Podravje Makole • Starši ne želijo kombiniranega oddelka O Strani 6 in 7 Podravje ^ Varnostna olimpi-^Hlll jada • Zmagala OŠ Gorišnica O Stran 6 Podravje Sveti Andraž • Dodatni oddelek vrtca O Stran 7 Ptuj, torek, 16. junija 2015 letnik LXVIII • št. 46 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98,2-10473 www.radio-ptuj.si Podravje Ptuj • Ste za skodelico kave? O Stran 6 Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Štajerski TEDNIH Ptuj, Podravje • Plaz ne miruje, vinograd zarašča Ta teden končno razpis za izvajalca del? Skoraj štirje meseci so minili, odkar se je na ptujskem gradu porušil del opornega zidu. Mestni viničar Andrej Rebernišek danes opozarja, da zaradi preteče nevarnosti obdelovanje mestnega vinograda ni možno. Ministrstvo za kulturo obljublja, da naj bi bil javni razpis za izvajalca sanacijskih del objavljen ta teden. t 1 O Strani 2 in 3 Kronika Slovenija • Vsaj enkrat na teden kadi vsak sedmi 15-letnik O Stran 24 Šport Nogomet • Modri blizu končnega cilja O Stran 12 Tenis • Tamara Zidanšek ubranila dve zaključni žogi in osvojila turnir O Stran 11 Foto: Črtomir Goznik Redarska služba V Ptuju za 116.000Jevrov v Slovenski Bistrici za 14.000 evrov glob Ë< * P» S -,, s ž s 11 ; A > S.:¿ ^ i r* rr K g« - S s 3 s. || iS g g II 2 fsnts r ? a S" ' Zetale t Zakaj je prekipelo županu m ^ïïtglrnu . j ¥Sr5niC4Ím 5m 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 16. junija 2015 Ptuj • Plaz na gradu - preteča nevarnost nad starim delom mesta Ptujčani: »Kulturno ministrstvo ukrepa Skoraj štirje meseci so minili, odkar se je na ptujskem gradu porušil del opornega zidu, kamenje in skale pa po grajskem vinogradu zgrmeli Rebernišek danes opozarja, da zaradi preteče nevarnosti obdelovanje mestnega vinograda ni možno. Deloma porušeno grajsko obzidje nad za katero se nikoli ne ve, kdaj bo ponovno pokazala zobe. Mestna občina (MO) Ptuj in Ministrstvo za kulturo (MK) sta ves čas od nesrečnega dogodka v februarju izvajala aktivnosti za čim prejšnjo sanacijo nevarnega stanja. Na MK so za naš časopis povedali, da bodo predvidoma v tem tednu objavili javni razpis, s katerim bodo izbrali izvajalca sanacije zidu. V minulih mesecih je družba Irgo consult- ing po naročilu MK opravila geološko-geomehanske raziskave tal in izdelala strokovno poročilo. »Raziskava z izdelavo strokovnega mnenja je bila narejena kot osnova za projektiranje. Za raziskavo in poročilo smo odšteli 12.000 evrov,« pojasnjujejo na MK in o preostalih aktivnostih, ki so jih v času po februarski nesreči izvedli na mestu udora, doda- Pregled izrečenih in vplačanih glob na območju UE Ptuj in UE Ormož v letu 2014 Očina Znesek izrečenih glob (v evrih) Znesek plačanih glob (v evrih) Št. opozoril Cirkulane / 23 Destrnik 20,00 20,00 23 Dornava 1539,22 1334,22 32 Gorišnica / 36 Hajdina / 37 Juršinci / 14 Kidričevo 5281,70 4823,36 38 Majšperk 770,00 610,00 39 Markovci 370,00 165,00 25 Ormož 9340,39 8520,39 več kot 200, od tega 114 pisnih Podlehnik 920,00 920,00 15 Središče ob Dravi / 8 Sveti Andraž / 11 Sveti Tomaž / 10 Trnovska vas / 10 Videm / 29 Zavrč / 30 Žetale / 15 MO Ptuj 116.260,96 87.388,49 486 pisnih opozoril in več 100 ustnih Vir: Medobčinsko redarstvo SOU V večini občin ni plačljivih parkirnih površin, zato je mirujočemu prometu namenjen bistveno manjši del nadzora. Največ prekrškov ugotovimo v času izvajanja preventivnih