0(5 5.31 12-25 12-17 10-50 10.14 85n 7-50 Os 4lfl 20-4& i9,-ia t?a ižf Ki "4 5-41