THE. MODEGNi < WOÄLD is . MÛT tattpt 9ti PROSVETA Uretatfkt te oprava«* . MIT 8. UwBdik AT®. Qffles «I Publication« MU7 South Lawodals Am Typhon«. *»kw«U *0é ¡rifski deputiji napadli | živilske delavce ob Pacifiku GLASILO SLOVENSKE NARQDNE PODPORNE JEDNOTE mm- ---- m. «u. « •» »-m«. CHICAGO. ILL.. PONDEIJEK, i«. APRILA (Al'KI L a»), IM7 •• IS1W. _____- ---—————1 ■ ■ —■mm**** ftTKV.—NllMBEk 81 BoUeriptioa ft.00 Yearly IllluoU. umém tk* Act of Acesptaaos 1er mallín» at .p~*al rat. of postaas Pro^ «or to ^ticn 110«, Act of Pet », HIT, au»orl,.d oa Jaas 14, lilt. Razkol v « —------------ vale pod masko reda in zakona i pritisku pristašev; strokovnega dominantno željo, da vzpostavijo urtionizma, naj pretrga stike z ^prto, neunijsko delavnico v stičnih krogih, to pot v Granadi. Upor je tako resen, da so fašistični letalci morali metati bombe na upornike v predmestjih ,G HÜ^daye, Francija (špansko- 'doma iz Zavrtače pri St. Vidu od tó so bili podvzeti koraki, francoaka meja)i 24. apr. — »Zatične na Dolenjskem. V A-unUvi nadaljnje prelivanje Stjrje ^^ tovorni parniki, meriki je bival 2ß let in tu za-Državna zbornica je ime- na]oíen¡ z Več ko «000 tonami pušča ženo in sedem otrok. — komisijo petih članov inžjvil 8o včeraj zjutraj prodrli Umrla je tudi Mary I^ovak, roj. poverila preiskavo konflikta fa|j8ti¿no "blokado" v Bi- Verhovec, stara 44 let in doma d delavci in kompanijo, okraj- gkajgkem ^^ in trij€ so fekr- i* Zaklane» od Horjula pri Vrh-ivtoritete pa so pozvale go- cau gvoj tovor v Bilbaoju, eden nerja F. Merriama, naj po- y Qijonu. Do meje treh milj državne miličnike, da bodo L go bili parniki pod vali mir in red, ker je ne- L^^ anffie«kih bojnih ladij, obnovitve izgredov še L^ Um gQ j,H pa ¿uvale baskiške lika- obrežne baterije. ivka pri Stockton Food] Nadaljnji štirje parniki iz An-Co* v kateri je zavo^-j^ g* M nahajajo s tovorom lih okrog 1300 delavcev, Je Ujveža, obleke in drugih potreb-hnila pred dvema tednoma. win v bližnjih francoskih lukah, ila jo je unija Agricultural nameravajo danes ignorirati fa-nery Workers, ko je kom- šigtično blokado in odpluti v Bil-ija odklonila zahteve glede1 nja plače, skrajšanja de- rorocllo z dhmhibkc .«um, ~ m tedna in izjavila, da ne lagi da je v Sebastian pri-priinala unije. gpelo' več ko 15oo IUlijanov, ki lumhua, Kans., 24. apr. — jih je Mussolini poslal v Španijo, »rno povelje je bilo včeraj Ljft pomagajo fašistom. Italijani proti enajstim članom g0 prišli z madridske fronte. International Mine, Mill General Franco ne zaupa več I-Imelter Workers, ko je rudar talijanom, da bi jih kje pora-'oice Miller, eden izmed de-kjj ^ samostojno akcijo, marveč ih oseb, ki so bile ranjene v jj^ je pomešal med svoje karliste Ji v Galeni, Kans., 11. aprila, ¡n Nemce. Doslej so Italijani Bitka je sledila, ko je na- povzročili Francu dva velika in drhal naskočila urad kra-Lr(ja poraza: prvega v Guadala- organizacijo OIO. Frank Dillon iz Washingtona, oaebni reprezen-tant Williama Greena, predsednika ADF, je zahteval, naj se Nance odpove predsedništvu federacije, aH pa preneha z aktivnostmi v prilog CIO, kar pa je Nance pdklonil in s tem povzročil razkol. nlki. V Ameriki je bila 27 let in tu zapuAča moža, sina, dve hčeri, dva brata in sestro. —- Dalje je naglo umrl Peter Vesel iz Sodra-žice pri Ribnici, ki zapušča ženo, devet otrok in brata. Bil je ¿lan društva 406 SNPJ. Montanake novice Butte, Mont. — Steve Šuštar-šič, član društva 207 SNPJ in sin večletnega odbornika istega društva, jo stopil v mornariško službo. — V bolnišnici se nahaja Mary Meljič, članka «stega društva, v kateri je bila dva meseca. — Poročila sta se Michael McGrath in Karolina Propy, hči znanega rojaka in člana SNPJ. Čestitke! - -...«. umu Igrda poraza: prve«* v uu»uo.» w unije Mine, Mili & Smelt- jari jn drugega v Cordobi. Ge-Worker«. Ta organizacija jelneral Mola, ki vodi fašistično o-injena v Uwisovem odboru fen2jvo v Baski, je zdaj obnovil napade južno vzhodno od Duran--jawa.()ntM Kanada, 24. apr. ga, toda doslej brez kakšnega Avtni delavci, ki so zastav-! posebnega uspeha. 11 v tukajinji tovarni korpo- Madrid, 24. apr. — Španske »je General Motors, so na ljudske čete v provinci Teruelu iBem «hodu i veliko večinoLo prodrle 26 milj daleč na ozem-■^rili dogovor, ki je bil spre- I je, ki je bilo doslej pod Franco-n» konferenci med predstav- vo kontrolo in so razdejale most 1 unije in uradniki na reki Ginoci. Takoj nato je Konferenca se je ¡pri vozil iz Zaragoze fašističn vlak s svežimi četami in streli vom do razdejanega mosta in padel v globel. Na južni fronti v Cordobi je fašistična četa 170 mož postrelila svoje častnike in se pridružila lojalistom z vso o-premo in orožjem vred. Na madridski fronti so brambovci potisnili fašiste iz predmestja Use-re južno od mesta, drugače je položaj neizpremenjen. Fašistično obstreljevanje Madrida se nadaljuje in števHo ubitih civilistov v mestu j« naraslo na 2M. Novi grobovi v starem kraju St, Louis, Mo. — Franccs Zi-merman je prejela žalostno vest, da je umrla njena mati Marija Mahnič v Jugoslaviji v starosti 80 let In rojena v Storjah pri Sežani. V Ameriki zapušča dva Nemikemu duhovniku preti teika zaporna kazen Berlin, 24. apr. — Državni pro-sekutor je na obravnavi proti katoliškemu duhovniku Josefu Ros-saintu, bivšemu načelniku kato-iške mladinske organizacije v Duesseldorfu, zahteval, da nacij-sko sodišče obsodi fW<>m rutificirali dogovor l,u,r" J* l»ila stavka končana. J * UkIo vrnili na delo v pon- J/Uvki, ki je bila oklicana 8. T"'», je bilo zavojevanih o-* <7<>o delavcev. J. L. Cohen, »vtne unije, ki se ■ 11 k("rfer*nce v Hepburno-Ur*«'u. j« na masnem aho-^edal Rtavkarjem, da je r^arija priznala unijo kot •"«vmrr» ,,r| kolektivnih po-">J rotnlk, ki je aamo opazoval vese-IJačenje svojih eoporotnikov, je moral plačati $60. Hodni sluga Dan Mlller, ki je porotnike vodil, je pa bil obsojen na šest cev zapora. _ „ ^ LjÇAOCM, Oé* p étkoñO 40CML L/ V/5/OM S Terreo cou****. .AMD A WORKERS' FATHERINI-sale |w»g(Mibo z Zvezo nogavlčar-skih delavcev. Te so se dvajset Ift usfNno upirale organiziranju delavcev. Berkshire Hosiery Co. je osamljen otok, ki pa s« ne bo m<»gei dolgo upirati invaziji unije. John W Kdelman, dlrfk-tor organlzatorlčne kampanj*» med nogavičarjl, je napovedal raztegnitev kampanje na južne drŽave, kamor «ete do glave in odprti zagovorniki fašizma, med njimi pa nedi reprezentant Ameriške delavske federacije! Vni nkupaj |w prinegajo na katoliško vero in mahajo z zastavico demokracije! Ali ni morete mlnllti večjo burlenkijado? Ali ni morete mlnlitl večje hinavstvo kot je blebetanje teh burboncev, ki "rešujejo" ameriško demokracijo z bruhanjem strupa na isto demokracijo?! Za komunizem v Združenih državah ne gre. Te nevarnosti Je danen manj ko kdaj prej v zadnjih osemnajntih letih. Toda burbonnka družba dobro ve. zakaj gre. Novi deal je učvrntil demokracijo in ji dal (»obudo, da danen prodira v doslej nedotaknjeno domeno amerükega eko nomsketra imperija — In to je tinta strašna nevarnost, pred katero ne tako tresejo burboncl. Uurboncl pa nino tako zabiti, da bi to veliko nevarnost, katera jim polftK"m* — v r**~ liki ni tako velika. ampak burl.onrem je le vsa ka miška slon. ko Jih popado strah! —• imenovali « pravim imenom. Nino tako naivni, da bi rekli: Demokracija ograia naše interese! l)ol z demokracijo! — ' Ne. tega ne bodo rekli; raje pravijo, da Jc ta pošast "komunizem**, pred katerim Je demokracija v nevarnosti! Tudi mi ne odobravamo komunistične taktike, usmerjene na dogme diktature in terorja, prav tako pa od lot" no odklanjamo vsako pomoč re akcije v formi tnakega burhonitma za od vrnitev nevarnosti komunistične diktature in terorja, če bi ta nevarnost res obstajala v Ameriki. Sovražnik komunizma (reakcija) ne more in sme nikdar biti prijatelj ali zav< snik demokratičnega delavstva! Nikdar bi se ne mogli tako globoko ponižati, da bi sedeli na intern odru z največjo reakcijo Amerike, kakor to dela Matthew Woll, prvi (nalpredsednlk Ameriške delavske federacije. To ni le ponižanje delavstva, marveč Je največ ja sramota ca vse napredno misleče in čuteče ameriške delavce, katerim Je re* ta demokra •i Jo. To hi om is Detrošia Detroit. Mkh. — Pregovor pravi, da kdor j« zdrav, ne ve kaj ima. Do 14. marca t. L ae tudi jaz nisem tega zavedal. 