akcij, kot so Varna šolska pot, Bodi viden, bodi preVIDEN, Kolesar, Varnostni pas ... Najpogostejši ugotovljeni prekrški v manjših občinah so neuporaba varnostnega pasu, nespoštovanje prometne signalizacije o prepovedi vožnje za posamezne vrste vozil, neozna-čenost pešcev, ki se gibljejo po prometnih površinah, kjer niso posebej urejene površine za pešce. V Ormožu je izdano večje število opozoril zaradi preventivnih nadzorov v zgodnjih jutranjih urah, ko smo uporabnikom brezplačnega kratkotrajnega parkiranja poleg opozarjanja delili parkirne ure, ki nam jih je zagotovila Občina Ormož. Na teh območjih je edina obveznost voznika označiti čas začetka parkiranja s parkirno uro ali enostavno napisati na listek čas začetka parkiranja in po izteku dovoljenega časa parkiranja odpeljati. Takšna parkiranja so tudi na Ptuju, in sicer na Cafovi ulici, Vo-šnjakovi ulici, Rimski ploščadi pred Zdravstvenim domom in na Volkmerjevi ulici pred Domom za upokojence in vrtcem. Pregled izrečenih in izplačanih glob za občine Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole v letu 2014 Občina Znesek izrečenih glob (v evrih) Končno stanje odprtih terjatev Št. opozoril Sl. Bistrica 13.958,00 1.015,00 780 Poljčane 1.100,00 560,00 152 Makole 160,00 80,00 137 Vir: Medobčinski inšpektorat in redarstvo jajo: »Nad udorom smo namestili zaščito pred padavinami. Izdelan je projekt sanacije, ki je v potrjevanju Zavoda za varovanje kulturne dediščine. Zavod naj bi soglasje izdal v teh dneh. Dogovorjen je postopek arheoloških preiskav, izbrana sta izvajalca varnostnega načrta in gradbenega nadzora nad izvedbo del, pripravljena je dokumentacija za javno naročilo za izbiro izvajalca gradbeno-obrtniških del. Razpis bomo objavili v tem tednu. Ministrstvo za finance smo zaprosili za izredno dodelitev sredstev za sanacijo. Njihovega odgovora še nimamo. Menimo, da vrednost sanacijskih del ne bo presegla 250.000 evrov z vključenim DDV.« Plaz je živa stvar. Kaj če se ponovno sproži? Čeprav je lastnik grajskega kompleksa na griču sredi Ptuja država, pa se lokalna skupnost vseskozi aktivno vključuje v reševanje nastale nevarne situacije. »MO Ptuj je ves čas spremljala stanje, opozarjala na potrebne ukrepe, izvajala nekatere ukrepe za povečano varnost in klicala po nujnosti takojšnjega ukrepanja. Med drugim smo 27. maja kulturno ministrstvo opozorili na nujnost ukrepanja, saj se je podirajoči se zid ponovno premaknil. 1. junija smo resorni ministrici in predsedniku vlade poslali dopis, v katerem smo izrazili nezadovoljstvo - da se tri mesece ni naredilo nič konkretnega. Opozorili smo na prevzem odgovornosti. V začetku junija smo si ogledali občinski vinograd in se dogovorili za košnjo varnejše cone. Foto: Črtomir Goznik Korenine zelenja, ki prekriva zid, so se vrasle v reže med opeko in kamenjem. Posledično so se ustvarile razpoke, zid je bil dodatno izpostavljen vremenskim vplivom: vodi, zmrzali, visokim temperaturam... Podravje • Lani so redarji kršiteljem izdali za skoraj 150.000 evrov V Ptuju za 116.000 evrov, v Sl. Čeprav je po uvedbi redarske službe na območju mestne občine Ptuj prisoten trend upadanja prekrškov, 116.000 evrov glob. V Ormožu je ta številka več kot 10 krat nižja, prav tako tudi v občini Slovenska Po besedah vodje medobčinskega redarstva Roberta Brkiča so na področju varnosti cestnega prometa lani ugotovili 2094 kršitev, od tega 1748 v mirujočem in dinamičnem prometu, 346 kršitev pa zaradi prekoračitev dovoljene hitrosti vožnje. Ob tem Brkič poudarja: »To število zajemajo kršitve, ki so elektronsko evidentirane v dlančniku ,niso pa všteti prekrški, ki so jih redarji zaznali na terenu, podatkov pa niso vnesli v ročni terminal, ampak so kršitelja zgolj ustno opozorili. Ustnih opozoril je bilo bistveno več kot pisnih.