JESENSKI NAKUPI Gorenjska^* Banka Banka <* poAuhom S POMOČJO GORENJSKE BANKE Gregorčičeva 10 4000 Kranj, Slovenija tel.: 064 360 060 fax: 064 223 229 POSLOVNA IM PROMOCIJSKA DARILA KOLEDARJI, ROKOVNIKI, OBESKI, SVINČNIKI in še S000 drugih daril HO Z/* JfVOJ ■>! DOBITE VfcC! (JOGriHiT od ideje do izvedbe VODOVOD. CENTRALNI KERAMIKA (KM!M&»IESGLAS Leto L - ISSN 0352 - 6666 - št. 75 - CENA 130 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 23. septembra 1997 V soboto je bila otvoritev šole v Poljanah Poljanci dočakali svojo osemletko Množična udeležba na otvoritveni slavnosti je dokazala, kako ljudje cenijo šolsko pridobitev. Poljane, 22. septembra - V soboto sta gorenjevaško poljanski župan Jože Bogataj in predstavnik ministrstva za šolstvo in šport Borut Hvatal z rezanjem trku simbolično odprla, poljanski župnik g. Bonča pa blagoslovil, prizidek k osnovni šoli, ki je po skoraj tridesetih letih zopet postala popolna osemletka. Resnično velik obisk ljudi je potrdil, da jim ta pridobitev, za katero so zbirali denar tudi s samoprispevkom, veliko pomeni. Denar za prizidek, pričakujejo da bo stal okoli 150 milijonov tolarjev, je v veliki večini zagotovila občina, iz samoprispevka je bilo zbranih 9 milijonov, od obljubljenih 73 milijonov pa je ministrstvo za šolstvo in šport doslej poravnalo le 19 milijonov. Na sliki ravnateljica Ivica Oblak in župan Jože Bogataj. • Š. Ž. STRAN 5 Ti X' Povzn i"8 ^on,eJ' " Več tisoč ljudi se je v nedeljo kjer • .na *£00 metrov visoko Peč oziroma Tromejo, k«. ^e ° *e 18. srečanje Slovencev, Italijanov in Korošcev. • J.Košnjek AROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 ____BJ. Radovljica tel.:064/715-242 Podpora in spodbuda akciji, opozorilo državi STRANI 1 HI 25. jubilejni sejem ZAŠČITA 97 PR0TECTI0N 97 KRANJ 30.9. - 3.10.'97 Kaposi A od 18.200 DEM od 16.990 DEM ^c^Tod 20.040 DEM fkzrtd&G od 31.096 DEM V« ■ Avtohiža Kaposi d.o.o. Merska c. 121, Kranj, tel.: 064/241-358*^ ® SPAR-MARKT SPAROVEC STRUGA ■ Strou 27 tel.: 9943-4227-23-49 IZ NAŠE super PONUDBE ELEKTRIČNE SKARTF. ZASTRIZENIE LAS Z NASTAVKI \SUPER IZVOZNA CENA 215 ATS STRAN 25 Blejci gospodarili na svojem jezeru - Na sobotnem državnem veslaškem prvenstvu, ki zaključuje veslaško sezono, so imeli največ uspeha domači veslači, čeprav Milan Janša, Sadik Mujkič in Denis Žvegelj niso nastopili. Zato sta tokrat skupaj sedla v dvojec brez krmarja Jani Klemenčič in Iztok Čop in zanesljivo zmagala. Iztok pa pripravlja za soboto veliki veslaški spektakl na Ljubljanici. • J.Košnjek I O R POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Glasova preja 1997,^smič Vroča politi v petek, 26. se v Hotelu Bel Hotel BUlevue SmarJItna Gora, Cvetličarna Rosa Stražišče, župan občiiTFCerklje Franc Čebulj, župan občine Tržič Pavel Rupar, Kron Telekom Kranj, Restavracija Gostilna Mayr Kranj, Jernej Frangež Gornja Radgona. rX-§K-§><-§»<-§K- KUPON * KUI i PIVOVARNA UNION J3i i" 'i"111 j* f PITACA na vsegoreniskem srečanju 12» oktobra 1997 ob 14« uri v prireditveni dvorani GORENJSKEGA SETMA i ob 50-letnici časopisa db Kupon velja za eno osebo in mora biti OBVEZNO izrezan SKUPAJ I ODTISNJENIM NAROČNIŠKIM NASLOVOMI 1 KUPON* KUPON -*€-%Kr- PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek SLOVENIJA IN SVET Svetovni slovenski kongres v Kranju - V soboto je bil v Kranju občni zbor Svetovnega slovenskega kongresa, konference za Slovenijo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Danijel Starman. Po izvolitvi je dejal, da bo kongres nadaljeval za začeto politiko, da je njegova trenutna glavna naloga volitve predsednika države in državnih svetnikov in da je Slovencem po svetu treba omogočiti čimlažjo udeležbo na volitvah. Konferenca za Slovenijo je sprejela več resolucij, med tudi o pospeševanju rojstev med Slovenci. Družine s petimi otroki naj bi prejeli posebna priznanja. Druege resolucije pa obravnavajo graditev novega parlamenta, 150-letnico Zedinjene Slovenije in skrb za slovensko identiteto. • J.K., slika T. Doki OBČINA BOHINJ Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, ter Uradni list RS, št. 26/90,18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in zadnje alinee 31. člena statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 5/95), je župan Občine Bohinj sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka odloka o spremembah In dopolnitvah Zazidalnega načrta Bohinjska Bistrica -center (Uradni vestnik Gorenjske, št. 9/77 in 21/84) 1. člen Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah Zazidalnega načrta Bohinjska Bistrica - center (Uradni vestnik Gorenjske, št. 9/77 in 21/84), se javno razgrne v sejni sobi Občine Bohinj. Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Gorenjskem glasu (od 23. 9. do 23. 10. 1997). 2. člen V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, organizacije in skupnosti pisne pripombe k osnutku, županu Občine Bohinj. V času javne razgrnitve bo organizirana tudi javna obravnava osnutka. Obveščanje občanov o javni obravnavi bo organizirano na krajevno običajen način. Bohinjska Bistrica, dne 22. 9. 1997 Župan Franc Kramar, dipl. ing., I.r. MMMJMGLAS Pfi Že nekaj časa traja akcija pridobivanja novih naročnikov Gorenjskega glasa. V njej vsako naročnico oziroma naročnika, ki PRIDOBI novega naročnika, /akoj nagradimo z eno od nagrad po izbiri. Edino, kar ob izpolnjeni naročilnici potrebujemo, je obkrožena izbrana nagrada: ali trimesečna naročnina ali Glasov izlet po izbiri. Od junija dalje, vse do 10. oktobra, pa velja še dodatna stimulacija: vse, ki sodelujete v akciji pridobivanja novih naročnikov, bomo upoštevali v naročniškem nagradnem žrebanju na Glasovom srečanju 11. oktobra! Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/: Novega naročnika sem pridobil(-a): Moj naslov:...................................,........................................................... Kot mojo nagrado za novega naročnika uveljavljam: (prosimo, da obkrožite Vašo izbrano nagrado): - Glasov izlet po izbiri, za katerega ne plačam nobenih prispevkov k stroškom izleta in mi za izlet, ki ga bom izbral(-a), pošljite darilno pismo - naročnino za__trimesečje 1997 (za navedeno trimesečje je naročnina moja nagrada in je ne plačam) Izjava za novega naročnika: NAROČAM za najmanj eno leto MJUMGLAS Ime in priimek: Naslov:............ Podpis: če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas ni naročen že več kot pol leta oz. doslej še ni bil naročnik. V primeru, da so na naročilnici navedeni neresnični podatki, se nagrade ne podeli niti ni možno sodelovanje v zaključnem nagradnem žrebanju. Naročilnico s podatki o novem naročniku in vaš izbor nagrade pošljite na Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj. Prisrčna hvala za sodelovanje in veliko sreče 11. oktobra! IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Razlogi za sklic izredne seje državnega zbora Zakaj smo ostali pred vrati Nata Petindvajset poslancev, ki so zahtevali sklic izredne seje državnega zbora, navaja dese razlogov, zaradi katerih naj bi Slovenija ostala pred vrati Nata inje uvrščena v skupino držaV ki so "naredile precejšen napredek na poti k demokraciji." Ljubljana, 23. septembra - Poslanci iz Socialdemokratske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov predlagajo, da bi na izredni seji, ki je načrtovana za konec meseca, govorili tudi o strategiji Slovenije za vključitev v Nato v razmerah, ki so nastale po odklonitvi v Madridu. Se aprila lani je bila Slovenija resna kandidatka za Nato. Premier dr. Janez Drnovšek je takrat izrazil trdno prepričanje, da je "Slovenija nesporno ena prvih držav, ki lahko računa na polnopravno članstvo v Nato paktu." Oktobra lani sta ameriški kongres in senat sprejela akt, s katerim sta podprla širitev Nata s tremi in pogojno s Slovenijo kot četrto državo. Slovenije je imela torej devet mesecev pred končno odločitvijo še možnosti za sprejem, julija letos pa je "pogorela." Opozicija iz vrst SDS in SKD je takrat opozarjala na nazadovanje Slovenije. Maja letos je državni zbor sprejel nekatere sklepe, s katerimi je želel zboljšati možnosti Slovenije za sprejem v Nato. Pred julijskim vrhom pa je bila naša država skupaj z Romunijo uvrščena v skupino držav, ki so sicer naredile "precejšen napredek na poti k demokraciji, vendar pogojev v zadostni meri še ne izpolnjujejo. Češka, Poljska in Madžarska pa so si priborile vsesplošno podporo. Opozicija v zahtevi za izredno sejo državnega zbora navaja deset razlogov, zaradi katerih naj bi ostala Slovenija v čakalnici Nata. Ti so nedokončane politične, ekonomske in vojaške reforme; nakup vojaške opreme v državah, ki niso članice Nato; namerno zavlačevanje procesa vračan- Borut Pahor, ki v zunanji politiki ni nevednei, in Zoran Thaler, ki se mu iztekajo dnevi ministrovanja. Še ta teden naj bi dobil naslednika. - Slika G. Šinik ja nacionaliziranega premoženja in s tem poprave krivic, storjenih v prejšnjem totalitarnem režimu; proces privatizacije poteka prepočasi; ovira se tuja vlaganja; Slovenija se ni spreminjala kot nekatere druge bivše socialistične države, saj so v drugih komuniste vrgli z oblasti in odstranili; slovenska država ni pokazala dovolj pripravljenosti, da bi izpolnila zahtevane obrambne obveznosti; civilni nadzor nad vojsko je pomanjkljiv; pripravljenost slovenske vojske je nezadostna in prodaja vojaške opreme Iranu. Poslanci dela opozicije opozarjajo, da vlada še ni predložila poročila o stopnji kompatibilnosti vojaške opreme slovenske vojske s standardi Nata, poročila o nabavi vojaške opreme v letih 1995 in 1996 ter načrtih do leta 2000. To je potrditev, da parlamentarni nadzor nad vojsko še ni zadosten. Odločitev vrha Nata 8. julija letos v Madridu, ko smo ostali zunaj, po sodbi predlagateljev izredne seje ni presenetljiva. Slovenija bo morala čakati do leta 1999, ko bodo članice proučevale možnosti za drugi krog širitve. Slovenija ni dobila nobenega zagotovila, da bo po letu 1999 dejansko prišlo do širitve in da bo ena od držav, ki jo bodo pova»» na pogajanja. Slovenija P zamudila zgodovinsko pri*ož. nost, da si že v prvem krog širitve zagotovi svoje mest0 tej obrambni organizaciji in j dokončno uveljavi kot razvij, evropska država. Predlagate'): izredne seje v obrazložit ocenjujejo, da je SlovenU dokončno uvrščena na J" govzhod. Skupina poslancev predi as tudi nekatere sklepe. Via . naj takoj poroča o primer')1. vosti naše vojaške opreme. Natom in poroča o nakuPj opreme in planih nakupa " leta 2000. Vlada mora čirnp™ narediti celovito strategija načrtom priprav za izpolnite meril za vključitev v Na1• Komisija za volitve in imen vanja naj se opredeli do pr dloga za zamenjavo Je' Kacina, predsednika odbora mednarodne odnose. Pre"s^.g nik vlade naj sam prevzam, funkcijo zunanjega ministra, nosi velik del objektivne i subjektivne odgovornostl. nesprejem, ugotovi pa naj ^ tudi odgovornost ministra obrambo. • J.Košnjek Izredna seja v četrtek Poslanci bodo obravnavali tudi predhodni predlog za ustanovitev novih občin, med drugim tudi na Jezerskem. Na kolegiju predsednika državnega zbora Janeza Podobnika so se dogovorili, da bo izredna seja državnega zbora v četrtek, 25. septembra. Na njej bodo obravnavali razloge, zakaj Slovenija ni bil sprejeta v Nato, na dnevni red pa naj bi prišla tudi interpelacija o delu vlade, ki so jo vložili socialdemokrati, vendar večjih možnosti za uspeh očitno ni. Poslanci naj bi razpravljali o predlogih za ustanovitev novih občin, na osnovi predhodnih opredelitev vlade, med kandidati pa je tudi Jezersko, po nekaterih informacijah pa naj bi na tej seji volili tudi novega zunanjega ministra. Zanj je predlagan dr. Boris Frlec. • J.K. Jutri seja državnega sveta Svetniki o proračunu Ljubljana, 23. septembra - Državni svet bo konec mesec« organiziral v Ljubljani posvetovanje o dvodomnosti* » katerem bodo sodelovali tudi strokovnjaki iz tujine. Jutri je sklicana seja državnega sveta. Osrednja tocK seje bo obravnava predloga letošnjega proračuna, govon pa naj bi tudi o dopolnitvi zakona o državnem s??ttiQ Državni svetniki imajo namen obširneje govoriti proračunski problematiki in še posebej o položaju našeg gospodarstva. Zato naj bi razpravljali o analizi gospodar*^ kih gibanj v Sloveniji s projekcijo razvoja do leta 2001» delu Slovenske izvozne družbe, o poslovanju BanK Slovenije in o poročilu računskega sodišča. Državni svet je včeraj organiziral predavanje dr. Arman da Cleseeja o sodobni Evropi in Evropski uniji. Predavate J je bil do nedavnega svetovalec predsednika Evrops* komisije Santerja, ko je bil še predsednik luksemburs^ vlade. V četrtek pa se bo začelo mednarodno posvetovanj o dvodomnosti. Na posvetovanje so vabljeni predstavni svetov oziroma senatov iz 16 evropskih držav. • J.K^^ Začenjajo se volilna opravila za predsedniške volitye Bo tudi Peršak kandidiral Ljubljana, 23. septembra - Včeraj se je začel rok za ^a£ve volilnih opravil za letošnje volitve predsednika dr z {3 Predsedniška tekma je že sedaj zanimiva, saj kandjO ; pomladnih strank še ni. Kandidaturo je zavrnil tudi ust ^ sodnik dr. Tone Jerovšek. Pomladne stranke še vedno upaj bodo našle skupnega kandidata. Kandidatom na predsedni ^ volitvah se zna pridružiti tudi Tone Peršak, Pre£Ke(lJii Demokratske stranke. Stranka nima nič proti kandida končno odločitev pa mora sprejeti Peršak sam. • J^» Odločitev ameriške vlade Vračanje izrabljenega goriva J Ljubljana, 23. septembra - Ministrstvo za en^r^o v Združenih držav Amerike se je že lani odločilo, "a .^o naslednjih desetih letih ponovno sprejemalo nazaj izra.L V Tam bodo podelili tudi priznanja za športna tekmovanja in jedrsko gorivo iz raziskovalnih reaktorjev, ki je po P°re\.j l> spominsko značko enote vsem, ki so doslej delali v njej. V Združenih držav Amerike. Odločitev je pomembna tuo^j petek, 26. septembra, ob 18. uri bo v festivalni dvorani na Slovenijo, saj ima pri Inštitutu Jožef Štefan raziskav Bledu Še koncert orkestra Slovenske vojske in predstavitev reaktor. V Sloveniji se je že mudila delegacija predstavu ^ novega filma s poletnega in zimskega usposabljanja pripadni- ameriških vladnih organizacij. Prva pošiljka okr?L Ž" kov gorske enote. Med petkovo slovesnostjo bodo podelili izrabljenih gorivnih elementov naj bi šla v Amcri* jh priznanja krajevni skupnosti Bohinjska Bela, občini Bohinj in prihodnje leto, leta 2006 pa naj bi vrnili okrog 100 g°| izpostavi za obrambo iz Radovljice. • S. S. elementov, so sporočili z Ministrstva za okolje in prosto • te* Svečano v bohinjski vojašnici Bohinjska Bela, 23. septembra - Ta teden poteka več prireditev, s katerimi bodo označili 5. obletnico delovanja gorskega bataljona z Bohinjske Bele. Že jutri bodo v tamkajšnji vojašnici športna tekmovanja, na katerih bodo sodelovali vojaki stalne sestave z Gorenjske in pripadniki policije. V četrtek, 25. septembra, ob 12. uri bo v vojašnici osrednja slovesnost, med katero bo govoril Bor Balderman, namestnik poveljnika pokrajinskega poveljstva za Gorenjsko. ©©ISJlMcJJM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politiki: neodvisni nestrankarski politično-informalivni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec 1Odg« jjjjj \» Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Marjana Ahačič, Helena Jelovčan, Igor Kavčič. Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Petemel, Slojan Saje, D?nTja(jctJ Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl • Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi, Uroš špehar (štipendist, dežurni novinar) / Lektoriranje: "JJiPj Fotografij«; Gorazd Siruk, Tina Doki / Pripravi u tisku Media Art, Kranj / Tek: DELO • TĆR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredniilvo, ■n**JuJ2w Kranj, telefon: 064/223-111, teleta: 064/222-917 / Mih' oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem wi>. s izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tujmo:ie^HrvaJli^ ometni davek po stopnji 5% v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92) / CENA IZVODA: 130 SIT (10 HRK za prodajo Zoisova ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Število nesreč v slovenskih gorah iz leta v leto narašča Ko sta Janez in Micka na prvem vrhu, hočeta še naprej Želja po novih doživetjih in precenjevanje lastnih sposobnosti sta pogosto kriva, da morajo pri vračanju v dolino pomagati reševalci. Žal pa za 22 letošnjih ponesrečencev ni bilo več pomoči. Tamar, 20. septembra - Naše gore obišče vsako leto kar okrog en milijon in dvesto tisoč ljudi, zato je število nesreč in smrtnih žrtev v Primerjavi z nezgodami na eestah relativno majhno. Vseeno bi se marsikateri nezgodi lahko izognili, če bi s* obiskovalci bolj zavedali nevarnosti gora in manj precenjevali lastne sposobnosti, je prepričan načelnik Gorske ješevalne službe Slovenije niško. Osnovna ugotovitev je, da število nesreč v gorah raste. Iz analize desetletja do leta 1986 je razvidno, da je bilo letno poprečno 77 nesreč. V letih 1986 -1996 se je to povprečje dvignilo na 122 nesreč letno. Če pogledamo še skupno število reševanj v zadnjih štirih letih, je povečevanje števila nesreč še bolj očitno; leta 1994 smo imeli 135 reševanj, leta 1995 že 173, lani 167 in letos do začetka •vacvaine službe Slovenije lani io/ m iciua u u Danilo Škerbinek. Do večje septembra kar 132. Število 'esnosti pri hoji v gore naj bi mrtvih je bilo najvišje lani, Pomagala tudi uvedba zavar- ko se je v gorah ponesrečilo ovanja za primer reševanja °b nesreči. . V Planinsko zvezo Slovenije )e včlanjenih okrog 20 odstotkov vseh prebivalcev naše države, vendar v gore zahaja veliko več ljudi. Po podatkih 12 vpisnih knjig v kočah in na osnovi ocen oskrbnikov slovenske gore obišče vsako leto Približno 1,2 milijona ljudi, med katerimi je moč opaziti Posebno zadnja leta spet večje levilo tujcev. Obisk v kočah )e sicer med leti 1986 in 1992 uPadal, se naslednji dve leti Ponovno povečal in se predlani ter lam ustalil pri omenjeni Številki. "Podatke o nesrečah v slovenskih gorah zbiramo že več *°t 30 let, analitično pa jih Uravnavamo od leta 1971, Idrije štiri leta tudi računal- 27 gornikov, gorski reševalci pa so iz planinskega sveta pripeljali še 10 mrtvih kmetov, gozdarjev in drugih ljudi. Letos je bilo vseh ponesrečencev Že prek 140, med njimi 113 v gorah. Žal je do prve nevarnost preži nanju vse do in usposabljanje reševalnih konca ture. Skale v naših postaj, obenem pa tudi pokri-gorah so zelo krušljive, kar je vanje stroškov reševalnih ak- treba upoštevati tudi pri ses topu. Če bi se tega dejstva planinci zavedali, ne bi bilo kar 65 odstotkov nesreč med vračanjem v dolino. Veliko nesrečam na težjih poteh in C1J- "Naše delo še vedno temelji na prostovoljnosti. Samo lani smo vse dejavnosti, tudi preventivne, vložili kar 152.400 ur prostovoljnega dela. Če to brezpotjih bi se lahko izognili, pomnožimo z 900 tolarji, konce bi uporabljali tehnično kor velja povprečni honorar Danilo Škerbinek, načelnik GRS Slovenije celo ob 80 nesrečah lepo polovice septembra izgubilo vreme. Med 108 ponesrečenci življenje v gorah kar 22 ljudi, do konca avgusta je bilo 64 ■------ * opremo, predvsem varovala kot so čelade, pomožne vrvi in drugo. Ker smo večkrat ugotovili pri nesrečah premalo skrbi za osebno varnost in preslabo pripravo na izbrano turo, priporočamo zlasti manj izkušenim udeležbo na organiziranih in vodenih izletih v gore," je svetoval izkušeni gorski reševalec v želji, da bi bilo tragedij v naših gorah čim manj. tako da smo se ob koncu poletne planinske sezone močno približali tragičnim posledicam lanskih nesreč," je ugotovil Danilo Škerbinek, načelnik Gorske reševalne službe Slovenije. Največ nesreč avgusta Podrobnejši pregled letošnjih nesreč razkriva, da se je največ nesreč, kar 35, zgodilo moških in 44 žensk, vendar je ob manjšem številu žensk rizičnost za nezgode prav med njimi večja. Glede na starostno sestavo je bilo največ, 25 ponesrečenih starih med 20 in 29 let. Med vsemi ponesrečenimi je bilo 85 Slovencev, 6 Italijanov, po 4 Avstrijci in Angleži, 3 Nemci, 2 Belgijca in po en Hrvat, Madžar, Kanadčan in Litva- avgusta Takrat je seveda tudi nec. Največ nesreč se je obisk gora največji. Bolj mor- zgodilov JuJ^^A^v"* da čudi podatek, da je bilo tykdi zdravnikov na nesreče "V 17 postajah GRS po Sloveniji je tudi več kot 40 Zdravnikov, vendar veČina akcij doleti sedmerico reŠevalce\'-letalcev. Za letošnje nesreče Je bilo še posebej značilno Zahtevno reševanje v stenah. Ce govorimo o vzrokih nesreč na splošno, lahko ugotavljamo boljšo opremljenost planin-CeH upadata pa spoštovanje do hribov in pravilnost ravnanja v njih. Vsako leto se dogajajo na planinskih poteh tudi srčni lnfarkti, možganske kapi in podobne zdravstvene komplika-CIK Zato za kronične srčne bolnike,, bolezni ožilja in nevrološke bolezni ne priporočamo hoie v gore. To je s*veda navzkriž z Željami marsikaterega Človeka. Če bolnik zm v g0re> naj se prej p0Svetuje z zdravnikom, izbere naj Pntnerno turo, hodi pa naj v skupini, ki ima opremo za prvo Pomoč in zvezo z dolino," je svetoval dr. Iztok Tomazin, ki le (udi načelnik zdravniške podkomisije pri GRS. *z izkušenj je posvaril, da je gorski svet lep, ampak cvaren. Zato sta potrebna dobra pripravljenost in primeren dnos do nevarnosti. Glede na množico obiskovalcev je J^reč sorazmerno malo, je ocenil doktor Tomazin, vseeno Pa ;e treba ob nesreči prav ravnati Nildenje prve pomoči ublar°U- n*tro oovestilo 0 nesreči dostikrat prispevata k za klJP°sledic. Zdravniki GRS pa si močno prizadevajo medir-i, naPreJ v smislu doseganja standardov nujne helil Pom°ti- Ker j? ob nesrečah večkrat treba Čakati l"K0Pter in iskati zdravnika, bi radi zagotovili stalno Ln stvo celotnega moštva - posadke helikopterja, zdravni-slu"! r?Sevaic°-ktolca. Skrajni čas je, da ob pomoči vladnih nnr "L državnih institucij presežejo slabosti amaterskega ™*cina dela tudi pri reševanju v gorah, je ocenil dr. Tomazin. višini okrog 1900 metrov. Kar 50 nesreč se je primerilo neorganiziranim skupinam, 24 posameznikom, 18 organiziranim skupinam in 16 plezalnim navezam. "Med vzroki za nesreče sta še vedno najpogostejša zdrs s 37 primeri in padec v 30 primerih. Obenem ugotavljamo, da je veliko nesreč nastalo zaradi nepoznavanja gorskega sveta in neprimerne telesne pripravljenosti. Preveč je tudi primerov, da pride do poškodbe ali celo smrti zaradi bolezenskih vzrokov. Man-jkrat, letos samo v 5 nesrečah brez smrtnih žrtev, je nesrečo zakrivila neprimerna osebna oprema. In kako lahko vse te ugotovitve komentiramo reševalci? Pogosto sta za nesrečo kriva velika želja po novih doživetjih in precenjevanje lastnih sposobnosti. Janez in Micka prideta na vrh. Ker je lepo vreme, vidita še druge vrhove in hočeta naprej. Pri tem pozabita, da nista dovolj telesno pripravljena, da lahko zmanjka časa, da nimata primerne tehnične opreme, da 60lfcA Mi NofcA. Dejanja, ki so vredna vse obsodbe Do konca avgusta letos so imeli slovenski gorski reševalci tudi 13 iskalnih in 8 poizvedovalnih akcij. V teh akcijah in reševanjih je sodelovalo okrog 850 reševalcev, ki so v gorah prebili več kot 5000 ur. Več kot eno tretjino reševanj -43 akcij - so opravili s pomočjo helikopterja. To nikakor ni poceni, saj ura helikoptrskega letenja stane prek 235 tisočakov, pri vsakem reševanju pa nastane najmanj 100 tisočakov stroškov za nadomestila plač reševalcev, prehrano, prevoz in amortizacijo opreme. Najdražja so iskanja pogrešanih oseb, v katerih sodeluje veliko število reševalcev. Tako lahko naraste račun za iskalno akcijo brez uporabe helikopterja prek 200 tisočakov. "Vse / pogosteje se dogaja, da planinci ne obveščajo svojcev o izbranih ciljih in namerah na turah v gore. Če navedem samo primer dveh Avstrijcev izpred treh tednov v Mojstrovki, je dovolj zgovoren! V lepem vremenu smo pol dneva porabili samo za ugotavljanje, kje sploh sta. Potem je helikopter poletel na pomoč, a se je moral vrniti zaradi megle. Na srečo se je vreme proti večeru malo izboljšalo, da smo ju lahko rešili. Še bolj zaskrbljujoče je, da so ljudje povsem ravnodušni do klicev na pomoč. Kolikor smo izvedeli, so prav pod Mojstrovko bili razen naših tudi avstrijski planinci, a nihče od njih ni prinesel v dolino obvestila, da je nekdo v steni v stiski! Še hujši je primer skupine planincev, ki je šla iz Krnice čez greben Martuljka v Vrata. Tam je dobila prevoz in se odpeljala domov, čeprav je pustila svoje nahrbtnike v Krnici. Oskrbni- pn nas, bi naše delo stalo dobrih 137 milijonov tolarjev. To je skoraj polovico več, kot država nameni za delo GRS, zraven pa ne upoštevamo lastne opreme reševalcev! Letos imamo še posebno velike težave s financiranjem, saj še vedno dobivamo dvanajstine lanske vsote iz proračuna. Po letošnjem planu bi morali zagotoviti 110 milijonov SIT; 55 odstotkov od države, 8 odstotkov od sredstev loterije, vse drugo pa od sponzorjev. Največji absurd je, da je državni denar omejen kljub številnim nesrečam. Sprašujem se, kaj vedo ponesrečenci v gorah za nesprejeti proračun in kaj jim mar za težave GRS, ki ne more kupiti opreme le z obljubami! Še bolj nerazumljivo je, da z ministrstvom za zdravstvo sploh ne dosežemo skupnega srečanja za dogovor o financiranju stroškov reševanja. Če so naši prebivalci zdravstveno zavarovani, bi moralo zdravstveno zavarovanje sofinancirati tudi te stroške. Od tujcev se namreč dosledno terja, da so zavarovani za primer reševanja. Doslej je uprava za zaščito in reševanje izstavila račune le v primerih, ko smo v GRS presodili, da je šlo za očitno neodgovorno ali malomarno ravnanje povzročitelja reševalne ali iskalne akcije. V Sloveniji že tečejo priprave na uvedbo zavarovanja za primer reševanja. Predlog je v prvem branju na zavodu za zdravstveno zavarovanje, zato upamo, da bo sprejet v bližnji prihodnosti. V GRS mislimo, da bi le to pomagalo zagotoviti večjo resnost v gorah. Seveda ne pričakujemo direktnega dotoka denarja, ampak bi sredstva zbirala na državni ravni," je napovedal pričakovane spremembe sogovornik. Kot je prepričan načelnik Danilo Škerbinek, je prav zaradi prostovoljnosti GRS reševanje in drugo delo reševalcev še vedno najcenejše za državo. Reševalci znajo in zmorejo pomagati ljudem, organi države pa bi morali poskrbeti za pokrivanje stroškov reševanja in zagotavljanje pomoči $ helikopterji in zdravniki. Profesionalizacija gorske reševalne službe se mu ne zdi potrebna, strinja pa se z GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Iz kranjske baze Avto-moto zveze Slovenije so nam sporočili, da so od petka do danes gorenjskim voznikom 20-krat morali odpeljati njihova vozila s cest na popravila, 7-krat je zadostovala pomoč na kraju okvare. Najdlje so se tokrat peljali na pomoč v Celovec. GASILCI Kranjski gasilci so imeli minuli konec tedna veliko dela. Najprej se je v petek * pripetila prometna nesreča na Brdu, kjer so po njej sanirali cestišče in razsvetlili kraj nesreče. V sobo iunii,iui»v . uuuvuua, .-.m siju uu cv, k. ka je skrbelo, da je prišlo do organizacijo posebne službe nesreče, zato je sprožil iskalno m nujno medicinsko pomoč, ki jo pripravlja ministrstvo za zdravstvo. Za vodenje tujcev po naših gorah pa bi morala imeti več posluha poleg turistične zveze Slovenije tudi vodstva hotelov, ki bi z organizirano ponudbo gorskih vodnikov zagotovila varnost gostov in s tem tudi večji ugled našega turizma. akcijo. Krivcem ni bilo mar niti nepotrebnega dela reševalcev niti stroškov," je načelnik Škerbinek kritično ocenil neodgovorno obnašanje v gorah. Kdo plačuje stroške reševanja Gorska reševalna služba je dobila s sprejemom zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami status javne službe, ki jo opravljajo postaje GRS pri Planinski zvezi Slovenije. Zakonodaja ureja tudi pravice reševalcev in financiranje službe. Iz proračunskega denarja države tako zagotavljajo opremljanje to so pogasili goreče vozilo, ki je gorelo na Ljubljanski cesti ter dvakrat intervenirali ob požarnih alarmih. Enkrat se je sprožil v Merkurju - Stara pošta, drugič pa v prostorih Kokre na Ulici Mirka Vadnova. Oba alarma Pa sta bila k sreči lažna, rišlo je še do ene prometne nesreče, oziroma do zdrsa avtomobila v kanjon Kokre, in to med Preddvorom in vasjo Kokra. Kranjski gasilci so vozilo potegnili nazaj na cesto, vozniku in sopotniku pa menda ni bilo nič hujšega. Človeka pa so reševali tudi iz Save, in sicer so jih na pomoč poklicali iz Hrastij, kjer je nekdo omahnil v reko. Potem ko so ga potegnili na suho, so naprej zanj poskrbeli reševalci. V nedeljo pa se je pripetila težja prometna nesreča v Zmincu, kjer so morali iz razbitin reševati vklešče-no osebo. Jeseniški gasilci pa so v petek nudili prevoz z njihovim rešilnim avtomobilom dvema ponesrečencema, ki sta se pri delu poškodovala v Jeklarni 2. NOVOROJENČKI V Kranju se je od petka do danes rodilo 20 otrok. Od tega je prvič zajokalo 11 deklic in pa 9 dečkov. Najtežji deček je tehtal kar 4.900 gramov, najlažji deklici pa se je kazalec na tehtnici ustavil pri 2.950 gramih. Na Jesenicah sta se tokrat razveselili dve mamici, ki sta rodili dva krepka dečka. Eden je tehtal 3.450 gramov, drugi pa 3.880 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so na internem oddelku urgentno pomagali 42 bolnikom, na kirurgiji 174, na pediatriji so imeli 13 malih bolnikov, ki so urgentno pomagali pomoč zdravnikov, na ginekologiji pa so imeli takih pacientk tokrat 10. Stojan Saje POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA $ POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 V bohinjski občini Denarja za ureditev postajališča ne dajo Bohinjska Bistrica - Bohinjska občina je letos za investicijsko vzdrževanje treh bioloških čistilnih naprav v Bohinju namenila 300 tisoč tolarjev. Ker se je potlej izkazalo, da bo letos v Čistilnih napravah treba popravii in obnoviti bio diske, kar bi po predračunu Komunale Radovljica stalo približno pet milijonov tolarjev, je župan predlagal občinskemu svetu, da bi občina iz proračuna namenila Še dodatna dva milijona tolarjev, medtem* ko bi razliko pokrila Komunala. Občinski svet se je s predlogom strinjal, ni pa soglašal, da bi za enak znesek (za dva milijona tolarjev) zmanjšali proračunsko postavko "ureditev avtobusnega postajališča v Bohinjski Bistrici". Župan je znižanje te postavke predlagal zato, ker bo po idejnem načrtu za ureditev postajališča potrebno veliko več denarja, kot ga predvideva letošnji proračun. V razpravi je prevladalo mnenje, da naj se neporabljeni denar za ureditev postajališča prenese v prihodnje leto, župan pa naj za investicijsko vzdrževanje čistilnih naprav zagotovi iz drugega vira. * C.Z. Seja radovljiškega sveta O javnem redu in miru ter o poslovanju "cero" Radovljica - Občinski svet bo na jutrišnji seji obravnaval predlog odloka o javnem redu in miru v občini, osnutek odloka o določitvi javnega interesa na področju kulture in osnutek odloka o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Svetniki bodo poslušali tudi poročilo o poslovanju Centra za ravnanje z odpadki ("pero") za Gorenjsko ter sklepali o prodaji prostorov okrožnega državnega tožilstva, dvosobnega stanovanja na Gorenjski cesti 33 in nezazidanih stavbnih parcel v ulici Staneta Žagarja v Radovljici. Med pobudami svetnikov je zanimiv predlog Roka Gašperšiča o tem, kako bi na Jelovici popravili nesmiselno določeno mejo med občinama Bohinj in Radovljica. • CZ. Seja občinskega sveta Kranjska Gora Kranjska Gora, 22. septembra - V sredo, 24. septembra, bo redna seja občinskega sveta Kranjska Gora, na kateri bodo med drugim razpravljali o vzgoji, izobraževanju in kulturi v občini, o osnutku sprememb dolgoročnega družbenega plana občine Jesenice za občino Kranjska Gora, o osnutku prostorsko ureditvenih pogojev za občino, o zazidalnem načrtu za Log ter o premoženjski bilanci občine. Razen tega se bodo seznanili še s projektom omrežje občin - povezanost v Alpah in s programom sonaravne-ga razvoja v občini ter obravnavali problem obvoznice v Gozd Martuljku. Svetniki se bodo seznanili tudi s pismom o nameri pobratenja z občino Puig-cerda v Španiji. • D.S. Posvet o dežurni službi V Ce želite dežurno službo, jo sami plačujte Občina Kranjska Gora je pripravila posvet alpskih občin, ki se srečujejo s hudim problemom: kako uvesti redno dežurno službo, ki pa je občine same ne morejo financirati. Neprimerno je, da bi jo financirale iz turistične takse, s*J se taksa ne plačuje za te namene. Kranjska Gora, 22. septembra - Minuli teden so se v Kranjski Gori zbrali predstavniki kranjskogorske, blejske in bohinjske občine in razpravljali o problematiki organiziranosti zdravstva, predvsem zdravstvenega in zobozdravstvenega dežurstva ter lekarniške dejavnosti v turističnih krajih. Občine v Julijskih Alpah imajo skupaj 25 tisoč prebivalcev, imajo več kot 300 tisoč turistov in več kot milijon nočitev letno. Vse občine ugotavljajo, da je nesprejemljivo stališče ministrstva, ki poenostavljeno pravi: če v teh občinah želite dežurno službo, jo sami financirajte iz lokalnih virov, predvsem pa iz turistične takse. Dežurna služba v alspkih občinah ni in ne more biti nadstandardna. Občina Kranjska Gora je, denimo, financirala dežurstvo zdravnika v času zimske sezone iz turistične takse in ugotovila, da to ni rešitev. Organizacija zdravstvene dejavnosti z dvema zdravnikoma na 6 tisoč prebivalcev in šest mesecev letno na 15 tisoč ljudi ni zadovoljiva. Župan bohinjske občine Franc Kramar je poudaril, da ljudje niso le številke in da bi država morala zagotoviti dežurno službo tudi in predvsem v turističnih občinah. Občina Bohinj je do avgusta dežurno službo sama plačevala, od avgusta naprej pa je ne bo več. Tudi župan občine Kranjska Gora Jože Kotnik je menil, da občina ne more plačevati dežurne službe iz lastnih sredstev, jo pa nujno potrebuje. Poseben problem so tudi stroški za reševanje v gorah, ki deloma bremenijo prav proračune alpskih občin. Vendar pa problem ni le v organizaciji in plačevanju de- ACK MAJA SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34y TEL.:241-031 Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ur« ♦KONKURENČNE CENE 'BREZPLAČNA DO/TAVA ♦MONTAŽA m OTOŠKEM SEDEŽI GARNIHE UREDBU1+0 zdravnik, ki je v zdravstveni mrežio. Zasebnik bi pokril svoje storitve le v sezoni, izven sezona pa je je problematično vključiti v dejavnost dežurstva, amulante, preven- tive. Zato so se na posvetu domenili, da zahtevajo rešitev, ki naj ga pripravi Ministrstvo za zdravstvo in Zdravstveno zavarovanje skupaj z javnimi zavodi. Irnndvajseta seja občinskega sveta Skorja Loka Zmotljivi varuh zakonitosti Župan je predlagal spremembo občinskega statuta in vrste odloki po katerih občinski svet pri podeljevanju koncesij nima besede. žurne službe, problemi so tudi v pomanjkanju zdravnikov, zato v večini tistih občin, ki si želijo dežurstva, vidijo rešitev V zasebnih zdravnikih, zobozdravnikih in zasebni lekarniški dejavnosti. Tiste občine, ki so uvedle zasebno prakso, so z njo Triindvajseta seja občinskega sveta Škofja Loka zadovoljne. Res pa je, da na Gorenjskem sploh ni zanimanja za zasebništvo zdravnikov, prav tako v manjših gorenjskih krajih ne najdejo kandidatov, ki bi se ogreli za zasebno lekarno. So pač nekatere posebnosti, ki zdravnike in lekarnarje odvračajo §kofja Loka) 22. septembra - Vesti o tem, da bo škofjeloški župan razveljavil vse doslej podeljene koncesije, so se na zadnji seji občinskega sveta občine Škofja Loka potrdile: po tolmačenjih vladne službe naj bi o koncesijah odločale občinske službe in ne več občinski svet. Vsako drugačno ravnanje je po mnenju župana protizakonito in zato nično. Koncesija bo dana tudi štirim zdravnikom. Za četrtkovo sejo občinskega sveta v Škofji Loki bi lahko dejali, da je bila kar precej burna, saj se svetniki z mnogočem, kar je bilo predlagano, niso kar takoj strinjali, iz vprašanj in razprav pa je mogoče sklepati, da niso prav zadovoljni s tem, kako delujejo občinske službe in nenavsezadnje tudi župan. Največ razprav je bilo o podeljevanju koncesij za javne službe v občini, saj so se na to temo nanašale kar tri točke dnevnega reda. Po tem, ko se občinski svet z urejevanjem javnih služb in podeljevanjem koncesij praktično ukvarja že od samega začetka mandata in je na predzadnji seji sprejel (na predlog vrste posebnih komisij) tudi pomembno odločitev o koncesiji za ravnanje z odpadki, pa so tokrat morali svetniki te odločitve preklicati in sprejeti v bistvu sklep, da za kaj takega niso pristojni. Župan Iaor Draksler jih je namreč na podlagi mnenja vladne službe za lokalno samoupravo obvestil, da je odločanje občinskega sveta o podeljevanju koncesij protizakonito, saj naj bi o tem odločale Ministrstvo za zdravstvo i* Zavod za zdravstveno zav»: ovanje moratza upošteva zakon o zdravstveni dejavno ti in pripombe občin. D.Sedej od zasebne prakse Kako spodbuditi večje zanimanje za delo zdravnikov v turističnih območjih? V šestdesetih letih so za odročna območja uvedli posebne stimulacije in dodatek za zdravstveno osebje., kar se je potem izrodilo in ukinilo.. Na posvetu smo med drugim slišali, da pa ponekod vendarle prisluhnejo željam občanov in občin za stalno pripravljeno dežurno službo: tako ima Tolmin kar dve taki dežurni ekipi in je torej izjema. V Sloveniji se je torej treba boriti za uvedbo dežurne službe in skrajni čas bi že bil, da se dežurne službe uvajajo po kriterijih, ki veljajo za vse, ne pa da se dežurne ekipe uvajajo s pogajanji in prepričevanji posamezne občine in ministrstva. Ne ve se torej, kdo kroji kriterije, kdo ima v rokah finance? Občine morajo imeti vpliv na organiziranost osnovne zdravstvene službe in se torej ne strinjajo več, da bi bilo vse nadstandardno in bi zahtevalo financiranje občine. Menijo, da ni urejeno področje koncesij, saj koncesijo lahko dobi le Neodgovorjena vprašanja se kopiftj0 Tudi na tokratni seji ni šlo brez vprašanj f* pobud svetnikov, pri čemer je ta toft* dnevnega reda po sklepu iz predzadnje tfr zaradi pomembnosti našla svoje mesto n" začetku seje. Tudi tokrat, kot na vseh sejw doslej, pa je bilo slišati kar precej pripotn° na pomanjkljive odgovore, še posebej r opozorila na to, da odgovorov na nekatff? vprašanja sploh ni. Najbolj nezadovoljen le bil svetnik Vlado Vastel, ki je ugotovil, * vrsta pomembnih vprašanj, ki jih je zastal na zadnji seji, v zapisniku ni niti zabeli"' nih, ko pa jih je telel v imenu odbora t* prostor in okolje postaviti njegov predsedr^ int Ivan Hafner, so mu besedo vzeli, J ni svetnik. Samo vprašati se je mogoce> koliko časa še bodo na občini ntn°8°} perečih, celo akutnih vprašanj, na tak " drugačen način, pometali pod prepj0^ Tudi za predlog, da se temu (gre Preivse'\ za urbanistična in investicijska vprašal nameni posebna seja občinskega svii^ ' bilo bolj malo posluha. niki temu opozorilu niso prisluhnili, saj *° strinjali z županom, da bi postopki ?' Ustavnim sodiščem trajali predolgo, h^Ut . je župan opozarjal na možne zelo veL, na pivi stopnji občinske službe, nato pa, če bi materialne posledice, ki bi jih občine z nezf*J bile pritožbe, župan. Ker so v nasprotju s tem nitimi postopki lahko utrpela. Statutarni določila občinskem statuta pa tudi odloka o so tako sprejeli, niso pa se odločili za spre< gospodarskih javnih službah, je župan svetni- bo odloka, saj jih je predsednik nadzorg kom predlagal, da to protizakonito prakso odbora utemeljeno opozoril, da mora stat« odpravijo s statutarnim sklepom in sprememba- skiep najprej začeli veljati, šele na to l*h* mi omenjenega odloka. spreminjajo tudi odlok. Do kakšnih absurdov g Svetniki so bih nad takim " teh nemalo važnih postopkov čeni, in najglasnejši Blaž Kavčič je" seveda vprašal, kako je mogoče, da jih župan, ki je po , statutu varuh zakonitosti, na to ni že prej občinskih siužrj udariie"po žepni občanov, C, ► morali potrditi nakup &n 3 :dnega nekaj manj k milijona tolarjev. Seja občiskega sveta Jesenice Jesenice, 22. septembra - V četrtek, 25. septembra, bo redna seja občinskega sveta Jesenice, na kateri bodo med drugim obravnavali predlog odloka o lokacijskem načrtu za kanalizacijski kolektor in plinovod s kolesarsko stezo od Hrušic do Rateč, predlog odloka o tržnem redu na tržnici, o urejanju in vzdrževanju zelenih površin, o pokopališkem redu, o prazniku občine, o preimenovanju ulic v naselju Jesenice. Svetniki bodo razpravljali tudi o sanacijskem programu JEKO - INa, premoženjski bilanci občine, o porabi sredstev tekoče proračunske rezerve, o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za TP Turizem Bled in o soglasju za pridobitev garancije za sredstva ekološkega sklada. Na dnevnem redu je še prošnja za nepovratna sredstva za plinifikacijo na Blejski Dobravi, določitev oblike opravljanja lekarniške dejavnosti v novi lekarni na Jesenicah in predlog za podelitev občinskih priznanj za letos. D.S. razjasnjevanjem" taka politika vodi, se je pokazalo ob koncu g seveda presene- svetniki, ki torej ne bodo smeli več sklepa A podeljevanju koncesij z milijonskimi P°j, ^ mi za občino (da o tem, kako bodo opozoril. Se tehtnejši pa je bil predsednik ne govorimo), so morali potrditi nakup & občinskega nadzornega odbora Boris Tomažič, nega stroja vrednega nekaj manj kot milijona tolarjev. ^ Dodajmo še, da so svetniki sprejeli M1?^ ki je menil, da je mnenje vladne službe o protizakonitem ravnanju premalo, saj vlada in njene službe sploh niso pristojne za tolmačenje zakonov, še manj pa za ugotavljanje protizako-nitosti. Za tolmačenje zakonov je pristojen zakonodajalec (državni zbor), za ugotavljanje protizakonite prakse pa Ustavno sodišče. Svet- Z delegacijo po dokumente Gorenja vas, 22. septembra - Že v lanskem letu so občine, ki so nastale na območju nekdanje občine Škofja Loka, na oddelku za prostor občine Škofja Loka naročile izdelavo sprememb in dopolnitev prostorskega dela dolgoročnega družbenega plana, kot se še vedno imenuje edini temeljni urbanistični dokument. Vendar na izpolnitev tega naročila še vedno čakajo: razen v občini Žiri, kjer so praktično izdelavo izsilili s tem, da so ob koncu dogovorjenega roka kar razpisali javno obravnavo, v občinah Gorenja vas - Poljane in v občini Železniki Se čakajo, izvedeti celo niti ne morejo, kdaj naj bi te dokumente vendarle dobili. To problematiko so obravnavali tudi na zadnji seji občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane, saj so pritiski, da se dokumenti uredijo in s tem odprejo nove gradbene možnosti zelo veliki. Prisotni vršilec dolžnosti načelnika Upravne enote Škofja Loka Brane Murnik, ki dobro pozna razmere tudi na občini Škofja Loka, je menil, da je edina stvarna rešitev poiskati ustrezno usposobljeno projektantsko firmo, oddelku za prostor občine Škofja Loka pa prepustiti le usklajevanje. Prepričan je namreč, da je ta oddelek tako skromno kadrovsko zaseden, da sicer prevzetih nalog preprosto ne zmore. Ob trditvi, da je njegova naloga le usklajevanje in priprava doslej izdelanih podlag, je med svetniki hudo završalo, saj so menili, da bi morali biti dosedanji dokumenti in strokovne podlage, ki se nanašajo na njihovo občino, njihovi. Končno so se odločili, da na razgovor o pripravi prostorskih dokumentov v Škofjo Loko pošljejo delegacijo. • S. Ž. cijo o tem, da je postopek za P°°^0^ koncesij štirim zdravnikom: dr. Mileni JjJJjjj Medic, dr. Andreju Šubicu, dr. Roman" * Hafner in dr. Janezu Dolencu v zakljuj11^! Večini pobud ustregli Žiri, 18. septembra - Na sredinih občinski svetniki v Zireh prvikrat °°r^yef vali tudi spremembe in dopolnitve sredfll ^ očnega in dolgoročnega plana, ki'J'.