8tar sem 63 let in le nikdar ninem bil težko bolan, da bi me bolem položila kar sa tri tedne v posteljo, kakor me Je sedaj. Kadar človek zboli, niti ne ve, da Je resno bolan. To je bila moja prva aku-inja te vrste. V dneh 2I-2S. marca nem menda bil na poti v družbo pozabljenih. Bil nem v položaju slabiča, ki se mu prikazuje jo razne stvari in vidi nekaj, česar v resnici v njegovi bližini ni. Ne vem in nisem «utfl težkih bolečin, nego le teiko, kratko dihanje in blodenje. Dne 24. marca so mi po Ved al i, da sem boljši, tako je rekel tudi zdravnik, toda jaz nem He takrat šele počutil slabega po preatani krizi. Ko mi je zdravnik povedal, da nem bil nevarno bolan in da ga je skrbelo, sem ga vpraial zakaj mi nI tega prej povedal. Odgovoril Je, da zdravniki kaj takega nikomur ne povedo, dokler, ni bolnik boljši. Morda je tako boljše in skoraj se «trinjam z zdravnikom. Kes Je, da ima človek prijatelje In ima rad druščino, ker je družabno bitje. Išče si prijatelje in želi si njihove družbe. Član je te in one organizacije, sobrat in Hodrug, vedno aktiven. Vprašanje nantane, kdaj potrebuješ prijatelje, kdo je tvoj prijatelj, kdo in kdaj se te dominli in kdaj te pogreša. Oni, h katerim si bil morda sleherni dan v njegovi družbi? To ho velika in težka vprašanja, velikega pomena za odnošaje v človeški družbi. Sedaj sem zopet zdrav, dasi sem na revmatičnih nogah. Moja najiskreneja zahvala vsem, ki ste me obiskali v bolezni! Medtem so se vršile velike av-tne In druge stavke v Detroltu. Prizadetih je bilo okrog 200 tisoč delavcev. Delavci zmagujejo na vsej črti in magnatje popuščajo, kapitulirajo. Ako bodo delavci solidarni in vztrajni, bodo še marsikaj dosegli. Vse te zmage in pridobitve so šele začetek. I^ed Je prebit. I>elavnice še niso zaprte, to je, da še niso striktno unijske. Delavci imajo Še mnogo dela pred seboj, pred no bodo dobili svoje pravice od vrha do dna. Važno in neobhodno potrebno je, da delavec pristopi v unijo, da redno plačuje svoj mesečni prispevek ter da vselej in povsod agitira za nove člane. Vedno mora biti oprezen, paziti mora na špijonc in provokaterje, da se jih v javnosti pravočasno razkrinka. Udeleževati se mora redno unij-skih sej, da se izboljša delavnki položaj Oomočjo delavnke unije. Delavstvo mora stati na straži in mora jačatl svoje unije, da Ka bodo resnično protektirale. Ustanoviti ni mora svoj unijnki delavski čant^in, ki naj }x>stane dnevnik, v katerem bo podučno čtivo; list, ki bo zastopal delavl-ake interene, ki bo delavce »>odril in prinašal dnevne vesti v luči re-ntiice in jih tolmačil z delavskega ntališča. Prinaša naj športne vesti in svetovne delavnke novice, za mladino pa tudi kar-tune in drugo gradivo, ki naj ho usmerjeno v naprednem delavskem duhu. Vsak član unije naj bi bil naročnik takega časopisa To bi bilo najboljše orožje delavcev ! Tako orožje je neobhodno potrebno. posebno v času volilne kampanje, kajti delavstvo si mora zavarovati nvoje pridobitve tudi politično. Delovati mora za svoje kandidate v vae javne urade. ves aparat mora priti v delavske roke, kajti delavstvo je v večini, v veliki večini Potom močnih induHtrijskih unij In i ¡dobrim delavskim časopisjem si bo priborilo tudi politično moč. Dalalo si bo |*>stave, ki bodo v korist vsemu delovnemu ljudstvu in odpravilo bo zakone, ki so mu tkodljivi. Vse to ne da pridobiti na demokratičen način potom izobrazbe in rasnega dela. Druge poti ni. Toda delavstvo mora biti vedno na ntraži. ne nme puščati v neniar svojega deta v unijah in politiki. Samo mora skrbeti, da U> to delo dobro opra vljeno. iNibro si Je treba zapom niti imena delsvskih nasprotnikov. kakor sta tukaj sodnik Cam-pMI |n We!»ater. ki bosta «pet na volilnem listku, tako tudi naš žu- pan in šerif In komisar ter naša strahopetna policija, ki je napadla 68 stavkujočih žensk, ni pa imela poguma napasti par tieoč s ta v kar je v v Chryslerjevi tovarni. Okrog 300 policajev je navalilo na majhno skupino žensk s puškami in plinskimi bombami. Najbolj brutalno pa se Je iaka-zala naša policija dne 15. aprila. K»lf Hleve, predsednik unije nogavttarskili delavcev bi no. Zato še lahko upravičeno pričakuje, da bo dvorana SDD omenjena dne napolnjena z občinstvom na slavju 20 letnice ko je navalila na sedeče stavka- gVobode. Pričakujemo tudi goste- rice pri Yale in Towne Manufac tu ring Co. Tam je stavkalo 79 žensk in 41 moških. Te mirne pevce iz Clevelanda, Barbertona Akrona in Chicaga. Vstppnice v predprodaji so &0c in pri vratih P0NDEUEK, 26. nekaj starih naročnin, sem se pa maral vsled sla-vremena vrniti /domov. Is-se zahvaljujem ge. Kleid me je peljala na Harwick in nazaj na Cbeswick. Hvala Johnu Dropu za postrežbo In celoletno naročnino, tako tudi Petru In njegovi soprogi ter ge. Sikovšek in njeni 18-letni Mer-ki, ki sta me peljali is Pittsbur-gha v Thomas Run. Na svidenje! Anton Zldaniek, zastopnik. asja logika APRIL|! Se en prijateljski nasvet I« Metropoike: Klerikalci ae aaganjajo* hišo skozi sprednja in zadnja vrata in 0kn jih pa obdetavamo z jezikom. Na ta bo nié. Trideset let že klerikalci krič* ba nas posnemati v delu, zdaj je pa priw! ko moramo mi posnemati njih. Poslati treba ultimatum: Prenehajte z napad, * bodno misel in socializem, ako ne, i&tZl bojkotom! — Joiak iz Novega burga stavkujoče ljudi Je napadlo čez! ^ Dobite Jih pri članih Svo- 800 policajev in deputijev s po- ( Ulitka bo dovolj za stare možnim šerifom na čelu. Na ¡n mlade. Na svidenje! skrajno grd način so jih napadli s plinskimi bombami, jih pretepli in potem odvedli na policijsko postajo ter jih postavili pod varščino. Dne 28. aprila se bo vr-illa obravnava. Unija je poslala organisatorja Ruterja na Hce mesta z zvočnim trukom. Polici- Anton Jurca, 121. Zidaniek o agitaciji Sharon, Pa. — Zadnjič je co-verdalsko drultvo podalo svoje mnenje glede zastopnikov, češ, da agitirajo za list samo pri ča-nič slabega , , ^ J M PIva' kar Pa n! a Je zajela vse skupaj in odved- pivo je «j^va hrana, dokler se a v zapor. Naslednji dan je|ga uživft zmerno. Dne 12. in IS. Dredsednik UAW Homer Martin i aprila Mm ba4 prj £an piva do->oslal protest governerju Mur- bjl trJ naročnike. Nič napa-hyju, naj preišče brutalni na-|fnega ¿e zastopniki pri čait )ad na stavkarje. Kaj bo ffOver-(dobre pijaČ€ poagitirajo za na-ler naredil, se še ne ve. Delav-1 predne delavske liste, zato bl tate so imele v dotični tovarni 35c ke ^^ prav lahko izostale. ia uro, moški pa 45c in 60c. | Martin Osterman je ponovil Dne 20. aprila so se vršila po- polletno naročnino in postregel s jajanja med UAW in Packart dobrim vinom, Joseph Zupančič Motor Co. Unija je predložila 22' pa ^ je nanovo naročil in se pri točk. Ali se bo kompanija udala tem gpomnil španskih boriteljev in priznala unijske zahteve, se protj brutalnemu fašizmu in pridan es še ne ve. Pri tej družbi de-1 gpevfli en dolar, ki sem ga z na-a 16,000 delavcev. To je tudi za-jrofnino vred poslal na glavnega dnja avtna družba, da prizna u-1 predsednika SNPJ Vincenta nijo, izvzemši Fordove. UAW J«'cainkarja, da ga odpošlje na od-ie podvzela vse potrebne