DOM IN SVETS' 1891, tev. 7. 335
Sestavil in izdal P. Hrisogon Maj ar O. S. P. 1890. 32. Str. 607. Gena 1 gld. 20 kr. Ta knjiga me je jako zanimala in. se tudi v resnici loi od drugih po nekaterih posebnostih. Na pol namre je ta knjiga zgodovinska, pripovedujoa po zanesljivih virih zgodovino svetia na Trsatu, na pol pa je molitvenik, posveen zlaeti eenju Matere Boje. Dosti nenavaden je tu pa tam pisateljev jezik, nekoliko nenavadna je celo zunanja oblika knjige, ki ni niti dolga, niti iroka, vendar pa dokaj debela. Posebnost vidi takoj na naslovnih dveh straneh knjige, ki sta krasno slikani, barvani; neko posebnost imajo mnogotevilne sliice med zgodovinskim popisovanjem, zakaj, dasi so male, vendar so lepe in s finim ukusom izvrene. Torej same posebnosti, o katerih bi se dalo mnogo govoriti. al, da imamo le malo prostora, zaradi esar se ne moremo pri tej dalje muditi nego pri drugih. Zanimo pa z vsebino!
Hvale vredno je, da si zgodovinske naloge gosp. pisatelj ni naredil tako lahke, kakor mnogi drugi naboni pisatelji, ki menijo, da jim naboni znaaj knjige daje pravico, le kaj malega preiskovati, povrno se uiti in potem po svojem mnenju pisati, e, saj bodo itatelji pobono verovali. Na pisatelj je pa temeljit in je brskal po raznih virih. Tudi se je oziral na obno zgodovino in ni pisal jedino le o Trsatu in njegovem svetiu, kar nam kae e bolje pomen svetia in njegov obni znaaj. Mnogo lepega pripoveduje pisatelj o sv. deeli, kar umevamo prav lahko, ker je namre sv. hiica prila na Trsat iz sv. deele. Zato je ta del res zanimiv in upam, da se ga bodo itatelji iz srca veselili. Ta del je vendar mnogo manji od drugega in obsega 175 stranij. Drugi del je molitvenik, ki ima med drugim tudi za vsak dan v tednu tvarino za premiljevanje, prav dobro razvreno. V prvem delu so knjigi poseben kras mnoge slike ilustracije na posebnih listiih, narejene jako fino s helijogravuro. Kaj takega ne vidimo Slovenci vsak dan in g. pisatelju le astitamo zaradi dobrega ukusa in te izvrstne misli. Jedna izmed teh slik (razven naslovnih) je tudi barvana (kolorirana) in posebno lina.
Gosp. pisatelja poznamo e od drugodi in vemo, da mu tu pa tam ugajajo nekatere jezikovne posebnosti. Tako tudi v tej knjigi, samo da je nekoliko teko loiti tiskovne napake ali premernbe od prave pisave njegove. Pisatelj pie: Vsaki m. vsak; to je belodano m. zato je jasno, h grobu itd. Tu pa tam je red med deli stavka nenavaden, pretrgan; vendar je pa v vsem nekaka zanimivost; v mnogih besedah in izrazih jo je pa pisatelj z nekoliko drznostjo res dobro pogodil.
Hvalno moramo povedati, da je gosp. pisatelj tudi mnoge molitve v pravilno jezikovno obliko del, kar se pogrea v mnogih molitvenikih. eleli bi e, da bi imela knjiga veji format, ker sedaj je predebela in se zato tudi prelahko raztrga.
Ker se je praznoval letos eststoletni spomin, da je bila prenesena sveta hiica iz Nazareta na Trsat, moramo imenovati to knjigo najlepo spomenico na to slavnost. Nedostatki pa bi se dali popraviti v drugi izdaji.
Slovenska itanka za drugi razred srednjih ol. Sestavil in izdal dr. Jakob Sket, c. kr. profesor. II. V Celovcu, 1891. Tiskala in zaloila tiskarna Drube sv. Mohorja. 8. Str. 200. Cena 80 kr. al, pozno naznanjamo itateljem to knjigo, ki je izla v zaetku tega leta, a niti sedaj je e ne moremo prav oceniti. Ker je v taki knjigi najvaneji jezik, (kajpada treba tudi, da so spisi dobro in umno zbrani!) povedali bodemo o priliki svoje mnenje obirneje ter rekli katero e o drugih stvareh.
Toaleta. Nova una metoda o prikroje-vanji oblail za dame. Za samopouk in za podlago pri olskem pouku, spisal in izdal Matija Kune, krojaki mojster v Ljubljani. (Pisatelj knjige Die Zuschneidekunst in Knjiga kroja-tva.) S 6 tabelami, 40 izvirnimi vzorci in merilno tabelo. V Ljubljani. Samozaloba. Tisk Narodne Tiskarne. 1891. 8. Str. 40. Cena 3 gld. Slovenskih unih knjig za umetnosti imajoih namen povzdigniti primitivno rokodelstvo na vzvieno stopinjo v naem narodu doslej nismo imeli. Vsled tega bila je moja misel opraviena, da ne bode mogoe takih knjig doma tako presojati in ocenjevati, kakor se to godi pri narodih, ki imajo veliko in raznovrstno strokovno literaturo, katero pritevajo svojim najdrajim zakladom. Kedor ni povsem ve o tem, kar so storili, in kar je bilo mo storiti drugim narodom na istem polji, utegne le prerad staviti zahteve, kakornih izpolniti ni mogoe. Tako uvaja g. pisatelj sam itatelja v svojo knjigo. Radi mu verjamemo, da je bilo preteavno delo, izdati tako knjigo v milem slovenskem jeziku, zato pa mu tudi radi priznavamo lepo zaslugo, da se je resno trudil za nae obrtno pouno slovstvo. itatelji ne zahtevajo od nas, da bi jim podali strokovnjako oceno, a toliko smemo rei, da bodo ne samo obrtniki in zasebni izdelovalci enskih oblail dobili v knjigi mnogo pouka, ampak tudi ume-telniki, recimo slikarji in risarji, katerim jo zato priporoamo. Jezik je tu pa tam sicer trd, a o takih predmetih ni lahko pisati jasno in gladko. Polagoma bodemo morali besede, kakorna je n. pr. toaleta, nadomestiti z domaimi. Omenjamo, da strokovnjaki pisateljevo prvo knjigo, Knjigo krojatva, hvalijo.
RVAKO IN SRBSKO SLOVSTVO.
Prijegled grke i rimske literature s izvadkom iz starina. (Sa XVII. tablica.) Za gimnazije napisao Franjo Marn, profesor kr. gimn. zagrebake. U Zagrebu 1891. Tiskom Dionike tiskare. 8. str. 89 +XVII tablic. Cena 1 gld. Marljivi na rojak profesor Marn, kateri je napisal Hrvatom prav sreno e lepo tevilo olskih knjig, obogatil je hrvako slovstvo s knjiico, kakove je olska mlade e dolgo potrebovala. V kratkih, jasnih potezah, brez vsakega nepotrebnega lipa in opleta pripoveduje nam o grkem in rimskem slovstvu in o stvareh, katere so potrebne za umevanje klasikov. Bere najpoprej o grkem pesnitvu in o prozi od poetka peloponeke vojske do Aleksandra
*
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si