^ javno razgrnjen in obravnavan pred do D f mesecem v Zireh. Vodja oddelka za PH£,$ in okolje Občine Škofja Loka & ^ Mohoric Peternelj, ki je osnutek dokumentov tudi pripravila, je ob^eS ^ svetnike o tem, da so prejeli kar 147' P°. ^ in da so jih veliko večino upoštevali je le v primerih, ko bi predlagana 8ra lft, posegla na zaščiteno območje vodnega J ali pa bi pomenila razpršitev gral^t nedopustno širjenje naselij ali J?0,scLsl(i na kmetijska zemljišča. Ker Zin. a.^t niso imele obrtne cone, so del dosef* ^ industrijske cone namenili tudi za °? fp trgovino, in je tako nastala go$P°a .M cona. Novost je tudi športno rekreacij cona v Maršaku, kjer so na predlog ° eM predvideli tudi izgradnjo doma za st n0^ občane, tod blizu, ob načrtovani^ obvoznici pa naj bi stala tudi ^ bencinska črpalka. Novost je tudi op''^j^ tev površin za zimske športe na GPr.0^0to^. ter večja rekreacijska zona v dolini P ^ Račeva, kjer naj bi bil poleg skakaln* ift prostor za kolesarjenje, rolkanje, 11^ konjeništvo. Občinski svet se je Z 0Sl\[aT&^ strinjal in sklenil, da naj se £' £ dokončen predlog za sprejem. * Slovesna otvoritev prizidka šole v Poljanah Polianci dobili, kar jim nikdar ne bi smeli vzeti DOBROTA ni SIROTA I Poljane, 22. septembra - V soboto sta gorenjevaško poljanski župan in predstavnik ministrstva za šolstvo z rezanjem trku simbolično otvorila, poljanski župnik pa blagoslovi, prizidek k osnovni šoli, ki i« po skoraj tridesetih letih zopet postala popolna osemletka. Resnično velik obisk 'Judi je potrdil, da jim ta Pridobitev, za katero so zbirki denar tudi s samoprispevkom, veliko pomeni. Kljub ne najbolj prijaznemu vremenu se je v soboto ob otvoritvi prizidka k osnovni Soli v Poljanah tam zbrala Resnično velika množica ljudi m dobro uro in pol prisluhnila govorom ter kulturnemu programu, ki so ga pripravili za to slovesnost. Poročali smo «> da se je pouk v tej šoli (in Prizidku) sicer začel že pred tremi tedni, vendar so želeli, oa tudi nov del šole pridobi tisto vzdušje, ki ga lahko da le delo učencev in učiteljev Novo popolno osemletko v Poljanah obiskuje 361 učencev, ki so razporejeni v 16 oddelkov, poleg tega pa je v šoli tudi vrtec, v katerem je v 4 oddelkih 60 otrok. Do letošnjega šolskega leta je bil v Poljanah pouk le od 1. do S. razreda, z odprtjem do 8. razreda pa je bila 100 učencem prihranjena vožnja v Gorenja vas. V okviru te nove osemletke deluje Še podružnična Šola Javorje, saj šolski okoliš obsega področje KS Poljane in KS Javorje, obiskujejo pa jo tudi učenci iz občine Škofja Loka (del Gabrške gore in Bukovega vrha). Na šoli je zaposlenih 45 delavcev. Neza in Kristina ze imata posebno mizico Škofja Loka, 23. septembra - Neža in Kristina Kržišnik, sestrici iz Škofje Loke, ki bolujeta za posebno mišično boleznijo, letos odhajata v vrtec. Prva je stara štiri leta in pol, druga pa leto in pol. Ker imata oslabljene mišice trupa, v vrtcu pa bosta sedeli še več kot doma, sta nujno potrebovali posebno mizico za pravilno sedenje. Mizici za deklici -kupil jih je Humatnitarni zavod Vid, dvajset odstotkov vrednosti mize, ki sicer stane 55 tisočakov, pa je podarilo podjetje Vija terapija, je že v Škofji Loki, v veliko veselje bodočih pridnih učenk. • M.A. ---'"• ~T3 Med bili gosti te slovesnosti so svetovalec ministra za šolstvo in šport Borut Hva-minister za okolje in Prostor dr. Pavel Gantar, Poslanca v državnem zboru Vincencij Demšar in Jože Možgan ter župani in ravnatelji šol iz sosednjih občin. Posebej vesel je bil nad doseženim uspehom v govoru župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj, ki je opozoril na veliko razumevanje občine in njenega občinskega sveta, da se pogoji za šolanje v tej občini postopoma uredijo. Ta prizidek, v katerem je šest novih učilnic, še ne pomeni, da so vsi pogoji za osemletko, zlasti pa novo Jkr gradnja prizidka šole v Poljanah še ni finančno z*kljuČena, Je mogoče o vrednosti investicije govoriti le ŽP^Užno. Po dosedanjih ocenah in podatkih naj bi rfjdnja stala skupaj 150 milijonov tolarjev, od tega je tlo 11 milijonov namenjenih za zemljišče, gradbena dela so stala 94 milijonov, oprema 18 in učila 11 milijonov tolarjev. Večino je financirala občina, 9 milijonov seje zbralo s samoprispevkom v Poljanah in Javorjih, od 73 milijonov obljubljenih sredstev minis-irstvu za šolstvo in šport pa so doslej dobile le 19 milijonov tolarjev. devetletko, povsem izpolnjeni, saj bo za to potrebno dograditi še dve učilnici, telovadnico, urediti telova-dišče in igrišče ter okolico, podobne investicije pa občino čakajo tudi pri šoli v Gorenji vasi in nekaterih podružničnih šolah. Da je razumevanje občine res veliko potrjuje tudi podatek, da financiranje teh gradenj s strani ministrstva za šolstvo in šport, ki naj bi prispevalo praviloma polovico, zelo nezanesljivo, saj so v primeru prizidka v Poljanah doslej pokrili le Četrtino svoje obveznosti. Slavnostno besedo ob otvoritvi so imeli tudi vršilka dolžnosti ravnateljice Ivica Oblak, ki je zagotovila, da se bodo vsi na šoli zaposleni potrudili za to, da bo v šoli prevladovala ustvarjalnost, prijaznost, strpnost in medse- bojno spoštovanje, predsednik sveta Krajevne skupnosti Poljane Tone Krek, ki je menil, da se lahko Poljanci, ki so prispevali za šolo dvakrat, tudi dvakrat vesele, po dolgih letih pa so dobili tisto, kar jim nikdar ne bi smeli vzeti, ter poljanski župnik g. Bonča, ki je pred blagoslo vom šole občuteno opozoril na pomen in neizbrisnost tistega, kar otroci v šoli dobijo. V kulturnem sporedu so sodelovali otroci VVZ, učen ci šole, folklorna skupina podružnične Šole Javorje, otroški in mladinski pevski zbor šole, dekliška vokalna skupina Okarina in Gorenje-vaški oktet. Po slovesni ot voritvi pa si je lahko množica prisotnih novo šolsko pridobitev tudi podrobno ogledala. • Š; Žargi Kristina in Neža ob novih mizicah skupaj z Marijo Oštir Pajestica s Humanitarnega zavoda Vid Srečanje na Tromeji Na ples v Slovenijo, na golaž pa h Korošcem £eprav je bil tradicionalni pohod sosedskih narodov na Tromejo ali Peč teden kasneje, se je "»a 1500 metrov visoko zbralo več tisoč ljudi. Druženju na stičišču treh držav je tudi podpora Kupni organizaciji zimskih olimpijskih iger leta 2006. si';sep,embra Z R K°r0ŠC uspelo uzenje Slovencev, Italijani m K°rošcev na Tromeji ,Ratečami jc tudi tokrat meja je dokaz, da bi lahko ljudje tega območja živeli brez meja in da smo že v Evropi," je dejal Ivan Hočevar iz Podkorena, ki je prišel na Tromejo po nekdanji zelo prijetni "graničarski" poti. Na Tromeji je ponavadi os"cmno:ZaČeto Je bil° Pred irSSS ,eti< ko ev" anus! meje' vsaJ Proti Balk-in je D!so.bi,e !ako odprte, Se ie KV°Je prispevalo, da zelo malo protokola in viso Avstriji m^ji Z ItaliJ° in koIetečin besed. Vlada sproščam,* J^1'0 Postno sode- čenost in tudi tokrat je bilo tako. Ljudje z vseh strani meja so na primer hodili plesat na slovensko stran, kjer je igral ansambel As s Kevcema Tatjano Tramte in larkom Bitencem, če pa se je komu zahotelo makaronov r^alo'orotokola in v * je po svoje prispevalo, da g>w v vlada sp *e je ob meji z Italijo in koleteah o« ^širijo razvilo pristno sodelovanje, ne le na uradni ravni, ampak tudi med ljudmi. "Veseli me, da se tradicionalnih srečanj na Tromeji ne udeležujejo le planinci, ampak tudi ljudje, ki sicer ne uodijo pogosto v gore. Tro- ali golaževe juhe, pa je lahko brez problemov krenil k Avstrijcem ali Italijanom, in obratno. Meje na Tromeji resnično zginejo in na gori zaživi sožitje v pristnem pomenu besede. Na Tromeji, kjer so se v nedeljo zbrali visoki predstavniki mest in občin v dolini, župan Trbiža Carli Toniutti in župan Podkloštra Gerwald Steinlechner, so odkrili bronasti relief občine Kranjske Gore z Julijskimi Alpami in Triglavskim narodnim parkom. Čast odkriti relief, ki ga je izdelal Tone Kralj (kopiji reliefa sta dobili tudi obe osnovni šoli, karta občine pa je že izdana), je pripadla predsedniku občinskega sveta Kranjska gora Jožetu Zupančiču. Dejal jc, da bi si morali takšno srečanje, če ga ne bi bilo. izmisliti, pridobiva pa na kakovosti, saj se ne srečujejo le politiki, ampak ljudje. Predstavniki organizacijskega odbora za olimpijado treh dežel pa so izročili občinam pod Tromejo plakete za pomoč pri kandidiranju za igre. Med nedeljskimi obiskoval- J0f-> 1 „ "" r ■■ .- ci Tromeje je bila tudi dele- oc!kr'Panc'ič> predsednik občinskega sveta Kranjska Gora, gacija belgijske občine ,va relief svoje občine. Levo župan Trbiža. VVasmunster, ki je pobratena Foto: J.Košnjek s Kranjsko Goro. Za obe Vsak čas bo končana tudi klančina, ki jo urejajo za Nina Rakovica iz Kamnika. Odkar smo zadnjič poročali o akciji, ki smo jo skupaj s Humanitarnim zavodom Vid začeli okoli velike noči, je naposeben račun prispelo še nekaj nakazil: Skupnost stanovalcev Klavčičeva 2, Kamnik - 22.000 SIT; Vida Vettorazzi, Spodnje Stranje, 20.000 SIT; Špecerija Bled, Bled, 15.000 SIT; Darko Mule j, Lesce (namesto cvetja so ob smrti očeta sodelavci darovali denar) 12.000 SIT; Ivanka Burkeljca, Kamnik 5.000 SIT; Peter Andolšek, Kamnik, 3.000 SIT in Marija Fajfar, Predoslje, 3.000 SIT. občini je turizem najpo membnejša gospodarska panoga. Srečanje na Tromeji je tudi "podpora" kandidaturi treh dežel za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2006. Sekretarja slovenskega in koroškega odbora Vojteh Budinek in Dieter Janz sta optimista. Koroška javnost je izredno naklonjena igram, glede organizacije pa vlada tudi soglasje političnih strank. Predstavitev kandidature na seji avstrijskega olimpijskega komiteja na Dunaju je bila uspešna in ni bilo niti enega mnenja zoper organizacijo iger. Zgodba v Avstriji še ni končana. Na Koroškem bo 5. oktobra referendum o igrah. Erav tako pa tudi na salzburš-em. Zelo pomembno je, da referendum uspe in da se ga udeleži čim višji odstotek državljanov. Dokončen sklep, kdo iz Avstrije bo kandidiral za igre, pa bo sprejel avstrijski olimpijski komite na tajnem glasovanju novembra. Tudi določila šen-genskega sporazuma o odprtih mejah znotraj unije ne bi bil problem. Leta 2006 naj bi bila Slovenija članica unije. V nasprotnem primeru pa bi, kot je dejal Janz, pa bi naredili izjemo. • J.Košnjek Rdeči krit Slovenije ponovil uspeh akcije "Nikoli sami" Prispevki darovalcev še vedno pritekajo Kranj, 23. septembra - Rdečemu križu Slovenije je v letošnji akciji zbiranja finančnih prispevkov za podporo humanitarnih programov RKS do sredine septembra uspelo zbrati že 59 milijonov tolarjev. V akcijo se je vključilo 30.588 donatorjev, pravnih in fizičnih oseb, ki so svoja sredstva po dosedanjih podatkih namenili jnedvsem za pomoč socialno ogroženim ter bolnim in ostarelim osebam. Na Rdečem križu Slovenije ugotavljajo, da so ponovili uspeh lanskoletne akcije oziroma predvidevajo, da bo rezultat celo boljši, saj finančni prispevki darovalcev na žiro račun Rdečega križa Slovenije še vedno pritekajo. Sicer pa so v preteklem letu ob zaključku akcije "Nikoli sami" v vse območne organizacije Rdečega križa razdelili 14 tisoč enotnih prehrambenih paketov, tretjino sredstev pa namenili enkratnim denarnim pomočem. "Glede na dosedanje rezultate in zmanjšanje stroškov letošnje akcije predvidevamo, da nam bo uspelo zagotoviti večjo količino pomoči kot lani. Vsem darovalcem, ki so se doslej s svojimi prispevki že vključili v akcijo, se iskreno zahvaljujemo, zahvaljujemo pa se tudi vsem slovenskim medijem, ki so z brezplačnim oglaševanjem in veliko medijsko podporo tudi tokrat pripomogli k velikemu odzivu javnosti," so sporočili z Informativne službe RKS. Vsi, ki se še nameravajo vključiti v akcijo Nikoli sami in podpreti humanitarni program RKS, lahko svoje prispevke nakažejo na žiro račun RKS, številka 50101 ■ 678 - 51579, sklic na številko 018. Prisluhnimo svetu tišine Darovalcev denarja za dokončno plačilo hiše gluhim vedno več Kranj, 23. septembra - Gluhi in naglušni, člani društva AURIS, se vsem, ki so prispevali za dokončno plačilo hiše društva, iskreno zahvaljujejo, in vabijo, da se udeležite humanitarnih prireditev, ki bodo organizirane po vsej Gorenjski. Za dokončno plačilo hiše na Hujah so prispevali še naslednji donator ji: Primož BERN I K; Selca, 2.000; Trgovina KLASJE, Selca, 5.000; Mesarija RIHTARŠIC Janez, Selca, 5.000; Donator, ki ne želi biti imenovan, Kranj, 5.000; AVTOPR1S, d.o.o., Štefan Jazbinšek, Žabnica, 3.000; Avtoelektrika Radej Andrej, Zgornje Bitnje, 2500; Livarstvo Berčič, d.o.o., Kranj, 5.000; Cementni izdelki Marjan Likozar, Stražišče, 3.000; Aleksander dr. J are, Kranj, 5.000; Rogelj Pavel, robljenje itisonov, Kranj, 5.000; JAMNI K, d.o.o., Pirniče, 15.000; STIK R&U, d.o.o, Škofja Loka, 3(X)0; Gostilna in avotprevozništvo "Katernik" Kavčič Lidija, Žiri, 2.000; Okrepčevalnica "Pri Kafurju", Žiri, 5.000; Trgovina PRI MARUŠI, Žiri, 5.000; Avtoprevozništ-vo Stane Bogataj, Žiri, 1.000; INO, d.o.o, Žiri, 5.000; Avto Frelih, do.o., Žiri, 1.000; LIVADA, d.o.o. prevozno - trg. podjetje Kranj, 5.000; Sodin Dana in Vlado, Kranj, 1.000; Urarstvo in prodajalna Geringer Dejan, Kranj, 1.000. Številka žiro računa društva AURIS, kamor lahko nakažete svoje prispevke, je 51500-678-80298 (s pripisom Prisluhnimo svetu tišine). Društvo deluje na Hujah 23/a, telefon in fax: 330 - 575, kjer lahko dobite tudi vse informacije. OBISK NA LANCOVEM Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto na LANCOVEM in med drugim je naša sodelavka Mirjani Pavlic v Gostilni Pri Cajhnu delila tudi oštevilčene reklamne čepice. Našim sogovornikom smo v dveh uricah razdelili 26 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic s kuponom, izmed katerih smo izžrebalhkupona 003354 in 03378 (nagradi: poljubno izbran Glasov izlet za eno osebo - po izbiri še v letu 1997 ali pa v prihodnjem 1998. letu) ter kupona 003366 in 003370 (nagradi; Glasova reklamna majica). Tisti, ki imate doma čepico s tako Številko, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/ 223 - lil, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš klic pričakujemo najdlje do tega petka, 26. septembra, do 13.30 ure - po tem datumu se veljavnost nagradnega kupončka z obiska izteče. Gorenjski glas v Gozdu Konec tega tedna bo ekipa Gorenjskega glasa obiskala Gozd, vasico pod južnim pobočjem Kriške gore v tržiški občini Srečanje s krajani bo v soboto, 27. septembra 1997, med 9. in 11. uro v zavetišču PD Križe v Gozdu. Zanimivosti bomo predstavili v torkovi reportaži, med srečanjem pa bomo tudi sprejemali male oglase in naročila za časopis ter podelili Glasove majice vsem, ki bodo prinesli naslovljen izvod Časopisa. • S. Saje A F M Podjetje za špedicijo, transport, trgovino LESCE Tržaška ulica 1,4248 Lesce AŽMAN d.O.O.tel./fax: (0)64 718-800,719-100 POSLOVNE ENOTE: + Špedicija Jesenice, Spodnji Plavž 6b, 4270 Jesenice tel.: +386 (0)64 861-272, fax: +386 (0)64 861-430 + Špedicija Postaja, Postaja 11 b, 5216 Most na Soči tel.: +386(0)65 87-318, fax: +386(0)65 87-418 Nudimo vam vse vrste prevozov v domačem in mednarodnem transportu z lastnimi vozili. Preko naših poslovnih enot vršimo vse vrste carinskega zastopanja, zunanjetrgovinskega posredovanja, skladiščenja ter direktno distribucijo. NOVO NA LANCOVEM Sredi oktobra bo odprta nova moderna avtomehanična delavnica AVTO H[5A MEZE Lancovo 10, 4240 Radovljica Specializirana avtodelavnica za VW Audi in Seat vozila tel., fax: 064 715 000 Stranke vljudno vabimo, da nas obiščejo in se prepričajo o kvaliteti naših storitev. Lancovo 76 SI-4240 Radovljica tel./fax: 064 715-249 BUS mobitel: 0609 624-955 ROZMAN Organiziramo vožnje in izlete po naročilu, nakupovalne izlete, izlete v zabaviščne parke Gardaland in Aqualand, organizirano tudi večdnevne termine v toplicah na Madžarskem. ZOIS, d.o.o. LANCOVO7C 4240 RADOVLJICA tel.: 714 589 Ker se doma ni dalo zidati, je cela generacija odšla drugam Čeprav na Lancovem niso povsem zadovoljni z življenjem v novi radovljiški občini (pravijo, da prevet denarja ostaja v Radovljici), pa ne razmišljajo o tem, da bi se priključili morebitni novi občini Lipnišp dolina. Na nedavni razširjeni seji sveta krajevne skupnosti je namreč o tem prevladalo negativno mnenj* Ker se v šestdesetih in sedemdesetih letih v vasi ni dalo graditi, je po besedah predsednika sveta krajevne skupnosti Janeza Koselja cela generacija domačinov odšla v druge kraje. Ko so potem za to nastale možnosti, je v kratkem obdobju "zraslo" čez petdeset novih hiš. S pitno vodo so v vasi dobro preskrbljeni, le včasih priteče iz pip "malo čudna". Najpomembnejše ceste so asfaltirane, izjema je le jeloviška cesta, od gostilne Pri Cajhnu proti Jelovici, ki je še vedno makadamska. Problem, v katerega ne upa nihče dregniti, ne občina ne državne službe in ustanove, je romski "avtood-pad" na Produ, v bližini pa je tudi odlagališče odpadkov. Krajane vse to moti, zmotilo pa jih je tudi, ko je eden od občanov (za njegovo ime vedo) pustil odsluženi avtomobil kar pred mostom čez Savo. "Kaj vse bi še morali narediti na Lancovem? V istoimenskem zaselku bi bilo treba preplastiti asfaltno prevleko skozi naselje, izboljšati režim okoli zadružnega doma, urediti notranjost doma in še kaj" pravi Janez Koselj in poudarja, da krajane moti tudi krivično določena meja med radovljiško, bohinjsko in blejsko občino. Konec kulturnega mrtvila? V šestdesetih in sedemdesetih letih je bilo kulturno življenje v kraju zelo pestro, v osemdesetih letih je zamrlo, zdaj, v drugi polovici devetdesetih let, pa se krajevna skupnost, predvsem njen odbor za šport in kulturo, prizadeva, da bi oživila kulturno dejavnost. Kot je povedala podpredsednica odbora in članica sveta krajevne skupnosti Monika Rozman z Lancovega, bo prva priložnost za to že 17. oktobra, ko bo praznik krajevne skupnosti. Za 8. februar, slovenski kulturni praznik, načrtujejo srečanje z znanim slovenskim pisateljem ali igralcem, ob dnevu žena oz. materinskem dnevu proslavo, za pusta maškerado - in še bi lahko naštevali. "Pogoji so, le več kot štiri desetletja staro dvorano v zadružnem domu bi morali posodobiti," pravi Monika in poudarja, da bodo načrti odbora padli v vodo, če ne bo odziva in sodelovanja krajanov. Franc Zupane Lancovo ima svoje športno društvo No, na Lancovem pa ne bi radi poživili le kulturne dejavnosti, ampak tudi športno. Aprila letos so ustanovili športno društvo, ki je zdaj tik pred registracijo. Ustanovni zbor je bil dobro obiskan, udeležilo se ga je okoli sedemdeset krajanov, predvsem mladih. Kot je povedal predsednik društva Janez Tonkli, sta na območju krajevne skupnosti dve ekipi malega nogometa, ki nastopata v občinski ligi, dobre možnosti pa so tudi za tek na smučeh, smučarske skoke, sankanje ter za igranje košarke in namiznega tenisa. Načrtujejo turnir v malem nogometu in v košarki, želijo pa si tudi obnovo dvorane v zadružnem domu. Gasilske vrste se starajo Gasilci z Lancovega so nekdaj delovali v okviru radovljiškega društva, 1982. leta pa so ustanovili svoje društvo, ki mu predseduje Franc Mar-kelj. Pred petimi leti so zgradili svoj dom in se doslej toliko opremili, da lahko posredujejo ob vsakem požaru. Nazadnje so gasili lani, ko je zagorelo v gozdu na Jelovici. Med 45 člani je 24 gasilcev, ki so usposobljeni za posredovanje ob požaru. Ker se gasilske vrste starajo), si želijo "mlade krvi"; žal pa opažajo, da med mladimi ni več toliko zanimanja za ljubiteljsko dejavnost kot nekdaj. V Janez Globevnik Janez Kunčič prihodnje bi radi uredili v domu še zgornje prostore. Janez Kunčič, ki je bil tudi prvi odbornik Lancovega v občinski skupščini, se ne strinja s tem, da Lancovo (tako kot, na primer, tudi Sorsko polje) spada v nižinsko kmetijsko območje. V vasi namreč ni kmeta, ki bi imel vso zemljo na ravnem, pravi in poudarja, da se posledice takšnega odnosa do kmetijstva odražajo v vse večjem zaraščanju kmetijskih zemljišč. Na Lancovem Franc Markelj se radi spominjajo tudi rtfk' danje kmetijske zadruge. KjJ pravi Kunčič, je bila ze!° uspešna: v tistem času j* "zrasel" zadružni dom, i*112 je celo več strojev kot radovljiška, dobro je skrbela Zl planine, bila je najern je podržavljene ^ajni'---in tudi finančno )e t-.$ stala. Če bi zadruga obstJJ še danes, bi se kraj g^P0*^. ko hitreje razvijal, so pre"r čani na Lancovem. ' Zaplotnik, slike: T. Doki # J\"* to tO, 4»H> Matt+tftea Konjeniški klub "N1" Lancovo 10 4240 Radovljica 0609 622 404 Konjeniški klub "N1" - Lancovo 10, domuje na Vobenkovi domačiji, ki je ena izmed najstarejših v vasi. V prenovljenem hlevu so boksi za jahalne konje za šolo in za rekreativno jahanje. Jahalna šola deluje po programu Konjeniške zveze Slovenije, pod strokovnim vodstvom učitelja in inštruktorja jahanja. Učenje poteka v jahalnici na prostem. Program jahalne šole vsebuje: - Mala šola jahanja - za otroke od približno 8. leta dalje - Začetni tečaj jahanja - Nadaljevalni tečaj jahanja - Izpopolnjevanje - Terensko jahanje čudovita narava in prijaznost domačinov odpirata vrata za razvoj bodočega kmečkega turizma in s tem upanje, da kmetija na nov način znova zaživi. Lancijeva neomajna volja .( Janez Globevnik, prijatelji ga kličejo tudi Lanci O1*'^ doma z Lancovega), se je pred petimi leti ponesrečil P podiranju dreves na Jelovici, odtlej je na invalidski vozičku. Čeprav se mu je življenje povsem spremenilo?. ni zaprl vase. Nasprotno: z neomajno voljo seje vži?e' nove okoliščine, se vključil v gorenjsko košarkarsko ey/^( ki je že šestkrat zmagala na državnih prvenstvih in v€if*. nastopila tudi na tekmovanjih v tujini. Izdeluje skledm^ poštne nabiralnike in druge manjše lesene predmete, sa "preštlha" vrt, sklda sneg in tudi gobe gre nabirat* Pol stoletja Cajhnove gostilne ' Letos mineva 70 let, odkar so Pri Cajhnu odprli gosti'*. Dvajset let, med 1947. in 1967. letom, je bila zaprt* P pripovedovanju gostilničarja Franca Zupanca zato, k*fy se oblasti bale, da bodo zasebniki "požrli" držav0' ,0 gostilno večinoma zahajajo domačini In ribiči (prodaj® ribiške karte), imajo pa tudi dve sobi za turiste In ballnlrjg Ker sta Franc in njegova žena upokojena, gostilna deluJe .( s polovično močjo. Od konca novembra do velike nO" J zaprta, preostali čas pa je odprta štiri dni v tednu. Kmetijska lopa za tovornjake * Družinsko podjetje Ažman, d.o,o., iz Lesc, ki g<* s° Franci Ažman, se ukvarja s prevozi, špedicijo in trgov^^ zaposluje 22 ljudi in ima v lasti tudi osem tovornjakom» ' dva kombija. Ker je bil problem, kam s tolikšnimi?0? i ko stojijo, je na Lancovem brez potrebnih dovolj*^ vendar s soglasjem krajevne skupnosti uredilo Par ^ prostor, skladišče in manjšo delavnico, potrebno vzdrževanje vozil Ko je državni zbor dopolnil zaM^0 urejanju naselij in drugih posegov v prostor, je - j^j/ vložit zahtevo za odlog prisilne izvršbe in vPl^.iJ legalizacijo seJg 750.000 tolarjev depozita. Z . zapleta. Ker je bila (stara) radovljiška občina Pr€^i(\i je uredbo o sanaciji degradiranega območja $Vr7 jt republiška vlada, ki je med drugim predpisala, a ^ Azmanov objekt na Lancovem lahko velik le 9 * ^ metrov in da so na tistem mestu lahko le lop .f, kmetijsko dejavnost. "Jaz nisem kmet, ttmpak p° nik, avtoprevoznik" se čudi Franci Ažman, ki se ^"^o takšno rešitvijo ne strinja in poskuša doseči spre*** sanacijskih pogojev. Le cerkev stoji na svojem zemljišču ^ Cerkev sv. Lamberta na Lancovem je sicer zunaL le i obnovljena, tudi električno zvonenje Ima, problem J ^ tem, da samo cerkev stoji na cerkvenem sve!^čejf zemljišče okrog cerkve pa je v zasebni lasti. Zem0 bilo nacionalizirano in prodano zasebniku, ta*aiunj, 21. septembra - Praz-™*> ko pridejo majerji oziroma planšarji s planine, je v »oninju že štiriinštirideset let ??red KravJj bal- Začelo se pred drugo svetovno rjT°J.n?' v Bohinjski je že vojno ešnjici, kjer je bila ob Prihodu planšarjev veselica. Turistično društvo Bohinj je Prireditev kasneje zaradi ustreznejše lokacije prireditev Prenesal v Ukane, kjer ostaja d° dandanašnjih dni. Na Prvem Kravjem balu je igral ^vsenik, letos se je tega sPomnil tudi na svojem kon-certu Pod Skalco. . Program Kravjega bala ostaja klasičen, v začetku so skušali domačini predstaviti bohinjsko folkloro, občinstvu sta se pre- Zaključek Krekovega tedna z okroglo mizo Veliko zanimanje za Krekov čas Selca, 23. septembra • Potem ko so v Selcih s številnimi prireditvami, ki so se začele že 12. septembra, obeležili osemedesetletnico smrt) svojega rojaka dr. Janeza Ev. Kreka, so teden zaokrožili s petkovo okroglo mizo v prostorih tamkajšnje osnovne šole in nedeljsko sveto mašo v župnijski cerkvi Tako kot na ostalih prireditvah Krekovega tedna je bilo tudi na petkovi okrogli mizi v osnovni šoli Selca skorajda premalo prostora za vse, ki jih je zanimalo Življenje in delo slavnega rojaka. Na okrogli mizi, ki jo je povezoval Janez DoUnar, udeležil pa se je je tudi slovenski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, so s svojimi prispevki sodelovali dr. Janez Juhant, dekan ljubljanske Teološke fakultete, dr. France Martin Dolinar in mag. Milan Zver. Najprej je dr. Dolinar predstavil razgiban čas, v katerem je dr. Janez Evangelist Krek živel -zanimivo drugo polovico prejšnjega stoletja je zaznamoval Čas povečanega centralizma, Evropa je bila eno samo krizno žarišče, ki So mu dajale ton vojne med posameznimi evropskimi državami. Socialno ekonomske in politične okvire takratne družbe je na okrogli mizi predstavil mag. Milan Zver, s teološke perspektive pa je tisti čas ocenil dr. Janez Juhant. Slednji je tudi vodil nedeljsko sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Petra v Selcih, s katero se je v nedeljo ob 10. uri zaključil Krekov teden. • MA. dstavili starejša in pa mlajša folklorna skupina iz Bohinjske Bistrice. Poleg tega so na kravjem balu nepogrešljivi tudi godbeniki, letos pa jih je s seboj pripeljal kar pokrovitelj Pivovarna Laško. Pol ure čez poldne so se se iz planin vendarle vrnile črede živine ob spremstvu planšarjev in njihovih pomočnikov. Gospodarji so skrbno pregledali trope živine, kako zdrava in nenazadnje, koliko bolj je porejena. Zadnjih nekaj let krave in seveda bikce priženejo iz Fužine in Studorja. Dokončno oceno je seveda dala komisija, najboljše je nagradila sirarna AC, ki je dandanes edina, ki še izdeluje pravi bohinjski sir. Tega je bilo na Kravjem balu več kot dovolj, povpraševanje obiskovalcev je bilo vse hvale vrad-no, prav tako pa tudi domača kuhinja bohinjskih žena in deklet. Te so za lačne želodce pripravljale tipične bohinjske jedi. Posebna zanimivost so koruzni žganci, ki so posebni ne le po receptu, temveč tudi po tem, da 'ne gredo v promet' na nobeni drugi prireditvi z izjemo kravjega bala. Letošnja novost je tudi izbor najlepše bohinjske cike, ki je tamkajšnja avtohtona kravja pasma. Program, ki se je v popoldanskih urah prevesil v veselico, sta povezovala Slavko Podboj in Krjavelj. Letos poleti so imeli Bohinjci vsako soboto sejme domače obrti, kravji bal pa je s še zadnjo predstavitvijo zaključil bohinjsko sejemsko sezono. V spretnostih s takimi in drugačinimi žagami so se pomerili še gozdni delavci, skratka kravji bal je bil tudi letos zelo živ, čeprav krav ni bilo ravno toliko, kolikor so jih obiskovalci pričakovali, kljub temu je bilo v Ukancu moč pokukati v še ne tako odmaknejne čase. Ampak 50 glav s kravjega bala je danes že v hlevih, majerji po končani Eaši počivajo do prihodnjega ravjega bala. • U.S. Gobe in zabava na Ermanovcu Ermanovec, 20. in 21. septembra - Planinsko društvo Sovodenj je minuli konec tedna že petič zapored pripravilo dvodnevno razstavo gob pred svojim domom na Ermanovcu. Razstavljene gobe so nabirali domači planinci in gobarji pod vodstvom Nika Ignjatova in Vinka Mohorčiča. Poleg gob so na ogled in pokušino namenili tudi precej gobjih jedi, po katerih je bilo zares veliko povpraševanje, tako da so organizatorji komajda uspeli zadovoljiti vse apetite obiskovalcev. Soboto je nekoliko pokvarilo slabše vreme, zato pa je bila nedelja toliko bolj živa. Za glasbo je skrbel duo Sonja in Jože, za hrano in pijačo pa domači planinci. Razstava gob je bila le ena izmed mnogih prireditev, s katerimi sovodenjski planinci skušajo na Ermanovcu prebuditi družabno življenje. Slednja je bila ne le zabavna ampak tudi poučna, saj so obiskovalci spoznali okrog sedemdeset različnih vrst gob. Lani so gobarji uspeli predstaviti skorajda še enkrat toliko gob, razlika pa gre ediriole na za gobe ne ravno najbolj ugodne razmere. Vendarle pa se menda za letošnjo gobjo sezono še ni bati, saj bodo te ob dobrem vremenu rasle še kar nekaj časa. • U.S. genski piknik upokojenih policistov Brez strahu Pfed slabim vremenom Je tudi ud °l s.ePten,hra - Kljub kislemu vremenu so vztrajali v društ i?n' de'avc' Organov za notrajne zadeve, povezani s°boto ud i**8 vPerc' k* so se' skuPaJ z družinskimi člani, v "Oelezili že drugega jesenskega piknika na Jezerskem. jezeru0 niŠČ7Pri Planšarskem keirTSona„ Z8°rnjem Jezers Sredi dnn!LZačeli zbirati že e oldLneva in tja do e J»n je nabralo že Pold-n jm ,e nabr l.epo število. Pridružili so se Jim tudi člani sosednjih klubov, z Bleda, Jesenic 10 Hubljane ter celo nekaterih ostalih. Kosilu je sledilo ve: P°Poldne s številnimi družabnimi igrami in plesom, seveda. "Poudarek našeh srečanj je fa druženju nekdanjih sodelavcev, obujanju spominov m utrJevanju prijateljskih vezi - tako med člani kluba kot med upokojenimi in aktivnimi delavci organov za notranje zadeve," je poudaril predsed-nik območnega kluba upokojenih delavcev organov za notranje zadeve Makrs Pere Kranj Jože Pis-kernik. "Veseli smo številnih druženj. Pomladanski in jesenski pikniki so sedaj postali že kar tradicionalni. Sicer pa imamo pripravljen tudi natančen program aktivnosti kluba, kjer je v prvi vrsti skrb za ostarele in bolne člane in skrb, da se kar se da Slovesno ob 50-letnici LD Udenboršt Na lovu smo vsi enaki, ker je naša barva zelena Brdo, 23. septembra - Lovci živijo v sozvočju z naravo, spoštujejo jo, se ji prilagajajo. Prilagodili so se ji tudi preteklo soboto, ko je lovska družina Udenboršt na Brdu pri Kranju kljub slabemu vremenu slovesno praznovala petdeset let delovanja. Jože Piskerniki, predsednik območnega kluba upokojenih delavcev organov za notranje zadeve Maks Pere Kranj. velikokrat srečamo. Občasno pripravljamo tudi jubilejna srečanja, vsako leto pa še srečanje jubilantov, torej tistih, ki so dopolnili sedemdeset, petinsedemdeset ali osemdeset let. S tistimi, ki so stari nad osemdeset, se srečujemo vsako leto," je še povedal Jože Piskernik. Upokojeni delavci organov za notranje zadeve se velikor-at srečajo s svojimi aktivnimi kolegi, tako na ravni UNZ Kranj kot na ravni ministrstva. Sicer pa se ta čas že pripravljajo na nove prireditve. Prvo naslednje srečanje bo oktobrski izlet v neznano, sledilo bo srečanje jubilanotv, v decembru pa bodo že začeli z obiskovanjem ostarelih kolegov. Letos načrtujejo tudi pripravo Sil- "Lovska barva je le ena. Ne črna, ne rdeča, ne bela. Je zelena. Na lovu uživate enako kot najbolj reven ali najbogatejši mogočnež. Na lovu smo vsi enaki, ker je naša barva zelena, je zapisal ob ustanovitvi prvega slovenskega lovs-kega društva dr. Ivan Lavrenčič. Lovci LD Udenboršt se tega držijo tudi danes. Njihovo lovišče spada med srednjegorska, njegova značilnost pa je prav raznolikost divjadi. Osnovna vrsta je srnjad, ki pokriva celotno lovišče, med divjad, ki se občasno zadržuje tam, pa spadata predvsem jelen in divji prašič. Skoraj celotno področje pa naseljuje tudi gozdni jereb. Lovska družina Udenboršt, katere starešina je ta čas Janko Troha, ima svoje lovišče v MO Kranj, v občini Tržič in Naklo, ki jo pokriva v dveh tretjinah. "Upam si trditi, da je s svojim delom in gojitvijo divjadi opravičila svoj obstoj. Prava mera posega v naravo je prav gotovo v korist divjadi, kmetijstvu in ostalim uporabnikom prostora," pravi župan občine Naklo Ivan Štular, ki je lovcem ob 50-letnici čestital in zaželel uspešno delo v prihodnje. Na srečanju, ki so ga slovesno začeli Domžalski rogis-ti, se je zbralo kar blizu sto petdeset udeležencev, med njimi tudi predstavniki sosednjih družin, pobratene LD Čarolje in predsednik področne lovske zveze Gorenjske Franc Golja. Drago Peric, Brane Žiberna, Franc Nadižar, Franc Mrak, Drago Goričan mlajši in Andrej Snedic so bo tej prložnosti dobili plakete LD Udenbošt, odlikovanje Lovske zveze Slovenije za zasluge pa Dušan Belovič, Alojz Ravnikar in Marjan Markič. Slavnostna seja se je zaključila z znanim "lovskim ropotom", srečanje pa se je nadaljevalo s pogostitvijo in zabavo dolgo v noč. • M.A. w«"ov irjSr irj"KS rerc ,z "ru"J" ,F"ryJ J '"l Jim bo pndruž o tudi kar se UP»konlf»«d^ Jda velifo aktivnih ^n7LlkM, vanJ- Na sobotnem srečanJ" Jlh Slab° organov za notranje zadeve 'prestrašilo. »- . M.A. KONCERT ZA NAŠE MALČKE Dobrodelna prireditev ZA NAŠE MALČKE na Gorenjskem sejmu Podpora in spodbuda akciji, opozorilo državi Okrog tisoč obiskovalcev je podprlo in potrdilo v nedeljo zvečer v dvorani Gorenjskega sejma v Kranju organizacijo dobrodelne prireditve 0j izgradnjo novega otroškega oddelka Splošne bolnišnice Jesenice, katere organizatorji v okviru 50-letnice izhajanja Gorenjskega glasa smo bib Gorenjski glas, Gorenjska glasbena agencija Antonič, Gorenjski sejem Kranj in Splošna bolnišnica Jesenice. Kranj, 22. septembra - Minula nedelja je bila ena tistih zadnjih nedelj letošnjega poletja, za katero bi lahko rekli, da ni bila ravno naklonjena prireditvam, kakršna je bila zvečer v dvorani Gorenjskega sejma. Bila je namreč lepa, sončna nedelja, ki je vabila v naravo, na izlete in prireditve na Gorenjskem; med drugim tudi na tiste, ki so prejšnjo nedeljo zaradi slabega vremena odpadle in so jih prireditelji prestavili za teden dni. Pričakovali bi torej, da bomo zvečer na Gorenjskem sejmu na velikem dobrodelnem koncertu narodnoza-bavne glasbe skupaj le z glasbenimi skupinami in nekaj ljubitelji te glasbe, ki jih izletniška nedelja ni zvabila kam drugam. ka in iz raznih krajev Slovenije, so napolnili lepo pripravljeno prireditveno dvorano na Gorenjskem sejmu. Zahvala za to gre predvsem Gorenjskemu sejmu in vsem, ki so sodelovali pri tem pod vodstvom Francija Gselmana. Domala napolnjena in za koncert prirejena dvorana pa je bila potem predvsem potrditev, podpora in spodbuda dobrodelni akciji za izgradnjo pediatričnega oddelka Splošne bolnišnice na Jesnicah. Direktor Splošne bolnišnice Jesenice prim. dr. Janez Remškar je v kratkem pogovoru in predstavitvi razložil, da čelada, ki jo je dobil spomladi (na srečelovu na Šobcu -kakšno naključje) še vedno čaka na začetek gradnje oddelka na Jesenicah. Za koncert se je prirediteljem zahvalil direktor bolnišnice dr. Janez Remškar s knjižnim darilom. Z leve direktorji: Franc Ekar - Gorenjski sejem, Jože Antonič - Gorenjska glasbena agencija in Marko Valjavec • Gorenjski glas. Pa ni bilo tako. Številni, prav "Vsi načrti in druga potrebna gotovo ljubitelji narodnozabavne dokumentacija so nared. glasbe, saj so bili med njimi celo Čakamo, po zagotovilih odgovor- obiskovalci iz Trsta, Celovca, Belja- nih v vladi, le še na sprejem V kratkem pogovoru je direktor Splošne bolnišnice Jesenice dr. Janez Remškar poudaril, da je tudi ta prireditev spodbuda in opozorilo državi. Nastopili so Na koncertu ZA NAŠE MALČKE v prireditveni dvorani Gorenjskega sejma so nastopili: - Alpski kvintet - Ansambel Rosa • Ansambel Franca Miheliča • Gangčarji - Igor in Zlati zvoki • Harmonikar Klemen Leben - Slovenski kvintet - Ansambel Braneta Klavžarja - Družina Galič - Harmonikar Denis Novato • Harmonikar Matjaž Kokalj • Ansambel Borisa Razpotnika Gorenjski muzikantje - Vesele Štajerke in humorist Klemen Košir Prireditev sta povezovala Natalija Verboten in Jože Galič Dobrodelni koncert je začel in sklenil Alpski kvintet. državnega proračuna. Če bo vse posreči, bomo dočakali začetek gradnje še letos. Izgradnja pa bi bila lahko končana do konca prihodnjega leta. Takšne prireditve so prav gotovo zelo spodbudne, dobrodošle. Bilo jih je že kar nekaj. Zadnja pred današnjo in zelo odmevna je bila prav na Šobcu v organizaciji in na pobudo Radia Triglav Jesenice. V bolnišnici smo hvaležni za to, saj bo za opremo oddelka zmanjkalo 15 milijonov tolarjev. Vrednost prireditev, kot je tudi nocojšnja, pa je še v nečem: Je pritisk in opozorilo državi, da njena obveza ni majhn a in da je ne more odlagati v nedogled. Zato še enkrat tudi zato iskrena hvala Gorenjskemu glasu, Gorenjski glasbeni agenciji Antonič in Gorenjskemu sejmu in vsem, ki so nocojšnjo prireditev podprli z udeležbo ali nakazilom na Žiro račun."Kar debele tri ure je trajala prireditev, ki pa očitno za vse, ki so prišli, ni bila dolgočasna. Med njimi je bila kar večina gorenjskih županov. Da ni bilo dolgčas, so poskrbeli ansambli, kar trije harmonikarji in pevci, za smeh pa Klemen Košir, da je vse potekalo lepo in uglajeno, sta bila na koncu niči. Vsem, ki ste se že do zdaj od' ------ .-----, ...---------- - a, zvali, ali pa se še boste, da daste n kaj, kar lahko, zato še enkralt isl"* hvala. • A. Zalar, foto: G. Sin* Prispevke lahko naka*eJf n* žiro račun: Splošna bolnisnlC Jesenice 51530 - 603 - 3120?» pripisom: za pediatrijo. i Za smeh je skrbel Klemen Košir, prireditev sta povezovala Nata") Verboten in Jože Galič. Najmlajši harmonikar Matjaž Kokalj zaslužna Natalija Verboten in Jože Galič, za ton v zahtevni dvorani pa Robert Bauman in Mitja Svetina. Bila je prireditev s poudarjeno željo, da bi bila čim bolj odmevna nasploh in še posebej pri odgovornih v državi za uresničitev naslova: ZA NAŠE MALČKE v jeseniški bolniš- Podjetje Hribar & otroci iz Kranja je za otroke v pediatričnem oddelku prfcpevar 100 plišastih igrač, vrednih prC 250.000 tolarjev. Do zdaj so prispevali Akciji za pomoč pri izgradnji novega otroškega oddelka v Splošni bolnišnici Jeseni so se Gorenjskemu glasu, Gorenjski glasbeni agenciji Antonič in Gorenjskem11 sejmu ob današnjem dobrodelnem koncertu do zdaj pridružili: Živila Kranj, CUT! Bled, Tiskarna Radovljica, Založba Zlati zvoki, Flexible VM Records, B&T Gorenj ka Lesce, Gostilna sejem Kranj, Reprostudio Bled, Mladinski servis Radovljica, PoŠta Slovenije - Poslovna enota Kranj, Cvetličarna Potočnik Bled, Petrol Temeljna območna enota Kranj, Elektro Gorenjske Kranj, Sindikat Iskra Emeco, Elmont Bled, Mesarija Kepic Cerklje, Ekospekter Kranj, Kanja Radovljica, PGD Primskovo, Kaleidoskop Kranj, Lucifer Rakovica, Hribar & otroci, d.o.o., Kranj, Stranka LDS Jesenice, Casino Bled, HIT Casino Kranjska i Žito Gora, Murka Lesce, Foklorna skupina Bled, , Sindikat Gorenjski tisk Kranj, Sindikat ^^jed, Kranj, Rotary Club Ljubljana, Rotary C1UD. ^c6, Dimnikar Tomo Senjor iz Bohinjske BJSl. # Zavarovalnica Triglav Območna enota Kra > Cvetličarna Aura Zlato polje e§ - Občine: - Cerklje, - Medvode, - Bled', - ^"Jfofja Vodice, - Radovljica, - Preddvor, - Železniki, - a* Loka, - Naklo, - Jesenice ♦ Šenčur in Tržič Vsem, ki so prispevali do zdaj, iskrena hvala« LOV PRILOGA GORE FTvKFG^TgT SEJMU V OBČINI MENGEŠ Praznovanje v Mengšu Sejem z ohcetjo kot pred sedmimi desetletji Jutri in v nedeljo bo v Mengšu jubilejni 5. Mihaelov sejem, na katerem bo letos sodelovalo tevetdeset razstavljavcev. Pod pokroviteljstvom občine Mengeš in Gorenjskega glasa pa bo iz b°gate zakladnice ljudskih običajev letos prikazana tudi kmečka ohcet po mengeško. Mengeš, 22. septembra -Konec tedna, v soboto in nedeljo, 27. in 28. septembra, oo v Mengšu 5. jubilejna in tradicionala prireditev Mihaelov sejem. Na prireditvenem prostoru pred banko se bo tudi tokrat predstavilo okrog devet razstavljalcev in obrtnikov z izključno domačimi oziroma izdelki slovenske umetne obrti. V društvu Mihaelov sejem, ki ga sestavlja P predstavnikov gasilcev, tur-•stičnih delavcev in članov Mengeške godbe, pa so se odločili, da bo osrednje prireditveno in kulturno dogajanje na sejmu Kmečka °hcet po mengeško. Priprave, ki so se začele |ako rekoč že kmalu po lanskem četrtem Mihaelovem sejmu, so končane, ugodja predsednik Društva Franc Zabret na sejemskem prostoru, srečanje .