korake,1 merjeno mesto. Omenjeni prida se organizirajo tudi Fordovi gpeVatelj je član coverdalskega delavci. Unija in njeni predstav- društva 427 SNPJ. Iskrena za-niki so rekli, da se ne ozirajo kaj hvala! Potem - me je Charles pravi Ford. Vsa zadeva je v ro- zboršek povabil na ajdove žgan-kah delavcev samih. Vsi Fordovi 'ce in kIgi0 ^ije. Oboje je bilo Ipijoni in lizuni mu ne bodo mo- dovolj okusno, da sem si dušo po-ili pomagati, ako se bodo delavci ¡jteno privezal. Prenočil sem pri srganizirali. Unija si je nabavila ,zboršku, ki mi je naslednje ju-velik aeroplan in ga opremila zltro pred odhodom dal dve doma-tvočniki, da iz zraka nad Fordovo ¿j klobasi, ki sta bili precej veli-tovarno opozarja njegove delav-1 ^ M j€ pri moji torbici roč- :e, da se organizirajo. Ford ima ivoje tovarne tako zastražene in ograjene, da kaj takega niso poznali nobeni fevdalni gospodje In knezi. Danes se ne more nihče več izgovarjati, da se boji, če vstopi v unijo, da bo delo izgubil, kajti sedaj ga ščiti Wagnerjev zakon, ki mu daje pravico do organiziranja. Sedaj se lahko organizirajo vsi delavci vsepovsod, ročni Jn umski delavci. t Ford obljubuje že del j Časa, da bo zvišal mezde. To je seveda samo vada, slepilo, kajti Ford |e še vselej, kadar je zvišal me-ede, od tega žel največ dobička, ker je znal iz delavcev izprešatl večjo produkcijo. Njetfnu se je torej izplačalo povišati mezde, ker je obenem tudi navil vijak delu in produkcije. Se pred par tedni je bil Ford zelo aroganten napram uniji U,AW, po sodnlj-skem odloku glede veljavnosti Wagnerjevega zakona pa je postal bolj "toleranten" in Je baje izjavil, da ne bo stavil zaprek delavski uniji. Upati je, da bo sedaj enkrat za vselej tudi Fordu odzvonilo, da ne bo več samopai-no izkoriščal delavcev, temveč da bo prisiljen v njihove zahteve in v priznanje unije. Delavci pa morajo vse njegove obljube enostavno prezreti in stopiti v unijo UAW. katera jih b0 zastopala n ščitila ter jim dala pravice n orotje s priznanjem njihovih zahtev. V vseh naših slovenskih nasel- ka odtrgala. Sel sem tudi na Library in tu di tam dobil novega naročnika pri svežem pivu. Povedali so mi da se bodo v tej prijazni naselbi ni kmalu pričeli pikniki. Prvi se bo vršil 16. maja. Za zlete imajo lep prostor na prijaznem hribč ku, in vsako soboto in nedeljo se tam zabavajo, do pozne jeseni. Vreme je bilo precej slabo, pa sem ugibal, kam se bi podal. Na potil sem se h Klemenčiču v gostilno. Klemenčičevi imajo o-krog 15 spalnih sob. 2e večkrat so me prijazno sprejeli in mi postregli, tako so storili tudi sedaj. Veselo sva si segla v roke, nato je ponovil naročnino na Proletar-ca in naročil dva iztisa Majskega glasa ter mi pridobil enega novega naročnika. Povedal mi je, da je dotični dober možakar, ki je na pretekli druAtveni seji predlagal sedem novih Članov za pristop v SNPJ. Novi naročnik je dejal, da se zelo zanima za moje dopise, ko sem mu pa povedal, da ne bom vtč poročal Iz naselbin, je bil razočaran in je hotel vedeti za vzrok. Povedal sem ipu, da se počutim užaljenega, ker nekateri mislijo, da imam najetega klerka ali tajnika, da zame piše. Seveda se motijo, saj bi bilo kaj takega popolnoma nemogoče, kajti št sam zase dovolj ne zaslutim, pa bi plačeval klerka aH tajnika. Svoja poročila Črpam it moje stare glave in is dolgoletnih izkušenj. Nekateri so mne- Opereta "Sanje pod Hpe" Detroit, Mleh. — Na velikonočno nedeljo smo imeli priliko prisostvovati eni najlepših slovenskih dram na odru SDD. Dramski odsek klubov 114*115 JSZ nam Je namreč s uspehom podal Z. Kosemovo tragedijo "Morja" v treh dejanjih. Ako upoštevamo okoličine, tedaj lahko trdimo, da so igralci častno iapohilH svojo nalogo. Tudi udaležba je bila lepa, kar znaČi, da še ni izumrl čut za dramsko umetnost med našim narodom. V gmotnem ozira sta si kluba opomogla za $154. Ob tej priliki se zahvaljujeta vsem, ki so na katerikoli način pripomogli do uspeha. "Hvala" pa tudi tistim, ki se z vsemi štirimi branijo prijeti za delo. Is zunanjih n aaelbin so nas poftetili družini Stolfa in Iskra iz Tole-da, mrs. Glogovšek iz Blaina in T. Kravanja Iz Bridgeporta, O. V nedeljo dne 9. maja pa bo proslavil tukajšnji pevski zbor "Svoboda" dvajsetletnico svojega obstanka t romantično opereto "Sanje pod lipo" v treh dejanjih. Kot v«č drugih, je tudi to opereto prevedel Iz nemščine naš pevovodja J. Berlisg in bo ob tej priliki prvič uprizorjena v slovenskem jeziku. Snov je neobičajna in zelo zanimiva; peča se namreč z belim suženjstvom. Dejanje Se za vrši v izejrpku sledeče: V neko vas se priklatita zvodnika, laži-baron in grofica v namenu, da nastavita mreže lepim deklicam s pretvezo, da jim preskrblta krasne službe, nato jih pa odpeljeta s pomočjo organizirane tolpe v belo sužnost v orient. Njun blesk in elegant ni nastop kaj kmalu omani dve deklici, Anico in Marico, ki sanjata o bogastvu in romantiki v daljnih deželah. Deklici sta pripravljeni na odhod, toda ločitev od rodne grude je težka, zato razloži Anica svoj načrt očetu in zaročencu Radu. Oba ji slikata temno bodočnost v tujini, toda zdi se, da brez uspeha. V svoji ignoranci se mladenki bližata strašni usodi v naročje. Srečen slučaj nanese, da mentalno izčrpana Anica zaspi pod vaško lipo. V spanju se ji sanja marsikaj, medtem tudi o grozn bodočnosti v tujini. Pred njo se pojavi razkošno opremljen salon dame Bllmp. V njem se zbira mednarodna elita, kot tudi sum ljivl karakterji. Občo pozornost vzbujajo trije komični gospodje kamniški Spanec Sulc, Anglež Morton in Žid Krivonos. "Grofica" pripelje Anico in Marico v salon. Dama Bllmp priredi veliko slavnoat, na kateri nastopijo tudi sale kabaretne plesalke in pevke. Med predstavo pa izvršita "baron in grofica" svoj peklenski načrt s tem, da grofica vtihotapi svojo verižico v Anično torbico in jo potem obdolži tatvine. S tem je seveda uboga Anica Izročena na milost zvodnikov. Po naključju pa Anica izve za nesramno kupčijo — toda prepozno, baron jo prisili k pokorščini z omamljivi sredstvi. Ko se Anica prebudi Iz hudih sanj, jo mine vse veselje do po- • • • nja. da mi drugi narekujejo po-binth, kjer so bili pogoji in raz- rottla. jaz pa potem pišem. Tako tovaaja. O tem obvesti tudi očeta mer«* za to. so se ustanovila i*v- mi je tudi povedala ga. Klemen- in zaročenca Rada. Sledijo vese-ska in kulturna društva. Detroll- čič, da so nekateri govorili, da Je H trenutki, nato pa poroka. Med-Hka naselbina je lahko ponosna ona meni narekovala dopis o ne- tem pa pride obvestilo, da je po-na svoj pevski zbor Svoboda, ki ki reseltri, ki je bil priobčen v licija prijela celo zločinsko skuje edini slovenski aktivni zbor v Prosvetl. Vse te in take govorice pino, ki je že dalj časa izvabljati! naselbini. Ta zbor !>o prazno-'so seveda brez pomena in brei la dekleta v inozemstvo pod raz-val svojo 20 letnico dne 9. maja podlage. Naj bo odprto poveda- nlmi pretvezami. Anica se v kra-v SDD na 437 8. Uvtrnois. Na no, da jaz ne sprejmem nobenih sni pesmi zahvali lipi za srečni sporedu bo zanimiva opereta "Sa- priporočil od drugih ljudi; jaz sanje. Z Anico vred se veseli tu-nje pod lipo" pod vodstvom Jo- poročam le to, kar vidim, torej di sodni pisar Plunko in njegova h na Brlisga in pod režijo Fran« svoje vtise. Poročam pa tajio, zaročenka Minka. Oba bosta poka Česna. Oba ta dva kulturna da odgovarja resniei In po svoji vzročlla salve smeha s svojim hu-delavca. Herliag kot pevovodj« in lastni sodbi. Za vsa moja poro- morjem. skladatelj obenem In Česen kot čila sem jas sam odgovoren, pa Poleg proze vsebuje ta opereta režiser, pMedujtta Izredne spo- naj l>odo dobra ali slaba; Če Je tudi štirinajst solospevov. pet sobnostl v*ak v »Vejem podrdf- konfli prav ali ne. meni Je pač dvospevov. en kvartet tri zboro-Ju. Da poka* detroltska nsstl- vseeno. Kdor noče čitati. naj pu- ve pesmi in dve pesmi kabaret-bina. ds sna ceniti njiju prizade- «ti; kdor sna boljše napisati, naj nih plesalk Kraane melodije čuvanja In prizadevanje lokalnih piše. Meni narekujejo izkušnje, dovito harmonirajo z dogodki igralcev in igralk ter pevcev in moja glava in pa dogodki, ki Jih na odru. Tudi godba je prvovrst pevk. naj si rojaki in rojakinje vidim po naselbinah. Napadov na. Ensambel šteje nad štiride-rsaervirajn nedeljo ® maja za In žalitev ae vselej izogibam, dr- tet izbranih pevce v-igralcev Ob-slavje naše Svobode. Menda nl.