« V lanskem letu je bilo največ, kar 472 prekrškov (predlani 653) zaradi parkiranja na pločnikih ali kolesarski stezi, 61 prekrškov (predlani 75) je bilo zaradi nedovoljenega parkiranja na parkirnih prostorih, rezerviranih za invalide, 566 prekrškov (predlani 1255) je bilo zaradi parkiranja v modri coni, brez parkirnega listka ali brez veljavnega parkirnega listka. 281 prekrškov pa je bilo v območjih brezplačnega kratkotrajnega parkiranja, kjer ugotavljajo povečanje števila prekrškarjev. »Največ prekrškov je bilo ugotovljenih v Vošnjakovi, Ja- Najvišje prekoračitve hitrosti na Ptuju »Na območju MO Ptuj je bila leta 2013 najvišja hitrost vožnje izmerjena na Volkmerjevi cesti, in sicer 117 km/h, lani pa smo najvišjo hitrost vožnje v naselju izmerili na cesti 8. avgusta, in sicer 101 km/h, pri čem je treba upoštevati tudi toleranco na podlagi pravilnika o meroslovju.« dranski ulici in na Vrazovem mec trgu, skupaj kar 175, v Miklo- ° šičevi ulici 164, v Prešernovi | ulici 134, Slomškovi ulici 116, g v Dravski 104, na Osojnikovi "" cesti 94, v Cafovi ulici pri OŠ Olge Meglič 91, na Slovenskem trgu 79, na Cvetkovem trgu 71, na Vinarskem trgu 64, v Ulici Heroja Lacka 61, na Vodnikovi 39, v Trstenjakovi ulici 38 in na Minoritskem trgu 33 prekrškov.« Največ prekrškov v okolici ZD Ormož Tudi v ormoški občini se, podobno kot na Ptuju, število prekrškov, ki jih zaznavajo redarji, se iz leta v leto manjša. Problem postajajo pasji iztrebki. Redarji so v Ormožu prisotni tri- do štirikrat na teden, občasno imajo delo tudi na območju krajevnih skupnosti. Največ kršitev v minulem letu je bilo zabeleženih zaradi napačnega parkiranja in par- kiranja v območju kratkotrajnega parkiranja brez označenega začetka parkiranja. Tako so v lanskem letu ugotovili skupno 429 prekrškov s področja prometa. »Vsi ti prekrški niso bili sankcionirani z izdajo obvestila o prekršku oz. s plačilnim nalogom, ampak je za kar precejšnji del teh prekrškov bilo izrečeno opozorilo.« Tako je bilo izdanih 11 pisnih opozoril, poleg tega pa so kršiteljem izrekli tudi veliko ustnih Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 16. junija 2015 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 a prepočasi « proti staremu delu mesta. Mestni viničar Andrej starim delom Ptuja ždi kot neka tiha nevarnost, Foto: Črtomir Goznik Nad udorom so namestili zaščito pred padavinami. Za najbolj ogroženo cono pa je pod plazom treba urediti lovilno mrežo. MO Ptuj je v stalnem kontaktu z direktorjem muzeja in sodelavci MK. Po ugotovitvah ti rešujejo dokumentacijo, vendar se zaradi pomanjkanja sredstev zadeve ne realizirajo. Župan vztraja pri takojšnjem ukrepanju, čas, ki je medtem potekel, pa kaže na slabost sistema in ljudi, ki na tem delajo,« pravijo na ptujski mestni občini, kjer tudi izražajo bojazen, da se bo plaz ponovno sprožil in povzročil novo škodo. Ali opeke in kamenja ne veže malta, temveč zelenje? Vremenski vplivi in pomanjkljivo vzdrževanje so tisti najverjetnejši razlogi, da je oporni zid na ptujskem grajskem griču popustil in se začel rušiti. Zid je prerasel z zelenjem, korenine so se vrasle v fuge in omogočile dostop zunanjim vplivom v konstrukcijo zidu: vodi, zmrzali ... Zaradi naštetega je zid počasi postajal vse bolj trhel in februarja letos popustil. V sklopu sanacije bodo zelenje odstranili. Do sanacije pa ga bodo še pustili, saj za zdaj (vsaj deloma) zagotavlja stabilnost zidu oziroma ga koliko toliko drži skupaj. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Mestni vinograd neobdelan »Oglašam se kot mestni viničar, ker se čutim odgovornega za mestni vinograd. Od udora naprej ni bila dovoljena nobena oskrba trte, saj so strokovne službe izdale, da je gibanje v vinogradu prepovedano. Druga težava pa je, da lahko zdrsne še večji del stene oziroma zemljine in so v nevarnosti spodaj živeči občani. Imeli smo že razgovor z direktorjem PMPO Brencetom, ki je zagotovil, da se na ministrstvu pripravljajo študije za sanacijo plazu. Imeli smo tudi sestanek na občini, kjer smo se dogovorili, da bo občina pristopila k začasnemu reševanju. Žalostno pa je, da država, ki bi morala plaz sanirati, ukrepa prepočasi. Ne želim napovedovati črnega scenarija, vendar vsako deževje, ki je, predstavlja nevarnost. Vsak plaz je živ. Želimo si hitrejšega reševanja in odstranitev plazečih se zemljin. Konkretnega zagotovila, kdaj bo sanacija, ni. Ministrstvo pripravlja študije, vendar pri nas to predolgo traja,« je povedal Andrej Rebernišek, mestni viničar in specialist za vinogradništvo in sadjarstvo. Tako je bil v mestni vinograd, ki šteje 400 trstov renskega rizlinga, štiri mesec omejen dostop. To pa pomeni, da se ni izvajala zaščita vinske trte. »Zdaj naj bi občina postavila zaščitno ograjo, da bomo lahko opravili nujno potrebna dela,« je povedal Rebernišek. Ali to pomeni, da v jeseni vendarle vino bo v sodih mestne kleti? »Sprva je kazalo, da bodo sodi ostali prazni, po zadnjem dogovoru z županom pa upam, da nam bo sode uspelo napolniti,« je odgovoril Rebernišek. Mojca Vtič glob Bistrici le za 14.000 evrov glob so samo lani kršiteljem cestnoprometnih predpisov ter odloka o javnem redu in miru izdali za dobrih Bistrica, ki je po številu prebivalcev večja kot MO Ptuj. opozoril. Kot ugotavlja Brkič, so največ prekrškov ugotovili na Ptujski cesti, v okolici Zdravstvenega doma (ZD) Ormož. Že konec leta 2013 in tudi lani so redarji z občasnimi zgodnjimi nadzori dosegli, da na parkirišču ob ZD Ormož niso parkirali svojih vozil zaposleni v okoliških ustanovah, ampak so bila parkirna mesta namenjena izključno pacientom. »Pred ZD Ormož ni nihče dobil globe, če je parkiral dalj časa. Ampak so globe prejeli tisti, ki niso označili časa začetka parkiranja ali so parkirali na intervencijski poti ali na parkirnem prostoru za invalide,« je pojasnil Brkič. Problematični pasji iztrebki Kot je dejal Brkič, meritev hitrosti na območju ormoške občine ne izvajajo. Meritve hitrosti so tako še naprej v domeni ormoških policistov. So pa zato imeli več dela s psi in njihovimi lastniki. Lani so prejeli več prijav zaradi puščanja pasjih iztrebkov na javni površinah in vodenja psov brez povodca. Omenil je, da svoje naloge izvajajo v uniformi, zato lastniki psov ob prisotnosti redarjev pobirajo iztrebke, če redarja ni v bližini, pa ne. »Zaradi lažjega ukrepanja zoper