županov in poslancev. Obisk na sejmu pa je ob svetovnem dnevu turizma stojničarjev, ki bodo letos, že petič na sejmu. Za razvrstitev stojnic, re-darsko službo, požarno varnost in organizacijo vseh podrobnosti bodo tudi letos skrbeli gasilci PGD Mengeš. Da bo letošnja sejemska pri-treditev s prikazom ohceti in običajev izpred sedemdesetih let še posebno zanimiva, pa je je v pogovoru potrdil tudi predsednik Gasilske zveze Mengeš in poudaril, da bodo parkirišča predvsem na športnem igrišču pri šoli. Jože Žargi. Še posebno zanimiva bo v nedeljo popoldne ohcetna povorka z balo. Franc Zabret, predsednik TD Mengeš je napovedal, da bodo v njej sodelovali tudi konjeniki in noše iz Radomelj, Ihana, Lukovice, Smlednika, Dobena, Loke in seveda iz Mengša. "Sprevod pa bo letos krenil po podrug kilometer dolgi trasi in sicer iz Cankarjeve ulice po Liparjevi cesti in Trdinovem trgu na prireditveni prostor pred banko. Začel pa se bo v nedeljo ob 15. uri. Društvo Mihaelov sejem vabi na prireditve in nakupe ter želi vsem obiskovalcem prijetno počutje na prikazu ohceti, kakršna je bila v Mengšu pred sedmimi desetletji. • A. Žalar Mih'aeirselm šteto BoV- ™P°-dal tudi hi. »p "It .)e™ Mc" ■,' Turistične zveze Slovenije dr. Moravče in večerno svato- koncert pa bo letos mednar- p nJ? z družabnimi igrami, zastavila se bo tudi kame-V nedeljo bo vsekakor đ°godek blagoslovitev miniaturnih zvonov in pritrkavanje odno intoniran, saj se bodo predstavili tudi godbeniki iz Avstrije. Po povorki pa bomo podelili tudi priznanje za najbolj izvirno stojnico in Tradiciona len in poznan "Vesel sem, da je postal Mihaelov sejem tradicionalen in poznan daleč naokrog. Za letos lahko rečem, da je ta prireditev zaradi godbenikov iz Avstrije in Italije celo mednarodna. Sicer pa Mihaelov sejem ni zgolj m samo semenj, ampak te zanimiva etnografska in turistična prireditev. Oba dneva se bodo vrstile prireditve, vsaka od dnjih pa bi bila lahko samostojna. Prav to pa je tisto, kar ta sejem dviguje na druge podobne sejme pri nas," ob letošnjem sejmu poudarja župan občine Mengeš Janez Per. • A. Z. tieS UVA REZERVNIH DELOV ZA '■SKARSKE, ŠIVALNE IN PODOBNE STROJE PO NAROČILU Slavko Dodič, s.p. Grobeljska cesta 26 1234 Mengeš, tel. 061/738-046 MI AMIGO Podjetje za kulturno, izobraževanje in rekreacijo SLOVENSKA 28, 1234 MENGEŠ tel./fax: 061/73 73 17, 73 78 57 e mail: izobraževanje ® mi amigo.si Internet: http://www:mi-amigo.si Posebej za Vas smo pripravili programe: STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA USPOSABLJANJA IZPOPOLNJEVANJA TUJI JEZIKI, RAČUNALNIŠTVO, PLES, KOMUNICIRANJE, VODENJE, USPEŠNO UČENJE,... OTVORITEV IZOBRAŽEVALNEGA SREDIŠČA ZA ODRASLE BO 7. OKTOBRA 1997 OB 13. URI. Vljudno vabljeni! SQ9^0 Moste 88a, Komenda Obiščite ria* tudi na MIHAELOVEM SEJMU!!! Mihaelov sejem Letošnji jubilejni S. Mihaelov sejem se bo začel s prikazom fantovščine in dekliščine ie v petek, 26. septembra, na predvečer začetka sejma. Za veselo razpoloženje bo v petek zvečer od 19. ure naprej skrbel ansambel Gamsi. Sobota, 27. septembra Ob 9. uri otvoritev sejma in dvig sejemske zastave. Slovesnosti ob svetovnem dnevu turizma. Od 12. do 13.30 predstavitev občine Moravče Od 14. do 16. ure živ-žav, zabavni program za najmlajše Od 16. do 18.30 nastop glasbenikov z glasbili mengeških izdelovalcev Ob 19. uri svatovanje pod šotorom z zabavnimi prizori. Igral bo Slovenski kvintet. Nedelja, 28. septembra Ob 10. uri maša pri cerkvi farnega patrona sv. Mihaela Ob 11.15 blagoslovitev miniaturnih zvonov na sejemskem prostoru Od 11.30 - 12.30 pritrkavanje Od 12. do 13. ure srečanje županov in poslancev Ob 12.30 pozdravni nagovor predsednika Turistične zveze Slovenije ar. Marjana Rožiča. Od 13. do 14. ure koncert godb iz Mengša in Avstrije Od 15. do 16. ure prevoz bale, povorka s Cankarjeve ulice Liparjevi in Trdinovem trgu na prireditveni prostor Od 16. do 18. ure veselo z narodnozabavnim ansamblom Borisa Razpotnika Od 18. do 19. ure podelitev priznanja najlepši in najbolj izvirno urejeni stojnici ter plaket jubilantom Od 19. do 23. ure nadaljevanje zabave OBRTNIK MENGEŠ H' O OBRTNIK MENGEŠ Prešernova 2 tel.: 061/737-227 tel./fax: 061/737-275 OBRTNA DELOVNA ORGANIZACIJA ZA IZVAJANJE OBRTNIŠKIH IN STORITVENIH DEL p.o DEJAVNOSTI: ZIDARSTVO, STEKLARSTVO IN KLJUČAVNIČARSTVO Odprto vsak dan od 8. do 19. ure in v soboto od 8. do 13. ure KUPON: Izbiramo najlepšo stojnico Ime in priimek................................................................... Naslov............................................................................... Najlepša je bila stojnica.................................................... Kupon z vašim izborom najlepše stojnice pošljite na naslov: Gorenjski gias, Zoisova 1,4001 Kranj do srede, 8. oktobra. Podelili bcmo šest nagrad. GORENJSKI GLAS • 14. STRAN IVI I HAJE LOV SEJEM Torek, 23. septembra 199? Martina Skofic Optik PE. Mengeš Slovenska 24 Tel: 061/738-980 sUK0MSKm< Sandi JAKLIČ s.p. Hribarjeva 9, \m MENGEŠ telefon: 1061) 7$7-Z57 V največji drevesnici v Slovengi vam nudimo sadike za pogozdovanje, okrasne sadike iglavcev in listavcev, trajnice, vrtnice, sadike, sadja in največjo izbiro sadik za žive meje. elovHi čas, vsak delavnik od 7. do 17. ure, v soboto od 7. do 14. ure. MENGEŠ" tel.: 061/737-311 MUHI ALOJZ KOSEC, s.p. flmVfti Prešernova 8 UZU e 1234 Mengeš i— e= ~rš== Tel.: 061/737-284 IZDELAVA, MONTAŽA, SERVIS IN REZERVNI DELI MARKIZE, LAMELNE ZAVESE, ROLO GARAŽNA VRATA, ALU ROLETE IN BRIZGANJE PLASTIKE KLJUČAVNIČARSTVO SLOVENSKA CESTA 6 tel.:737-660 1234 MENGEŠ. IZDELOVANJE STROJEV lil NAPRAV TER EKPRE5 IZDELAVA VSEH VRST KUUČEV PBČABSTTO Franc KOŠAK, s.p. - projektiramo, svetujemo - ročno izdelujemo lončene pečnice za: - sobne in krušne poči, ležalne in sedežne kamine v različnih barvah in vzorcih po želji naročnika Kolodvorska c. 16,1234 MENGEŠ toI7fax: 061/739-402 v ROČNA AVT0PRALNICA LaRA ZaN MOSTE 23/A, KOMENDA NUDIMO: poliranje ZUNANJE PRANJE NOTRANJE PRANJE KEMIČNO ČIŠČENJE PRANJE MOTORJEV DELOVNI ČAS: PONEDELJEK - SOBOTA: 8.-19. ure NEDELJA IN PRAZNIKI: 8.-12. ure VOUID)M3> VAMJIEM, NE 9® VAM ŽAL Avtopralnica v Mostah - Ročna avtopralnica v Mostah z imenom Lara in Zan sicer nima nikakršne neposredne zveze z Mihaelovim sejemom v Mengšu. Ima pa posredno. Odprl jo je v začetku tega meseca Janko Omahna, član poznega ansambla Gamsi, ki bo v petek zvečer nastopil tudi na sejmu v Mengšu. V soboto in v nedeljo vse poti v Mengeš Dogajanja, ki bi jft bilo škoda zamuditi Mihaelov sejem je ena od sicer številnih #j hkrati tudi tistih poznanih prireditev Gorenjskem, ki so se prijele in predvsei*] postale širše poznane. mlnlmarktt trgovina in storitve j mesnica Štefan Ves • -OJa Prešernova 22, 1234 MENGEŠ teL: 061/739-339 Vabimo vas v mesnico in mini market VES! Kudimo vam: * sveže meso * mesne izdelke * kruh * ostala živila Dalovni last pon.: 7. do 12. ure tor.: od 7. do 12. ure sre., čet., pet.: od 7. do 12. in od 14. do 19. ure sobota: 7.-14. ure, nedelja: 8.-12. ure ZA NAKUP SE PRIPOROČAMO! Peter Krušni k Franc Blejc Mengeš, 22. septembra - Letošnji peti Mihaelov sejem bo nedvomno potrdil tradicijo dosedanjih. Ob številnih razstavljavcih na stojnicah ga bodo prireditelji popestrili s številnimi prireditvami in dogajanji. Osrednja prireditev in hkrati rdeča nit letošnjega sejma pa bo Kmečka ohcet po mengeško. Peter Krušnik, je sicer poznan v Mengšu kot mož, ki s predstavitvijo pokaže dušo prireditve. Njemu je zaupano aranžerstvo vsake večje prireditve. "Za letošnji sejem in sprevod lahko rečem, da bo zanimiva in hkrati bogata predstava." Franc. Blejc, vodja sekcije pritrkovalcev v okviru Društva Mihaelov sejem. Letos praznuje 50-letnico pretrka-vanja, "Miniaturni zvonove smo dobili maja letos s pomočjo sponzorjev. Vseh ELEKTROTEHNA INTERSET Mednarodna elektro trgovina d.d. MENGEŠ, Trdinov trg 4 v prostorih Melodije Mengeš * PRODAJA BELE TEHNIKE csbbb^ , UGODNO: BOSCH, gorenje, BB^S^L » GOTOVINSKI * INŠTALACIJSKI MATERIAL POPUST * AKUSTIKA K> PRODAJA * MALI GOSPODINJSKI APARATI NA VEČ KITARE, HARMONIKE... ČEKOV « Delovni las: vsak dan od 8. do 1. ure in sobota od 8. do 12. ure UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI Jože Vahtar Rado Kud pet tehta 106 kilogramov j* so 53-krat lažji od zvonov,» so v zvoniku cerkve $v: Mihaela v Mengšu. Uglasi so enako kot zvonovi v zvoniku. Vlil jih je Jc* Melik v Ljubljani. Za vel* zvon sta dala denar občin3 Mengeš in župan Janez Pef Za drugi zvon je zbral den*1 od prebivalcev Loke J°*c Brojan. Za tretji zvon sfl prispevali Člani Moškejj pevskega zbora Mengejj*1 zvon, za četrtega člani Mengeš in za petega Mejjj geška godba. Zdaj se na njih učijo pretrkavanj2 Pretrkovalci pa so že t&m časa tudi redni gostje * različnih prireditvah v obciJJ in tudi na Gorenjske^ (Gorenja vas, Lesce, D°'8" ja vas pri Krškem)- KoIL-tedna bodo na sejme pn tudi pritkovalci iz TupaM- Jože Vahtar, ima na *JJJ.J kulturna dogajanja na ™. haelovem sejmu. "Poleg beni kov in nastoP, pritrkovalcev bodo pri na prostem v nedeljo »■ poldne nastopili tudi pevski zbori iz Mengša- , bo skupaj z godbo hkrati i« slovesen dogodek v okVJ letošnjega jubilejnega W^ lovega sejma." ^ Za to, da je vse v redj po pravilih skrbi v Dru*^ Mihaelov sejem predse*1,, nadzornega odbora dru* Rado Kuralt. Pravi, da letošnji sejem tako po Pfl editvah kot razstavlja ^ najbogatejša priredite* . zdaj. Vsem obiskovalce* J, svetuje, da se pravoca odpravijo od doma. ELKIM, KOZMETIČNI »IZDELAVA ET »BRIZGANJE PLASTIČNIH 1 : EMBALAŽE IKET V1AS iL PETERlpfOVEJrj^ Baikfrva 12 /TOI.<oc 061/7383 Ji t LEN MENGEŠ HIDRAVLIČNE CEVI ■ 1(S PLINSKE ARMATURE - INSTALACIJ«5 DIAMANTNO VRTANJE ŽELEZOBETONA TeL: 061/737-513, tel. & fax: 061/738-665 IENGEŠ 64011 NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA t tel. & fax: 061/738-086 Avto Car - mM URADNI PRODAJALEC IN SERVIS^ VOZIL RENAULT teL (salon):061 737 414 B*mlllf (servis):061 737 279 AVTO Bavarski motocikel s streho Pri bavarskem avtomobilskem mogotcu BMW so natanko pred petimi leti na ^lonu motociklov in koles v Cologni Prvič predstavili zanimivo domislico: vw odpiranje vrat ter nike za audio sistem, » ^f. telefon in satelitsko rOT p\ na volanu. Dopadljivo" 6r najboljšem P£,y prodaja avtomobilov: 064/421-141(servis in trgovina: 064/421-021 vendar v dosegljivo šele na tisočletja. • M.G. pre' GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Celostni pogled na vlogo tujih investicij Brez tujih investicij ne bo šlo fiolj kot na tuje lastništvo bi morali paziti, da tujec ne pride do monopolnega položaja na našem trgu. Kranj, sept. - V zadnjem času je bilo sPet nekaj posvetov o tujih investicijah, zanimivo je, da niso več povzročila tako kolčnih razglabljanj kot pred leti, ko so bili zagovorniki tujih investicij nemalokrat ožigosani celo kot narodni ^dajalci. Strasti se potemtakem umirjajo in tudi zaradi praktičnih izkušenj Vse bolj dozoreva spoznanje, da nam bije investicije prinašajo koristi, seveda Pa potrebne nekaj previdnosti. Zategadelj je zelo dobrodošel celostni pogled na vlogo tujih investicij v Slovenijo in J* nje, ki sta za zadnjo številko Gospodarskih gibanj (Ekonomski institut Pravne fakultete) prispevala F>*anjo Šlibar in Matija Roječ. Studija je zanimiva prav zaradi celostnega pogleda na učinke tujih investicij, *J niso samo ekonomski, temveč tudi kulturni, socialni, ekološki, nacionalno-ehčno-politični, vsakega pa je seveda moč še razčleniti. Čeprav je študija bolj razpravljalske narave, je dragocena prav zaradi tega, ker opozarja, da s tujim mvestiranjem nastanejo tudi posledice ^ekonomske narave, ki vplivajo na Dlagostanje ljudi. Predvsem pa obravnava tako investicije v Slovenijo kot iz nje, sal na slednje običajno pozabimo. Prav celotni pogled nedvomno najlažje raz-»unja strahove pred tujimi investicijami. P° Prikazu tujih investicij sta avtorja podrobno osvetlila njihove ekonomske ln neekonomske vplive, zaključek pa Predstavlja vskladitev obeh v celosten ^nos. Povzeli bomo le najbolj zanimive p°datke in seveda zaključek. ^udne investicije predstavljajo le Cetoino vhodnih Neposredne tuje investicije v Slovenijo J° leta 1993 znašale 954 milijonov dolarjev, leta 1994 so se povzpele na '•275 milijonov dolarje in leta 1995 na \-642 milijonov dolarjev. Portfolio inves-ticiJe (pri katerih je pridobljen manj kot 10-odstoten delež lastniškega kapitala) Pa so leta 1993 znašale 35 milijonov dolarjev, leto kasneje 48 milijonov dolarjev in leta 1995 so znašale 51 j^ijonov dolarjev. Izhodne investicije z Slovenije so predstavljale le približno Janino vhodnih, leta 1995 so neposlane slovenske investicije v tujino vjznodne) predstavljale natačno 25 od-lotkov vhodnih, "lastniške" investicije, Jm običajno pojmujemo kot prave, pa so imele 23 odstotni delež. Pod tir ko in letošnJe leto natačnih da si -e ni' str°kovnjaki ocenjujejo, 0 lani tuje investicije v Slovenijd znašale približno 2 milijardi dolarjev, sredi letošnjega leta 2,3 milijarde dolarjev, konec leta pa naj bi narasle na 2,5 milijarde dolarjev. Portfolio investicije pa so v prvi polovici letošnjega leta znašale 180 milijonov dolarjev. Pri nas največ investirajo sosedje Konec lanskega leta so neposredne tuje investicije pomenile približno 11 odstotkov letnega bruto domačega proizvoda ali dobre 3 odstotke celotnega proizvedenega podjetniškega bogastva. V celotnih slovenskih investicijah pa so imele tuje približno 10-odstotni delež. Vendar je pri tujih investicijah pogosto šlo za prevzeme, katerih kupnina gre v potrošnjo in tako na koncu ne pomeni investicije v smislu razširitve proizvodnih zmogljivosti. Investicije Slovenije v tujino so cvetele pred osamosvojitvijo, saj so se podjetja tako zaščitila pred "čudaškim" deviznim režimom. V zadnjih letih pa stagnirajo. Več kot polovica tujih investitorjev (58 odstotkov) prihaja iz sosednjih držav, kar je prav tako značilno za slovenske investicije v tujino (55 odstotkov). V obeh primerih ima Madžarska neznaten delež, velik hrvaški delež pa je povezan z jedrsko elektrarno Krško. Sicer pa ima po podatkih iz leta 1995 Avstrija 27,4-odstotni delež, Hrvaška 24,8-odstotnega, Nemčija 14,5-odstotnega, Francija 9,6-odstotnega, Italija 5,6-odstotnega itd. Tuje investicije v Slovenijo so doslej znašale 2,5 milijarde dolarjev, portfolio pa približno 200 milijonov dolarjev. Slovenske investicije v tujino pa so znašale približno 500 milijonov dolarjev. Tuje investicije predstavljajo 13 odstotkov letnega bruto domačega proizvoda, letni pritok pa se suče med enim in dvema odstotkoma. V tuji lasti je približno 3 odstotke podjetniškega sektorja, delež tujih investicij pa je približno 10-odstoten. Enak tretma podjetij s tujim in domačim kapitalom Postopna liberalizacija slovenskega gospodarstva je bila primerna zaščita pred velikimi problemi, ki bi jih lahko ustvarile tuje investicije za slovensko družbo, posebno v primerjavi z nekaterimi drugimi državami na prehodu, avtorja ugotavljata v zaključku. Nujna je vskladitev ekonomskih in neekonomskih vidikov tujega investiranja. Osnovni nesporazum izhaja iz do- mene, da je podjetju s tujim kapitalom zakonsko dovoljeno več kakor domačim, kar ni res, saj ima podjetje s tujim kapitalom enak tretma kot domače. Tako z domačim kot tujim investitorjem so povezane vse ekonomske, posebej neekonomske slabosti, zato nima smisla različno vrednotiti iste stvari. Ni torej rečeno, da domače investicije v primerjavi s tujimi predstavljajo za Slovenijo večji obseg koristnih vrednot kot tuje. Brez tujih investicij izolacija in zaostajanje Brez tujih investicij ne bo šlo, saj je druga možnost izolacija in zaostajanje. Ker ima Slovenija samo dva milijona ljudi, ne more živeti zaprta in s svojim sistemom, kar je bilo lažje v nekdanji Jugoslaviji, ki je bila bistveno večja in je domači trg večini zadoščal. V izoliranem sistemu si je seveda moč izmišljati svoje vrednote, v liberalnem in zato konkurenčnem svetu je svoboda izbire dejansko manjša. Bolj kot tuje lastništvo bi nas zato moralo skrbeti, da tujci ne bi prišli do monopolnega položaja na našem trgu. Pri privatizaciji gospodarstva je strateškega pomena odločitev, kaj bo ostalo v državni lasti in kaj gre v zasebno, pri čemer je zasebna last lahko domača ali tuja. Preprečiti pa bi morali, da tuja državna podjetja ne bi postala lastniki naših, kar se je zgodilo v Latinski Ameriki. S tem bi namreč domačo državno last nadomestili z lastjo tuje države, kar ni le ekonomsko neučinkovito, temveč tudi nacionalno manj sprejemljivo kot domača državna last. Pri kulturni zaščiti je odločilen dejavnik slovenski jezik Če bomo vstopili v Evropsko unijo, bomo morali v celoti uveljaviti evropske standarde, ki so na mnogih področjih zahtevnejši od slovenskih. Slovenija bo v okviru EU v celoti bolje zaščitena tudi na področju ekologije in v veliki meri na področju socialnega varstva. Tako ostane potreba po lastni zaščiti s kulturnega vidika, povezana z ohranitvijo nacionalne samobitnosti. Slovenski jezik je pri tem odločilni dejavnik kulturno umetniškega delovanja, pod posebno skrb pa spada prav tako znanstveno raziskovalni razvoj. Pri ohranitvi kulture seveda ne bo smela izostati večja materialna podpora, saj bomo le tako ohranili našo narodno samobitnost. • M. V. Stečaj Plamena spravil v težave tudi druga podjetj _ 11________Y _ •__i___a. ' -mr___ ve °JParsk° podjetje je bilo edini proizvajalec posebnih izdelkov za našo industrijo ndarle upajo, da bo proizvodnja v Plamenu oživela ko8?p' i?,* seP*embra - S tem ti so v težavah kupci, ki delajo prav tekoči trak in je brez a Kupci Je bil uveden Podieti^p,*"*"*" stečaJ za v .irJeP,amenKropa,seje aoKviJ'.katenm Je Plamen S^je izde,ke« Kro" edins ° P?djetje je namreč sebnikpr™zvaia,ec vrste P°" lih S! yMakov, matic in osta-na „ * kov' W jih po stečaju našem trgu ne bo več Pa ^Ce dobitL Zaradi stavke pravil aVci PIamena ne 3S3r° 1 že sPreJ'etih karlaCAen Je mesečno izdelal • 1 oU (Jo (Sffov za svoJe naročnike ov f !,a standardnih izdelk-25n V posegla količino okoli vali n Izde,ke> ki so zahte-s0 P°s.?bno opremo in stroje, bili iali do,£a leta- zato s0 Zara5s kuPC1 cenjeni zlasti se i 1 VlS0ke kakovosti. Ker jc podjetje znašlo v stečaju, «avE£eCekM.pa delavci še kar Si' nxJlhovi kuPci zdaJ Želi« -Z noč ne morejo dobiti 'jenih izdelkov drugod. Zlas- na teKoci traK m je sestavnih delov, ki so jih delali v Plamenu, njihova proizvodnja resno ogrožena. Med njimi so denimo podjetja Iskra Av-toelektrika iz Šempetra pri Novi Gorici, Gorenje, Tovarna elektrotermičnih aparatov Eta Cerkno, Trifix Tržič, Ko-vinoplastika Lož ter vrsta manjših zasebnih podjetij. Za Iskro Avtoelektriko je Plamen izdeloval posebne dolge vijake, ki so jih delali po risbah in na posebnih strojih. 100 ton posebnih Tovrstne vijake je v Sloveniji izdeloval izključno Plamen. Kot so nam povedali v podjetju, so s Plamenom sodelovali dolga leta, pa tudi kakovost izdelkov je bila na visoki ravni. Ustrezne dobavitelje so zdaj že začeli iskati v tujini, čeprav bi raje sodelovali z domačimi dobavitelji. Velik kupec kro-parskih vijakov in matic je bilo tudi Gorenje, ki ni bilo zadovoljno z uvoženimi izdelki, zato je dolga leta kupovalo kakovostne Plamenove izdelke. V težavah se je znašel tudi tržiški Trifix, kjer so zaradi zaustavljene dobave sestavnih delov iz Plamena že morali skrčiti izvoz v Anglijo in Nemčijo. Kot nam je povedal Vladimir Seidl iz tega tržiškega podjetja, so Plamenu že preskrbeli material, da bi le dobili svoje izdelke, a zaradi stavke vse stoji. Plamen je namreč edini proizvajalec tovrstnih izdelkov pri nas, kot pravi Seidl, pa se bodo primorani usmeriti v uvoz. Seidl je posebej ogorčen, ker delavci Plamena zdaj še stavkajo: "Škoda je domače industrije, saj znajo narediti kakovostne izdelke, a bodo s takšnim odnosom sami sebi vse uničili." V cerkljanski Eti smo izvedeli, da so že prej imeli alternativne dobavitelje, in sicer predvsem za izdelke, kjer si morejo privoščiti, da bi se zaradi izpada enega dobavitelja ustavila celotna proizvodnja. Kljub temu še vedno računajo, da bo proizvodnjo v Plamenu vendarle kdo oživil, saj menijo, da Plamenovci znajo delati kakovostne izdelke in imajo tudi možnosti za to. • U. P. Nemec odhaja Kranj, 22. sept. - Valter Nemec ni sprejel imenovanja za člana uprave Slovenske razvojne družbe. V skladu za razvoj je bil od leta 1992, v zadnjem letu in pol direktor. Vlada je 11. septembra imenovala petčlansko upravo Slovenske razvojne družbe, ki je nasledila razvojni sklad. Za predsednika je bil imenovan dr. Bogdan Topič, za člane pa Valter Nernec, Jože Jaklin, dr. Matjaž Lukač in Majda Šantl. Vendar Valter Nemec imenovanja za člana uprave ni sprejel, o tem je v petek, 19. septembra, obvestil svoje sodelavce, predsednika nadzornega sveta SRD dr. Borisa Šuštarja in ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonjo. Vladi in ministru Dragonji se je zahvalil za izkazano zaupanje in pojasnil, da mu odhod narekuje profesionalna odgovornost in prepričanje, da bo to dolgoročno v prid uspešnemu delovanju SRD. Vlada se je za dr. Topiča odločila, ker ie slovenska ljudska stranka vztrajala pri spremembi na vrhu spremenjene paradržavne institucije, ki bo morala poskrbeli za ohranitev približno 80 podjetij. Valter Nemec je to očitno doživel kot razočaranje, zato se je odločil za odhod. • M.V. TURISTIČNE NOVICE Turistične napovedi do leta 2010 Svetovna turistična organizacija je objavila napovedi o razvoju turizma do leta 2010, pri čemer so upoštevali demografske, tehnološke, gospodarske in politične spremembe. Tako napovedujejo, da bo leta 2000 v turistični promet vključenih 702 milijona potnikov, znašal pa bo 621 milijard ameriških dolarjev; leta 2010 pa bo vključenih 1.018 milijonov potnikov, promet pa naj bi znašal 1.550 milijard ameriških dolarjev. Za primerjavo velja navesti leto 1990, ko je 459 milijonov potnikov ustvario 265 milijard ameriških dolarjev turističnega prometa. Turizmu torej obetajo velik razmah, največji promet še vedno napovedujejo za Evropo, sledi vhodna Azija in Pacifik, Amerika, Afrika, srednje Vzhoa in južna Azija. Večji razvoj naj bi dosegli oddaljeni turistični kraji, največjo rast napovedujejo za vzhodno Azijo in Pacifik, sledita južna Azija insrednji Vzhod. Bled na naslovnicah britanskih katalogov V britanski potovalni industriji letos prevladuje navdušenje nad Slovenijo in posnetek blejskega otoka se je znašel na naslovnicah katalogov "gore in jezera" kar treh vodilnih organizatorjev potovanj - Thomson, Crvstal in Inghams. Poznavalci pravijo, da se doslej še ni zgodilo, da bi isti kraj krasil naslovnice konkurenčnih potovalnih uradov. Ne gre za brošure, ki bi bile namenjene zgolj prodaji slovenske turistične ponudbe, temveč se je Bled in njegov romantični otoček sredi jezera zdel britanskim marketinškim strokovnjakom najbolj privlačen motiv za prodajo programov vseh alpskih dežel. < V Sloveniji je septembra letovalo približno 4 tisoč britanskih gostov, letos naj bi jih približno 26 tisoč, ustvarili naj bi 135 tisoč nočitev, kar je 40 odstotkov več kot lani. Največ in sicer pet do šest tisoč jih je pripeljala agencija Inghams, približno štiri tisoč Crvstal, nekaj manj Thomson. Ostale je pripeljala britanska agencija Slovenija Pursuits in manjši avtobusni prevozniki, nekateri so prišli sami. Potrujejo se napovedi z londonskega sejma novembra lani, da je britanski trg sprejel Slovenijo kot zeleno, zanimivo in predvsem varno deželo, pravijo na Centru za promocijo turizma Slovenije. Turistično informacijska mreža Kmalu naj bi pognali Turistično informacijsko mrežo "Dobrodošli v Sloveniji", pripravlja jo Center za prmocijo turizma Slovenije, postavlja jo podjetje Creativ iz Murske Sobote. Prirejena je za nove medije, ki so se v svetu na področju turizma že uveljavili: CD ROM-e, internet, informacijski kioski. Tudi v slovenskem turizme te medije že uporabljajo, turistična informacijska mreža omogoča distribucijo informacij, zapisanih v osrednji multimedijski informacijski bazi. Razvrščene so po regijah in krajih v 60 skupin pnudbe, ki zajemajo predstavitve krajev, hotelov, motelov, restavracij, gostiln, zdravilišč, kongresnih centrov, igralnic, športa, muzejev, prireditev, prometa, menjalnic itd. Internet aplikacijo "Dobrodošli v Sloveniji" je v poletnih mesecih obiskalo več kot 11 tisoč obiskovalcev. Rezultat večjega obiska je tudi povečevanje števila vzpostavljenih stikov med ponudniki in povpraševala turističnih storitev, dnevno je bilo avgusta uresničenih deset do dvajset povpraševanj. V okviru interneta so razvili modula Prireditve v Sloveniji in Turistične agencije, oba še testno delujejo. CD ROM-i so bili v nakladi 7 tisoč kosov razdeljeni po vseh celinah sveta. Za učinkovito obveščanje gostov v Sloveniji in za vključitev vseh turističnih ponudnikov pa so pripravili programsko opremo za člane turistične informacijske mreže. Ti vnašajo podatke o lokalni ponudbi, prireditvah in podobno, hkrati pa s pomočjo tega sistema obveščajo svoje goste. zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Kolodvorska ulica 15, 1518 Ljubljana • teleton 061/132 41 22 JTd >J |Pj^ Zavarovance, ki so bili zaposleni v Avstriji, obveščamo, da bo informativni dan V PETEK, DNE 26. 9. 1997, OD 9. DO 13. URE V poslovnih prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana, sejna soba št.: 410 v IV. nadstropju. Zavarovanci bodo lahko dobili informacije o pravicah iz avstrijskega pokojninskega zavarovanja neposredno od strokovnjakov avstrijskega delavskega in nameščenskega zavarovanja. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčiak Nagrajenci območnih obrtnih zbornic: podjetje MM Style iz Tržiča Našli tržno nišo v mokasinih Iz obrtne delavnice, kjer so izdelovali copate, so se razvili v podjetje s štirinajst zaposlenimi Največji problem neplačevanje Tržič, 22. septembra - Tržiška obrtna zbornica je na nedavnem kranjskem obrtnem sej-m u podelila posebno priznanje tržiškemu podjetju MM Style kot enemu najboljših malih podjetij v občini. Gre za družinsko podjetje, ki se je dolga leta ukvarjalo z izdelavo šolskih in hišnih copat, pred štirimi leti pa so program razširili, tako da je danes glavna dejavnost izdelava čevljev - mokasinov. Kot razlaga Miran Markič, sta z obrtjo začela že oče in mama, obrtna tradicija v družini traja že od leta 1959. MEŠETAR Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodali sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram) * belo grozdje 160 * hruške * jagode * lubenice * slive * bučke * cvetača * mlada čebula 100 * kumare za vlaganje 70 koleraba krompir ohrovt por paradižnik črna redkev endivija šampinjoni kislo zelje 200 * črno grozdje 250 - 350 80 - 180 * jabolka 60 - lf 650 - 850 * kivi 340 - 3$ 50 - 75 * nektarine 280 - 350 100 - 150 * breskve 190 - 250 90 - 120 * blitva 80 - 12J 110-180 * čebula 35 - H * česen 230 • 350 100 * korenje 70 - lg 70- 100 * nadzemna koleraba 120 - Ig 25 - 30 * melancani 120 -1^ 90 - 120 * peteršilj 150 - 20J 150 - 220 * paprika 120 - }J 200 - 270 * radič 140 -15" 100 * rdeča pesa 100 70 - 100 * špinača 10J 450 * zelje, glave 25 - 3J 100 * zelena 150 - 2® Dolga leta so šivali copate, nato pa so leta 1993 zaradi izgube jugoslovanskih trgov začeli iskati nove trge in nove programe. V posel sta se vključila tudi sinova, Uroš in Miran. Kot pravi slednji, je bilo tedaj ključno vprašanje, kako najti pravi čevelj. Povezali so se z italijanskimi partnerji in z njihovo pomočjo prišli do programov. Najprej so delali zgolj dodelavne posle, a kmalu uvideli, da je takšno delo preslabo plačano, zato so se osamosvojili in začeli na svoje. Danes delajo le za lastno prodajo, za vse pa skrbijo sami. Veliko hodijo na sejme, da spoznavajo trende, R E S T A V R A C I J A JaU riMiir 17. tanj. Id: 061324 116 KUHINJA PIZZERIJA Odprto vsak dan od 8. do 24. ure, ob nedeljah zaprto_ sami in s pomočjo partnerjev razvijajo nove modele. Njihov glavni izdelek so mokasini, še vedno pa so ohranili program šolskih copat. Kot pravi Miran Markič, so eden največjih dobaviteljev copat za slovenski trg. "Delamo izključno programe, ki jih ne dela nihče drug pri nas. Naš program mokasinov je tako edini v Sloveniji, edino konkurenco nam predstavlja uvoz," pravi. Slovenske proizvajalce obutve pred uvozom delno še ščiti zakon, kot pravi sogovornik, pa je tujo konkurenco prehitevajo predvsem s kakovostjo ter hitrim odzivnim časom, saj dodatna naročila lahko izpolnijo zelo hitro. Ko so iskali nove trge, so se ozrli tudi prek meje in danes petino celotnega prometa ustvarijo v tujini; največ izvozijo v Nemčijo in na Hrvaško. Pa je težko prodreti v tujino? Kot odgovarja sogovornik, je glavni problem pri izvozu cena, saj tujina zahteva zelo nizke cene. Kljub temu se izvoz splača, menijo Markičevi, saj med drugim pomeni tudi dvig bonitete in ugleda podjetja. Njihov največji kupec pa je še vedno tržiški Peko, s katerim imajo že dolga leta pogodbo za dobavo copat in čevljev. Kupci Markičevih izdelkov so tudi Borovo, Alpina in Planika ter številne zasebne trgovine po vsej državi. Vsa ta podjetja za Kakšne težave tarejo podjetje MM Style? Miran Markič pravi, da imajo težave predvsem zaradi težav velikih. "Ker so naši kupci v velikih težavah, težko pridemo do svojega denarja. V preteklosti je bil glavni problem najti trg, zdaj ko nam je to uspelo, pa imamo težave s financiranjem. Ravno ta hip smo v hudih težavah, saj ne moremo poravnati starih obveznosti do dobaviteljev. Čeprav bi v tem času morali začeti že z izdelavo nove kolekcije za sezono pomlad - poletje 1998. Preko poletja in jeseni imajo namreč naši partnerji sami največje težave in so zamude pri plačevanju največje." Cene jabolk Gospodarsko interesno združenje sadjarstvo Slovenije Je določilo najnižje prodajne cene jabolk za svežo porabo. CjJ|I je odvisna od sorte in od tega, ali so jabolka v boksih ali zabojih. svoje trgovine iščejo čevlje, ki jih sama ne izdelujejo, saj zaradi premajhnih količin zanje niso zanimivi. Vsi izdelki Markičevih se prodajajo pod lastno blagovno znamko MM Style. Zaposlenih imajo štirinajst ljudi, tako v proizvodnji kot tudi v lastni trgovini na Deteljici, dnevno pa izdelajo tristo parov letnih mokasinov oziroma sto parov jesenskih. Kot pravi Miran Markič, gre za Čevlje nižjega cenovnega razreda, materiale pa večinoma uvažajo, saj so precej cenejši kot domači. "Delamo čevlje, ki niso strogo modni. Vsak model je tako moderen dalj časa," pojasnuje podjetnik. Njihovo podjetje je bilo že večkrat nagrajeno, tako so med drugim letos prejeli nagrado za dolgoletno sodelovanje na Šuštarski nedelji, za Šest izdelkov so prejeli priznanje SQ, dobili pa so tudi vrsto priznanj za dolgoletno delo v obrti. "Naše največje priznanje pa so naročila kupcev," poudarja Miran Markič. Kot pravi, ima dejstvo, da so družinsko podjetje (oče in mama imata oba čevljarsko izobrazbo, brat Uroš prav tako, sam pa ima končano višjo šolo za organizacijo dela), veliko prednost, saj skupaj rešujejo vse probleme, vsak pa pokriva svoje področje. Da so pri tem uspešni, dokazuje tudi dejstvo, da so v zadnjih letih promet povečali kar za 80 odstotkov. Tudi to je eden od razlogov, da so se znašli med letošnjimi nagrajenci obrtnih zbornic. • U. Peternel Sorta jabolk Cena jabolk v boksu Cena jabolk v zaboj" Idared Gloster Jonagold Zlati delišes Elstar 40 sit/kg 30 sit/kg 40 sit/kg 45 sit/kg 60 sit/kg 50 sit/kg 60 sit/kg 65 sit/kg 80 sit/kg V Komendi bo spet sejem •Na konjeniškem hipodromu v Komendi bo spet sejem, t0H[?!! jesenski - kmetijsko gradbeni sejem. Odprli ga bodo 3. oktoP' in zaprli štiri dnj kasneje. Cene na kmetijah Na kmetiji v okolici Kranja prodajajo mleko po 65 tolarjev z* liter in domača jajca po 30 tolarjev. Pri tem poudarjaj0, kokoši niso zaprte v kletke, ampak se "pasejo" v okolici J11' Poklicali smo tudi na kmetijo v bližini Cerkelj in zvedeli, krompir prodajajo po ceni od 23 do 25 tolarjev za kilocr^ (odvisno od količine), za liter domačega žganja (iz lans^p sadja) pa zahtevajo 700 tolarjev. pancur Blejska Pobrava tel.: S74-000 ajjuii um DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ 090 44 48 ! SKRIVNOSTI LJUBEZNI-ZOODBE Q90 75 17 » MERKUR OGREVAJMO S PLINOM iPinnr-1 7r.TOTii»fittWTn-^^ STROKOVNO SVETOVANJE VSAK ČETRTEK od 14. do 17. ure v prodajalni GRADBINKA Žanova 3, Kranj, telefon 064 331-835 V MERKURJU CELOVITA PONUDBA OD PRIKLJUČKA DO ZAKLJUČKA ■ strokovna pomoč ■ projektiranje ■ kreditiranje ■ izvedba in zagon ■ garancija za material in izvedbo SEJEM UČILA 17. mednarodni sejem igre, vzgoje in izobraževanja 1. salon papirja, pisal in pisarniškega materiala od 24. do 28.9.1997 Gospodarsko razstavišče v Ljubljani Z vstopnico za sejem Učila si lahko ogledate tudi sejem Narava - zdravje, ki poteka v istem terminu. Z vlaki Slovenskih železnic se lahko na sejem pripeljete ceneje! LJUBLJANSKI SEJEM cas Od ponedeljka do petka dobite Informacije od 7. do 15. ure v PE Centralno ogrevanje In plinifikacija, Cesta na Okroglo 7, NAKLO, osebno ali po telefonu 064 488-155. VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo precej jasno, zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po kotlinah megla, temperature se bodo gibale med 15 do 19 stopinjami Celzija. Jutri in v četrtek se bo še nadaljevalo suho jesensko vreme. LUNINE SPREMEMBE Zadnji krajec bo nastopil danes, v torek, ob 15.35, to pa nam glede na Herschlov vremenski ključ za prihodnje dni napoveduje spremenljivo vreme. Jesenje nastopila danes ponoči ob 1,56. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE , f.M.NKKVfftf MESECA pripravlja Uroš Špehar Pa kakšno luno, prosim vas lepo! Tokrat na hitro preglejmo vaše odgovore. Naj povem, da ste vsi, razen enega, usekali čisto mimo! Ja fantje pa menda iz dneva v dan skozi teleskop res ne bulijo v luno. Skozi teleskop, kot je edina pravilno ugotovila Helena Frelih iz Železnikov, gledajo ljubice, lepe deklice in morda včasih. Če pade ruleta ali je lunin mrk tudi luno in zvezde. Občudujejo njen obraz, mere bujnih dimenzij, pa... Khm, no saj veste kaj! Besedilo zna biti včasih malce zavito, za pravi pomen m nenazadnje za lepo nagrado pa je včasih treba poslati domislijo na pašo. KAJ SMO PISAU NEKOČ Prejšnjikrat smo na podlagi odlomka iz starega Gorenjskega glasa spraševali po imenu novinarja, pobudnika zelo zanimive akcije "kaveljc in korenina", v kateri so se v različnih športnih in rekreativnih panogah pomerjali med seboj predvsem rekreativci. To je bil -seveda Mito Trefalt, ter ste mnogi pravilno ugotovili. Žreb jenagrade določil naslednjim petim reševalcem: 1. melita Skumavec, Cesta v Povte 19, Jesenice; 2. Dragica Komnenič, Planina 25, Kranj; 3. Martin Oblak, Zabrežnik 5, Žiri; 4. Marija Velušček, Begunjska 3, Kranj in 5. Anton Resman, Gregorčičeva 25, Radovljica. Čestitamo! Gorenjski turizem Radovljiška občina je letos preuredila bivši ... bajer pri Lescah v 300 m dolgo in 100 m široko jezerce. Tu bo poleti koPališče, pozimi pa drsališče. Sredi jezerca je otok. Ob odtoku iz jezera nameravajo postaviti tudi majhno hidroe-fektrarnico, ki bo zagotavljala bodočemu camping prostoru °b jezeru lastno elektriko. Hidroelektrarna bo dajala okrog 100 kilovatov električne energije. (GG, 14. 2. 1956 Tokrat sprašujemo po imenu zgoraj omenjenega bajerja. Odgovore pošljite do petka, 26. septembra 1997, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Pet izžrebanih bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. m? i 11 ::¥*::l:f>:T:::|| * j l ll MMBBS0HBMHRHHB ŠIFRA: OVČICA ČLOVEK OBRAČA, BOG OBRNE. Imam družino, dom, službo, kaj bi še želela? Zamenjala sem službo, zadovoljna sem. Problem je, da ne želim prevzeti funcije vodenja. Na zunaj smo srečna družina, vendar pogled v ozadje ni tako spodbudne. Zanima je tudi vpogled v moje "zdravniško kartoteko". Zahvaljujemo se vam za odgovor. ARIONt Ljudje vidijo v vas osebo, kateri lahko zaupajo. Od tod prihaja tudi ponudbi za prevzem funkcije vodenja. Spoštovana "Ovčica" zelo temeljite premislite o tem, da vam je prirojena sposobnost pomagati ljudem, predvsem tistim, ki imajo težave, ker ne spoštujejo dovolj sami sebe. Ste naravno privlačni, iz vas izžareva energijo, s katero privlačite tako ljudi kot priložnosti, ki se vam ponujajo. Ce ponujeno funkcijo sprejmete, boste laho velikim v pomoč, kar je tudi eno od vaših poslanstev na tem svetu. V prihodnje boste tudi nagrajeni s priznanjem, ker ste pomagali ljudem. Pri tem vam bodo v veliko pomoč vaši prirojeni darovi: intuicija, vaš velik notranji glas, zamisli in zelo napredne ideje in velika predanost, da vse to konkretno uresničite. Z načinom delovanja, da pomagate drugim, boste najbolj rastla vi sama, krepila si boste zaupanje vase. To je pot, ki vam pomaga, da se približate svojemu pravemu bistvu, da zaživite bolj spontano in naravno. S prekomernim razsipavanjem energije ali njeno nepravilno porabo izgubljate svoje ravnotežje in samospoštovanje. Zato vam predlagam, da takoj ukrepate, pri tem se sporazumevajte skrajno odkrito, potrebna pa vam bo tudi večja mera modrosti in previdnosti. Ko boste to pot ubrali v poklicnem življenju, bodo tudi v družini veliko bolj topli odnosi. Zdravstveno je bilo predvsem v zgodnejši mladosti bolj občutljivo celotno področje glave, vključno z občutljivim grlom, bronhiji, mandelji in dihalnim sistemom. Pazite se vremenskih sprememb zaradi možnosti revmatizma. Hrbtenica je občutljivejša, zato poskrbite, da bo prožna in razgibana. Uživajte dovolj kalcija. Pritisk redno kontrolirajte in poskrbite tudi zato, da vaš krvni obtok ne bo preobremenjen. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:.................. Kraj rojstva:............................................................................................ Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti): In če se vrnemo k Avia bandu. Pravijo, da je temelj njihovega dobrega skupnega dela prav prijateljstvo. To dokazuje tudi dejstvo, da vseskozi ostajajo v isti zasedbi. No ja, nekateri že veste, da se od benda poslavlja Matej Strah, glavni in edini razlog za to pa je prezaposlenost pri njegovem založniš kem delu. Pa kar brez strahu - njegovo measto bo zasedel Andrej Volčjak, ki ga poznamo že iz Melosa, Californije in Napoleona. Matej in Andrej kljub krajšemu dopustu, ki so si ga privoščili 'aviatorji' skrbno vadita in osvajata skrivnosti Avijinega klaviaturskega bloka. In za konec poleg fotografije še eno nagradno vprašanje, ki je tokrat nekoliko lažje in bo srečnežu prineslo zadnjo kaseto Avia banda Dve sonci. Na taisti kaseti ena pesem izstopa zaradi pevsek zasedbe. Alešu se je pri petju na enem štiklcu pridružila ena slovenska pevka. Zanima nas seveda katera in pa kakšen je naslov te pesmi. Odgovore pričakujemo ves teden, do prihodnjič pa seveda čim več sonca, želja in da vaša soseda nikoli ne bi r spustila žaluzij. Luno vendarle dobro vidimo tudi s prostim očesom! V tej državi se vse potihem, a vztrajno - draži. Vstopiš v trgovino in se primes za glavo, ko "fasaš" tisto dnevno košarico živil! Vsak dan je kakšna cenovna sprememba, vsak dan se kaj tiho in neopazno podraži in nihče, res nihče ne piše nobenih analiz in ekspertiz, kako drago je v resnici v Sloveniji življenje. . ° ja, pišejo, pišejo. Sem in tja pišejo o slovenski košarici Živil in ugotavljajo, da je pač vse malo dražje, ni pa treba biti nobenega alarma. Saj - ko pa je statistika ena največjih laži, razen tega pa naj bi bili statistični sistemi in metode {uračunavanja nekam svojevrstni in zelo različni od tropskih. Res bi bilo malo nerodno ugotoviti, da je 60 ali 70 odstotkov slovenskih družin na robu preživetja oziroma v -revščini. Tudi o revščini vladajoči neradi slišijo - bolje se sliši socialno ogroženi, na robu Preživetja, v socialni stiski ali Pomanjkanju, prehud pa bi bil lZraz: revščina. Podatek, da večino dohodka Porabi slovenska družina za nrano, pri tem pa niti ne kupuje dražjih živil, ne pomeni nič drugega kot - revščino. A vladajoči eliti pač to ne sega do srca - kot da so večni in že vnaprej prepričani, da jih bo to ljudstvo volilo od tod do Več~nosti. Vsi bleščeči in smehljajoči zamahnejo z roko, če jih kdo spomni na bogato državno uPravo s 30 tisoč zaposlenimi ln brezštevilnimi nepotrebnimi Uradi in državnimi skladi, da ministrstev niti ne omenjamo. *n da novonastalih občin, ki so Zaposlile že vse strice in tete, sestrične in bratrance in se še naprej zaposlujejo v šir in dalj z novimi tetami in sestričnami, niti ne omenjamo. Vse to je državna uprava in vse to vleče državljanom denar iz žepa. Najbolj hecno je, kadar objavijo povišico upokojencem - za 0,8 odstotka višje pokojnine! Joj, kam bi le del -se kislo nasmihajo upokojenci, ki zdaj to strašno povišanje jemljejo že kot ponižanje in žalitev. Le čemu tak podatek Žila pokojnino, ampak tista, ki je odflikala v pokoj z administrativno upokojitvijo in blago-hotno podarjenimi predčasnimi upokojitvami. Tujec tudi ne ve, da je le kakšnih 30 odstotkov upokojencev, ki so šli v redni pokoj • vsi ostali so se upokojili predčasno. Upravičeno in tudi neupravičeno - niso sami krivi, kriv je sistem. Krivi so politiki, ki nikdar ne poslušajo stroke, Tema tedna Glosa Tepen je vedno revež Sindikati so le izvolili ugotoviti, da brezposelnim nikjer v Evropi ni treba biti vsak dan doma kot si zamišlja ta država, ki tako rada vihti svoj cinični bič prav nad brezposelnimi... sploh javno objavljajo in le čemu najde prostor na prvih straneh vseh medijev? Ko bi tak podatek obrazložil kakšnemu tujcu, bi se samo prekrižal in nekam neumno pogledal: čuden narod, da se hvali z 0,8-odstotnim povišanjem pokojnin! Tujec seveda ne ve, kakšna armada upokojencev je državi na grbi - a ne tista armada, ki si je pošteno prislu- ker oni pač vedno vse sami najbolje vedo. Ne eni strani torej velikodušno zaposlovanje stricev in tet v državni upravi po načinu - ni važno, da je pismen, važno je, da je naše politične barve - na drugi strani armada upokojencev, na tretji strani pa novi bataljoni nezaposlenih. Po komu udariti z državnim bičem? Stricev in tet ja ne boš odpuščal, saj bi se žlahti zameril, upokojenci so sploh ena bojevita vrsta in preveč pomembna volilna baza. Torej? Udri po brezposelnih! Tepen je vedno revež. Kar nekaj Save je moralo preteči, da so se končno zmigali sindikati in zgroženi ugotovili, s kako ponižujočimi ukrepi se snuje nova delovna zakonodaja oziroma zakonodaja, ki obravnava brezposelne osebe. Brezposelne osebe novi ukrepi obravnavajo še posebej ponižujoče in brezosebno - kot da bi bili brezposelni neke nadležne hlevske muhe, ne pa žrtve divje privatizacije, divje liberalizacije in gospodarske mafije, ki se pase v tej državi. Sindikati so izvolili ugotoviti, da nikjer po Evropi brezposelnim ni treba biti vsak dan od 10. ure do 14. ure na razpolago zavodu, kot naj bi se uveljavilo pri nas. V Evropi se jim pošlje priporočeno pismo in v dveh, treh dneh se morajo javiti - ne pa da vsak dan čakajo, obupani, ker vedo, da jih tako ali tako NE bo nihče poklical. Kakšna ciničnost države, da je zavihtela svoj bič prav nad brezposelnimi! Menda se ukinja tudi plačilo prehrane med delom. Saj - spet ena neevropska poteza, ki bo delavce silila k takemu ali drugačnemu štrajku. Mar ne znajo brati evropskih zakonodaj ali pa so tako neznansko samovšečni, da mislijo, da so evropsko in civilizacijsko nepismeni prav vsi, ki živijo v Sloveniji? Evropa • zdaj? Dajte no-Evropa nikdar oziroma še dolgo dolgo ne. • D. Sedej Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION LTD. CANKARJEVA 8, CELJE a: 063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE • : 063/481 -891 CENA 1 MIN • 156 SIT VIAK DAN OD 9. DO 03. URI GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZU0KI Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. KUPON ŠT. 27 1. ans. BRANETA KLAVŽARJA - Polna luna 2. ans. ROSA - Kjer ljubice spijo 3 JOŽE BURNIK s prijatelji - Kot burja se mi zdiš 4. ans. MODRI VAL - Naš pevski zbor 5 CELJSKI INSTR. KVINTET - Veselje nas pokonc drži Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje. Nagrade so prejeli: 3. Tatjana Gosar, Kovorska c. 19, 4290 Tržič (1 kaseta) 2 Marta Debevc, Vojkova nabr. 37, 6000 Koper (2 kaseti) 1. Jožica Korošec, Žiče 66 b, 3215 Loče (3 kasete) Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. GORENJSKA TELE VIZIJ A Kranj ZAČENJAMO Z JESENSKO PROGRAMSKO SHEMO DNEVNIH KONTAKTNIH ODDAJ V ŽIVO: 20.30 (do 21.10) PONEDELJEK - ŠPORT TOREK -TORKOVA TEMA SREDA - ŽUPAN Z VAMI ČETRTEK - KULTURA, DRUŽBA IN Ml PETEK - ODPRTI EKRAN 21.30 (do 22.30) PONEDELJEK - STREL TOREK - IZ PRODUKCIJE LOKALNIH TELEVIZIJ SREDA - GLASBA POVEZUJE USODE ČETRTEK - ZVEZDNI OKRUŠKI PETEK - SKRIVNOST JE V ČLOVEKU - KRAJEVNA SKUPNOST NA OBISKU - MINUTE ZA UPOKOJENCE GLEJTE PROGRAM GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ, SODLEUJTE V KONTAKTNIH 0DDDAJAH, POKLIČITE PO TELEFONU: 064/3311 56. SREDA, 24. SEPTEMBRA 1997 TVS 1 11.10 Včeraj, danes, jutri 11.15 Videoring 11.45 Havajski detektiv, ponovitev ameriške nanizanke 12.30 Prelomni trenutki zgodovine, ponovitev ameriške dokumentarne nanizanke 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.45 