Poštnina plačaua « goiovuu
Naročnina mesečno
25 Din, za inozemstvo 40 Diri — ne-deltska iztki |a ce-loleiuo % Din. za inozemstvo 120 Din
UredniStvo je v Kopitar jevi ul.b/lll
Jftim
fiOilO
krni LETO LX

»mi(j v«
Teleloui uredništva: dnevna služba 2050 - nočna	2994 id 2050
V Ljubljani, v četrtek 21. aprila 1932
.štev. ni n
H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cena 1 Din
Ček. račun: Ljubljana St 10.650 in I0.J49 za inserate; Sara levo štv 7563, Zagreb šiv. 59.011, Praca-Uunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva h. telefon 2992
Izhaja vsak dan e | ti i r u j. razen pondeljka m dnev« po prazniku
Ivar Kreuger — simpion d obe
Svet ima senzacijo. Ivar Kreuger, ki je veljal neposredno do svoje smrti za največjega finančnega genija in gospodarskega strokovnjaka, je sedaj razkrinkan in pokazalo se je, da je bil velegoljuf in ponarejevalec največjega stila. »Bankir Evrope«, kakor so ga še pred meseci spoštljivo imenovali listi, je sleparsko manipularal z milijoni in milijardami, ki so bile le na papirju in za katere sploh ni imel nobenega kritja. Da pa ne bi ostalo le pri efemerni časnikarski senzaciji, bi bilo koristno, ko bi listi Kreugerjevo sleparsko afero osvetlili tudi z moralnih vidikov in jo primerno tolmačili kot tipičen pojav dobe in razmer, ki jih dandanes preživljamo. Tega pa listi žal niso storili. Nasprotno, jako malobesedni so naenkrat postali —, iz česar bi se s precejšnjo verjetnostjo dalo sklepati, da v zvezi s Kreugerjevo goljufijo utegne še v kakem drugem finančnem centru — za-smrdeti. Čutiti je, da imajo vplivni mednarodni finančni krogi interes, da se o stvari čim manj poroča. Odtod previden in prizanesljiv molk »glasnikov javnega mnenja«.
Toda ravno lo »spoštljivo« zadržanje internacionalnega tiska, ki je v pretežni večini odvisen od velefinance, je najbolj značilen za milieu denarnega sveta in krogov, katerim je pripadal pokojni Kreuger. Tako značilno je to, da bi skoraj dali prav onemu preprostemu možu, ki je z velikim zanimanjem po listih zasledoval Kreugerjevo sleparsko afero, pa nazadnje vzkliknil: »Kako je bil vendar nespameten, da se je ustrelil, ko bi živel, bi bil gospod, gospod še tudi danes.« — Preprosti mož, ki je izrekel to markantno misel, čisto gotovo ni vedel, da imamo iz kroga velefi-nanfnih sleparjev še drug, sicer ne tako goro-stasen, vendar pa poučen slučaj, ki v celoti potrjuje njegovo modrovanje za docela pravilno. Je to slučaj proslule madarne Hanau, ki pa ne končava tako tragično, kakor Kreugerjev primer. Madame Hanau je po rodu nemška Židinja, a ker kapital ne gleda na izvor lastnika, je gospa Hanau mogla postati tudi v Parizu ugledna finančna osebnost, z lastno banto in z lastnimi listi. Pred nekako tremi leti so jo prvič zaprli. Preiskava je dognala, da je podjetna madame ogoljufala s pomočjo svoje banke, in pisanja svojih listov vlagatelje, ki so pripadali večinoma srednjim slojem, — za skoraj 100 milijonov frankov. Mnogi so prišli ob vse svoje prihranke. Hanau so tedaj zaprli v žensko kaznilnico pri Sv. Lazarju v Parizu, odkoder pa je že po nekaj dneh — pobegnila. »Prijatelji« so jo nato spravili v bolnišnico, a ni trajalo dolgo, ko se je pojavila na svobodi in sicer pri vodstvu najobsežnejših finančnih poslov. Te dni beremo, da so jo radi goljufij in celo veleizdaje zopet zaprli. Pa je verjetno, da se zopet kmalu prikaže na pariški borzi. Preiskava je namreč, že prvič odkrila, da je madame Hanau zvezana po zelo intimnih zvezah z jako odličnimi osebnostmi. Sledovi so vodili v razna ministrstva in lako je stvar hitro zaspala. Ni izključeno, da se bo premetena sleparka na isti način tudi tokrat izmuzala.
To so strašne stvari, kadar pomislimo, da imnjo kazenski zakoniki vseh držav — zlasti pa še francoski — že za male tatvine in goljufije določene razmeroma ostre kazni. Dokaz nam je, da zlo tiči globlje, kakor bi se na prvi pogled zdelo. Zakoreninjeno je v celotnem našem gospodarskem in družabnem sistemu, ki si je znal, ker je tako silen in mogočen, prikrojiti in narodom privzgojiti svojevrstne moralne pojme, da more skoraj nekaznovano počenjati take zločine..
Toda tu naj umolkne naša beseda in ču.[mo, kako najvišja avtoriteta na zemlji, papež sam karakterizira značaj in način modernega gospodarstva:
»Kar v našem času najbolj pade v oči, ni le kopičenje bogastva v rokah malega števila ljudi, temveč, da se s tem v njihovih rokah steka tudi velikanska moč in nekontrolirana oblast.« (Okrožnica »Quadragesimo anno«).
Slučaji, kakor je Kreugerjev, so največji ebtožitelji obstoječih gospodarskih prilik. Vsak se bo vprašal, kakšen sistem je to, da more en človek razpolagati s takimi bajnimi krediti, spravljati finance celih držav v svojo odvisnost, ko po drugi strani milijoni poštenih ljudi nimajo, s čimer bi nasitili svojo lakoto. Nihče ne osporava razlike med ljudmi, ki je naravna. Toda ni več pravih meja, nad kalerinii bi morala čuvati pravičnost in ljubezen. To je propadanje krščanske kulture pravičnosti in ljubezni, ako imajo eni veliko preveč, drugi pa niti toliko, da hi si ohranili laslno življenje.
Dalje. »Lastniki in absolutni gospodarji denarja vladajo nad posodo in kreditom in tako nekako upravljajo kri, ki po njej vse gospodarstvo živi, imajo v svojih rokah tako rekoč dušo gospodarstva, tako da proti njih volji nihče niti dihati ne more.«
Ni to Proud'hon ali Marx, ki bi tako govorila, ampak je papež. »To kopičenje silo in moči vodi v borbo za gospodarsko moč... bije hud boj za moč v državi... in vodi v boj med državami samimi...«
Nihče ni v zadnjih desetletjih podal bolj markantne karakteristike obstoječega gospodarskega in socialnega reda, kakor Piieva
AngHja ne računa več ne z racijami, ne z vojnimi do
ovi
Veliko razburjenje v Ameriki
Newyork, 20. aprila ž. Snočni Chamberlainov ekspoze v spodnji zbornici, posebno pa, ker Anglija v svoj proračun ni stavila dohodkov iz reparacij niti zneskov vojnih dolgov, je izzvalo v ameriških finančnih krogih veliko nezadovoljstvo. Izjavljajo, da se to ne more drugače razumeti, kakor da je napovedan bankerot vsemu rcpara-cijskemu sistemu kakor tudi sistemu plačila vojnih dolgov. Ne morejo verjeti, da bi Velika Britanija, Francija in Italija enostavno ustavile plačila vojnih dolgov. Sklep angleške vlade je izzval tem večjo zmedo, ker na drugi strani vsebuje ameriški državni proračun postavke Iz dohodkov medzaveznigkih vojnih dolgov. Zaradi tega se pričakuje, da bo moral kongres stvar resno proučiti. Ne verujejo, da se bo moral tudi ta kongres Se baviti s posledicami sklepa angleSke vlade, temveč vlada prepričanje, da bo ostal le teoretično na papirju in da se bo po moratoriju nadaljevalo izplcčevanje vojnih dolgov. (7) Listi prinašajo Chamberlainovo izjavo z velikimi črkami in izražajo prepričanje, da Anglija pričakuje revizijo problema vojnih dolgov.
Senator Borah, predsednik senatnega odbora za zunanje posle, je v zvezi s Chamberlainovo izjavo odločno protestiral proti anuliranju vojnih dolgov in naglasil, da so do sedaj vsi evropski predlogi za rešitev tega problema Sli za tem, da se ta bremena zavnejo na ameriške davkoplačevalce. Dokler ne bodo revidirane mirovne pogodbe, je popolnoma brezsrriselno, da se nadaljuje diskusija o anuliranju ali reviziji vojnih dolgov Ameriki. Sedanja Evropa mora plačati luksus, ki si ga je privoščila z mirovnimi pogodbami.
MacDonald in Tardieu Siaoratumna ?
Pariz. 20. aprila, tg. MacDonald, ki potuje v
Ženevo, se je ustavil v Parizu in imel sestanek s Tardieujem. Temu sestanku se pripisuje poseben pomen in se trdi, da sta se razgovarjala o pripravah za lozansko konferenco. Francoski listi posebno naglašajo dejstvo, da angleški novi proračun ne vsebuje nobrnih dohodkov na račun reparacij, pa tudi nobenih izdatkov na račun vojnih dolgov. »Petit Parisien« poroča k temu iz Ženeve, da se je včeraj na sestanku Stimson-Briining kljub vsem demantijem govorilo o reparacijskem vprašanju, posebno ker se je udeležil sestanka tudi ameriški
finančni ekspert Dawes. V Ženevi bo MacDonald , bo v dveh dneh lahko obiskal 30 občin in se v konferiral z dr. BrUningom. Tardieu pa odpotuje j ponedeljek vrnil v Ženevo. Prihodnjo sredo zvečer v pelek zopet v svoje volivno okrožje in upa, da \ pa hoče zopet imeti v Parizu velik volivni govor.
Francosko-italski sporazum -garancija miru v Evropi
Rim, 20. aprila, ž. V poročilu proračunskega odbora, ki je bilo poslano parlamentu, je admiral Medici de Vascello poročal o vseh mednarodnih akcijah za omejitev in redukcijo oboroževanja. Ideja je sankcionirana po versaillski pogodbi. Za njo je prišel locarnski pakt in te pogodbe so omogočile, da se nadaljuje delo za nadaljnjo omejitev in redukcijo oboroževanja. Pričelo se je s pomorsko omejitvijo in sklenjen je bil londonski sporazum, v katerem pa nista zastopani niti Italija niti Francija. Po tem uvodnem poročilu je admiral Medici poudarjal, da leži italijanski vladi mnogo na tem, da se oboroževanje omeji ter počasi reducira, kar bi vsekakor ublažilo splošno krizo. Italija je vsled
nesporazuma r Francijo prišla v težak položaj in inora i velikimi žrtvami graditi svojo vojno mornarico. Nato je Vascello govoril, da je pomorski sporazum med Italijo in Francijo postni osnovna garancija za mir v Evropi. Ta sporazum bi pripeljal do močae in solidne garancijo velesil, ki bi onemogočile vsak napad na mir v Evropi. S tem hi bil obnovljen stari rimski mir, »Pax Koinanac, kakor tudi mir, ki ga je od lela 1845 do leta 1908 vzdrževala v Evropi sveta aliansa. — Italijansko-francosko-angleški pomorski sporazum, katerega smo preteklo leto zagovarjali, bi bil edini resnični činitelj za mir na vsem svetu.
Razorožitev mogoča le, če odneha Italija
Pariz. 20. aprila. Vesti mednarodnega časopisja, da je pričakovati ugodnega uspeha ženevske razorožitvene konference, so bile tukaj sprejete z velikim optimizmom. Francija, ki odkritosrčno želi miru, ne more pristati na to, da bi se t Ženevi sprejela kakšna razorožitev, ki bi koristila pomorskim državam in pa Italiji, Francijo pa oropala neobhodnih sredstev obrambe, dokler mir ni efektivno zasiguran.
Resolucije, ki jih je v Ženevi sklenila sojlisno tozadevna komisija, so čisto nezadostne. Komisija želi, naj bi se razorožitev izvedla postopoma, naj bi se pri izmeri razorožitve upošteval geografski položaj vsake države in njene posebne razmere in naj bi se kot prva etapa izvedla dejanska redukcija, dokler bi se postopoma ne dosegel zaželjeni minimum orožja. Te resolucije so pa čisto splošnega značaja brez konkretnega načrta in zadevajo polno problemov, kojih rešitev jc še daleč. Francija
na noben način ne bo odnehala od svojega principa, da se mora potom Društva narodov onemogočiti vsak atentat na mir.
Glede brodovskega sporazuma med Italijo in Francijo, ki ga hoče doseči ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Stimson, ki jo menda dospel iz Amerike v Ženevo samo zaradi tega, da to doseže, izjavljajo francoski listi, ki imajo zveze z vlado, ila je zainan vsako upanje na sporazum, ako Italija ne odneha od svojih neupravičenih zahtev po pariteti s Francijo. Pa tudi Amerika in Anglija morata opustiti svoje stališče glede razorožitve, ako naj ženevska konferenca res ima pozitiven rezultat. Anglija in Amerika želita, da bi se uničila daleko-sežna artilerija in pa podmornice zato, ker hočeta biti varni pred kakšnim napadom z morja, dočim jima obrambni interesi Francije niso čisto nič mar. Na tej podlagi sc ne bo dosegel noben sporazum.
Pojasni!o glede zaščite kmetov
Belgrad, 20. aprila. A A. V zvezi z uveljavitvijo zakona o zaščiti kmetovalcev in o razveljavljanju posameznih določb zakona o izvršbi in zavarovanju je bilo na merodajnem mestu dano tole pojasnilo:
Ta zakon ima namen, da uredi gotove kreditne odnošaje v državi. Ta zakonska ureditev je posledica sedanjih denarnih razmer v državi, predvsem pa oslabitve položaja našega kmetovalca. Zato jo kazalo zaščititi ga za gotovo dobo in sicer tako pred izvršbo in dražbo njegovo [»sesti kakor od pretirane obrestne mere za dolžne vsote. Zakon predvideva nadalje gotove ukrepe in postopek za slučaj, da denarni zavod zaide začasno v denarne težkoče in sioer bodisi zaradi nereda kreditnih odnošajev, nastalega iz splošne kreditne krize, bodisi zaradi nenavadnih dvigov. Drugod kakor tudi pri nas se lahko pripeti, da zaide zavod zaradi vznemirjenosti vlagateljev, oziroma zaradi naglega dviga vlog, čeprav je aktiven, v plačilne težkoče. Od njega se namreč zahtevajo nemogoče stvari in da takoj izplača vlagateljem zneske, ki jih je posodil gospodarstvu. Zato je treba v takih slučajih predvsem zaščititi upnike in vlagatelje. Za take nagle dvige so s tem zakonom predvideni ukrepi z namenom, da vpostavijo ravnovesje omajanih kreditnih odnošajev in da omogočijo mirno poslovanje denarnih zavodov. Take ukrepe narekujejo splošni gospodarski interesi dr-
žave in so podobno ravnale tudi mnoge druge države, ki so dosegle s takimi ukrepi blagodejne sadove in upostavile v prvi vrsti potrebno zaupanje in normaliziranje omajanih kreditnih odnošajev.
Trgovska pogodba z Itatiio
Rim, 20. apr. AA. Italijansko-jugoslovanska trgovinska pogajanja se zdi, da so pred ugodnim zaključkom. Italijanski listi, ki so lani kritikovali italijansko-jugoslovanske trgovinske odnošaje, zdaj nič ne pišejo o teh pogajanjih.
Steinbeis izvršil samo umor
Miinchen, 20. aprila, tg. Tn jc izvršil samoumor znani lesni veleindustrijalec dr. Steinbeis radi bolezni in trgovskih težkoč. Govori se, da je v zvezi celo s Kreugerjevim polomom. Tvrdka Steinbeis je imela ogromno lesno industrijo tudi na Hrvatskem in v Bosni.
Belgrad, 20. aprila. 1. Iz Soluna poročajo, da je odbor za kontrolo deviz in valut obvestil zainteresirane, da bo grška narodna banka odobrila nakupovanje deviz le /.a uvoz pšenice.
Split, 20. apr. ž. Zagrebški metropolit dr. Ante Bauer je v spremstvu svojega tajnika dr. Slamiča dospel včeraj v Split zdrav. V Splitu ostane dva dni, nakar odpotuje v Zagreb.
okrožnica »Quadragesimo anno«. Vsak dan bolj potrjuje njeno resničnost. Vse sodobno gospodarsko in politično življenje postaja vse bolj odvisno od nekaj mogočnih gospodarskih koncernov. ki odločajo o materialnem in duhovnem kruhu človeštva. Znali so si podjarmiti časopisje in politiko, poedinca in organizacije, delo in kulturo. Kreugerjev slučaj, ki je istočasno finančno podpiral Hitlerja in ko-munislo, špansko diktaturo in finansiral tajno vojaške načrte, nam v svetli luči prikazuje nemoralnost podobnih mednarodnih koncernov.
Narodi radi tega trpe in trpljenje je najboljši svetovalec. Ljudje pričenjajo razmišljati in se otresati one zaverovanosti v gospodarski sistem, za katerega so mislili, da nosi v sebi možnosti večnega blagostanja, ki pa je lako globoko poniževal kraljevsko dostojanstvo človeške narave. Iz ust najbolj prosvitljenih in mislečih organizatorjev industrije že prihajajo izjave, da ie treba gospodarstvo narav-
nati k bolj plemenitim in bolj resnično človeškim ciljem, kakor pa je razbrzdana sebična dobičkaželjnost. H a r w e y Fireston, ■kralj pnevmatike: v Ameriki izjavlja: »Kriza nam je dala lekcijo, ki je nadvse koristna in resnično moralna, ker nam je brezpogojno dokazala, da nihče ne more delati le za sebe, ampak da mora vsako delo in vsak napor služiti celotni družbi.« In Ford piše v svoji zadnji knjigi: »Čemu kopičiti bogastvo, če ga pa ne rabiš. Plače delavcev so veliko večjega pomena za državo, kakor pa dividende akcio-narjev.« Še pomembnejše so izjave L o t h i a-na, člana MacDonaklovega kabineta v zadnji številki »Contemporary Rewiew«.
Kar so čutili filozofi že pred desetletji, danes z jasnostjo uvidevajo tudi razumni gospodarstveniki. Kapitalistični režim gre nasproti temeljnim spremembam. Stvar delavnega krščanskega elementa je, da eb tej važni priliki ne zamudi svojega velikega trenutka.
drin.
Ministra Ssbenik in Preka odstopila
Belgrad, 20. aprila. Zvedeli smo, da sta gg. ministra dr. Stanko Sibenik in Nikola Preka sta vila svoje položaje predsedniku ministrskega sveta na razpolago.
Slovo gospoda Darda
Belgrad, 20. aprila 1. Z večernim Simplonom je odpotoval iz Belgrada v Pariz francoski poslanik in opolnomočeni minister na našem dvoru Emil Dard. Jugoslovansko- francoski klub mu je priredil prisrčno odhodnico. Razkošni prostori kluba so bili nabito polni ne samo uglednih vseh družabnih razredov, temveč tudi mladina se je poslovila od poslanika. G. Darda je najpreje pozdravil g. Ibro-man, vseučiliški profesor in podpredsednik Jugo-slovansko-francoskega društva. Za njim je govoril polkovnik Belcelj v imenu tukajšnje francoske kolonije. Nadalje je govoril Bogdan Popovič, ki je v svojem govoru naglasil zasluge g. Darda, ki jih ima pri političnem in kulturnem zbližanju med Jugoslavijo in Francijo. Nato je govoril g. Dard v prisrčnih besedah: »V teku petih let, ki sem jih preživel med vami in ki so bila polna raznih dogodkov in sijaja lepih dni, ki sem jih preživel v skupnem enttiziazmu ob priliki velikih manifestacij francosko-jugoslovanskega prijateljstvu v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani, so se mi vtisnili v dušo neizbrisni spomini.« Poslanik Dard se c zahvalil vsem prijateljem za njihovo naklonjenost ter rekel, da jim ne kliče samo: »Z bogom! , temveč tudi »Na skorajšnje svidenjel« Član naše opere Milorad Jo-vanovič je nato zapel nekoliko naših pesmi.
Avstro-jugosiovansbi dogovor o htiir.not!
Dunaj, 20 apriki. tg. Pogajanja zadnjih um med jugoslovansko in avstrijsko delegacijo o doči ureditvi plačevanja v medsebojnem blagovnem prometu so danes končala z novim dogovorom, ki bo stopil v veljavo 21. aprila in zamenjal dosedanjo odpovedano pogodbo. Na pudla<;i novih dogovorov se ho v splošnem nadaljeval klirinški obračun po dosedanjih načelih. Potoni pa se je tudi dogovorilo, da se v bodoče dovoljujejo kompenzacijski posli v najširšem obsegu, ;iri katerih bodo stranko lahko direktno obračuna'ale mod seboj. Tudi za prejšnje zaključke za katere so bilo že izvršena plačila v kliringu na podlagi dosedanjih dogovorov, so bo omogočil direktni obračun z novimi posli. Obe vladi bosta odredili vse potrebno, dn se plačevanje v klirinškem prometu ne bo oviralo. Dogovor se bo lahko odpovedal na mesec dni.
Dunajska vremenska napoved: V nižji Avstriji bo ostalo dosedanje vreme, v ostalih krajih Avstrije pa je pričakovati zboljšanja in višje temperature.
Stran 2fi
> SLO VENEC c, dne 21. aprila 1932.
Stev. 91.
Naraščanje voda
Poročilo „Slovenčevega" dopisnika o stanju v poplavijenem ozemlju
'-Slovenec« ,je že dozdaj izčrpno poročal o velikih poplavah, ki so prizadejale pokrajinam okrog Save in Donave veliko škodo. V želji, da hi informiral slovensko ljudstvo natančno o obširnosti katastrofe, j« ^Slovenec« poskrbel za posebnega poročevalca, ki je v vojaškem letalu preletel včeraj vse poplavljeno ozemlje in ki bo od jutri naprej v :>Slovencu« opisal svoje vtise o prizorih, ki jih je opazoval od blizu in ob uri, ko je bil položaj najbolj kritičen.
Sabac, 20. apr. I. Kljub solnčneinu vremenu, ki je vladalo danes v južnem Sremu, se je položaj v poplavljenih krajih prav nič ni spremenil. Nasprotno Sava je na vsej črti zopet narastla, ponekod za 10 cm, kar pri ogromni širini njenega sedanjega korita pomeni, da ie naval novih voda vsak dan močnejši. Po vsem Sremu je voda, po vsem Sremu vlada žalost in strah daje nove vzpodbude utrujenemu prebivalstvu, da se brani, tako da nihče ne misli na spanje in počitek.
Voda podrla mesto Race
Najstrašnejša je bila anočnju noč za mesto Rače. Rače so popolnoma pod vodo, ki teče po vseh ulicah in je podrla že v sleherno hišo. Ljudstvo se je skrivalo nekaj časa na podstrešjih ali pa se stiskalo na naglo zbitih čolnih in splavih ob zidove svojih hiš, ob katere je udarjala razburkana Sava. Od časa do časa se je slišalo skozi temno noč zamolklo bobnenje, ob katerem so se prebivalci prekriževtli. Kaj je to? Hiše se rušijo. Močne hiše, ki so kljubovale vsem dosedanjim poplavam, so se začele lomiti na sredi ali pa se nagibati pod pritiskom velikega pritiska vode. Tako je šlo vso noč naprej do zore. Zdaj se je zrušila tukaj ena hiša, zdaj zopet tam. Vojaške komisije so drvele od hiše dn hiše. da rotijo prebivalstvo. Posebno ginljiv je bil prizor, ko ■o skušali rešiti iz podstrešja že napol podrte hiše staro ženico, ki se je z vsemi m- ni upirala, češ, ia hoče raje s svojo hišo umreti i pa iti nasproti bednemu življenju. Ponekod je voda hiše tako razdejala, da se spioh ne vidi ničesar več na površju. 5 Tukaj je bila moja hiša/: je razlagal pobiti in sestradani mokri kmetič ter pokazal na praznoto, kjer se je prelivala rjava mlakužasta voda. Rače so središče rodovitnih polian srednjega Sretna in središče premožnega kmetskega ljudstva je izbrisano. Kadar se bodo vode umaknile pomladanskemu solncu, bodo za seboj pustile samo ruševine hiš, pod katerimi leži skoraj vse premoženje prebivalstva, kajti rešiti se ni dalo ničesar. Podčrtati se mora. da se tamkajšnja duhovščina junaško drži ob strani svojega ljudstva. Uinljivo je bilo videti župnika, kako se je vozil vso noč okrog po svoji fari v napol razbitem čolnu ter vzpodbujal ljudstvo k molitvi in k junaškemu prenašanju nesreče. Kadarkoli se je približal njegov čoln proti hiši, so se iztegnile proti njemu roke revnih, kakor da bi od njega pričako-
vali rešitve. Prebivalstvo, ki je zapustilo hiše, jc nastanjeno po vagonih. Dolga je vrsta teh siromašnih vagonov, kjer je nagromadena vsa revščina bivšo Rače. Nad 200 družin sc jo moralo stisnili, otroci pomešani z odrastlimi, svojci, znanci, moški, ženske, vsevprek v 51 vagonih, ki so pa tudi že skorajda pod vodo. Oblasti se bavijo že z mislijo, da bi ves ta železniški park z ljudstvom vred odpeljalo po železniških tračnicah dalje v bolj varne kraje.