tovrstne kršitve je v večini občin sprejet odlok, ki dejanje nepobiranja pasjih iztrebkov določa kot prekršek, vodnikom psa pa nalaga, da morajo imeti pri sebi vrečko, ki jo morajo na zahtevo občinskega redarja pokazati. Občina Ormož sicer ima ta odlok, za nadzor teh določb pa je pristojen občinski inšpektor. Bistriško: 1489 prekrškov, 128 plačilnih nalogov Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole za občine ustanoviteljice opravlja nadzor nad izvajanjem komunalnih dejavnosti, nad občinskimi cestami ter izvaja redarsko službo. Največ plačilnih nalogov so izdali redarji, inšpektorji pa so v prvi vrsti predvsem opozarjali. Sicer pa sta medobčinski inšpektorat in redarstvo lani zabeležila 13.958 evrov prihodkov. Redarska služba je v letu 2014 v občini Slovenska Bistrica zaznala 1164 zaznanih prekrškov. Od tega je bilo 780 izrečenih opozoril, 292 obvestil o prekrških in 92 izdanih plačilnih nalogov. V občini Poljčane je bilo ugotovljenih 181 prekrškov. Od tega je bilo 152 prekrškov neznatnega pomena, za kar so se kršiteljem izrekla opozorila na kraju samem. »Kršiteljem smo izdali 29 plačilnih nalogov. Na območju Občine Makole smo zaznali 144 prekrškov. Od tega je bilo 137 pre- krškov neznatnega pomena, za kar so se kršiteljem na kraju prekrška izdala opozorila na kraju samem. Kršiteljem je bilo izdanih sedem plačilnih nalogov,« je podatke povzel Robert Vrečko, vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva. In za katere kršitve so redarji lani najpogosteje izrekli kazen? Za nepravilno rabo varnostnega pasu, za voznike motornih koles, ki ne uporabljajo motoristične čelade, za nepravilno ustavljeno ali parkirano vozilo. Redarji so oglobili nekaj pešcev ter izdajali globe tudi na podlagi odlokov o javnem redu in miru. Oglobili so tudi lastnike psov s kaznijo 80 evrov, saj je prepovedano puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah. Slovenjebistričani so bili tudi kaznovani z globo 80 evrov, če so opustili vzdrževanje, čiščenje in urejanje zgradb, dvorišč, poti, ograj in drugih objektov. Na območju Makol je bilo med pogostejšimi prekrški tudi kurjenje na prostem. In sicer je to kaznivo, če se s tem moti okolico ali povzroča nevarnost požarov. Mojca Vtič, Miha Šoštarič, M. Ozmec Uvodnik Državna srebrnina: bankomat za elitne izbrance Minuli konec tedna so kolegi novinarji na Televiziji Slovenija razkrili nekaj dragih svetovalnih pogodb, sklenjenih z državnim Telekomom. S konkretnimi imeni. Imen bi sicer razkrili še več, a državna podjetja podatkov niso posredovala, saj da so za vezanci po zakon u o informacijah javnega značaja šele od lanskega aprila. Državna podjetja so krasen obvod za financiranje politike in tako imenovanih centrov moči. V zavarovalništvu, bankah, telekomunikacijah in energetiki se obrne zares zajetna masa denarja. Z izjemo bank, ki so jih izčrpali do zadnjih atomov moči, je v ostalih branžah, ki smo jih našteli, še vedno zelo, zelo veliko denarja. Toliko, da se 20 milijonov, kolikor naj bi jih Telekom letno razdelil kot rente po svetovalnih pogodbah, niti nikjer ne pozna. Nadzornike v javna podjetja postavlja politika. Predsednike uprav in direktorje postavljajo nadzorniki. Več kot jasno je, da bodo potem oboji naloge izvrševali po želji in volji gospodarja. Da bodo ugodili potrebi po zagotavljanju finančnih rent, s katerimi se zagotavlja bodisi