Res je!, ponovitev 15.10 Svet odkritij, ponovitev ameriške poljudnoznanstvene serije 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 17.10 A. Lindgran- M. Ogorelec: Erazem in potepuh, otroška nadaljevanka 17.40 Portret Kajetana Kovica 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Poslednja odločitev, nemška drama 21.15 Parlamentarna križpotja 22.00 Odmevi, Vreme 22.45 Grace na udaru, ameriška nanizanka 23.15 Nebo ve, gospod Allison, ameriški barvni film 0.55 Videoring TVS 2 9.00 Euronews10.40 Svet poroča, ponovitev 11.10 Prisluhnimo tišini, ponovitev 11.40 Portret Davida Ojstra-ha, ponovitev slovenske dokumentarne oddaje 13.35 Opus, ponovitev 14.05 Hudsonova ulica, ameriška nanizanka 14.30 National Geographic, ameriška dokumentarna serija 15.20 Studio City 16.10 Kir Royal, nemška nanizanka 17.10 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 17.40 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 18.05 Filmski triki, dokumentarna nanizanka 18.30 Karaoke, razvedrilna oddaja 19.30 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Evropska liga v košarki: Union Olimpija - AEK, prenos iz Ljubljane 21.50 Orchestra di Padova e del Veneto 22.20 Nemški komorni orkester iz Frankfurta, 2. del TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Video strani 9.40 Mačke z groma, risanka 10.05 Srečni časi, dobri časi 11.00 Drzni in lepi, ponovitev 11.25 Oprah Show 12.10 TV prodaja 12.40 PSI faktor 13.30 TV prodaja 12.40 PSI faktor 13.30 TV prodaja 14.00 Muppet show 14.30 Alf, ameriška humoristična serija 14.55 Dannvjeve zvezde, ponovitev 15.55 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanka 16.20 Rajska obala, ponovitev 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Oprah Show. Sredi barv poletja 18.05 Družinske vezi, ameriška humoristična nanizanka 18.35 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 19.30 Dobri časi, slabi časi, nemška nadaljevanka 20.00 Lepotica v rožnatem, ameriški barvni film, 1986; Molly Ringwald, Harry Dean Stanton, Andrevv McCarthy, James Spader 21.40 Nimaš pojma, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Vedenja, ameriška dokumentarna serija 23.00 Fawlty Towers, ponovitev angleške humoristične nanizanke 23.35 nenavadna doživetja 0.25 Razpotovarija 1.25 TV prodaja 2.50 Videostrani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP shop 11.00 Umor, je napisala 12.00 F/X - umor s trikom 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Obraz tedna 14.00 Sedma nebesa 15.00 Beli očnjak, nanizanka 15.30 Umor, je napisala 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Tequila Sunrise, ameriški barvni film 22.00 Pri nas doma, nanizanka 22.30 Taksi, nanizanka 23.00 F/X - umori s trikom, ameriška nanizanka 0.00 Teksaški mož postave, ameriška akcijska nanizanka 1.00 24 ur 1.30 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 10.00 vldeo kolaž 13.00 TV prodaja 13.15 TV shop 15.00 Videokolaž 15.30 TV prodaja 16.00 Video kolaž 16.30 TV prodaja 16.45 Videokolaž 17.30 Vera In čas, ponovitev verske oddaje 18.30 Gremo lovit ribe, ponovitev 19.00 TV prodaja 19.15 Videospoti 19.30 Risanke 20.00 TV razglednica 21.00 Videokolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.30 Krivda, ameriško-mehiška nadaljevanka 13.15 Santa Barbara 14.00 Risanka 14.05 Poročila 14.10 Skrita kamera, ponovitev 14.35 Otroški program 17.35 Poročila 17.45 Obalna straža 18.30 Kolo sreče 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Poslovni klub 21.00 Burma, dokumentarni film 21.55 Opazovalnica 22.15 Upravnica, angleška nadaljevanka 23.10 Druga plaz medalje, grški barvni film 0.50 Poročila HTV 2 11.50 TV koledar 12.00 Pobeg, ponovitev ameriškega barvnega filma 15.00 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 15.45 Ko se nebesa smejijo, ponovitev 17.30 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 17.55 Risanka 18.05 Hugo 18.30 Hollywoodski ustvarjalci akcije, dokumentarna serija 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Banan ni, angleška nadaljevanka 21.20 Beli šejk, italijanski film 22.45 Zakladnica 23.30 Varuhi časa AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program 10.40 Columbo: Plavback, ponovitev ameriške TV kriminalke 11.50 Otroški program 14.50 Zdravnica dr. Quinn 15.40 Kringht Rider 16.25 Obalna straža 17.15 Central Park West: Showgirls 18.05 Sam svoj mojster 19.00 Clavtonovi: Ahilova peta 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 V mreži poželenja, ameriški triler 21.45 Šport: Nogomet 22.45 Kralj zločina: Smrt na pocivališčču, nemška TV kriminalka 23.50 Čas v sliki 23.55 Morilec in komisar, francosko-nemško-italijanska komedija 1.15 Šport: Tenis, osmina finala Grand Slam Cupa v Munchnu 2.15 V mreži poželenja, ponovitev ameriškega trilerja 2.34 Borim se za moja sinova, 5/6 del italijanskega TV filma 5.05 Clavtonovi, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 vldeo strani 7.00 Dobra volja 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Ribičinja z Bodenskega jezera, nemški film 10.30 Drzni in lepi 11.10 Salve smeha 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.10 Poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 14.55 Gorski zdravnik 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom, talk shaw 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Rosamunde Pilcher: Speči tiger, nemški romantični film 21.45 Pogledi od strani - Holiday 22.00 Čas v sliki 22.30 Skrivno življenje serijskega morilca, dokumentarni film 23.15 Apropos film 23.45 Zgodilo se je neke noči, ameriška komedija 1.30 Pogledi od strani 1.30 Čas v sliki 2.06 Schiejok 3.05 Dobrodošla, Avstrija 4.55 Živalski raji 5.20 Čas kulture TUDI DRUGJE JE LEPO 88,9 95,0 T R Z I C Hej prijatelji, kam pa kam? Spoznat greva Slovenijo, le kam bi šla drugam. Iščeva mesto, skrite vasi, hribe, doline, kamor srce poželi, v oddajah Tud j drugje je lepo. Vsak četrtek ob 14.30 na radiu Tržič, torek v Gorenjskem glasu in v reviji Otrok in družina. Srečno popotniki vsi! Janja Budič - Dušan Dolinar TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV dnevni napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni top spot 19.10 Poročila Gorenjske 573 19.25 Iz arhiva 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Razstava slik Boiesav Červ v galeriji Fara Škofja Loka 20.30 Župan z vami v žiov, kontaktna oddaja: Mestna občina Kranj - župan: Vitomir Gros, dipl. ing. (voditeljica: Beti Valič, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 573 21.25 EPP blok - 3 21.30 Glasbena povezuje usode - v živo, kontaktna oddaja (voditelj: Jure Sink, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.30 Glasbeni spoti 21.45 Poročila Goenjske 573 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani LOKA TV ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Pogovor z Manco Urbane 18.50 Risanka 19.20 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled (ponovitev) 20.30 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Vldeo strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Film 22.30 Top spot 22.35 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP T.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Moda in lepota z Metko Centrih Vogelnik 20.00 Napovednik programa 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Pozdravu iz studia bo sledil Radijski Juke box ob 14:00. Ob 14:30 pripravljamo Glasbeno ropotarnico z informacijami in zanimivostmi iz glasbenega sveta. Spremljali in komentirali bomo ob 15:30, za vse podjetnike pa bo na sprodu še oddaja Naša priložnost Ob 16:30 bodo sleidla Poročila radia Deutsche VVelle, ob 16:45 pa vas bomo seznanili z novostmi na knjižnem trgu. Ob 17.45 Govorimo o filmu. Misteriji bodo na sporedu ob 18:25. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Lojzetom Jugom 6.00 Razmere na cestah 6.05 Pogovor s poslušalci: o hišnih ljubljenčkih 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika -OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 Zlata kočija (Dušan Dragojevič) 12.00 BBC novice, vreme, osmrtnice 12.45 Lestvica od 1 do 20 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.15 Zdravnikov nasvet (Branimir Čeh, dr. med.) 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.30 Minute za sindikat 18.00 Tednik - Župan občine Jesenice 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Ponovitev jutranjega pogovora 9.00 Nasvet za kosilo in kuhajte z nami 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC -novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Mali -oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL 6.00 Dobro jutro 6.05 Izbranka tedna 6.15 Novice, AMZS, vreme 6.30 Notna kronika 6.40 Astrološke novice 7.00 Na današnji dan 7.15 Novice 7.35 Vremenska napoved 7.45 Skriti mikrofon 7.55 Danes v dnevniku 6.00 Izbranka tedna 8.05 Napoved sproeda RGI 8.15 Novice 8.23 Slovenske novice 8.30 Jutor je lahko tuid takšno 9.00 spoznajmo se 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 10.30 Tema dneva 11.15 Novice 11.30 Uganka 12.00 BBC novice 12.10 Odgovori na jutro 12.30 zanimivosti, šport, kronika 12.50 Dnevnikov odmev 13.00 Dober dan 13.15 Novice 13.30 Artumentrian komentar 14.00 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Sredin izbor 15.00 RGL obvešča - komentira 15.30 Iz glasbene zakladnice 16.00 Crna kronika 16.15 Novice 16.25 Spoznajmo se 1700 Glasovanje za Izbranko tedna 18.00 Končni izbor za izbranko tedna 18.15 Novice 18.45 Vremenska napvoed 19.00 DJ Dekky 20.10 Artumentiran komentar, ponovitev 20.30 Novi svet 22.00 Največje radosti življenja 23.00 Nočna glsba RGL 24.00 Skriti mikrofon R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.05 Predstavljamo vam: - oddaja namenjena komercialnim predstavitvam 10.15 Mali oglasi - radijska trgovina, kjer poslušalci kupujejo, podarjajo, iščejo, prodajajo,... 11.10 Svetovanje: 1. teden svetovanje zdravnika, 3. teden svetovanje s področja KULINARIKE IN PIJAČ, 2. in 4. teden svetovanje s področia VRTIČKARSTVA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbena lestvica Zlati zvoki 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Pogovor o... - aktualen pogovor z ?osti v studiu 18.30 Večerna inf. oddaja 9.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 1. teden v mesecu: Luč v temi, 3. teden v mesecu: Prijateljstvo bolnikov in invalidov, 2. in 4. teden v mesecu: ZVENI MODRO - večer z Zvonetom Modrejem 21.35 Radijski roman 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ ... popestrite lahko tuidi Vi... tako, da imate svoje galsbene želje, ki jih kot predloge vpišete v kupon in pošljete na naš naslov: Radio Tržič, Balos 4,4290 Tržič ... tako bo slovenska glasbena scena še bogatejša... pa ne zamudite roka oddaje... to je 27. 9. Še vedno smo na svojih mestih tako, kot smo dogovorjeni. Poslušate in glasujete lahko tudi v živo, vsako soboto ob pol treh. Te frekvenci morata biti naravnani na 88,9 ali 95 MHz. Prave valovne dolžine poslušata tudi Sonja Lotrič iz Železnikov in Martina Cvek iz Tržiča. Čestitamo! Vsem skupaj pa pošiljamo lep pozdrav iz Tržiča! Lestvica Ta dbor'h 10 Radia Tržič 1. JANKO ROPRET - Jesen (4) 2. SIMONA WEISS - Moram te najti (3) 3. KORADO in BRENDI - Nocoj je ena luštna noč (3) 4. DAMIJANA GOLAVŠEK - Krog (2) 5. PELE - Vse tiste nežnosti (2) 6. PETER PAN - Kje so tiste stezice (novost) 7. INTERCEPTOR - Uničimo trabuje (novost) 8. LIDIJA POLŠAK - No ima svoj moč (novost) 9. TOMO JURAK - Ko bodo čolni v zadnjo noč (novost) 10. AVIA BAND - Vsaj še trenutek - remix (novost) KUPON TA DOBR'H 10 Radia Tržič Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: KINO CENTER amer. rom. akcij. kom. TEORIJA ZAROTE ob 16., 18.30 in 21. uri STORŽIĆ amer. kom. MOŽJE V ČRNEM ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. ris. DAMA IN POTEPUH ob 18. uri, prem. amer. kom. DOMOV NA POČITNICE ob 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. drama GEORGIA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. MOŽJE V ČRNEM ob 18. uri, amer. film OBOŽEVALEC ob 20 uri ČETRTEK, 25. SEPTEMBRA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.50 Včeraj, danes, jutri 9.55 Videoring 10.25 Hoganova druščina, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 10.50 Nebo ve, gospod Allison, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.30 Divja Avstralija, avstralska poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 14.50 Novice iz sveta razvedrila 15.20 Poslednja odločitev, ponovitev nemške drame 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo, oddaja 17.25 Ouasimodove čarobne dogodivščine, francoska nanizanka 18.00 Po Sloveniji 18.35 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Tednik 21.10 Sence vzhajajočega sonca 21.25 Frasier, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi 22.40 Odstiranja: Starost 1.00 Videoring 1.30 Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 11.10 Filmski triki, ponovitev ameriške dokumentarne nanizanke 11.35 Orchestra di Padova e del Veneto, 2. del, ponovitev 12.05 Nemški komorni orkester iz Frankfurta, ponovitev 12.45 Grace na udaru, ameriška nanizanka 13.10 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 13.35 Evropska liga v košarki: Union Olimpija - AEK, posnetek iz Ljubljane 15.00 Kolesarska dirka po Španiji 17.30 Športni film 17.40 Tri krone, švedska nadaljevanka 18.30 Očividec, angleška dokumentarna nanizanka 19.00 Resnična resničnost 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Cruz de Iberia, španski barvni film 21.40 Gibl-jice slike 22.10 Modri zmaj, kitajski barvni film 0.25 Gibljive slike, ponovitev KANALA 7.00 TV prodaja in video strani 9.40 Mačke z groma, risanka 10.05 Srečni časi, ponovitev 10.30 Dobri časi, slabi časi, ponovitev 11.00 Drzni in lepi, ponovitev 11.25 Oprah Show 12.10 TV prodaja 12.40 Videnja, ponovitev 13.30 TV prodaja 14.00 Muppet 14.30 Alf, ameriška humoristična serija 14.55 Nenavadna doživetja, ponovitev dokumentarne oddaje 15.55 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanka 16.20 Rajska obala, ponovitev avstralska nanizanka 16.50 Drzni in lepi, ponovitev ameriška nadaljevanka 17.15 Oprah show: Btman in Robin 18,05 Družinske vezi, ameriška humoristična nanizanka 18.35 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Princ z Bel Aira, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 19.30 Dobri časi, stari časi, nemška nadaljevanka 20.00 Ljubezen, laži in uspaanke, ameriški barvni film; Susan Dey 21.35 Ellen, ameriška humoristična nanizanka 22.00 Lepotica in zver, 1. del ameriške nanizanke 23.00 Fawlty Towers, ponovitev angleške humoristične nanizanke 23.30 Remington Steele, angleška nanizanka 0.25 Dan-nvjeve zvezde, ponovitev 1.25 TV prodajaA/ideostrani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ljubezni 12.00 F/X - umori s trikom 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Taksi 14.00 Dangerfield, angleška nanizanka 15.00 Beli očnjak, kanadska nanizanka 15.30 Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 16.30 Santa Barbara 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Obalna straža na kolesih 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Brez zavor z Jonasom 21.00 Nikita, ameriška nanizanka 22.00 Prijatelji Friends 2), ponovitev 1. dela ameriške humorističlne nanizanke 22.30 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 F/X - umori s trikom, ameriška nanizanka 0.00 24 ur 0.30 Videostrani TV 3 8.00TV prodaja 8.15 TV shop 10.00 Video kolaž 13.00 TV prodaja 13.15 Tv shop 15.00 Videokolaž 15.30 TV prodaja 16.00 Videokolaž 16.30 TV prodaja 16.45 Videokolaž 18.30 Življenje rastlin, dokumentarni film 19.00 TV prodaja 19.30 Risanke 20.00 To trapasto življenje, ponovitev nadaljevanke 21.00 Življenje rastlin, ponovitev doi-kumentarnega filma 21.30- Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop KINO HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Pero* 10.05 Otroški program 12.00 Poroč"3 12.30 Krivda, ameriško-mehiška naojr jevanka 13.15 Santa Barbara, amen** nadaljevanka 14.00 Risanka 1*-L, Poročila 14.15 Skrita kamera 1*2 Otroški program 17.40 Poročila w>? Obalna straža, nanizanka 18.35 r*"j sreče 19.10 Hrvaška spominska krp' 19.30 Dnevnik 20.15 Izobraževal^ oddaja 20.45 Ekran brez okvirja 21-* Reševalci, dokumentarna serija 22-^ Opazovalnica 23.10 Senifeld, amer*" humoristična nanizanka 23.35 MojsW vine svetovnih muzejev 0.05 FIWpj soč z Robertom Duvallom: Bar nasilja; Sean Penn, Robert Duvall HTV 2 sov-fiim» 13.30 TV koledar 13.40 Državni ražnik, ponovitev ameriškega 15.00 Potovanja, ponovitev dokume' tame serije: Meksiko 15.55 Zaoj. mafijski zakonski par, ponovitev m serije 17.30 Acapulco s telesom dušo, nadaljevanka 17.55 ^ sanke18.05 Hugo18.30 Hollywooas> ustvarjalci akcije 19.00 Župani)'* panorama 19.30 Dnevnik 20.10 *v 20.30 Dosjeji X, ameriška nanizan* 21.20 Max Havelear, nizozemski f""1 AVSTRIJA 1 5.35 Otroški program 10.25 Skrivni Sahare, 3/4 italijanskega pustolov** ga TV filma 11.50 Otroški prW» 14.50 Zdravnica dr. Quinn 15.1» Bratranec Blinky 15.40 Knight rfljjj 16.25 Obalna straža 17.15 Cen1' West Park 18.05 Sam svoj rrioi > . 18.30 Družina za umret 19.00 H°P' Gloria 19.30 Čas v sliki 19.53 vre" 20.02 Šport 20.15 Komisar Re*.5« strijsko-nemška kriminalistična s k3 21.05 Dosjeji X, ameriško-kanao» serija 21.50 Špace 2063, uvodni seriji 23.20 Oueimada, italijanski «fa dovinsko-pustolovski film 1-25 u tenis, četrtfinale Grand Slam Munchnu Vohljač, ponovitev ^m°''0a kriminalke 4.10 Borim se *a' -fv sinova, zadnji del itah'JansK 9 filma 5.35 Hope & Gloria AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 C sliki 9.05 Strup v živalskem * j, nemška kriminalka 10.25 Drzni m £ ponovitev 11.05 Salve smeha 'j Zvezna dežela danes 11 -45 ^ 12.00 Čas v sliki 12.05 Milijonsko ^ 12.30 Na prizorišču, ponovitev 5$ Čas v sliki 13.10 Ljuba družina ' |ic, Gorski zdravnik 14.45 Lipovo » 5 15.15 Drzni in lepi 16.00 Vsak 0»^ Schiejokom, talk show 17.00 Cas» ^ 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18,*%l* harski mojstri 18.59 Zvezna »"-jj danes 19.30 čas v sliki/kultura > ^ Vreme 20.02 Pogledi od strani 'p Parada hitov narodnozabavne B^jj 21.05 Vera 22.00 Čas v sliki *\ 1 Šiling 23.05 Nightvvatch: K°n£o$ pravem telesu, dokumentarni , u. čas v sliki 0.05 Hot Shots, za*5™ a|iH reportaže o snemanju filmov o 1.00 Kraljica slonov, zadnji del . 0i mentarnega filma 1.45 Po9""^p0 strani 1.50 čas v sliki 2.20 O^J^f deželi 2.50 Vsak dan s Scnjg0^ 3.50 Dobrodošla, Avstrija 5.3° kulture MA VALOVIH SORE CENTER akcij. kom. PETI ELEMENT ob 16., 18.15 in 20.30 uri §1?^ amer. rom. akcij. kom. TEORIJA ZAROTE ob 16., 18.3'0 in 2^^'^^^ amer. ris. DAMA IN POTEPUH ob 16.30 uri, amer. kom. MOŽJE V C> ■■ dran 18. in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. ufi GEORGIA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. fim OBOŽEVALEC oD <■ ■ 96 ČETRTEK, 25. SEPTEMBRA 1997 PETEK, 26. SEPTEMBRA 1997 TELE-TV KRANJ »• videostrani 18.45 Test slika 19.00 "V napovednik 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni top spot 19.10 Poročila Gorenjske 574 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Miha Pavlina - otorška oddaja 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20-10 Kipar Peter Vene 20.25 Glasbeni spot 20.30 Kultura, družba in mi: Otrok in prometna (ne)varnost 21.10 Poročila Gorenjske 574 21.25 EPP blok - 3 21.30 Zvezdni okruški - v ž|vo, kontaktna oddaja - sodeluje astrologinja Roža Kačic (čokličite po teleofnu: 33 11 56) 22.30 Glasbeni pPot 22.40 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 22.45 Poročila Gorenjske 574 «3.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODVAJAH TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. R TRŽIČ S terenskim studiem bomo torkat obis-kasli Žiri in če boste četrtkovo popoldne preživeli v naši družbi, boste izvedeli marsikja zanimivega. Ob 14.40 bo na sporedu oddaja Tudi drugje je lepo. Ob 15:30 bomo Spremljali in komentirali. Poročilom radia Deutsche VVelle lahko prisluhnete ob 16:30. Ljubitelji narodno zabavne glasbe bood prišli na sovj račun ob 17:30, ki bo stekla oddaja Pod kozolcem. Za konec pa bomo ob 18:45 pokukali še v uredništvo Gorenjskega glasa in izvedlei, kaj bo novega v naslednji številki. R TRIGLAV LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Varna pot v solo 20.10 Spot tedna 20.15 EPP plok20.20 Cer in slovenski Karitas 21.00 EPP blok 21.05 Telovadba 21.10 American dream - film Marka Kovačiča 21.26 Pod Homanovo lipo -oktet Vrtnica ... Videostrani TV ŽELEZNIKI ^IDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob 9lasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko »CR ob 18., 19.15 in 21. uri. ■9.00 Danes Marjan priporoča 20.00 Okrogla miza o J. E. Kreku v Selcih ATM TV KR. GORA ;•• Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 r.. Trigalv na gostovanju v Italiji 18.54 £'sanka 19.15 Videostrani 20.00 pogovor z Manco Urbane, ponoviti 20.35 Satelitski program u«utsche VVelle 22.00 Videostrani 5.30 Dobro jutro z Romano Purkart 6.00 Razmere na cestah 6.15 Biovreme 6.30 Na današni dan 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika OKC Kranj zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike - Jesenice (Vanesa Pogačar) 10.30 Novice 11.00 Podjetniški cik - cak 11.15 Naš gost: Janko Kersnik, dr. med. 12.00 BBČ novice, obvestila osmrtnice 12.30 Olimpijski komite Slovenije "Šport za vse" 13.00 "Vikendove" zvezde na Bledu: gong in kamilica 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski tele- graf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 'bvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Četrak mreža: Pogovor v studiu Koroškea radia: Dr. Janez Drnovšek 18.00 Tednik - Občina Radovljica 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Dallas records 20.30 Zaključek programa TVS 1 7.30 Vremenska panorama 10.00 Včeraj, danes, jutri 10.05 Videoring 10.35 Tri krone, ponovitev švedske nadaljevanke 11.25 Cruz de Iberia, španski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovite 14.35 Mladi virtuozi: Študenti akademije Mušici artis iz Devina, 1. oddaja 15.35 Povečava, ponovitev 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program: Dogodivščine iz živalskega vrta, 13. oddaja 18.00 Po Sloveniji 18.40 Hugo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.57 Šport 20.05 Agencija 21.40 Predpotresna in popotresna Ljubljana, dokumentarna oddaja 22.35 Odmevi, vreme 23.10 Šport 23.15 Murphy Brovvn, ameriška nanizanka 23.40 Napad na policijsko postajo 13, ameriški film 1.10 Resnična resničnost, ponovitev 1.40 Videoring 2.10 Videostrani 16.45 Hrvaška policija, dokumentarna oddaja 17.40Poročila 17.50 Zvezne steze - Vovager, serija 18.35 Kolo sreče 19.10 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20.15 Otvoritev 32, vinkovške jeseni 22.00 Zadnja posadka 22.35 Opazovalnice 22.55 Potovanja: Biseri Mediterana, dokumentarna serija 23.45 Pravi Divji zahod, dokumentarna serija 0.10 poročila VAŠA PESEM HTV 2 13.00 TV koledar 13.10 Seinfeld, serija 13.35 Heidi, švicarski film 15.10 Hišice v cvetju 15.55 Zadnji mafijski zakon, serija 17.30 Acapulco z dušo in telesom 17.55 Risanka 18.05 Hugo, tv igra 18.30 Hollywoodski ustvarjalci akcije, poljudnoznanstvena oddaja 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.20 Madson, serija 21.15 Popolna tujca 21.45 Jurij Nosenko, ameriško-britanski film 23.20 Detektiv 23.50 Morislki seznam, kanadski film R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Nas zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC -novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 16.30 RA Slovenija 17.00 Prenos na 4. radijski mreži 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Nočni glasbeni pro gram RA Sora ŠIŠKA "■videostrani 19.50 Napoved sporna 20.00 Telemarket ... Telemarket - Napoved sporeda ... Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 vldeo strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, Mladi vedež 19.30 Kronika - Ponovitev 20.00 Top sPot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Eter 21.30 Glasbeni mix 22.00 Top spot 22.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5-30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8,20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.45 Radio Capris 8.50 €PP 9.oo Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Mihaelov sejem -gost pred. društva Mihaelov sejem g. btefan Borin 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Kdo bo koga 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14-30 Planinsko športni kotiček 14.50 EpP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 IV. radijska mreža: Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek - Koroški radio 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music Tiachine 18.50 EPP 19.30 Večerni Program - Parnas - oddaja o kulturi 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.30 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, Vreme 6.30 Nočna kronika 6.40 Astrološke novice 7.00 Napoved sproeda 7.15 Novice 7.35 Vremenska napoved 8.00 Napoved sproeda RGL 8.15 Novice 8.30 Jutor je lahko tudi takšno 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 10.30 Tema dneva 11.15 Novice 11.30 Uganka 12.00 BBC novice v slovenščini 12.10 Odgovori na jutor je lahko 12.30 Zanimivosti, sport, kronika 12.50 Dnenvikov odmev 13.00 Dober daqn 13.15 Novice 14.00 Pajsi radio 14.15 Novice 14.30 Izbor dneva 15.30 Iz svetovne glasbene delavnice 16.00 črna kronika 16.30 Aktualno 17.15 Novice 17.30 Kultura 18.15 Novice 18.25 Film, gledališče 18.45 Vremenska napoved 20.00 Poslovni barometer 22.00 Nočni program RGL 24.00 Anketa TVS 2 9.00 Euronevvs 9.30 Tedenski izbor: Mostovi 10.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 10.25 Resnična resničnost, izobraževalna oddaja 10.55 Modri zmaj, kitajski film 13.10 Gibljive slike 13.40 Zgodbe iz školjke 14.10 Tedenski izbor: Frasier, ponovitev ameriške nanizanke 14.35 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 15.00 Kolesarska dirka po Španiji, prenos 17.20 Snežna reka: Saga o McGregorjevih, avstralska nanizanka 18.05 Kraljičin nos, angleška nadaljevanka 18.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 19.00 Okolje in mi: Pragozd 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Break-inh in, ameriški film 21.35 TV avtomagazin 22.05 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 22.50 Slovenski jazz iz kluba Gajo: New Strings TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.25 Kalifornijska gimnazija 9.55 Baywatch 10.40 Skrivnost Sahare IV 11.50 Nils Holgerson 12.15Sailormoon 12.40 Smrkci 12.55 šport 14.20 Naš glasni dom 14.50 Dr. Ouinnova 15.40 A-team 16.25 Baywatch 17.15 Central park VVest 18.05 Poslušaj, kdo tem razbija 18.30 Grozno prijazna družina 19.00 Prijatelji 19.30 Čas v sliki 20.02 šport 20.15 Frantic, ameriško-francoska srhljivka 23.45 Čas vb sliki 23.50 Časovna razpoka, ameriški akcijski film 1.10 šport 2.10 Oueimada, ponovitev 4.15 Časovna razpoka 5.35 Fantastične zgodbe Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/152-15-42 ur tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjfeče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. RADIO OGNJIŠČE PREDLOGI TEGA TEDNA 29.9. 1997 Popevke: 1. LEPA SI - R.E.M.I. 2. NIKDAR SI NE BOŠ PRIZNALA - MIHA REBERNK 3. POZABLJENA - SMRKCI Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. NAŠA LADJA - ALEKSANDER MEŽEK 2. GORENJSKI RAJ - TRIO STORŽIC Nz - viže: 1. KAR JANEZEK SE NAUČI - MARIJA AHAČIČ - POLLAK 2 SLOVENSKA POLKA - SLOVENSKI KVINTET 3. V BRNIŠKEM GAJU - VESELI PLANŠARJI VAŠA PESEM ^ GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KANALA R OGNJIŠČE 5.00 Jutraftji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam - bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - mnenja poslušalcev o pereči temi tekočega tedna - klic v živo 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinska oddaja 10.15 Odkrivajmo domovino in svet - turistična oddaja, predstavitev turističnih agencij 10.40 Turistični pehar - pregled ostale turistične ponudbe 12.00 Zvonjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Iz glasbenega sveta: predstavljamo priljubljene glasbenike: Te domače viže (Iz sveta zabavne glasbe) 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba oz. Izza kulis opere 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program 7.00 TV prodaja 7.20 Videostrani 8.00 TV prodaja 9.40 Mačke iz groma, risana serija 10.05 Srečni časi, nanizanka 10.30 Dobri časi, slabi časi, ponovitev 11.00 Drzni in lepi, ponovitev 11.25 Oprah Show, ponovitev 12.10 TV prodaja 12.40 Remingotn Steele, ponovitev 13.30 TV prodaja 14.00 Muppet Show, lutkovna serija 14.30 Alf, nanizanka 14.55 Dannvjeve zvozde, ponovitev 15.55 Srečni Časi, nanizanka 16.20 Rajska obala, ponovitev 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Oprah show: Ali zakon spremeni žensko 18.15 Bravo, maestro: Riževa solata po moderno, kuharska oddaja 18.25 Družinske vezi, nadaljevanka 18.50 Družinske zadeve, nanizanka 19.15 Princ z Bel Aira, nanizanka 19.40 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 20.10 Pravdarji, nanizanka 20.35 Drew Carev, nanizanka 21.00 Tinta, nanizanka 21.30 Skrivalnice, film 23.15 Roka pravice, nanizanka 0.00 S kolesom po Ameriki, dokumentarna oddaja 0.40 TV prodaja 1.00 Videostrani_ POPTV AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki 9.10 Gospodična von Barnhelm, avstrijski film 10.35 Drzni in lepi 11.20 Avstrija danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Vera 13.00 Čas v sliki 13.10 guba družina 13.55 Gorski doktor 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni in lepi 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.02 Nepristranski pogledi 20.15 XY- nerešeno 21.15 Naš svet 22.10 Čas v sliki 22.40 Sodobni časi 23.10 Kabare-tist Josef Hader zasebno 0.20 Nitebox 5.00 Čas v sliki 5.25 Naš svet TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni top spot 19.10 Poročilo Gorenjske 575 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Iz arhiva: Utrip Kranja 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20.20 Kamera presenečenja, 94. oddaja: Visoko nad oblaki 20.30 Odpri ekran - v živo, kontaktna oddaja (voditelj: Jure Šink, pokličite po teleofnu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 575 21.25 EPP blok - 3 21.30 Ohranimo svoje zdravje - pediatrija - kontaktna oddaja - sodeluje: prim. dr. Janez Remškar, dr. med. direktor Splošne bolnice Jesenice (pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.30 Znani in neznani obrazi: Polona Škrinjar 23.10 Cerkno - 1. oddaja 23.50 Kraljica Slovenije 97 - reportaža 0.10 Poročila Gorenjske 575 00.25 Z vami smo bili... nasvidenje 00.26 Nočni zabavni erotični program, Erotični film 1.56 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Iz produkcije ZLTV Slovenije 21.30 Oddaje iz arhiva 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Novinarski prispevek 11.30 Kviz 11.40 Alpgtour - Remontov kotiček 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Gost v studiu - prof. dr. Jože Majdič 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica Radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Vasovanje s Podokničarjem 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ KOLOVRAT DOMAČIH *s«ko nedeljo na Radiu Tržič - vsak torek v Gorenjskem glasu poslušate nas lahko na frekvencah: 88,9 in 95,00 FM stereo c ob 14.30. Z LJ9"11 je, kot vedno, najboljši časopis na Gorenjskem: Gorenjski glas. predvčerajšnjim, v nedeljo, 21. septembra, je bila v dvorani Gorenjskega S6lma ,An!Ml,____i___iia___—L. en tAr-.~> r^rlli, ihllanona Nacrtni«; Sejma zanimiva prireditev ob 50. obletnici tega priljubljenega časopisa. V Kupon napišite, kakšna prireditev je bila - nekaj zanimivosti o njej pa Pnhodnjo nedeljo v Kolovratu domačih. Pogovore pošljite čimprej na naš naslov: Radio Tržič, Balos 4, s pripisom kolovrat domačih". e"Ko sreče pri žrebanju in nasvidenje čez teden dni. Voditelj odaje Marijan Murko 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 TOP shop 11.00 Umor, je napisala, ponovitev 4. dela ameriške nanizanke 12.00 F/X - umori s trikom, ponovitev 5. dela ameriške nanizanke 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Taksi, ponovitev 14.00 Nikita, ponovitev ameriške nanizanke 15.00 Beli očnjak, kanadska nanizanka 15.30 Zaliv ljubezni, nadaljevanka 16.30 Santa Barbara 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Visoka napetost: Smrtonosni mikrobi, ameriška nanizanka 21.00 Milenium, ameriška nanizanka 2200 Oni živijo, ameriški film 23.30 Seks s... 0.00 Playboy: Pozno ponoči 0.30 Najlepša fantazija, erotični film 2.00 24 ur, ponovitev 2.30 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 10.00 Video kolaž 13.00 TV prodaja 13.15 Tv shop - komercialne predstavitve 15.00 Video kolaž 15.30 TV prodaja 16.00 Video kolaž 16.30 TV prodaja 16.45 Video kolaž 18.00 Živali, ponovitev18.30 Video kolaž 18.50 TV prodaja 19.00 Videospoti 19.30 Risanke 20.00 Glasbena oddaja 20.30 Križev pot, neposredni prenos 23.00 Video kolaž 23.15 TV prodaja 23.30 TV shop LOKATV , Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Risani film 20.00 Današnji gost v studiu - kontakntna oddaja v žvo iz studia TV... Iz video arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Spoznajmo svojea soseda 18.57 Risanka 19.15 Panorama 20.00 FS Triglav na gostovanju v Italiji, ponovitev 20.41 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. Petkovo popoldne bomo začeli s ponovitvijo prve lekcije tečaja nemščine ob 13.40. Radijska mreža se bo razpela ob 14:35. Radijska mreža, v kaeir so skrite zanek, uganke in nagrade, se bo razpela ob 14:35. Ob 15:30 bo na vrsti informativna oddaja Kratko in jedrnato, ob 15:50 pa boste lahko izbirali Gorenjca meseca. Obvestilom lahko prisluhnete ob 16:10, poročilom radia Deutsche VVelle v slovenščini bod na sporedu ob 16.30. Pripravljamo tudi oddajo Kulturni babilon ob 16:45 in Recet tedna ob 17:30. Za konec programa bomo poskrbeli še za Petkovo nagradno vprašanje. R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa, servisne informacije 6.10 Naš jugtranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Napoved programa, servisne informacije 8.30 Ponovitev jutranje- ea pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo .35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 1200 BBC novice 1230 Glasbena zmešnjava 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Gorenjec meseca 18.30 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.05 Izbranak tedna 6.15 Novice, AMZS, vreme 6.30 Nočna kronika 7.00 Na današi dan 7.15 Novice 7.35 Vremenska napoved 8.00 Napoved sporeda RGL 8.15 Novice 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 10.30 Tema dneva 11.15 Novice 11.30 Uganka 12.00 BBC novice v slovenščini 12.10 Zadnji odgovoir na jutro 12.30 Zanimivosti, sport, kronika 12.50 Dnevnikvo odmev 13.00 Dober dan 13.15 Novice 13.30 Planinski in jamski svt 13.55 Pasji radio 14.00 RGL na rajžo gre 15.00 RGL obešča in komentira 15.30 Iz svetovne glasbene zakladnice 16.00 Črna kronika 16.15 Novice 16.30 RGL klepeta 17.15 Novice 17.30 Zmajčkov mozaik 18.15 Novice 18.45 Vremenska napoved 19.00 DJ Dekky 20.00 Odprta dlan 21.00 Nočni program RGL 24.00 Skriti mikrofon R TRIGLAV TV ŠIŠKA HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Program za otroke in mlade 11.30 Program za otroke in mladino 12.00 Dnevnik 12.30 Krivda, serija 13.10 Santa Barbara, serija 14.00 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Skrita kamera 16.15 Alpe - Donava - Jadran ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Zajček Jaka 5.30 Dobro jutro in Petja Kogovšek 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Kronika OKC Kranj 8.15 Kaj je novega v današnjem Gorenjskem glasu 8.30 Telegraf 9.00 Gorenjka, Gorenjec meseca (vodi Petja Kogovšek) 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnice 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Merkurjeva športna stavnica 17.30 Območna obrtna zbornica Radovljica 18.00 Občinski tednik -občina Bled 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa KINO R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Dober glas seže v deveto vas,... - pregled dogodkov po posameznih področjih Slovenije s pomočjo dopisnikov 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas (na 14 dni) 12.00 Zvonjenje 13.00 Gospodarstvo včeraj, danes, jutri 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Urica narodnozabavne glasbe (Kviz) 22.00 Poročila 2230 Nočni glasbeni program Dfp CENTER akcij. kom. PETI ELEMENTob 16., 18.30 in 21. uri STORŽIČ amer. rcm. akcij, kom TEORIJA ZAROTE ob 16., 18.30 in 21. uri ŽELEZAR amer. ris. DAMA IN POTEPUH ob 16.30 uri, amer. kom. MOŽJE V ČRNEM ob 18. in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA ame. kom. MODER V OBRAZ ob 20. uri BLED amer. drama GEORGIA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film OBOŽEVALEC ob 18. uri, amer. kom. MOŽJE V ČRNEM ob 20. uri ŽIRI amer. psut. spetk. IZGUBLJENI SVET ob 18. in 20.30 uri ■■■■■■■■■■■01 SPET V ŠOLSKIH KLOPEH SPET V ŠOLDKIH KLOPEH SPET V ŠOLSKIH KLOPEH SPET Vzgojni zavod Frana Milčinskega v Smledniku Sedem lat ža v novih prostorih Za vas smo pokukali skozi ključavnico vrat vzgojnega zavoda in ugotovili, da se imajo učenci tam povsem prijetno. Smlednik • Ste že slišali tisto, če se ne boš popravil, boš moral v v zavod, tam boš pa že videl? Tako mnogi strašijo nekoliko bolj živahne mladostnike. In zato se je okoli zavoda oprijela slika, da so v njem same barabe, pokvarjenci itd.. Pa to sploh ni res. V Vzgojni zavod Frana Milčinskega v Smledniku prihajajo čisto običajni fantje in dekleta iz cele Slovenije, ki obiskujejo višje razrede osnovne šole, pa se jim je nekaj 'zalomilo'. Ali so se slabo učili, mogoče preveč ^pričali' šolo, ali pa se pogosteje kot običajno skregali z vrstniki, starši in učitelji. Potem so se začeli problemi doma in v šoli, otroci so se zato domu in šoli raje izogibali. Starši niso mogli rešiti nastalih problemov, tu pa jim na pomoč priskočijo ravno zavodi, saj imajo tam velike izkušnje. Vedeti ie treba, da se starši za zavod odlo- čijo prostovoljno. V Smledniku (natančneje v Valburgi) je zavod 90. leta začel delovati v novih, zelo prijetnih prostorih. Prej pa je bil nastanjen v starem grajskem poslopju. Sicer pa deluje že od leta 1946 naprej. Je ena prvih takih ustanov v Sloveniji. Letno v dom sprejmejo okoli dvajset otrok, trenutno jih je v zavodu štirideset, osem srednješolcev pa je tam samo nastanjenih. Zanje pa skrbi deset vzgojiteljev. Sicer pa je življenje v zavodu podobno tistemu v običajnih osnovnih šolah. Šolski dan izgleda nekako takole: dopoldne pouk, popoldne imajo učenci na voljo zase, le da morajo narediti še nalogo in se seveda učiti, zvečer pa se ukvarjajo s kakšnimi dejav- nostmi ali gledajo televizijo. Sicer pa je v zavodu tudi ogromno krožkov. Tako imajo likovni krožek, za ljubitelje igre dramski krožek. Ce koga veseli glasba, se lahko priključi h glasbeni skupini. Z njo nastopajo na raznih prireditvah, snemajo kasete, bili pa so tudi že na televiziji. Poleg tega imajo učenci na voljo še foto krožek, tekmovanje za bralno značko, sodelujejo pa tudi pri ustvarjanju šolskega glasila. Za tiste, ki imajo radi naravo, organizirajo tudi planinski krožek, kolesarjenje z gorskimi kolesi ali vrtnarski krožek. Tudi športniki pridejo na svoj račun, saj imajo na voljo lokostrelstvo, nogomet, košarko, odbojko, smučanje in ostalo, da ne bomo le naštevali. Tehnični tipi se pomudijo v modelarskem, tehničnem, mizarskem ali prometnem krožku, od katerih odnesejo polno uporabnega znanja za bodoči poklic. Zavod pa je seveda opremljen tudi z računalniki, ki so vsakomur na voljo. To pa še ni vse, saj v zavodu organizirajo še razne druge razvedrilne dejavnosti in družabne prireditve, kakor tudi letovanja in tabore, ki potekajo v kakšni gozdarski koči, od koder hodijo na kopanje, planinske izlete, se spuščajo s čolni po reki, se učijo proste- ta plezanja in drugo. • S. ubic LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA Nagrajeni spis Polet po vesolju Večkrat se z atom peljem z raketo. To je nedovoljeno, saj še nisem stara deset let. Meni je všeč, ker lahko gledam planete, zvezde, rakete, lune in sonce. Bojim pa se letečih kamel. Na letečih kamelah so policaji. Leteča kamela se imenuje zato, ker jo jaha policaj. Policaj hi naju zaprl v zapor ali pa zahteval denar. Ker moj ata nima denarja, bi šla gotovo v zapor. Nekoč se nama je pripetilo, da sva na enem najinem poletu srečala letečo kamelo. Hitro sva zavila v levo. Peljala sva se naprej do Marsa, nato pa še okoli Venere, Jupitra in Zemlje. Nič ni kazalo, da bi se leteča kamela utrudila, a nazadnje se je le. Z atom sva se brez skrbi odpeljala do gostilne Vesoljke. Ata mi je kupil sok, ki ga nikjer drugje v vesolju nisi mogel kupiti. Dostikrat sva še ugnala policaje, a takega soka nisem pila nikoli več. Živa Ješe, 4. b, OŠ Petra Kavčiča, Škofja Loka Izlet na Triglav Triglav je najvišja gora v Sloveniji. Visok je 2864 m. Povzpeti nanj sem si ielel le pred leti, toda lelja se mi je uresničila šele med počitnicami. Vstal sem ob štirih zjutraj, hitro pozajtrkoval, se oblekel, pograbil svoj nahrbtnik in se usedel v avto. V avtu sem sedel jaz, sestra in ati, medtem ko je mami ostala doma. Ati je vžgal avto in odpeljali srno se proti Triglavu. Vozili smo se kako uro in pol, ko smo prispeli do Vrat. Tam so nas čakali sorodniki, s katerimi smo se namenili skupaj osvojiti vrh Triglava. Pot je bila na začet- ku ravna, nato pa se je dokaj hitro začela vzpenjati in postajati vse bolj strma. Hoditi smo morali hitro, kajti imeli smo le en dan časa. Vseeno pa smo imeli toliko časa, da smo si dobro ogledali naravo in se drsali po snegu. Naša pot je vodila čez Prag po severni triglavski steni. Ko smo prišli na Kredarico, smo se tam dobro odpočili. Pot se je nadaljevala po klinih. Čez pol ure smo že bili na vrhu. Tam smo videli tudi veliko ptic, kar me je kar malo začudilo. Vreme je bilo zelo sončno, tako da je bil tudi razgled dober. Slikali smo se še ob Aljaževem stolpu, nato pa se odpravili nazaj v dolino. V dolino smo prišli zelo hitro, vmes smo videli tudi več gamsov. Na Triglav se bom znova odpravil ob prvi priložnosti, saj se mi je zdel izlet zelo lep. Lepih trenutkov doživiš zelo veliko, še posebej, ko prideš na vrh ali ko srečaš gamsa. Peter Lamovec, 7. b OŠ Žiri Evropsko prvenstvo 27. junija smo se z Bombami odpravile na evropsko prvenstvo v Stuttgart. Vožnja je trajala dvanajst ur. Ker smo se vozili ponoči, je šlo teh dvanajst ur hitro mimo. Zjutraj smo se prebudile v sončno jutro. Ko smo