žlm pa se rnsnkc. Tske neute-, činatvu priporočam, da si ftt se-savednega rojaka aH rojakinje v meljene govorice se naj preneha-, daj nabavi vstopnice ker udele- K ker so docela izmišljene tba obeta biti ogromna. >a moj t m potovanju »eni do-1 pril,fc fl Detroltu. ki bi prezrl ta pomembni dan za našo napredno nasal- Zdaj verne: rep maha s pnhh! Pater Hufeo je bil končne, hočeš noče« Dri čen iz luknje m dal je odgovor na pertinen vprašanje: Kdo je dal človeku iločeato voli« ne prima pravzroka? Odgovor je do pičice v okviru pasje W Odgovor je pogojen. Pradno ga hoče kdo n meti in »prejeti, mora biti prvič pristal Hi nove "resnice" in drugič mora biti - bi volje, to je take volje, s katero se pater k igra ko z voekom . . . Komur manjka "v, resnice", temu tudi pravzrok (Bog) ne mor« magatl in ta ne bo razumel ... Še nekaj. I ne verjame tega, kar Hugo razlaga, je un omejen in srčno propadla duša. Peklenska I je, ki zapeljuje današnje Adame! Zakaj j*i Ali je kriv pravzrok? Je in ni! Kako a razume? Tako: misli si, da nisi fant ne bi da nisi krop ne voda 1 — Ali zdaj razumeš? Ml tudi ne! ^STo je tako: Pravzrok (Bog) je vzrok vi torej tudi zla: umorov, ropov, tatvine, slep grdih jezikov, kačjega strupa itd. Ali jel in ni! Ker je vzrok vsega, je — ker pa on ne dela, nI 1 . . . Človek dela zlo, torej j odgovoren za zlo. Tu se Hugo spoiabi in da primero, fino mero: oče in mati imata tri otroke. Dvi poštena in dobra, tretji je pa lump. Ai oče In mati kriva, da je otrok lump? N mu nista rekla, naj bo lump ... Sin bo odgovoren za svoje lumparije. To je primera samo za one, ki so pristal trove "resnice" in ki so "blage volje". Za« je pa to bunkdm. Ali sta oče in mati B< "vse ve in vse zmore"? Nista — samo čk Sta 4ri s tem je povedano vse. Kaj pa pravzrok? Človek ima "prosto" ki iavira od pravzroka. Pravzrok je po i vem neskončno dober, toda ta "prosta volj navadno bolj slaba ko dobra, da je zmožna lumparij in zločinov. Kaj naj to pomeni? V luči vsake zdra\ meti pomeni, da človek si ni sam vzel volje", da si ni sam ustvaril nagona za zato ni kriv, če je tak, kakršen je. Ce to od pravzroka, je pravzrok odgovoren, ker Človeku tako slabo voljo, ker mu je dal oi um in motnost za "srčno propast"! ... Cim bolj pater Hugo in vsi drugi nj vrste razlagajo te reči, tem bolj sami dc jejo, da je tak "pravzrok" nemogoč. "Ta vzrok" obstoji le v domišljiji. Zlo je reli in kolikor je človeku škodljivo, mora fk družba poskrbeti, da iztrebi zlo iz svoje posameznik pa mora biti družbi odgovor svoja dejanja. Ko so si ljudje izmislili "pravzrok", ki prilagodili življenju, marveč že stoletja i jo prilagoditi življenje temu "pravzroku pa ne gre, zato pa so strašne kontradikcij to so, iztuhtali "prosto voljo", ki pa ne m« prosta, če se sama ne ustvari. Nekdo ji dati prostost, ampak poklonitev prostost odgovornosti za posledice te prostosti je čja absurdnost. Jasno je torej, da to w ki sanjarij in ti izrodki se vzdržujejo 11 kontrolo javnega mnenja, vzgoje in lju« mišljenja, s terorizmom in predrznim naf vanjem kot to dela pater Hugo in nj organizacija. Hugonova pasja logika se najlepše oin tale način: Pes maha z repom. To je re« maha s psom. Tudi to je res! Pes je ost ampak rep je lahko glava in glsva je « Živela patrova logika 1 • • • Konstatacija Zmazek z naslovom "Uvertura J! ~ ostala šola?) razburjenega pajaca v A-že na vsej Uniji, da je prišel gorsk Iz J» kamrice". Najlepši dokaz je sledeh čanake olike iz omenjenegs zmszka: ai nik Prosvete. kadar se f»ola naje in M« govi ventili ne funkcijonirajo, tudi i" ne dolži?r That settles it and csni« answer! — j Pred dTajaetimne*^ (Iz Prosvete z dne 26 sprils 191? DomaS, vesli. V Oglesbyju, VLj* Mary Sitar is Mekinj pri KamnM■ SNPJ. Zapustila Je mote in tri otroc ! Dtlavk* v**ti. Rudarji v KaassJ i*vem mezdnem boju, prav tako rvm*> Hah trdega premog« v Penni ** Nemčiji so bile atrte s vojaštvom Sv€fvna re/ne. Ameriška (Iiji prvo vojno poeojilo 200 . jav. Nemci organ^rajo pn**°" Franciji. ffuthi revolucija. Ruski kmetje zemljo veleposestnikov pustila is armade vse vojake, s» 1 let stari. sodne dvorane Ly*i periferiii w »»t« « -da. veliki Si «ost v katerem »o so-i.tT dr." Žigon, Ivan ¡Ccorečsn in R. U- predsednikom g. I. Krm-^• lu. Zaradi nočnega razlik napad, se je moral TS kletni P^arski po- Lk Emil Kroiič is Ljublja- ^ifje«vrSilnapadvno. M febr. na Cesti v Mestni Svojo žrtev, "kega ■točnem delavca Ivana bka-je onesvestil i močnih udar-obraz, mu odvzel iz žepa 11-, g 580 Din gotovine, nato je odkuril v noč. Razbojnik slabič •toženec, ki ga je zagovarjal i dr. Spieller-Muys, je „ fant in kljub brezposelno čedno oblečen. Bil je r»krat kaznovan, toda kakor tjtl predsednik senata, je vedno srečo, da je bila oble pogojna in mu ni bilo kazni nikdar odsedeti. Pred ¡ki pa tudi nikakor ni na-jal vtisa energičnega mo£-kakor bi bilo pričakovati iveka, ki je sposoben izvrši-ibojništvo. Predsedniku seje komaj razumljivo tiho •irjzl na vprašanja, s kate-je moral vleči iz njega vsa-udrobnost. Videti pa je bilo, je trudil nekoliko popraviti f prid nekatere podrobnosti, erimi se je v preiskavi v pr-Eetanosti brez premisleka nenil. iljardu se je rodil pohlep po denarju večer pred napadom je { biljardiral z neko tova-v Svetičevi gostilni v Ger-1 ulici. Igrali so za vino, s rim so si gasili žejo po vsa-itiji. Za kratek čas je Kro-nehal z igranjem in med-obiskal svojo izvoljenko M, i stanuje v hiši nasproti go-Ko ae je vrnil, so z igro Uevali. Krožičevo zatoplje-y igro pa je nenadno zmoti-itnica par korakov v stran •g*, ie precej vinjenega go-vana Škafarja, v kateri je K opazil àop bankovcev, •dsednik: "Ali vas je tedaj pohlep po denarju in ste si i, da bi bilo dobro, če bi jih Redkobesedni obtoženec pritrdil. Pristavil pa je, da * ni pomislil na to, na kak naj bi «e denarja polastil, i* naprej in ko so končali, •ovno M k svojemu dekle-je odložil dva para če-< h bi mu jih ne bilo treba domov, potem pa je pohi-» Škafarjem, ki se je že bil ® proti domu. Po bližnjici prehitel in Ka počakal ne-«d njegovega doma v te-Vf,raiial je, kam gre, popi mu je hotel vzeti denar, I '« mu hotel nasilno odvze-«r pa w je Škafar branil, II «d«ril po nosu, Ka je z u-? v obrsz |K>drl na tla. Z «nim denarjem je hotel po-T dekletu, s kate- ne 'ajil, na njeno arjanje pa je pri-a tskoj na poll-a r.idelj» in u. ' '»riii, ni «ta * 4f'tirir^ drugI dan je Mr t ' u zk< da bn »r»v, »*Mnoma zme&an .....