financiranje politike bodisi lagodno in finančno bogato življenje posameznikov. Rente se izplačujejo skozi drage svetovalne pogodbe (po navadi se storitev načeloma sploh ne izvede) ali pa skozi naročanje opreme in blaga, kjer imajo prednost ekskluzivni dobavitelji. Storitve ali blago, ki se jih naroča pri enih in istih dobaviteljih, so tudi po več sto odstotkov dražji od običajnih cen na trgu. Ker je denarja v dejavnostih, ki smo jih navedli, skorajda neskončno, se odločevalci na vrhu z njim zlahka poigravajo, nahranijo okrog sebe vsa lačna usta, pri tem pa nekaj ostane še za njihove visoke plače in posebne nagrade. Elektriko, telefon, zavarovalne premije in podobno plačujemo vsi državljani oziroma vsa gospodinjstva. Zato je masa denarja, ki se redno mesečno zbira na računih podjetij v teh dejavnostih, zares ogromna. V teh branžah zaradi rednih odjemalcev in rednega dotoka sredstev denarja pač ne more zmanjkati. Mojca Zemljarič 4 Štajerski TEDNIK Aktualno torek • 16. junija 2015 Ptuj • Sodišče bo odločilo, ali bodo odvetniki smeli vpogledati v domnevno sporne Perutninine posle » Glaserjev« PMP na sodišču proti »Glas Delničarji Perutnine Ptuj (PP) so lani avgusta na zasedanju skupščine potrdili sklep, na podlagi katerega bi odvetniška druži vložitev tožb zoper upravo in nadzornike v zvezi z oškodovanjem družbe zaradi poslov iz preteklosti. Sklep so potrdili drža (MDS) in Perutninarska zadruga Ptuj (PZP). Uprava tega skupščinskega sklepa ni izvršila, saj naj bi se zataknilo pri določanju višine stroškov, ki bi jih za pregled poslovanja zaračunala odvetniška pisarna. Prav tako po mnenju uprave PP ni razloga, da bi se posli iz preteklosti vnovič preverjali oziroma revidirali, ker sta za te posle bili opravljeni že dve reviziji. Izvedla ju je revizijska hiša BDO in pripomb naj ne bi bilo. Prvi mož PP Roman Glaser poudarja, da potrebe po tem, da bi se posli iz preteklosti še enkrat preverjali, ne vidi. Gre pa za posle z družbami Merfin (preko katere je Bine Kordež kupoval Merkur), Infond holding in Center naložbe (preko katerih je Boško Šrot kupoval Pivovarno Laško) ter družbo Univit. Vsa našteta podjetja so danes v stečaju, Boško Šrot v zaporu, Bine Kordež je bil obsojen, a so ga iz zapora nedavno izpustili in mu bodo zaradi procesne napake sodili še enkrat. Situacija na Ptuju pa je torej takšna, da eno podjetje Romana Glaserja (Holding PMP) toži drugo podjetje, v katerem je Glaser predsednik uprave, generalni direktor in solastnik. Hipotetično bi lahko oba odvetnika (Perutninin in PMP-jev) zagovarjala interes iste osebe (Romana Glaserja). »Najmanj nenavadno je, da uprava v vlogi Holdinga PMP izpodbija sklep skupščine, ki ga tako ali tako ni imela namena izpolniti. Prepričan sem, Holding PMP ima v Perutnini 10-odstotni lastniški delež. Njegovi lastniki so člani uprave PP: Roman Glaser (16 %), Nada Krajnc in Tone Čeh (vsak po 14 %) in Milan Čuš (11 %) ter podjetje Univit v stečaju (22 %). Preko slednjega naj bi v preteklosti tekla večina blagovne dobave za Perutnino Ptuj. Direktor Holdinga je Bojan Pahor, nekdanji direktor ZRS Bistra Ptuj. Pahor je med drugim tudi direktor Perutnininega hčerinskega podjetja PP energija. 