se pripeljali pred veliko igrišče v Stuttgartu, smo odšle v veliko telovadnico, kjer smo se utaborile. Tam smo zagledale že polno plesnih in navijaških skupin, ki so vadile svojo točko. Dan se je prevesil v popoldan, kjer smo nastopile na Evrobovvlu! To je trajalo pozno v noč, ampak me smo se odpravile že prej v posteljo oziroma v spalne vreče. Drugi dan je bil "tisti dan". Zbudile smo se z napetostjo po vsem telesu. Pripravile smo se na zajtrk in si odšle ogledat telovadnico, kjer se bo odigralo celotno tekmovanje. Tam smo odplesale generalko, nato pa smo se začele pripravljati na tekmovanje. Preoblekle smo se v tekmovalne drese. Mina nam je napravila frizure, me pa smo se naličile, nato pa čakale na najbolj grozen trenutek mojega Življenja. Pred nami je bilo še ogromno navijaških in plesnih skupin, zato smo imele še mirno kri. No, vsaj jaz sem jo imela, za druge ne vem. Bližal se je veliki trenutek in že smo stale na plesišču nabite z eksplozivom. Ples smo odplesale zelo dobro. Plesale so še druge skupine, ampak jaz sem mislila samo še na razglasitev. A tudi ta je prišla kmalu na vrsto. Najprej so razglasili zmagovalce navijaških skupin. Nato smo prišle na vrsto me. Napetost se je stopnjevala in stopnjevala in stopnjevala in ... postale smo evropske prvakinje. Veselje je bilo nepopisno, solze sreče so tekle kot iz škafa še posebej na Mateji. (Konec je padel v srečen lonec). Nives Pek, 7. b OŠ Žiri Zakaj dihamo? - da nam iz pljuč izhlapi voda, če nam slučajno zaide tja. Klavdija - da nam ni dolgčas. Katarina - da nam pljuča ne zmrznejo. Nejc - da nam rastejo lasje. Tina - da nas prehitro ne pobere in se ne utrujamo preveč. Miha - da v druge puhamo smrad iz ust. Urška • ker se bojimo umreti. Nina • Da delamo veter. Domen Kdo je učiteljica, kdo je tovarišica? - vrv okoli mojega vratu, ki čaka, da me zadavi. - grozna pošast, ki se je hoji ves svet. - mučenica v zaporu. - dreserka živali. - čistilka, ki čisti pajčevine v naših glavah. • ženska, ki nori po razredu in piše po tabli. • ponavadi majhna ženska. Pravijo, da je strup v majhnih stekleničkah. Kie Še rastejo tako lepi otroci, kot sem jaz? -V deželi Nikjer Nikoli. Dino - V maminem trebuhu zraste kalček, iz njega pa zverina. Nikola - Takšnih otrok na svetu ni več, poskušali pa so zrasti na Antarktiki, a so zaradi mrazu zmrznili. Tina - Nikjer več. Spominjajo pa me na otroke, ki živijo tam zgoraj in imajo krila. Amen. Domen M. - Tako lepi otroci rastejo tudi... vem, pa ne povem! Urša - Na vodni gladini, ko pogledaš vanjo. Domen L Učenke in učenci pri krožku kreativnega pisanja OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled Pineta pri Novigradu je raj za gorenjsko mladež Počitniški domovi Gorenjskih podjetij iz Kranja in Jesenic v Pineti pri Novigradu v Istri so letos bili domovanje tako učencem štirinajstdnevnega letovanja v koloniji, za katerega so starši odšteli okrog trideset tisočakov, kakor sedemdnevni šoli v naravi, ki so se je udeležili učenci četrtih razredov in tudi invalidna mladina. Najlepše je bilo tistim, ki so bivali v nekdanjem domu Zveze borcev, kjer je nadvse lepo urejena okolica s parki, športnimi igrišči in plažami. Na fotografiji vidimo skupino Sončki s svojo voditeljico Vesno Zevnik, študentko fakultete za šport. • France Brus A\\\\\\V FILMSKA NAGRADNA UGANKA Peti element Vsakih pet tisočletij se odprejo vrata med dvema dimenzijama. V eni dimenziji se nahaja vesolje z najrazličnejšimi oblikami življenja. V drugi obstaja element, ki ga ne sestavljajo ne zemlja, ne zrak, ne ogeflJ ali voda, ampak je anti-energija, sovražna oblika energiJe' Ta reč čaka na pragu vesolja na priložnost, da bo lan* uničila življenje samo in vso svetlobo. Vsakih pet tisoč 1? vesolje potrebuje junaka. A v New Yorku 23. stoletja Je pravega junaka težko najti. ... A najde se. Tokrat je to taksist, ki proti svoji voU postane junak in reši civilizacijo. Igra ga Bruce W»n| (Umri pokončno). Ob njem se v vidnih vlogah pojavi)^ tudi lepa Milla Jovovich (Vrnitev v plavo laguno), Lulc Perry, ki ga najstnice najbolj poznate z Beverlv HiUs 90210, Garry Oldman in lan Holm. Film je režiral LuC Besson, kultni režiser (Velike modrine, Nikita). Nagradno vprašanje: Bruca VVillisa poznamo *«*^| televizijske nanizanke, v kateri se je proslavil P° .posvetu. Napišite nam naslov omenjene nanizanke. ^ vore na dopisnicah pošljite do konca tedna na na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj - Filmska u£arj^ Pravilen odgovor prejšnje uganke je Pobesneli ^ (Mad Max). Srečni izžrebanci so: Mateja Jerala, vTef$1 Savi 90, 4211 Mavčiče; Damjan Lavtar, Stirpnik 2a'petfa Selca; Vinko Gubane, Šorlijeva 3, 4000 Kranj m Šetinc, Pod skalco 29, 4290 Tržič. Čestitamo! ^ POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak_ ■ BORZNI KOMENTAR TEDNA Predstavitev Sociusa Na borzo bodo v bližnji prihodnosti prišle nove delnice in sicer delnice Aerodroma Brnik in delnice Zdravilišča Moravske Toplice. Oznaka za delnice Aerodroma bo AELG, oznaka za toplice pa bo ZMTG. Obe podjetji izpolnjujeta pogoje za kotacijo na trgu A, borzni posredniki Pa bodo lahko trgovali z 1387.184 delnic Aerodroma w Z 2.062.053 delnicami Zdravilišča Moravske Toplice. Borzno dogajanje se je iz dneva v dan malenkostno spreminjalo, največjo spremembo Pa smo zabeležili v sredo, ko so tečaji vseh vrednostnih papirjev porastli. Borzni indeks je tako porastle za 44 indeksnih točk in ponovno prebil mejo 1500 točk. Vzrok nenadnega porasta lahko iščemo v objavljenih polletnih rezultatih. Tako smo v sredo lahko v j časopisih prebrali polleten dosežek Leka, ki je presegel nekatera pričakovanja. Posledice, ki so se pojavile zaradi omenjene objave, so sprožile verilno povpraševanje, ki je dvignilo tečaj za več kot štiri odstotke. Ponudba delnic je na začetku trgovanja dokaj hitro izginila, saj se delnic pod 34000 tolarjev ni več dalo kupiti (dan Prej smo jih brez težav kupovali pod 33000 tolarjev). Višek trovanja smo zabeležili točno °Poldne, ko je bil sklenjen posel v višini 34850 tolarjev. Zatem se je nivo borznih poslov Počasi nižal, na koncu trgovanja pa smo lahko delnico ^eka Ljubljana kupili po tolarjev. Tečaju Leka so sledili tudi drugi tečaji delnic. lJ>ko smo zabeležili porast P VELENJE, IjOKA 5k LOKA B in C GORBNJKA LESCE, CEMENTARNA TKBO VITE, HVOVARNA UNION IN LAŠKO- "prodajamo delnice na borzi 'upravljamo portfelje Izmenjave študentov podjetništva Kranj, sept. - Že v prihodnjem šolskem letu bodo študentje Visoke šole za podjetništvo iz Portoroža obiskovali nekaj predmetov in polagali tudi izpite na Babson Collegeu v ZDA. Tako so se dogovorili na nedavni slovesnosti ob imenovanju novega predsednik Babson Collegea, svetovno znane ameriške poslovne šole, ki so se je udeležili tudi predstavniki Gea College in Visoke šole za podjetništvo. Sodelujejo že osem let, leta 1994 so podpisali dogovor o prenosu programov dodiplomskega in podiplomskega podjetniškega izobraževanja, izmenjavi profesorjev in študentov. Prihodnje leto bodo skupaj pripravili tudi šesto konferenco za učitelje podjetništva iz srednje in vzhodne Evrope. Babson College je pred osemdesetimi leti ustanovil poslovneže Roger Babson, novi predsednik Leo Higon je že deseti po vrsti. Postopek za njegovo imenovanje je trajal več kot leto, izbrali so ga med več kot sto uglednimi ameriškimi podjetniki. V zadnjih dveh letih so podjetniki za razvoj Babson Collegea in za nove učilnice prispevali kar 120 milijonov ameriških dolarjev. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANI. 22.9.1997 MfeNjALNiCA IDEM I 1 ATS 100ITL HKSvJgred Medvode HIDA-tiinka Ljubljana HRAM ROŽICE Mengeš lURIKA Jesenice INVEST Škofja Loka A BANKA (Tržfc Kanj, Jesenice) «3,59 940 1331 73,49 9,59 9,79 AVALBled 741-220 AVAL Kranjska gora 881-039 BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj 9430 95,00 13,30 13,60 9,40 9,80 ERfJS(StariMay«), Kranj 94,40 94,75 /3,39 13,49 9,49 9,99 GORENJSKA BANKA (vse enote) 93,90 $4,90 13,04 13,49 9J1 10,12 HRANILNICA ION, d d Kranj 94,59 94,99 /3,39 73,4? 9,95 9,75 94,00 94,80 13,00 13,40 9,40 9,70 94,55 94,75 13,38 13,44 9,66 9,72 94,40 94,75 13,37 13,57 9,60 9,71 94J0 94,70 13,31 13,43 9,55 9,75 hmvco. oftujau*. 94,40 94,75 13,36 13,41 9,58 9,74 KREKOVA BANKA pešk. Loka 94,00 94,80 13,30 13,45 9,53 9,71 LEMA Kranj 94,40 94,80 13,34 13,44 9,55 9,70 UU0SKA BANKA d.d..y 94,15 94,70 13,31 13,52 9,53 9,75 MIKELStraKce 94,40 94,80 13,35 13,42 9,60 9,75 NEP0S(Šk Loka, Trata) 94,50 94,80 13,38 13,43 9,65 9,73 NOVA LB Kamnik. Medvode. Šk. Loka 94,41 94,91 13,42 13,62 9,67 9,97 P&d.d. (na vseh poštah) 92,00 94,85 11,45 13,49 8,60 9,75 PRIMUS Medvode 94,40 94,70 /330 /3,40 9,40 990 ROBSON Mengeš 94^0 94,95 13,40 13,50 9,63 9,75 SHPSlov.hran.inpos.Kranj 9420 94,80 13,35 13,45 9,60 9,75 SKB (Kranj, Radovljica, šk. Loka) 94,10 94,85 13,32 13,47 9,55 9,72 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 93,60 - 13,04 ■ 9£1 ■ SLOVENUATURIST Jesenice 94,20 94,70 13,31 13,43 9,55 9,72 SZKB Blag. mesto Žrl 93,60 94,75 13,05 13,45 9,30 10,08 ŠUM Kranj 111*339 TALONi*?*/*Trnu, škLot* Zg.Bity 94,30 94,70 13,32 13,42 9,65 9,79 TENTOURS Domžale 93,80 95,00 13,30 13,55 9,60 9,90 TROPICAL Kamnik - Bakovnik 94,55 94,75 13,42 13,46 9,69 9,71 UBKŠk.Loka 94,00 94,85 13,34 13,48 9,60 9,77 VVILFAN JESENICEsupemiarketUNtON 882-494 WILFAN Kranj 340-240 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 704-040 VVILFAN Tržič S3-814 POVPREČNI TEČAJ 94,80 13,22 13,47 9,50 9,77 Pri špamvcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,10 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalmcah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih JESENICE T«l OW/861 511 . ^IJUBLJANA Tel 061/125 80 74 ^ Posvet o revidiranju Kranj, sept. - Slovenski inštitut za revizijo in slovenski odsek Mednarodnega združenja za revidiranje in kontrolo informacijskih sistemov ISACA bosta 24. in 25. septembra pripravila v Portorožu peto mednarodno konfererico o revidiranju in kontroli informacijskih sistemov. Na konferenci bodo udeležence seznanili z domačimi in tujimi izkušnjami na področju notranje kontrole in revidiranja, z računalniško izvedbo uveljavljenih standardov in z zavarovanjem pred zlorabami ter pred nesrečami. Iskraemeco gradi na tovarniškem dvorišču Kranj, sept. - Z izgradnjo novega objekta na tovarniškem dvorišču, ki bo končana spomladi, bodo v kranjskem podjetju Iskraemeco razrešili prostorsko stisko in združili nekatere obrate ter skladišča. Z gradnjo so začeli avgusta, večnamenski objekt predstavlja najpomembnejšo investicijo v zadnjem času. Kranjska delniška družba Iskraemeco sodi med najuspešnejša slovenska podjetja, v letošnjem prvem polletju so dosegli vse temeljne cilji, ki so jih postavili s poslovnim planom. Prodaja je znašala skoraj 81 milijonov mark, na tujih trgih so jo povečali za 4 odstotke. Hitreje se povečuje prodaja elektronskih števcev, v primerjavi z lanskim letom se je njihov delež na tujih trgih povečal za skoraj dve tretjini. Iskraemeco svoje izdelke prodaja kar v 50 držav na vseh petih kontinentih. V Iskraemeco je trenutno 2.073 zaposlenih, v letošnjem prvem polletju so izboljšali kvalifikacijsko sestavo. Povprečna neto plača na zaposlenega je znašala približno 88 tisoč tolarjev. LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Se vam zdi, da vam vaše znanje ne zadostuje več? Vpisujemo v - enoletno usposabljanje za računovodjo - program trgovinskega poslovodja INFORMACIJE IN VPIS S 715-265 i(lS berkemann I Za ljudi, ki so zaradi svojega I poklica veliko na nogah, za vse, j ki imajo težave z bolečimi nogami, j za prijetne jesenske sprehode... 1 I I j Vrhunska i ortopedska ■ obutev, topel ženski model JUDY" z BERKOFLEX VLOŽKOM moški jesenski model I ERLE" 1 z BERK0FLEX VLOŽKOM j I „ 1 ženski jesenski model "LIANA" -1 z BERK0FLEX VLOŽKOM | vdelana ročno iz J prvovrstnih materialov, J lahko je moderna ali I klasična, vendar je preprosto najboljša obutev! 1 fin m t -/.,,„. 1 Kldriteva 47a, Zlato polje, lel.:06422b 464\ Medi rVlERKUR l^^ZAVARDVALNICA IŠČEMO O V sodelovanju z zavarovalniško agencijo Klin iščemo komunikativne, iznajdljive in samoiniciativne bodoče zavarovalniške svetovalce za področje celotne Gorenjske. NUDIMO O Strokovno in brezplačno izobraževanje ter stimulativni dohodek in možnost trženja vseh vrst zavarovanj. Kratek življenjepis pošljite na : Merkur zavarovalnica d.d., "Gorenjska", Dunajska cesta 58, Ljubljana Trdna naveza na vaši poti! KMETIJSTVO UREJA; Cveto Zaplotriik Obvestila iz kmetijske svetovalne službe V četrtek bo Dan koruze Škofja Loka - Kmetijska svetovalna služba vabi pridelovalce koruze na Dan koruze, ki bo v četrtek na KŽK-jevem posestvu Trata pri Škofji Loki. Udeleženci si bodo ogledali koruzne hibride različnih semenarskih hiš. Zbor je ob 9.45. Tečaj za (nove) gospodarje turističnih kmetij Kranj - Gorenjska kmetijska svetovalna služba bo tudi letos v sodelovanju z republiško upravo za pospeševanje kmetijstva organizirala na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani tečaj za gospodarje turističnih kmetij. Tečaj morajo po pravilniku o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki delajo v gostinski dejavnosti, opraviti vsi, ki nameravajo v bližnji prihodnosti registrirati katerokoli obliko turizma na kmetiji. Kandidati naj se čimprej prijavijo na območne enote kmetijske svetovalne službe, kjer lahko dobijo tudi dodatne informacije. Za lažje prijavljanje navajajo tudi telefonske številke: Enota Škofja Loka - 620-580 (Vanja Bajd), Bled - 748-027 in 748-000 (Majda Loncnar), Kranj - 242-736 (Lidija Pogačar) in Tržič - 58-701 (Milena Črv). V škofjeloški enoti kmetijske svetovalne službe še vedno zbirajo tudi prijave za osnovni in obnovitveni tečaj higienskega minimuma. Tečaj je obvezen za vse, ki imajo opravka z živili za javno porabo (predelava, prodaja). Na krajši dopust v Dolenjske Toplice Kranj - Kmečke žene si bodo tudi letos lahko po končanih glavnih delih na kmetiji privoščile krajši dopust. Eno od priložnosti za to ponuja Društvo kmečkih žena Kranj, ki skupaj s kmetijsko svetovalno službo pripravlja tridnevni dopust v Dolenjskih Toplicah. Dopustnice bodo odšle na pot v petek, 7. novembra, in se vrnile v nedeljo v popoldanskih urah. Cena je 17.500 tolarjev. Prijave sprejemajo do 20. oktobra oz. do zasedenosti avtobusa predsednice posameznih odborov Darinka Zaplotnik (451-237), Štefka Pavlin (471-292) in Polona Kuhar (423-075), kmetijska svetovalka Lidija Pogačar (242-736) ter na blagajni kmetijske zadruge v Cerkljah in v Šenčurju. • CZ. Občni zbor podeželskih žensk Bo vsaka občina imela svoje društvo? Jesenice - Članice Društva podeželskih žensk od Rateč do Rodin se bodo v soboto ob 18. uri zbrale v hotelu špik v Gozd Martuljku na rednem letnem občnem zboru. Na zboru naj bi potrdile popravljeni statut društva, izvolile članice upravnega odbora in se odločale o tem, ali bi društvo, ki deluje na območju jeseniške in kranjskogorske občine, preoblikovale v dve samostojni društvi. Da zborovanje ne bo preveč suhoparno, bosta poskrbeli folklorna skupina z Brez-nice, ženski pevski zbor iz Kranjske Gore in Jerca Kramar, ki bo zaigrala na citre. • C.Z. Biii smo v Bernikovem sadovnjaku! V članku Boj s škodljivci prepuščamo naravi, ki je bil v petek objavljen na kmetijski strani, smo Jožeta Bernika iz Škofje Loke nekajkrat nepravilno "prekrstili" v Jožeta Beštra. Čeprav je bila ob članku objavljena njegova slika in ni bilo dvoma, za koga gre, pa vseeno: za napako se Jožetu in bralcem opravičujem. • C.Z. Študija Slovensko kmetijstvo in Evropska unija Kmetijsko politiko bo treba spremeniti Ljubljana - Slovenska vlada je na četrtkovi seji obravnavala študijo Slovensko kmetijstvo in Evropska unija. Študija, ki jo je pripravilo dvanajst strokovnjakov z obeh univerz in več inštitutov, opozarja, da bo Slovenija morala korenito spremeniti kmetijsko politiko, če bo hotela usposobiti kmetijstvo za konkurenčni boj na skupnem evropskem trgu. Sprejeti bo morala nekatere osnovne zakone (o kmetijstvu, o živinoreji, o kmetijsko gozdarski zbornici...), oblikovati tržne rede za glavne kmetijske pridelke, preiti na neposredna plačila kmetom na demografsko ogroženih in hribovskih območjih, zagotoviti celovit razvoj podeželja, pri katerem bodo poleg kmetijskega sodelovala še druga ministrstva... Enako kot za kmetijstvo velja tudi za živilsko predelovalno industrijo, tudi ta se bo morala dobro pripraviti za vstop na skupni evropski trg. • C.Z. LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA V mesecu oktobru bomo začeli izvajati 90-urne tečaje angleškega, nemškega, italijanskega, francoskega in španskega jezika na vseh stopnjah ter 30-urne obnovitvene tečaje angleščine in nemščine. Pokličite še danes po tel. 715-265, da vam jutri ne bo žal! Ciril Frantar je prejel zadružno priznanje Od štirih repov na petinštirideset Ko je Ciril Frantar z Zgornjega Brnika pred 28 leti prevzel kmetijo, so bili v hlevu štirje repi, danes jih je 45, od tega 25 kravjih. Po količini oddanega mleka je največji V cerkljanski zadrugi. Oba z ženo Rezko sta pustila službo in ostala doma na kmetiji* Zgornji Brnik - Zadružna zveza Slovenije vsako leto na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni podeli zadružnikom, zadružnim delavcem in zadrugam priznanja za izjemne rezultate na področju kmetijskega in gozdarskega zadružništva. Eno od 23 letošnjih priznanj je prejel tudi Ciril Frantar, kmet z Zgornjega Brnika in član upravnega odbora Kmetijske zadruge Cerklje. Kot piše v obrazložitvi, je priznanje dobil "za izredne proizvodne rezultate v mlečni proizvodnji in za delo v zadrugi". Ko smo na Brniku spraševali, kje je pri Frantarju, so nam vsi odgovorili približno enako: to je pa tam, kjer imajo na steni hleva velike reklamne table. Ob tako jasnem napotku nam kmetije z novim hlevom in novo hišo ni bilo težko najti. "Ja, to smo zgradili še v času, ko se je krompir zelo dobro prodajal," pravi Ciril in nam potlej razloži, kaj se je zgodilo s krompirjem. Nekdaj so ga pridelovali na štirih do šestih hektarjih, poleg jedilnega so imeli tudi semenskega. S prodajo ni bilo težav, veliko gorenjskega krompirja je šlo v Bosno, Istro in Dalmacijo, tudi cena je bila dobra in se je z zaslužkom od krompirja dalo kaj narediti. V zadnjih letih, predvsem po slovenski osamosvojitvi, so se prodajne in izvozne poti zaprle, krompir je vse težje spraviti v promet in tudi cena mu je tako padla, da niti stroškov ne pokriva več. Na Frantarjevi kmetiji so pridelovanje krompirja zmanjšali, letos so ga imeli samo še en hektar. "Dobro je obrodil, le cena je spet nizka. Doma ga prodajamo po 23 tolarjev za kilogram, večina trgovcev pa ni pripravljena plačati več kot 15 tolarjev. Takšna cena ne krije niti pridelovalnih stroškov. Seme je drago, obrat kapitala je počasen..." "Hlev je poln in že pretesen" Na Frantarjevi kmetiji so se v takšnih okoliščinah še bolj usmerili v prirejo mleka. Hlev, ki so ga zgradili v osemdesetih letih, je poln, že celo pretesen je. Redijo 45 glav živine, od tega 25 krav, največ črnobelih in nekaj tudi lisastih. Na leto oddajo v mlekarno... No, ja! Natančnega podatka nismo zvedeli, povedali pa so, da so po količini največji v cerkljanski kmetijski zadrugi. V hlevu so napeljali mlekovod in postavili lastno zbiralnico, iz katere odkupovalec Gorenjske mlekarne vsak dan počrpa mleko v tovornjak - cisterno in ga odpelje v Kranj. S higiensko kakovostjo mleka nimajo težav, prav tako ne s somatski-mi celicami. "Kakšna je odkupna cena mleka, sprašujete? Pri majhnih količinah cena ne pokrije stroškov, pri večjih se stalni stroški porazdelijo na več litrov in je računica boljša," pravi Ciril in poudarja, da kljub utesnjenosti hleva za zdaj še ne razmišljajo o tem, da bi ga povečali. "Odkar ni zaslužka od krompirja, ostanek dohodka zadošča le za "tekočo proizvodnjo" ter za za vzdrževanje stavb in strojev." "Evropo že občutimo" O članstvu Slovenije v Evropski zvezi se veliko govori in piše, Ciril je mnenja, da kmetje Evropo že imajo in jo dobro občutijo. Pravilnik za mleko so toliko časa zaostrovali, da je gorenjsko mleko že povsem evropske kakovosti, pa tudi cene so enako kot v Evropi padle. "Pri govejem mesu mesar zasluži toliko kot kmet, razlika med odkupno in prodajno ceno je prevelika. Za 209 kilogramov mesa od krave, ki je dvakrat teletila, sem dobil okoli 37 tisoč tolarjev, za starejše krave so cene še precej nižje," pojasnjuje Ciril in dodaja: "Zaenkrat na kmetiji ne načrtujemo večjih naložb. Počakali bomo in se odločali šele potlej, ko bomo že videli, kaj nam ho prinesla Evropa in kakšno kmetijsko politiko bo vodila Slovenija. Tudi cerkljanska občina bi za kmetijstv0 lahko namenila več denarja. Sredstva, ki jih namenja zdaj, so dovolj le za j hribovsko kmetijstvo." "Zaupanje kmetov v zadrugo se povečuje" Ciril je ob delu na kmetiji aktiven tudi v cerkljanski zadrugi, kjer je Član upravnega odbora. "Odkar je vodenje zadruge prevzela Marjeta MohoriČ, se zaupanje kmetov v zadrugo spet povečuje, kmetje več kupujejo zadruge in zadruga je s cenami # postala konkurenčna zasebnikom, s*j! kupci za večje količine dobijo tup1 precejšnje popuste," pravi Ciril 1,1 poudarja, da je zadruga potrebna # zato, ker ni perspektivno, da bi vsa* kmet posebej za svoje pridelke iskal kupce. • C. Zaplotnik Razstava starih in novih kmetijskih strojev Soseda: Claasov kombajn in stara mlatilnic® Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj je ob 90-letnici mlekarskega šolstva na Slovenk pripravila na šolskem posestvu v Strahinju razstavo starih in sodobnih kmetijskih strojev. Strahinj - Na šolskem posest- Čast, da prereže trak in vu, ki ga vodi Franc Šifrer, so odpre razstavo, je tokrat pri-že pet let zbirali orodje in pacjia Pavletu Subicu, nek- stroje, ki so v preteklosti kmetom lajšali oranje, košnjo, žetev in druga kmetijska opravila. Vse to in še marsikaj drugega so predstavili na razstavi, ki so jo slovesno odprli v petek popoldne in bo za obiskovalce odprta še vse do konca oktobra. danjemu direktorju Gorenjske kmetijske zadruge, ki se je, kot smo slišali, precej prizadeval za to, da bi šola dobila svoje posestvo. V kratkem pozdravnem nagovoru je poudaril, da bi država morala nameniti več denarja za oso Pavle Šubic kombajn, ki ga je P^\^ nakelski župan in kmet . Štular iz Strahinja, ter s j mlatilnica, s katero so Še V dvajsetimi leti mlatil1 ^ Danes jih kmetje ne upo ^ jajo več, še vedno P kakšno videti pod s*r0V lopo. Kot so povedan y dstavniki šole, je većtafili petdeset primerkov s j strojev in orodja šoli P p. Anton Grašič iz bližnje lice, še približno deset P j. je obljubil. Med starim ° s0 jem so tudi predmeti, stari več kot sto let. $o V kulturnem program dijaki drugega letnika J šole ^ tijsko mlekarske opremljenost šolskega posest- drugim zapeli prirejen |o va v Strahinju in tudi drugod v čevo pesem: Kdor jii Sloveniji. Šola predstavlja na krave molze, prav go razstavi 55 velikih strojev in od muh, hodi na m16 jufi-' 50 različnih vrst kmečkega šolo, za krave ima P^iad' orodja in pripomočkov. Pre- Člana tu"stičnega P0. ^ vladujejo stari stroji in orodje, ka Naklo, mlada Ma J £ nekaj pa je tudi novih, sodob- lec in Miha Križaj^ ^pjs^' nih. Tako sta na razstavi zaigrala skeč, ki ga soseda sodobni Claasov žitni la Mara Črnilec. • KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN - popravilo koles, rezervni deli in oprema - vzmetne vilice različnih znamk Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9.-12. ure VALVŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/461-211 fax: 064/461-997 r i R S Y S T E M S lo.o. Na Bledu je bilo državno veslaško prvenstvo BLEJCIS POLNO PARO DO KONCA Blejski veslači so kljub nepopolni postavi (manjkali so Milan Janša, Denis Žvegelj in Sadik Mujkič) v vseh kategorijah, razen pri dekletih, pobrali velino kolajn. V klubu namreč delajo rcsno do zaključka sezone. Zmagovalci prvič tudi iz Bohinja. Bled, 23. septembra - Res blejskemu zmagoslavju prispe: škoda, da je zoprno vreme vala Iztok Čop m Luka Spik, ki kotilo sicer zanimivo državno sta sodelovala pri osvajanju Veslaško prvenstvo na Bledu, na štirih zlatih kolajn (razen v katerem so gospodarili - doma- dvojcih sta veslala še v dveh £ln'- Pri moških so v vseh drugih kombinacijah.) kategorijah osvojili večino Med članskimi enojci je zma- Pjyih mest, pa trije od članov, gal Iztok Čop. Tudi drugo in JJilan Janša, Sadik Mujkič in tretje mesto sta ostala na Bledu JJenis Žvegelj, niso nastopili, po zaslugi Miha Janše in Gor- Na Bledu delajo resno do azda Slivnika. V mladinskem konca sezone. Največ sta k dvojcu brez sta suvereno slavi- Vrhunski veslači na Ljubljanici ČOPOV CHALLENGER ZVEZD Veslaška atrakcija bo v soboto, 27. septembra, na Ljubljanici, s startom pri Prulskem mostu. Bled, 23. septembra - Naš veslaški šampion Iztok Čop je že nekaj časa sanjal o ekshibicijskem nastopu najboljših veslačev na svetu v Sloveniji. Tokrat se je njegova želja s pomočjo Banke Koper, Petro-la, Šport penziona Manca, Živil in Večera uresničuje, znani izdelovalec čolnov Fi-lippi pa bo dal na voljo čolne. Tako se bodo ta teden v Sloveniji na povabilo Čopa družili znani veslaški asi, najboljši na svetovnem prvenstvu v Tampere-Ju in v letošnjem - svetovnem pokalu v VV» i EgjPžan Ibrahim Ali, Norvežan Frederik Beken, Čeh s *cla* Chalupa, Italijana Giovani Calabrezi in Alisio anon, Estonec Jurij Jansen in Avstrijec Horst Nussbaumer. n Vs.redpji dogodek bo veslaška tekma v soboto v Ljubljani u • rJuhljanici v bližini Prulskega mosta. Začela se bo ob 11. dv ,n. °.traJa,a približno dve uri. Veslači bodo razdelkjeni v e skupini V vsaki bo vsak veslal z vsakim na približno 200 Prve d°lgi pro§i' štirie naJholjši pa bodo posebej odločali o [j ^'drugem, tretjem in četrtem mestu. Zmagovalec bo start • 000 mark, vsak od nastopajočih pa 1.000 mark bo tl1lne' Ta^šne nagrade so v veslanju 'nekaj izjemnega kot in to h Sama' °b Ljubljanici se bo lahko zbralo veliko ljudi Do nova popularizacija veslanja. • J.Košnjek Jure Poljanec in Boštjan Jarkovič Grega Sračnjek in Luka Špik - Foto: J. Košnjek HOKEJ NA LEDU JESENIČANI NISO USPELI Jes Jubil nehi h\ • sePlembr» • Jeseničani so bili ob 50-letnem *a celi v- Ja,na ledu Prireditelji enega od letošnjih turnirjev ^oŠtvaP i *--na katerem nastopajo najboljše evropska la domača upa Jure Poljanec in Boštjan Jarkovič, zelo dobro pa so Blejci veslali tudi v dvojnem četvercu za mlajše mladince, v katerem so sedeli Iztok Zalo-kar, David Zver, Matic Mežek in Denis Ban. V dvojnem dvojcu za mladince Grega Sračnjak in Luka Špik nista imela prave konkurence, bolj pa se je moral za zmago potruditi v enojcu mlajših mladincev Žiga Galičič. V pionirskem dvojnem dvojcu spet zmaga za Bled in prva vreslaš-ka za Bohinj. Anze Kranjc iz Bohinja je veslal v zmagovalnem Čolnu skupaj z Luko Pre- tnarjem. V članskem dvojbu brez krmarja tretja na zadnjem svetovnem prvenstvu za mlajše člane v Milanu Miha Pirih in Grega Sračnjek nista imela prave konkurence, prav tako pa sta v čianskem dvojnem dvojcu suvereno zmagala Iztok Čop in Jani Klemenčič. Blaž Kajdiž in Grega Torkar sta bila četrta. Marko Pristov je bil drugi v pionirskem enojcu, zadnje zmage za Bled pa so priveslali Anže Poljanec in Tomaž Pirih v dvojnem dvojcu za mlajše mladince in Luka Špik v enojcu za mladince. • J.Košnjek sodel p i" a ' ~~ -----,w" "astoPaJ roieg domačinov - ekipe Acronija, je na turnirju °vai še zagrebški Medveščak in ekipa Unia iz Poljske. SMO VV BO AR D &le?cJ!*Ka tek,na na Jesenicah. Tako kot Jeseničanom J ein "a Madžarskem ni uspelo zmagati. Foto: T. Doki °viroU^ S'a^ 'Sri so Jeseničani v petek uspešno preskočili prvo igrajj m premagali Medveščaka s 5:2. V nedeljo so proti Poljakom Sekund[e ° k°'Je' vendar jim niso bili kos in so tekmo nekaj Vse mPred koncem izgubili z rezultatom 2:3 in si tako zapravili Mttbljanf08«' za uvrstitev na nadaljnji turnir za celinski pokal v Brez strahu pred vodo - Snowboard klub Kranj je priredil v soboto na kranjskem kopališču atraktivno prireditev: snovvboard skoke v vodo. V zrak in v vodo so frčali tudi pogumni kolesarji. Prireditev je vzbudila kar precejšnje zanimanje. - Slika T. Doki Podvig smučarskega tekača Jožka Kavalarja iz Rateč ŠTIRJE VRHOVI V 22 URAH Ratečan, sicer instruktor smučarskega teka v Slovenski vojski, se je v enem dnevu povzpel na Mangart, Jalovec, Škrlatico in Triglav. Pretekel, prehodil in prekolesaril je 83 kilometrov in skupno premagal nad 7000 metrov višinske razlike. Rateče, 23. septembra - Ideja, da bi kazalo poskusiti v enem dnevu osvojiti vsaj dva visoka gorska vrhova, se je najprej rodila v glavi Rate-čana in nekdanjega tekača na smučeh Janeza Mlinarja. Letos se je zanjo ogrel Jožko Kavalar iz Rateč, smučarski tekač kluba Rateče Planica, eden naših najuspešnejših tekačev in inštruktor smučarskega teka v Slovenski vojski. Odločil se je, da bo v enem dnevu stal na Mangartu, Jalovcu, Škrlatici in Triglavu, podvig pa poimenoval Jožko Kavalar proti štirim vrhovom. Njegovi zvesti spremljevalci in pomočniki so bili Filip Bence, Janko Ažman, Izidor Kofler, Ivo Skumavec, Franci Košir in Slovenske novice, Scott, Alpina, konfekcija Čarman, Žito Šumi, Nes, Pekarstvo Vrhnika, Žičnice Kranjska Gora, Gostišče Uh in ITP Ljubljana. Jožko je vso traso pred tem v miru prehodil in jo spoznal, odločilnega 8. avgusta, v katerem je shujšal za tri kilograme, prehodil, pretekel ali prekolesaril pa 83 kilometrov in premagal skupno nad 7000 metrov višinske razlike, pa je točno opolnoči zjutraj s kolesom krenil iz Rateč do Belopeških jezer, od tam pa peš na Mangart in nato še na Jalovec. Ob osmih zjutraj je bil na Vršiču, kjer je zatrkoval. "S kolesom sem se spustil v Krnico in se preko Kriške stene povzpel na Škrlatico in sestopil v Vrata, od koder sem se po Tominškovi poti skušal čimprej dvigniti do Kredarice in Triglava. Do Kredarice me je močil dež, nato pa se je vreme polepšalo in Triglav je bil popolnoma prazen. Na vrh Triglava sem stopil ob 17,12. Preko Praga sem se vrnil v Vrata in s kolesom dirkal nazaj v Rateče, kamor sem prišel po 22 urah in 56 sekundah," obuja dogodke tega dne Jožko Kavalar. Utrujenost ga je na trenutke grabila, najhuje po dveh obrokih hrane, vendar je zdižal in postavil rekord, ki čaka novega izzivalca. • J.Košnjek Jožko Kavalar ŠALAMUN PRVI TUDI NA VELIKI PLANINI Če je bil sobotni tek na Grintovec gorski tek v eno skrajnost, maraton, je bil nedeljski tek "Hitrejši od sedežnice" na Veliki Planini v drugo, špritn. In če so nekateri najboljši slovenski gorski tekači Teraž, Lado Urh, Hojak, Mesner izpustili Grintovec, da bi prihranili moči, jim ni uspelo. Igor Šalamun je bil ponovno prvi, drugi pa Marjan Zupančič, ki je zaostal dobrih 30 m. "Proga tukaj na Veliki planini mi je pisana na kožo, bolj kot včerajšnja. Ustrezal mi je začetni hitri del, kjer so nekateri preveč podcenili,hiter tempo. O nastopu na prestavljenem Dr v Preddvoru, teku na Kališče, še razmišljam," je povedal zmagovalec, ki je za razdaljo sedežnice porabil 9 minut m 21 sekund in se s tem veselil mamljive nagrade organizatorja Zaklad Narave - Velika planina, ki se je letošnje poletje trudilo tudi s športnimi prireditvami popestriti lepote narave." Zaključila se je izredno uspešna sezona, saj je zahvaljujoč tudi športnim prireditvam, kot je ta tek, Veliko planino samo v avgustu z nihalko obiskalo 14.000 obiskovalcev Pripravljamo se že na smučarsko sezono, ko bomo izpeljali odbojko na snegu, pripravljamo pa še novost, ki bo hit sezone," je povedal Rudi Meršak, direktor Zaklada Narave. • M. Močnik STRELJANJE Trideset let sodelovanja Kranja in Amberga VSAKEMU PO ENA ZMAGA Kranj, 23. septembra - Pred tridesetimi leti so začeli sodelovati strelci nemškega rnesta Amberg in Kranja. Sodelovanje poteka brez prekinitev in strelci izmenično obiskujejo drug drugega. Tokrat so v Amberg potovali kranjski strelci pod pokroviteljstvom občine Kranj, Iskraemeca, Merkurja, Iskre ISD, Ibija in Adriatica. delegacijo je vodil predsednik kranjske Občinske strelske zveze Franc Strniša, v Ambergu pa so dali v javnosti in sredstevih obveščanja temu dogodku izredno velik pomen. Posebej so poudarjali, da sta v kranjski ekipi Franc Peternel st. in Alfonz Kern, ki sta bila med začetniki sodelovanja in da je Franc Peternel dvakratni olimpijce. Kranjčane sta posebej pozdravila predsednik amberške strelske zveze Jožef Donhauser in nadžupan Vvolfgang Dandorfer, amberški strelci pa so prihodnje leto povabljeni v Kranj. Tekmovalni del je obsegal streljanje z zračno puško in zračno pištolo. Obe posamični zmagi sta dosegla Kranjčana: Janez Korent s 575 krogi v zračni puški in Simon Bučan s 565 krogi z zračno pištolo. Ekipno pa so pri pištoli zmagali Kranjčani, s puško pa domačini. Izidi - pištola: Kranj 2747 : Amberg 2582 in puška : Kranj 5489 in Amberg 5556. S pištolo so za Kranj streljali Simon Bučan, Franc Peternel starejši in Franc Peternel mlajši, Franci Strniša in Samo Kern, s puško pa Janez Korent, Andrej Kne, Jure Sever, Janez Strniša, Jani Umnik, Tomaž Travnik, Franci Mubi, Alfonz Kern in Silvo Sever. • J.Košnjek NOGOMET Druga državna nogometna liga KRANJČANI PRVI BREZ PORAZA JADRAN ŠEPIČ : TRIGLAV TE LET V 1: 3 (0 : 0), strelci za Triglav Teletv Pavlic v 55. in Tiganj v 65. in 90. minuti, za domače pa Klarica v 83. minuti. Kranj, 23. septembra - Kranjski nogometaši še naprej zmagujejo. Tokrat so s 3 :1 zmagali v Krvavem Potoku proti Jadran Šepiču. Na lestvici so prvi. Po sedmih krogih imajo 19 točk, kolikor jih ima iudi Železničar iz Maribora, Koper pa je tretji s točko manj. Kranjčani so "bili vso tekmo boljši. V prvem polčasu igra ni bila tako kakovostna. Domači so igrali s pomočjo vetra, vendar kljub temu niso uspeli zadeti. V drugem polčasu so bih Kranjčani absolutno boljši. Najprej je zadel Pavlic, nato pa Tiganj, ki je v zadnji minuti zabil tudi tretji gol za Kranjčane. Gostitelji so znižali izid iz enajstmetrovke. Kranjčani so igrali v postavi Lalič, Ahčin, Alibabič, Pavlic, KrupiČ, Pokorn (Tiganj), Žagar (Markelj), Jožef, Radosavljevič, Zupančič in Bogatinov (Peric). Domžalski BST Tehnik je igral v Novem mestu z Elanom. Domžalčani so v drugi ligi tretji z 12 točkami. V tretji ligi so gorenjska moštva dosegla polovičen uspeh. Casino Bled je igral z Brdi 2 : 2, Telmont Šmarje pa je s 3 : 0 v naklem premagal Naklo Triglav, z Idrijo pa je doma zgubila tudi Komenda. Mladinci in kadeti Triglava Megamilka so bili tokrat prosti. • J.Košnjek Nogometni pokal Slovenije RUDAR IN MURA NA GORENJSKEM Kranj, 23. septembra - Jutri, 24. septembra, bo 16 slovenskih nogometnih moštev igralo osmino finala nogometnega pokala Slovenije. Na Gorenjskem bosta kar dve tekmi: v Lescah bo igrala Mura, na kranjskem stadionu pa Rudar iz Velenja. Ob tekmi bosta ob 15.30. Ker se v osminu finala pokala povratne trekme Še ne igrajo (igrajo se od četrfinala dalje), se v primeru neodločenega izida igrata dva podaljška po 15 minut, če pa tudi takrat ni zmagovalca, se streljajo enajstmetrovke. • J.K. KOŠARKA PORAZ L0ČANK škofja Loka, 23. septembra - V prvem krogu državnega prvenstva za košarkance je Odeja Marmor iz Škofje Loke gostovala pri BTC Terminali v Sežani. Ločanke so bile poražene z izidom 73 : 66. Ločanke so nudile dober odpor, predvsem po zaslugi odličnih Gartnerjeve in Malackove, ki sta dosegli 22 in 27 košev. Krško v Radovljici Članska ekipa Gradbinca iz Radovljice se je uvrstila v 3. krog pokala po zmagi nad Bežigradom. Sedaj bo nasprotnik Ridovljičanov Krško. Tekma bo jutri ob 20.30 v dvorani Gimnazije na Jesenicah. • J.K.. Rezultati žrebanja a kroga ....2q».9.i.. 1997. IZŽREBANE ŠTEVILKE 35 6]l3 [15 19 22 24 25 43 26 48 27 29 3031 32 33 37 40 49 54 57 58 65 67 69 72 73 7 "? / ć_ ~7 7 7 7 ~y ' A / Urednost prodanih srečk: SUupno. urednost dobitUou: Dodatek neizplačanih dobitkou: 19,632 300,00 SIT. 9,816.150,00 311. 2,002.706,00 STT število dobitkov vrednost GLAVNI DOBITEK PRENOS 10J60J08,00sir KROG DOBITEK I 2.454.734,00 SIT DOBITEK "DVE VRSTI" I?! 22.114,00517 DOBITEK "ENE VRSTA" 9.904 447,00 SIT Dobitke za eno in dve pravilni vrstici lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije, ki so s terminali povezani z centralo. Glavni dobitek in Krog dobitek bomo srečnežu izročili na sedežu Športne loterije v Ljubljani, Cigaletova 15/1, vsak delavnik od 8. do 12. ure. Zadnji dan za izplačila je: 1997. NAGRADNA IGRA V dodatni nagradni igri so bile izžrebane nuslednje številke in nagrade: ROČNI MEŠALEC GLASBENI STOLP OS. TEHTNICA :9:4j9i6:[imilosnji VI 'Pflofiu; Svojo srečko nam priporočeno pošljite na naslov: Športna loterija d.d., Ggaietova 151, p.p.211, 1001 Ljubljana Nagrado vam bomo poslali po pošti, lahko po jo osebno prevzamete pri nas Zadnji dan za prevzem nagrad je: 22. 1 1. 1997 Žrebanje . kroga bo v soboto, ...*w*. HO... 1997 ob .14.. un v prostorih POP TV, Kranjčeva 26, Ljubljana. Televizijski posnetek bo v nedeljo ob 19. uri na POP TV. Sklad za 22. krog bo povećan za 1.308.000,0« srt Informacije: 061 3736. e* do v neaeijo 01 Športna loterija d.d. KEGLJANJE Rl OIC JN\. E T ZMAGA PRVAKOV V NOVI GORICI PRVA PREKINITEV Nova Gorica, 23. septembra - GORICA TEKSTINA : ISKRAEMECO 3:5 (5254:5355) Aktualni državni prvaki v kegljanju so uspešn začeli nastope v letošnji 1. slovenski kegljaški ligi. Na prenovljenih stezah kegljišča v Novi Gorici so po izenačenem dvoboju uspeli v finišu streti odpor žilavih nasportnikov in zmagati. Odločala je predvsem fizična pripravljenost, saj so domačini opravili šele šest resnih treningov, Gorenjci pa so se na nastope pripravljan že dva meseca. Pri zmagovalcih sta največ pokazala reprezentanla Zdravko Štrukelj (948 nov rekord kegljišča) in Vane Oman (1931), Marko Oman je bil soliden z 886 podrtimi keglji. Pod vtisom novega kluba in moštva sta pod svojimi sposobnostmi nastopila Anton Šemrl in Anton Založnik. Oba sta podrla 871 kegljev, vendar bosta naslednjo priložnost za boljši rezultat imela že v soboto 27. 9. ob 16. uri, ko bodo Kranjčani na domačih stezah gostili novinca v ligi - ekipo Elektrarne Dravograd iz Slovenj Gradca. V nedeljo, 28. septembra, pa se vsem ljubiteljem kegljanja obeta pravi prvenstveni derbi. V Mariboru se bosta pomerili ekipi Konstruktorja in Iskraemeca. • V. O. KRANJČANKE ODLIČNO ZAČELE GORICA : TRIGLAV 2:6 (2337:2397) Kegljavke kranjskega Triglava, ki jih tudiv novi tekmovalni sezoni trenira Vinko Simnovec so že v prvem krogu zabeležile pomembno zmago. Ta je toliko boli vredna, ker je dosežene na gostovanju. Triglavanke so začeie zelo učinkovito z zmagami Silve Fleischman 411, Ivke Nardoni 441, kar je nov rekord prenovljenega kegljišča v Novi Gorici, Silve Mravljak 390 in Silvane Belcijan 397. Točki sta htorkat oddali Kranjčanki Jelena Bunič in Slavi Glivar, ki obljubljata boljšo igro v soboto na kranjskem kegljišču na Sejmišču. * Nenad Antonič USPEŠEN START GORENJCEV Kranj, 23. septembra - Vsa tri gorenjska moštva v drugi državni ligi so na startu ligaškega tekmovanja v sezoni 1997/98 gostovala. Začetek je bil dokaj uspešen, saj sta Log-Steinel in Ljubelj dosegla pomembni zmagi na težkih kegljiščih. Rezultati: Gorica Tekstina : Log Steinel 0: 8 (4950 : 5221). Brane Benedik z 896 in Damjan Hafnar z 901 podrtim kegljem sta utrla pot k zmagi: Slovan: Ljubelj 3:5 (5190:5212). Tržičani so na prenovljenem kegljišču v Ljubljani dosegli odmevno zmago. Blestel je Jože Klofutar z 956 podritmi keglji. Lokomotiva : EP Commerce 6 2 (5065 : 5015). Jeseničani so naleteli na izredno razpoložene novince v ligi in gladko izgubili. Najboljši Jeseničan je bil Cveto Zalokar z 860 podrtimi keglji. V prihodnjem drugem krogu dne 27. septembra bodo igrali: v Tržiču Ljubelj : Log Steinel, na Jesenicah EP Commerce : Gorica Tekstina. • M. S. Rokometaši so odigrali drugi jeseniški krog. V ženski ligi j,e prilo do prve prekinitve tekme, v moški drugi ligi pa so iz tekmovanja izstopili Novomeščani. Dom Žabnica bi tokrat morala igrati z Novomeščani, vendar so ti izstopili, zato bo srečanje med tokrat prostim Krasom in DOM Žabnico v sredo ob 20 30 v Žabnici. Na ostalih dveh tekmah ni bilo presenečenj. Jezersko je brez težav slavilo, Alples pa je zmagal v gosteh. V drugi ženski ligi so rokometašice Save gostovale pri Polju in pri rezultatu 15-14 za Polje morale v garderobo, ker domači trener ni hotel nadaljevati srečanja. Kot vse kaže bo ligaški odbor ime' prvo preizkušnjo, gumarke pa si lahko vknjižijo dve točki. v najslabšem primeru bo tekma ponovljena. Ločanke so gostovale v II. Bistrici in visoko slavile. V ligi mladink sta obe gorenjski ekipi izgubili. Značilnost lige mladink jc, da favoriti zmagujejo z visokim izidom. Rezultati: 2. o liga moški. Dom Žabnica - N. Mesto - neodigrano - odstop Dolenjcev, Jezersko- Hrvatim' 34-14, Duplje - Alples 28-36. 