- Skrbna maU dolži dekleta Škafar je res potrdil, da je bil popolnoma pijan, ko je na samotni cesti nenadoma zaališal neko godrnjanje In je začutil udarec v obraz, da se je onesvečen zvrnil na tla. Ko se je prebudil, odkolovratll domov in šele zjutraj opazil, da mu manjka denar. Sel« tedaj je pričel premišljevati, kaj bi se bito utegnilo zgoditi z njim; v obrazu ga je bolelo, denarja ni bilo in po hrbtu je bil vea blaten. Gostilničar je potrdil, da sta oba njegova gosta sicer malo pila, da pa se jima je obema poznal vpliv alkohola. Obtošenčeva mati je med zasliševanjem glasno ihtela. Povedala je, kako je sina trdo prijela. Bil je pošten in zanesljiv fant a dekle ga je pokvarilo in uničilo. Trdila je, da lahko z dokumentom dokaže, da ni resnica, če to dekle pravi, da je bil fant odpuščen iz službe zaradi malomarnosti. Zelo je obžalovala; da-fantu ni dala zahtevanega1 denarja za dekleta, misleč da «gotovo ne >bi bil napravil take pogreške, Če bi mu bila ugodila. Najnižja kasen Po krajšem posvetovanju je predsednik senata objavil razsodbo: zaradi zločinstva proti imovini, ki ga je izvršil nasilno ponoči, je obtoženi obsojen na 1 leto robije in na 2 letno izgubo častnih državljanskih pravic. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor. Upoštevaje vse olajšllne okolnosti, sodišče vendarle ni moglo milejše soditi tako dejanje, za katerega je po zakonu zagroženo najmanj 5 let robije. Da pa je obtoženi delal premišljeno, dokazuje, da se je oprostil vsakega bremena, ki bi ga moglo ovi rati, ko je takoj po odhodu iz gostilne odnesel k svojemu dekletu tudi čevlje, ki so mu bile dostavljene v gostilno. kovec odprl vrata, da bi odpravil oba nasilneža. To priliko pa je zet izrabil in napadel Kukovca; zgrabil ga je za vrat in mu začel groziti z odprtim nožem, če# da naj takoj moli, ker mu bije zadnja ura. Prestrašen je Kukovec na ves glas zakričal na pomoč, a v tistem trenutku ga je napadalec začel obdelovati z nožem. Žena, ki je slišala kričanje moža, je prihitela na pomoč in je potegnila moža od napadalca, pri čemer pa jo je neznani zetov tovariš udaril z nekim topim predmetom po glavi, da se je nezavestna zgrudila na tla. Kukovec je po vseh štirih zbe-žel od hiše in se v temi skril na travniku. Napadalca sta med tem časom zbežala. V hiši je bilo pet otrok, ki so po prestanem strahu šli Iskat starše. Mater so našli na pragu hiše, očeta ležečega na travniku. Sosedje, ki so nato tudi prišli na pomoč, so Kukovca in ženo spravili v bolnišnico. PBOSVBTX Nova protižidovska gonja na Poljskem 2idje ne morejo postati ¿lani vladne stranke Notranji unijski ; boji ob Pacifiku Jtirisdikcijtki boj je vzplamtel med vozniki in prista-imeniki V zadnjem trenutku reden iz plamenov Cirkovce, 10. aprila. — V Siko-lah pri Cirkovcah je nedavno zvečer pri posestniku Janezu Medvedu nastal požar. Domači so bili že vsi v posteljah in so jih zbudili sosedje, ki so opazili o-genj. Vsi so se lahko hitro rešili, samo 391etni invalid Jernej Medved, brat posestnika Janeza, ki je imel v zadnjem delu poslopja sobico, je ostal v goreči zgradbi. Mož, ki mu manjka leva noga, je namreč že iskal protezo, ker brez nje ni mogel hoditi. Čisto v zadnjem trenutku so ga dobili iz sobe že zelo opečenega. Poškodovanca so prepeljali v bolnišnico. Kako je nastal požar, nI znano. Sirov napad na tasta In taščo Ošlušovci, 10. aprila. — V Pre-snici, občina Ošlušovci, se je nedavno pripetil dogodek, ki priča o neverjetni sirovosti. V vasi prebivata v svoji hiši posestnik Ivan Kukovec in njegova žena Marija, z več otroki. Njiju hčerka Antonija se je svoječasno poročila z nekim M. Francem. Ta je prišel te dni zvečer k Kukov-cevim in zahteval, naj ga spustijo v hišo. Kukovec je videl, da je zet vinjen in zelo razburjen, zato mu ni hotel odpreti vrat. Z zetom je bil tudi neznan moški. Ker pa le ni bilo miru, je Ku San Francisco. — (FP) — Na pacifični obali je zadnje čase vzplamtel vroč in kompliciran jurisdlkcijski boj med mednarodno unijo voznikov in dis-triktno federacijo pristaniščnih in mornarskih delavcev. Spor se suče okrog vprašanja, katera unija naj ima kontrolo nad skladiščnimi delavci, ki so sedaj člani pristaniščne unije. V ta spor je posegla tudi tukajšnja centralna delavska unija, ki se je obrnila na eksekuti-vo Ameriške delavske federacije, naj odloži Greenov edikt, s katerim je dal kontrolo nad po-molskimi skladišči uniji voznikov, in odredi nadaljnjo preiskavo. Skladiščne delavce je organizirala militantna pristaniŠČ-na unija, ki simpatizira s CIO, vsled česar jI Green hoče odsekati te delavce in jih dati svojemu zavezniku Danielu Tobinu, predsedniku mednarodne vozniške unije. Ta boj je zajel tudi centralno! unijo v Oaklandu, ki stoji pred izgubo čarterja, ker je odklonila odvzeti delegatski mandat u-radnikom krajevne unije voznikov, katere je Tobin suspendiral in postavil svoje ljudi na čelo voznikov. Uradniki vozniške unije v Oaklandu so bili odstavljeni, ker vozniki niso hoteli iti skozi plketno linijo skladiščnih delavcev. Odstavljeni uradniki so šli sedaj pred sodišče. Mandat za reorganiziran je unije voznikov je dobil Joseph Casey, organizator ADF, ki nastopa tudi v imenu Cannery Workers unije. Slednja mu je to pravico ofi-cielno zanikala. Na skupni konferenci Obmorske pacifične federacije in Federacije lesnih delavcev je Harry Bridges, vodja pristaniščnih delavcev na zapadu, izjavil, "naj si delodajalci in vozniška unija zapomnijo, da so progresivne u-n i je 100'/ za tak sporazum, ki bo priznal, da skladiščni delavci spadajo v pristaniščno unijo International Longshoremen Association/' Varšava, Poljska, 24. apr. — Okrog 4,000,000 iidov na Poljskem je bilo proglašenih za politične izgnanee z odredbo, ki se glasi, da ne more noben Žid postati Član pred kratkim ustanovljene stranke narodne enotnosti, ki je vladna stranka. Polkovnik Kowalewski, bivši član poljskega poslaništva v Rumuniji, ki je bil pozvan na Poljsko, da sodeluje z Adamom Kocom pri formiranju nove vladne stranke, je zdaj informiral uradno poljsko časopisno agenturo, da židje ne morejo biti člani te stranke, ker so plemensko manjvredni nego Poljaki. Ta drastična akcija kaže, da je pričela Poljska posnemati na-cijsko Nemčijo v protižldovski gonji. Voditelji vladne stranke imajo podporo pri maršalu Smigly-Ridzu, načelniku vlade, ki je uradno podprl protlžidov sko gonjo. Protižidovsko gibanje, ki se je najprej pričelo v Nemčiji, je zdaj zajelo Poljsko in se pričelo širiti proti vzhodu. V protiži dovskih izgredih, ki so na dnev nem redu v poljskih mestih, je bilo že veliko število Židov ubitih, poleg tega pa je bilo veliko židovskih trgovin oplenjenih in so morale zapreti vrata. Proti-Židovski bojkot je zavzel že velik obseg in Židom preti stradanje. Vsi apeli na vlado, naj ustavi protižidovsko kampanjo, so naleteli na gluha ušesa. Z zadnjo odredbo, ki izključuje Žide iz vladne stranke kot manjvredne ljudi, je bil zadan Židom katastrofalen udarec. Kowalewski je naznanil, da bo vstop v stranko dovoljen le onim Židom, ki so se prelevili v kristjane, toda ti tvorijo neznatno število. Odredba pomeni, da so poljski židje izgubili volilno pravico. Mojzes Schoor, glavni židovski rabinec v Varšavi) je naslovil obupen apel na židovske organizacije v Ameriki in drugih državah, naj odločno protestirajo proti antižidovski gonji na Polj skem. Delegat je na od Anglija« konvenciji lndljake nacionalistične stranke, ki zahteva popolno neodvisnost 'Bog' newyorskih zamorcev v škripcih wmîmmi^m ' "Father" Divine aretiran v skrivališču Schutchnigg odklonil Hitlerjev načrt (Nadaljevan» s i strani.) Schuschnigg je dejal, da so odnošajl med Avstrijo in Češkoslovaško izvrstni, ampak Avstrija hoče še bolj utrditi prijateljske veci. Avstrija ne bo podpirala nobenega načrta nacijske ekspanzije, ker se noče zameriti Franciji in Angliji, ki sta proti podjarmljenju Češkoslovaške. Mussolini je vsekakor upal, da bo pridobil Avstrijo za Izolacijo Češkoslovaške, za odcepitev slednje od Jugoslavije in Rumunije in polom male antante, ki Jo tvorijo te države, toda ta manever s« je izjalovil. Tobačna kompanija priznala unijo Kichmond, Va. — American Tobacco Co„ ki ima tovarne tem mestu in Reidevillu, N. C., je priznala unijo Tobacco Work-ers kot predstavnico vseh delav< čev pri kolektivnih