Nevarnost za nasip Črna Bara-Ravnje
Drina ponoči in danes ni naraščala, toda Sava je kljub temu pri Šabcu in Sremski Mitrovici v zadnjih 24 urah zelo narastla. Položaj nn ogroženi liniji velikega nasipa Črna Bara-Ravnje, ki je bil predvčerajšnjim na enem mestu prebit, je postal danes še bolj resen, ker obstoja nevarnost, da bi Sava ne podrla vsega nasipa ter napravila še večje škode.
Nevarnost v Mačvi
V	Mačvi sami nevarnost tudi še ni prenehala. Sava je pri mestu Ravnja-Sava prodrla nasip ter poplavila mesta Diskoplje in Prekiput ter preplavila nad 250 kmetskih domov. Prebivalstvo je bilo pravočasno evakuirano. Tekom noči je bilo porušenih 28 kmetskih domov. Od obrambe tega v Sremu najvažnejšega nasipa je odvisno, če se bo dal rešiti še v Mačvi od vode nepoplavljeni del. Ponoči je vse prebivalstvo v Šabcu mrzlično delalo. Rek v iri rane so bile vse vreče in mobilizirani vsi moški, ki so do ranega jutra nosili pesek in zemljo na ogrožena mesta na nasipu. Tudi v Sremski Mitrovici, ki je bila pred trend dnevi poplavljena, je položaj vsak dan hujši. Ce bi se bila voda odtekala, bi nesreča ne bila tako velika. Toda pod njenim pritiskom pada hiša za hišo. Tako je tekom pretekle noči voda ix>polnoma porušila 58 kmetskih domov. Oblasti so bile prisiljene, da izpustijo iz ječe tudi kaznjence, ki so bili poslani na nasipe, da pomagajo pri utrjevalnih delih. V Mitrovici sami je evakuiranih okoli 1000 ljudi, ki so nameščeni v 70 vagonih.
Voda okoli Belgrada
V	sektorju Tisa-Belgrad-Smederevo se niso izvršile bistvene spremembe in posebno v bližini Belgrada pod Čukarico je že voda preplavila železniško progo, ki vodi iz Belgrada v Niš, tako da jo prestolnica tudi od juga sem zaradi vode odrezana. Ustavljen jjo bil tudi promet Belgrad-Sabac-Srem-ska Mitrovica, ker je ponekod voda tako visoka, da je niti najtežje lokomotive več ne obvladajo. Uradno poročajo, da se tekom noči pričakuje nov narastek Save in Donave v okolici Belgrada in Smodereva.
Radi
Določbe glede odpisa davkov
Belgrad, 19. apr. AA. Finančni minister je predpisal navodilo o izvajanju § 14. zakona o izpre-membah in dopolnitvah zakona o neposrednih
davkih.
Čl. 1. Odpisi davkov po § 14. zakona o izpre-nusmbah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 31. marca 1932 se bodo vršili na podlagi sklepov finančnega ministrstva in finančnih ravnateljstev, izdanih pod pogoji tega navodila.
Čl. 2. Na rok in na način predložitve prošenj za odpis davkov bodo davčni obvezanci opozorjeni e oglasi in na drug običajni način. 10 dni pred potekom roka za predložitev prošenj bodo državljani opozorjeni na dan, do katerega je treba prošnje predložiti.
Čl. 3. Prošnje je treba predložiti individualno. Če je v dotičnem kraju davčna uprava, je treba prošnjo izročiti njej. Oseba, ki dolguje davke na področju dveh ali več uprav, mora vsaki pristojni upravi predložiti posebno prošnjo.
Čl. 4. Prošnja niora imeti podatke o celokupni lastnini davčnega obvezanca in pa izjavo, da nima druge premične in nepremične lastnine. K listinam, ki jih v tem pogledu prosilec zbere in priloži prošnji, lahko pristavi tudi izpisek iz zemljiške knjige (gruntovnioe), zatem potrdilo občine, na uradnem obrazcu. Ako prosilec, ne stanuje v občini, kjer dolguje davek, tedaj mora k prošnji priložiti potrdilo občine, kjer stanuje, in pa občine, kjer dolguje davek.
Čl. 5. Vsakega 15. v mesecu pošlje občina davčni upravi s posebnim seznamom prošnje, ki so ji bile dotlej izročene. O vsaki prošnji mora občina podati utemeljeno izjavo o prosilčevem lastninskem stanju in o njegovi plačilni sposobnosti. Občine, ki pobirajo in ki knjižijo neposredne davke, morajo prošnji priložiti na posebnem listu za vsako leto po-»ebej in podrobno sestavljen seznam zadolžitve in razdolžitve prosilca, in sicer od leta, ko je nastal davčni zaostanek pa do zaključno leta 1931. Če je zaostanek nastal pred letom 1920., potem je treba pojasniti stanje od tega leta naprej. To so dolžne storiti tudi občine, ki sedaj ne knjižijo več davkov, ki pa hranijo davčne knjigo za prejšnja leta.
Čl. 0. Sprejeto prošnjo s potrebnimi podatki od občine mora davčna uprava pregledati najkasneje do 15. prihodnjega meseca in o vsaki prošnji sestaviti referat z izjavo in predlogom. Prošnje bo pri davčnih upravah sprejemal in pregledoval v to določeni referent, in bo kakor za prošnje, predložene »d občin, sestavljal referat z izjavo in predlogom. Ce davčna uprava opravlja vknjižbo neposrednih davkov, mora za vsako prošnjo napraviti izvleček \7. davčnih glavnih knjig za vsako leto posebej po navodilu prejšnjega člena. Pri zbiranju podatkov se ne sme originalnih prošenj odposlati iz urada.
Čl. 7. Po predhodnem členu opremljene prošnje predloži davčna uprava posebnemu petčlanskemu odboru. Odbor je sestavljen iz davčnega upra-rilelja kot predsednika, treh oseb iz vrst prebivalstva vsake občine, ki jih predlagajo občinski odbori. in iz referenta, uradnika davčne upravo.
Čl. 8. Odbor se sestane vsak mesec na sklicanje predsednika.
O odlK>rovih sejah se prosilci obveste z objavo r občinski posvetovalnici in na način, lei je v občini običajen.
Sejam lahko prosilec prisostvuje osebno aLi pn preko pooblaščenega zastopnika.
Odbor lahko prosilca pozove nn sejo tudi z osebnim pozivom, če »o mu to zdi potrebno.
Objavo o odborovih sejah se morajo rnzghslti n« občinskih sejah vsaj dva dni pred sejo.
Čl. 9. člani, ki jih delegira obč. odbor, prisostvujejo sejam samo med debato o prošnjah prosilcev dolične občine.
Pristojnost odbora se določi v skladu s krajem zadolže.nj/i. — Prošnje se lahko veljavno rešujejo tudi tedaj, če odborovim sejam niso prisostvovali od občinskega odbora delegirani člani.
Č 10. O sejah se vodi zapisnik in vanj se zabeležijo glavne izjave prosilcu in mnenja odborovih članov. — Člani odbora smejo tlali tudi svoja od-vojena mišljenja, ki morajo priti v zapisnik.
Čl. 11. Ko konča uprava delo z odborom, pošlje prošnje vseh dolžnikov, katerih zaostanki ne presegajo 10.000 Din, finančni direkciji v končno rešitev. -- Finančna direkcija sklepa o predloženih prošnjah v eni ali dveh komisijah.
Čl. 12. Ko prejme prošnje, odborovo mišljenje in morebitna poročila davčnih uprav, ugotovi fin. direkcija ali pu referent zaoslanke in dolgove.
Čl. 13. Pri ugotavljanju, ali obstoje in kolikšni so davčni zaostanki koncem leta 1928, je menda jno stanje davčnih glavnih knjig dne 3i. dec. 1928.
Čl. 14. Pregledi o zadolžitvi in razdolžitvi, ki se uradno prilože prošnjam, morajo vsebovati podatke o iem, na katero leto se zadolžitve, prirastki in odpisi nanašajo.
Čl. 15. V kakšni višini se sme vsak davčni ob-vezanec obremeniti z davčnimi zaostanki, je odvisno od višine davčne zadolžitve za leto 1931.
V nobenem primeru se ne smejo davčni zaostanki knjižiti v breme, če vsota dolžnega davka, ugotovljena po določilih čl. 13, ni večja od efektivne davčne zadolžitve za lelo 1931. — Če se pa dolžnikova prošnja odbije za to, ker je davčni dolg manjši od redne zadolžitve 1931, pozneje pa se ta zadolžitev zaradi pritožbe zniža, sme davčni obve-zanec prositi, da se vzame njegova prošnja vnovič v pretres.
Čl. IG. Na podlagi sprejetega sklepa izda direkcija rešitev, ki jo v konceptu podpišejo vsi člani komisije, čistopis' pa sam predsednik Nato se pošlje prosilcu.
čl. 17. Odloki o odpisu davka se vpišejo v poseben pregled odpisov po občinah. V pregled se razen redne številke, imena (krstnega in rodbinskega) in kraja zapiše tudi višina davka, ki se odpiše. — Na podlagi pregleda se izvrže sumarne vknjižbe v sreski davčni glavni knjigi, na koncu pregleda se postavi klavzula knjiženja, pregled pa se posije davčni upravi v svrho individualnega knjiženja v davčni glavni knjigi za leto 1932.
Čl. 18. Prošnje za odpis davka nad 10.000 Din predloži davčna uprava omenjenemu odboru v presojo prosilčevega gospodarskega položaja in njegovih plačilnih zmožnosti. Ko odbor konča delo, sestavi uprava seznam prosilcev. Vanj napiše kraj prosilčevega bivanja in višino davka, ki naj se odpiše. Ta seznam pošlje uprava direktno davčnemu oddelku. — Na podlagi prejetih j>oročil pošlje oddelek svojega uradnika, da se prepriča o točnosti predloženih prošenj, ali pa odredi, da se prošnje pošljejo preko finančne direkcije oddelku v na-daljno reševanje.
Čl. 19. Prošnje, ki se pošljejo davčnemu oddelku, opremi finančna direkcija s svojim mišljenjem iu predlogom. — Davčni oddelek bo razpravljal o predloženih prošnjah kolegialno in v komisija!), katerih sestavo določi pomočnik finančnega ministra. — Rešitev se pošlje v dveh izvodih finančnim direkcijam. En izvod dobi prosilec, drugega pa »hrani ravnatelj v svoj arhiv. — Na podlagi prejetih rešitev sestavi direkcija pregled odpisov, kakor jo to predpisano v čl. 17.
Čl. 20. O stvareh, glede katerih sklopa finančna direkcija zn vsako občino, se napravijo posobni seznami, v katerih so imena davčnih obvezancev in skupna zadolžitev do konca leta 1928, zadolžitve leta 1931, predlog odbora o odpisu dolgov in višina definitivnega davčnega odpisa nn podlagi rešitve finančne direkcije. —
Vso to sezname pošljejo finančne direkcije finančnemu ministrstvu.
Kardinal Pilil hudo zbolel
Dunaj, 20. apr. tg. Kardinal Piffl je nenadno radi naporov hudo zbolel. Nastopila je šo pljučnica, tako da zdravniki nimajo dosti upanja, da bi rešili sivolasega duhovnika.
,, pa
Rusija in Japonska
London, 20. apr. Veliki napetosti med rusko in japonsko vlado zaradi dogodkov v Mandžuriji je danes naenkrat sledilo nepričakovano pomirjen je. Vzroki tega pomnjenja še niso znani, brez dvoma pa so posledice tajnih pogajanj med Japonsko in Rusijo, ki so se itak vršila od samega začetka, ne da bi se bili do danes obe državi pogodili z definitivnim rezultatom. Temu je pripisovali. da med Rusijo in Japonsko vsak čas izbruhne kakšen konflikt, ki so potem zopet poravna po kakšni začasni rešitvi. Razume se, da se niti Rusija niti Japonska nočeta vezati na kakšen definitiven sporazum, ker hočeta obedve izkoristiti vsaka v svoj prid mednarodni politični položaj, ko-jega razvoj čakata.
Kriza na vrhuncu
Napelost med Rusijo in Japonsko je dosegla svoj vrhunec dne 18. t. m., ko so tako sovjetski kakor japonski državniki smatrali, da je konflikt z orožjem neizogiben. Za Sovjete je bil zunanji povod dati s preiskavo, ki se je izvršila v Har-binu v poslopju ravnateljstva vzhodnokitajske železnice, ki je, kakor znano, v rokah rusko-kitaj-skega konzorcija. Napad so izvršili belogardisti ob pasivni asistenci mandžurske policije in japonskega vojaštva. Belogardisti so nekaj ruskih uradnikov pretepli in hudo poškodovali pisarne. Najresnejši pa je bil napad na ravnatelja vzhodnokitajske železnice Kuznecova, ki se je rešil le s tem, da je hitro skočil v avtomobil.
Japonci pa so dolžili sovjetske železniške uradnike, da so aranžirali nič manj ko pet dina-luitnih atentatov na japonske vojaške transporte, od katerih pa je uspel samo eden. Zaradi tega so Japonci zaprli v Harbinu tako tajnika vzhodnokitajske železnice kakor 50 ruskih železniških uradnikov. Vse to je bilo povod, da je sovjetsko časopisje začelo pisati v skrajno ostrem tonu zoper japonsko politiko v Mandžuriji, nakar pa Ja-]>onci niso ostali dolžni odgovora. Ker po se tako Rusija kakor Japonska zelo bojita vojne, zato so dobropoučeni krogi vedeli, da gre vsaj zaenkrat zgolj za papirnato vojsko, da pa se pravi strel še ne bo sprožil.
Kakor kažejo zadnja poročila iz Londona, se je spor v resnici poravnal diplomattenim potoni, dasi se ne more tajiti, da je v Mandžuriji treba samo male iskre, da se vname velik požar.
„Vse je zopet dobro44
Po diplomatičnih pogajanjih med Moskvo in
Tok i jem razglaša sedaj tokijsko zunanjepolitično ministrstvo, da je treba alarmantne vesti, ki so krožile zadnji čas o možnosti kakega konflikta med Rusijo in Japonsko, nekoliko popraviti. Dejanski položaj ni tako vznemirljiv, kakor bi se na prvi pogled zdelo, radi česar se ni bati kakšnih resnih zapletljajev. Alarmantne vesti zadnjega tedna je po zatrdilu japonske vlade treba pripisovati navzočnosti raznih sumljivih individuov v Mandžuriji, ki hočejo ribariti v kalnem. Vesti o kakšnih končen-
se bojijo . • .
sta se zopet pomirili
Pravilnik o pomočniških izpitih
Belgrad, 20. apr. AA. Na podlagi obrtnega zakona je minister za trgovino in industrijo predpisal pravilnik o pomočniških izpitih.
V kraju, kjer je sedež društva (pri okrožnem odboru), se ustanovi izpitna komisija za pomočniške izpite.
Izpitna komisija je pristojna: 1. Za učence, ki so po predpisih absolvirali učno dobo pri lastnikih obrtnih delavnic, ki so člani društva (okrožnega odbora), ali pa v tovarniški delavnici; 2. za učence, ki so po predpisih absolvirali učno dobo, če določi komisijo pristojna zbornica iz zakonitih razlogov; '!. za učence, ki dokažejo z izpričevalom, da so uspešno absolvirali strokovno šolo ali pa poseben strokovni tečaj; 4. za učence, ki so po predpisih absolvirali učno dobo iz obrtnih strok v odgovarjajočih delavnicah na področju društva, ki ne spada ))od obrtni zakon; in 5. za kandidate, ki ponavljajo pomočniški izpit.
Izpitna komisija sestoji iz treh članov, in sicer iz predsednika in dveh mojstrov. Predsednika in njegovega namestnika postavi na predlog zbornice ban. Člana-mojstra in njuna namestnika določi društvo. Za člane izpitne komisije smejo biti postavljeni samo državljani kraljevine Jugoslavije. Člani izpitne komisije ne smejo biti v sorodstvu s kandidati. Članstvo izpitne komisije je obvezno in se ne sme odkloniti brez tehtnega razloga. Član izpitne komisije, ki brez tehtnega razloga ne vrši svoje dolžnosti, se sine kaznovati z denarno globo do 500 Din.
Lastniki delavnic so dolžni prijaviti svoje učence društvu (okrožnemu odboru), kakor hitro absol-virajo učno dobo, da bodo delali pomočniški izpit. Prijavo k temu izpitu pošlje lastnik delavnice naravnost društvu, nit čigar področju se nahaja delavnica, kjer se je kandidat učil.
Izpit je javen in sestoji iz praktičnega in teoretičnega dela. Na izpitu mora kandidat dokazati, dn se je praktično naučil obrli in da bo lahko delal kot pomočnik. Kandidatu, ki napravi izpit, izda drušlvo pomočniško izpričevalo.
če kandidat ne pokaže zadosti znanja, se mu pomočniško izpričevalo ne izda. Na njegovo zahtevo mu da drušlvo posebno izkazilo s pripombo, da je absolviral učno dobo brez pomočniškega izpita. Tak kandidat sme po treh mesecih izpit ponavljali.
Če izpitna komisija ugotovi, da kandidat pri izpitu ni pokazal zadostnega znanja po krivdi lastnika delavnice, v kateri se jo učil, je dolžna to prijaviti pristojni splošni upravni oblnsti prve stopnji', ki bo kazensko nastopila proli lastniku delavnice.
Za delanje izpitov kandidati ne plačajo nobene izpitne takse, pomočniška izpričevala pa plačajo društva, ki morajo prav tako poskrbeti za odškodnino članom izpitne komisije.
Nadzorstvo nad izpitnimi komisijami vrši ban.
Aristokratski velegoljuli
Dunaj, 20. aprila. Tukaj so odkrili velegoljuf-sko atero več avstrijskih in madjurskih misto-kralov, ki so goljufali svoje tovariše pri kartah v VVictier Klubu : in »Wiener Cerrlir. Izdal jih je natakar, kateremu niso izplačevali toliko podkupnine, kolikor mu ,fe bilo obljubljeno, oziroma kolikor je zahteval.
Včeraj je policija aretirala barona Outmanna >n Meaiassejn ter blagajnika kluba Josela Oboraeria.
tracijah in neizogibnih spopadih so popolnoma brez podlage.
Vsak je nekaj odnehal
Kot dokaz, da ni misliti na kakšne rosne za« pletljaje v Mandžuriji, je podan s tem, da je 2. ja-punska divizija generala Tainona, ki so je dozdaj nahajala v Harbinu, dobila povelje, da sc 20. f. m. vrne v Liaojang v južni Mandžuriji. Diplomatski činitelji pa pravijo, da je ta odredba koncesija Sovjetski Rusiji, ki že od začetka ni rada videla navzočnosti japonskega vojaštva v severni Mandžuriji, katero smatra kot rusko interesno sfero.
Na drugi strani je ruska vlada svetovala man-džurski vladi, naj odpokliče kitajskega konzula v Blagoveščensku, ki je izrabljal svojo konzularno pravioo, da sme oddajati in sprejemati šifriramo brzojavke, v to, da je telegrafično sporočal v razne kraje Mandžurije proglase bivšega kitajskega generala Ma, ki organizuje guerilsko vojsko proti Japoncem. To je smatrati kot koncesijo Rusije japonski vladi, tako da je konflikt med Moskvo in Tokijem vsaj začasno poravnan.
Kako dolgo bo mir tralal?
Ker je general Ma zbral kitajske prostovoljske čete okoli Cicikarja, ki leži samo nekaj milj južno od progo vzhodnokitajske železnice in ker ga bodo Japonci tukaj gotovo atakirali, zato 6e zdi, da se je spor med Rusijo in Japonsko aranžiral na podlagi, da naj bi Japonci pri svojih operacijah pustili popolnoma pri miru progo vzhodnokitajske železnice samo in pa severno od nje ležeči del Mandžurije, ki meji ob reki Amur neposredno na Rusijo. Ali se bo iz tega izcimil v bodoče pakt, da naj južna Mandžurija ostane interesna sfera Japonske, severna pa interesna sfera Rusije, ni mogoče vedeti. Mnogi so mnenja, da se je ta sporazum sklenil samo zaradi tega, ker pride v par dneh v Mandžurijo mednarodna preiskovalna komisija Društva narodov in se hočeta tako Rusija kakor Japonska vsaj za ta čas izogniti sumu, da započe-njata kaj proti miru.
Odločno miroljubna izjava Moskve
Drugi pa menijo, da tudi spomladi ne bo izbruhnila med Japonsko in Rusijo zaradi Mandžurije vojna, ker se obedve državi vojske zelo bojita. Navajajo izjavo oficielnega organa Sovjetov >Izveslijr, ki pišejo, da se s-sovjetskn vlada po nobenih pustolovcih in izzivačih ne bo pustila omajati v svojem prepričanju, da mora Rusija ostati nevtralna in se ne sme spuščati r nobeno intervencijo v mandžurske zadeve.«
Sklicujejo se tudi na izjavo zastopnika japonskega zunanjega ministrstva, ki je izjavil na zgdnji seji parlamenta v Tokiu, odgovarjajoč na interpelacijo, kaj misli vlada o atentatu na japonski" vojaški transport v Harbinu, da je japonska vlada mnenja, da so imeli pri tem atentatu STojo roko vmes belogardisti.
Druga senzacija s tragičnim koncem je v samomoru, ki sta ga snoči izvršila znani dunajski zdravnik dr. Herman I.ewy in njegova žena, ki sta se zastrupila s plinom. Dr. Lewy je bil v toliko vpleten v to afero, ker ga je glavni organizator pakiranja kart Bersevici zainteresiral pri dobičku, vendar zdravnik, kakor listi pišejo, ni vedel, da izvira ta dobiček od nepoštene igre. Ko je včeraj iz listov zveriel za afero, je sklenil napraviti skupno s svojo ženo konec svojemu življenju.
Glavni krivec Bersovici je izginil z Dunaja. Dunajska policija je izdala za njim tiralico. Zdi se, da se zdaj nahaja na francoski rivijeri.
Kakor pišejo listi, bo «avzela afera mnogo večji obseg, kakor se je v začetku mislilo, in bodo aretirane mnogo ugledne osebnosti iz dunajske >vi. soke družbe«. Nekateri so že dobili nujen poziv, naj se javijo na zaslišanje.
Potres na Balkanu
Belgrad, 20. apr. AA. Seizmološki zavod ni« Tašmajdanu objavlja: V teku včerajšnjega dne in noči so bili v Kačnniški soteski močni potresni sunki. Zlasti močan je bil sunek ob 3 zjutraj, ko so instrumenti v Belgradu zabeležili potres šeste stopnje. Sledila sla si dva udarca v razmahu 6 do 8 sekund. Najmočnejši sunek je bil 4 minute po tretji uri. Jakost potresa je znašal 6 mikronov v periodah po 4 sekunde. Aparati so beležili sunke 3 minute. Epicenter tega potresa je v daljavi 295 km od Belgrada. Potres so čutili tudi v Kosovski Mitrovici. Po dosedanjih poročilih ni bilo žrtev.