2. lig8 ženske: II. Bistrica - Škofja Loka 4-41, Polje - Sava - prekinjeno v 41 min. pri rezultatu 15-14 za Polje. Novo Mesto Šentjernej 22-17, Škocjan Ptuj 26 -24, Zagorje - Sevnica 21-22. Mladinke: Sava -Krim Elekta 5-32, Planina Kranj - Žalec 26-32, Rabit Olimpija -Bella Viola 41-5. Kadeti: Šk. Loka - Preddvor 31-12, Radovljica -CHIO Besnica 22-17, Duplje - Alples 20-14. Rokometaši s0 odigrali tudi prvi krog pokalnega tekmovanja. Od treh gorenjs*1 ekip, Ločani bodo začeli kasneje, se je samo Gradbinec Preddvor« uspelo uvrstiti v naslednji krog. Preddvorčani so premagal' kočevsko Grčo s 33-27 in nadoknadili zaostanek den golov s prve tekme. Sava je gostovala pri Svišu iz Višnje Gore. Gumarji50 še drugič visoko izgubili tokrat s 27-40. Rokometaši Chio Besnice so gostili vedno neugodne Radečane na domačem asfaltne"1 igrišču. Niso jih uspeli presenetiti, zato pa so privabili lepo število gledalcev. Radečani so jih premagali še drugič in desetim goloj" prednosti s prve tekme dodali še tri z druge tekme. Rezultat: ChiO Besnica - Radeče papir 26-26. • M. Dolanc sjviucarski .skoki PORAZ TRŽIČANK Tržič, 23. septembra - Začela so se kegljaška tekmovanja v 2. slovenski ligi - zahod, v kateri tekmujejo tudi kegljači in kegljačice tržiškega kluba LJUBELJ. V soboto so ženske na domačem kegljišču izgubile v napeti in zanimivi tekmo. Njihove nasprotnice so bile kegljačice NORIK -PROSOL-a. Tekma je bila do zadnjih lučajev izredno izenačena. Rezultat je od začetka do konca nihal, zdaj na stran Tržičank, naslednji trenutek na stran Ljubljančank. Sreča in izkušenost ljubljanskih igralk sta pripomogli k tesni zmagi, Tržičanke pa so se vseeno lahko zadovoljile z odličnim rezultatom, kar 2407-mimi podrtimi keglji. Končni rezultat tekem KKI Ljubelj: KK Norik Prosol 3:5 (2407:2422) Za domačo ekipo so tekmovalce: Meglic, Nepužlan, Eržen, čubrilovič, Zaje in Bohte. Najboljša posameznica med domačini-kami: Zaje Ema = 422 podrtih kegljev. Za gostojučo ekipo so nastopile: Modic, Petač, Hehtl, Čanžek, Sušnik, Dolenc. Najboljša posameznica v gostojuči ekipi: Hehtl = 422 podrtih kegljev. Tržičanke so pred začetkom nove kegljaške sezone odigrale kar nekaj zanimivih prijateljskih tekem, med katerimi pa najbolj izstopa zmaga na Avstrijskem Koroškem, kjer so se pomerile s Koroško žensko reprezentanco. Na tej temi so podrle kar 2500 kegljev, domačinke pa 2408. najboljša posameznica v tržiški ekipi (Zaje Ema) pa kar 465! listi, ki poznate žensko kegljanje, veste kako blesteč je bil ta rezultat. Upajmo, da bodo Tržičanke v nadaljevanju sezone pokazale odlično pripravljenost in pošteno opozorile na svojo prisotnost, letos prvič, v 2. slovenski ligi. V naslednjem tednu bodo tako moška kot ženska ekipa KK Ljubelj nastopila na domačem kegljišču. Ženske se bodo pomerile z ekipo Slovana (Ljubljana), ob 13. uri, moški pa z ekipo Log Steinela (Kranj) ob 16. uri. PREMOČ ŠPAROVCA Čušperk, 23. septembra - V tem dolenjskem skakalnem centu* je SSK Servis Bizilj iz Račne organiziral državno prvenstvo smučarskih skokih za dečke do 11 let, ki so nastopili na skakalnic K-28 metrov. Izmed 97 nastopajočih so izstopali mladi Gorenjci predvsem pa Matevž Šparovec, ki je z dvema najdaljši01, skokoma premočno zmagal. Otvoritveno tekmovanje na nov skakalnici, si je ogledalo veliko gledalcev. Rezultati: 1. Mate Šparovec (Triglav) 214, 2 T 27 in 27 M, 2. Črt Košir 202,54 T V>? in 25,5 M, 3. Domen Ropret (oba Trifix Tržič) 199,3 T 25 m f£ M, 4. Žiga Pelko 193,2 T 24 in 25 M, 5. Jure Jane (oba Tngjav; 191,2 T 25 in 24 M, 6. Blaž Dim (Zagrdje) 189..2 T 24,5 in 24,5 M- DVOJNA ZMAGA DOMAČIH Žiri, 23. septembra - SSK Alpina iz Žirov je bila organizam gorenjskega prvenstva v smučarskih skokih za dečke do 9 let- J? 15 m skakalnci se je pomerilo 33 mladih skakalcev. Največ USPC.:. so imeli domačini z osvojitvijo prvega in drugega mesta. Rezuitai _ 1. Andrej BaČnar 203,3 T 14,5 in 14,5M, 2. Andraž Jurca {oo* Alpina Žiri) 191,9 T14 in 13 M, 3. Košnik (Trifix Tržič) 188 T W in 14 M, 4. Matej Jaki (Triglav), 5. Žiga Prislov (Stol Žirovnica).0, Urban Cvajnar (Trifix Tržič). • J. Bešter KOLESARSTVO Jt'1 KOLESARJI NA ZATRNIK Bled, 23. septembra - Kolesarski klub Bled je uspešno prvo dirko na Zatrnik. Na startu v Zgornjih Gorjah se je. ^ slabemu vremenu zbralo 120 kolesarjev, med katerimi jf u absolutno najhitrejši Jure Kavčič (Sava) s časom 13 minut i« ,j sekund. Proga je bila dolga 5200 metrov. Uspešno so nastopili tu kolesarji Bleda in ŠD Gorje. Rezultati - dečki C: 1. Grega Bole, 2. Sašo Torkar, 3. Mf/J Vilfan (vsi Bled): dečki B: 1. Janez Rozman, 2. Vladimir Kerf.*J 4. Miha Švab (vsi sava), 5. Aleš Jereb (Bled); dečki A: 2. M1" Kraker, 4. David Rozman (oba Sava); mlajši mladinci: 1 JUg Zrimšek (Krka), 2 Rok JerŠe (Sava), 5. Rok Grilc (Žirovnica)' 7' Tadej Blatnik (Bled); starejši mladinci: 1. Jure Kavčič, 2. AJ'W6 Meglic, 4. Uroš Boncelj (vsi Sava), 5. Boštjan Terseglav (Blw % Žiga Rec™ Sračnjek NOV REKORD JESENIŠKEGA KEGLJIŠČA Jesenice, 23, septembra»Člani Kluba za kegljanje na asfaltu Jesenice so v okviru 40-letnega jubileja organizirali odprto prvenstvo za pokal mesta Jesenice za posameznike 4 x 50 lučajev. Nastopilo je 147 tekmovalcev iz Številnih slovenskih klubov, med njimi reprezentance in tekmovalca, ki nastopata v tujini. Zmagal je Uroš Stoklas, član ekipe Dadas Rudar Trbovlje, kije s 1008 podrtimi keglji postavil nov rekord jeseniškega kegljišča. Drugi je bil Darko Bizjak, podrl je 991 kegljev, tretji pa Boris Benedik, ki jih je podrl 988. Oba omenjena tekmovalca sicer nastopata v Nemčiji v tamkajšnji ekipi evropskih prvakov. Od članov domače ekipe EP Commerce Je bil najboljši Marko Jan, ki je podrl 907 kegljev. Pri uspešni izvedbi prvenstva so klubu pomagali: športna zveza in Športno društvo Jesenice, Artika, Oniks, Avtocenter Ferk, EP Commerce, Gorenjka, Caffe In, Cvetličarna Sitar in Feršped. • J. Rabič Žiga Resman (Žirovnica); ženske A: 1. Žabjek (Ljubljana). < Sračnjek (Gorje); B: 1. Logonder (Proloco Šport), 2. Ra*, (Bled;. Med rekreativci je bil Maks Pogačnik iz Žirovnice Slovenska reprezentanca do 23 let je nastopila na medn^, >e y dirki Po Toscani, kjer je odlično nastopil Tadej Valjavec, c„o prvi etapi osvojil tretje mesto, po drugi etapi pa je oblekel f p majico. Nekoliko slabši je bil v drugem delu dirka, v*L0goćila vedno odlično, glede na poškodbo kolena, ki mu je ?n ^nca'1,3 treniranje in tekmovanja od marca do junija. Dirko je k 18. mestu. • M. Kavaš GORSKI TIK Tek na Ratitovec LADO URH NAJHITREJŠI Železniki, 23. septembra - Teka na Ratitovec na 8,5 kilometra d°lgi progi s 700 metri višinske razlike se je kljub slabšemu Jemenu udeležilo 40 tekačev in 6 tekačic. Zmagovalec Lado Urh Proline Ljubljana) je s časom 41,46 za 30 sekund izboljšal rezultat lanskega zmagovalca Igorja Mernika, drugo uvrščenega Marjana Jupančiča (Red Buli - Stop Team) pa ie prehitel za 52 sekund. JJetji je bil Tone Egart (Sorica), ki je bil najhitrejši med tekači uPravne enote Škofja Loka. Zelo dobro je tekal tudi najmlajši tekmovalec, 12-letni Luka Tavčar (Sorica). Maraton Celje - Logarska dolina GREGORIČ TRETJI Kranj, 23. septembra - Med Celjem in Logarsko dolino pa je bil Pfedkratkim 75 kilometrov dolg pohod iziroma maraton. Na ?ahtevni progi je sodelovalo nad 100 tekmovalcev, zelo dobro pa )e tekel veteran Edo Gregorič iz Kranja, ki je zasedel tretje mesto, ^agal je Stanko Barber iz Velenja. • J.K. Tek na Grintovec, najtežji gorski tek v Sloveniji ŠALAMUN HITREJŠI OD ZUPANČIČA Y drugem poskusu je članom AO Mengeš uspelo izpeljati S'ugi ekstremni gorski tek na Grintovec. Najhitrejša Igor »alamim in Olga Grm. >Kje so meje pa mjsij večina, ko izve čas 1.25.22 Mariborčana Igorja Šalamuna in pozna pot, ki je po Pfaninskih tablicah markirana na pet ur. Zmagovalec, ki je 'J pred časom enakovreden svetovni eliti v avstrijskem f^tzbuhlu, že od leta 90 v Sloveniji ne pozna poraza v tekih amo navzgor. "Priznam, bil je boljši. Nisem mogel pobegniti, čeprav sem vseskozi tekel, Šalamun pa je občasno tudi hodil, la 2a,dnJ*m 200 m mu nisem mogel več slediti", je povedal anski zmagovalec Marjan Zupančič, letos tretjič zapored "sjnUrejši na še eni ekstremni preizkušnji, bohinjskem "■latiorm Jeklenih. Tretje mesto je z minuto zaostanka osvojil domačin Ivan Urh. "Začel sem počasneje. Tako mi močl oslal° za dru6i del>" Je o taktiki teka dejal, starejši J. braJ:0.v Urh, najhitrejši na razveljavljenem DP, teku na ^m. Kljub temu da so ob rahlem rosenju tekačem v »Podnjem največ preglavic delale spolske korenine in *amenje, sta tudi Četrti Stojan Melinc in petouvrščeni Zvone C°K tekla hitreje od rekorda. Olga Grm, ženska zmagovalka, je svoj lanski čas izboljšala ,a 6 minut (1.53.46), za časom lanske zmagovalke Maričke robec sta ji zmanjkali dve minuti. Druga je bila še ena (2 j 5žftnka SP Sonja Bernard (2.00.28), tretja pa Majda Milic ^vt ,.28)- Priznanja najhitrješim, ki sta jih prispevala 2 °.hčarstvo Papež in Avtomehanika Cotman, je vključno najstarejšim Mihom Horvatom, ki je kljub šestim križem •uogei pot v dveh urah in osmih minutah, podelila svetovna veteranska prvakinja Vida Uršič. • M. Močnik ŠAH ZMAGI V IZRAEL IN GRUZIJO n^ja ..Tallinnu, estonski prestolnici, se je končalo evropsko JJirnif • 0 prvenstvo do 20 let. Evropski prvak je postal Izraelec nasin? 1V°mkin z 8.5 točkami in 11 partij. Med dekleti je šel Tkesu ,po,n?vno v Gruzijo. Z 8.5 točkami je zmagala Sofia pričal,6 Vm- Naša dva nista presenetila. Igrala sta v okviru reHizirV|arM Maja Šorli je s S točkami, v zadnjem kolu je Blaž ^ z Jugoslovanko Jeleno Miloradovič, zasedla 22. mesto. Aae|ei"S1?. ^e 'me' težje delo. V zadnjem krogu je izgubil proti Nafima !|nonu VVUliamsu in s 4 točkami zasedel 33. mesto. Kranj Zel-f stavn'korna so nastop omogočili: mestna občina PredaVo7.ra^,doo., Kranj, Študentski servis Kranj in občina • Aleš Drinovec Na»I DOBRO STARTALI slabovfdn poteka 2- državno prvenstvo Slovenije za slepe in društev siLfu medn.arodno udeležbo. Turnir organizirata Zveza Slo i« S m s^aDovidnih Slovenije in Zveza za šport invalidov pomoči sponzorjev: Slovenske zadružne kmetijske ■na, Leka Ljubljana, Uniona in SCT. Nastopa 22 Iržav. Turnir je odprla županja občine Izola gospa zmao iaiV Prvem krogu so se naši odrezali kar solidno, saj ,J»gaia Emil Muri in Ivan Komovec. • A. D. kJARKO TADL NAJBOLJŠI lr$Ču / seP*embra - Komisija za rekreacijo pri Športni zvezi v igriških v. sode.,ovanJu z Osnovno šolo Bistrici in ZVUTS Tržič na *ržigav, ^ v Bistrici pripravila letošnje odprto prvenstvo enkrar atJetlki. Gre za vsakoletno tekmovanje, ki se ga udeležuje 5teviičR : dru8'^ manJ atletov. Letos udeležba ni bila najbolj "Tekmo J.UD temu pa so bili z doseženimi vsi zadovoljni, ki tekm3nje Je Potekalo v petih disciplinah, udeleženci iz Tržiča, se meriPeJ° tudi za točke v Delavskih športnih igrah 1997 pa so £*r|i*\ Ludl v troboju, ki ga je dokaj prepričljiv dobil Marko Tadl Žio0 i*2246 to^kan»i pred Iztokom Seliškarjem (OOZ) 1941 in Re>..uJa.ncem (svirče) 1602 točki. Hen.;"uat,: 100 m - do 35 let: 1 Marko Tadl (Tržič) 11,53; 2. Anže Tomaž Soklič 3. Anže Rener 3Va,n *ŠS&r$ n'9? 3- Iztok Se,iSkar (OOŽ) 12,06; nad 35 (kh^Sedef^iŽ0??^11'9811 Tomaž MaJ'er (zenice) 12,75; plaP) 4:31 S ?Zi0) 12'77; 1500 m - do 35 let: 1 " letava) 4 Ž o 12^; 2. Rudi'Hafner f>dl (TržičTetU-^ l?J Kfrž,č (Ravnica) 8,65; daljina -1. Marko Ustava) 542^.2' Iz,tok Seliškar (OOZ) 586i * Anže Rener 1 'Vlr*e) l7ol Vr,Šlna " !• Marko Tadl (Tržič) 182; 2. Žiga Planine 1 °> 3-Ivan Pogačar (BI. Dobrava) 170. • J. Kfkel VATERPOLO ZAČENJA SE DOLGA SEZONA Kranj - V soboto so se delegati Vaterpolske zveze Slovenije zbrali na redni skupščini zveze, ki jo imajo vsako leto prvi jesenski vikend. Prisotni so bili skoraj vsi delegati Članic zveze, saj je manjkala le delegacija VK Vodovodni stolp in VK Posejdon. V uvodu je predsednik Vaterpolske zveze Slovenije Jože Jenšterle izročil za dobro organizacijo mednarodnih turnirjev trem slovenskim kljubom srebrna priznanja zveze za dobro organizacijo teh turnirjev. Prejeli so jih VK Triglav za organizacijo štirih turnirjev Tristar, kvalifikacij za evropsko prvenstvo za kadete in Člane, VK Tivoli za organizaejo dven turnirjev Tristar in pa VK Probanka Leasing za organizacijo evropskega kadetskega prvenstva. Seveda pa je priložnost izkoristil tudi VK Triglav in je njegov predsednik Jelko Kacin izročil darilo za dobro organizacijo evropskega kadetskega prvenstva VK Probanki Leasing. Na poročila, ki so jih podali predsednik zvez Jože Jenšerle, direktor slovenskih reprezentanc Leo Kremžar, komisar tekmovanj Jože Marinček, predsednik nadzornega odbora Veroljub Čpajakovič in predsednik trenerske organizacije ni bilo bistvenih sprememb, saj je bila pretekla sezona dobro izpeljana in tudi dokaj uspešna. Več časa pa so delegati na skupščini posvetili programu Vaterpolske zveze Slovenije za sezono 1997-98. Ta bo dolga in naporna (sredina oktobra - konec avgusta). Reprezentančne selekcije čakata dva pomembna nastopa v naslednjem letu. Člane kvalifikacijski nastop z B prvenstvo Evrope in nastop na njem, mladince pa kvalifikacije za mladinsko evropsko prvenstvo in nastopanje na njem. V ognju pa bo tudi kadetske reprezentance, ki jo v letu 199 čakajo kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu. DomaČa temovalna sezona pa se bo začela v sredini oktobra z igranjem Članskega pokala, v katerem bo nastopilo šest moštev. 18. in 19. oktobra bo predtekmovanje v dveh skupinah, organizatorja turnirjev VK Triglav (Triglav, Kokra in Mogota v Ljubljana) in VK Probanka Leasing (Probanka Leasing, Tivoli in Koper), pa se bosta potrudila ta bo organizacija na najvišji ravni. VK Triglavu pa je zaupana tudi organizacija polfinala (24. oktober) in finala (25. oktotber). Pot em datumu pa čaka VK Triglav (evropski pokal državnih prvakov) in VK Koper (evropski pokal pokalnih zmagovalcev) nastop na mednarodni sceni. Državno prvenstvo za člane, v katerem bo nastopalo osem moštev (Triglav - Kranj, Kokra - Kranj, Kamnik - Kamnik Probanka Leasing - Maribor, Tivoli - Ljubljana, Mogota -Ljubljana, Koper - Koper in Tomas Portorož - Portorož) se bo odigralo v treh delih. V prvem delu od 22. novembra 1997 do 7. februarja 1998 bodo moštva odigrala liga sistem vsak z vsakim dvokrožno, nato pa v drugem delu prva štiri uvrščena in druga štiri uvrščena moštva vsak za vsakim dvokrožno v dveh skupinah od 18. februarja do 21. marca, zatem pa slediše tretji del (play off -polfinale in finale) na dve dobljeni srečanji od 23. maja do 13. junija, ko bo znani državni prvak. * J. Marinček TENIS IISKRAŠI TUDI TENISAČI Kranj, 19. septembra - Na teniških igriščih Teniškega kluba Triglav Kranj je potekalo Že 19. prvenstvo Iskre v tenisu pod imenom TENISKRA 19. Prijavljeno je bilo kar 64 tekmovalcev v moški konkurenci in osem tekmovalk v ženski konkurenci. • ' Pravico nastopa so imeli vis zaposleni v Iskri in pa bivši sodelavci tega podjetja. Rezultati - moško do 35: polfinale: Okorn - Črv 0:2 (2/6, 3/ 6) Metelko - Jeraša 0:2 (0/6, 3/6, finale: Črv - Jeraša 0:2 (2/6, 176); moški nad 35: polfinale: Hrženjak - Hunjadi 9/6, Ramovš - Bertoncelj 9/1, finale: Herženjak - Ramovš 0:2 (21 6, 1/6); moški nad 45: polfinale: JezerŠek - Mokič 2:0 (6/1, 6/ 4L Meglic - Nadišar 5/9, finale: Jezeršek - Nadišar 2:0 (6/1, 6/ 2); moški nad 50: polfinale: Kert - Ošabnik 9/0, Gorjup - Bevk 1/9, finale: Kert - Bevk 2:0 (6/4, 6/3), moški nad 60: skupina A: vrstni red: 1. Ralca, 2. Mozetič, 3. Marolt, 4. Mesec; skupina B: vrstni red: 1. Bedenk, 2. Stare, ženske: skupina A: vrstni red: 1. Pečnik, 2. Ralca, 3. Barle, 4. Planinšek; skupina B: vrstni red: 1. Florjančič, 2. Bukudur, 3. Hunjadi, 4. Lapajna; finale: Pečnik - Florjančič 6/0. • J. Marinček TRŽIŠKO PRVENSTVO Tržič, 23. septembra - Komisija za rekreacijo pri Športni zvezi v Tržiču vabi vse prijatelje tenisa, da se v mesecu športa udeležijo občinskega prvenstva, ki ga bodo pripravili za absolutno člansko kategorijo 27. septembra 1997. Tekmovanje bo potekalo v starostnih skupinah veteranov od 35 do 45 let, od 45 do 55 let, od 55 do 65 let in nad 65 let, članice bodo vse tiste tekmovalke, ki so rojene leta 1963 in mlajše, ostale pa se bodo merile v kategoriji veterank. • J. Kike! LOKOSTRELSTVO TRIJE LOKOSTRELCI MED STOTIMI Ljubljana, 22. septembra • Konec avgusta je mednarodna lokostrelska organizacija FITA objavila lestvico najboljših lokostrelcev v olimpijskem slogu. Na njej so se znašli tudi trije slovenski lokostrelci. Odlično 13. mesto (8. med Evropejci) je zasedel Samo Medved, to je tudi najboljša slovenska uvrstitev doslej, 46. je Mariborčan Peter Koprivnikar, 94. pa je mladi Kamničan Mitja Burja. Lestvica je za letošnje leto dokončna, v novi sezoni pa si lahko slovenski lokostrelci ob še boljših rezultatih obetajo tudi še boljša mesta. Predvsem Samo Medved pričakuje preboj med prvih deset. Letošnja lestvica se je ob primerjavi z lansko precej premešala. Vodi Američan Huish Justin, ki je bil lani drugi, 2. in 3. sta Korejca Jang Yong-Ho in Kim Bo-Ram (lani 9. in 8.), medtem ko je lanski vodeči Korejec Oh Kyo-Moon zdrsnil na 16. mesto • M. Vozlič ŠPORTNO PLEZANJE ANDERLE IN KOSIR USPEŠNA Tržič, 19. septembra - Konec julija sta Aljaž Anderle (AO Tržič, T.E.R.R.A.) in Košir Florjan, v Zadnjiškem ozebniku v Trenti ponovila smer Gorska Roža (mogoče 1. ponovitev) Anderle je vse raztezaje, razen najtežjega, z oceno 7b (oz. VI1I+/IX-), ki je bii precej moker, splezal na pogled, omenjenega pa v drugem poskusu. Višina smeri je 320 m, plezala sta 6 ur in pol. V Tofani sta ista alpinista ponovila smer Constantini-Apolonio (dolžina smeri 450 m, ocena VII+) Plezala sta jo 6 ur, Anderle jo je ponovil prosto. 1. julija sta v Cinque Torri prosto ponovila še Diretissimo (VIII-, 140 m), Via France (VII+, 120 m) in nekaj lažjih smeri, nakar ju je slabo vreme (kaj pa drugega), prignalo nazaj domov. Anderle in Košir sta spet plezala v Zadnjiškem ozebniku. Ponovila sta smer Harlekin (450 m, ocena 7a+, oz. VIII+). Najtežje raztezaje (VIII- in V1II+) je vodil Anderle in vse preplezal na pogled. Tako kot Gorska roža je tudi ta smer izredno lepa, z odlično skalo in varovanjem, opravila pa sta najbrž tretji vzpon v smeri. • A. Anderle NOVI USPEHI TOMAŽA VALJAVCA Tržič, 19. septembra - Julija se je TržiČan Tomaž Valjavec odpravil plezat v Osp, kjer je preplezal svojo najtežjo smer "MRTVAŠKI PLES", ki je ocenjena z oceno 8b-X. To je prva čista desetka, ki jo je uspel preplezati. Nekaj dni kasneje se je odpravil na plezalno turnejo po Franciji, kjer se je udeležil članskih tekmovanj v svetovnem merilu, ter na eni tekmi zasedel 14. mesto ob 90 tekmovalcev. Na tej tekmi mu je za 2. mesti ušel finalni nastop med vso svetovno elito. V Franciji je zelo veliko plezal tudi na pogled in splezal lepo število smeri z oceno 7b+, 7b, 7a+,... Nato pa je v Sloveniji zelo hitro opravil nekaj zelo lepih vzponov, saj je v Mišji peči splezal v drugem poskusu smer "Samsara"; ki je ocenjena z 8a+. Teden dni kasneje je v Bohinjski Beli v Četrtem poskusu splezal smer "Love story" (8a+/b). Tomaž je član mladinske državne reprezentance in se redno udeležuje tekem za evropski pokal, ter zelo velikokrat poseže tudi po kolajni. Letos se bo udeležil tudi svetovnega mladinskega prvenstva, kjer bo branil lanskoletni naslov mladinskega svetovnega prvaka. • T. D. LUKA ZAZVONIL (3x-8b lx-8b+) Kranj, 23. septembra » Luka Zazvonil (AO Kranj, VRH) je v letos preplezal veliko težkih smeri, med njimi tudi svojo najtežjo smer Kaj ti je deklica? (8b*). Smer je preplezal 2. julija in se uvrstil med plezalce, ki so uspeli preplezati smer zgornje desete stopnje. Pred to smerjo je uspel tudi v znani smneri Chi-quita (8b) ter v Albanskem konjaku (7c+). Potem ko je februarja preplezal svojo prvo desetko Mrtvaški ples (8b) je teden kasneje uspel še v smeri Strta srca (8a+). Nato je odšel v Podpeč, kjer je opravil prvo ponovitev smeri Pozejdon (8b). Za smer je porabil samo dva dni. Kmalu za tem je preplezal še sosednjo smer Frantic (8a+). Poleg teh dveh smeri je preplezal na flash še Italijansko blokado (8a) ter Anakondo (7c+/8a). Preplezal je tudi smer Tošhiro mitira (8a). V Arcu je na pogled preplezal svoji najtežji smeri II cattivo ist uberall (7c) in Neurotica (7c). Na Gorenjskem v Bohinjski Beli je preplezal Žensko za nagrado (8a) ter Ekosistem (8a). V Preddvoru njegovem lokalnem plezališču je preplezal projekt, ki poteka levo od smeri Independence. Ocenil ga je za 8a ter ga imenoval Paradise lost Lara Zazvonil je v PodpeČi preplezala smer Bountv killer 7a*. V Mišji Peči pa Krvavico 7a+ ter njeno najtežjo Tortugo 7b. Luka Zazvonil v steni. REKREACIJA ŠPORTNO DRUŠTVO KRANJ URNIK VADBE Kot vsako leto začenja ŠD Kranj z redno vadbo za otroke in rekreacijo za odrasle s 1. oktoborm v različnih šolskih telovadnicah v Kranju. Rekreacija za odrasle bo potekala v naslednjih telovadnicah: OŠ Jakob Aljaž ženske: ponedeljek STV, torek odbojka, četrtek aerobika, vsakokrat od 20.30 do 22. ure, OŠ Helena Puhar ženske: četrtek STV od 19,30 do 21 ure, moški: torek košarka od 19.30 do 21. ure, OŠ Simon Jenko nogomet: torek in četrtek od 20. do 22. ure. Otroci pa bodo imeli vadbo v naslednjih telovadnicah: OŠ Matija Čop CICIBANI od 4. do 6. leta "ponedeljek od 18. do 19. ure, CICIBANI s starši petek od 18. do 19. ure, DEKLICE gimnastika torek in četrek od 19. do 21. ure, športna ritmična gimnastika sreda od 19. do 20. ure, OŠ Jakob Aljaž ŠRG ponedeljek 19. do 20.30 ure, petek 19. do 22. ure, OS Helena Puhar CICIBANI do 16. do 17. ure. VPISOVANJE OTROK ZA NOVO SEZNO 1997/98 BO V PETEK, 26. 9. 1997, od 18. do 19. ure v avli OŠ Matija Čop. Ob vpisu je potrebno plačati vpisnino, plačljivo tudi z več čeki z zamikom za en mesec. Vpisnina s članarino za sezono 1997/98 je: ODRASLI ^dvakrat tedensko) 0.- Študentje in upokojenci 9.000.- SIT, (enkrat tedensko) 9.000.- študentje in upokojenci 6.000 - SIT, OTROCI (enkrat tedensko) 9.000.- SIT, (dvakrat tedensko) 11.500.- SIT, ŠRG - TEKMOVALKE 10.000.- SIT 7.a trimesečje Do zapolnitve kapacitet bo vpisovanje tudi pri prvih urah vadbe. Plačilo prvega obroka vpisnine je obvezno ob vpisu, kar velja tudi za odrasle! Pogovori in dogovori Branko G rim s, zunanji sodelavec PREJELI SMO Odločitev, ki je sprejeta soglasno, je običajno najboljša. Kadar tega ni, v demokraciji odloči večina. Znani angleški politik V/inston Churchill je o demokraciji nekoč dejal, da je obupno slab sistem, vendar nihče še ni iznašel nič boljšega. Preglasovanje namesto dogovarjanja je namreč kočljiva zadeva, saj lahko hitro pripelje do zlorab. Kot v stari politični šali, ko se na skupni seji sestanejo tri lisice in en zajček. Ker se ne morejo dogovoriti, ena od lisic predlaga, da imajo zajčka za kosilo. Zajček protestira, da to ni demokratično. Lisice se s to ugotovitvijo strinjajo in v imenu demokracije odločijo, da bodo o sklepu, da bo za kosilo zajček, vsi prisotni na seji nemudoma glasovali... Politika je usklajevanje interesov. Dogovor je pot do uspeha. Stranke slovenske pomladi so na volitvah konec lanskega leta zmagale zato, ker so predsedniki SLS, SKD in SDS pred volitvami (javno) obljubili svojim volivcem pošteno sodelovanje in da se bodo o še širših povezavah te stranke dogovarjale samo skupaj (že davno pozabljena formula 3 + 1 je bila glede na volilne izide pravzaprav edina v skladu s predvolilnimi obljubami). Prelomljenih obljub, puckovih obratov in zatajenih podpisov na pogodbah je bilo v Času pogajanj o sestavi vlade, kolikor hočete. Zaradi tega dogajanja je bila zmanjšana kredibilnost skupnih odločitev oziroma možnosti sodelovanja strank pomladi in logična posledica je bil odstop vseh resnih kandidatov teh strank za volitve predsednika dr lave. Vsak od resnih kandidatov je kot pogoj za soglasje k svoji kandidaturi postavljal podpisano pogodbo o sodelovanju strank slovenske pomladi, saj bi le tako imel molnost izvolitve. Ker ena od strank pomladi svojega lastnega teksta pogodbe po končanih pogajanjih ni več hotela podpisati, je vse spet na začetku. Resda sodelovanje teh strank na lokalni ravni poteka še kar dobro, toda od ponedeljka le tečejo roki za volitve... Politični pol kontinuitete teh telav nima. V duhu "demokratičnega centralizma" je brez posebnih dogovorov predsedniški kandidat kontinuitete znan le dolgo časa. To je le tretja kandidatura g. Milana Kučana, kar je v očitnem nasprotju z Vstavo, ki določa, da je nekdo lahko predsednik države samo dvakrat zapored (to je določala le tudi prejšnja socialistična ustava, zato so izgovori na spremembo ustave iz trte zviti). Glede na to, da smo imeli po ugotovitvah Ustavnega sodišča v prejšnjem mandatu parlament, ki je v enem samem letu pri isti stvari (razpis referenduma) vsaj petkrat kršil človekove pravice in s tem Ustavo, bo Slovenija očitno prelivela tudi to Kandidaturo. Ali so se v vrhovih vladnih strank kaj zamislili nad kandidaturo g. Kučana, ki je izjavil, da bo kandidiral le, če bo na oblasti fašizme, pa bi bilo kljub vsemu zelo zanimivo zvedeti. V volilni kampanji g. Kučana ni ničesar prepuščeno naključju. Nekoč najpomembnejši slovenski dnevnik le nekaj časa (preventivno?) poskuša z nenehnim kritiziranjem potisniti Cerkev v kot, pri čemer gredo avtorji člankov preko vseh meja dobrega okusa in profesionalnega novinarstva. Kdor razume, za kaj gre, ve, da ni naključje, da isti časopis hkrati na vse pretege hvali g. Josipa Broza - Tita in si s tem posredno prizadeva rehabilitirati nekdanji totalitarni sistem. Slovenska tranzicija - po domače: "kako delati vtis, da se nekaj spreminja, ne da bi se karkoli spremenilo" - očitno (nemoteno) teče dalje. Volitve so sicer prilolnost za spremembe, toda ob dogajanju minulih dni se zdi, da se uresničuje Murphyjev zakon o priložnostih: "Prilolnost pride vedno v najbolj neprimernem trenutku". Brez pogovorov (in dogovorov!) v politiki ne gre. Branko Grims je član SDS Politična maša Dogajanja po objavi mojega prispevka so pokazala pravilnost vsebine, ki jo 150 % potrjujem. Če sem poprej precej samo domneval o ogrolenosti slovenskega naroda, sem po tem popolnoma prepričan. Tudi v času 1945 - 50, ko je bila trda enopartijska diktatura, ni bilo tako podlih, brutalnih in histeričnih napadov na drugače misleče. Pri tem sem pa samo javno povedal svoje mnenje in opozoril na nastajajočo nevarnost tako kakor jo vidim (in še vsaj 70 - 80 % Slovencev) in ker lelim, da bi naša lepa delela ostala našim potomcem prijazna in demokratična. Vsem, ki so se odzvali, s svojimi naslovi in podpisom, v časopisih in osebno - HVALA. Veliko je bilo raznih mnenj, vska je pač izrazil svoje mnenje in gledanje (veliko je bilo pohval in čestitk). Za vsa ta mnenja bi bilo bolje, Če bi jih poslali časopisom za objavo. Najostreje pa obsojam anonimne pisce in telefoniste, ki si ne upajo pokazati svojega obraza in identitete, ker so njihove duše preveč umazane nacistično klerikalnega ekstremizma. Lahko rečem, da sem v svojem livljenju le kar nekaj videl, dolivel in skusil, vendar so ti anonimci prekosili vsa najbolj brutalna, nizkotna in gnusna počeja vseh diktatorskih režimov: Telefonirale so vse vrste Hvali, največ je bilo svinj, prascev, oslov itd. vseh barv. Na kratko, to niso ljudje, ampak navadni IZMEČKI iz normalne demokratične civilne drulbe človeštva. Vsi so imeli tudi isti imenovalec, ker so vsi zmerjali KOMUNISTA. Veliko med temi anonimci je bilo tudi "zasukanih" komunistov, ker so še vedno jezni, da si niso mogli prigrabiti oblasti v tistem času. Vsem tem izmečkom postavljam vprašanje: - zakaj ni bilo takih ekscesov pri dr. Šuštarju, ki je bil pošten in razumen mol, ker se ima za SLOVENCA. - zakaj spoznavajo nekateri lupniki (nazadnje Kenda) in klerikalni ekstremisti dr. Grmeča za neprištevnega (norca), ko pove svoje mnenje in mu odrekajo pravico govoriti v imenu vernikov (seveda so to dogaja po nalogu od zgoraj). Nekateri si domišljajo (z dr. Rodetom na čelu), da bodo lahko diktirali časopisom, kaj in kako bodo pisali in kličejo na pomoč celo varuha človekovih pravic, ki je sicer iz njihovih vrst vendar, tako upam, še ni nor. Zdaj pa nekaj o vzrokih, ki so pripeljali do moje reakcije. Že ob prvem nastopnem govoru, ki ga je prevevala aroganca in diktatorstvo, me je pošteno zmrazilo. Veliko nas je prelivelo med vojno diktaturo in grozote. Vsi, večinoma, smo preliveli eno enoumje in samo ga in ga še kritiziramo, še posebej gromovniško počnejo to zagrizeni klerikalci in pa politikanti, ki jih je edini cilj OBLAST in pri tem ne vidijo, da nas v se njihovi vodje pehajo v drugo enoumje, ki je vodeno od zunaj. Naše livljenje bi bilo, po vojni, še veliko telje, če se ne bi predsednik TITO leta 1948 (kljub njegovim številnim napakam) uprl Stalinu, ki je hotel, tudi nad nami, nado-blast. Mislim, da si nobeden od novih kritikov (ali pa redki) ne predstavlja, v kakšni diktaturi enoumja bi takrat Uveli (kakor v Madlarski, Češki...) Vkolikor bi TITO naredil samo to dobro delo sem mu osebno (ne samo Jaz) zelo hvale len. Tega prav gotovo ni pričakovati od zagrizenih klerikalcev, ker za njih je samo komunist, bandit in nespodobno bitje ne oziraje se, kakšne koristi so od njega imeli. To se dogaja sedaj vsem, ne oziraje se, kaj dobrega ustvarijo, ki ne tulijo z njimi. Sedaj počnejo cerkveni veljaki prav to, ko nas pehajo pod okrilje in nadoblast Vatikana. Nesreča je v tem, da sedaj nimamo še enega TITA. Okupatorji so le enkrat (cca. 100000) Slovencem vzeli DOMOVINO in ker sem (smo) srečen, da sem se lahko vrnil, ker imam rad svoj kraj (kar pri dr. Rodetu ni slučaj, ker njemu je valna oblast). Naredil bom vse, po svojih močeh, da bo naša Slovenija ostala svobodna, neodvisna, demokratična in prijazna delela za vse prebivalce. Prepričati moramo vsem mogočim hazarderjem, ki bi si hoteli prigrabiti oblast in imetje. V tem pa, zraven peščice kriminalcev in goljufiv, prednjači RKC. Ta ukazuje: - zahtevamo imetje (kje so ga in v katerem času ter s čigavim denarjem kupili in kako so ta denar zaslulili). Pri tej malverzaciji in goljufiji jim pridno pomagajo veljaki SDS, SKD SLS s pomočjo nekaterih ustavnih sodnikov, ki so onemogočili, da bi lahko Gospod komunist! Vaše pisanje je zelo podlo, komunistično, tako so pisali vse od leta 1945 pa do 1991, v vašem komunističnem času. Hvala za ta leta komunizma - vseeno ste propadli, pokradli, požgali, izgnali, samo, da je vam komunistom več ostalo! Sedaj vam gre pa vse v nos, bojite se priznati poraz in krivdo, ki ste jo delali Sloveniji in Slovencem. Vi presegate vse meje dobrega okusa Človeka, razbere se lahko, da ste izobralen z rdečo knjilico, ne pa s trudom Slovencem. Vi komunisti ste imeli mitinge Hitlerjevega tipa v vseh 50-letih komunizma, vladanja - naglan ljudsko na mitinge, da so vas poslušali. Vaši govori so bili pa res arogantni, napadali vse počez, kar ni sodilo v komunis-tični-partijski rog. V komunisti ste pehali slovenski narod v propad in nesrečo vseh petdeset let. Vi komunisti ste uničevali vse, kar vam je prišlo pod roke -podirali kapelice, cerkve, samostan itd. Prav komunizem je bil enoumje, prava kopija Hitlerjevih planov. Očitno ste nepismeni ali nerazgledana osebnost, ali pa ste izobrazbo pridobili z rdečo knjilico - to bo tisto pravo. Bolje bi bilo, da bi se učili in razmišljali o svoji pokvarjeni osebnosti, ki se ne morete sprijazniti s tem, da komunizma ni več, da rdečo knjižico lahko spravite v trajni spomin v lastni predal. Ali pa ste užaljeni, ker nimate več diktature, ki ste jo imeli v petdesetih letih. Ignorirajmo KOMUNIST, to bi morali narediti leta 1991 in z njimi pospraviti, tako kot Cehi, takrat, bi se moralo Slovenci strezniti in čas bo, da se streznimo - da komuniste ignoriramo! • Redni bralec Slovenci svoje mnenje povedali na referendumu. Ti ljudjt so največji sovražniki SLOVENIJA in SLOVENCEV, ker si na njihov račun kujejo politične točke in utirajo pot, tudi preko trupelj, na oblast katero na vsak način hočejo imeti. - zahtevamo tako in tako šolo, s takim in takim učnim programom ter naše predavatelje. Medtem ko na vsa usto kritizirajo stare učne Programe, ki so bili v začetku močno ideološki, da bi 1* v 80. letih bila ta ideologij1} minimalna (velja za Slovenijo) ali pa je ni bilo več, hočejo sami z diktaturo uvesti svoj0 ideologijo (za mene hujšo oi prejšnje). Vsi, ki želijo pn\ vatne šole, jih morajo sani' financirati. To ne velja Z" RKC, ker ta zahteva denar davkoplačevalcev za svoj* čisto ideološke šole. Da se pri tem krši USTAVA ne trm nikogar (tudi M. Podobni** ne). • zahtevajo denar (velik0 tud' denarja iz proračuna mojega) za velike gradnfi kar je tudi protiustavno. A' briga jih, da bi s tem denarje** lahko obdržali ali pa pridobi" veliko delovnih mest (kako °> ko pa ne vedo kako se dena' zalsuži), zgradili yeliko socialnih stanovanj za DRV" ZINE, za katere skrb so /g polna usta, ki imajo, zlasf mlade, v življenju velike Pr0' bleme in si družine praktično ne morejo ustvariti. Pomaga'1 bi lahko invalidom, ne ozira]6 se na prepričanje, z nabavo pripomočkov ali ureditvi}0 posebnega stanovanjskega problema. To kar so pred kratki* uredili v Kranju je zelo po* valno, da bo ta invalid lahM živel normalno in ne k° tretjerazredno bitje. Vem0' bi morala biti ta prof, i spw-..l rešena zakonsko in v resor)1 icialno zdravstvenih slujj^ ka za invalide, na splo&ftl rešena zakonsko in v rt socialno zdravstvenih ki bi lahko v vseh podo primerih (ta ni edini) w*rf,' li, da bi taki ljudje tudi živeli človeka dostojno iy\ jenje in ne bi bili odvisni o» dobre volje raznih veljakov' politikantov. Navedel bom samo tri Pr mere, kako se razmetan denar davkoplačevalci (proračuna) za neprodu tivne naložbe: u. a) Izgradnja famozne cer vene palače v Maribor,-Kakšne koristi (finančne) 1 Nadaljevanje na 29. str*" 186 Kdaj bo prišlo v moje srce odpuščanje? Darko verjame v sanje. Nekoč se mu je sanjalo, da se utaplja v globoki in umazani vodi in da se žena sploh ne zmeni za njegove klice. Prebudil se je tresoč in poln strahu. Za vsak primer si je vsako podrobnost posebej zapisal, da ne bi pozabil. Tisti papir mu je lani, po mnogih letih, prav prišel. Medtem ko je ležal v bolnišnici in čakal na smrt, ga je zapustila žena in odšla z otrokoma nazaj k svojim. To, kar ste že prebrali, bi bilo na kratko vse. Toda Darko mi je o sebi, o svoji usodi govoril celo popoldne. Tik preden sem prišla k njemu, je vzel tableto proti bolečinam, tako da je bil ves čas sproščen in kolikor toliko pri močeh. "Celo življenje sem poslušal, kakšne barabe da smo dedci. Kaj delamo z ženami, kako jih varamo, kako jih pretepamo in kako jih nazadnje zapustimo, ko nas najbolj rabimo," je ves razburjen začel ob najinem snidenju. Se zmeraj me je držal za roko in jo močno stiskal, obenem pa si je dal duška zaradi vsega, kar se mu je pripetilo. "Za mojo si ne bi nikoli mislil, da je taka," je nadaljeval s tresočim glasom. Kar marno vprašajte, če sem kdaj povzdignil glas ali če sem ji rekel kaj zalega. Nikoli! Res pa je, da sem bil navaden delavec, ona pa je naredila še neke šole, da je. biia v pisarni. Zmeraj je USODE Piše: Milena MiklavčiČ zviška gledala name. O, pa sem znal mariskaj, o čemer se njej ni niti sanjalo. Dokler so mi roke slulile, sem oblikoval les. Nihče mi ni bil enak, ko sem se lotil vaze, kipa ali pa reliefa. To, kar vidiš po omarah in po steni je vse moje delo. Ej, če bi takrat, ko so mi šle po glavi same neumnosti, le šole ne, imel vsaj malo pameti, bi bil danes kipar. Tako pa... Grdo je naredila z mano ta moja Mara. Najbolj ji zamerim to, da je s seboj odpeljala še otroka in komajda ju spusti k meni na obisk. Kot bi bil zaradi nesreče kulen..." Prej preden nadaljujem, vam moram Darka predstaviti: star je okoli 45 let, livi na obrobju Kranja, v lepo obnovljenem stanovanju pri starših. Sun, da bolj ne bi mogel biti (čeprav trdi, da je imel včasih več pokazati) brez noge in ene roke. V gozdu, pri spravljanju lesa, je dolivel nesrečo, ko se je traktor s hlodi prevrnil nanj in ga pokopal pod seboj. Takrat je vso noč lelal na operacijski in preden se je prebudil iz kome, je minil še cel teden. Nekaj časa je bil še bolj zmeden, slabo je videl, vse ga je bolelo in tudi pozabljal je bolj, kot bi bilo normalno. Toda zdravniki so mu vseskozi dajali upanje, da bo še vse v redu. Če se bo seveda sprijaznil s tem, da bo ostal invalid. "Z ženo sva bila prva leta zakona strašno srečna. Moja mama nama je kuhala, varovala otroka, skratka skrbela je za celotno gospodinjstvo. Toda bogvarij, da sem mamo kdaj pohvalil! Že je bil ogenj v strehi! Jaz pa nisem nič vredna, ne maraš me, samo mamo ceniš, mi je lena metala pod nos. Ja, verjemite mi, da sem se med njima telko znašel. Žena ni prenesla, da bi bil še kakšen drug "gor vzet" kot ona. Tri leta je sploh ni bilo nič doma, ko je obiskovala večerno šolo. Ob koncu tedna pa je čepela pri knjigah in nas podila stran, če smo ji prišli blizu, ker je bila tako livčna. Potem je nekako "zmašila" skupaj tisto šolo in dobila boljšo slulbo. Tedaj pa je dobila krila! Nič ji ni bilo več dobro: Nisem se znal dovolj pametno izražati, oblačil sem se kot kmetavzar ... njenim kolegom v slulbi nenadoma nisem segel niti do kolen. Seveda sva se začela zato prepirati! Kdo se pa ne bi?! Bil sem ljubosumen kot hudič, ona me je pa še dralila z nenehnim tečnarjenjem." Darko se je spet razburil. Iz kuhinje je prišla mama in mu strogo zabičala, da tega ne bo več poslušala. Pa še ona bo šla domov (s tem je mislila mene). Darko jo je hitro ubogal. "Kje sva le ostala?" Aha, le vem. Da bi bili bolj fini in na nivoju, je morala Simonca obvezno obiskovati glasbeno šolo. Toliko časa jo je silila, da se je otrok vdal. Obema otrokoma je sama izbirala prijatelje, tako je bila nora! Ko sta imela rojstni dan, snio povabili same "ta boljše". Kot da bi ti ime11 drugačne riti kot mi, navadni ljudje! Čisto )e bila obsedena! In to ona, ki se je doma v čebru umivala, ker niso imeli niti kopalnice- Leta so počasi drsela mimo, prepad niea Darkom in leno se je vedno bolj poglobi)®' Ljubezen iz prvih let zakona je bila Z* zdavnaj pozabljena in zadušena zaruu stalnega kreganja med njima. Darko je P1 trmast in je še zanalašč hodil naokoli zamaščeni delovni obleki, samo da j° i dralil. Z ulitkom se je usedel v vaškem bife)1, med pijančke, nagnil steklenico in poloka pivo, kot bi jim bil enak. In pri tem si 1 mislil: kaj se bo nosila, ko se nima za kuj-Toda ko je prišel domov, ga je vseeno bolet > ker se je spravila nanj vpričo otrok. Vsemu J izrekla, samo da mu je vračala za njeg°v tako imenovana ponižanja. Otroka sta stiskala v kotu in si tiščala ušesa in tako), K je bil zrak čist, izginila skozi vrata. . yš "Nič ne zanikam, vsak izmed naju je malo kriv. Ona, ker me je prezirala, jaz, \Q sem ji nagajal. Dobro leto pred mojo nfsre^ se je celo preselila v drugo sobo. Mislit se ^ da se mi bo zmešalo. Bil sem normalen in rabil sem žensko tako kot hrano in spo nj-Ni in ni se dala pregovoriti. Bom pa jaz sp „ pri tebi, če te je strah, mi je rekla Simonca Kar predstavljala sem si, koliko jeze s /. nabralo v Darku. In potem je prišel usodni četrtek, ko sta z očetom šla v goZ0- (konec prihodnji Nadaljevanje z 28. strani SLOVENSKI narod, bo prinašal ta objekt. Kaj bodo v tem kolosu, od gospodarskih dejavnosti, proizvajali. Ne ta objekt in neproduktivni prebivalci le tega bodo Slovence stali velike vsote denarja (Vlada pa nič). b) Po časopisih sodeč se Pripravlja velika investicija cerkve v LITIJI. Določeni so te zneski Drlave in občanov, ki niso mali. Cerkvene oblast- ne ne briga ali imajo ti občani kaj za v lonec in ali l?hko plačajo otroku malico v mi. Najostreje, od Vlade, zahte-Vafn, da prepreči tako razmetavanje našega denarja, ker je Protiustavno. c) V mojem kraju so pred Cc»- 25 (30) leti zgradili lepo en° nadstropno stavbo lup-n*to, ki ima garalo, kleti in Cc«- 300mm2 stanovanjske Površine, kar je bilo dovolj Za iupnike in "za vsak slučaj" kuharico. Tudi prostor za Pjevanje verouka je bil in krajevni otroci, ki so to (starši) hoteli so ga obiskovali. Izgledalo je, da so vsi zadovoljni (so tudi bili) do pred cca. tremi leti, ko se je začela gradnja nove stavbe in sedaj je le zgrajen mali dvorec (tudi z mojim denarjem). Tudi sedanje lupnišče ni več dobro ga je potrebno predelati. Kaj bo ta stavba prinašala za boljši standard krajanov, se ne ve. Baje bodo tu sprejemali revele. To pomeni, da leli cerkev producirati revele, ki bodo odvisni od nje (to je le bilo) in bodo z njimi manipulirali. Mladini se piše lepa prihodnost. Takih primerov bi lahko napisal knjigo, ker se je, ob osamosvojitvi, vsa dejavnost lo tem podjetjem za prebroditev krize in s tem zadrlal veliko delovnih mest, tem ekstremistom še na misel ni prišlo, da bi s tem, vsaj delno, preprečili odpuščanje delavcev. Ravno nasprotno, njihov Res nevešča frizerka ali kaj drugega? pa če tudi Drlava propade. Gornje sem moral napisati, da razjasnimo nesporazume in zablode. Sicer pa vsi napadi (junaških anonimcev, ki so vredni samozaničevanje) niso bili za mene, ampak za GOSPODA KOMUNISTA Toneta Kristana. Osebno nikoli nisem bil član nobene politične stranke. Ob osamosvajanju sem se nameraval priključiti sedanji SDS pa je kmalu po ustanovitvi prevzela komunistično -usmerjal v izgradnjo in obno- fašistične metode in ni bilo vitve cerkvenih objektov. nič. Sedaj si morate vsi pois-Medtem so propadala pod- kati pravi naslov. Za kakšen jetja, ne po izključni krivdi poduk sem pa vedno pripravl-delavcev in komunističnih Jen- . ... direktorjev (ker vsi direktorji YSf PfaV lep° PozdravlJa so bili komunisti). Da bi se s vaš (nejkomumst. tem denarjem lahko pomaga- lone Kristan • Kranj Za izgubljene lase 2.610.000 tolarjev Prav danes eden od slovenskih tednikov prinaša zgodbo o trinajstletnici, ki naj bi cilj je bil vnesti čimveč zmede zaradi nestrokovnega posega frizerke ostala brez skalpa. S kopijo članka smo m nezadovoljstva med narod, objskaIi ,astnico jokala, v katerem naj bi zagrešili usodno napako, ta pa nam je dejala, da dvomi o resničnosti obtožb. "To enostavno ni res!" Uradno poročilo o smrti podjetnika nedvoumno Milan Puce se je ustrelil sam Kljub temu pa so v uradu kriminalistične službe "v interesu Preiskave" še naprej zelo skopi s podatki. Kra nj, 23. septembra - V {vezi s skrivnostno smrtjo kranjskega podjetnika, 46-letnega Milana Puceta, katerega truplo so v torek zvečer našli ob počivališču ^odtabor, smo na včerajšnji !f°vinarski konferenci v UNZ Kranj slišali uradno Jaz\ao0 smrti iz Centra za ^»minalistično tehnične P^iskave so namreč v so-Ooto sporočili rezultate, ki prav»jo, da je Puce storil Sa»nomor. Načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj ^oštjan Sladic je povedal, ?a vzroke za samomor podanika še raziskujejo. Us-trelil se je s pištolo, za katero ni imel dovoljenja ^iroma sploh ni bila evidentirana. Za kakšno pištolo - .Sre, pa v interesu Preiskave ni pojasnil, ki p.tko poslovilno pismo, "katJC-'?Uce pustil v nčermi očitn1"' s katero se je __^no Pripeljal v Podtabor, je po ugotovitvah grafolo-gov napisal sam. Samomor je storil v ponedeljek približno ob 23. uri, našli so ga dan kasneje. Na radovedna novinarska vprašanja je Boštjan Sladic zelo na kratko odgovarjal. Priznal je, da kraj, kjer naj bi Puce storil samomor, ni običajen, da so kriminalisti slišali "ljudski glas", ki je Pucetu napovedoval slabo, češ nekaj se bo zgodilo. "Do sobote, ko smo dobili rezultate iz kriminalistično tehničnega centra, smo preiskavo vodili z domnevo, da je bil Milan Puce lahko tudi umorjen. V zvezi s tem smo zaslišali deset ljudi, v torek smo opravili tudi hišno preiskavo v njegovem domu in lokalu, upamo, da bomo iz njegove poslovne dokumentacije dognali, kaj naj bi ga pognalo v smrt. Spiska njegovih dolžnikov, t.i. črne knjige, o kateri je pisal Dnevnik, nimamo, domnevamo, da je imel več dolžnikov, sam pa je drugim dolgoval več sto tisoč mark," je dejal Boštjan Sladic. Natančnejše vsote ni povedal, na vprašanje, ali drži, da gre za okrog 600.000 mark, pa je dejal, da celo za več. Kljub uradnemu vzroku smrti, da je Puce storil samomor, pa nejeverneži vztrajajo pri svojem. Če je res že sam pritisnil na petelina, mu je nekdo zagotovo pri tem pomagal. "Ljudski glas" že napoveduje tudi tretjo žrtev. Se bo spet motil? • H. J. Kranj, 23. septembra - Včeraj je potekel rok, ki pa je odvetnik Janez Kovačic, zastopnik mladoletnice, lastnici frizerskega salona Meri določil za morebitno izvensodno poravnavo. Lastnica naj bi v izogib tožbi plačala 2.610.000 tolarjev, kolikor naj bi znašali popolno poplačilo škode, tako materialnih kakor tudi odškodnine za strah in pretrpljene bolečine v času friziranja, v času zdravljenja, neprijetnosti zaradi odpovedi letnega dopusta, duševnih bolečin zaradi trajne skaže-nosti in drugih neprijetnosti v času zdravljenja, kakor smo prebrali iz predloga izvensodne poravnave. V taisti poravnavi namreč piše tudi to, da naj bi trinajs-tletnica zaradi napačnega postopka friziranja utrpela hude poškodbe lasišča in glave ter las, ki imajo za posledico tudi trajno skaženost oškodovanke. Odvetnik je lastnici v predlogu zapisal, da naj bi oškodovanko v frizeriji med barvanjem peklo, to naj bi povedala frizerki, ki pa naj bi ji odvrnila, naj potrpi. Ker so bile bolečine tako hude, naj bi bi začela jokati, frizerka naj bi jo potem le vzela izpod aparata, in dejala, da barvanja ne bo računala. O bolečinah je tožila tudi mami, ta ji je dala tableto proti bolečinam, te naj bi se še nadaljevale, mati pa je kasneje na temenu glave odkrila krvavitev in gnojenje. Hčer je takoj odpeljala k zdravnici, ta je rano očistila in večkrat previla, kar je trajalo mesec dni, nato pa je oškodovanka morala na operacijo v ljubljanski Klinični center. Prvega julija je bila opravljena operacija, zdravniki so izrezali granulacijo (divje meso), kljub temu pa so se ponovno pojavile bolečine, vendar pa se je rana vendarle zacelila. Posledica vsega naj bi bila poleg psihičnega stresa tudi trajna skaženost, saj naj bi na temenu ostala brazgotina velika dva kvadratna centimetra, na kateri ne rastejo lasje. abo sicer piše, da so pri poškodovani koži možne alergijske reakcije, navodilo za uporabo tudi predpisuje uporabo sredstva za blažitev teh nevšečnosti. Vendar pa se ta deklica še do danes ni oglasila v našem salonu. Kot mama bi ob takem primeru svojega otroka nemudoma odpeljala v frizerski salon. In ko govorimo o obarvanem pramenu • deklica je obarvan pramen že imela ob obisku v našem salonu, naša frizerka ji ga je le na novo obarvala. Ker se je pramen zlomil točno tam, kjer se je končalo staro obarvanje, se je odločila, da barvanja ne zaračuna, pač pa je zaračunala le striženje. Odločitev, da barvanja ne bo zaračunala, pa nikakor ni bila posledica poškodb kože na glavi. Ko je deklica zapušili kaj pravi na lo frizerka? tila naš salon, poškodb na Kot pravi so se že pojavile lasišču naša frizerka ni opazi- take in drugačne govorice, da naj bi deklici pramen pobarvali z menda kar 20-odstotnim peroksidom. "To preprosto ne drži, deklici je naša frizerka pramen obarvala s preparatom IGORA VARIO BLOND PLUS, ki ga proizvaja nemški Schvvarzkopf in nikakor ne s peroksidom. V našem salonu sicer uporabljamo peroksid, vendar največ 9-odstoten koncentrat. V navodilih za upor- 10 Trojni trk v Zmincu Zminec - V nedeljo ob 16.40 je 49-letni Alojzij B. iz Podlubnika vozil z Z jugo od Gorenje vasi proti Škofji Loki. Zunaj Zminca je v dolgem levem nepreglednem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas, tedaj pa je pravilno po svoji strani pripeljal nasproti z R 19 39-letni Branko T. iz Sestranske vasi. Vozili sta se oplazili z levima bokoma, nakar je juga odbilo še bolj v levo in je čelno trčil v hvundai pony, s katerim se je za Brankom T. peljal 54-letni Jože T. iz Podlubnika. V nesreči sta bila huje ranjena voznik Jože T. in 15-letna sopotnica Jana S., lažje pa je bil ranjen Alojzij B. Analiza bo pokazala, ali je bil povsem trezen. • H. Jelovčan, foto: U. Špehar Franc Šetinc la. Verjetno pa bi bilo zanimivo izvedeti, s čim in kdo ji je pred tem obarval pramen las. Čudi me tudi to, da se je rana pojavila šele po štirinajstih dneh. Če bi bila poškodba res posledica slabega dela, bi se pojavila veliko prej. Na izvensodno poravnavo ne morem pristati, saj sem prepričana, da je moja frizerka delo dobro in strokovno opravila. Zadeva bo pač prišla pred sodišče, saj je družina prizadete deklice sodeč po predlogu izvensodne poravnave pričakovala, da imam svojo dejavnost zavarovano pri kakšni od zavarovalnic. Tega do pred kratkim nisem imela, na to pa me je opozorila neka moja poklicna kolegica, ki se je sicer resda z manjšimi in neupravičenimi odškodninskimi primeri že srečala." Kdo oziroma če so v kranjskem frizerskem salonu res krivi za vse napisano, bo torej odločilo sodišče. Odvetnika družine do zaključka redakcije nismo uspeli priklicati, prav tako pa je bil neprenehoma zaseden tudi družinski telefon, zato upamo, da bosta še pred zaključkom prihodnje redakcije nasprotni strani vendarle dosegljivi. • U.