pogajanjih »J Ji. P ftikar 4 j, m ht re- New York, 24. apr. — Posvetne avtoritete so posegle v "nebeško kraljestvo", ki ga je us* t\aril "Father" Divine v Har-lemu, newyorški zamorski čatr» ti, s tem pa so povzročile veli kansko konfuzijo med vernimi zamorci, katerim je Divina "Bog". "Father" je namreč pobegnil iz New Yorka zadnji pon-deljek po pretepu, v katerem je bila ena oaeba težko ranjena, ^ Millford, Conn. Tam se je skri val v kleti neke hiše, kjer ga j« policija našla in aretirala. "Od-rešenlka" je izdala neka ženska, članica njegovega kulta. Medtem pa je Izbruhnila volta v zamorskih "nebesih" Harlemu. "Verna" Mary, angel št. 1 "Fathra", ki je tudi njegova žena, »e mu je izneverila in mu noče izročiti "nebeške" lastnine, katero poseduje. Ta mu je pomagala pri širjenju nova vere med zamorci in pri kopičenju bogastva na tem svatu. Dalje je bilo odkrito, da "mati" Divine ne verjame v čudo-delno moč svojega moža. Zamorci namreč trdijo, da je ozdravil veliko število svojih ovčlc, toda njegova "božanska" moč je od povedala pri nji. Ona je bolna In "Father" jI ne more poma gati. Z zapada je prišla veat, ki je nadaljnji udarec za zamorskega "Boga". V Den ver ju, Colo., Je bil namreč aretiran John W. Hunt, belopoltni član zamorskega ver skega kulta, ki si je nadel (me "Jezus Krlst" in "Janez Razo detje", na obtožbo, da Je spolno zlorabil mlado dekle, katero je odpeljal iz newyorfkih "n*bes" v Denver. "da smo s eno nogo že znotraj Fordovih tovarn." Hershey, Pa., 24. apr. — I>e-lavci pri Hershey Chocolate Co. so se pri volitvah, ki so se vršile pod nadzorstvom federalnega delavskega razsodišča, izrekli proti uniji CIO kot predstavnici pri kolektivnih pogajanjih s kompanijo. V prilog tej uniji je bilo oddanih 781 glasov, proti pa 1642 glasov. Volitve je nad-loroval Stanley W. Root, pokrajinski direktor delavskega razsodišča. Izid glasovanja pomeni, da bo delavce represent i ral pri pogajanjih z družbo Klub lojalnih delavcev, ki je bil ustanovljen po oklicu sedeče stavke v tovarni te kompanije pred ne kaj tedni. Seriftki deputiji napadli živilske delavce ob Pacifiku znanji generalnega pravdnika in trditvam naše peticije," je zaključil Mooneyjev odvetnik svoj govor pred vrhovnim tribuna-lom Callfornije. Nadaljnji Američan padel v Španiji |phlladelphla, Pa.—Loula Ba-rale, član Uncolnovega bataljona, ki se bori na strani španake milice, je bil ubit na madridski fronti. O tem so bili obveščeni it Madrida njegov) sorodniki v Philadelphijl. Utiral« Je bil star 42 let in veteran svetovne vojne. Državno sodišče razpravlja o Mooneyju (Nadallfvanja a 1. atrsnl.) vržen po ljudstvu. Prav ta Flck-ert je dvajset let pozneje nasto« pil kot priča v tem procesu — popolnoma zlomljen In degene riran spektakel človeškega stvarstva, kot plačana državnk priča, podoben v vseh |>odrob nostih Johnu MacDonaldu, človeku, katerega je pred 20 leti vadil kot orodje svojega omre-ženja. Tudi nI bil v tem času ponovno izvoljen št* noben califor-nijski governer, ki bi ne zavrge Mooneyjeve prošnje za pomilo stitev. Slišali sto državnega general nega pravdnika, ki je Imenoval MacDonaldu kot brezvestnega lažnika; slišali ste (ca, ko je priznal, da Je Ozman skušal s podkupnino pridobiti Rdwarda Rl-galla h krivemu pričanju; sil-šali ste ga, ko vam Je rekel, če-prav sta se Edcauvovl (mati In hči, obe glavni državni priči z MacDonaldom, Oxpianom In HI-gitllom vred) lagali, nI njuno krivo pričanje noben dokaz, da je o tem vedel državni distrlkt-nl pravdnik. Zapisnik toga procesa (zadnjega zaslišanja, ki J« trajalo pml posebnim |>overJenikom državnega sodišča skoraj eno loto) Izpopolnjuje vse vrzeli med prl- S te vi!ne irtve viharja na Japonšhem Tokio, 24. apr. — Več ko sto ribičev je utonilo, 170 drugih pa ie pogrešajo kot žrtve tajfuna, ki je divjal ob obrežju Japonskega dela otoku Sahulin, HUMOR Nerodno vpraAanJe "Svojo teno sem prvič videl pri nekem sturinarju." "Koliko ste pa plačali zanjo?" * Pri modlatkl "Brala sem, da ste dobili pot sto novih klobukov . , ." "Da. milostljlva!" "Ali bi jih lahko pomerila T Zdaj pa ugibaj "Oče, zakaj Imenujejo žensk« slabotni, moško pa močnejši spol " "Hm j to ni vselej res, sinko t Slabotni spol je pogosto močnejši spol zaradi slabotnostl močnejšega sjmjIu do slabotnega spolu." - •LOVKNMKA NARODNA podpor. NA JR1INOTA ^ I »dala aro j« piibllkatlj« la le pese* so list Proavats ss koristi, 1er P» I r aëne afitad)* svsjlà draftte» |a llaastvs Is m praps fanés sveflfc fr tfsj. Nikakor pa ss sa prapsfa4> druflk psdpsrsili orfanlaatij. Vsaka organliarlja Isis obilaja« svels flaaiiu. Tara| sfMsledlsl feplel Is asssaalla drugI k podpornik ff—I— «II Is a)lk dr altov ao| ao m» RSÜI|b|o Mat« Proarata. Joha U l*wl» (levo) I« WsHer l\ < hryrfer (deonoj al poda skega govemerja po oklenitv» dogovor, med unijo I. svtno korporsrljo. ki je končal stsvko v Cfcry.|stvo, da JV^ sler lovih tovaraoh. iRVt^fR Mfnau, (Nadaljovsnjo s L strast.) v Kansas Cltyju pred nekaj te dni. Uradniki krajevne avtne unijo so dobili zagotovilo, da bo prišel sem Iz Detrolta visok u-radnik Fordove kompanije, da paravna spor. Frank Hlaby (Slovenec?), predsednik krajevne avtne unije, je dejal, da je zsd<> voljen z uspehom, ki ga Je Izvo-jevala njegova organizacija in da so dobri Izgledi gled« (uravnave konflikta med unijo in kompanijo. V kratki sedeči spivki je bilo prizadetih ofcrog 1800 delavcev. Okllcana J« bila kot protest pfo ti diskriminaciji dvanajstih de-lavcev, ki so bili premeščeni v drugI department Detrolt. Mkk.. 24. apr. — Ed-sel Ford, predsednik Ford Motor Co., j* včeraj Izjavil, da j<* odgovoril Ameriški ddavftkl f< deroči j i na njtn poziv gled« kolektivnega pogajanja. V odgovoru pravi, "da nima ničesar dodati k prejšnjim Izjavam, ki bile objavljene v Javnosti." Poziv, naj se Fordova kompi« nija pogaja z Ameriško delavsko | federacijo, je naslovil Fordu Franeis Dillon, osebni reprez*» te nt Wil!iama Creena, prodsed nika ADF. Dillon Je potrdil dej-odgovor od kar pomeni, Klika kale avtne elavkarje pred tovarno korporarlje («entrai Motors v Oshanl, Kanada, 04Y1TZ Tedaj skratka." « sij, poudarjaj* vsako teorijah, ki ao jih v ie kar prenatanko ob kev prerajati v drtavo. ix višjo obliko, da nato izgine oglasil o6e Pai-"po nekaterih atem veku ae mora eer-iije Uko rekoč v njej ter ae umak- ne vedi. duhu iaaa in dvUMji. Ako pa noče tega in ae upira, tedaj ae ji odkaie v drtavi samo nekakšen kotiček in še to pod nadzorstvom, in tako je v naših dneh te v vseh aodobnih evropskih dešeiah. Po ruskem pojmovanju in upanju pa ne gre ia to. da naj bi se cerkev pre-rajaia v drUvo, kakor i* ¿dlje v višjo obliko, •mpak narobe, driava UmU na koncu koncev vredna, da poatane samo cerkev in nič drugega in Uko bodi, tako bodi T MNu, priznati moram, da ste me xdaj nekoliko ohrabrili," se je nasmehnil Miuaov in spet prekrita! noge. "Kolikor aem vaa razumel, je to po tem takem uresničenja nekakšnega ideala, ki je Ae neskončno daleč od naa. Um nekje v dobi drugega prihoda Odrešenikovega. Nu, kakor vas je volja. To je prekrasna utopična sanjarija o nasUnku vojna, diplomatov, bank itd. Celo socializmu je malce podobna. A jaz aem ie mislil, da je vse to,resno in da bo cerkev le zdaj—na primer—sadila zločince ter jih obsodila na šibe in v katorg« in morda celo na smrtno kazen." "Niti tedaj, če bi bilo dandanašnji samo cer-kveno-druibeno sodstvo, bi cerkev ne pošiljala ljudi v katorgo ali na smrtno kazen. Zločin in pogled nanj bi se morala tedaj nedvomno izpre-meniti, seveda polagoma, ne kar namah in ne Ukoj, a vendarle dokaj kmalu . . .