Kako je Kreuger oškodoval svet
Slockliolm, 20. apr. Tukaj računajo, da so ameriški bankirji pri bankrotu Kreugčrjevega kon-corna izgubili najmanj 225 milijonov dolarjev. Predsednik preiskovalne komisije Notlii je izjavil predstavniku telegrafske agence, da je naloga komisijo veliko obsežnejša, nego se je prvotno mislilo. Zato ni mogoče predvideti, kdaj bo komisija svoje delo končala. Revizorji so dognali, da prve nepravilnosti segajo do 1. 1925. ali pa mogoče še preje. Švedsko izgubo sicer niso tako velike, da bi jih država no mogla prenesti, toda treba bo, da. bodo tako država kakor občine uvedlo velika Sledenja.
Stockhohn, 20. aprila, tg. V zvezi s Kreuger-jevim polomom je bila danes aretirana četrta oseba, in sicer stoc.kholemski revizor Anton Wendler, ki jo bil nameščen v Kreuger & Toll dd. in švedski družbi za vžigalice. \Vendler je bil poseben zaupnik Kreugerja. Pripoveduje se, da so v Kreugerjevi -tihi sobi-; našli znesek 2 milijona švedskih kron, ki so jih založili v to sobo šele pe Kreugerjevi smrti.
Podonavski problem zopet na dnevnem redu
Pariz, 20. aprila. A A. Ženevski dopisnik pa riškega llala >Excelsior; doznava, rla se odbor strokovnjakov Ja proučevanje vprašanja o gospodarski restavraciji podonavskih držav sestane krtu-ocm lega tedna. Prav tako ,ie dopisnik zvedel, da so italijanski delegati izrazili željo, tinj bi se ta sestanek vršil v Lugnutt. Toda ministri so se odločili za Žcnovo in je malo verjetno, d,i hi pristali na Lujshuo.
Stev. 91.
»SLOVENEC«, dne 21. aprila 1931
Stran 3
Zborovatije viničarjev v G. Radgoni
Gornja Rad.gona, 18. aprila
V	nedeljo, 17 aiprila ob 9. se je vršil šesti redni občni /.l>or »Strokovne skupine viničarjev« v Gorenji Radgoni. Nad dvesto viničarjev in vi-ničiwk, članov organizacije, se je udeležilo tega zborovanja v dvorani posojilnice. Predsednik skupine tov. Kodi Anton je toplo pozdravil še tajnika zveze tov. P. Rozmana, predsednika sosedne skupine pri Kapeli tov. Vavpotič Franca, tajnika skupine pri Sv. Ani v Slov. goricah tov. Tirš Petra in g. Ilusjaka iz Gor. Radgone kot zastopnika vinogradnikov, kateri je s svojo prisotnostjo počastil naš oljčni zbor. Po otvoritvi je tajnik skupine Turki Peter prečital zapisnik zadnjega občnega zboru. Kakor zapisnik, tako potem tudi vsa poročila odbornikov, so bila soglasno sprejeta iu tudi predlagana zaupnica odboru. Pri volitvah je bil enodušno sprejet predlog, da ostanejo vsi dosedanji odborniki na svojem mestu še nadalje.
Kot zastopnik zveze je poročal tov. Rozman P. Orisal je težavni položaj viničarjev in vzroke, radi katerih mora viničarsko ljudstvo trpeti toliko bedo vse svoje življenje. Kritiziral je zadržanje nekaterih iz krogov organiziranih vinogradnikov, kateri so si zadnji čas nadeli nelepo nalogo, da osebno in pismeno agitirajo pri vseh večjih vinogradnikih, naj znižajo mezde svojim viničarjem in delavcem. Dovolili so si celo inozemce k temu napeljavati, z namenom, škodovati delovnemu ljudstvu po vinorodnih krajih. Tako delo moramo smatrati za špekulacijo z obstoječo gospodarsko krizo in z bedo viničarskega ljudstva, katero je itak z že dosedanjo petmesečno brezposelnostjo po zimi zašlo v gospodarsko propast. To agitacijo pri vinogradnikih iz inozemstva moramo še ostrejše obsoditi z naših narodnih in državnih vidikov. Nam, ki se moramo boriti za svoj nezmanjšan pičli denarni. zaslužek, za neokrnjene pravice po vini-čar^kem redu, nam hočejo ravno taki ljudje podtikati, češ, da po svoji strokovni organizaciji hujsknmo viničarje proti gospodarjem, da hočemo vzbujati neke vrste mržnjo in nezadovoljstvo. Mi se borimo samo za to, kar je naše
Roparski naoad
Dobrna, 19. aprila.
V	zadnjih časih so začeli prihajati tudi v naše kraje, ki so od železnice zelo oddaljeni, razni tujci bolj sumljive zunanjosti. Oglašajo se tu in tam ter prosijo podpore ali tudi kakšne druge pomoči, češ, da so brezposelni. V nedeljo dopoldne se je nenadoma raznesla po Dobrni vest, da nekje v hribih razbojniki ropajo pri nekem tamkajšnjeni kmetu. Nekateri so celo trdili, da je ropar>v cela tolpa in da se vrši tam že cela bitka med roparji in vaščani.
»Slovenčev« poročevalec se je sam prepričal o stvari ter ugotovil sledeče:
V	nedeljo zjutraj okrog 6 je bila doma Povh Matilda vulgo »Fižolek«, posestnica v Vrbi, občina Dobrna. Vsa družina je odšla k prvi sv. maši na Dobrno.
Naenkrat se vrata odpro in dva neznanca stopita v izbo. Eden nastavi prestrašeni ženi revolver na prsa, ter zahteva od nje denar, češ, da jo sicer na mestu ustreli. Ker ona ni imela nikakega denarja, sta jo roparja prisilila, da jima je morala odpreti shrambo, kjer je bilo spravljeno svinjsko meso. Vzela sta par kosov mesa, nekaj papricira-ne slanine in končno še eno steklenico slivovke.
Med tem ko sta roparja ropala po podstrešju, ■e je Povhovi posrečilo zbežati na prosto, kjer je takoj alarmirala ljudi, od katerih je eden tekel ▼ Dobrno po orožnike. Že čez par trenutkov so bili orožniki na mestu, toda roparja sta že izginila neznano kam. Kljub temu, da so bili orožniki cele dneve in noči na nogah, do danes roparskih napadalcev š» niso mogli izslediti. Izginili so kot bi se vdrli v zemljo, kar pa v teh gozdnatih krajih ni težko.
Orožništvo se že vedno trudi, da vlovi roparje, kar upamo, da se jim bo v kratkem posrečilo,
Roparski napadi se vedno bolj množe povsod.
Za Tarzanom sta šla
Ljutomer, 19. aprila.
Ljutomerska meščanska šola je doživela svojo senzacijo. Dva njena učenca 2. razreda sta pod vplivom Tarzanovih povesti zasanjala o lepem življenju v džungli, na čolnih, v gozdu in na lovu in kar brez slovesa odšla po svetu iskat te idilične pokrajine. Sta to Franjo Bukovšek in Slavko Ma-goša iz Noršinec. Preteklo soboto sta namesto v šolo odšla od doma neznano kam. Nekateri pravijo, da v smeri proti Mali nedelji. Vzela sta s seboj nekatere potrebščine, baje tudi nekaj koruzne moke v nahrbtniku. Franjo je 13 let star fant, srednje velikosti, bolj droben, nosi rjavo suknjo, sive kratke hlače, črne nogavice, športno kapo, zelenkast nahrbtnik in srednjevelik dežnik. Magoša je nekoliko večji, ozkega in bledega obraza, nosi rjav plašč, dolge hlače, navadne črne čevlje, svetlo sivo kapo in zelen nahrbtnik. Ako je opisana be-
in česar se nam po določbah viničarskega reda sploh ne bi smelo prikrajšati. Viničarji smo ravno tako državljani, ko vinogradniki in njihovi nameščenci. Izjeme zakonitost ne daje nikomur. Zato je posebej zborovalcem predočil največjo važnost strokovne organizacije. Viničarji smo srečni, da to organizacijo že imamo. Podčrtal je velike pridobitve in uspehe, katere smo viničarji že dosegli zamo zato, da se v toliki meri držimo svoje strokovne organizacije. Zato veljaj parola: »Vsi viničarji, do zadnjega v naš krog, v strokovno organizacijo!« Posebej se je spomnil agilnega delovanja tovarišev voditeljev, kakor članov, gornje radgonske skupine vse od njenega početka. Ravno ta skupina mora služiti za zgled vsem drugim skupinam zveze. I.e v slogi je moč in samo v borbi je zmaga! V predlogih je bila sprejeta resolucija, ki se glasi:
Resolucija
Spričo težke gospodarske krize in iz tega izvirajoči h razmer viničarskega ljudstva ugotavljamo in protestiramo, da bi se špekuliralo v koristolovstvo gotovih vinogradnikov, pred vsem inozemcev. Kdor si v resnici drugače ne bi mogel odpomoči, kakor le z znižanjem zaslužka svojim viničarjem in delavcem, ne bi mogli ugovarjati. Nikakor pa ne moremo dopustiti, da bi se z organizirano agitacijo propagiralo med vinogradniki za znižanje mezde delavstvu, kjer se to sploh ni nameravalo storiti, oziroma kjer se je to že storilo samo na pritisk gotovih ljudi iz vrst vinogradnikov. Delovanje za znižanje zaslužka, kjer za to ni opravičene i potrebe in ne vzrokov, je naperjeno le proti i viničarskeinu ljudstvu, z namenom oškodovati i ga še na tem tako bornem dosedanjem zaslužku, j Tako delovanje gotovih ljudi moramo najhujše I obsoditi, ker se s tem kriza le bolj poostril je. j Kar pa tiče agitacije pri inozemskih vinograd-j nikih. smatramo kot delovanje proti našemu na-! rodu in državi. Resolucija je bila sprejeta.
Najlepše uspeli občni zbor je predsednik tov. Kodi potem zaključil in člani so se razšli na svoje domove. Naj živi delo in borba!
guna kdo videl na potu, naj to takoj naznani bližnji orožniški postaji, ali pa ravnateljstvu meščanske šole v Ljutomeru,
Redukcije v Zagortu
Zagorje, 20. aprila 1982.
V torek popoldne so imeli delavski zastopniki in zastopniki TPD seje, kjer so določili žrtve redukcije, ki je neizbežna in se bo izvršila že 1. maja in ne, kakor je bilo pomotoma objavljeno v nedeljskem »Slovencu« 15. maja. Vse intervencije niso zalegle več kot toliko, da so redukcijo preložili za 14 dni pozneje, reduciranih bo pa mesto 300 rudarjev kakor so prvotno sklenili, 230 (delavcev) rudarjev. Žrtve so fizično slabejši, torej »onemoglih, oni. ki so nestalno sprejeti v službo, kočarji in samci.
Afera trgovca Semmelrocha
Ljubljana, 20. aprila.
Poročali smo že, da so prijeli na avstrijsko-ba-varski meji ljubljanskega trgovca Otona Semmel-rocka, njegovo ženo Magdaleno in še dva njuna poinagača, ki so hoteli pritihotapiti v Nemčijo 61 tisoč Din. Ta dogodek je v Ljubljani izzval ogromno senzacijo. Trgovec Oton Semmelrock je rojen 1. 1888 v Senožečah. Pred leti je ustanovil v Ljubljani tovarno otroških vozičkov. Sezidal si je v Spodnji Šiški ob Celovški cesti lično hišo s tovarno vred. To je pred kratkim prodal gospej Bo-gatajevi za 700.000 Din. V kupnino je bila všteta tudi hipoteka v znesku 580.000 Din. Ob pogodbi je Semmelrock kupnici svečano izjavil, da ga ne bremene nobeni davčni zaostanki, če bi pa ti bili, bi znašali le malenkosten znesek, ki ga bo pri davčni upravi sam poravnal. Davčna uprava pa je kmalu prijela novo lastnico, da mora plačati za 1. 1931 2940 Din davčnih zaostankov, na občinskih in drugih dokladah pa 9504 Din. Gospa Bogatajeva je zaradi tega prijela Semmelroeka, ta pa se je skšual izmotati z raznimi izgovori iz svojih obveznosti, končno pa je le prevzel dolžnost, da plača zaostanke. Na policiji, ki ga je zaradi plačila prijela, je izročil svoj in ženin potni list in obljubil, da ne bo zapustil Ljubljane. Semmelrock je napravil v Ljubljani ogromne dolgove in sicer do 300.000 Din morda še več Pred tedni pa je Semmelrock s svojo ženo odšel iz Ljubljane in odpotoval brez potnih dokumentov v Avstrijo. S seboj sta vzela nad 60.000 Din denarja. Bila pa sta v Avstriji, kakor smo poročali zaradi tihotapstva tujih deviz. Več zainteresirancev je zahtevalo proti Semmelrocku kazensko postopanje in je deželno sodišče za njim izdalo tiralico. Deželno sodišče bo zahtevalo od avstrijskih oblasti, da izroče našim oblastem Semmelroeka in njegovo ženo.
Vsako zrno kakovost, vsaka kapliica užitek, vsaka skodelica zdravje —
to je kava Hag, ki uživa radi svoje dobrote in neškodljivosti svetoven sloves. Kava Hag, kofeina oproščena prava zrnata kava, varuje srce in živce.
Zgradba Trgovske akademije
v Ljubljani
Ljubljana, 20. apr, V torek, dne 19. t. m. popoldne se je vršila v Zbornici T01 v Ljubljani pod predsedstvom gospoda Ivana Jelačina konferenca radi gradbe šolskega poslopja za Trgovsko akademijo in Dvo-razredno trgovsko šolo v Ljubljani. Konference so se udeležili med drugimi načelnik oddelka za strokovno šolstvo g. D. Korenič, župan ljubljanski g. dr. Dinko Puc z načelnikom finančnega odseka občinskega sveta g. Tavčarjem, za bansko upravo načelnik g. dr. Rudoli Marn, inšpektor ing. Ska-berne in inšpektor g. Presl, direktor Trgovske akademije g. dr. Karei Pirjevec in direktor Dvoraz-redne trgovske šole g. Gogala. Na podlagi poročila o sedanjem stanju gradbene akcije so se spora-
zumno ugotovile smernice, po katerih bi bilo treba to akcijo nadaljevati in dokončati. Izgledi za ugodno zaključitev so najboljši in je upati, da bo mogoče pričeti z gradbenimi deli že koncem letošnje spomladi, Razpis gradbenih del se bode izvršil v najkrajšem času, Merodajni faktorji, ki so že dosedaj kazali največjo naklonjenost, so zagotovili svojo pomoč in podporo tudi za bodoče.
Ljubljana bo z novo zgradbo Trgovske akademije in Dvorazredne trgovske šole, za katero je izdelal načrt g. inženjer Vladimir Šubic mnogo pridobila, ker bo ta zgradba eno najmodernejših šolskih poslopij v državi. S tem, da dobita oba navedena zavoda lastno streho, jima bode tudi zagotovljen uspešen razvoj in napredek.
Rodbinska tragedija
Brezovici
v
Vrhnika, 20. aprila.
Včeraj popoldne je v naši okolici divjal silen naliv. Ta čas se je pomikal iz Blatne Brezovice na pokopališče dolg pogrebni sprevod. Vsi vaščani so spremili med splošnim žalovanjem in sočustvovanjem 73 letnega Franceta Jeraja, vžitkarja, poprej varčnega in marljivega gospodarja, ki je po svojem poštenju in možatosti slovel po vsej vrhniški okolici. Bil je trdna kmečka grča, ki je s svojim umnim gospodarstvom utrdil lepo domačijo. Ko so krsto položili v grob in po župnikovem blagoslovu, se je približala pokopališču sodna komisija. Prišli so predstojnik okrajnega sodišča na Vrhniki dr. Leit-geb, državni tožilec iz Ljubljane dr. Fellaehor in vrhniška zdravnika dr. Marolt in dr. Zupan. Zdravnika sta izvršila v mali lopi med dežjem in z velikim naporom obdukcijo trupla pokojnega Fr. Jeraja, ki so ga dvignili iz groba. Zdravnika sta ugotovila, da je stari gospodar umrl nasilne smrti z močnim udarcem na levo stran temenice. France je namreč postal žrtev hudih rodbinskih prepirov Sin je očetii spravil pod hladno grudo. Ozadje drame je naslednje:
Blatna Brezovica je prijazna, solnčna vasica, ki je oddaljena od Vrhnike kake tri četrt ure in leži na malem gričku ob Ljubljanici. Lepe hiše in ponosna gospodarska poslopja dajejo vasi izredno obiležje in so zgovoren dokaz o marljivosti, varčnosti in treznosti vaščanov. Med njimi ni bilo ne zdrahe ne sovraštva. Mir in ljubezen sta med vaščani vladala dolgo let. Zadnja leta pa je šlo vse narobe. Med vaščani je začel divjati in iskati prepir mladi France Jeraj, sin pokojnega. Bil je dolgo let v Ameriki, kjer se ni naučil nič dobrega. Po vojni je prišel iz Amerike domov. Sprva se je bahal, da ima dolarjev kakor pešk. Očeta je pregovoril in deloma prisilil, da mu je izročil lepo in trdno domačijo. Oženil se je. Mladi gospodar pa se ni dosti brigal za gospodarstvo. Popival je in zapravljal. Njegova skrbna in trpeča žena je garala in skušala ohraniti domačijo na višku. Vodila je tudi gostilno, kajti politična oblast ni hotela dati gostilniške koncesije mlademu Francetu. Očeta in mater je zelo
skrbelo sinovo brezbrižno življenje. Hoteli so ga celo preklicati zaradi slabega gos|>odarstva. V Je-rajevi družini je poprej vladal božji mir in blagoslov, a sin je spremenil to idilo v pravi pekel. Venomer se je prepiral z očetom in materjo, iskal je prepir tudi s svojo mlado ženo. Vse tri je dostikrat pretepal in sta morala starša iskati pred sinovo brutalnostjo zaščite pri sosedih in drugih va-ščanih. Imela sta sicer izgovorjen primeren vžitek, a sin jima ga je vedno kratil in očital, da ga bosta sprav i La na rob propadu. Oče in mati sta se zato umaknila v skromnejšo bajtico, da bi tam v miru preživela svoja stara leta. Toda sin ni miroval.
Napočil je usoden dan — 5. marec. Popoldne jo posestnik Andrej Lenarčič gnal živino na vodo. Videl je starčka Jeraja, kako je cepil drva pred svojo hišico. Ko pa se je čez nekaj časa vračal, je videl Jeraja po obrazu vsega okrvavljenega. Kri mu je lila curkoma. Pri sosedu so mu rano izprali in za silo obvezali. Na glavo je bil močno udarjen. Udaril ga je sin v prepiru. Sin je prišel v očetovo hišo in zahteval žago. Nastalo je prereknnje.(Sin je psoval očeta in mater ter jima grozil. Mali je s težavo ušla divji sinovi jezi, a oče jo je dobil po glavi.
Po tem dogodku je šel štiri Jeraj k vrhniškemu zdravniku dr. Šabcu, da mu je rano pregledal in obvezni. Sprva ni bilo opaziti nikakih težjih posledic. Pred besnim sinom je oče po tem dogodku večkrat spal pri sosedih in jim bridko potožil svoje težave. Zadnji čas pa je občutil v glavi silne bolečine. Pogostokrat se je tipal za glavo. Naposled je stari Jeraj moral v posteljo. Več dni je bil nezavesten. V nedeljo zjutraj pa ga je smrt odrešila hudih bolečin. O smrti so takoj obvestili vrhniško orožniško postajo, ki je v ponedeljek aretirala brezsrčnega sina. Brezdušno in zakrknjeno je odgovarjal orožnikom in zatrjeval: »Nisem ubil starega. Sam se je udaril!«
Očeta so včeraj popoldne pokopali. V Jerajevo hišo se je naselila žalost in tegoba, kajti mlada gospodinja mora skrbeti zn 5 nedoraslih otrok, a njih oče je v vrhniških sodnih zaporih.
Izlet s smrtnim izidom
Maribor, 20. aprila. Žalostno se je končal izlet, katerega so priredili Sokoli iz Zimice v Duplek. Domov grede je nastal med družbo, v kateri sta se nahajala 20 letni član Sokola Franc Tertinek, posestniški sin iz Male Zimice, in pokestnik France Jakopec, usodepolen prepir, ki se je končal tako, da je zasadil Tertinek Jakopecu nož v srce ter ga usmrtil. Tertineka so aretirali; po njegovi izpovedbi je prišlo do dejanja takole:
Dne 10. aprila ie napravila skupina Sokolov izlet v Zgor Duplek, kjer so si ogledali kamnolom Na povratku, so se ustavljali v več krajih in tudi v Koreni pri posestniku Francu Koletniku, kjer so dobili sadjevca. Pri Koletnikovi kleti se je nahajal tudi Franc Jakopec v družbi svojega brata; večja družba se je potem odpravila od kleti dalje. Med bratoma Jakopec na eni in Tertinekom na drugi strani je prišlo do že omenjenega spora, ki se je končal s smrtjo Franca Jakopeca. Nož mu
je prebodel srce ter je izdihnil v nekaj trenutkih. Tertinek se izgovarja z vinjenostjo in jezo, ker sta ga Jakopeca metala. Ni pa imel namena nasprotnik a usmrtiti, ampak ga samo raniti. Žalostna smrt posestnika Jakopeca je pretresla ves okraj, ker je bil dober in značajen človek. Zapustil je žalujočo dvovo s tremi nepreskrbljenimi otročiči.
Konjice
Deževno vreme zelo ovira delo na polju in v vinogradih. Prihodnjo nedeljo bo prijahal vitez zeleni jurij, toda letos bo najbrž razočaran, ker ne bo našel še nič zelenega. Pohorski prebeni se še belijo v snegu. Bog ve, kda j bo že konec letošnje dolgotrajne zime.
V Konjicah je postalo zadnji čas malo bolj živahno. Potoček zopet bolj veselo žubori. Tudi javno življenje se je predramilo iz zimskega spanja in |>o dolgem času se jc zopet pojavila — gad j a zalega.
Nevzdržen položaj na Koroškem
Boj za kulturno avtonomijo.
Tako so torej Slovenci s svojo popustljivostjo premostili ovire, ki so se pokazale že takoj pri prvi kočljivi točki. S tem so preprečili takojšnje ukinjenje pogajanj. Toda nemške stranke so našle zaželjeni povod — seveda le navidezni povod — pri šolskem vprašanju. Tukaj se je pokazalo, da večini na Koroškem ni bilo do lojalnega sporazuma. Predlagani zakon in veliki hrup, ki ga je spremljal, vse je bilo mišljeno le kot kritje na zunaj, pesek v oči. Dejansko pa so nameravali slovenski manjšini zadati nov silen udarec.
Kakor znano, obstojajo v slovenskem delu Koroške še iz dobe stare monarhije za slovensko prebivalstvo takozvane utrakvistične šole. V učnem načrtu — ki pa je v istini le na papirju — naj bi v prvih šolskih letih veljala slovenščina kot učni jezik, stopnjema naj bi se potem pričel pouk v nemščini in v zadnjih letih naj bi bil učni jezik nemški. Tu bodi povedano, da se danes slovenščina nikjer ne rabi kot učni, ampak le posredovalni jezik. Pouka v materinščini Slovencem nasprotno učiteljstvo ne pozna. Učitelj rabi v prvih razredih koroško-slovensko narečje ie v toliko, da so more z otroci, ki prihajajo vsi iz slovenskih družin, sploh sporazumeti, začne pa takoj s poukom v nemščini. Dasiravno se je Avstrija v sen-ženmenski pogodbi izrecno obvezala, dn se bo za Slovence njih materni jezik v šolah gojil kot učni jezik, se lo na nobeni šoli ne izpolnjuje. Scheichel-bauer sam mora priznati, da v šolskem vpraSanju
marsikaj ni prav, kar bi se dalo izboljšati.
Takšen je sedanji položaj (o katerem bomo še spregovorili). Pri pogajanjih za avtonomijo pa so Nemci zavzeli stališče, da te utrakvistične šole, ki so bile svoj čas ustanovljene izključno za slovenske otroke, ostanejo tudi še zanaprej v nemških rokah. Na teh šolah naj bi še nadalje vršil dosedanji raznarodovalni sistem svojo nalogo. Slovenci bi dobili le pravice, da si ustanovijo j>od posebnimi pogoji na lastne stroške nove šole. Poznejši posredovalni predlog pa je predvideval pravico manjšine, da si ustanovi pod istimi pogoji, ki veljajo tudi za večino, poleg obstoječih svojo lastno šolo v šolski občini, ako se v krogu 4 km starši 40 šoloobveznih otrok za to izrečejo. Obstoječe šole pa naj bi prešle le v oni občini v avtonomno upravo, kjer bi vsaj dve tretjini staršev to izrecno zahtevalo.