Š. Piše Nifjf slovenski posestniki Iz porumcnclih časnikov 1848-1900 "vojnog SO se šli klerikalci in Herald iztrebljenja", je Jakoba Aljala T predvsem slovenski značaj našega Jatova. Predobro je namreč vedel, da si bodo uJr*1 teie lastili naiviš)i slovenski vrh, če bo '"«' formalno postal slovenska last. Kar smejalo *e mu je oh misli, kako bo zagodel Nemcem, ko 0 kupil zemljo vrh gore. Nemec je namreč le £a 1887 zapisal, da je Treglau "der deutsche yon}g der Julischen Alpen ■ nemški kralj piskih Alp". Celo naravoslovec in arheolog Ur<*gotin Delman je, ko je sedel na nemški stol in se je čez noč prelevil v Deschmanna, vzkliknil: "Und du, Altvater Triglav, streeke delne Hand schuetzend uber unsere deutsche Erde!" (In ti, očak Triglav, pololi svojo roko na našo nemško zemljo in jo varuj!) Aljal je nekoč prenočeval v Dežmanovi koči (današnji Staničev dom). Oskrbnik mu je menda rekel: "Dobro, da ni danes Nemcev tukaj, sicer bi za vas ne bilo prostora!" To ga je tako razjezilo, da je sklenil kupiti vrh Triglava, svet na Kredarici in v Vratih. Ko je svoje načrte uresničil, se je pošalil: "Sem 'najvišji' posestnik." V resnici je s tem iztrgal Triglav nemškemu pohlepu, ki je hotel "to goro narediti nemško". Z Aljaževim stolpom, Triglavsko kočo in Aljalevim domom v Vratih je Slovenskemu planinskemu društvu utrl pot na Triglav in mu pokazal delovno področje. Mračne napovedi pesimistov, češ da bo vihar odnesel kočo in da bodo nULi~.--------' st°lP pogosto zadevale y~ olJana z lupanom Ivanom Hribarjem (razgledncia, odposla- strele, se na srečo niso Prva leta tega stoletja). uresničile. Tuji strokovn- jaki so hvalili stolp z odličnim strelovodom in priporočali, naj bi kaj podobnega postavili tudi na vrhovih drugih evropskih gora. Med njimi je bil tudi ljubitelj in osvajalec Triglava Julius Kugy, o katerem je Aljal dejal, da "ni bil naš nasprotnik, saj je priznaval naše posebne zasluge". Aljal se je rad pošalil na svoj račun in s tem le še bolj poudaril svojo predanost in zavezanost goram. "O meni pravijo, da ne znam o drugem govoriti kot o Triglavu," je včasih rekel. "Ljudje pravijo: 'Ta Aljal mora prav norec biti, da gor po skalah koče postavi! Saj gora ni nora; ta je nor, ki gre gor!'" Tistega leta, ko je Aljal predaval v Narodnem domu v Ljubljani (1896), je bil v štirinajstih dneh kar trikrat na Triglavu. Če bi ga vprašali, v Čem je prednost Triglava pred drugimi vrhovi, bi odgovoril z besedami češkega profesorja Kardenala, da se z njega jako daleč vidi; če je čisto ozračje, ugleda človek tudi Tirolske gore, Benetke, Dolomite in Piavo... "S Triglava vidiš veliko gora in dolin... pa Jadransko morje! Le Trsta ni mogoče videti, ker ga zakriva hrib!" Jakob Aljal pa nikakor ni znan samo kot neutrudni graditelj gorskih poti in postojank ter reden obiskovalec Triglava. Kot skladatelj je med drugim napisal in uglasbil triglavsko himno Oj, Triglav, moj dom. Kot župnik na Dobravi pri Kropi sije nabral veliko zaslug za nov zvon, za nove orgle in za popravilo lupnišča, kot lupnik v Dovjem pa je lepo skrbel za tamkajšnjo več kot 700 let staro cerkev. Aljal je imel lep, a lalosten spomin na obisk prijatelja Simona Gregorčiča, ki si še ni bil opomogel od napadov nanj. Ko sta obiskala slap Savica, je Aljal vprašal pesnika, zakaj ne napiše kakšne pesmi tudi o tem edinstvenem slapu. Gregorčič je dvoumno odgovoril: "Kjer je Prešeren, tam ne prideš blizu." Aljal sam pri sebi ni podpiral pastirskega pisma ljubljanskega škofa, ki je izreklo prekletstvo nad liberalnim in delavskim tiskom. Objavljeno je bilo na sveti večer, 24. decembra 1899. Aljaž kot duhovnik ni sledil zgledu kaplana v Dobrepoljah, ki je s prilnice baje rekel: "Kdor čita vaš list, ima slabejšo vero, nego njegov konj..." * * * * Medtem so se šli klerikalci in liberalci "vojno do iztrebljenja". Klerikalci so očitali liberalcem, da so se izneverili veri ter da z umazanostjo in neresničnostjo hujskajo proti škofu. Liberalci pa so, nasprotno, grmeli proti klerikalcem, češ da uprizarjajo križarsko vojno proti liberalnemu časopisju. Ljudje so kljub pričakovanju svetega leta vraževerno napovedovali, da bo prehod v novo stoletje obeležen s Sodomo in Gomoro. Ljubljanski župan Ivan Hribar ni verjel v sodni dan, ko se je zadnje leto devetnajstega stoletja odločil za razglednico, ki jo je s pozdravi in z lastnoročnim podpisom delil prijateljem in simpatizer jem. S SODIŠČA Jelko Kacin včeraj na sodišču Nekdanji obrambni minister je zaradi očitane povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti včeraj stopil pred kranjsko sodišče. Kranj, 23. septembra - Prometna nesreča se je zgodila 24. marca 1995, ko je Jelko Kacin vozil z nissanom primero 2000 po magistralni cesti od Radovljice proti Kranju. Na klancu med Pod-taborom in Bistrico naj bi nenadoma zavil v levo in trčil v nasproti vozeči avtobus, v katerem je bila huje ranjena hrvaška državljanka Branka T. Sodni izvedenec na nissa-nu ni odkril nobenih tehničnih napak. Prometna nesreča, v kateri je bil najhuje ranjen obdolženi Kacin, ne bi pritegovala pozornosti, če... seveda ne bi šlo za Kacina, ki je medijsko še vedno zanimiv človek. Tako so tudi njegov včerajšnji prihod na okrajno sodišče v Kranju in nato samo obravnavo spremljali številni novinarji. Sodnica Mateja Lužovec je obravnavo včeraj prekinila, nadaljevala se bo predvidoma 20. oktobra. Jelko Kacin je ob prihodu na sodišče na kratko dejal, da razpleta ne more predvideti in da verjame v naš pravni sistem. H. J., foto: T. Doki JiKIMIVIL Tihotapca konoplje v priporu Kranj - Medtem ko so ze 4. septembra na mejnem prehodu Ljubelj zaradi tihotapljenja 4,8 kilograma indijske konoplje prijeli D. K., je od nedelje v priporu tudi njegov pomagač S. R. D. R. in S. R. sta 3. septembra z najetim avtomobilom prek mejnega prehoda Karavanke odpotovala na Nizozemsko. Vračala sta se naslednji dan. S. R. je v orovljah izstopil in se sam vrnil v Slovenijo, D. R. pa je z avtom Eripeljal na Ljubelj. Cariniki so v kolesu dobili 4,8 ilograma "trave". S. R. je po prijetju svojega prijatelja odšel od doma in se skrival pred roko pravice, v petek pa so ga končno dobili, ga pridržali v dvodnevnem policijskem priporu in v nedeljo skupaj s kazensko ovadbo pospremili k preiskovalnemu sodnjku. Zdaj oba osumljenca čakata na sojenje v sodnem priporu. Opla naj bi mu ukradli Bled - 28-letni Ljubljančan R. U., ki začasno dela in živi v Nemčiji, je 8. septembra navsezgodaj zjutraj na blejskem policijskem oddelku prijavil krajo svojega opla astre. Avto naj bi mu ukradli na Bledu, kasnejša preiskava pa je pokazala, da si je R. U. zgodbo precej po svoje zamislil. Pred tremi meseci naj bi namreč avto prodal v Ljubljani za 3000 mark. Ker ga v Nemčiji ni mogel odjaviti drugače kot da bi prinesel potrdilo o tatvini, je na Bledu prijavil izginotje. R. U. je odklonil poligrafsko testiranje, dokaze, da je avto res prodal, pa so policisti dobili tudi pri kupcu avtomobila. Avto so izročili v hrambo carinarnici, R. U. pa so ovadili kaznivega dejanja krive ovadbe. Vlomi v avtomobile Kranj - V noči s četrtka na petek je vlomilec, domnevno isti, obiskal dva parkirana avtomobila. Iz golfa, parkiranega pred stanovanjskim blokom na Planini, je odnesel avtoradio sonny s CD-jem, vreden 43 tisočakov, iz fiata tipo, parkiranega pred blokom Planina 35, pa avtoradio pioneer s SD-jem, mobilni telefon GSM ter usnjen nahrbtnik s poslovno dokumentacijo, vse skupaj vredno najmanj 174 tisočakov. Lastnik suzukija baleno pa je policiji prijavil krajo avtoradia pioneer s CD-jem, vrednega 70 tisočakov. V avto naj bi mu vlomili med 16. in 21. septembrom. • H. J. Izsiljevanje na Brdu Brdo - 80-Ietni Ljubljančan Adolf K. je z R megane v petek ob 19.55 pripeljal od hotela Kokra na Brdu do lokalne ceste Kokrica-Predoslje ter zavil levo proti Predosljam. Pri tem je izsilil prednost vozniku Z jugo, 21-letnemu Alešu S. iz Britofa. Taje sicer zaviral, vendar trčenja ni mogel več preprečiti. S prednjim desnim delom juga je silovito zadel v prednji del megana. Voznik Aleš S. ter sopotnica v meganu, 73-letna Danica K. iz Maribora, sta bila v nesreči huje ranjena, lažje ranjena pa je bila druga sopotnica v meganu, 80-letna Emilija K. iz Ljubljane. Skupna vaja gorenjskih in bovških gorskih reševalcev Pri delu ni razlik, le ljudje so različni Prav zato, da bi se bolje spoznali in uskladili, organizirajo vsako leto medpostajne vaje GK& Tamar, 20. septembra - Tokratno vajo je pripravila v steni Slemenove špice postaja GRS Rateče, poleg menih članov pa so sodelovali še reševalci iz Kranjske Gore, Mojstrane in Bovca. Kot je povedal načelnik Gorske reševalne službe Slovenije Danilo Škerbinek, načrtovane vaje za letošnjo 85-Ietnico GRS ne bo, denar pa bodo namenili za šolanje otrok ponesrečenih reševalcev. Kadar se dogajajo nesreče v gorah nad Tamarjem, je reševanje zelo zahtevno, pa tudi posledice nesreč so hude. Ker so okoliški vrhovi težko dostopni, obisk ni prav množičen. Temu dejstvu gre pripisati tudi podatek, da imajo v postaji GRS Rateče vsako leto precej manjše število nesreč kot pri sosednjih postajah. Letos so reševali le Šestkrat; najtežji sta bili reševanji v stenah Mojstrovke in Jalovca, na srečo pa so se nezgode končale brez smrtnih žrtev. Postaja ima 19 članov, ki so usposobljeni za vse elemente reševanja. "Tehnični elementi niso problematični, saj v vseh postajah GRS velja enotna doktrina reševanja. Bolj pomembno je spoznavanje reše-valcev med seboj in usklajevanje med potekom vaj. Prav zato vsako leto organiziramo medpostajne vaje. Na tokratno vaji nad Tamarjem sodeluje 24 članov postaj GRS Kranjska Gora, Mojstrana, Rateče in Bovec ter posadka helikopterja letalske enote policije s pilotom Jožetom Brodarjem. Vaje nismo zgradili na neki namišljeni situaciji za nesrečo, ampak smo z njo hoteli prikazati različne načine reševanja. Zato smo povabili nekaj gostov, med katerimi je tudi predsednik občinskega sveta Kranjska Gora Jože Zupančič," je pred vajo povedal Jože Rožič, načelnik postaje GRS Rateče. V steni Slemenove špice Okrog 1200 metrov visoko v severozahodni steni Slemenove špice je bilo uro pred poldnevom vse pripravljeno za začetek vaje. Med prvo vajo je eden od reševalcev prevzel vlogo ponesrečenega alpinista v steni. S približno Vajo si je ogledalo nekaj gostov, katerim je delo predstavil Jože Rožič iz Rateč. Pri več kot tretjini nesreč v gorah pomaga pri reševanju helikopter. 30 metrov višje police se je spustil reševalec z reševalnim sedežem do ponesrečenca. Potem ko je imobiliziral poškodovano roko alpinista, je reševalec namestil ponesrečenca v reševalni sedež, nato pa se je začelo dvigovanje na sidrišče. Tam so reševalci namestili ponesrečenca v gorska nosila in ga previdno spustili po vrvni žičnici približno 80 metrov do vznožja stene. V drugi vaji je reševalska skupina spustila do ponesrečenca reševalca z gorskimi nosili. Po zdravniški oskrbi je reševalec namestil ponesrečenca v nosila, ki so jih spustili prek stene do vznožja. Tam je nosila prevzela druga skupina reševalcev, ki je ponesrečenca z nosili prenesla do najbližjega vozila. Tretja vaja je prikazala reševanje s pomočjo helikopterja, iz katerega se je najprej spustil v steno reševalec-leta-lec. Ponesrečencu je nudil prvo pomoč in ga priprav" za dvig v helikopter. S p0' močjo vitla so nato dvigni'1 ponesrečenca skupaj z reševalcem v helikopter. Sledilo je še enako reševanje sople-zalca.'Tokratna vaja je bila brezhibno izvedena. Žal j« prav letos prišlo na usposabljanju do tragične nesreče, v kateri je umrlo pet izkušenih reševalcev. Nekatere nejasnosti o nesreči bomo skušal' raziskati na sestanku upraye za zračni promet, UNZ Celje in komisije za analizo nesreč GRS prihodnji teden. Že P°. nesreči smo z nekaterimi spoznanji dopolnili dosedanjo doktrino reševanja, končne ugotovitve o nesreči pa nameravamo tudi objavi^ Načrtovane vaje ob 85-Ietni-ci GRS Slovenije letos ne bo, denar pa bomo nakazali v sklad za šolanje 15 otro* ponesrečenih reševalcev la? in letos," je po vaji izjaV'1 Danilo Škerbinek, natfft1* GRS Slovenije. • Stojan S«Je Nova praksa kaznovanja voznikov, ki pobegnejo z bencinskih servisov "Pozabljive" voznike bo pobeg stal 500 mark Storilec bo oproščen kazni, če bo poravnal stroške, obenem pa bo moral nakazati določe0 znesek v dobrodelne namene, denimo za novo pediatrično kliniko Kranj, 22. septembra - Avgusta letos je mlad fant na Petrolovem bencinskem servisu na Lomu pri Logatcu natočil bencin v vrednosti dobrih 3700 tolarjev, nato pa je odpeljal, ne da bi ga plačal. Videokamere so njegovo dejanje zabeležile, Petrol je sprožil postopek in storilec je v začetku septembra že dobil pismo okrožnega državnega tožilca. V njem piše, da bodo pregon zoper njega ustavili, če bo v petnajstih dneh poravnal škodo ter plačal dobrih 18 tisočakov za izgradnjo nove pediatrične klinike. Gre za povsem novo prakso kaznovanja voznikov, ki pobegnejo z bencinskih servisov, ne da bi natočeno gorivo plačali. Kot nam je povedal Stane Tratar, na Petrolu odgovoren za ljubljansko področje, je kljub temu, da je gorivo v Sloveniji razmeroma poceni, nekaterim voznikom tudi ta strošek odveč. V zadnjem času so zlasti na ljubljanskem področju zaznali kar nekaj tovrstnih pobegov (na gorenjskem so najbolj na udaru obmejni servisi), v zadnjih treh lanskih mesecih denimo so na petih servisih Pazite se policistov! Akciji prometnikov, okrepljeni iz zraka, bosta na Gorenjskem spet v četrtek in nedeljo popoldne. Kranj, 22. septembra - V petek popoldne so policisti s pomočjo helikoptrske posadke nadzorovali promet na gorenjski magistralki. Od dveh do sedmih popoldne so ujeli precej prekrškarjev. Štiri voznike bodo zaradi hujših kršitev poslali k sodnikom za prekrške, 34 voznikov so kaznovali na kraju, iz prometa pa so izločili tudi štiri tovorna vozila. Seštevek policijske akcije, ki je sledila popoldanski in je trajala prek noči do šestih zjutraj v soboto, pa so še dosti bolj porazni. V tem času so policisti zalotili 40 dokazano pijanih voznikov in petnajst, ki so preizkus odklonili, zaradi velikih prekoračitev hitrosti se bo pri sodnikih zagovarjalo petnajst voznikov, mandatno so jih kaznovali 131, trem pa izdali plačilne naloge. Veliko je bilo tudi dobronamernih opozoril. Ta teden so policisti (poleg rednega dela, seveda) spet v akciji. Prva je bila včeraj popoldne, druga bo v Četrtek med dvanajsto in tretjo uro popoldne na magistralni in avtomobilski cesti, tretja pa v nedeljo od štirih popoldne do noči, ko je prometa po gorenjski glavni žili običajno največ. • H. J. ugotovili kar okoli sto pobegov. Ker se na Petrolu zavedajo tega problema, so že pred dvema letoma uvedli sistem video nadzora. Vsak bencinski servis je opremljen z najmanj štirimi in z največ osmimi kamerami, ki omogočajo splošen pregled nad varovanim območjem in nad plačevanjem pri blagajni. Če voznik pobegne, zaposleni na servisu sporočijo Sintalovim varnostnikom, ki so zadolženi za varnost na Petrolovih servisih, čas, ko se je to zgodilo, in ti si na posnetku ogledajo ravnanje pobeglega, tip vozila in registrsko tablico. Skupaj sestavijo zapisnik in ga opremijo s posnetki, nato pa vse to predložijo policiji. Ker pa gre običajno za manjše zneske, denimo dva, tri ali pet tisoč tolarjev, se sodniki za prekrške z njimi ne ukvarjajo, saj gre za dejanja majhnega pomena. Toda v zadnjem času se je to začelo spreminjati. Uveden je bil namreč inštitut odloženega pregona, ki je novost v slovenski kazenski zakonodaji. Gre za to, da tožilec lahko odloži kazenski pregon za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta, če se je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti določene naloge, ki zmanjšajo ali odpravijo posledice kaznivega dejanja. To pomeni, da poravna škodo, plača določen prispevek v dobrodelne namene ali v korist javne ustanove, opravi splošno k# istno delo in podobno. ^ osumljenec zadano naloly izpolni, se ovadba zavrže■. praksi je ta nov institu najbolj uporaben prav v P\ meru pobegov z bencin«*! servisov, pa tudi pri izmikanj plačevanju preživnine, ogf zanju varnosti in podot>n ■ Kot pravi Tratar, se je okjo no državno tožilstvo zace odločati za tovrstno kazfl vanje pobegljih voznikov ^ doslej so na ta način kazn,u vali dva storilca. V Pet**, bodo to orodje še razširil1-sicer bodo zahtevali, da storilec poleg neporavnane^ računa plačal tudi stroške-jih ima Petrol z iskanj« storilca. Po približnem 12\% čunu bo storilca dolet kazen v višini okoli Vc e\ nemških mark (okrog K. tisoč tolarjev za gorivo, n jakratni znesek v dobrpde namene, pa še stroški P Q opka). "Gre za genejjj« prevencijo, saj želimo, ^ zlikovci zavedajo, da bod ^ prekršek tudi plačali. Ni ^ namen, da bi preganjali 1J ^ Naša želja je, da bi stra» kupovale pri nas, bi,e/ne," voljne in dobro postreže } pravi Tratar. Že do konca'.^ naj bi na bencinske jj* v namestili obvestila, da bo primeru pobegov storilce v ■ nele videokamere, v \J\ -•■ bi tu- hodnje pa naj ova1' f" —* avatov spremenili odnos z zava ^ nico, ki naj bi Petrolu nila zavarovanje pp rizikov škodljivih poj^^j > d) +-» > O a C "5 S N a 'čT co c > e c iS ra o »o 5" co c|> TD ca a o co -=.N- (j) c o fi > Q-ff|.i,.fi. 5 S ra w nHi i s « c © "o .-2 22 g-E • "2 .n co g. ra a) co 0 sz n n o 2 ■o (0 a o N c a >0 g 2 E O? ca o c-S, n w 0) !9 (n cd _ C £ n « > -s ~ 2 P c c ca ra c .»= 0 o >T2as ^ > oi .5SL n ci o. LU Z < -D -I o o. (0 2 Ul cc o i I 5 o 2 9 uj S 5 o o O ca _ O — x Z Ul < 5 Z Q o*ž *co5 ra o ca£ Pa P II g Jo SI ra c c ra k— o o. 3 O C > o C i ra O) ra TJ o jC C ra f ra c > o E o E ra o. CO 1 > O S "D > -ŠE co w " o 72 ..o- . > cd ra >o x ra COb TJ _ O) F X o-ra o ra ° o o £ S q ž .rac £ orcS .* TJ (0 a TJ o N ra i f . > m ra t> o o ra c c n cd 9>>o xi ra o O! o .32, —■ c CD >C0 ' 3 > 2 fi ga ra .S c > xi ra O « •2.N fi Etj 13 ra 2f • IS-S £ra£ 2 S 1 ČT O C S CD g .£ c/> > >o 0x1 _ ra -1 9 ffl s si** ra c>o d| rac-0 8. ž 'ra* 3JI 12 w c ._• it? I o c ra f-II > > 1 N ra TJ O S" ra Bo s£ fi fi N O ■S o c 'ra ra c 5,2 II ff| 3 S > • O CO z < 83, »O S LU 3SS 1 "O Z LU 2E SOS o > o ^ LU ^ < 00 00^0 , O 3 LU ojQu-Lu sili? fjc § UJ " 3 O 2 ar uj o 00.0.00. a. i as * UJ co > LU ii °<< o 99 LU Z 5 ii o LU i o LU LU LU □ O sli iS z Q Z LU M O S a. OO O CD So LU 83 o 5 6 ^ 111 uj O O a. n to c/> > O Oo So lu LU Z Z S "» 5^ Lu O O oc o z co co D- bi>C0 _l o z O (0 *B8 co 5 5 o! < O Js V> >o< CQ> o< n >o O O C TJ ra 4-> •o I > O gaj 0) O II ra (j) ra * ■X S o c =5 * o >o Sco ra n •*-> — ra sf o > Q 2 co ^ o n o o "D N 3 -o ra j* w > o nT o. o 2 ra č 2 ra ra is w .ra ra čF I a C N J5=-ra ^#1 > OJ^ ra ra lig E ra ra >o ra > I°5 ra «cm o o c — ^t: •= o ra CO coCM C . CD — 1 TJ -!=; w ifs r^CD jI g! ra o h- c 0- . C ^ o „, ra«5^ «cvjcn ^ 'cncvi >o jra to-9 ra oo o ra -ti c CO ™ CD 00 cfl C CO — c CO raco"11 za:_- o un ra Q CM C . ra ra c/) h- 5 cc '-O '^ra| 2 TJ ra a TJ o CO .b! £ C ra c 2 •o -g I 1 S C ra "> 2 a O O -j O o 3 " E g o ' Cu ra ._ ra o > .co 5 c 2 _ o .9,0 ra lis 00 o l-IS 2 E ra 0 n c *- raOra 5 E cd ra" a 1*3 .2. en ca ra 3 . Q5w = TJ (j) a. n ocT ra o a. 1 ra ra > 5 ra E'c o 2 o fi c 5 2 > o £ Q O LU ffl O o —i o Q LU Z X0 O -i a co o > O g 1 _ra o. w s liti ^ ET3 _- ra i: o 32 co c ra >>N °-x> 0) _ > 2 £ ra c tli S-fi ra O C TJ ra g • ra E ra Z o g o>£ ■- ra o 'c -E ra «TJ 2-c •s O ■= — lili Spo«) ffl! I*M TJ a TJ CO O. C) čd" Hi ra E -ra ra2 ra >" o ca "D "O:* TJ 11 ra 05 jO C C C © «0 ca E ra Q-n ra -k 5 0 ^ o ra E 9 ž 5 c r; C CD :=, CO O 2 c¥° ^ > .£ M 2>« »o ca _. ^ o O.C0O o"5 § 3 TJ 1'8 ra .3 o c wtj ol o ra>o co Jž xj ra c — c ra tj E o S 51 o E'I|"§ c ra'> °~.o~._orarara 2 t — O) c c c c c >ra -c c g'-o tj tj tj tj o3"Cw.rarararara ^ >tj aaaaa ž ' 1 ' E"§"§"8E c\i co tj-" in co J5 O-TJ o O TJ TJ ra ra o. o. N N ra ra čT č* ra ra c c > > ra ra O O |I ra i 8 ra >co ra 'čf OJ ra ra I« > .b ra c N ~ E .co co c cn co ^ si ra c ra c ra ra >o ffl g - csj CJ I* o-™ o ° ra £ co j*: g N»t0 Q-> o ž ra • • Q.1o ™ ■§i> CD ,ra g ra.5i.ra ftl > C0 3 co ^ m to £661 Biquia»das -£i 'TpiojL MVH1S 6 • SVIO IMSfM3HOO v ENERGETSKA PISARNA VARČEVANJE Z ENERGIJO liuJf6VanJe 2 energijo v Sloveniji še ni množično, net6m ^e ni Prišlo v zavest kot nujna vsakod-p0cna. Potreba. Energija je namreč še zelo /e di f8*0 Pn nas> " svefu, zanimivo pa lju(jj^i6v bolj bogatih deželah ozaveščenost ene - neprimerno večja, da je varčevanje z viša*1*0 mn°žičen pojav, kljub temu da imajo 4sželah?ard in vi$* dohodke kot pri nas. V teh varčevJH!ai° ze tehnične predpise naravnane k dosiedanju energije, še posebej strogi osnesnai pa so Pri izvajanju predpisov o zaloge n£v?niu okolJa iz kurilnih naprav. Ker nijoi je v6°bpovljivih virov energije počasi kop* VanJe cen nle Pričakovati postopno dvigo-konec ra 6ner9j/e' to Pa 00 pomenilo zagotovo čioveštK) «pn'*ke9a obnašanja do energije, rešitve tL le nima Prave, cenene, uporabne trenutke, J?od°čo generacije, zato je v tem gije, e"'na možnost, učinkovita raba ener-manitc. P°meni zmanjšanje rabe energije in «n$e onesnaževanje okolja Problematika dimnikov Težave se dogajajo pri novogradnjah in sanacijah obstoječih ogrevalnih sistemov. Po projektih ogrevanja za trda goriva je običajno predviden dimnik iz samotnih tuljav, taka rešitev pa je pri zgorevanju tekočih in plinastih goriv običajno neprimerna. Pogosto se dimniki postavljajo prezgodaj še v okvinj tretje gradbene faze po nasvetu mojstra ali prodajalca, ne pa, kot je pravilno na osnovi izračuna projektanta ogrevalnega sistema. Potrebno je vedeti, da se z zgorevanjem tekočih in plinastih goriv razmere v dimniku povsem spremenijo in ker je ključna naloga dimnika, da dimnik zagotavlja dober vlek in da med obratovanjem ostane suh, to lahko zagotovi le pravilno dimenzioniran in iz ustreznih materialov grajen dimnik. Pri reševanju težav z dimnikom je potrebno strokovno mnenje in soglasje pristojnega dimnikarskega podjetja. l°Plotna zaščita hiše Obnovljivi viri energije Hri nnvih____.. . Med obnovljivimi viri eneraije prevladL Pri nfi[ zpradbah je stanje še kar zadovoljivo, *aščitl 0 starejših zgradbah je toplotna °anea*P°90sto Pomanjkljiva ali je sploh ni. *unam* pr'P°roča vgradnja toplotne zaščite na toPlo nftS x%v debelini 8 cto 10 cm, debelina strehi *L , ? Ptoščo proti neogrevani pod-topiZfi? nal bi bila 15 od 25 cm. S stališča kovinskih 'Z$ub i* slaba rešitev tudi vgradnja ZastetiP ? 2 dvoJno zasteklitvijo (termopan cfofara n nekai bolJša so vezna okna' zel° 'ZolaT-r fSo 'esena okna s toplotno zaščitnimi MnTkR F1, stekli' z dv°ino zasteklitvijo in ZakljUCCK zaščit • PotnJenJem. Izvedbe oken s toplotno mani* ■ 'ZQlacijskimi stekli imajo približno pol vse izgube, ob nekaj večji ceni. *2bira ogrevalnega sistema Prohi*dro®u °9revalnih sistemov ni večjih 0qwL/ ^ občeni se pravilno in v veliki večini plin ~3f° 23 ogrevanje na kurilno olje, zemeljski 9radn! ytekoč~inJen naftni plin, tako pri novo-°PuščT pri obstoječih zgradbah, kjer se več trnx°9revanJe "a premog, drva pa se vse občan1 w v lon^enih pečeh. Prepogosto pa se ano i odločajo za vgradnjo kotlov na kombinir-tekočih0reVanJe (možnost uporabe trdih in rešitev 9oriv^ kar Je nepotrebna in slaba zahteva *takin kotlin ojb'ča/'no ne dosežemo da ima Porametrov zgorevanja, kar pomeni, Prekom0 Prevelike izgube zgorevanja in-smerno onesnažujemo okolje. Med obnovljivimi viri energije prevladuje predvsem aktivno izkoriščanje sončne energije za pripravo tople vode. Precejšnje zanimanje je za samogradnjo sprejemnikov sončne energije in za državne subvencije za gradnjo sončnih sistemov za pripravo tople vode. Pri zasnovi novih stanovanjskih objektov se še premalo uveljavlja pasivno izkoriščanje sončne energije (sistemi naravnega ogrevanja), nadalje smo v primerjavi z razvitimi deželami pri izkoriščanju biomase (les in lesni odpadki) še na začetku. V tem sestavku je navedenih le nekaj tem, z namenom, da bodo bralci lažje prepoznali tudi svoje probleme in se napakam in nepotrebnim stroškom lažje izognili, seved apa vse zainteresiran vabimo, da obiščejo našo energetkso svetovalno pisarno Kranj, ki deluje v Kranju in Tržiču. ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA KRANJ Slovenski trg 1 Pisarna je odprta ob torkih od 15. do 17. ure, naročila sprejemamo po telefonu 373 132. ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA KRANJ IZPOSTAVA TRŽIČ Trg svobode 18 Pisarna je odprta ob sredah od 14.30 do 16.30, naročila sprejemamo po telefonu 53 051. PROŠNJA ZA PODPORO Sem Štefan Hudobivnik, star 36 let, strojni ing., poročen, oče dveh otrok, zaposlen v privatnem podjetju, zaposlenih imam okrog 60 ljudi, nikoli v nobeni stranki, želim kandidirati za PREDSEDNIKA REPUBLIKE Prosim vas, da podprete mojo kandidaturo in mi omogočite, da se preizkusim v predvolilnem boju. Zbrati moram 5000 podpisov, ki jih lahko začnem zbirati od 22. septembra do 29. oktobra. Vsak, kdor mi da podporo, mora na upravni enoti (kjer izdajajo potne liste in osebne izkaznice j izpolniti obrazec, ki ga tam tudi dobi. S seboj morate imeti osebno izkaznico. Nato mi prosim list pošljite na naslov: PP 186 4001 KRANJ V svojem in Vašem imenu se bom zavzemal: 1. Da se napolni pokojninski sklad, da bodo pokojnine zagotovljene takoj sedanjim, kot tudi bodočim upokojencem. 2. Da bo država spoštovala in ščitila ljudi, ki delajo in želijo delati. 3. Da bodo kmetje, delavci, obrtniki, podjetniki, zdravniki in ostali dobro zaslužili, kar je pogoj za ustvarjalno in bogato državo. 4. ... in še mnogo drugega. 5. Da bi bilo vodenje politike po meri ljudi, v njihovo zadovoljstvo, da bi bilo veliko več dobre volje. Obljubljam, da se bom potrudil tako, da bo g. Milan Kučan dobil resnega sogovornika. Toliko podpisov je težko zbrati, zato prosim, če pomagate. Prosim, če prošnjo pokažete tudi sorodnikom, prijateljem in znancem. Zahvaljujemo se Vam vnaprej. Štefan Hudobivnik LJUDSKA UNIVERZA KRANJ JEZIKOVNI TEČAJI ZA OTROKE; ANGLEŠČINA, NEMŠČINA * za predšolske otroke D učimo se resno s pomočjo igric in pesmic * za osnovnošolce znanje gradimo skozi igro vlog, nadgrajujemo znanje slovnice * za dijake D angleško/nemško brez težav govorimo v vsakodnevnih situacijah angleška in nemška delavnica s tujcem ^ govorimo samo angleško/nemško Priprava na mednarodne izpite Cambridge * voung learners English test (za osnovnošolce od 7. leta dalje) * PET, FCE kot priprava na maturo • MAJHNE SKUPINE • KVALITETNI PROGRAMI • STROKOVNO USPOSOBLJENI UČITELJI • SOFINANCIRANJE MESTNE OBČINE KRANJ LJUDSKA UNIVERZA KRANJ S 22 22 26 Le še tri dni koledarskega poletja Na Tromejo in na jesenske nakupe POZOR! Po dopustih je prišel pravi čas, da se začnemo zopet izobraževati. v Radovljici organiziramo različne tečaje tujih jezikov za odrasle in otroke. ^a vse informacije smo vam na voljo na telefonskih številkah 064/715 - 515 in 064/715 - 988 vsak delavnik med 8. in 15. uro. Danes, v torek 23. septembra, se je točno ob 01.56 uri začela koledarska jesen. Prvo koledarsko jesensko soboto, 27. septembra, bomo za ljubitelje gorništva ponovili Glasov izlet na Tromejo. Lep in prijeten izlet bo to soboto potekal po treh deželah v treh državah. Na Koroškem se bomo iz Podkloštra z Žičnico dvignili na Tromejo, na 1509 metrov. Planinski del izleta torej ne bo preveč zahteven. S Tromeje bo povratek prav tako z žičnico, zatem rajža na italijansko stran in ogled delčka naravnih znamenitosti obmejnega dela Furlanije - Julijske Krajine (kjer naj bi leta 2006 potekale zimske olimpijske igre Treh dežel). Avtobus podjetja INTEGRAL TRŽIČ bo to soboto, 27. septembra peljal na relaciji Tržič-Škofja Loka-Kranj-Radovljica-Jesenice-Kranjska Gora ter na povratku v obratni smeri. Prispevek k stroškom znaša 3.900 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane, za ostale tisoč tolarjev več. Poleg prevoza z avtobusom in žičnico bo pripravljena dobra popotnica, "ta zelen'" in nagradne igre za popestritev vožnje -izlet bo vodil Andrej Mali. Kljub temu, da se je menjalno razmerje med slovenskim tolarjem in italijansko liro malce spremenilo, še zmeraj velja: v Italiji se masika-tere stvari še vedno, in vse bolj, splača kupovati! To Vam bodo - če še niste sami preizkusili -potrdili vsi, ki so že nakupovali v trgovskem centru v Alpe Adrii. Tja bomo v soboto, 11. oktobra, organizirali poldnev-ni Glasov izlet. Najudobnejši turistični avtobus podjetja AL-P ETO UR POTOVALNA AGENCIJA Kranj bo peljal na relaciji Škofja Loka-Kranj-Radovljica-Lesce-Žirovnica-J-esenice-Mojstrana-Kranjska Gora, zvečer na povratku iz Alpe Adrie pa v obratni smeri, s postanki na vseh običajnih avtobusnih postajališčih /da ne bo predaleč do doma!/. Vožnje je skupaj nekaj manj kot 400 km, zato izlet ni naporen - poskrbljeno bo za dobro popotnico. Prispevek k stroškom: 1.800 tolarjev (samo za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane!); za ostale 2.500 SIT Informacije in prijave za oba Glasova izleta: po telefonu 0641 223 - 444 (malooglasna služba Gorenjskega glasa) ali 064/ 223 - III (tajništvo Gorenjskega glasa). Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati prevoznika na dan Vašega izbranega izleta. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta -verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Za prijetno počutje na Glasovih izletih v letu 1997 skrbita: PIVOVARNA UNION Japtijatilji! JAVNI ZAVOD OZG, p.o., °E ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA S{ara cesta 10,4220 ŠKOFJA LOKA, tel. 064 634 634, tel/fax: 064 632 611 ZOBOZDRAVNIK " Zdravstvena postaja Železniki 2a d°ločen čas (nadomeščanje bolniškega staleža) Zahtevani smer stomatologija ko . Pogoji: - ODr2a medicinska fakulteta -SJe? strokov™ izpit anje ženskega jezika Miocen *] kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za ^ n Cas s polnim delovnim časom. p Pfjave je 87 dni od objave tega razpisa. naslo\f -7 .ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na 4220 ŠkofjaaLSkVeni d°m ^kof'a Loka' Stara °eSta 1°' SOLA ZA TUJE JEZIKE ENGLISH, DEUTSCH, ITALIANO, FRANCAIS Kajuhova 11.4260 Bled, tel./fax:064/741 780 ■ Vpuujt v teča/e: emglel/cega, HemUatga, đakjcuakp/ja, fiuuicoikega Oc IpMtikega jezika Vsak dan od 9. do 16. ure. Inf. In prijave no: tel7(ox:741-780 Skladno z 8. členom Zakoan o delovnih razmerjih (UL RS, št. 14/90) in Zakonom o visokem šolstvu (UL RS, št. 67/93) Univerza v Mariboru ^4ribO^ Fakulteta za organizacijske vede opisuje delovna mesta:. ^ASISTENT (redn°dL0Čie 0r9anizacijski in informacijski sistemi °no delovno razmerje, poln delovni čas, triletni mandat) UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE pogodbeno razmerje) 5,iav|je nih'J]' kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene v S2- - 55. Zakona o visokem šolstvu. č|6 Jr'jave JO o ved6 >0' objav?-—1' 0 izP°lnJevaniy pogojev pošljite v_8 dneh Pra*razpisa na Prešernova 11 naslov: Fakulteta za organizacijske 4000 Kranj. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA KRANJ Obveščamo vse uporabnike naših storitev, da bomo 29. septembra 1997 začeli poslovati v novi poslovni zgradbi, na Zlatem polju 2 v Kranju (Gradbinčeva jama). V novi poslovni zgradbi bodo delovale vse službe zavoda, ki so bile doslej v poslovnih prostori na Stari cesti 11 in na Gosposvetski ulici 12 v Kranju. Uradne ure za stranke bodo tudi v novih poslovnih prostorih vsak dan od 8. do 12. ue v sredah pa tudi od 14. do 16. ure Naš novi naslov je: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije -Območna enota Kranj, Zlato polje 2, p.p. 159, 4000 Kranj Novi številki telefona in faxa pa sta naslednji: hišna centrala: 37 01 00 fax: 22 30 56 Ker želimo zagotoviti nemoten potek dela, imamo za selitev zelo malo časa. Zato vas prosimo, da morebitne zaplete in spodrsljaje, ob začektu našega dela v novih prostorih, sprejmete z razumevanjem in prizanesljivostjo. Vaš ZZZS - OE Kranj Nič lažjega! Drugi individualni telefonski priključek na isti lokaciji v omrežni skupini 064 samo 69.972 SIT. Poravnate ga lahko v osmih obrokih,brez obresti. Prvi telefonski priključek prav tako na 8 obrokov brez obrsti p o I 2 . 4 9 5 SI T . Nakup novega telefonskega aparata je mogoč pri monterju ali v najbližji Teletrgovini Telekoma Slovenije. Nič lažjega! Drugi individualni telefonski priključek na isti lokaciji v omrežni skupini 064 samo 69.972 SIT. Poravnate ga lahko v osmih obrokih,brez obresti. Prvi telefonski priključek prav tako na 8 obrokov brez obrsti p o I 2 . 4 9 5 SIT. Nakup novega telefonskega aparata je mogoč pri monterju ali v najbližji Teletrgovini Telekoma Slovenije. Telekom^) Slovenije a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Narolllo la ob|avo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po poŠti - do 12.30. ure dan pred Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna* VOZNIK ■ VPIS V POKLICNO ŠOLO B & B, Begunjska 10, Kranj, tel.: 36-20-20 PRED 7 LETI PRVI • VOZNIŠKI IZPIT za vse Kateaorne DANES PONUJAMO _9 * NAJVEČ • B A B KRANJ - tel.t 22-55-22 •BAB RADOVLJICA - tel.t 714-960 • BAB JESENIC! - tel.t 86-33-00 NAKUPO VALNI Madžarska Lenti - 27.9., Palmanova 8.10., Madžarske toplice 4 dni od 2.10. do 5.10., Trst 30.9., IZLETI VILJEM TURIST s.p. TeL 451-542 METEOR Cerklje Remic tel: 422-781 Cilka tel: 411 -510 Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 411-887 Potnike obveščamo, da do konca sezone vozimo v Gardaland. Vsak teden redno relacijo v Muenchen. Cena prevoza ugodna. Naročila vsak dan od 18. do 23. ure. Lenti 27.9., Munchen - OKTOBERFEST, koncert U2 Sarajevo 23.9. Spominska slovesnost Teharje 5.10., Brno 16.10. GSM: 041/660-658 NOVO - NOVO Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. VILJEM TURIST Nova relac'ia za izle,e na Madžarsko, s še večjo nakupovalno ponudbo, VSAK TOREK in PETEK. Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Prijave: vsak dan od 18. do 23. ure, 451-542. Potnikom priporočamo pravočasno prijavo! 451-542 GOSTIŠČE ŠIMNOVEC VIKEND PAKET, NIHALKA + KOSILO - 1.400 sit VELIKA PLANINA AVTOBUSNI PREVOZI DRINO VEC, 731-050 TURISTIČNI PREVOZI AMBROŽ1Č JANEZ DOMUS Slovenska cesta 17, Ljubljana Integral Tržič Tel.t 061/831-425 Trst 24. 9., Lenti 2.10., Gardaland 12.10. Dvodnevni izlet 4. in 5.10., gradovi Ludvika Bavarskega. Zg. Gorje 15, tel.: 725-427 Vljudno vabi na ogled svetovalno informativne razstave KOPALNICE IN SAVNE, ki bo v razstavnem prostoru DOMUS-a med 17. in 24. septembrom. Avtobusni izlet v Rim 16. 10. 1997, počitnice in izleti -Pokličite tel. 53-280 HOKO KOMBI PREVOZI tel.: 53-876 in 57-757 REKREACIJSKO DRSANJE Nakupovalni izleti Lenti vsak čet. in sob., Celovec pon. in pet., Trbiž in Trst po dogovoru. AVTOBUSNI NAKUPOVALNI IZLET Bled: vsako soboto in nedeljo od 18.00 do 19.30, vstopnina 300 SIT za otroke do 10 let, 600 SIT za odrasle. Če je na sporedu hokejska tekma, rekreacijsko drsanje odpade. v Lenti Madžarska VSAK ČETRTEK in SOBOTO! Tel.: 226-493 Milan GLASOV KAŽIPOT »► Koncerti Jesenska turneja zbora Mihail I. Glinka Organizator Združenje prijateljev umetnosti Lumen obvešča, da bo imel zbor Mihael I. Glinka iz St. Petersburga septembra in oktobra koncerte: v Kranju v župnijski cerkvi sv. Kancijana bo koncert ob 20. uri 2. oktobra; v Tržiču bo koncert prav tako ob 20. uri v župnijski cerkvi 6. oktobra; v Ljubljani bodo v stolnici vsakič ob 20. uri koncerti: prvi bo že danes, v torek, 23. septembra, nato pa še septembra in 7. oktobra. Predprodaja vstopnic za koncert v Kranju je v TD Kranj, Šk. Loka, Radovljica, Bled in uro pred koncertom, za tržiški koncert v TD Tržič in uro pred koncertom, v Ljubljani pa na blagajni Cankarjevega doma in uro pred koncertom. Društvu upokojencev Kranj vabi na kolesarjenje Kranj - Mavčiče - Zavrh in pohod na Šmarno goro. Vračali se bomo skozi Trboje. Proga ni zahtevna in je dolga približno 37 km. Izlet bo 30. septembra, odhod pa ob 8. uri izpred društva, Tomšičeva 4, Kranj. Na Malo goro nad Ribnico Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi na planinski izlet na Malo goro nad Ribnico. Zmerne hoje bo za 5 ur. Izlet bo v četrtek, 9. oktobra, ob 6.30 uri izpred Kina Center Kranj. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni. Izleti Kolesarski izlet Kranj - Kolesarska sekcija pri Planinski odmev Planinci, varuhi narave Lepota in nedotaknjenost gorskega sveta sta osnovna privlačnost za mnoge ljudi. Pripomore današnjemu načinu življenja in dela ter skrbi za zdravje, kajti gore so dragocenost in poslednja oaza tihe neskaljene narave. Prav zato je vedno več planinskih in gorskih obiskov in s tem več tudi problemov onesnaževanja ter varstva gorskega sveta. Vse bolj označene in zavarovane planinske poti privabljalo tudi nižinske turiste ali povsem naključne sprehajalce, številni nimajo spoštljivega odnosa do narave, še manj planinskih navad. Njihov odnos do gora je brezbrižen, težko je reči, da tudi sebičen, saj so vendarle v nikogaršnjem svetu, kjer je vse dovoljeno. Človek, ki prvič vstopi v ta svet, se ne more zavedati pomembnosti le-tega zanj in za vse človeštvo. Mnogi ne razumejo, kaj pomeni npr. odvržena embalaža. Problem seveda nastane ob množenju ie-te in odlaganju še jedkih, strupenih odpadkov in snovi. Prav zato je vsak planinec varuh narave. Z zgledom in opozarjanjem je moralno zavezan kazati smeri ohranitve narave. Z vljudnim dobronamernim pojasnjevanjem je možno doseči več kot s karanjem. S prenašanjem zgledov gorskega obnašanja na tiste, ki v gore pridejo prvič, bomo ohranili gorski svet čist tudi naslednjim rodovom. Planincem je to, da so varuhi narave, v podzavesti tudi, ko so v dolini. • Peter leban Zaradi povečanega zanimanja objavljamo še eno priložnost za vpis abonmaja nedelja, 28. septembra, ob 19.30 uri B. Lane: ČUDODELNI LONEC musical gostuje slovaško gledališče iz Uherske Hradiške pri Brnu za IZVEN in konto Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681 Blagajna: (od 24. 9. dalje) od 10. do 12. ure, ter uro pred predstavo. jutri, v sredo, 24. 