** je mirno izpregovoril Ivan Fjodorovič, ne da bi trenil z očmi. "Ali govorite resno?" Miuaov ga je napeto pogledal. "Ce bi vse poaUlo cerkev, tedaj bi cerkev izobčevala iz sebe zločinca in neposlušneta. a glav ne bi sekala," je nadaljeval Ivan Fjodorovič. "Vprašam vaa. kam bi iel izobčenec? Zakaj tedaj bi se moral ločiti ne samo od ljudi, kakor sdaj, ampak tudi od KrisU. kajti s svojim zločinom ae ne bi bil vzdignil samo zoper ljudi, ampak tudi zoper Kriatove cerkev. V strogem zmialu je to seveda tudi danes Uko, toda očitno ni In vest sedanjega zločinca se zelo. zelo pogosto spušča sama s seboj v pogajanja, češ, 'kradel sem, a cerkvi ne nasprotujem, Kri-stu nisem aovratnik/—vidite, Uko si govore današnji zločinci vsi do zadnjega; kadar pa stopi cerkev na mesto države, takrat bi težko govoril tako. razen če bi zanikal vso cerkev na vsej zemlji in bi rekel: 'Vsi se motijo, vsi so odpadniki, val lažna cerkev, le jaz edini, ubijalec in tat. sem resnična krščanska cerkev.' A to al je vendarle zelo težko reči, v to je treba ogromnih pogojev in okolnosti, kakršne se ne najdejo pogosto. Zdaj pa, z druge strani, vzemite cerkev samo. kakor gleda na zločin: ali nI jaano, da se mora U pogled izpremenitl v primeri z današnjim, ki je malone poganski, in se iz mehaničnega odseksnja okuženega uda, kakor delajo dandanašnji v zaščito družbe, preobraziti, in to popolnoma, ne lažno, v idejo človekovega prerojcnja, vsUjenja in odrešenja . "Se pravi, kaj Je to? Spet vas več ne razumem.'* mu je segel Miuaov v besedo, "to Je spet nekakšna sanjarija. Nikake oblike nima. še razumeti ni moči. Kako si mislite to izključitev. kakšna izključitev je to? Na sumu vas imam. Ivan Fjodorovič, da se samo šaliU." "Saj prav za prav Je tudi zdaj tako," Je tisti mah izpregovoril starec in vsi so se takoj obrnili k njemu; "zakaj če zdaj ne bi bilo Kristove cerkve, ne bi bilo za zločinca nikakega zadržka v njegovem zlodejatvu in tudi nikake kazni potlej, to je, prave kazni, ne mehanične, kakor so' oni pravkar rekli, natiate, ki v večini slučajev **mo draži srce, ampak prave kazni, edine učinkovite. edine, ki plaši in pomirjuje: tiete, ki ob-♦ to j i v priznanju la^ne veeti." "Kako to, dovolite, da slišim?" je vprašal Miuaov s sila živahriu radovednostjo. "To je takole." ji pričel atarec. "Vsi ti izgoni na priailno dela in vae poprejšnje šibanje ne poboljšajo nikogar, in kar je glavno, ne opjašijo skoro nobeiega zločinca; število zločinov se ne samo ne zmanjša, ampak čim delj to traja, tem več jih je. To morate vendarle priznati. Poaledica je. da družba s tem nika- kor ni zavarovana, član mehanično človeških oči, se takoj pojavi drugi druga. Ako vobče PONDEUBK. 26. j čeprav se škodljivi in prežene daleč izpred le na njegovem mestu nec, nemara celo dva ohranjuje družbo tudi v teh nalih dneh in oelo poboljšuje zločinca samega Ur ga prerajf v dragega človeka, tedaj je to spet samo zakon Kriatov, ki se razodeva v priznanju lastne veatk Sele ko je priznal svojo krivdo kot sfci družbe Kristove, to je, cerkve, spozna tudi avojo krivdo pred družbo samo, to je, pred cerkvijo. In Uko je sodobni zločinec edino pred cerkvijo zmožen priznati svojo krivdo, nikakor pa ne pred državo. Vidite, če bi bilo sodstfro v rokah družbe kot cerkve, tedaj bi ona vedela, koga naj oevobodi izobčenja in spet pritegne k sebi. Zdaj se cerkev, ki nima nikakefa dejanskega aodstva, ampak aamo možnost nravstvenega obsojanja, tudi sama oddaljuje od učinkoviUga kaznovanja zločinca. Ona ga ne izključuje iz sebe, ampak ga aamo ne zapušča z očetovskim poukom. In ne samo to, ampak celo prizadeva si, da bi ohranila z zločincem vse krščanake cerkvene zveze: pripušča ga k cerkveni aluibi božji, k svetemu obhajilu, daje mu miloščino in ravna z njim bolj kakor z zapeljancem nego kakor s krivcem. In kaj bi bilo z zločincem, o Gospod! če bi ga tudi krščanska druiba, to je, cerkev zavrgla, podobno kakor ga zavrže in odaeka državni zakon? Kaj bi bilo, če bi ga tudi cerkev vselej Ukoj po kazni državnega zakona kaznovala s svojo izključitvijo? Večjega obupa res ne bi moglo biti, vsaj za ruskega zločinca ne, zakaj ruski zločinci še verujejo. Sicer pa, kdo ve: nemara bi se tedaj zgodilo nekaj strašnega—izvršila bi se morda izguba vere v obupanem zločinče-vem srcu, in kaj potlej ? ,.. Toda cerkev se kot nežna in ljubeča mati sama odmiče od dejanske kazni, ker je krivec tudi brez njene kazni že pred to kaznovan po državnem sodišču in ae ga mora vendarle vsaj nekdo usmiliti. Najbolj pa ae odmika zaradi Uga, ker cerkveno sodišče edino vaebuje v sebi resnico in se ne more zaradi tega bitno in nravstveno družiti z nobenim drugim sodiščem, čeprav samo v začasen kompromis. Tu se ni več moči spuščati v nikake pogodbe. Inozemski zločinec se, kakor pravijo, redko akesa, ker ga celo sodobni nauki potrjujejo v mnenju, da njegov zločin ni zločin, ampak samo upor zoper silo, ki ga krivično tlači. Družba pa povaem mehanično odseka od sebe s silo, ki trlumfira nad njim, in spremlja to izključitev a sovraštvom (tako vsaj pripovedujejo v Evropi sami o sebi) — a sovraštvom ir^ popolnim ravnodušjem ter pozabljen jem do na-daljne uaode njegove kot avojega brata. Tako ae vrši vae to brez najmanjšega cerkvenega pomilovanja, zakaj v mnogih primerih tam vobče ni več cerkva, ampak ao oatali samo še kleriki in velikolepe cerkvene zgradbe, cerkve aame pa tam že davno atremijo k prehodu iz nižje, cerkvene oblike v višjo, državno obliko, da bi v njej docela izginile. Tako je videti vsaj v luteran-skih dežela*). V Rimu pa je itak že tisoč let namestu cerkve proglašena država. In zato se zločinec sam niti več ne priznava za člana cerkve in živi v obupu, ko ga izključijo. (Dalj« prihodnjič.) Kadoje Ihunamivič: Čudne sanje MoJ Bog. kaj vse pride v *an-jsh! Brez dvoma tudi drugi ljudje sanjajo neumne In bedaste sanje, vendar Jih ne zapisujejo, togleda ostro v oči. — Tako, kaj je mogoče storiti? — Da se bijemo! — mi reče on. Meni kot da je nekdo spodbil noge in od strahu aem komaj šepnil: — S kom? — 8 Turki, pa s kom drugim? — mi spet ostro odvrne. Temni kolobarji ao mi zaple-aali pred očmi. — Ali. ali... a ... U — sem začel jecljati. — Kakšen ali, tu ni ali, treba se je boriti, pa konec besedi! — vzklikne jeslno moj znanec, me zapusti in odide. Dolgo sem obstal na mestu kot okamenel od čudeiei , ^ . . Čudne so sanje, ker v njih ni nič točno določenega; in, kar je najlepše, človeku se zdi vse naravno, reanično. Kot da aem v Beogradu, istočasno pa tudi v nekih planinah, na hribih, z ljudmi iz naroda, a mračnem, prostranem, osamljenem gozdu j^em našel lepo u-rejen, eleganten hotel. Tisti moj nemirni in bojeviti znanec je povabil nas trideset vplivnih ljudi iz vseh krajev, da se dogovorimo, kaj naj se napravi proti turškemu nasilju. V prostrani sobi tega hotela se nas je zbralo kakih deset in se pogovarjali o navadnih vaako-dnevnih stvareh, da smo pričakovali druge. Jaz kot profesor sem pripovedoval, kako bom predaval o Tori-cellijevih ceveh, neki trgovec je pripovedoval, da mu dajo Turki mnogo več zaslužiti kakor Srbi itd. Tako smo se pogovarjali in drug za drugim »o prihajali tisti vplivni možje, ki so bili povabljeni na ta važen tajni seata-nek. Prišlo jih je še deset, potem so pa začele prihajati vizitke s takimi besedili: "Ne morem priti radi važnih poslov. PrisUnem na vse, kar boste sklenili... "Radi službe ne morem priti; soglašam z vsem, kar sklenete — "Moram h krojaču, oprostite mi za danes ..." — tako je bilo polno važnih razlogov, ki so o-nemogočili tudi drugim vplivnim možem priti na U sestanek. Ko nismo imeli več na koga čakati, je vstal sklicatelj in z drhtečim glasom začel: — Niso prišli val. Niso hoteli, ali pa si niso upali, vseeno. Tudi nas dvajset lahko mnogo napravi v dvajset krajih naše dežele. Turško nasilje in