Temu nasproti so Slovenci predlagali, da preidejo z vpeljavo kulturne avtonomije vse šole, ki so namenjene slovenskemu prebivalstvu, v manjšinsko upravo. Večina bi imela pravico, da si ustanovi nemških šol, kolikor jih rabi, nikakor pa ne bi smela poleg manjšinskih šol še snma vzdrževati konkurenčne šole za slovensko prebivalstvo, ki naj bi služile raznarodovanju in asimilaciji.
Toda tukaj so Nemci izjavili svoj kategorični veto. Niti pičice niso odnehali. Tako so pokazali svoj pravi namen. Avtonomija naj bi bila štafnža na zunaj, ponemčevanje pa bi šlo svoio pot dalje. Zalo so raje pogajanja prekinili, kakor da bi si le količkaj otežkočili svoje dosedanje načine germa-nizncije.
Prekinili so pogajanja ln nato skušali zvaliti vso krivdo na slovenske voditelje. Vse nemško časopisje se je mobiliziralo, da ie pomagnlo pri huiskaniu proti slovenskemu vodstvu. Navidezni
argumenti, ki so se pri tem navajali, bo že na prvi pogled jako prosojni in razblinijo se, ako zadevo ie z nekoliko resnostjo presodimo.
Že iz državnopravnih vidikov je slovensko stališče edino pravilno. Vsaka avtonomija temelji ! na delegaciji. Država odstopi en del svojega delo-! kroga avtonomni oblasti, da ta v imenu države upravlja te naloge. Kulturna avtonomija ima namen, da država prepusti manjšini sami upravo njenih kulturnih zadev. Pri tem je seveda šolstvo najeminentnejši faktor. Torej mora tudi uprava manjšinskega šolstva preiti v roke avtonomne oblasti, ki je od države za to delegirana, nikakor pa si ne moremo misliti, da kljub avtonomiji manjšine ostanejo še konkurenčne večinske naprave za isto nalogo in na istem polju. Po uvedbi kulturne avtonomije na Koroškem bi ostala državi uprava nemških šol, one šole pa, ki so namenjene slovenskemu prebivalstvu in so s tem dokumentirane kot manjšinske šole, bi morala prevzeti manjšinska uprava. To vse je menda tako enostavno, da ni najti ugovorov.
Toda Nemci se sklicujejo nn posebne razmere, ki baje vladajo na Koroškem. Scheichelbauer ponavlja staro trditev, da hočejo slovenski prena-peteži na Koroškem nasilnim potom slovenizirnti. K tej trditvi ne bomo izgubljali besed. Ali si more kdo izmisliti za Koroško takšno avtonomijo, ki bi le enega Nemca vzredila v Slovenca?
Toda imajo še en ugovor. Sklicujejo se na to, da je na Koroškem veliko število Slovencev, ki so prijatelji Nemcev (kakor dn bi zavedni Slovenci svoje nemške sosede sovražili!) in so tudi za Avstrijo glasovali, nacionalni Slovenci pa baje te svoje rojake smrtno sovražijo. In te svoje prija- ' tel je naj bi Nemci prepustili njih smrtnim sovražnikom na milost in nemilost K temu bodi le
mimogrede omenjeno, da je pri plebiscitu šlo izključno za politično zadevo, namreč za vprašanje državne prijxidnosti, nikakor pa se ni odločalo tudi o narodno-kullurni pripadnosti prebivalstva. Saj so vendar Nemci kot najmočnejše agitacijsko sredstvo izrabljali sklep koroškega deželnega zbora v Št Vidu, da se bo slovenska narodnost prebivalstva vedno v polni meri upoštevala in da se bodo dale Slovencem v vsakem oziru iste pravice, kot jih uživajo Nemci.
Toda tega nam na tem mestu niti ne bi bilo treba ugotavljati. Ugovor od nemške strani se ovrže mnogo enostavnejše. Trditev, da bi narodno zavedni Slovenci svoje nezavedne rojake terorizirali, je prazna. Saj bi vendar vsak Slovenec, bodi kateregakoli političnega mišljenja, imel pravico, da se vpiše v kataster in tako sodeluje pri izvedbi samouprave. Torej bi tudi takozvnni »Win-disehe« imeli možnost da vplivajo na ureditev avtonomije v svojem smislu. To bi bilo tem boljše, ker bi s tem bila obenem za vsakega nemškega ozkosrčneža dana garancija, dn avtonomna uprava ne bi bila izključno v rokah nacionalnih Slovencev. Nemški pomisleki so torej brez podlnge. Sploh jo nerazumljivo, zakaj nemški krogi že pred izvedbo avtonomije gledajo zndevo tnko, kot bi že vnaprej računali, dn se je bodo poslužili le naj-zavednejši Slovenci. Po besedilu predlaganega zakona je institucij« vendnr nnmenjena vsej slovenski manjšini brez izjeme.
Končno je treba še dostaviti, dn bi si seveda država pridržala vrhovno nadzorstvo nad manjšinsko upravo in država bi pač v zadostni meri poskrbela, da bi se v manjšinskih šolah nobenemu domoljubnemu Korošcu ne skrivil Ins.
Konec prihodnjič
Stran t.
»SLOVENEC«, dne 17. aprila 1932.
	štev. 87._
Ljubljana
Občni zbor Zveze gostil-ih zadrug
Ljubljana, 20. aprila.
Danes ob 10 dopoldne se je vršil v prostorih restavracije Frana Kavčiča na Privozu 23. občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Občnega zbora se ie udeležilo okoli 100 delegatov. Zbornico za TOI je zastopal tajnik dr. Pretnar, društvo »Putnik« pa Emil Langlet iz Belgrada. Občni zbor je otvoril predsednik g. Fran Kavčič, ki je pozdravil vse prisotne.
Tajniško poročilo je poclal g. Anton Pintar, ki je poročal o velikem delu Zveze. Zveza je intervenirala zaradi odprave dolžnosti, da morajo gostilničarji voditi registre za vso iztočeno pijačo. Dalje je intervenirala Zveza zaradi obrtnega zakona, zaradi plačevanja trošarine, zaradi odprave točenja žgane pijače ob nedeljah in drugo. Zveza je dalje prirejala in podpirala razne strokovne tečaje itd. Bila je v zvezi z vsemi gostilničarskimi organizacijami v državi ter je z njimi zlasti energično nastopala proti krošnjarjenju z vinom, ki je v južnih delih države v navadi, pričelo pa se je tudi že pri nas v rudarskih revirjih. V imenu Zbornice za TOI je pozdravil zborovanje dr. Pretnar, ki je poročal tudi o zakonu proti draginji življenjskih potrebščin in o trošarini. K vsem točkam se je vršila živahna debata, odboru pa je bil podeljen absolutorij. Po občnem zboru Zveze gostilničarskih zadrug se je vršil občni zbor Go- ; stilničarske samopomoči.
Kaj bo danes?
Drama: GOSPODA GLEMBAJEVI«. Red A.
Opera: Zaprto.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Levstek, Res-ljeva c. 1; mr. Bohinec ded., Rimska e. '25; dr. Šlanko Kmet, Dunajska c. 41 (Sv. Krištof).
Q Velik dovoz krompirja na trg. Letošnja pozna pomlad, ki se nikakor noče prav uveljaviti, se prav točno očilujo tudi na ljubljanskem trgu. Lansko leto je bil ta čas večinoma ves krompir že v zemlji, letos pa je na Sv. Petra nasipu še prav živahna kupčija za semenski krompir. Včeraj so pripeljali kmetje iz bližnje okolice, največ z Ižanskega. skupaj 62 voz semenskega krompirja. Z gorenjske strani pa so prišli kmetje s praznimi vozički, da nakupijo par vreč krompirja za seme. Navadni krompir je večinoma po 1.25 Din kg, dobi se pa tudi pod to ceno. Zgodnji krompir je nekoliko dražji, namreč po 1.50 Din kg. Kupčija je bila včeraj prav živahna. Najbrž je ta teden zadnji za uspešno prodajo prodajo semenskega krompirja, zato je bil včeraj dovoz toliko večji in zanimanje za krompir bolj živahno. — Ob tej priliki naj povdarimo nujno potrebo vsaj zasilne lesene ograje oh Ljubljanici na Sv. Petra nasipu. Saj obstoja stalna ne-varnbst za voznike, ki so tam nastavljeni tako na gosto, da bi bila v slučaju, da se splaši kak konj ali da se sicer pripeti kaj izrednega, vsaka pomoč ali posredovanje nemogoče. Kmetje upravičeno zatrjujejo, da se na kmetih oblast takoj pobriga, čim zagleda kak navaden vodnjak neograjen, v Ljubljani pa je lahko brez vsake ograje tako dolga fronta. kakor je ravno ob Ljubljanici na Sv. Petra nasipu.
0 Živahen sadni trg. Včeraj so pripeljali na Krekov trg 12 voz raznih sadnih drevesc, večinoma iz škofjeloške okolice, kjer goje drevesničarstvo v večjem obsegu. Največ je bilo jablanovih drevesc, cena jim je od 6 do 8 Din. Vseh jablan je bilo na trgu okrog 2000. Izmed ostalih sadnih vrst je bilo največ češenj po 8 do 10 Din drevesce. Višnje so po 10 Din ena. Hruške imajo isto ceno kakor jablane, od 0 do 8 Din ena. Pritlično drevje je nekoliko dražje, od 10 do 15 Din. Veliko je bilo tudi raznega lepotičnega drevja in vrtnega grmičevja, dalje ribezna itd. Cene teh sadik pa so tako različne in tako odvisne od kvalitete vsake posamezne sadike, da je od »glihanja vsakega posameznika precej odvisno, po kakšni ceni dobi take sadike za svoj vrt.
© Živilski trg je bil včeraj slabše založen. Še največ je bilo zelenjave, motovilca, radiču, regrata, vse po 1 Din merica. Špinača je po 1-50 Din merica. Karfijole je bilo malo, cena G Din kilogram, Pojavile so se prve solatne glavice s Primorskega po 2 Din ena. Čebula je po 5 Din, krompir po 1.50 Din, kislo zelje po 3 Din, kisla repa po 2 Din, kilo dobrih jabolk so nudili že po 8 Din. Suhe hruške
so prodajali po 5 Din, suho krhlje po 2.50 Din kilogram. Živahno vrvenje jo vladalo tudi za Jugoslovansko knjigarno okrog semenaric. Zanimive so cene raznih vrst semenskega stročjega fižola. Najbolj cenjen zgodnji stročji fižol je nizek, »rofca fižol, ki so prodajali njegovo seme po 15 Din liter. Zeleni kifelčar je po 8 Din, rumeni kifelčatv, po 0 Din liter. Visoki fižol za preklje je po I Din liter.
0 BuHet nit Ljubljanskem gradu. Mestno na-čelstvo v Ljubljani bo oddalo v najem za dobo 5 let bufiet na Grajski planoti. Tozadevna ustna javna dražba se bo vršila dne 28. aprila 1032 ob 12 opoldne v mestnem gospodarskem uradu. Pojasnila, ozir. najemni pogoji, se dobijo istotam.
O Vlom v Dobrim,jah. Včeraj zjutraj je prišel na ljubljansko policijo mesarski pomočnik Ignac Lampert in sporočil, da je bilo v torek med 8 in pol 0 zvečer vlomljeno k njegovemu gospodarju mesarju Mihaelu Anaiču v Dobrunjnh (>7. Vlomilec je odnesel listnico, v kateri je bilo okoli 15.000 Din. Bilo je v listnici 9 bankovcev po 1000 Din, 58 po 100 Din in za okoli 1000 Din manjših bankovcev in kovanega drobiža. Za tatom so našli neko sled.
0 Poskušen samoumor. Včeraj zjutraj so našli v hiši Jugografike na Sv. Petra nasipu nezavestno postrežnico L. M. Poleg nje pa je ležala prazna steklenica, iz katere je izpila večjo količino li-zola, odprta pa jc bila tudi plinska cev, iz katere je uhajal plin. Reševalni auto je prepeljal žensko v bolnišnico. Njeno stanje je zelo težko.
0 Pretep in poškodba. Bolnišnica je včeraj sprejela 28letnega Alojzija Mihelčiča iz Zabrezni-ce. Napadli so ga neki fantje in ga precej ranili 7. nožem. — Predvčerajšnjim se je ponesrečil v Gorenji vasi 51etni sinček delavca Dobroslav Oblak. Otrok se je obesil na voz in zašel z desno nogo v kolo, ki mu jo je strlo.
0 Dolenjska cesla bo v petek, dne 22. t. ni. od odcepa Orlovske ceste do Češnovarja radi popravila železniškega križišča zaprta za vozni promet od 0 zjutraj dO iS zvečer. V tem času se bo vozni promet vršil po Orlovski in Ižanski cesti.
© Enajstleten deček-dijak jc izgubil 19. t. m. srebrno žepno uro na polu z Viča do Ljubljane. Ker mu je drag spomin na sv. birmo naproša najditelja, naj jo odda proti nagradi v upravi -Slovenca ..
Eleganten kopah
je mogoč samo takrat, ako se noga v čevljih dobro in sigurno počuti, kar je zlasti pri ženskah velike važnosti. Ta problem je srečno rešen pri damskih letnih opankah »Maja«, ki so poleg svojega elegantnega kroja primerne za vsako obleko in omogočajo sigurno ter lahko hojo tudi v največji vročini. Predvideva se, da bodo postale »Maja« opan-ke šlager te sezone, ker bodo postale prednosti tega proizvoda hitro znane.
Trbovlje
Zaključek obeh nadaljevalnih šol je bil zadnjo nedeljo dopoldne. Kmetijsko je obiskovalo 21 fantov, gospodinjsko pa 13 deklet. Po razdelitvi izpričeval jc g. ravnatelj Pučnik na poskusnem zemljišču razlagal in praktično pokazal, kako se uspešno rabi umetna gnojila.
Goveje meso po 5 Din se je prodajalo v soboto na tržnem prostoru. Mesar Kovač je nastavil ceno 6 Din. nakar je mesar Božič znižal na 5 Din. Žal. tla je to bilo samo v soboto iu sc ta konkurenca ne nadaljuje.
Ni primerno. Oblast je za enkrat prepovedala nogometne tekme na igrišču SK Amaterja, ki je v bližini bolnišnice. Zato so se te tekme vršile v nedeljo na prostoru SK Trbovlje, ki pa se drži pokopališča. V nedeljo sc je ravno med tekmo vršil pogreb. Pogrcbce je zelo neprijetno dirnilo tisto kričanje, ki spremlja nogometne tekme. Brezpogojno bo treba za čas pogrebnih sprevodov ustaviti vsako igranje. Takt in obzir tlo rajnih in njih preostalih to zahteva.
Smrt pobira. Umrli so: rudar Borštner Karel, star 57 let, na jetiki. Hojkar Ivana, vdova, stara 82 let, Marija Zupan, vdova, % let in Go-starin Ludniila, 2 leti. N. v m. p.!
JSlazznanila
Ljubljana
Občni zbor. Društvo Dom slepih v Ljubljani
ima v četrtek, dne 28. aprila 1932 ob 5 popoldne v dvorani ljubljanskega magistrata svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom, Volitev ne bo. Na obilo udeležbo vabi odbor.
Trnovo. V četrtek 28. aprila ob 20 se vrši občni zbor zadruge Trnovski prosvetni dom. člani vabljeni.
Danes ob 8 pevska vaja »Ljubljane« v Akademskem domu.
Družabni sestanek »Krke« bo v petek 22. t. m. ob 8 zvečer pri Mikliču. Predaval bo dr. Joža Rus o tipu dolenjskega mesta. Vstop prost!
Pianist Ivan Noč koncertira v Ljubljani v ponedeljek, dne 25. t. m. Tudi to pot si je izbral izredno bogat interesanten program. Med drugim I izvaja Tajčevičeve Balkanske plese. Več ko polovico programa je slovanskih poleg priznanih nemških klasikov. Koncert bo v Unionski dvorani. Vstopnice se že dobe v predprodajl v Matični knjigarni.
Pomladek Rdečega križa na državni klasični gimnaziji v Ljubljani priredi v petek, dne 29. t. m. zelo pestro akademijo v Unionski dvorani. Spored javimo. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni.
Jugoslovansko - čehoslovažka liga Ljubljana. Redni občni zbor se vrši v petek, dne 22. aprila t. 1. ob 20 v restavraciji »Zvezda«. Vabimo vse članstvo ter prijatelje k udeležbi.
Maribor
Ljudska univerza. O početkih slovenskega političnega življenja na Spodnjem Štajerskem predava jutri v petek prof. Baš.
Izobraževalno društvo na Košakih obhaja v nedeljo desetletnico svojega obstoja. Ob 15 bo v društvenih prostorih slavnostni sestanek z govorom, deklamacijami in nastopom tamburaškega zbora Kat. omladine. S proslavo 10 letnice je združen I tudi Materinski dan.
Predavanje o jadralnem letalstvu priredi danes ' v četrtek zvečer akademska letalska skupina mari- j borskega aerokluba. Predavanje spremljajo lepe skioptične slike. Vstopnina dva dinarja.
Poselska zveza ima v nedeljo, dne 24. t. m. ob pol petih popoldne sestanek v dvorani Zadružno gospodarske banke. Predava prof. Rudolf Drobne. Obenem igra »Krompir v uniformi«.
V
Pobrezje. Prosvetno društvo priredi v nedeljo 24. t. m. v gasilskem domu ob 3 popoldne in ob 8 zvečer žaloigro Garcio Moreno. Pridite pogledat to lepo žaloigro.
Črnomelj. Ljubljanski akademiki priredijo tu dne 23. t. m. 1932 predavanje o naši univerzi. Predavanje se vrši ob 20 v dvorani hotela Lakner. Predavanje bo jako zanimivo in ga bodo spremljale skioptične slike. Vstop prost, pobirali se bodo le prostovoljni prispevki za kritje stroškov.
Novo mesto. Ljubljanski akademiki prirede dne 22. t. m. v Prosvetnem domu ob 20 predavanje o naši univerzi. Predavanje bo zelo zanimivo in ga bodo spremljale skioptične slike. Vstop prost, pobirali se bodo le prostovoljni prispevki.
Metlika
Takega pogreba Metlika še ni videla. Mesto in okolica je pokazala, kako veliko spoštovanje je užival pokojni Jože. VukSinič. Kljub temu, da je delo naravnost kričalo, se je zbralo mnogo kmečkega naroda, da spremi pokojnega k sv. Roku. Zbralo se je tudi vse mesto in je v dolgem sprevodu spremljalo pokojnega na njegovi poslednji poti. Na pogreb je prišel tudi tukajšnji rojak opat cisterijanskega reda P. Avguštin Kostelc, ki je z mitro na glavi vodil sprevod svojega pokojnega dobrega prijatelja. Njemu ob strani pa so stopali še štirje duhovniki. Pri odprtem grobu je umrlemu izpregovoril kratko slovo Anton Bajuk iz Dra-šič. Pevc pa so mu poslednjič zapeli.
Dve nevesti. V soboto in nedeljo smo imeli priliko videti veseloigro »Dve nevesti«. Ne vem, kako je občinstvo to komedijo sprejelo drugod. To pa vem, da jo postavijo na oder le tam, kjer se hočejo iz kmeta bedaka delati. Igra je zrastla iz malomestnih krogov jare gospode, in prav taka gospoda, kateri je kmet samo tepec in poleg tega še kvantač in pijanec, prav taka gospoda se drzne takšno, docela nesocijalno in anahronistično neumnost na oder spraviti. No, s takimi norčavostmi naj si nikar nihče ne spleta lavorik.
f,Jezik očistite peg!"
Gospod urednik! Morebiti se še spominjate, kako sva se menila, da bi bilo dobro jezikovno grehe naših časnikarskih poročil dan za dnem uganjati. Saj so se nekatere napake v naš jezik že tako zajedle, da se jih celo ugledni pisatelji več ne zavedajo. Tako so jezik pod vplivom ger-manizmov in roinanizinov, ki smo se jih do novejših časov dokaj dobro otresali, danes venomer kvari, čeprav nam Breznik, KoštitU, Kolarič, An-drejkn zapovrstjo dopovedujejo, kako pišimo, ila jezik ne bo trpel.
Mnogo ljudi pri pisanju ne misli več po slovensko, marveč po i nje. Vsako tujo besedno in stavkovo tvorbo hoče tudi v slovenščini z istimi prvinami in v isti obliki napisati, kakor jo je našel v tujem jeziku. Tujih besednih tvorb in rekel ne zna več podonmčiti.
Včeraj n. pr. — In kdovekajkrat že prej — smo čitali, da givška vlada namerja pozvati »one državljane, ki posedujejo zlato, naj ga takoj stavijo na razpolago državni blagajni . Takoj v naslednjem stolpcu pa provajavec piše, da ima »Madrid«, ki je v začetku republike posedal do 50 milijonov, danes toliko dolga.«
Posedajo naši ljudje takrat, ko nimajo dela, ali pa iz lenobe in zanikarnosti. In ti navadno nič nimajo. Poročilo pa hoče povedati, da Madrid 111 leno posedal, ampak da je 50 milijonov imel. Prav tako poročilo o nameri grške vlade hoče to refl, da bodo Usti državljani, ki zlato imajo, ga morali dati na uslugo, uporabo (beseda razpolaga je zanikaren prer vod nemške »Verfiigung), ali kar kratko: dati, prepustiti, izročiti narodni vladi.
Da naj bi zlato oddali le tisti, ki bi ga posedovali — naš človek bi si v svoii nekoliko preprosti domišljiji ob tej besedi kar žtvo in pravilno predstavljal, kako kakor zaklete kraljičino na zlatih vrečah sedo — tega poročilo gotovo noče trditi.
Podobno smo zadnje čase v poročilih in člankih o sedanji bedi pogosto brali o teh, ki posedujejo in posedajo. Pošten Slovenec nič ne poseda in nič ne poseduje, ampak i 111 a. Saj so s to tujko: posedati, posedovati = = besitzen, brez dvoma tudi poročevalci in član-karji hoteli označiti tiste, ki kaj imajo.
Besitzen — posedovati, posedati = imeti. Zur Verftlgung s tel len — na razpolago staviti = na uslugo, uporabo dati = dati, izročiti, prepustiti.
Celje
Celjski trgovci proti zakonu o pobijanju
draginje. Načelstvo Gremija trgovcev v Celju jo de 16. t. m. na svoji seji razpravljalo o predlogu zakona o pobijanju draginje ter je protlvno uveljavljenju takega zakona, ker smatra, da bo samo škodoval trgovstvu in bodo prišle samo slabe posledice. Kazni so izredno drakonične in ni proti njim niti pravnega leka. Danes se pri veliki večini blaga ne zasluži niti polovico dovoljenega dobička '20%. Celjski gremij predlaga na koncu, če je že brezpogojno treba uveljaviti novi zakon, naj se vanj vstavi tudi klavzula, da so vedno veljavna dnevne oziroma zopetne nabavne cene.
& Osebne vesti. Z odlokom ministrstva . Zti gozdove in rudnike je imenovan diplomirani inž. gosp. Ciril Podkrajšek za uradniškega pripravnika na rudarski šoli. — Za banovinskega zdravstvenega pripravnika v javni bolnišnici je imenovan gosp. dr. Podpečan Jožef iz Spodnje Hudinja pri Celju.
V Mestni klavnici je bilo v preteklem tednu zaklanih 18 volov, 50 telet, 10 krav, 2 telici, 50 svinj in '2 konja. V mesto uvoženih in pregledanih je bilo 382 kg teletine, 167 kg svinjuie iu 120 kg sveže slanine. Na pristojbinah je bilo vplačanih kot klavnina 3751 Din, kot ogleduinn oa 324 Din.	F
er Izgube in najdbe. V ponedeljek 18. t. 111. je izgubil trgovski potnik R. L. na Lavi denarnico z raznimi važnimi dokumenti in nekaj denarja. — Naslednji dan v torek 19. t. m. pa jo bila najdena v mestu denarnica z dokumenti na imo Stumpf iu 3 bankovci po 10 Din. Dobi se pri predslojništvu mestne policije.
•©■ Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrl v sredo 20. t. 111. dopoldne v starosti 9 let Čaks Vi-libald, sin svetilnika rja železnice. Njegovi duši večni mir in pokoj — žalujočim preostalim pa našo iskreno sožalje.