9. od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ure v gledališki avli "Pri ložovcu" Benunie^T GOSTILNA RESTAVRACIJA GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje' v petek, 26.9. ansambel Gorenjski iMOzikanfle Vsako sredo ansambel Gašperji 'Prireditve so vsako sredo in petek od 19. ure dalje. Rezervacije na tel.:064/733-402( V Budimpešto Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi na štiridnevni izlet na Madžarsko v Budimpešto, ki bo predvidoma koncem meseca oktobra, o točnem datumu pa boste pravočasno obveščeni. Rok za prijavo je 24. september, če pa mesta še ne bodo zasedena, bodo prijave z vplačili zbirali še do 1. oktobra. Na Dolenjsko in v Belo krajino Kranj - Planinska sekcija Alpetour Kranj vabi na planinski izlet na Dolenjsko in v Belo krajino (na Trdinov vrh in Mirno goro), ki bo v soboto, 27. septembra, z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina. Obvezne so predhodne prijave, prijavite pa se lahko pri Jožu Šarcu, Golnik 44, tel.:461-889. Pohod železarjev na Mojstrovko Jesenice - V soboto, 27. septembra, Planinsko društvo Jesenice organizira pohod železarjev na Mojstrovko. Zbor udeležencev je ob 9. uri na Vršiču. Ob lepem vremenu bodo pohodniki odšli na Mojstrovko, drugače pa samo na Sleme. Obvestila Vpis abonmajev Jesenice - Uprava Gledališča Tone Čutar sporoča, da vpisujejo abonmaje za gledališke predstave v sezoni 1998/98 še danes in jutri, v torek in sredo, od 8. do 13. in od 15. do 17. ure v pisarni gledališča. Za dodatne informacije lahko pokličete po tel.: 81-260. Krvodajalska akcija Kamnik - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija za prebivalce Kamnika danes in jutri, 23. in 24. septembra. Meditacije ob sredah V sredo, 24. septembra, ob 19. uri bo v konferenčni dvorani kranjske Gimnazije uvodno predavanje v ure meditacije. Te bodo poslej vsako sredo od 19. do 21. ure v učilnici številka 6, potekale pa bodo pod vodstvom psihologa Viktorja Gerk-mana. Meditacije so namenjene vsem, ki iskreno iščejo sami sebe. Merjenje sladkorja in pritiska Jesenice - Društvo diabetikov Jesenice vabi občane na brezplačno kontrolo krvnega sladkorja, krvnega pritiska in osebne teže. Meritve opravljajo dijaki višjih letnikov Srednje medicinske šole vsako sredo od 17. do 19. ure v pisarni Krajevne skupnosti Sava na Titovi 18 na Jesenicah (v pritličju pod Dominvestom). Prireditve 11. uri pa za stanovalce mestnega jedra in za strokovnjake in institucije. Razstave Razstavlja Mojca Kovač Jesenice - V razstavnem salonu Dolik bodo v petek, 26. septembra, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del Mojce Kovač, članice Dolika. Filatelistična razstava Primorska 1914-1954 Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli filatelistično razstavo Primorska 1914-1954, ki so jo pripravili člani Filatelističnega kluba iz Kopra in Filatelističnega društva dr. Franc Marušič iz Nove Gorice. Ob razstavi bo izšel tudi katalog. V avli muzeja pa je na ogled fotografska razstava Primorski kraji in ljudje maj 1945-september 1947. V predavalnici vrtijo dokumentarni film Tujega nočemo, svojega ne damo. Sitotiski Andreja Jemca Jesenice • Muzej Jesenice vabi v Kosovo graščino na ogled razstave barvnih sitotiskov akademskega slikarja Andreja Jemca. Odprta bo do 27. septembra. Gledališče 9t Komedija na Loškem odru Škofja Loka • V petek, 26. septembra, ob 19.30 bo na Loškem odru gostovalo Moje gledališče s komedijo Iščem moža s kulturo srca v režiji Marjana Bevka. Igrajo: Irena Prosen, Vojko Zidar, Gojmir Lešnjak-Gojc in Aco llič. Za abonma modri in izven. Predstavo bodo v soboto, 27. septembra, ob 19.30 ponovili za abonma rdeči in izven. Slovaški musical Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bo v nedeljo, 28. septembra, ob 19.30 gostovalo slovaško gledališče Slovačke Divadlo z musicalom čudodelni lonec. Gledališka blagajna je odprta od srede, 24. septembra, od 10. do 12. ure. Lutkovni abonma Tržič - ZKO Tržič prvič pripravlja za otroke lutkovni abonma z naslovom Prišle so lutke... V oktobrskem ciklusu lutkovnega abonmaja si bod-do tržiški otroci od 4. leta starosti naprej ogledali štiri lutkovne pre- RDS STEREO 89.8 96.4 RADIO SORA DAN JC ZAPOINKN Z VAMI SMO TUDI PONOČI Z Gašperji v Kastelruth Ljubitelji polk, valčkov l_ zen". Letošnja tridnevna ve, selica" bo v nemškem tnw Kastelruth drugi konec tedna* oktobru, nanjo pa so orgj"\ zatorji tudi letos povabili čla* Ansambla GAŠPERJI- AK sambel je te lani pr¥aL izlet v kastelruth, enako j> tudi letos. Rajia bo v nedelj0' 12. oktobra - če se že«* pridružiti več kot 12.000 P° slušalcem iz različnih evrop kih dežel, Vas Gašperji vaW' po veseli te se z nami! V rubriki DOBER IZLET ^ ansambel Gašperji '"9^ enjski glas vabita v nedelj. 12. oktobra, na celodne?" izlet v Kastelruth. Cena a* ta /avtobusni prevoz '« minska majica/ znaša sa.,.i 5.000 tolarjev. In/ormaM) prijave tn vplačila: JffiL . bel Gašperji, Begunje ^9 ali po telefonu 064/ 733' . (Niko Legat). Prijave, i Jx l čili, za DOBER lZLb'Av. Gašperji sprejemajo tudi-topralnica PELKO na vf. kern; Okrepčevaln' SEUAK v Preddvoru m % tilna AVSENIK v Beguni«"- dstave: Kljukčev rojstni dan vjffij bi jeseniškega lutkovnega 9le°^ov Ojoj.boli v izvedbi kranjskega tmi nega gledališča Tri, Hop»>| lutkovnega studia Drvarnica jn 1 čo kapico lutkovnega gledališč i fru iz Ljubljane. Predstave boo s sporedu vsako oktobrsko sob°U j 10. uri na treh različnih k>ka„V tržiški občini. Vpis v abonma Ppj do 26. septembra pri ZKO Abonma sofinancira Občina if*' Festival Gledos Kranj - V okviru festivala Gledos, ki poteka v starem zimskem bazenu, bo danes, v torek, ob 21. uri na sporedu plesna predstava Ouintel avtorice Suzane Koncut, produkcije Društvo B51. Jutri, v sredo, ob 21. ur bo Plesni teater Ljubljana predstavi Križevega kralja avtorja Ivana Peternelja. V Četrtek, 25. septembra, bo ot 21. uri nastopilo Gledališče Glej s predstavo Jezus F. v režiji Tomaža Studa. Športnik ciciban, dober dan Tržič - Iz tržiških vrtcev sporočajo in hkrati vabijo na prireditev v okviru slovenske akcije Mesec športa '97: prireditev Športnik ciciban, dober dan bo v nedeljo, 28. septembra, pred vrtcem v Križah. Planinski pohod na Kriško goro bo organiziran ob 11. uri izpred vrtca. Ostale številne zabavne, športne in poučne dejavnosti bodo potekale od 14. ure dalje. Poskrbeli bodo tudi za zabavo, sprostitev, zdravo prehrano in pijačo. Geotrip Tržič - Življenje Kamna v tržiškem mestnem jedru je naslov delavnice, ki poteka ob 11. uri dopoldne na delavski univerzi Tržič. Danes, v torek, je delavnica namenjena učiteljem osnovnih šol, jutri, v sredo, jo bodo pripravili za člane šolskih krožkov, v petek, 26. septembra, ob Najboljša ekipa iz Kranja V Kranju bo 3. oktobra tretje državfljj preverjanje usposobljenosti ekip Pr pomoči CZ in RK. ifl Kranj, 22. septembra - Uprava za obrambo ^r^tov Območna organizacija Rdečega križa sta prejšnjo sob°0$ti Kranju organizirala regijsko preverjanje usposoblje^ i ekip prve pomoči. Preverjali so pomoč zaradi nesr ^ nevarno snovjO/ ^ ^ delovale so ekip^, Bohinja, Kranjce dovljice, 5* & Loke, Tržiča in tf pa Rdečega Wg%, Kranja. Najbolj*0^, posobljenost za», denje prve P°[ $ na območju nes z nevarno sn" Mf' pokazala prav , iz Kranja. ;Ta ^ se bo udeležila f-3. državnega pr janja usposoblj^, ekip prve P? jfl Civilne z**čl\i\fi Rdečega k"f' s6jr# v okviru ^■tfrtflp Zaščita 97 v *r Reševalne ekipe so imele pri reše- ^' °'cto^ra' A« ] vanju osebna zaščitna sredstva. i Gorenjke Gorenjci, cenjene bralke in bralci Gorenjskega glasa! Zdaj res ni več prav veliko časa, da pravočasno zapišete na Vaš koledar z NAJVEČJIMI ČRKAMI: » v nedeljo, 12. oktobra, ob 14. uri, v prireditveni dvorani Gorenjskega sejma M si je treba rezervirati cel popoldan in večer za )t praznično vsegorenjsko srečanje ob 50-letnici rednega izhajanja časopisa (M^KIcJM^IGLAS Kaj pa se bo sploh dogajalo? 1> nastopi znanih ansamblov in pogovori z zanimivimi gosti -1> slavnostni govornik Milan Kučan, predsednik države !> 50 (petdeset) zabavnih nagradnih iger » naročniško žrebanje za 50 (petdeset) lepih nagrad: glavna nagrada OSEBNI AVTOMOBIL ŠKODA FEUCIA; pooblaščeni zastopnik za prodajo avtomobilov ŠKODA v Sloveniji je MTQIMPEX, cto.o. Ljubljana - v gorenjski regiji sta pooblaščena Prodajalca SERVIS ŠTERN Kranj in INTEGRAL Jesenice, d.d. (s bajnima salonoma na Jesenicah in v Radovljici); avtomobilska tovarna ŠKODA je članica Koncema VW * glasba za ples; zabavne igre; poseben program za mlajše bralke in bralce; presenečenja; zaključek akcije "Iščemo najbolj prijaznega poštnega delavca"; in še kaj zanimivega Neverjetno, ampak čisto zares: nobene vstopnine! Prav vsi ste dobrodošli - dobro pa je vnaprej rezervirati mizo! ^ bolj neverjetno (zlobneži bi rekli: Saj ni res, da je na Gorenjskem to sploh možno!): najokusnejše iz Mesarije Arvaj in najboljše iz Pivovarne Union ter iz vinske kleti AGROIND VIPAVA 1894 za vsakogar, ki se bo (s kuponom iz Gorenjskega glasa!) udeležil srečanja. Kuponi bodo v Gorenjskem glasu objavljeni samo še trikrat, ob odtisnjenem naročniškem naslovu na prvi strani časopisa. Prvj od štirih kuponov - za pijačo PIVOVARNE UNION, d.d., Mubljana - je bil že objavljen minuli petek in upamo, da ste ga izrezali skupaj z naslovom. *aradi izjemno velikega interesa za praznično srečanje 11 °ktobra ponovno naprošamo, da si pravočasno rezervirate Vašo W*o v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma. Čimprej nas pokličite po telefonu 0641223 -111! j k rezervaciji bomo veseli tudi podatka, za koliko oseb naj pripravimo Vašo mizo! lažjo odločitev, kaj početi 11 oktobra od 14. ure naprej, tja v nedeljski večer: večina od 50 nagradnih iger bo potekala ^Posredno na prireditvi - kar pomeni, da je dobro biti zraven. Datum, ki ga ne spreglejte: nedelja, 12. OKTOBRA 1997, točno ob 14. uri, v prireditveni dvorani Gorenjskega sejma P. S.: Že v petek, 10. oktobra, posebna slavnostna številka ^enjskega glasa v močno povečanem obsegu - časopis, kakršen lahko izide enkrat samkrat v petdesetih letih! ***»K»>i.....0' Žirovnica stanovanjsko OOo S Parcelo 1200 m2, cena 390 Mi* / ,M> Jesenice poslovno stan. str°Ma) in 5000 m2, Kranj nad-ŽSrm10 hiSo do 3. gr. faze, parcela lOfiSii1"2' cena 300.000 DEM. hlSr?NJ v mestnem jedru starejšo 22?^ 150.000 DEM. K 3 KERN, -^gj. 222-566, tax 221-765 19710 I^Samo v bKžini Kamnika staro Ni! ko h'So na parceli 1800 m2, 2io p^X°i' ob glavni cesti, cena 19712 SSifc*mn«VRBNJE Pri Radovljici 8&°Q0 npK?ai.celi 397 ™2, cena NAJEM, oddamo polovico HIŠE v Bitnjah, Britofu, Kranju, v Kranju oddamo 2 ss za 500 DEM mes. K3 KERN d.o.o. »221-353, 222-566 in fax 221 -785 19730 Prodamo STRAHINJ visokopritlično, podkleteno stanovanjsko HIŠO, cena 350 000 DEM, STRASIČE nadstropno podkleteno hišo s prizidkom garaže, parcela 599 m2, cena 250.000 DEM, Kranj starejša stanovanjska hiša, parcela 590 m2, cena 215.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19888 Pri PODVINU prodamo veliko staro HIŠO na parceli 1800 m2. MANDAT »22-44-77 21051 ZAZIDLJIVE PARCELE V ŽIROVNICI in PREDDVORU prodamo. MANDAT »22-44-77 21052 Prodamo v Lescah 1/2 HIŠE z delavnico, cena 450.000 DEM. K 3 KERN,.d.o.o, »221-353, 222-566, fax 221-785 21107 BLED v mirnem, zelenem okolju prodamo starejšo hišo z garažo in vrtom, BLED dvostanovanjsko hišo na manjši parceli z gostinskim lokalom, KRANJ ČIRČE "novejšo samostojno hišo z vrtom, 450.000 DEM, ŠKOFJA LOKA Dolenja vas novo hišo na parceli cca 1200 m2, 390.000 DEM, BLED ZASIP dvostanovanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, KRANJ BITNJE dvostanovanjsko hišo 12x10 z dvema garažama, ob zelenem pasu na parceli 700 m2, 360.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2113a PRODAMO KRANJ Struževo 1/2 hiše (pritličje) z vrtom in garažo 95000 DEM, KRANJ Struževo na parceli 800 m2 hišo s 100 m2 bivalna površine, 130.000 DEM, VODICE novo dvostanovanjsko hišo 4 2 garaži na parceli cca 900 m2, KRANJ S v mirnem okolju manjšo visokopritiično hišo z vrtom, 190.000 DEM, KRANJ ČIRČE poslovno stanovanjsko hišo v izgradnji, KRANJ PRIMŠKOVO nadomestno gradnjo na parceli 2500 m2, PRODAMO PREDDVOR KOKRA lepo ohranjeno vilo z 800 m2 bivalne površine, sredi gozda ob potoku, cena po dogovoru. LJUBNO pri Podbrezjah nadomestno gradnjo na parceli cca 500 m2, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/650-123 21139 KUPIMO AMBROŽ pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ z okolico do 15 km manjšo starejšo hišo z vrtom. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21140 KUPIMO GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji, BLED hišo z vrtom na lepi, mirni lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 KRANJ Primskovo 2500 m2 ob cesti za poslovno stanovanjsko gradnjo, ZG.DUPLJE zazidljivo oarcelo cca 600 m2 prodamo 70 DEM/m2, MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna vikend parcela, 65 DEM/m2, lok. dok. PREBAČEVO manjšo zazidljivo parcelo na robu naselja, GOLNIK 959 m2 v hribu, elek. , voda, tel., ob parceli. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123__21142 PRODAMO HOTEMAŽE več manjših parcel ob zelenm pasu, LJUBNO pri Podbrezju nadomestno gradnjo na parceli cca 500 m2, KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21143_ VIKENDE PRODAMO: Triglavski narodni park Gorjuše, Poljanska dolina, Stiska vas pod Krvavcem, Atomske toplice, prodamo več vikendov na lepih lokacijah. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123__21144 HIŠO KUPIM na relaciji KRANJ-LJUBLJANA ali Kranj-Bied kupim manjšo hišo z vrtom ali nadomestno gradnjo, brez posrednika. »228-088 PARCELE PRODAMO ZG. BITNJE sončno parcelo ob cesti, 650 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 22088 PRODAMO vrstno hišo pri Tržiču, parcela 180 m2, cena 200.000 DEM. K 3 KERN, fax 221-785, 222-566, 221-353_22132 Prodamo v bližini Kranj staro hišo z ?ospodarskim poslopjem, parcel 300 m2. cena 120.000 DEM. K 3 KERN, 221-353. fax 221-785, 222- 566 22133 Prodamo v Sebenjah: pritličje nove hiše na parceli 800 m2, v Bitnjah visokopritlično podkleteno hišo na parceli 1.240 m2, cena 360.000 DEM, v BITNJAH dvostanovanjsko hišo na parceli 600 m2, garaža je ločena, cena 380.000 DEM. K 3 KERN. 221-353, 222-566. 221-785 Hitro, kvalitetno iw po ceni s katero boste zadovoljni VI In ml lNETeL-061/811-579 *N4ob..0B09/819-B15 Prodamo manjšo kmetijo s parcelo 9300 m2 v bližini škofje Loke, cena 140.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 22136 ZA ZNANE KUPCE Z GOTOVINO IŠČEMO NA GORENJSKEM VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL DO 1.000 M2. POSING d.o.o. » 227-202 222/1 V OKOLICI KRANJA ALI ŠKOFJE LOKE IŠČEMO ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM ZA ZNANEGA KUPCA Z GOTOVINO. POSING d.o.o. O 227-202 22273 PRODAMO: v bližini KRANJA prodamo starejšo delno obnovljeno hišo na parceli 580 m2, cena 165.000 DEM, K3 KERN » 221-353. 222-566. fax 221-785 22279 GOZD MARTULJEK oddam v najem opremljeno pritličje s kletjo v novi hiši. tudi z možnostjo mirne obrti. Cena po dogovoru GORJE oddam v najem opremljeno 3 ss v enostano-vanjski hiši s 3 mesečnim predplačilom 450 DEM/mes. NOVAK NEON.Jesenice, 862-877 22286 BOHINJ PODJELJE ugodno prodam posestvo s hšio, hlevom in 4 ha zemlje, primerno tudi za kmečki turizem. NOVAK NEON, 862-877 PARCELE KUPIMO: KRANJ okolica za znane kupce kupimo več manjših gradbenih parcel in večje kmetijsko zemljišče - travnik, gozd. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123_22331 RETNJE pri Tržiču visokopritlično hišo z delavnico in garažo, 700 DEM/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00- 0609/650-123 22335 m&KA i ilMilUialiHHln V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah Vpisuje začetnike in 1 dobre plesalce ^064/415-000 V Kranju prodamo spodnjo etažo hiše cca. 60 m2 s pripadajočim zemljiščem, vseijivo takoj, cena po dogovoru in prodamo tudi vrstno hišo v okolici Kranja. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V okolici Kranja kupimo manjšo, starejšo hišo, potrebno adaptacije obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali starejše gospodarsko poslopje. Cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju v bližini centra kupimo novejšo vseijivo hišo na vsaj 800 m2 zemljišča do 350.000 DEM za znanega interesenta AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Kranj - Oddamo spodnjo etažo stanovanjske hiše, s pripadajočo kletjo in garažo, cena 600 DEM, možnost najema celotne hiše. AGENT Kranj (064) 223-485 alf (0609) 643-493 Na Šenturški gori prodamo hišo z gospodarskim poslopjem, na 350 m2 zemljišča lahko za vikend, cena 115.000 DEM in v Stiski vasi vikend v četrti gradbeni fazi, na 10.000 m2 zemljišča, cena 160.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 SUPER VROČE 00.232.80904 VROČI SEX VŽI 00.232.80912 DIVJI ZGODBE 00.232.80907 Samo za odraste Mednarodna Ia V okolici Kranja prodamo poslovno stanovanjsko stavbo v 3. gradbeni fazi, 570 m2, parcela 877 m2, ob glavni cesti. Cena 360.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Cerkljah PRODAMO starejšo pritlično stanovanjsko hišo, 100 m2, parcela 300 m2. cena 80.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V bližini Preddvora PRODAMO novejšo visokopritlično hišo, 140 m2, parcela 1600 m2, za 350.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Loki pri Tržiču PRODAMO novejšo pritlično stanovanjsko hišo, tloris 115 m2, parcela 3500 m2, cena 250.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici Kranja, nujno kupimo manjšo bivalno hišo na vsaj nekaj zemljišča za znanega interesenta do 260.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 aH (0609) 643-493 V okolici Kranja kupimo zazidljivo parcelo, po možnosti z lok. dokum. oziroma z objektom v začetni gradbeni fazi ali z obstoječo nadomestno stavbo. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Na vašo željo vam izdelamo cenitev, uredimo stanje zemljiške knjige, svetujemo pri izdelavi in popravilu starejše ali nove hiše, izdelamo gradbeni načrt vse s posvetom strokovnih sodelavcev in še marsikaj drugega, pokličite nas, posvet je zastonj. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Stražišču kupimo hišo v tretji gr. fazi, obvezno podkleteno, lahko tudi Zg. Bitnje na vsaj nekaj zemljišča, po možnosti visoko pritlično. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 PRIREDITVE GLASBO za ohceti, obletnice nudi trio, veliko petja in humorja. »731- 015 21862 POSLOVNI STIKI Delnice: SAVA, COLOR, PETROL, KRKA, UNION, MERCATOR - odkupimo za gotovino. »312-385 19782 Največ nudimo za delnice Colorja. Save, Aerodroma, Petrola, Krke, obeh pivovarn, Luke Koper, delnic pooblaščenih investicijskih družb. Pokličite in se prepričajte! Gorenjska borzno posredniška družba »361-300 _20117 Odkupujemo delnice Petrola, Save in ostalih podjetij. »310-537 21361 DELNICE Save, Colorja, Gorenja, Pivovarne Union, Laško in ostalih odkupimo za gotovino »041/669- 22 1 21693 TAKOJŠEN ODKUP DELNIC serije B in PID, Triglava, Setev, Vizije, Modre linije in doigih. «0609/651-379 21829 Z vložkom 5-8000 DEM v kratkem času pomnožite svoj kapital pri donosnem poslu posredovanja odkupa delnic, nepremičnin in zastavitve. «0609/651-379 21330 LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA TEČAJI TUJIH JEZIKOV V ŠKOFJI LOKI s sofinanciranjem Ministrstva za šolstvo in šport NEMŠKI JEZIK ZAČETEK I. stopnja 06.10. II. stopnja (*) in III stopnja (*) 08.10. IV. stopnja (*) 09.10. V. stopnja (s poslovno nemščino) 09.10. Priprava na izpit iz akt. znanja 06.10. Obnovitven« (za upokojence) (*) 06.10. ANGLEŠKI JEZIK I. stopnja 14.10. II. stopnja (*) 09.10. III. stopnja (*) 13.10. in 14.10. IV. stopnja (*) 07.10. V. stopnja (s poslovno angleščino) 28.10. Obnovitveni (za upokojence) (*) 22.10. ITALIJANSKI JEZIK I. stopnja 07.10. II. stopnja (*) 07.10. lILs topnja (*) 07.10. Obnovitveni (za upokojence) (*) 09.10. (*) - tečaji, označeni z zvezdico, bodo sofinancirani, in zato precej cenejši kot običajno! Informacije in prijave: 656-137 (Ljudska univerza, Mare Zvan) Izberite svojo pot do znanja Prodam KUHINJSKO MlZO in 6 stolov. »330-472 21927 Prodam lepo ohranjeno KLASIČNO KUHINJO. »327-210_22230 Prodam 5 let staro SPALNICO in tenis lopar. »741-058 22289 Prodam KUHINJO Matejo z vsemi pripadajočimi stroji. Žerko, Smokuč 1d, Žirovnica 22298 Najkvalitetnejše peči za centralno ogrevanje na olje in plin: ODSLEJ TUDI NA KREDIT TOM -I- 0 LUMA TRADING d.o.o., Sučeva 23, Kranj teLlfar. 0641241-219 Odprto od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure Na Brsznic- nad Žlrml PRODAMO zazidljivo parcelo, 1.675 m2. lahko v dvoh delih, cena 35 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 GOTOVINA za delnice Save, Gor enja, Merkurja, Interevrope, Colorja. » 0609/651-646 22231 Odkupujemo delnice Telekoma, Save in ostale. »310-537 22309 POZNANSTVA Sem srednjih let in bi rad spoznal dekle od 40-60 let iz Kranja ali Jesenic. Šifra: RDEČA ROŽA 22241 RAZNO PRODAM Prodam suha bukova DRVA. »061/ 613-228_21926 Prodam suha bukova in mešana drva. »622-775 22182 Prodam BUKOVA DRVA in dostavim na dom. ©460-010 22209 PALETE DOBITE ZASTONJ! «263-256 _22211 Prodam bukova DRVA. »730-228 22220 Prodam 30 m lepih, suhih bukovih DRV. »697-067_22308 Prodam bukova DRVA. Možna dostava. »681-086 22319 STAN. OPREMA Prodam zelo ohranjen PRALNI STROJ za 300 DEM in kavč. raztegljivi trosed za 200 DEM. »82-738 2232b Prodam zelo dobro ohranjeno sedežno garnituro. »246-703 22342 STORITVE TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža In servis TV in SAT ANTEN. »738-333 ali 0609/628-616 3426_ SERVIS TV-VIDEO-HI FI NAPRAV vseh proizvajalcev na »324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 7463 TV, VIDEO. KAMERE in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON servisu, Bleivveisova 2, Kranj (kino Center). «222-004 17574 HIŠA, STANOVANJE, LOKALI -okolica od A do Ž. izdelava, storitve, oprema in usluge na ključ « in fax 332-260 17774 OBDELAVA MANSARD, PREDELNIH STEN v KNAUF sistem. MONTAŽA Armstrong spuščenih stropov. «491-425 ali 224-373 ume ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč. POLAGANJE robnikov in pralnih plošč. «061/813-642, 041/680-751 20390_ ZASTEKLJUJEMO vse vrste: balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. «061/272- 381 20913 DIMNIKI INOX - saniramo z vstavitvijo nerjavečih cevi. Dimniki primerni za vse vrste kurjav (z projektom in izračunom), tt 0609/643-925 iei88 STROKOVNA MEDICINSKA KOZMETIKA - po izredno nizkih cenah vam nudimo medicinski solarij, strokovno pedikuro, nego obraza za zrelo in mlado kožo. KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA «328-169 19873 IZPOSODITE SI VIDEO KAMERO SONY - uporaba Je enostavna, posnetki pa odlični. 0222-055 19874 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, parkirišč in dovznih poti. «0609/ 628-140 19963 Izdelava podstrešnih stanovanj in polaganje laminatov. «422-19321335 BOJLERJI, KOTLIČKI, PIPE. VENTI-Ll, PRALNI STROJ. ŠTEDILNIKI, ELEKTROINSTALACIJE - popravilo, montaža. «325-815 21550 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJI Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalcev, štedilnikov, bojlerjev. «242-037_21599 ADAPTACIJA kopalnic in polaganje vseh vrst keramičnih ploščic. «061/ 627-356 21618 KOMBI PREVOZI TOVORA in man-jše SELITVE. «223-420, mob. 0609/ 631-776_21766 Centralno ogrevanje z oljnimi gorilniki priznanih proizvajalcev - dobava, montaža od cisterne do peči, servis, umeritve, garancija. BETA-s.d.o.o. « in fax 874-059 217v LIKAM na vašem domu. šifra: KVALITETNO 21797 POMLADNI VtllR 090 43 Ol roCiOVORI-SUKI-POKLIĆI KAI Zidarska skupina opravljamo vsa zidarska dela, fasade, notranje in zunanje omete. Hitro in kvalitetno «064/421-049, GSM 041/666 872 22116 Izvajamo vsa zidarska in fasaderska gradbena dela, z materialom ali brez - notranji omet, fasade, z lastnim odrom. « 227-031, po 20. uri. 22185 Če imate težave s hrbtenico, križem, glavobolom, psihične težave - pok-tičite »061/558-572_2219? BELJENJE stanovanj - hitro in kvalitetno. «228-348, 061/823-896 22194_ Kvalitetno izdelujem CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE razi. dolžin, prodamo vrtno PRST. «326-426 22204 Popravila vseh vrst TV APARATOV TV GORENJE tudi na domu. »331-199. Sinko 22205 jbjttro Iti poceni! Rolete, žaluzije, rolo, lamelne, plise zavese, kornarnike, screne, markize, okna ter harmonika vrata! Naročila na ©211-418 ali 714-519 20941 ŠIVANJE po naročilu in popravila. ©326-839 21074 TLAKOVANJE DVORIŠČ, kompletna zidarska dela opravljamo hitro in kvalitetno z materialom ali brez. ©061/817-727_2iiM BIHI d.o.o., Zlato Polje 2, Kranj ©211-534, 041/626-643 - UGODNO IZVAJA GRADBENO ZIDARSKA DELA, PREVOZI BETONA DO 20 KM BREZPLAČNO, STROJNO OBMETAVANJE NOTRANJIH OMETOV, KOMPRESOR. 21192 SCHIEDEL sanacijski dimnik procrom Informacije in naročila tel.: 0609/645-581 POZOR! Saniramo vaš dimnik z nerjavečimi cevmi, ki so primerne za vse vrste kurjave. Prodajamo tudi cevi brez montaž. Tel.: 041/671-519 STKOJVO i/mio\ tv##; ostri hov Klemene tel.471-813 0609/632-047 Ali potrebujete prevoz tovora ali potnikov ali se selite. KOMBI PREVOZI po najnižji ceni. ©621-609 22218 VODOVODNO INSTALATERSTVO V NOVIH HIŠAH (ADAPTACIJE KOPALNIC, RAZNA DROBNA POPRAVILA, ZAMAKANJE, ITD.) VAM NAREDIMO IZKUŠENI, DOLGOLETNI MOJSTRI. MATERIAL BREZ DAVKA! DELAMO PO CELI SLOVENIJI. ©51-469 22299 DEKLARACIJE oblikovane s tekstom, črtno kodo, grafiko izdelamo EKSPRESNO. ©634-665 22313 SERVIS IN POPRAVILA pralnih strojev, tudi starejših. 0 332-350, 325-917 22338 RTNESS CENTER NA BRDU PRI KRANJU F5TNESS FIT KIDS (otroška aerobiko) > telovadba za nosečnice > MASAŽA >SAVLMA > S0LARIJ ERGOLINE ORGANIZIRANA VADBA SIMNNING KIVK. \'\(i0W\ISKIM STANOVANJA Prodamo KRANJ v mestnem jedru 2 ss 65,40 m2 in 3 ss 77,60 m2, cena m2 ■ 1570 DEM/m2, 2 ss 48 m2 za Zlatem polju, cena 75000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 IMM Prodamo Kranj 1 ss 44 m2 Planina 1, cena 76000 DEM, Kranj 2,5 ss 82,40 m2 v 3. nads., na Planini 2, cena 135 000 DEM, 2 ss 57 m2 na Kebetovi, cena 91000 DEM, Kranj 3 ss 85,50 m2 Planina, cena 124.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566. fax 221-785_istoo Prodamo ŠKOFJA LOKA 2,5 ss 68 m2 v pritličju, Frankovo nas., cena 1700 DEM/m2, Jesenice 2 ss 55 m2 v 2. nads., cena 55000 DEM. K 3 KERN 221-353, 222-566, fax 221- 785 19702 Prodamo v Kranju 2 ss 56 m2 v 2. nads. Šorlijeva, cena 97000 DEM, 2 ss 64 m2 v pritličju na Planini 1, cena 1500 DEM/m2, na Zlatem polju 2 ss 48 m2 v pritljičju, cena 79.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785_19703 sProdamo v Kranju ( Koroška cesta) 3 ss 86.8 m2 v 1. nads , cena 1200 DEM/m2, v Kranju 3 ss 83 m2, v 11. nadstr., cena 126.000 DEM, 2 ss 67 m2 na Planini 1 v 2. nadstropju, cena 99200 DEM; 3 ss 85 m2 v 5. nads. na Planini cena 125.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 19704 Prodamo v KRANJU 3 ss 82,5 m2 v mansardi na Planini 3, cena 130.000 DEM je možno v delih do enega leta, v Kranju 3 ss 80 m2 na Gorenjskega odreda v 3. nads., cena 140.000 DEM, 2 ss 64 m2, Planina, cena 96000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222- 566, fax 221-785 i97 223-485 ali (0609) 643-493 ____ V Kranju prodamo dvosobno stanovanje 65 m2, v šestem nadstropF in 55 m2, visoko pritličje, cena P* dogovoru. AGENT Kranj (064) Z** 485 ali (0609) 643-493 V Kranju na Planini 3 Prod^ dvosobno stanovanje s kabine'0 . 75,10 m2, v 3. nadstropju z vsej priključki, cena 125.000 0W-AGENT Kranj (064) 223-48S a' (0609) 643-493 Več dvosobnih stanovanj na različ nih lokacijah v okolici Kranju in ško^ Loke prodamo, različnih kvadratur, vsemi priključki, cene po dogodi AGENT Kranj (064) 223-485 ali (O60*' 643-493 ____„ Na BISTRICI PRI TRŽIČU P^3^ ENOSOBNO stanovanje, 41 M<*. £ 57.000 DEM in trisobno stanovani; 80 M2, za 97.000 DEM. Svc NEPREMIČNINE, 330-112. ___, V RADOVLJICI prodamo enosof** stanovanje, 37 M2, za 62.000 DtM 40 M2, za 75.000 DEM ter dvoso^j stanovanje, 53 M2, za 90.000 SVET NEPREMIČNINE, 330-11*^ Nujno PRODAMO enosobno # novanje v alpskem bloku V i-E^f1 38 m2. za 70.000 DEM. =>Vfr NEPREMIČNINE. 330-112. J, V Frankovem naselju PR dvosobno stanovanje s kabineto m pritličju, 68 m2. za 110.000 Uc SVET NEPREMIČNINE, 330-11Z Na Partizanski cesti v škof)" PRODAMO trisobno stanovanji " šestem nadstropju, 75 m2, tej g, CK, balkon, vzdrževano. SVfc' , PREMIČNINE, 330-112. __„ 'grij' Ii V Podlubniku PRODAMO 2» »35 -novanje. 61 m2, za 93.000 DEM stanovanje, 75 m2. za 118.000 uc SVET NEPREMIČNINE, 330-1»* Ob PUNGERTU v Kranju MO stanovanje v 2.nadstropiU,$ m2, CENA 1.300 DEM/m2- => NEPREMIČNINE, 330-1112^_____^ V Hrastju prodamo GARSONJ#$ 26 m2, cena 52.000 DEM in^ sobno stanovanje, 47 m2, za ' ;^ DEM. SVET NEPREMIČNINE. 112.___ Pri Vodovodnem stolpu «' j PRODAMO obnovljeno 9ars°r^ l> mansardi nizkega bloka, brez^ m2. za 45.000 DEM, stanovanje, 51 m2, za 82.0»L 4 In trisobno stanovanje s Cjv e^ifc-za 110.000 DEM . SVET NEP"C NINE, 330-112. V Levstikovi ulici in na ki cesti v Kranju imamo naP^gppč' trisobnih stanovanj. SVET f* MIČNINE, 330-112. Verjemite ali ne- RADIO OGNJIŠČE Na Zlatem polju v Kranju r*0t Pc MO obnovljeno trisobno P Q 148.000 DEM. SVET Nt^ NINE. 330-112.____ Na Hujah v Kranju PjjjJ&jj dvosobno stanovanje z dve\ ^ netoma. 84 m2. Pritll^rV) ogrevanje, vrt. cena 120 uuv 512684 ^064/24 21 21 GSRO^g ffil^ KRANJ Šuceva 27 SAMSUNG •^^^ BRE2VRVIČNI TEL.. SGH-200 . ^ 9s>-f ENTRALE.GSM TEL., ve^Q ^ ^ONTAŽE.ZAŠČITE.ISDN, ^k&VL„w [ELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR 'V IJlVl KRANJ ZLATO POUE 2ss, 41 m2/ ^•klasična kurajava, 350 DEM/mes. SSS? NEPREMIČNINE, 22-33-00. U609/65O-123 22333 ŠENČUR 3 ss mansardno v hiši, 80 Z2' 2 balkona, tel., CK., 500 DEM/ "^s. DOM NEPREMIČNINE, 22-33- ^0609/650-123 _ 22334 hodam STANOVANJE in GARAŽO v vSJAevem nas- '•nads-šifra: G°I?.l VOZILA Tisn!^ Pr°daja vozil ter možna AVtA JL staro za staro. ADRIA 35^ u. ©634-148 in 0609/632-577 Vakim in POPRAVILO POŠKODOVANIH VOZIL, AVTOVLEKA in AV-'UKLEPARSTVO. Jože Jakša, ^°_vl)e 15 a ©241-168 211b9 ^odam vw KOMBI - KESONAR s Sgjio, nosilnost 1000 kg, letnik 0609/624-523 21821 vF0RD MONDEO KARAVAN 1.8 I, 16 7j~!-X. l 11/94, metal zelena barva, «W0 km, vsa dodatna komletna pol6?3. Prodam ali menjam za on 5še vozil° (Ford ali Opel). Cena j?aogovoru. ©624-385, 061/613- ^___ 21928 Zr°dam R 4 GTL, letnik 1990, reg. 2^*3. 7.1998. ©59-139 21973 ČJ. QTL. I- 88, rdeče barve, drugi S^jk. ©421-191 popoldan 22066 &IANO zelene barve, obnovieno. Br°o|0ga v°zWa možen kredit brez e'l2R-no^02lla so servisirana. S?,428-doi 1 a so servisirana. REVcERKL ,428-0012 RENAULT t 22234 ^SrviUG0 45 KORAL, I. 88. 3ebarv» U 45 KORAL, I. 88, dodat';69- d° 5/98' 95000 k™ ^? y°datne opreme. ©67-231 STpSJSI8^ M,CRA 10 letnik fijj*---: "rO^-OCM _22245 Vc?na2J01 COMFORD letnik "« Po dogovoru. ©332-482 AUDI 80 1.6, letnik 1991, prodam. © 312-071 22252 HROŠČA letnik 1970, dobro ohranjen, reg. do 7/98, prodam. © 242- 00 9 2227B GOLF letnik 1982. ©720-032 22290 Prodam R 4 GTL, I. 89/11, cena po dogovoru. ©041-624-734 22296 DAIHATSU CHARADE letnik 1990, rdeč, servisiran, garažiran, lepo ohranjen, prodam. ©324-968 22306 Prodam GOLF III 1.6 CL, I. 94, zelo lepo ohranjen. ©431-107 22310 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SE BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 Prodam NISSAN PRIMERA 1.6, cena po dogovoru. Lederer, Golnik 92, Golnik_22320 Prodam JUGO 45, letnik 1988, cena po dogovoru. ©725-530 22321 Prodam VW GOLF, I. 81, cena po dogovoru. ©874-377 22322 Prodam CITROEN VISA 11 RE, letnik 1987, ohranjena. ©061/823-791 22323_ Prodamo PEUGEOT 806 SR 2.0, letnik 1995, kovinsko modre barve, klima, avtoradio, PEUGEOT 405 GR 1.6, letnik 1989, reg. do 1798. ©431 - 142 22328 HYUNDAI ACCENT 1.3 LS 5 vrat, I. 95. LADA SAMARA 1500, I. 93, RENAULT 5 CAMPUS I. 92, ZASTAVA JUGO 45 I. 88. prodamo. AVTO-HIŠA LUŠINA ŠKOFJA LOKA, ©632-286 22338 MITSUBISHI GALANT 1.8 TD. I. 94. vinsko rdeč. lepo ohranjen, zelo ugodno. ©731-645 22339 ZAPOSLITVE Iščemo sposobne in komunikativne akviziterje za prodajo medic, pripomočkov. ©55-446, 50-274, 0609/ 651-737 19449 BIMO d.o.o. KRANJ Gorenjesavska 48 ZAPOSLIMO PREDSTAVNIKA NA TERENU (komercialista) R Slovenije Pogoji: srednješolska izobrazba in izkušnje v prodaji šoferski izpit B kategorije Ponude pošljite na naš naslov v osmih dneh. ZA PRODAJO DODATNEGA ŠOLSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA NUDIMO DO 30% PROVIZIJE. TEDENSKA IZPLAČILA TER REDNA ZAPOSLITEV. ©634-064, 041/637-492 20484 SLOVENSKA KNJIGA VPISUJE V TEORETIČNI IN PRAKTIČNI TEČAJ KOMERCIALNEGA ZASTOPNIKA NA TERENU. PO USPEŠNEM ZAKLJUČKU MOŽNA TUDI REDNA ALI HONORARNA ZAPOSLITEV. PISNE PRIJAVE POŠLJITE NA: SLOVENSKA KNJIGA, LITIJSKA 38, UUBUA-NA-ZALOŽNIŠTVO 21168 Z najnovejšimi pripomočki proti bolečinam do dobrega zaslužka. Možna redna zaposlitev. ©57-961 vsak dan po 20. uri 21433 radio triglav 4270 Jesenice, Ćufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS Vse, ki iščejo redno ali honorarno zaposlitev vabimo k sodelovanju pri prodaji najnovejših medicinskih pripomočkov. Inf. na ©53-415 od 19-21. ure 21707 ODKUPOVALCA hlodovine zaposlimo redno ali pogodbeno. ©063/32-662, 063/37-388 21801 Iščem prodajalko ali študentko za delo v trg. z obutvijo in tekstila v Škofji Loki. Nadomeščanje med porodniškim dopustom. ©631-795, zjutraj ali zvečer 22031 Zaposlimo ŠIVILJO z večletnimi izkušnjami za samostojno šivanje športne konfekcije. SMART, d.o.o., Golnik, tel. 461-866 Iščemo dekle za delo v strežbi. ©802-173 22168 Honorarno zaposlim dekle za strežbo v gostinskem lokalu v Radovljici. ©715-690 22170 V živilski trgovini zaposlimo PRODAJALKO. ©312-019 22213 KUHARJA-ico honorarno zaposli gostilna v Kranju. ©221-573 22236 BISTRO DAMA zaposli dekle za strežbo. ©0609/632-545, 331-206 22237 Iščemo dekle za strežbo v gostinjs-kem lokalu. © 241-038 22253 NATAKRICO do 30 let zaposlimo redno v restavraciji višjega razreda. Gostinska šola ali nekaj let izkušenj in znanje enega tujega jezika. ©064/ 686-000 22293 OSMRTNICA Iščemo PRODAJALCA SVEČ na terenu. Zaslužek soliden. Tel.: 712-332 Sprejmemo vsa zidarska dela. Imamo svoj oder. Popravljamo tudi strehe. Delamo kvalitetno in poceni. ©325-594 22294 KUHARJA za restavracijo višjega razreda zaposlimo. Znanje rafinirane kuhinje. ©064/686-000 22295 V kolikor potrebujete REDNO ZAPOSLITEV pokličite na »311-131 v sredo 22330 ŽIVALI Kupim bikce težke od 300-350 kg in prodam silažno koruzo 0,5 ha. ©730-119 22166 Prodam KRAVO, ki bo oktobra teletila ali menjam za jalovo. »421- 836 22169 Prodam breje ovce in ovčke. »625- 278 22172 Kupim tri do pet mesecev staro nerogato srnasto KOZO za nadaljno rejo. »806-601 22173 Prodam teleta simentalca 12 dni. »631-566 22177 Prodam 1 mesec starega BIKCA in 14 dni staro teličko simentalko. Fajfa, Studenčice 1 b, Lesce 22178 Prodam 3 breje OVCE, cena po dogovoru. »806-039 221 so Prodam KOZO dobro mlekarico. »327-287 22184 En teden staro TELIČKO, prodam. o 421-371 22188 Prodam TELETA simentalca-bikec, starega 7 dni. »061/613-371 22202 Oddamo PSIČKO mošanko med kratkodlakim prinašalcem in novo-fundlancem, staro 2 meseca, dobrim ljudem. Dolenc, Grajska 22, Bled 22203 Kupim 3 tedne starega bikca simentalca. »731-395 22210 MESO mladega bika, prodam. »691-503 22214 Prodam dve črnobeli TELICI stari 2 in 3 mesece. »874-364 22219 PONY KOBILA, breja z jahalno opremo, ugodno naprodaj. Sodja, Prečna 3, Boh.Bistrica 22227 Prodam TELIČKO in BIKCA simentalca, stara dva meseca. »451-787 22229 Prodam 100 kg težkega telička simentalca, bikca. »471-297 22236 Prodam 10 dni staro TELIČKO sivo. Malo Naklo 5, »472-670 22243 Prodam 170 kg težko TELICO in MESO od krave. »622-639 22312 Prodam TELICO simentalko brejo 7 mesecev. »061/817-100 ali 061/ 811-838, Pevec, Košiše 27, Kamnik 22317 BIKCA simentalca starega en teden, kupim. ©401-156 22318 Prodam KRAVO simentalo tretjič v 9. mesecu brejosti. ©725-252 22329 Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš sodelavec ANDREJ DRMOTA mizar Ohranili ga bomo v lepem spominu. Kolektiv JELOVICA, LI, d.d., Škofja Loka Škofja Loka, 22. septembra 1997 ZAHVALA Ob izgubi naše ljubljene HILDE HOČEVAR roj. Gale se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izkazano sožalje, cvetje in sveče. Posebna zahvala patru Tomažu za lep cerkveni obred in mašo ter pevcem kvarteta Spev s Tomažem Tozonom in Zdravkom Ogrisom. Marko s Špelo, Gregor ter Mark in Ida Tomšič z družinama ZAHVALA Delo, skrb in trpljenje tvoje je bilo iivljenje. Ob izgubi našega moža in očeta PETRA GASERJA se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče, pevcem in Tonu za zaigrano Tišino. Najlepša hvala g. župnikoma za lepo opravljen obred. Še posebno se zahvaljujemo dr. Špeli Peternelj in medicinskemu osebju na CIT v Ljubljani. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Angela in hčerka Vera z družino V SPOMIN Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila se je z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vseh, ki si jih ljubil nekoč. (Tone Pavček) LUKU CEGNARJU Danes, 23. septembra 1997, mineva žalostno leto, ko ga ni več med nami. Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice MARIJE ŽARGAR roj. Benedik se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso pomoč, za darovano cvetje in sveče ter za izraze sožalja. Posebna zahvala duhovnikom g. Berglezu, g. Juhantu, g. Šlibarju za lepo opravljen obred, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Lepa hvala tudi Domu upokojencev Kranj. VSI NJENI ZADNJE NOVICE OD TORKA DO RETKA bo dežurni novinar Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/635-757 pokličite, sporočite, predlagajte... IS/11 bomo pisali Stran dežurnega novinarja tokrat nosi številko enajst, na njej pa so si svoje mesto izborile bohinjske cike na kravjem balu, pa lovci, gobja razstava na Ermanovcu, nadškof se je udeležil okrogle mize ob Krekovem tednu, na Jesenicah pa so se na jesenskem pikniku srečali člani kluba Maksa Perca oziroma upokojeni policisti. Do prihodnje številke bom skušal izvedeti še kakšno podrobnost v zvezi Z menda zelo bližnjo tožbo zoper eno kranjskih frizerij, prav tako pa se bom lotil že dokaj stare dolžniške rane, ki naj bi bile globoke kar nekaj milijonov tolarjev. Seveda še naprej velja tisto, da nas ob kakšnem zanimivem dogodku pokličete, mi bomo prišli in o vsej stvari poročali širši gorenjski javnosti. In da ne pozabimo, našo bralko moti, da je na dom že dvakrat prejela propagandni material z nagradno igro enega od podjetij, ki prodajajo po pošti preko katalogov. Naša bralka meni, da gre pri vsej stvari za zavajanje kupcev, saj naj bi prav tako izkušnjo sama že doživela, seveda pa velja počakati na to, kaj bodo o stvari povedali tisti, ki so si vse skupaj izmislili. Tržič, 23. septembra - Pri drugem mostu na tržiški obvoznici, ki so ga zgradili že lani, so letos prestavili vodovodno in kanalizacijsko napeljavo, postavili oporna zidova na obeh straneh mostu in ograjo, po ureditvi hidroizolacije pa so konec avgusta položili asfalt na cestišču in pločniku. Tako je most pripravljen za tehnični pregled konec tega tedna. Svečano odprtje mostu načrtujejo za 17. oktober 1997, ko naj bi stekel tudi promet po dograjenem delu obvoznice. Druga faza izgradnje bo občino Tržič stala skupaj s stroški za porušitev stavbe na Balosu in premikom instalacij okrog 90 milijonov SIT. Večino denarja so zagotovili iz lanskega in letošnjega občinskega proračuna, lani je primaknila država 7,5 milijona SIT za ureditev struge Mošenika, prav toliko pa pričakujejo tudi letos iz sredstev za razvoj demografsko ogroženih območij. • S. S. G.G. Debelega jurja za superco Minulo soboto se je v prestolnici nemške dežele Bavarske, v Muenchnu, začela največja vsakoletna evropska zabava: stoštiriinšestdeseti Oktoberfest. Lanskega, z zaporedno številko 163., se je udeležilo več kot sedem milijonov obiskovalcev! Približno toliko ljubiteljev piva, pivskih klobas in kislega zelja v štirinajstih dneh Oktoberfesta pričakujejo tudi letos, ko naj bi - v povprečju - vsak obiskovalec spil vsaj en liter piva. Litrska superca stane na Oktoberfestu debelih U mark, kar je, preračunano po včerajšnjem povprečnem menjalnem tečaju gorenjskih menjalnic - podatek najdete na 23. strani - več kot tisoč tolarjev! Vsi, ki so od minulega petka do nedelje obiskali Majčev dvor v Domžalah, kjer je Tomaž Križaj, direktor slovenskega zastopstva ugledne avstrijske pivovarne Goesser, pripravil prireditev "Goesser Oktoberfest", so lahko preverili, da pivo pri nas še zdaleč ni po evropskih (bavarskih!) cenah. Zato "ta pravih" gorenjskih pivcev piva na muenchenskem Oktoberfestu zaradi (pre)dragih superc pač ne bo. Celovit prospekt o Soški dolini Tolmin, 19. septembra - Na pobudo trgovskega podjetja Alpkomerc, ki je tudi lastnik bovških hotelov Alp in Kanin, naj bi v kratkem izdali turistični prospekt, ki bo celotno predstavil Soško dolino od Vršiča do Mosta na Soči s štirimi poglavitni produkti v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin. Triglavskim narodnim parkom, športom v naravi, 1. svetovno vojno in ribolovom. Rdeča nit prospekta bo reka Soča, ki jo uvrščajo med najlepšo reko v Evropi. S prospektom si avtorji zamisli želijo predvsem predstaviti ponudbo Gornje Soške doline na najbolj enostavne in vsem razumljivi ter atraktiven način. Prospekt v vrednosti šest milijonov tolarjev bo obsegal dvajset barvnih strani. V nakladi 45 tisoč izvodov ga bodo natisnili v angleškem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Na voljo bo tudi v vseh turističnih in diplomatskih predstavništvih v tujini in na 27 mednarodnih turističnih sejmih v prihodnjem letu. • šef M-KŽK KMETIJSTVO KRANJ Begunjska c. 5 OZIMNICA JABOLKA ZLATI IN RDEČI DELIŠES GLOSTER JONAGOLD IDARED V SADOVNJAKU PREDDVOR vsak dan od 9. do 17. ure in ob sobotah ter nedeljah v dopoldanskem času in naših poslovalnicah AURA ter MAJA v Kranju. Informacije: 064/451-014 in 211-252 KROMPIR CARLINGFORD DESIREE belomesnat, se ne razkuhava rdeč, rumenomesnat V SKLADIŠČU KROMPIRJA ŠENČUR, ob cesti Kranj - Brnik vsak dan od 8. do 16. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije: 064/411-017 in 211-252 SE PRIPOROČAMO ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASELJE J 5 ul./fAx:064/861*910, 881 -484 UGO0NE CENE OGLAŠEVANJA NA VVIDEOSTRANEH IN MED PROGFAMOMJ SPticap}ggeHmo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax 064 360 810 mobitel 50 let - Trgovsko podjetje p.oJ^5 Ob otvoritvi prenovljenega oddelka Kozmetike in darilnega program* pritlični etaži Globusa smo vam pripravili vrsto prireditev: od22. do 23. septembra predstavitev izdelkov blagovne znamke #SANS S0UCIS, katero zastopa Drogerija iz Ljubljane X>vsak stoti kupec bo bo3di«£iagraje£- izrežite ta oglas in ga ob nakupunad 5000 SIT predložite na blagaj oddelka/ v septembru 1 997 vam bomo priznaijMfepoptlStd ni 25 let - leblagovnica GLOBUS AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA GI Razveselite svoje bližnje KAMERA PRESENEČENJA KUPON: Presenetiti želim: Ime in priimek:.................................................. Naslov:......................................................................................... Predlagatelj: Ime in priimek:......................................................... Naslov:............................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja:...................................................................... Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Z° 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. *ADiO 91.3 Ff STBREO SREDIN VEČER Z METKO CENTRIH VOGELNIK IN VSE 0 MODI <3&S&