Uror je presegel vse meje. Ne smemo niti ne moremo več Uga trpeti ... To dalje ne sme več osUti. Ne sme ostati I... Seveda. Lahko je to reči: ne sme osUti, toda kdo te bo poslušal. Kaj pa naj napravimo? Govoriš, kot da si ruski car, pred katerim bodo Turki kar popadali na kolena, ko jim boš zakričal: "Tako ne sme več1 biti I" Vprašam te, kaj naj ti in jaz in vai mi napravimo? — mu je segel v besedo nekdo od nas, ki ae je odlikoval po modrosti in previdnosti. — Moramo se upreti Turkom. Vsak v svojem kraju naj zbere Judi pa bomo pobijali Turke, kakor so oni nas. Drugega izhoda ni in ga ne more biti! Ali se nam ne bo mar pridružil narod, ko bo videl, da se je boj začel? — Narod, narod! Govoriš kakor otrok. Ne gre to tako, brate moj! Da se bijemo! Lepo, ajde, pa se vsi bijmo! A žene in otroke naj pa obeaimo na klin? Ali pa naj jih prepustimo Turkom, da jih bodo pekli? Vidiš, ti imaš otroke, pa Uko drugi in tretji. Jutri boš poginil, a družina?! — Se razume; kaj se pravi iti smrt brez sigurnega uspeha? Pa če bi še sam poginil, toda ubijati še svojo druiino, za katero moramo, skrbet i! — Je povzel besedo drugi. — Ce bi bil jaz sam, grem v smrt. aaj umreti moraš enkrat, toda kdo be preživljal mojo mater! — se oglasi tretji. — Ti imaš aamo mater, lahko tebi. a jaz imam poleg matere še ženo in pet otrok! — pravi četrti. — Jaz pa imam driavno službo in od tega hranim J starše i družino! Ni treba niti, da bi me ubili, nego samo da mi vzamejo to skorjo kruha, ki t» pošUno zaslužim, pa aem končan jaz in moja družina. In če se vpraša človek, zakaj? Za neumnosti Da bomo z dvajset ljudmi začeli boj s silno turško vojsko! Bolje je, da vzamem revolver, pa da se ubijem, m* bfdo vsaj družino pustili pri mini! «u dokazuje šesti. Tudi jaz aem se izgovoril na državno službo. Drugi se spet oglasi; — Jaz sem sicer sam, toda tudi jaz imam kot človek svoje o-sebne obveznosti, ki me ovirajo. Ni mi žal za svojo glavo, toda za pametno stvar, ne pa da greš neumno v smrt in da samo škoduješ splošni stvari. Bratje, pustimo ob strani kar je nemogoče, pa premislimo, kaj je mogoče napraviti v teh težkih dnevih; o vsem se dobro dogovorimo in temeljito premislimo! — Tako je! — smo vsi od srca odobrili te tehtne razloge mirnega, resnega moža, polnega izkušenj in diplomaUki fzbušeno-sti. — Dvigniti vaUjo — je nadaljeval —- to je velika, težka stvar, preračunati in predvideti moramo vse posledice za naš narod, tako dobre kakor slabe, in potem se odločiti, ali ima smisla toliko žrtev, ali je bolje in pametnejše odgoditi to na ugodnejši moment. Pa tudi o tem bomo še razmialili potem, ko bomo, v desetletjih res dobro pripravili upor. Naš spoštovani prijatelj sklicatelj naj pomisli česa vsega je treba, ako hočemo pametno začeti: - 1. Treba je ustanoviti poaeb-no društvo, ki mora imeti podružnice v vsakem kraju, da bodo vzgajale narod za odpor. 2. Treba je tajno med ljudaf-» vom zbirati denar, da se ustanovi fond za nabavo orožja in vseh vojnih potrebščin; za to je treba najmanj deset milijonov dinarjev. 8. Treba je prav Uko usUno-viti fond za vdove In sirote. Ta fond mora biti posebfcj naložen v dobri banki, in znašati mora najmanj ato milijonov, da bodo mogle trpeče družine dostojno živeti. 4. Ustanoviti je treba invalid ski in bolniški fond; tudi za to bodo potrebne velike vsote. Nekdo izgubi roko ali nogo in da ne bo prosjačil, temveč, da se bo lepo zdravil in dostojno preživljal 5. Vsem borcem je treba zasi gurati pokojnino, ker vsak borec zasluži v teh težkih časih čez pet let pokojnino. Ti borci v pokoju ne smejo umreti v bedi, temveč naj gredo nekam v inozemstvo da bodo vsaj do smrti prijetno 6. Treba je pripraviti vsaj-tr sosedne države, ki bi nam poma gale, če bi naša akcija ne uape- 7. Ko se bo za prvi čas Rripra vilo vaaj šest tisoč dobro izve! banih borcev, bo treba usUnovit rodoljuben časopis, da se narod bolje Tako je! — se je ogjaaiia — E, gospoda moja, opraviči te mene — reče neki trgovec — imam polno opravka v trgovini PrisUnem na vse sklepe. — Moja sestrična odpotuje da nes z ladjo, pa jo moram spremiti ! — sem se oglasil jas in pogledal na uro. — Jaz moram z ženo na sprehod. Oprostite, sicer pa prisU-nem na vae kar boate aklenili — pravi neki uradnik in pogleda na uro. — Počakajte, ljudje božji! Ne razidite ae, dokler ne sklenemo kaj bo z listom — ae začuje glas nekoga. Neville Chamberlain, ki bo morda nasledil Baldwina, ga premierja. doba ni bila takšna. kako jo p.*|K vklepajo v težke oko- znam jaz in vsi mi it zgodovine,K l»r*K«njaj«. druge spet temveč je bila popolnoma druirs- čna. Edino, kar je v mojih »an " ' " jah enako kakor v tistem času. je to, kot da Srbija ni avobodna In da nad njo vladajo Turki. Počutil sem se. kot da ne sanjam, temveč kakor da je vae v resnici tako. Turki vladajo nad Srbijo, imajo ministrstva, oblastva, u-stanove, uradnike, vae, prav vse kakor mi danes. lieograd isti kakor danes, iste ulice, late hiše, i-sto vse, samo da so na mnogo lokalih in državnih poslopjih turški napisi, a po ulicah |*olnu Tur-a ml ftrtei isto Uki, kakor mogoče muke si izmišljajo sa nas. verno In poslušno rajo. B— Koliko časa Itotno še prenašali to nasilje in Uror? — me vpraša na ulici neki moj dober znatx*c. ki so ga Turki šele pred nekaj dnevi Izpustili it temnice. To je siromašen, hraber in odločen človek, toda radi svojega obnašanja napram Turkom je mnogo pretrpel, tako da so se ga mnogi Srbi isogtttali, da si ne bi nakopali mrinje Turkov. — The, kaj |tt naj človek na pravi?! — aem aiknil »kazi ao* u-serti — To je lahka stvar, davno je to, da smo se vsi sporazumeli, da se po vseh izvršenih pripravah, ki jih je modro in Uktično naštel spoštovani govornik it snovi rodoljuben list! — dejal jaz. — Tako je, Uko je! — so se oglasili z vseh strani. — Potem pa izvolimo tri, ki naj vse dobro premislijo in se-aUvijo deUjlni program lisU, ki naj bi se imenoval "Borba". "Krvava Borba" — je predlagal nekdo. % J'Krvava Borba!" — so se odzvali gromki glasovi. — Torej na prihodnji seji naj ti trije, ki jih bomo izvolili, pre- dlože podroben načrt in he sta, ki se bo ustanovil, i izvršene vse te previdne prave — sem dejal jaz in sem se prebudil.—Iz Svo VASE DRUŠTVO Koliko je vredno Vsic dr_ stanova, «bor, klub, sli dom? Ds-li zasluži, ds tudi širša „ izve sanj potem "Narodnefi' sarjs", ki bo uvrstil zapis o 6,000 raznih organizacij? Ako čast Vale organizacij« zasluži, pošljite takoj (1) nj«ao | (2) kje in kdsj obdržaje avoje { (8) Imena predaednika, tajni! blsfsjn%s, in (4) društveno l "NARODNEMU ADRESARJU/ Fifth Avenue, New York City. (NL treba vpoilati podatki podružnic Saših Jednot in Zve DNEVNIK ttOSVET Pa sklepa 10. rada« konvencijo sa lahko naroči as Ust Praav* prišteje edea. d rs, tri. štiri ali pet članor is me drutfn« k tai aanl alai. List Proereto sUaa aa vaa enako, aa člane sli nečlan« Miti Ust Preeufel __letno naročnino. Kar pa člani ia plačajo pri sSosmesti SUti tednik, sa Jisa te prišteje k aaročaiaL Torej seáaj al vzroka, rsti.1 je llat predrag aa šlaaa SJf J» J. List Praereta Je vaša lastaiaa gotera Ja v rsakl družini nekdo, ki U rad Ütal list rssk das. ~ lista Presreta Jet Za Clears la Chicago Je. 1 tednik la........... 1 tednika la.......... 0 tednika la¿><..»»••• 4 tednike In.......... 5 tednikov In......... ..»»•«<... 00.00 I7J Za Zdrai. driave la Kanada. 00J0 1 tednik la.••••••••••••• d«0O S tednika la............. 0J00 t tednike inMl 4 tednika la..».......... 1J9 K tednikov ta............ nll Za Evropo Je.. Izpolnite spodnji lrapon, priloilte potrebno vsoto dessrjs ali Order v pisma In si naročite Proaveto. Hat, ki Jo vaša lastaisa. Pojasnilo:—-Vselej kakor Mtro kateri teh članov preneha biti 8NPJ, ali