Kulturm obzornik
Dva pomembna koncerta
Prvega so nam priredili trboveljski rudarski otroci pod vodstvom A. Šuligoja. Dosegli so zelo vse, kar je takemu zboru sploh doseči mogoče. Navdušenja so vzbudili do čuda; veliko iz sočutja in genotja, še več pa umetnostnega, redko tako zasluženega. Čisto je zvenelo, jasno in navzlic otroškemu zvokovnemu značaju kar polno. Če je kdaj pa kdaj, pa izredno redko, za hip predrl otroški krič, kaj za to? Otroci so in v šolo h glasovnim vežbam niso hodili; glas so si ob petju izlikali tako dobro, da je petjo zvenelo kakor iz celega ulito. Gladko, gibko, lahno, v celoti lepo strnjeno, brez umetnih nehajev. ki poslušavoem navadno hočejo dopovedovati. kakor da so v njih skrite globine, pa se iz njih redno prav oeividno kaže pevovodjeva ne-spretnost, ki ne zna pesmi pogona dati in ji toka vzdržati. Ti pevčki so pa peli v čudovito gibkem, kar poskočnem hodu, mestoma je nastal pravi otroški živžav in se je zlasti na mestih, kjer se glasovi v samostojnem diru drug v drugega zakajajo, zapletal v živ klobčič, da je človek prisluhnil: kako se bo le to razpletlo? Pa so je vselej brez vsakršne poškodbe, čudno, kako je ta drobiž, pogosto vsak glas, hodil samostojno po svojih polih, pa ni zašel, ampak so se vselej vsi znašli točno in na pravem mestu. In je to živahno koutrapunktično prepletanje tudi poslušavstvo užigalo, prav kakor je poročevalcu pred petindvajsetimi leti na Bledu o petju rekel preprost kmetiški gospodar, ki je kakšno noto že kdaj videl, pozna 1 pa gotovo nobene ni;: Najlepše je pa le takrat, kadar vsak glas svojo poje, nazadnje pa tako iepo vsi skup zadenejo. Kako le lo narede? Nič manjšega priznavanja ni vredno to, du so peli za naš posluh za zadevanje zelo težke pesmi v molu, v starih tonovskih vrstah (Kogojevi, Grgoševičevi in Mokranjčeve). Pri Kogojevih . Trobenticah" nam je bilo prav posebno všeč, ko so skupine po dve in dve noti na en zlog tako gladko tekle; marsikateri ugleden zbor bi bil lahko vesel, če bi taka, zborom menda za spotiko iznajdena mesta z enako lahnostjo preplaval.
Če pravimo, da Je zbor vse vrste glasbe dobro obvladal, seveda nočemo tajiti tega, da se mu jo živahna poskočnost najbolj prilegala. To je poka-
zala že Grgoševičeva Koleda , ki je po prvem širokem, težkem delu nenadoma preskočila v radostno gibkost. — Še bolj pa Adamičevih nebroj, ki so z njih krepko, živo mero (ritmom), jasno, lahno melodiko, pogosto s kanonično imititatoričuo obliko užigale pevce in poslušavee. Najbolj lani, kjer so najbolj slovenske in brez vsakršnega drugo-rodnega vpliva. Zelo zajemljivo je z nekakšnim neprestanim krogotokom (perpetuum niobile) obdal staro božično »Pastlrci vi«; kar dražestno je bilo to drobljenje v spremljanju že takoj izpočetka v nižjih glasovih, zlasti pa v drugem delu ob : glo-riji« v višavi. — Nad vse učinkovite so bile vse pesmi ponavljavke; kakšen vrišč je nastajal na Mokranjčevem Živinskem sejmu« s kuro i koko-dajko - gosko >ševeljajko, in drugo »živino« (pi-ščetom, kuro, petelinom, raco in gosjo)! In še pri nekateri smo občudovali za čudo gibčne, jezičke iu ljubko otroško čebljanje, da omenim samo Adamičeve vTri pure in Jurjevanje-.
Pevovodja je imel zbor popolnoma v rokah. Iz najtišjih mehkih globin je rastel do nepričakovane moči, mirno vzdržal dolge, široke tone, pa jih tudi kot drobnih biserov nametal po dvorani. — Razen šeslero pesmi — v sredini jih je petero pel sam dekliški, zadnjo pa ves zbor — so trinajst pesmi peli brez spremljanja — brez vsakršnih znakov utrujenosti.
Tega-le ludi ne smem zamolčati: Užiga Premrl, kadar je tako jasen iu otroško preprost, kot je bil tu (Rože za Marijo), užiga Adamič,' kadar mu poskočna pesem tako neovirano iz srca vre, kot so mu privrele le, užgitl je Marolt z lepo prirejenim Jankom« in še Ajai s Triglavom , ki je brez temeljev plaval v višini, pa bi ga bil gotovo vesel, kakor smo ga bili mi. Zbor naj bi prehodil vso Slovenijo, poslušat naj bi ga prišlo vse; vsakdo bi ob tem radostnem žgolenju dobil obilo plemenitega užitka, za pevce in pevovodjo bi bil pn to čudovit zgled.
DrugI koncert je priredil »Slavec«. — že iz trboveljskega smo spoznali, da se vsa naša zborovska glasba obrača v čisto novo smer. Rahlo solzava, preobčutljivo čuvstvennst zajemajoča starejša, z barvo bleščeče v oči ščemeča njena naslednica, ki ji je šlo pred vsem za dražljiv zvok (impresionizem), bolehava, v mučnih krčih se zvijajoča 11,jena nasprotnica (ekspresionizem), ki so se druga drugo izpodrivajoč trudile, da bi si priborile nad srci oblast, so dobilo novo, zdravo, svojega živ-
ljenja veselo tekmico, ki si — zdi se — osvaja srca pevcev in posiušavcev. Iz harmonskega prelivanja, ki je uho uspavalo v nekak omoten sen, so se začeli oblikovati vedno jasnejši obrisi krepke melo-dike. Saj stara sanjava dremavost še vedno lega na čute, to novo plastično razgibano melodiko še vedno rada pozastre, vendar se udje te omotne more vedno bolj otresajo. Vse namreč, kar smo v obeh koncertih najnovejšega slišali, se očividno bori za plastično jasnostjo, čeprav jo morda pod vplivom orientalsko usmerjenega glasbenega razsoja, ali pa tudi pod vplivom še vedno močnih glasbenih nazorov ta in oni (Grgoševič, Matz) mestoma skuša odeli v megleno tajinstvenost in nekako glasbeno mistično skrivnostnost.
•Slavcev« zbor nas je s svojim nastopom presenetil. Najprej so bili čisto novi, skoro sami novi mladi pevci, in se celo glasovom pozna mladostnost, ki se še razvija in zori. Glasovno so moški glasovi znatno številnejši in bolj dozoreli kakor ženski. Odikuje se bas z zavidanja vredno globino. Le še malo, pa se glasovi popolnoma v vseh legah ugla-dijo in se nastavek in intonacija popolnoma utrdita. Saj je bilo zelo veliko lepega, mnogo most je nepričakovano cisto in polno, kar veličastno zvenelo; v kakšno ogromno mogočnost je n. pr. narastel konee tonalno harmonično in koutrapunktično zelo samostojnega in ludi za študij zajemlji-vega Matzovega »Favna«, ki je prav klasičen pri-mir nihanja med polpreteklim in sodobnim glasbenim vzorom. Saj besedilo, dvojni lik le skladbe naravnost izziva, ko je besedilo bolj čuvstveno kot plastično, bolj polno mehkega naslroja, ko živo dejavnosti, ki se pn vendar le venomer v krepkih vzgonih hoče izviti sponam premehke opojnosti in sanjave onemoglosti. S skladbami je imel zbor dovolj truda, ker so intonačno vse težke, našemu ušesu nenavadne; že Krekov »Blagor jim!« je nekam mrk In bolj grobo po notranjosti in hudih spominih, kakor na zunaj kaže radost nad pridobljenim pokojem. Tudi z Grečaninovima dvema, ki sta se navzlic »vojski ruskemu nnstroju mestoma bohotno razživell in sijajno zveneli, bi imel vsak zbor dovolj opravka. Zbor je pevovodja sledil v vse potankosti, ki si jih K. Perko ni malo izmislil, tako da je la dirigentovska posebnost klicala drugo 111 so včasih hotele melodično črto kar prerasli in se na njen rovnS skoro preoblastno uveljaviti. — Občinstvo, ki bi bilo prav, če bi ga bilo več, zlasti glasbenega, je veliki trud zbora in resnično lepe
uspehe z obilnim ploskom priznavalo; predsedstvo je pevovodjo odlikovalo z lepim šopkom rdečih nageljnov.
Pela sla oba zbora brez not in tako z nepretrgano napeto pazljivostjo pevovodjema omogočila, da sla mogla docela uveljaviti izrazit zmisel za zvočno in ritmično lepoto.	k.
Gostovanje angl. potujoče gledališke družine „English Players4t
Zadnja leta smo imeli v Ljubljani več gostovanj, izmed katerih so bila nekatera prav podučita in koristna za gledališče in občinstvo, nekatera pa samo za občinstvo.' Ob takih gostovanjih dobi občinstvo, ki ima pred seboj samo domače ljudi, boljše razmerje do našega lastnega ustvarjanja. Ob marsikakem takem dogodku odločajo ludi bolj človeške kot umetniško simpatije, zakaj tujec in popotnik je vreden dobre besede. Zato sodim da angleška igralska družba Mr. E. Stirlinga predstavlja bolj potujočo angleško igralsko družbo kakor izrazito angleško gledališko kulturo. Vsaj tak vtis smo imeli pred dvema letoma, ko so nastopili s Hamletom. Letos se je ista družba predstavila samo s štirimi osebami v H. II. Daviesovi komediji The Mollusc. Da, so igrale samo štiri osebe, je bilo družbi v prid, zakaj izbrali so boljše akterje; med njimi je Mr. Stirling sam, in simpatična mlada igralka Mrs. Disuey. Igrica — kakor so jo pojasnili naši dnevniki in kolikor smo ji sledili na odru — je preprosto, skoraj naivno konverzaeijsko delce, v podrobnostih izdelana situacija med štirimi osebami. Brezdelno in pomehkuženo ženo ozdravi njen lastni brat, ki se po daljšem času vrne v družino in se poroči z mlado vzgojiteljico, ki je doslej v hiši gospodinjila in potrpežlijvo služila. Rahli zakonski zapletljaji bude komaj premikanje dejanja in Iako poteka igra v lepi umerjenosti do kraja. Povsod miren družabni in družinski Ion, samo na koncu nekoliko drastične in malo glasnejše igre. Tako so nam delo podali ludi štirje gostje, obe dami Mrs. M. Vaughan in M. I)isney in Mr. E.'Stirling in Mr. Cli. Carevv. Igra sama" na sebi ni kaj poglobljena ne v režiserskem ne v igralskem delu, vendar je prav zaradi umirjenosti prijetna, ker igralci sežejo tupatam ludi po neumetniških izraznih sredstvih, sami omajejo v gledalcu tisto vero, ki jo mu ustvari dislanca in dobra reklama. Občinstva, ki se zanima za angleški jezik, se je nabralo lepo število tako da jn i,i', obisk zadovoljiv. F. K.
Štev. 91'.
>SLOVENEC«, dno 21. aprila 1932.
Slran 5.
Dnevna kronika
Oproščen zaradi žaljenja Sokola
Ljubljana, 20. aprila.
Župnik Alojzij Tome, sedaj župnik v Podlipi pri Vrhniki, je poprej služboval na fari Nova Ose-lica. Dne 3. avgusta lani se je pravkar selil. Vse svoje pohištvo je že odposlal. Sam je prejšnjo noč prespal na trdih tleh. Prišli so ga prosit, da naj bi dopoldne še opravil cerkven pogreb za Josipino Tu-šarjevo. Opravil je brezplačno pred cerkvijo, kamor so prinesli krsto, prvi blagoslov, a v cerkvi črno sveto mašo za pokoj pokojnice. Pred krsto so dekleta nesla več vencev, med drugim Ivanka Ka-cinova venec, ki ga je poklonilo Sokolsko društvo v Savodnjl. Venec je nosil tudi primeren napis. Gospod žnpniti je nosiLko venca opozoril, naj nese venec ven. Ker je videl, da ni bilo križa, je pripomnil, da ni mogoče izvršiti predpisanih molitev in obredov, ker ga vežejo cerkveni predpisi. Med pogrebe! so nekateri ta nastop gospoda župnika napačno tolmačili. Člani Sokola niso bili v kroju, prav tako tudi ne članice. Gospod župnik ni niti opazil, da bi kdo nosil sokolski znak. Sledile so ovadbe proti župniku. Najprej je bil pozvan na okr. glavarstvo. Tam ni bil kaznovan. Državno tožilstvo pa je proti g. župniku dvignilo obtožbo zaradi prestopka po členu 4 zakona o zaščiti javne varnosti reda v državi, češ da je žalil Sokola kot vitežko organizacijo, ki je priznana za državno napravo.
Pred sodnikom-poedlnceni g. Ferdinandom Meralo se je danes vršila mestoma živahna razprava. G. župnik je bil oproščen vsake krivde in kazni, ker je sodnik smatral, da g. župnik ni imel namero žaliti Sokola.
Koledar
Četrtek. 21. aprila: Anzelm, cerkveni učenik; Simeon, škof; llerodion.
Novi grobovi
•f" V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Mihael Sitar, policijski okoliški nadzornik v pokoju. Pogreb bo v petek ob 4 popoldne iz mrtvašnice k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje!
-f- Na iSuliorju pri Metliki je 10. aprila 1032 umrl Ivan Kambič, dijak II. razreda novomeške gimnazije.
•f" V Križu pri Kamniku je umrl posestnik in tesarski mojster g. Franc Kotir. Pogreb bo v petek ob 8 zjutraj v Komendi. Naj počiva v miru! Sinovom in sorodnikom naše sožalje!
BEŽEKGVE
8 .1 A J C N E T K S T K N I N E.
Ostale vesti
—	Polovična vožnja za obiskovalce II. Banovinske vinske razstavo združene z vinskim sejmom, ki bo od 8. do 10. inaja 1032 v Ptuju. Prometno ministrstvo je odobrilo polovični popust vozne cene za obiskovalce II. banovinske vinske razstave in sejm® i" IV. vinarskega kongresa, ki bodo od 8. do 10. maja 1932 v Ptuju. Polovični popust voznih cen velja od 3. do 14. maja 1932 za vse vlake in razrede jugoslovanskih državnih železnic izvzemši ekspresne. Obiskovalci vinske razstave, sejma in kongresa kupijo na odhodni postaji celo karto do 'Ptuja, katera jim poleg izkaznice Vinarskega društva, da so obiskali vinsko razstavo s sejmom ali kongres, velja za brezplačno vrnitev. Izkaznice se bodo dobile na vinski razstavi v Ptuju. Karte torej ne oddati! Za prevoz razstavnih predmetov velja popust predviden v tarifi del. II.. odsek B. XIII. Gostilničarje, vinske trgovce in druge zanimance vabimo na čim večji obisk. Vinarske, kmetijske in sadjarske podružnice in druge organizacije vabimo, da organizirajo svoje člane za skupen obisk naših prireditev v Ptuju. —• Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru.
—	Prvi metulj se nam je v Mošnjah letos predstavil dne 19. aprila v zakurjeni sobi. Vijolice so nas pozdravile bolj rano.
—	Za . tekmo slovenskih pritrkovalcev se jc javilo do danes 27 skupin pritrkovalcev. Glasbena Matica se vsem župnim uradom zahvaljuje za posredovanje. Ker je danes zadnji dan, se prijave zaključijo in se nove prijave ne bodo več sprejemale. O vseh podrobnostih bodo tekmovalci pismeno obveščeni. Število prijav nam kaže veliko zanimanje med našim ljudstvom za to panogo ljudske glasbe,
—	Na Moravskem umorjen Jugoslovan. Ljubljanska policija je po češkoslovaškem konzulatu prejela od orožništva v Brnu obvestilo, da je bil 1. 1923 umorjen in oropan blizu znanega prepada Macoche na Moravskem neki jugoslovanski trgovec, za katerega so se oblasti 0 let trudile, da bi dognale njegovo identiteto. Sedaj so dognale, da je bil to najbrže neki Franc Vicko Slade iz Dalmacije. Moravske oblasti prosijo naše oblasti za natančne podatke o tem človeku.
—	Prijet begunec. Včeraj so prignali v Ljubljano iz Avstrije 30 letnega Josipa Kolenca, nevarnega tatu in vlačugarja. Ta je že dvakrat pobegnil dz prisilne delavnice v Stari Gradiški. Prvič je pobegnil leta 1928, drugič pa letos poleti. Klatil se je najprej po Italiji, italijanske oblasti pa so ga izgnalo v Avstrijo. Tudi tam se je precej časa potikal, kradel in beračil, dokler ga n! aretirala v Celovcu policija, ki ga je izročila našim oblastem. Nanj je razpisana nagrada 100 Din in je sedaj vprašanje, kdo bo dobil nagrado.
—	Vlom v Sevnici. V noči na Ifi. aprila je bilo vlomljeno v trgovino Pavla Stergarja v Sevnici. Neznani tatovi so odnesli veliko množino blaga in sicer 000 m pol delena, 42 m baržuna za žensko obleko, 50 m volnenega blaga, 300 m kotona, 500 m ripsa in cvirnatega blaga, 500 m enedelina, največ modre barve, 30 m modne lilačevine, 180 m kamgarna, 100 m sukna, 120 m hlačevine, 200 m oksfordskegn platna, 150 m belega platna in 5 kg klobas. Tatvine so nujno sumljivi trije hrvatski krošnjarji, ki so se ledaj potikali po Sevnici in so v oropani trgovini našli tudi dva metra kro-šnjarskega blaga. Najbrže so isti trije vlomilci vlomili naslednjo noč v neko klet v Sevnici, kjer so popili več vina, dalje so poskušali vlomiti v neko kaščo, pa so jih ljudje prepodili, dalje so vlomili v shrambo posestnika Alberta Pinoze, kjer so odnesli 25 kg prekajene svinjine in klobas v skupni vrednosti 40 Din. Sled za tatovi vodi proti Hrvatski.
—	Nad dve leti trajajoča kazenska pravda. Včeraj se je naposled končala dolgotrajna kazenska pravda. Pred sodnika-poedinca deželnega sodišča so prišli že v petič trije mladi tovarniški delavci, ki so bili leta 1929. obtoženi tepeža. Na Dovjem pri Mojstrani je bila 2. junija 1929 plesna veselica v gostilni Terezije Kristan. Tja so prišli mnogi kmečki fantje in delavci iz bližnje in daljne okolice. Med plesom se je vnel prepir in nato hud pretep. V pretepu je bil ložko potolčen Janko Vukčevic. Ko so orožniki delali mir. so jih nekateri psovali in za-
smehovali. Tega pretepa in žaljenja uradne osebe obtoženi trije tovarniški delavci so bili danes popolnoma oproščeni vsake krivde in kazni.
—	V Službenem listu kraljevske bonske uprave dravske banovine št. 31 od 20. aprila t. 1. je objavljen »Zakon o srednjih trgovinskih šolah*, dalje >Uredba o velikosti nagrade dnevničarjem v re-sortu ministrstva za notranje posle'-, Naredba o odmeri doklad za javne borze dela-, -Pravilnik o dolžnostih in pravicah stalne higienske komisijo pri osrednjem higienskem zavodu v Belgradu«, :>lz-prememba pravilnika bratovske skladnice , »Norme za obtežbe pri graditeljstvu^, »Razglas baltske upave o ukinjenem okrožnem inšpektoratu v Mariboru« in »Objave baneko uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1982'.
—	Samski davek. Predpisane tiskovine za oddajo tega davka ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pola stane 1 Din. Istočasno s tem davkom se oddaja pristojni davčni upravi tudi uslužbenski davek. Tiskovine ima v zalogi imenovana knjigarna, pola stane 1.50 Din; Plačilni list pa 50 pnr. Na razpolago je tudi Tabela z a p r e r a č u n a vanje u s Iu ž b e n-s k e g a davka, cena 10 Din.
—	Pri lenlvosti črev, boleznih na jetrih in žolču, odebelelosti, protinu, kataru v želodcu in črevih, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega črevesa odstranja naravna »Franz-Josefc-grenčica naglo vsako zaslajanje v organih spodnjega dela telesa in to brez bolečin. Dolgoletne izkušnje v bolnišnicah dokazujejo, da raba »Franz - Josef«- vode izborno urejuje delovanje črev. »Frantn-Josek-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
' mjrv^fafV I I «s
uMMMi
OZD8AVI VAS TAKOJ
t JB. viord v -'.v»!.• , : . jn™ po-,t >• n	- 1'..— 'i »t. lito 49
—	Usmiljenim srccm priporočamo absolviran.
akademika, ki je popolnoma brez vseh sredstev. Najbolj potrebuje obleke. Tozadevna darila sprejema uprava -Slovenca«.
—	V službenih novinnh št. 90 od 19. aprila t. !. je objavljen Zakon o izmenjavali In dopolnitvah zakona o državni trošarini dalje "Naredba o draginjskih dokladah esebja obmejnih čet«, »Pravilnik o zdravniškem pregledu otrok pred vpisom v šolo ter »Pravilnik o zdravniškem pregledu bolj slabo razvitih in bolehnih otrok pred sprejemom v šolo in o dolžnostih zdravnikov na zavodih, v katerih so taki otroci.'-
—	Potniki skozi Grobelno pripovedujejo: težko je priti do stranišča. Treba je neštetih intervencij, da prideš do vratarja, da ti odpre. Ali je to sedaj ob bližajoči se sezoni v interesu tujskega prometa? — Več potnikov.
—	Nasilna postopača. Po Gorenjskem se klatita dva postopača z juga, ki prosjačita za podpore, seveda pa se ne zadovol)ita z dinarjem ali s kosom kruha, temveč zahtevata ood najrazličnejšimi pretvezami najmanj kovača. Prodajata tudi neke pntriotične slike in gorje mu, kdor jih ne kupi pri njiju; grozita mu z ovadbami, češ, da je protidržaven element. V nekem podjetju so njune slike odklonili. Nasilneža sta pričela psovati prav na debelo in groziti. Zažngala sta, da bosta zažgala poslopje podjetja in da bosta lastnika ubila. Ko so poslali po orožnike, sta jo hitro popihala. Sedaj ju iščejo oblasti. Opozarjamo ljudi, naj se ne ustrašijo takih nasilnih beračev in naj jim ne daje podpore. Vsi mogoči >pogorelci« in »poplavljenci < z juga so po večini sami sleparji in deloinrzneži, ker resnični reveži ne hodijo prosjačit tako daleč. Pričakovati je, da se bo sedaj po povodnji vsul nov roj sleparjev z juga, ki bodo pod pretvezo, da so poplavljenci, nadlegovali ljudi za podpore. Ljudje in oblasti naj bodo pozorni!
—	Večno štedi, greje: Original-Lutz peč!
Novo mesto
Jurjev semenj, ki se jc vršil v torek, je bil kaj slab. Niti kupcev niti prodajalcev ni bilo toliko kot ob drugih sejmih.
Vodovod bo, kakor čujemo, podaljšan od mesta, t. j. od sreskega načelstva pa do Bršljina. Prav potrebno je to bilo.
Preko 1000 m1 (nekako 10001 na minuto) vode načrpa vodovodna črpalka v Stopicali v rezorvoar pri Božjem grobu, pa se baje nikjer nič ne pozna. Meščanje menda premalo Sledijo z vodo, zato bodo pa dobili kmalu vodovodne števce. Je pa tudi mogoče, da je napeljava kje pokvarjena iu se voda izliva. Da se to točno dožene, bo mestna občina poklicala strokovnjaka, kateri bo v kratkem vso progo vodovodne napeljave točno pregledal. Morda se bo le našla napaka.
Elektrika. Vprašanje električne razsvetljave jo pri nas šo vedno nn dnevnem redu. Kakor pa se vidi, in kakor se je tudi na zadnji občinski seji razpravljalo, bo nekoč vendarle svetila po Novem mestu Velenjska elektrika. Ta korak občine bo res najboljši, bomo vsaj imeli ceneno in sigurno luč, ki ne bo vsakih 5 minut in ob vsakem grmenju ugasnila.
Hiralnica, Pred nedavnim časom je mestna občina kupila hišo nekdanjega šolskega kuratorija, ki je bila last konventa usmiljenih bratov v Kan-diji, v svrho predelave te hiše v hiralnico. Te vrste zavod ,je za Novo mesto res nujna potreba, saj imamo toliko siromašnih, starih in bolehnih ljudi, ki nimajo nikogar svojih in so prisiljeni beračiti po mestu. Tu bodo pa preskrbljeni za ves čas, kolikor jim ga je še odločenega živeti. Mestna občina je že poslala vse tozadevne načrte, katere je napravil stavbenik g. Hočevar, kr. banski upravi v pregled s prošnjo za podporo. Upamo, da se bo z deli kmalu začelo.
Murska Sobota
Zadružna mesnica. Agrarna zadruga, ki jo vodi bivši poslanec g. J. KlekI, je otvorila pri g. Turku mesnico, v kateri dobijo člani meso po izredno nizki ceni.
Slovesnost v »MartinUču«. Dijaški dom Mar-tinišče« je dobil iz Španije krasen kip »Marije Pomočnice«. Kip bo blagoslovljen in ustoličen dne 1. maja. Vse to se bo izvršilo med velikimi slovesnostmi, na katere se Martiniščarji že sedaj pripravljajo.
Gospodinjski tečaj. V ponedeljek 25. t. se bo začel v Szaparijevem gradu tromesečni gospodinjski tečaj. Priredi ga tukajšnja podružnica K.LS. Dvakrat tedensko bo tudi večerni tečaj za one, ki dnevnega radi zaposlitve ne bodo mogli obiskovati.
Pomlad szafpteva
v obrambo vsled zimskega oblačilu pomehkužene kože skrbno negovanje z
NIVEA-CREME
Nivea-Creme prodre vsled vsebujočoga Eucerita globoko v kožo, hrani in kropi staničje in poživlja dolovanje celit'. Povzroča torej oni poživljajoči ini-pnls, polom katerega postane koža naravno gladka in dobi s tent dnigoccn, nežen in mladostnosvež izgled.
Nivea-Creme: Din 5-— — 22-—. .Tugosl P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j„ Maribor.
Maribor
□	Na merodajen naslov. Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Slabše vrste mleko prihaja sedaj nn trg, odkar se mleko po organih mestnega tržnega nadzorstva ne tehta več. Čemu so je to opustilo in v čigavem interesu? Upamo, da so bo ta odredba glede nelehtanja zopet ukinila.s —■ Mariborske gospodinje.
O Poročili so se v Mariboru v poslednjem času: Jožef Lepšimi, uradnik drž. žel. in Marija Bratuša, posestnica; Ludovik Janšovec, želarskl sin iu Matilda špindler, želarska hči; Fedor Be-ljev, viničar in Ana Krajnc. viničarka; Franc I!e-ranič, posestniški sin in Uršula Peršuh. posestniška hči; Martin Rozman, krojač in Terezija Pee, šivilja. Novoporočencem prisrčne čestitke!
□	Promocija Mariborčana. V soboto 23. t. m. bo na grafiki tehnični visoki šoli promocija inž. Julija Namorša za doktorja tehničnih ved. Prisrčne čestitke!
P Odprta nor in dali so groba vrata... Že nekaj časa sem zavzemajo v izkazih mestnega pogrebnega zavoda med umrlimi žene pretežno večino. V torek je pokosila smrt 90 letno korenino — gospo Karolino Dežman, vdovo ključavničarja državnih železnic. Rojena je bila letu 1842.; uniria je na Po-brežjtt, Cesta na Brezje št. 4. — Pogreli se vrši danes popoldne ob pol 4 na mestno pokopališče. — V bolnišnici je umrla 54 letna viničarka Lešnik Marija. Pokopana bo danes ob 3 popoldne na mag-dalenskem pokopališču. — V Preradovičevi ulici 9 je izdihnila v starosti 75 let Jožefa Slamič, soproga kotlarja, skupinovodje žel. delavnice. Pogreb se v rši danes ob 4 popoldne na magdalenEkem pokopališču. Svetila blagim pokojnicam večna Inc. žalujočim rodbinam naše iskreno sožalje.
□	Vse se odlaga. Društvo za zaščito otrok in mladine v Mariboru, ki je ustvarilo znano |>oletno mladinsko okrevališče pri Sv. Martinu na Pohorju, je nameravalo v tekočem letu zgraditi še novo poslopje za deco, da bi lahko o počitnicah oskrbovalo še večje število zdravstvene zaostale dece. Zgraditev novega poslopja sta omogočili društvi mariborska mestna občina in banovinska hranilnica in sicer sta darovali v ta namen vsaka po 500.000 Din na ta način, da sta prevzeli garancijo in amortizacijo posojila, katerega naj najame društvo v iznosu 1,000.000 Din. V normalnih razmerah bi društvo mi tako jamstvo brez vsega dobilo posojilo, toda sedaj se je zaman obračalo nn denarne zavode. Ker ne dobi posojila, se je morala izvršitev gradbenih načrtov preložiti nn poznejše čase, dasi bi bilo povečanje predvidenih naprav res nujna potreba.
□	Glavni trg — drevesnica. Mali trg jo izgledal včeraj kakor kaka drevesnica. Nad 2000 komadov raznovrstnih sadili drevesc so spravili okoliški kmetje in drevesničarji nn trg. Drevesca so se prodajala po 10—16 Din komad ter so našla obilo kupcev. Zanimali so se zlasti lastniki vrtov iz mesta in okolice za plemenite vrste marelic, breskev in sliv. Prodajale so se dalje tudi sadike vinskih trt, komad po 1 Din, toda odjemalcev je bilo manj. Poleg tega je bil trg odlično založen z razno zgodnjo pomladno zelenjavo in zelenjadnimi sadikami. Tudi trg živinske krme je bil dobro obiskan. 28 vozov sena po 85—100 Din, 8 voz otave po 95—100 Din in 4 vozovi slame po 75—80 Din za metercent. Cena živinski krmi raste.
□	Viktorija-f.ižkov pride v Maribor. Znano češko nogometno moštvo Viktorija Žižkov pride končno res v Maribor. Tozadevna pogajanja med ISSK Mariborom in Čehi so ugodno rešena ter se bo vršila prijateljska tekma med obema kluboma 12. maja. — Doslej še nismo imeli prilike videti v našem mestu kako renomirano češko moštvo, zato je zanimanje za nastop Viktorije Žižkov izredno veliko.
□	Ceste propadajo. Kakor smo že poročali v našem listu, je bila v mariborskem okraju proglašena za občinsko cesto tudi okrajna cesta, ki veže
j cesto Maribor—Duplek—Sv. Martin z Vurbergom— i Ptujem ter Sv. Barbaro—Sv. I.enarton v Slov. gor. Skozi občinsko Koreno in Ciglcncc jc ta občina danes v takem stanju, da na mnogih mestih ni mogoče priti voznikom po hribu navzgor. Nihče j ne zajezi plazovja, ki drči s vseh strani na cesto. 1 Tudi jarki so zapuščeni in ne bo dolgo, ko bo ta | važna cestna zveza uničena. Občine nimajo sred-| stev, da bi popravljale bivše okrajne ceste. Okrajna zastopa Maribor in Sv. Lenart v Slov. gor. sta svoječasno zgradila to cesto z velikimi denarnimi žrtvami, sedaj pa bo žalostno propadla.
□	Maščevanje zavržene vdove. V Kustanovcih v Prekmurju jc živela na svojem posestvu vdova Frančiška Fujs. Naneslo pa je tako, da je postal njen najbljižnji sosed Ludvik Zavec tudi vdovec. Oči samotne vdove so sedaj jele uhajati čez plot k sosedu in ne bi se ji zdelo napak, da bi se obe posestvi z možitvijo združili. Čisio se jc zanašala, da jo bo sosed poročil in zato jo je tem bolj udarila vest, da gieda sosed nekam bolj za svojo deklo Ano ter jo baje namerava poroč»i. Vse njene nade bi bile s tem pokopane. Poskusila je še zadnje, povabila je soseda k sebi ter mu prapravila dobro južino; sredi najlepših pomenkov pa se je pojavila osovražena tekmovalka ter zvabila svojega gospodarja domov. Dan nato se je že tudi razglasijo, da se bo poroka med Zavecom in njegovo deklo v resnici vršila. Zjutraj, dne 6. febr. bi se morali svatje podati k poroki, toda vse priprave je prekinil strašen dogodek, Iz gospodatskega poslopja Zavecovega so nenadoma planili ognjeni zublji ter objeli streho nato pa še preskočili na sosedov hlev. Obe poslopji sta postali žrtev ognja. Radi tega dogodka je prišla Frančiška Fujs in se včeraj zagovarjala pred mariborskim okrožnim sodiščem. Obtožnica ji očita, da jc ona iz maščevanja podtaknila ogenj pri svojem sosedu tistega jutra, ko se je nameraval poročiti s svojo deklo. Videli so jo nekateri nekaj trenutkov preje, ko se je ogenj pojavil, kako je smuknila od sosedovega gospodarskega poslopja proti svoii hiši. Fujsova dejanje
odločno taji ter pravi, da je bila še v postelji, kft je izbruhnil ogenj pri sosedu. Potem pa je vstala ter hrabro pomagalo gasiti in reševati. — Sodišče pa njenemu zagovoru ni verjelo, ampak jo jc obsodilo radi požiga nu dve leti strogega zapora, 19.000 Din odškodnine in na plačilo sodnih stroškov. Senat so tvorili vss. Lenart, prisednika dr. Čemer in Kolšck, drž. pravdništvo j« zastopal dr. Hojnik.
□	Pepel, zemlja, moka... Mestno tržno nadzorstvo jo svoječasno započeto hvalevredno akcijo kontrole živil v mestu. Preiskali so najprej razno mlekarno in prodajalnire mleka. O poraznih rezultatih takratne preiskave smo že poročali. Nalo pa so prišli na vrsto nekateri trgovci z živili. To dni so prišli oil Higienskega zavoda prvi rezultati preiskave, ki niso nič razveseliivejSi, kakor svoječasno pri mleku. Živila, zlasti mlete začimbe, kakor poper, paprika, cimet Itd. so kar mi veliko pomešane z raznimi primesmi. Od 54 preiskanih vzorcev |e 19 potvorjenih s takimi primesmi ln 35 pristnih.
□	Presenetljiv reiultnt obdukcije. Pred nekaj dnevi se je zatekel v mariborsko bolnišnico gozdni delavec Josip Benedek iz Gortine pri Slov. Bistri -i. Tožil je o hudih bolečinah nad očesom iu zdravniki so se pravkar pripravljali, da ga operirajo, ko je Benedek nenadoma umrl. Njegovo smrt so spremljalo take sumljive okolnosti, dn so se odločili zdravniki za obdukcijo, ki je dala presenetljiv rezultat. V desni strani lobanje so našli kake K nn dolgo zarjavelo noževo konico, ki je molela v možgane. Bog ve koliko časa jo nosil pokojni Benedek to konico v glavi. Zndohiti jo je moral pri kakem pretepu, zadet pa je bil slučajno na takem mestu, da poškodbe ni čutil. Sčasoma pa se je začelo železo v možganski masi razkrajati ter rjaveti in to mu jo povzročalo take bolečine, da so je moral zateči v bolnišnico. Nastopilo je nato vnetje možganov, ki je povzročilo njegovo smrt. Obe Ud: cija, katero sla izvršila zdravnika dr. Jurečko n dr. llribnr, prisostvoval pa ji je tudi preiskovalni sodnik dr. Travner, je na ta način pojasnila žago netko, ki bi v slučaju, da je umrl Benedek doma, nikoli ne bila pojasnjena. Državno pravdništvo je sedaj uvedlo preiskavo, da se ugotovi, ob kaki priliki je zadobil Benedek usoden udarec z nožem, ki je sedaj morda po mnogih letih povzročil njegovo smrt.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Četrtek, 21. aprila ob 20: CASANOVA. Ab. B. Petek, 22. aprila: Zaprto.
Sobota, 23. aprila ob 20: BREZ TRETJEGA. Premijera. Proslava 25 letnice pisateljskega delovali,ja M. Begovlčn. A f). A. Nedelja, 24. aprila ob 20: VIKTORIJA IN NJEN
HUZAR. Znižane cene. Zadnjič.
Zagorje
Cepljenje proti svinjski rdečici se bo vršilo tudi letos. Kdor hoče imeti svinje cepljene iu kdaj jili hoče, naj javi županstvu do 27. aprila. V sredo se je vršil pogreb g. A. Fistar, rojene Miil-ler, soproge svetnika žel. direkcije v Subottei. Pokojni večna luč, ostalim naše tiho, a iskreno sožalje!
Kranj
Kako so bo reguliralo beračenje. Da se omeji nadlegovanje po tujih beračih in prezposelne-žili, ki so večkrat tudi nasilni, je občinsko pred-stojništvo sklenilo upeljati bloke. Ti bloki, ki imajo 100 listkov in stanejo 25 Din. se dobe pri mestnem županstvu. Kdor bo imel blok, bo delil listke po 0.25 Din, na katere bo denar izplačevala občina. Tu so bode ugotovilo, kdo je prosilec, če ga morda ne iščejo oblasti radi kakih deliktov. Če ne bo zadržka, se bo nabrane listke vnovčilo, in denar izročilo. Darovi v gotovini pn se lahko še nadalje dajejo predvsem tukajšnjim ubožcem ali drugim poštenim in dostojnim ljudem. Najnovejši fermnn občinskega predstojništva pomenja tore uvedbo neke vrste racije na brezposelne v bo!, fini obliki.
Prodramf Haciio~LiabHana»
Četrtek, 21. aprila: 12.15 Plošče. — 12.4." , Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.3C | Salonski kvintet. — 18.30 Dr. St. Gogala: Etičnost in socialnost. — 19 Dr. A. Bajee: Italijanščina. — 19.30 Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina. — 20.10 Prenos iz Kopenhagna: Danski večer. -— 22.80 čas in poročila.
Petek, 22. aprila: 11.30 Šolska ura: Koncert meščanske šole v Novem mestu 12.15 Plošče 12.1.", Dnevne vrsti 18.00 Čas, plošče, borza 17.00 Salon «ki kvintet 18.30 Gospodinjska ura. vodi gdčna Cil-i ka Krekova 19.00 Dr. L. Sugnik: Francoščina 19.30 | Dr. Valter Bohince: Narodi zemlje 20.00 Sokok-ka j ura 20,30 Prenos iz Belgrada 22.30 Čas in porofiki. I
Drugi programi »
Petek, 22. aprila:
Budapcst: 12.05 Opoldanski koncert 19.40 Večerni koncert Plesnu glasba — Dunaj: 19.35 Koncert profesorjev drž. glasbene akademije — Praga: 19.20 Karel Pospišilove kompozicije 20.20 Ruske pesmi 21.00 Vokalni koncert — Laiigonberg: 20.00 Operetna gh 3ba in pesmi 20.30 Zborovsko petje Rim: 12.45 Vokalni in Instrumentalni koncert 20.45 Opereta Grofica Marica — Belgrad; 11.00 Radio koncert 20.30 Violinski koncert 21.10 Vokalni koncert 21.40 Klavirski koncert — Berlin: 21.10 Potovanja željni Gašper — Tniilousc: 19.45 Koncert vojaško godbe 21.00 Večerni koncert 20,45 Akor-deon Stiutgarl: 21.30 Nova nemška instrumentalna in vokalna glasba —- Milan«: 13.01 Izbrana glasba 21.00 Varietojski večer — Trst: 13.00 Radio kvintet 19.10 Radio kvintet 21.00 Milano.
Stran 6.
.»SLOVENEC«, dne 21. aprila 1932.
Stev. 91.
Škofje mučene i v Rusiji
V izvrstno urejevanem glasilu apo-
stolstva in bratovščine sv. Cirila in Metoda »Kraljestvo Božje-< (Ljubljana, Napoleonov trg 1. — Letna naročnina 12 dinarjev) je v aprilski številki izšel zanimiv članek o trpljenju katoliških duhovnikov v Rusiji:
Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce njegove črede. Po tem geslu ravnajo bolj-ševiki. V Rusiji skupno s Sibirijo je šest katoliških škofij in sedem apostolskih vikarija-tov. A vse so brez škofov in brez škofovskih namestnikov. Namesto iz Rusije izgnanih škofov je škof Mihael d'Herbigny (1925) posvetil nekoliko novih škofov. A boljševiki so polagoma vse izsledili, jih vrgli v ječo ali pa poslali r daljno mrzlo pregnanstvo. Samo v Moskvi šivi katoliški škof Neveu, ki je kot francoski državljan še prost, a strogo zastražen.
Škof Boleslav Sloskan je bil nekoliko časa na strašnih Soloveckih otokih. Sedaj seka les v sibirskih gozdovih pri Irkutsku. Severno od Irkutska hira v mrazu in lakoti škof Anton Malecki. Obnemogli starček piše: »Živim v popolni samoti in zapuščenosti, da se morem vedno pogovarjati z Bogom. Daleč okoli ni nobenega katoličana, sploh nobenega človeka, ki bi razumel moj jezik. Po sosednjih gričih prebivajo medvedi. Kako težko mi je živeti brez dušnopastirskega dela!«
Letos je neki nemški inženjer kot očividec popisal, kako je bil pred dvema letoma (ob koncu 1. 1929) v Arhangelsku mučen in ustreljen grof Steklinski, upravitelj katoliške kijevske (žitomirske) škofije. Pred tremi leti je bil obsojen na desetletno izgnanstvo v jet-niškem taborišču daleč na severu v Arhangel-sku. Kot starček je moral nadzorovati nakladanje lesa na ladje. V taborišču je delil toliko dobrot in živel tako pobožno, da so ga vsi vzljubili; mnoge brezverce je njegov zgled ganil, da so se vrnili k veri. Celo čekisti, surovi rabeljski policisti, so ga spoštovali. Po posredovanju nekega inozemskega urada je dopisoval s svojimi sorodniki v Varšavi. Ti so se
trudili, da bi ga s pomočjo Rima rešili.
Ob koncu novembra (1929) je priplul italijanski parobrod pod nemško zastavo, da bi naložil lesa za London. Cekisti so pozneje pripovedovali, da so to ladjo najeli rimski prijatelji Steklinskega, da bi ga rešila. Ko je Steklinski pazil na nakladanje lesa, je porabil ugoden trenutek in stopil v ladjo. Tam je bilo pripravljeno skrivališče na dnu ladje. Skrili so ga in nad njim naložili lesena bruna. Pet dni so nakladali. Ladja je že odplula. Zadnji trenutek je neki boljševiški delavec opazil, da so na ladji skriti tajni potniki in je to naznanil boljševiški policiji (čekistom). Takoj so za pa-robrodom poslali brzovozno ladjo s čekisti in vojaki. Cez šest ur so dohiteli parobrod in mu ukazali, da se mora vrniti v pristanišče. Tam so ladjo preiskali, našli Steklinskega in ga privedli v prostore policijskega poveljnika. Tu ga je že čakal surovi čekist-rabelj.
Cekist je držal v rokah bič s svincem na koncu in začel zasliševati svojo žrtev. Zarjovel je:
»Ti veš, pasji sin, kaj te čaka. A še si moreš rešiti življenje, če vse po pravici poveš. Kdo ti je pomagal, da si zbežal, kdo je sodeloval?«
Steklinski je molčal. Čekist je zbesnel in ukazal svojo žrtev sleči. Potem je začel s težkim bičem mahati po njem, po glavi, po vratu, po obrazu, po vsem telesu. Steklinski je vse krotko in molče trpel; njegove prebledele ustnice so tiho šepetale molitev,
»Le moli, le moli k svojemu pasjemu Bogu! Naj ti pomaga! Naj te reši! Pa tvoj stari Bog je umrl! Moli nas, mi smo zdaj bogovi!«
Steklinski je bil po obrazu in po životu ves raztepen, iz nosa mu je tekla kri na belo brado. Čekist je bil že truden. Odšel je ven pokadit cigareto. Potem se je vrnil, nastavil pištolo svoji žrtvi na glavo. Zamolkil pok, mu-čenec je omahnil, se zgrudil in umrl. Vojaki so odnesli mrliča.
Ta prizor je pisal inženjer očividec. A koliko je bilo strašnih prizorov, ki bodo vedno ostali prikriti?
Vladna švedska komisija, ki je odkrila Kreugerjeve sleparije. Že v včerajšnjem »Slovencu« smo obširno poročilo o velesleparju Kreugerju in o njegovih neverjetnih finančnih transakcijah. Še vedno pa pri h • i •" dan nove sleparije v zvezi z njegovimi finančnimi transakcijami v posameznih državah. Komisija napoveduje nova senzacionalna odkritja.
Prerokbe o bodočih vojnah

, ftf ... v '-f - ~
/JiLli"«
f; m € irrM.....

Grad Chambord ob reki Loari na Francoskem. Za taprekrasen grad, ki je med najpomembnejšimi spomeniki renesančne dobe, se je vršila dolgoletna pravda med dvema burbonskima plemiškima rodbinama. Sodišče je nedavno proglasdo, da pripada grad avstrijskim burbonskim plemičem, vsled česar je grad kot posestvo sovražnih državljanov pripadel francoski državi.
Učinkoviia reklama
Zakaj so moji inserati brezuspešni?
To vprašanje si stavijo marsikateri inserenti. Toda ali ste tudi raziskovali vzroke, zakaj so brezuspešni? Preštudirajte vendar enkrat svoje in-keratel Ali ustrezajo pogojem, ki so potrebni za učinkovitost?
Opazujmo samo stvar z malimi oglasi! Prav na taki strani je možno učinkovito inserirati. Postavite na to »mrtvo« inseratno stran svoj negativni inserat, torej na črnem ozadju belo pisavo. Tak inserat obvlada vso stvar, čeprav je majhen!
Slike v inseratih so zelo priporočljive, ker to s tem inserati bolj privlačni kot pa brez slik.
Zelo važno je tudi menjavanje besedila in slik. Besedilo ne sme biti dolgo, če pa je, mora biti zanimivo.
Berlinski reklamni dan.
V Berlinu se je pretekli mesec vršil reklamni dan pod geslom: Klic vabljenja. Vodilna misel je bilo spoznanje v ozki zvezi med reklamo in gospodarstvom. Nastopili so skoraj izključno zastopniki gospodarstva, ki so poudarjali velik pomen reklame zlasti v času sedanje krize.
Kaj pripovedujejo Times in njegovi čitatelji.
Vodilni angleški list »Times« je pred kratkim otvoril anketo, ali je umestno, da se v časih go-I spodarske krize opuste inserati ali pa da se zmanjšajo. Strokovne izjave o tem vprašanju so vzbudile živo zanimanje poslovnega sveta, še po-i sebej pa tistih krogov, ki se poklicno bavijo z 1 reklamo. »Times« je izmed teh izjav izbral najzna-i čilnejše in jih izdal v posebno brošuri pod naslovom »The Funktions of Advertising«.
Čeprav ni vse. kar se pripoveduje v teh izja-j vah novo, zasluži brošura vendarle pozornost in-serentov. V izjavah se naglasa o predvsem te-le | stvari: Če ne bi bil inserat najcene še reklamno | sredstvo za povečanje prometa, se ne bi mogel do današnjega dne v hudem boju z drugimi reklamnimi sredstvi tako uspešno uveljavljati. Tisti prihranek, ki ga dosežemo s tem, da inseriranje opustimo »li pa, da ga zmanjšamo, se ne da primerjati s škodo, ki nastane, ker se zmanjša promet. Dokaz preiskava največjega tednika na svetu »The Saturday F.vening Post«, po kateri so tvrdke, ki so znižale svoje reklamne fonde in so to politiko nadaljevale več let, utrpele težke izgube in se le z velikimi težavami obdržale na površju.
NMH^sssmra«^^
Kako je bila prerokovana svetovna vojna.
Že davno pred svetovno vojno so se začele v Nemčiji pojavljati knjige ena za drugo in romani o bodoči vojni..
Nemec Sechsstern, ki je napisal knjigo o poboju starega sveta, je slutil začetek te vojne že z 1. 1906. Knjigo je nemška mladina kar požirala. Začetek te vojne naj bi bil med Anglijo in Nemčijo na otoku Samoa, torej radi kolonij, zaradi katerih sta se ti dve državi že davno bili začeli prepirati. Vojna bo zajela vso Evropo, Holandska pa bo popolnoma opu-stošena, Belgija pa bo v tej bojni areni zamirajoči požar. Vojna bo na morju zelo strašna. Priplulo bo angleško brodovje v nemška pristanišča, uničilo bo nemško ladjevje in Nemčija bo vojno zgubila.
L. 1911 je izšla v Nemčiji knjiga v obliki romana o bodoči vojni med Japonsko in Ameriko. Tudi tukaj so prorokovali strašno vojno. Japonci bodo dvignili vse rumeno pleme v Aziji, vzbudili Afriko ter bo belemu plemenu grozila velika nevarnost.
Že tik pred izbruhom svetovne vojne je izhajal v berlinskem časopisu roman, ki je z vso gotovostjo slikal požar, ki bo v najkrajšem času izbruhnil. Tu se predvideva, da bo v vojno pritegnjena velika Rusija, države pa se bodo razdelile ena proti drugi. Bila je to novica, ki se je po dveh mesecih uresničila.
Kako je strahota te voljne vse preplavila in uničila in kako se je končala, čutimo sami še danes. In kdo si jc želi znova, vemo tudi menda sami dobro.
Nova svetovna vojna.
Niso še pozdravljene hude rane preteklega svetovnega pokolja, vendar je začelo človeštvo slutiti nov požar in duhati njega uničujoči dim. Ne manjka nam prerokov o bodoči vojni. Kako se bo svet vojskoval, kakšno orodje bo rabil za uničevanje življenja, tudi najbujnejša fantazija ne more naslikati. Zato vsi, ki si žele miru, svare človeštvo pred vsakim medsebojnim uničevanjem, ter močno žele in si prizadevajo, da se nevarnost oddalji.
Bodoče — kakor pretekle — vojne pre- I roki so Nemci, ti nepomirljivi evropski vojaki. Njih mož, bivši vojskovodja Ludendorf, napoveduje v svojem spisu »Svetu grozi vojna« iskro bodoče vojne iz razorožene Nemčije. Po njegovi napovedi se bodo stvorfle tri bojne zveze: prva Francija, Belgija, Poljska, Češkoslovaška, Romunija, Jugoslavija; druga
Požar v k*nu
Med predstavo v največjem kino gledališču v Marseilleu je pred dnevi izbruhnil požar. Med gledalci je nastala velika panika. Dasiravno je bil požar kmalu pogašen, je bilo vsled panike težko ranjenih 20 oseb, večinoma nedorastlih.
Ciganska kandidatska tisia
V mestu Košice na Slovaškem se vršijo prihodnje dni občinske volitve. Za te volitve je vloženih dvajset kandidatnih list, med njimi samostojna ciganska lista. V Košicah živi nad 2000 ciganov. Najbolj zanimivo pa je to, : da je nosilelj ciganske kandidatne liste neki j policijski uradnik, ki sicer sam ni rojen ci-; gan, pa se k njim prišteva. Druga nevsakda-; nja lista je lista športnikov, ki so tudi nasto-< pili samostojno,
Nemčija, Anglija, Avstrija, Italija in tretja Rusija, Turčija.
Te tri skupine držav se bodo izoblikovale ter pokrile vso Evropo s strupi. Vojna se bo vršila z vsemi vojnimi sredstvi in močmi, brez usmiljenja in krvoločno. Vse dosedanje vojne bodo proti tej napovedani le sence. Ta vojna bo — kot pravi Ludendorf — prinesla Evropi pogin. Francija z zaveznicami bo poplavila Nemčijo. Tedaj se bo Rusija, stoječ dotlej ob strani, zganila in rešila Nemčijo, toda zalila jo bo z rdečim boljševizmom, ki bo potem ugonobil vso Evropo.
Amerika, rumeno in črno pleme, bodo stali ob strani ter si ne bodo upali vmešavali se v ostanke propadajoče Evrope.
To so proroške Ludendorfove slutnje nespametni Evropi in še nespametnejši Nemčiji, ki se brez vojne ne more umiriti.
Ameriški finančni minister Stimson (levo) z ameriškim poslanikom Gibsonom v Ženevi. Nastop ameriških diplomatov na razorožitveni konferenci je izzval živahno zanimanje in ima odločilen pomen v mednarodni politiki.
Gledališki škandal
V Varšavi so te dni vprizorili Mussolinije-vo dramo »Sto dni« v tamkajšnjem narodnem gledališču. Že takoj v začetku predslave je prišlo do burnih protifašističnih manifestacij in demonstracij. Z galerij so metali letake s pozivom na borbo proti fašizmu. Kljub energični intervenciji policije so se demonstracije nadaljevale in vsled tega niso mogli do kraja igrati te drame. Policija je aretirala več oseb in jih kaznovala z denarno globo, da zadovolji italijanskega poslanika, ki je vsled teh demonstracij protestiral pri poljski vladi. » « •
»Na, tu ga imaš. Nekdo je dve leti pisal neko knjigo in je pri tem od lakote umrl.«
»Nič čudnega, dandanes se knjig ne izplača pisati, ker jih večinoma tiskajo.«
Ogrodje novega zračnega orjaka. V Ameriki so
pričeli graditi največjo zračno ladjo »Akron«, s katero nameravajo vzdrževati reden potniški in po£tni promet med Evropo in Ameriko.
svetovnih tvrdk Zeiss-ll n Roden-stock. Voigtlaodcr, Wel!n Cerlo itd ima vedno v zalogi
lotoodd. Jugoslovanske hrt*iga>rne V Litibitani Zahtevajte ceniki
Žrtev borbe za rekorde. Znani ameriški letalec Frank Hawks, ki je doslej dosegel fantastično hitrost z letali, se je pri poskusu, doseči nov rekord, smrtno ponesrečil. Letalo ie odpovedalo, padlo
na zemljo in pokopalo predrznega letalca.
štev. 9t
»SLOVENEC«, dne 21. aprila 1032.
Stran M.
Jugostavenska banka, d. d.
Dne 19. nprila t. 1. se jo vršil XXIII. redni občni »bor Jugoslavenske banke d. <1. Občni zbor je vzel na znanje poročilo upravnega sveta o poslovanju v preteklem letu, odobril zaključne, račune in sprejel predlog glede razdelitve čistega dobička v znesku od 4,328.246 Din 27 par, ki se deloma uporablja za povišanje rezerve, dalje spričo neizpremenjeuo izredne gospodarsko krize za zavarovanje iu — po sklepu upravnega sveta — za odpisovanje terjatev, dočini sc 052.302 Din 68 par prenaša na tekoče lelo.
n
Pri sestavljanju zaključnih računov se je Jugo-slavenska banka kakor v prejšnjih letih držala konservativnih načel. Navzlic doseženemu dobičku iu kljub odpisu in rezerviranju, ki je bilo izvedeno še pred koncem leta, je upravni svet sklenil, da glede na izjemno čase. ki v njih živimo, za preteklo poslovno leto prvič po ustanovitvi zavoda odstopi od plačevanja dividende in da ves dobiček uporabi za okrepitev notranjega bančnega položaja. Gospodarski krogi so sprejeli la sklep zelo povoljno in s polnim razumevanjem. Koristi in prednosti tega sistema opreznosti, ki se je že za časa preteklih dobrih konjunktur jasno izražal pri podeljevanju kreditov, so poslale vidljive ravno v današnjih težkih gospodarskih razmerah. Zasluga
ZVIŠANI PRISPEVKI ZA BORZE DELA IN DOVOLJENI ODTEGLJAJI
Po naredbi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje se je od 1. aprila 1932 dalje zvišal prispevek za borzo dela od ~>% na 10% tedenskega prispevka za bolezen. Zato delodajalci od 1. aprila 1932 odtegnejo od plačo delavca tele zneske:
Dnevno: I. mezdni razred Din 0.21, II. 0.31, III. 0.37, IV. 0.45, V. 0.54, VI. 0.65, VIL 0.77, VIII. 0.92, IX. 1.11, X. 1.31, XI. 1.54, XII. 1.85 Din. — Tedensko: L mezdni razred Din 1.28, II..1.85. III. 2.22, IV. 2.68, V. 3.23, VI. 3.88, VIL 4.02, VIII. 5.54, IX. 6.G5, X. 7.85, XI. 9.24, XII. 11.00 Din. — V teh zneskih so upošteti dovoljeni odtegljaji za vse vrste prispevkov. — Tabele o odbitkih bomo na željo poslali delodajalcem, čim jih prejmemo od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
Iapremembe zakona o drž. trošarini. »Službene Novine« prinašajo zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini, ki stopn v veljavo 20. t. in. Z novim zakonom so uvedene na-mesto državne trošarine takse.
Občni zbori. Kmetska posojilnica, r. z. z o. z. na Vrhniki — 27. aprila ob pol 3. Elektrarna Škofja Loka in okolica — 4. maja ob pol 11. Ljubljanska kreditna banka — 7. maja ob 15. Ljubljanski velesejem, razstavna r. z. z o. z. v Ljubljani — 9. maja ob 11 v prostorih Zveze industrijcev. Kolinska tovarna hranil, d. d., V Ljubljani — 11. maja ob 16 v Kreditnem zavodu. Splošna stavbna družba, Maribor — 12. utaja ob 10 v prostorih Elektrarne Fala.
Konkurr je razglašen o imovini prot. trgovca Rudolfa Ahčaun v Zagorju ob Snvi. Konkurzni sodnik dr. Tomo Turato v Litiji, konkurzni upravnik dr. Artur Wurzbaeh, odvetnik v Litiji. Izvolitev ug>Q$kega odbora 28. aprila ob 10 dopoldne, pri-rtnm terjatev do 28. maja, a ugotovitveni narok 4. junija ob 10 dopoldne pri sodišču v Litiji.
Potrjena poravnava. Potrjena je prisilna poravnava proti Antonu Mravlje, posestniku in trgovcu v Podpeči, Ljubljansko okolica. Kvota 10%, plačljivih v 4 obrokih, prvi obrok zapade 15. junija t. L — F. Perkič in Polak, tvoril i ca perila v Mariboru 40% v 12 mesečnih obrokih. — Senica Marija, trgovka z mešanim blagom in deželnimi pridelki ter posostnica, Šmarje pri Sevnici za 50% v štirih obrokih.
Poravnalna postopanja so uvedena o imovini Ivana Krajca, trgovca z mešanim blagom v Dol. l^ogatcu, roka: 31. maja in 25. maja. Ponuja 50% v štirih obrokih. Nadalje o imovini FUlIekrus Apo-lonije, trgovke v Mariboru, Gosposka ulica 1, roka: 19. in 15. maja, nadalje o imovini Lesarja Ivana an Alojzije, neprot. trgovcev v Šmarjeti 32 pri Rimskih Toplicah, roka: 28. in 18. maja, Nudi 40%, jiadaljo o imovini Pisk Marije, trgovke z mešanim bla&om, Lopata 12 pri Celju in zasebnika Josipa Piska, roka 21. in 27. maja, nudi 40%. Nadalje o Imovini Senice Leopolda, neprot. trgovca v Sevnici, roka 23. in 18. maja, nudi 40%.
Borza
Dne 20. aprila.
Denar
V današnjem deviznem prometu so bili tečaji nižji kot včeraj, le Curih je ostal neizpremenjen.
Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji kot nn ljubljanski. V Zagrebu je notiral še Nevv York kabel 5641.75—5670.01. — Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 146.791 Din.
te opreznosti je, da zavod nima niti ene lastne delnice, ker jih ni svoječasno zaradi intervencijo na borzi kupoval. Danes vidimo, kako jo to načelo, ki so mu nekateri tedaj ugovarjali, opravičeno.
Kakor je iz bančne bilance razvidno, je banka koncem preteklega poslovnega leta razpolagala z gotovnio, z dobroimelji pri denarnih zavodih, dalje z devizami, valutami in z menicami v skupnem znesku od 181,740.499 Din 74 par, in so tako nad tri četrtine vseh vlog na knjižice pokrite z najli-kvidnejsinu sredstvi, ki banki omogočajo tudi v današnjih težkih časih mirni razvitek. Skupni poslovni promet se je znižal od 76'A na (12% milijarde dinarjev. Stanje dolžnikov na tekočih računih in na menicah se je znižalo za okroglo 132 milijonov dinarjev. To znižanje odgovarja vsoli, za katero so se, m to naposled zaradi odtegnitve gotovine i/, prometa, znižale vloge in drugi upniki, kar dokazuje likvidnost bančnih elokacij.
Bilanca Jugoslavenske banke <1. d. dokazuje, da se splošno znani dogodki v svetovnem gospodarstvu, ki po svojem delovanju sličijo silnim potresom, niso dotelenili onih domačih organizacij, ki stoje na zdravih osnovah in ki se poslužujejo konservativnih načel. Vsekakor so zavod nahaja med tistimi činitelji, ki bodo pomagali, da se naše gospodarsko življenje čimprej povrne v normalni krogotok.
Ljubljana. Amsterdam 2288.02—2299.3S, Berlin 1337.27-1348.07, Bruselj 790.10-794.04, Curih 1097.35—1102.85, London 212.34—213.94, Nevvvork 5619.75—5648.01, Pariz 202.59-223.71, Praga 167.11 do 167.97, Trst 280.50—291.90.
Curih. Belgrad 9, Pariz 20.2850, London 19.12, Ne\vyork 514.25, Bruselj 72.05, Milan 26.4250, Madrid 40.10, Amsterdam 208.60, Berlin 122. Stockholm 93.50, Oslo 94.25, Kopenhagen 105.75, Sofija 3.72, Praga 15.24, Varšava 57.65, Atene 6.50. Carigrad 2.50, Bukarešta 3.07, Helsingfors 9.
Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.20.
Vrednostni papirji
Tendenca za dinarske državne papirje je bila danes slabejša, dočini je tečaj 7% Blera narastel. Promet je bil v Zagrebu slab in jo znašal le: vojna škoda 100 kom. in 7% Bler 3000 dol. Na belgrajski borzi je bil promet živahnejši, posebno v vojni škodi, in je znašal: vojna škoda 1970 kom., nadalje begi. obveznice 95.000 in 7% posojilo DIIB 1000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 8 kom. delnic Narodno banko in 265 kom. Privilegirane agrarne banke.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 55 bl„ 7% Bler. pos. 49 bi., Stavbna 10 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 58—61, agrarji 27 den., vojna škoda kasa 212—215, 5. 214 do 215 (214), 8% Bler. pos. 53—55.50, 7% Bler. pos. 48.25—48.75 (48.50, 48), 7% pos. Drž. hip. banke 52 den., 6% begi. obv. 30—30.50.
Bclcrad. Narodna banka zaklj. 4650, 4620, Priv. agr. banka 233, 231, 7% inv. pos. 57 bi., agrarji 28 bi., vojna škoda 211— 215 (21o, 214, 218, 212, 211), 6% begi. obv. zaklj. 36, 36.25, 36.5»), 7% Bler. pos. 47 bi., 7% pos. DHB zaklj. 51.
Dunaj. Don. sav. jadr. 75. Wiemer Bank ver? in 11, Escompleges. 102, Zivno 50, Ausslger Chetni-sche 82.50, Alpine 11, Trbovoljska 21.25.
Žitni trg
Danes je bila tendenca nn trgu pšenice čvrsta in so ceno narastle. Tako je bila zaključevana pšenica okolica Novi Sad 135, banntska 130. Ponudb je malo. Koruza je ostala lv-izjjrenienjena in stane po postaji 98«-100. Chicago jo bil danes nekoliko slabejši.
Novi Sad. Pšenica: bč.. okol Novi Sad 79 kg 2% 130—132K, bč., okol. Sombor 78 kg 2% 129 do 131. srbč. in gbč. 79 kg 2% 130—132K. bč. pn-tiska 79 kg 2% 180—182.'-s. gornjeban. 79 kg 2% 129—131, ban. par. Vršac 78 kg 2% 128—180, ban. ladja Tisa 79kg 2% 132^—135. - Oves: hč„ srem. stari 13214—135. - Ječmen: bč., srein. 68/64 kg 135 do 140, bč., srem. proletni 67/68 kg 155—100. -Koruza: bč., srem., ban. gar. 97—99, bč. gar.. okol. Sombor 98—100, srem. gar., okol. Šid 99—101. -Fižol: bč., srem. beli 2% 235—245. — Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 02 vagonov.
Budimpešta. Tendenca: prijazna, Promel: miren. Pšenica: maj 12.67—12.76, zaklj. 12.68—12.69; junij 18.18-13.21, zaklj. 13.13—18.14. - Rž: maj 15.90-16.10. zaklj. 15.90-15.91. - Koruza: maj 15.82—15.90, zaklj. 15.78—15.80; julij 15.40.
Chicago (začetni teč.) Pšenica: maj 58.625, julij 61, september 63.875. - Koruza: maj 33.125, julij 36.875, september 30. - Oves: maj 23.625, julij 21.125, september 24.625. - Rž: maj 45.875, julij 47.50. september 49.375.
Winnipeg (začetni teč.) Pšenica: maj 68.50 julij 05.625, oktober 68.
Živina
Ljubljanski živinski sejem 20. aprila ,je bil zelo živahen. Posebno veliko je bilo prašičkov za
Spori
Tekme v odbojki
Dijašlvo srednjih šol v Ljubljani je lani prvič priredilo tekmovanje v odbojki; letos jo naša mladina določila 4. maj za to zanimivo tekmovanje. t'ri nas se ta športna panoga zelo malo goji. Kot prvi so pričeli skavli igrali in obenem tudi propagirati igro v odbojki. Prvotno jo bila odbojka igra Ie bolj za zabavo. Niso je smatrali za enakovredno panogo drugih sporlov, ki imajo natnen utrditev telesa na osnovi vsestranskega harmoničnega vežbanja. Toda odbojka se čezdalje bolj uveljavlja. V inozemstvu so najprej Čehi spoznali prednosti te telesne vaje, ki jo najbolj goje telovadna društva. Pri nas so pa poleg skavtov pričeli igrati tudi dijaki. Prvotno igro za zabavo, so že lani dijaki pričeli tudi sistematično gojiti. — Osnova za daljni razvoj v odbojki je ravno tekmovanje za prvenstvo srednjih šoj, katerega se je že lani udeležilo precejšnje število moštev.
Tudi zn letošnjo pomladno tekmovanje vlada že sedaj precejšnje zanimanje iu bo kot vse kaže, udeležba še večja od lani. Prijave sprejema prof. France Trošt, U. državna realna gimnazija. Vsako moštvo mora javili 4 igralce in 1 rezervo. Prijav-nine za tekmovanje ni.
RAZNE ŠPORTNE VESTI
španska nogometna zveza je za tekmo proti naši reprezentanci sestavila moštvo iz naslednjih igralcev: Zamora, — Cuiaco, Quincoces, — Ci-laurren, Baragano, Marculeta, — Lafuente, Re-gueiro, Laugara, Thirri, Gorostiza. Večina je mlajših igralcev, ki prvič nastopijo v reprezentanci. — Najmočnejša jo obramba s slavnim Zamoro na čelu. Od teh igralcev poznamo Zamoro tjuincocesn iu pa Regueiro, ki so igrali lani z moštvom FC. Madrida v Zagrebu. Včeraj je naše moštvo potovalo skozi Madrid, kjer jc bilo od oficieluih predstavnikov Španske Zveze slovesno sprejeto. Poročajo, da Španci računajo z nami kol nevarnimi nasprotniki in so radi tega svoje moštvo skrbno sestavili.
Poročali smo že, da se naši klubi pogajajo s češkim klubom Victorio 2iškov za nastop v Ljubljani. Radi prvenstva so morali ponudbo Victorijo odkloniti. Mislimo, da je to za nas precejšnja škoda. Bre z mednarodnih tekem naš nor/omet ne bo nikdar dosegel one višine, na kateri so v Zagrebu in Belgradu. Ali z drugimi besedami: Nikdar no bomo mogli konkurirati moštvom iz teh dveh mest. Merodajni bi morali na vsak način omogočili, če ludi s preložitvijo prvenstvenih tekem, mednarodne tekme.
Za novo sezono se marljivo pripravljajo tudi plavači. Poleg običajnih prvenstvenih tekem bomo imeli letos v bazenu SK Ilirije tudi mednarodne plavalne tekme. Najbrže bo gostoval dunajski WAC s svojo plavalno ekipo. Ni izključeno, da pridejo tudi Madjari. Tudi Zveza se pripravlja za reprezentančne tekme. Naši plavalci bodo tekmovali prot i Avstriji na Milstatskem jezeru, v Budimpešti jmi
proti Čehom, Poljakom in Madjarom.
*
Ljubljanska zimska športna poiUvezn ima v soboto 7. maja t. 1. ob 20 v daniski sobi kavarne Emona svoj L redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Če ob določeni uri no bo občni zbor sklepčen, se vrši čez pol ure občni zbor ob vsaki udeležbi. — Vsak član podzveze lahko pošlje na občni zbor več delegatov toda glasovalno pravico ima samo en delegat, ki mora biti tudi označen na pooblastilu. Vabijo se vsi člani, da občnemu zboru prisostvujejo. Glasovalno pravico na občnem zboru bodo imeli samo delegati onih klubov in društev, ki so svoje obveznosti napram zvezi in podzvezi poravnali, zato se opozarjajo vsi člani, ki iinajo še kake zaostanke, da iste nemudoma poravnajo in si s tem pridobe vse pravice članstva.
22 NOVIH SMUŠKIH UČITELJEV.
JZSS je radi vedno večjega razmaha smučar-stva, ki je posebno letos objelo naravnost vse sloje, sklenil, da pod strokovnim vodstvom izvežba izurjene smučarje, ki naj v prihodnji sezoni prevzamejo tečaje začetnikov in izvežbanejših.
JZSS je v ta namen organiziral 1. učiteljski j smuški tečaj pri Staničevi koči pod vodstvom g. j Kodele, ki je bil v svetovni vojni skupno s H. ! Schneiderjem v Dolomitih vodja gorskih vodnikov I in smučarjev. Tečaj, ki je trajal od 7. do 17. t. m., j je poleg številnih predavanj obsegal tudi pedago- ! ško razlago smučanja. Predavanja iz prve pomoči in transporta ponesrečencev itd. sta imela dr, 1. |
♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦«♦►♦♦♦♦>♦»♦♦♦♦<>■>♦»♦♦»»*«♦♦*♦♦♦<,»•♦♦♦
rejo. Dogon je bil naslednji (v oklepajih šlevilo prodanih glav): 144 (30) konj, 84 (26) volov, 39 (24) krav, 14 (12) telet in 418 (269) prašičkov za rejo. Cene so oslale v glavnem neizpremenjeno kakor na zadnjem sejmu: voli I. 5—5.50, II. i do 4.50, lil. 3—4, krave debele 4—4.50, klobasarice i 2—3, teleta 6—7 Din za kilogram žive teže. Pra- • šički za reio so se učvrstili v ceni od 100—120 na j 120—160 Din zn komad.	1
Pire in dr, Bezič, ostala pa: o zgodovini sniucar-stva, o nevarnosti zime v dolinah in hribih, o tovarištvu in ponašanju na turah, o vrstah in kakovostih snega ter mažah, čitanje zemljevidov in ori-jentacija, o tekmovalnem pravilniku in pravilih JZSS pa je predaval g. Kodela. Skrajno slabo vreme — sneg, burja, megla — je zelo oviralo potek tečaja. Vendar so se vsi kandidati s požrtvovalno vnemo pripravljali na praktične in teoretične izpite.
Izpitna komisija, ki vsled raznih zaprek ni bila popolna, je pod predsedstvom dr. J. Berceta pričela svoje delo v petek popoldne. Od 23 kandidatov je po soglasnem sklepu komisije napravilo 22 izpite ter bo komisija predlagala sledeče sav. uprav, odboru kot sposobne za sm. učitelje:
Sk Ilirija: Banovec, Kunstelj Kosec; Sm. ki. Ljubljana: Černič, Šmuc, Jelenič; SK Dovje-Moj-strana: Jakopič, Rabič; SK Tržič: Ankele, Čarman; Skala Jesenice: Praček, Katnig; SPD; Vučnik, Majnik; Skala-Lj.: Bitenc; SK Kamnik: Stergar; SK Bled: Ulčar; Sni. ki. Celje: Gračner; Kosmos-Sarajevo: Sigmund; HPD Sušak: Banjanin; Sokol Tabor: Česen; Sokol Ljubi).-. Merhar.
Naslednji večer je preds. komisije dr. Berce poročal o izidu izpitov. Za njim je govoril preds. JZSS dr. I. Pire, ki se je v prvi vrsti zahvalil inštruktorju g. Kodeli obenem pa opozoril vse tečajnike na njih veliko odgovornost, ki jo prevzamejo kot sm. učitelji. Tečajniki so poklonili inštruktorju g. Kodeli v znak hvaležnosti krasno srebrno dozo z gravuro. G. Kodela se jim je zahvalil v lepem govoru, v katerem je poudarjal, da smučarstvo vzgaja res prave ljudi — športnike, tovariše, ki na svojih potih najdejo prijatelje in spoznavajo lepoto narave — svoje domovine.
S tem je bil zaključen tečaj, ki je izvežbal prve savez. sm. učitelje, ki bodo v bodoči sezoni prevzeli tečaje smučarjev.
inozemski spori
Ladouuiegue, francoski diskvalificirani tekač jo v nedeljo tekel v Parizu na 1000 m v času 2:32.8 in je vse premagal, kljub temu, da jim je dal do 200 m naprej. Sedaj se zanj zelo zanimajo razna filmska podjetja. Odšel bo baje na večjo turnejo v Ameriko, kjer bo tekel s tamkajšnjimi profesionalci.
Čisto po nmerikansko je začela prodajati neka skupina nepridipravov falzifikate olimp. znamk, znakov io drugih stvari za olimpijske igre v Los Angelesu, dokler jih ni zalotila newyorška policija ter jih seveda aretirala. Izkupiček presega 2 in pol milijona.
Dr. Peltzer. nemški in svetovni rekorder ie odšel nn revijero. da se bo tam pripravil za olirii-pijado. Če je to šo čisto amaterstvo, nam naj bo dovoljen rahel dvom.
V	meddržavni rugbi tekmi so preteklo nedeljo premagali Francozi Nemce z 20:4 točkam. Boj je bil izvojevau v Frankfurtu.
V	boksu amaterjev med Ogrsko in Avstrijo so izšli kot zmagovalci Ogri, kakor se je splošno mislilo. Avstrijce so premagali s 14:2 točkama. Gledalcev je bilo okroir 2500.
Znani plavač Taris namerava 24. t. ni. zrušiti svetovni rekord na 500 m in postavit? novega. Plaval bo v Parizu. Kakor poročajo, je baš seduj v izvrstni formi. Kako bo ta poizkus izpadel, bomc svoječasno poročali.
Nn velikih mednarodnih motoriklističnih dirkah, ki so se vršile 17. t. in, v Rimu, je zmagal Italijan Taruffi, ki je vozil povprečno 147.408 kui na uro. Tekmam je prisostvovala ogromna množica.
Anglija bo najbrže zopet vstopila v mednarodno nogometno zvezo (Fifa), ker ji zelo uhajajo njeni nogometaši v razne inozemske klube. Angleška nogometna zveza namreč proti kapranjttr od strani inozemskih klubov (predvsem francoskih) nima nobene moči. Dn bi sc zavarovala proti tenm, namerava zopet vstopiti v Eifo.
H	i
Potrtega srca javljam vsem sorod-	jjiiv I nikom in znancem tužno vest, da je
I Mm Supon m. Bobnih	i
jj5j soproga šolskega upravitelja v pokoju
dne 20. t. m. ob 19 uri, stara 87 let,
H mirno v Gospodu zaspala.	RB
' Pogreb drage pokojnice bo v petek,	|H
dne 22. I. in. ob 16 popoldne iz hiše	jm
H žalosti na pokopališče v Brežicah.	Hi
H Brežice, dne 20. aprila 1932.	K
-ii Igo Strpan, soprog	JH
mmm-mmmmmmm
J«1^ -n
^ o •s-J;
3
•M O « O ^
KO® 0)0.-1= " f~ N Tj —■
©a
o o
(yi O c4 OS O- «
C3C = S3
a
,o
■ , 4) 00
E ..fts 'S E-
c ;><*> •2. S _
S SJis
a ji Ki vJ u
go
a> i-5
i-IStS!
Pr. N —»
ci) aj
O
tc „
3 = r
M „'m
££ I
ŽŠ8 = ■S -O
ti 5
5 S' N
? «
m
»-J N cp ■ » ff-l
N ■ ^
N IS
oi 1 -r*
« . O c
J si
. 03 <yi n ca CD ..
> JfS
N - w U — N
> .5 0) - C) ^ C "
I
'•a jj . > -
Roland Dorgeles:
Leseni križi
16
: Četrla stotnija nas bo morda potrebovala, je rekel stotnik suho. Pričakujejo napad. Zalo izrecno prepovedujem, da bi sezuli črevlje, kaj ne. Tornister narod, odejo pripeti, vsak položi puško poleg sebe ... In sedaj potrebujem enega prostovoljca ...
Četveri poluvodi so nastopili v štirikotu, in stoječ drug ob drugem, smo poslušali. Divje je znova za-prasketal ogenj iz pušk in nato zopet kakor prisluškuje utihnil. Potem se je hrup razdrobil v posamezne strelo in naposled je postalo vznemirjajoče tiho. Ali so bili že pri cesti?
»Potrebujem tedaj,;- je rekel stotnik hitreje, »prostovoljca, ki odsek prilično pozna. Volja voditi pa tre I o četrte, ki naj dosože zvezo z domobranci desno od potoka. Znebiti je sovražnik tam že udri... Poznam več nogo enega v stotniji, ki bo to napravit, kajne, med starimi..
»Tukaj!« se je prccej javil glas.
Bil jo Gilbert. Hitro je bil zaklical, samoliotno, brez dolgega premišljevanja; samo zato, da bi užival drhtečo radost nad svojim neustrašenim glasom, zvenečim srodi tišine, samo da bi ponosno slišal imenovati svoje ime prod tristo molčečimi možmi.
»Deniachy... Prvi vod.«
In srce mu je bilo, ko jc slišal, kako ga jo njogov lastni glas javil zn prostovoljca. S trdnim korakom jo stopil iz rodi, utirajoč si pot s komolci, in stopil v
pozor.
»Kdo izmed starih bi mi bil ljubši, jo rekel
stotnik. »A ker ste se sami javili, je dobro ... zelo dobro.«
Oditi smo smeli zopot v koče, Gilbert pa je prejel povelja in se oddajil s puško v roki.
Vzpel se jo po rebri navzgor in krenil čez polje. Ko je polagoma koračil ob trtah, se jo nenadoma zdrznil. Tik pred njim je stal mož... Bila je straža, ki je nadzorovala ravan.
Namenjen si na cesto? Pojdi doli do jablane, ki sleji spodaj, potem pa kar po stezi dalje. Ampak drži so tal, saj veš, da tu doli preklicano piše, kadar enkrat začno.«
Šel je dalje. Par jerebic so je dvignilo tik pred njegovimi nogami, neokretno plahutajoč s perotmi. Še enkrat je moral premagati trenotno grozo, ki mu je nehote ustavila korak, in z ledenomrzlimi rokami jo nabil puško. Oči so preiskovale temo: še vedno nikjer nobenega drevesa. Tristo metrov od svojega jarka se. je že čutil samega, izpostavljenega, ločenega od vsega. Vendar pa to v resnici ni bil strah; vznemirjala ga je te velika tišina, praznota in tema.
Namah se jo pokanje zopet začelo iu nekaj krogel je žvižgalo mimo njega. Ni se jih bal. Lo puško je držal poprek, tako da mu je kopito varovalo trebuii, in pa glavo je prihttlil; navdajala ga jo otročja misel, da sc mu sedaj ne more nič pripetiti. Ravnal sc jc po raketah in po nevidnem ognju iz pušk. Pot jc bila težavna, škorenj se je na debelo držal glen in za vsak korak je moral noge šiloma vleči iz lopkih ntla-skajočih tal. Včasih ga je prestrašil kak bežen zvok; potom se je vrgel na kolena in s prstom na prožilu prežnl v noč.
Ob potoku jarki niso imeli medsebojno zveze. (Y'e bi se bilo tamkaj vjinozdilo par Nemcev? Trenotek
je postal, potem pa je še bolj prihuljeno hitel daljo. Steza je vodila čez polje. Ali je bila prava ...? Sledil ji jc na slepo srečo. Sirovo prasketanje ognja i/, pušk je bilo že mnogo bližjo. Najx>slcd je spoznal vrsto drevja ob cesti in zdrsel po pobočju. V jarku je ležala prtljaga, tornislri, puške; na kupu grušča je slonel mrtvak. Gilbert je okrenil pogled in se pognal če/ cesto. Ljudje četrte stotnije so ležali v strelski črti <,h kameniti cestni strmini. Na kantonu je sedel mož in pomakal kruh v kozarec.
Iščem gospoda kapitana
Po;tor, zu skupen
je, kako strmaii.
Kdo ste?
Od tretje stotnijo Stanislava, za patrolo. »To sem jaz. V tem trenotku jo naznanil od zgoraj doli neki glas:
Pri seniku se nekaj premika. Stotnik je glasno zaklical: strel. Levo od senika... Ogenj!
Strahoviti resk je Gilberta omamil. Vide sc je ozki ognjeni trak zablisnil vzdolž ceh
»Pojdite po cesti do drevesa, ki loži čez cesto, petsto metrov od tu, je rekel častnik in zopet sedel. »Patrola čaka na vas.'
^Gilbert sc jo spošil. V temi je komaj spoznal ovčji hlev, veliko, zapuščeno poslopje z docela r;iz-stroljonimi zidovi. Dalje naprej se je pobočje znižalo in ni bilo više od cestnega robu; in tu je ležalo |x>-drto drevo. Gilbert se je ustavil, pripravil puško in pokleknil. S temnega polja mu je zaklical glas:
A1 i si ti, od tretjo?... Pojdi som!« Bilo jo pol mož. Desetnik je čepel na petah in neznupno gledal v no';;
■j-Ali i>it pol res natančno poznaš?c
Stran t.
»SLOVENEC«, dne 17. aprila 1932.
	štev. 87._
SfiiBfc
Vsaka beseda 50par ali prodor drobne vrstice 1'50Din Najmanjši znesekSDin Oglaiinad 9 vntic se računajo višje Zaoqla*e 5hoqo trqov»kega in reklamnega značaia v*aka vrdica20iV?
Na|mani«i znesek 100in.Pristojbina za iifro 2Din V»akoqia> treba plačati pri naročilu Na pomena vprašama odgovanamo le.čejepriloiena tnamka.Ček račun L|ubljana 103H9.- ' ../ mmmmmmmmmmtm ih mm mmmmmmmmmmmmmmmm
(•i^^UVill
KK
Beseda samo 50 par
Boljša gospodična
z dežele išče primerno službo, če mogoče mesto blagajničarke, prodajalke ali slično. Vešča nemščine (šivanja ter gospodinjstva). Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Maj 25« št. 5575 na upravo »Slovenca«.	(a)
1000 Din nagrade
dam onemu, ki mi dobi službo sluge, tekača ali podobno. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5658. (a)
Pošteno dekle
vešča kuhanja in hišnega dela, išče službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5686.	(a)
Krojaški pomočnik
Išče dela. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5681. (a)
BI
Beseda samo 50 par Deklica
poStenih staršev, z dobro šolsko izobrazbo, se želi izučiti v kaki trgovini. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5430. (v)
Trgovski učenec
zdrav in močan, » prim. šolsko izobrazbo, se takoj sprejme pri Alojziju Re-micu. Dravograd. (v)
Žensko pisarniško moč
veščo trgovskih poslov, nemščine in strojepisja, iščem za popoldanske ure. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 5665. (b)
Kmečki fant
za vsa kmečka dela se takoj sprejme v bližini Ljubliane. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5652. (b)
Beseda samo 50 par
Trgovske zastopnike
dva ali več, iščem proti proviziji. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šitro »Potnik« 5616. (z)
Zadruga »Poštni dom«
išče hipotečno posojilo do 500.000 Din. Ponudbe je poslati do konca t. m. na. zadrugo »Poštni dom« — Ljubljana.	(d)
Beseda samo 50 par
Oblastv. koncesijonirana šoferska šola
J. Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite.
Ljubljana, Dunajska c. 31 Prihodnji redni tečaj se prične 1. maja.
Beseda samo 50 par Ženska moč
■a gostilno v Ljubljani, se išče kot pomoč gospodinji. Vajena tudi kuhe. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »400« štev. 5668.	(b)
Uradnika (co)
za samostojno vodstvo sezonske biljetarnice in menjalnice v Rogaški Slatini išče Tujsko-prometna zveza v Mariboru, kamor je nasloviti podrobne ponudbe. Prednost imajo prosilci z železniško-bla-gajniško prakso.	(b)
Beseda samo 50 par Marija Presetnik
obžalujem in preklicujem obrekovanja, ki sem jih govorila proti g. Jožetu Škerlu, zvaničniku II — Stožice pri Ljubljani, (o)
Beseda samo 50 par
IŠČEJO: Enosobno stanovanje
v centru iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5667.	(cj
ODDAJO: Dvosobno stanovanje
parketirano, elektrika, vodovod, s pritiklinami, bližina tramvajske postaje, šole in cerkve, lepa soln-čna lega v I. nadstropju, se odda. Rožna dolina — Cesta II, št. 41 b. (č)
Več stanovanj
enosobnih s pritiklinami, in eno trisobno stanovanje se takoj odda. Ponudbe na: Ant. Zanoškar, Zgornja Šiška 182, tramvajsko postajališče Kosovo.	(£)
Stanovanje
dveh sob, kuhinje, z vsemi pritiklinami, oddam za 1. maj. Kodeljevo, Slomškova ulica 11. Poizve se od 14 dalje.	(č)
Stanovanje
dve lepi sobi, kabinet, kuhinja, shramba, predsoba in pritikline, se odda. Verovškova 62. (č)
Prazno sobo
s posebnim vhodom oddam. Društvena 27, Novi Vodmat.	(s)
Beseda samo 50 par Kdo posodi 2000 Din?
Dam stanovanje in hrano za 400 Din ali 10%. Po-i nudbe na upravo »Slo-I venca« pod »Sigurnost zajamčena« št. 5657. (d)
Družabnika (co)
z nekaj kapitala sprejmem za večjo gostilno. Ugodna prilika za samske osebe. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Priložnost« št. 5660.	(2)
Beseda samo 50 par IŠČEJO: Restavracijo
(gostilno) v Ljubljani, vzamem v najem. Odkupim inventar. Dopisi pod šifro -Prometna gostilna« št. 5464 na upravo »Slovenca«.	(m)
E 149 32.
Dne 6. junija 1932 dopoldne ob pol 9 bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6
dražba nepremičnin
»emljiška knjiga Zg. Kapla vi. št. 1. 20, 2. 28, 3. 36, 4. 70. Cenilna vrednost: od 1. 103.809.20 Din, od 2. 347.637.65 Din, od 3. 105.384.05 Din, od 4. 18.020.15 Din. Vrednost pritikline 13.650 Din, ki je že všteta v gornji cendni vrednosti 347.637 Din. Najmanjši ponudek od L 69.207.20 Din, od 2. 231.758.38 Din, od 3. 70.256.34 Din, od 4. 12.003.35 Din.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski
Okrajno sodišče v Marenbergu
odd. II., dne 18. aprila 1932.
Zahvala
Vsem, ki so nam ob smrti naše predrage sestre, tete, se-strične in svakinje, gospodične
Marije Paulin
stali ob strani s sočutjem, jo spremili v številni udeležbi na njeni poslednji poti, darovali vence in šopke ter na kakršenkoli način izrazili svoje sožalje, izrekamo prisrčno zahvalo.
Posebno in najtoplejšo zahvalo smo dolžni gospodu dr. I. H o g 1 e r j u za dolgo izredno požrtvovalno zdravljenje. Istotako se tudi iskreno zahvaljujemo gospodu dr. L. M e r č u n u za zdravniško pomoč in njegov trud.
Ljubljana, dne 20. aprila 1932.
Žalujoči ostali.
Na ha! pazite pri izložbah.
Gotovo je rdeča barva v reklami barva vseh barv. Marsikateri izdelek bi se dal lažje prodati, če bi bil zavit v papir rdeče barve kot pa v papir kake druge barve.
Za pridobivanje novih odjemalcev je zelo važna ludi izložba. Če predstavlja kolekcijo vzorcev blaga, ki ga trgovec prodaja, je taka izložba zanimiva le za onega odjemalca, ki stoji pred njo že s trdnim sklepom, da bo stopil v trgovino in kupil določeni predmet. Ni pa taka izložba prav nič privlačna za od-jemalce-neinteresente, h katerim je treba prištevati večino pasantov, ki gre mimo poljubne trgovine.
Da bo torej izložba vzbujala pozornost mimoidočih, mora biti tako urejena, da jo pasant še najmanj 50 melrov naprej obdrži v spominu. Glavno vprašanje, ki ga moramo reševati pri urejanju izložb, se torej glasj: Ali se bo pasant spomnil izložbe celo doma pri kosilu? Ali se je bo spomnil tudi pozneje?
Večina trgovcev, ki razpolaga z eno ali z dvema izložbama, se izgovarja, da je prisiljena uporabiti svoje izložbe za razstavo vzorcev. To bo najbrže res. Toda to še ni zadosten vzrok, zakaj ni najti v teh izložbah nič posebnega in privlačnega.
Na tisoče ljudi gre mimo večine trgovin. Komaj eden izmed dvajsetih obstane in gleda. To je dejstvo, s katerim moramo računati. To dejstvo dokazuje, kako koristno je, da posvečamo dekoraciji izložb čas in denar.
Nadaljevanje v nedeljo, 24. aprila, med malimi oglasi.
»V trenutku je občinstvo na nogah, če in-scrirate v .SU)>incul<
ODDAJO: Lokale
za trgovino ali tudi za delavnice oddam. Znižana najemnina. Središče mesta. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Najem« št. 5372. (n)
Ugodno naložen denar!
Proda se večji kompleks zemljišča, kateri je že parceliran, na periferiji Ljubljane. — Ponudbe na ! upravo »Slovenca« pod J »50« št. 5558.	(p)
Kmetsko posestvo
i kompletno z vinogradom, i njivami, travniki itd. za 18.000 Din naprodaj. Društvena 27, Novi Vodmat.
I
Automotor
i
Beseda samo 50 par Motorno kolo James
poceni proda Florjančič, Nunska ulica 3,	(1)
i
Beseda samo 50 par
Čebulčeh
in druga semena za polje nudi
Fran Pogačnik, Dunajska cesta 67 — nasproti mitnice.	(1)
/
Bakaj
sezadovo^ Ijife 5 drugimi _ izdelki Ki so baj&
? ravno Mo dobri*
ako možefe vendar povsodi dobili Pravi original
Sobno slkatstvo
/Mberf Spefetič
LjuDlana, Emonsks cesta št. 25
Vzorci na vpogled. - Cene konkurenčne.
Beseda samo 50 par "	OCA» IN JS MJF.
in NOrilZO 1 vse'1 uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk ' oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, Ljubljana, Masarykova cesta št. 9 (nasproti carinarnici). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
knpite na trenete pn tvrdk
A. VOLK, LJUBLJANA
Velel rmtina t tiiom. Resi leva cesta 44
Hitro in poceni Vas preseli »LEVANTE« Kolodvorska ul. 30 telefon 21-17
ZA B&MO
Najnižje cene t Poslužite sel
I. SOMNITZ
1'ubllana. 5» Petrs ceit« 16
Morsko kopališče Malinska na otoku Krku, hotel »DRAGA«
Nahaja se poleg borovega gozda. V bližini kopališče, sobe in terase s krasnim razgledom na morje. Dunajska in domača kuhinja. Cene znižane. — Zahtevajte prospekte.
Beseda samo 50 par Z avtom v Padovo!
O binkoštih priredim s petsedežno Essex limuzino izlet v Benetke in Padovo. Cena pavšalirana za osebo 800 Din tja in nazaj. Informacije o potnem načrtu nasloviti na Anton Jelene v Tržiču, r
Edino Jelša (Dalmacija)
Vam nudi oddih, kakršnega Vi potrebujete! Ima krasna kopališča, divne sorehode, v hotelu »Jadran« 40 modernih sob, več teras, prvovrstna kuhinja, in kar je važno — najcenejši pension. Prospekti se dobijo v vseh pot. pisarnah in direktno od uprave hotela »Jadran«, lastnik B. Zufič. (r)
n
Beseda samo 50 par
Kuhano maslo
kupuie Ed. Suppanz, Pristava.	(k)
Vsakovrstno
Beseda samo 50 par Hišo
v Ljubljani, enonadstropno, novo, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4310.	(p)
po naivišiib cenah CERNE. luvelu Liubliana Wollova ulica it. 1

LLllJ
Beseda samo 50 par Nagobčnike
za pse, v vseh velikostih, priporoča I. Kravos, Maribor, Aleksandrova 13.
Zahtevajte od VaSega icvl arja ali v trgovini Čevljev
Hrockmaii-Star podplat
Ce ga ne dohite, ga zahtevajte pri zastopniku za Dravsko banovino:
Alojzij Planinšek
Ljubljana Wo ova ulica 6.
najpreglednejša kartoteka
•Soklič. Maribor.
Zahtevajte ga po vseh mlekarnah in kavarnah.
Osem posestev
manjših in večjih naprodaj. Kupci naj se zglasijo pri Francu Srebot, — Sv. Križ pri Litiji. (p)
Parcela
400 m5, po 50 Din naprodaj pri tramvaju. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5656.	(p)
Iščem
s 1. majem majerijo za polovico ali za plačo. Štirje delavci. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 5673.	(p)
125 Din
1 m* žaganih bukovih drv i prima kakovosti — nudi ! Velepič, Sv. Jerneja ce-! sta 25. — Telefon 2708.
Najnovejše
damsko letno blago vseh ! vrst Vam nudi najceneje O. Slibar, Liubliana, Stari trg 2L___(1)
Konfekcija — moda!
S Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv Petra cesta št. 14, Liubliana.	(I)
Ure za birmo
prodaja najcenejše
IVAN PAKIž
Ljubljana, Pred škofijo 15.
Cd s je Z/d to
pa rudi dobra reklama v
sSLOVENCU■
3B98EBIHHB
ČevlII
domačo delo. fti nr ni od Oin 115', ojzt-rce od Uiti 20U'-, d. lovski od Din 80'-naprej. Zenskt navadni in moderni od Din 75'-nai.rej. MuAkt 'n l Iti oSki^ovlJi ter vsakovrstni čevljarski izdelki. Tudi o meri n naroiVIn. Popravila se spiejema.io. Nizke oenett
»PENIK«. L'ubli?na Kolodvorska ul.36
(▼ hiši fotografa RovSka).
HOTEL BELLEVUE, Omiš pri Splitu — vabi s svojo razkošno romantiko, s svojo lepoto nadkri-Ijuje švicarske lepote. Preživeti par dni v hotelu Bellevue, je pridobitev za Vaše zdravje. Morje, pesek, solnce. zrak, pitna zdravilna, hladna in topla voda v sobah, razvsetljava in ogrevanje z elektriko. Balkoni, verande, terase za odpočitek. Peščeno kopališče pred hotelom Takse ukinjene. Za uradnike popust — Prospekti se pošljejo na
zahtevo. — Pension Din 55.— do 75.— dnevno.
-----^ . _ --- ----
Rane in kožne bolezni
razpokline, brazgotine, srbež. izpuščaje, razjede od potu in vlage, volka od hoje, zlasti pri otrocih, hraste, zobne otekline, opekline in ozebline zdravi in po redni uporabi preprečuie splošno znana BARTULICEVA ZDRAVILNA MAST ki lo proizvaja in razpošilja stara. I. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 20 — Cena škatljici 10 Din. — Dobi se v vsaki lekarni.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko piačate naročnino za •Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoliuba« naročate inserate in dobite razne intormaciie — Poslovne ure od pol 8 ziu-trai do pol I popoiJne in od 2 do 0 popoldne Teletonska *tev 3030
t V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnotjubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod
Mihael Sitar
pol. okoliški nadzornik v p,
v sredo 20. t. m. po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 22. t. m. ob 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 20. aprila 1932.
Globoko žalujoči ostalL
+
ZatisnU je za vedno svoje trudne oči naš dobri oče
Franc Košir
posestnik in tesarski mojster.
Priporočamo ga v molitev.
Pogreb pokojnika bo v petek 22. aprila ob 8 zjutraj na pokopališče v Komendi.
V Križu pri Kamniku, dne 20. aprila 1932.
Žalujoči:
Franc, Lojze, Janez in Jože, sinovi, ter ostalo sorodstvo.
1
Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel Ce&
izdajatelj; Ituji Itako v eo.
Urednik: P rune Kremžar