76-odstotni lastnik PP energije je Holding PMP. da je uprava s poslom z Merfi-nom (Merkurjem) oškodovala Perutnino Ptuj,« je med zaslišanjem na sodišču povedal Rajko Stankovič, predsednik MDS, ki v gospodarskem sporu nastopa v vlogi stranskega interventa (na strani PP). Odvetnik Perutnine je na obravnavi dejal, da se s Stankoviče-vimi izjavami ne strinja. Pravna mnenja elitnih pravnikov, tudi dekana ljubljanske pravne fakultete V rokah sodnika Tomaža Neudauerja je zdaj odločitev, ali bo sklep skupščine delničarjev PP iz avgusta lani obveljal in ali bo odvetniška družba Šelih & partnerji smela pregledati nekatere poslovne odločitve uprave. »Uprava se ne bori proti temu, da bi bil pregled opravljen. Posebna revizija v zvezi s temi posli je že bila izvedena. Poročilo z izsledki revizije je bilo na avgustovski skupščini predstavljeno, pripomb na podano poročilo ni bilo, kot tudi ne zahteve za dopolnitev. Revizija je bila obsežna, uprava je revizorjem posredovala obsežno gradivo, 10.000 dokumentov. Pogodbe z odvetniško družbo Šelih nismo sklenili, ker ni bilo moč doreči ne vrednosti in ne obsega pregleda,« je med zaslišanjem na sodišču med drugim povedal Glaser in dodal, da bi sodelovanje z odvetniško družbo Šelih & partnerji poslovnemu sistemu PP povzročilo finančno škodo, saj stroški njihovega dela niso bili natančno definirani. Zato uprava z njimi tudi ni sklenila pogodbe. Za sklenitev pogodbe z odvetniško družbo oz. izvršitev sklepa skupščine je bil zadolžen član uprave PP Milan Čuš. Kot je izpovedal na sodišču, naj bi bilo vprašljivo, ali je takšen sklep skupščine Iz poročila revizijske hiše BDO »Nakup delnic Merkurja po našem mnenju ni bil v ekonomskem interesu Perutnine Ptuj. Zaradi nakupa delnic Merkurja je PP zmanjšala svoja finančna sredstva oziroma potrebovala bančna posojila v višini 26 milijonov evrov, kar je v času od nakupa delnic naprej povzročalo nepotrebne stroške obresti. Nakup delnic Merkurja je bil po našem mnenju predvsem v interesu nekaterih večjih delničarjev PP, zlasti Holdinga PMP,« je med drugim zapisano v poročilu, ki navaja tudi, da je v zameno za Perutnino petodstotno lastništvo v Merkurju Holding PMP upravljal z glasovalnimi pravicami delnic, ki jih je v Perutnini imel (oz. jih še ima) Merkur. To je okrog 25 odstotkov. Situacija je bila torej sledeča. Merkur je kupil 25-odstotni delež Perutnine, Perutnina pa petodstotni delež Merkurja. Glasovalne pravice za Perutninin delež v Merkurju je imel Merfin oz. zanj Bine Kordež, glasovalne pravice Merkurja v Perutnini pa Holding PMP, v lasti uprave PP. Merkurjeve delnice, za katere je Perutnina najela 26-milijonski kredit in ga odplačuje, so danes najverjetneje vredne nič, saj je Merkur v stečaju. O poslu med Merkurjem in PP še sicer teče sodni spor. sploh zakonit. Pravno mnenje Juhart. »Sklep naj bi bil neza- dorečen in nekonkretiziran. V o nezakonitosti sklepa naj bi konit in ga zato ne smemo iz- osnutku pogodbe, ki bi jo na zapisal dekan pravne fakulte- vršiti. Nima ustrezne podlage podlagi tega sklepa sklenili z te v Ljubljani, profesor Miha v zakonu, je pomanjkljiv, ne- družbo Šelih & partnerji, tudi Ko je župan Anton Butolen svetnike seznanil z aktualnimi razmerami, je izpostavil, da poteka gradnja nove dvorane v Žetalah po terminskem planu. Znan je že izvajalec obnove Pušnikove domačije, to je podjetje Volnar, ki naj bi jo v celoti obnovilo za 81.000 evrov. Do konca junija naj bi dokončali tematsko krožno pot Po poteh kulturne dediščine občine Žetale, ki jih bo veljala 19.000 evrov, opravili pa naj bi tudi sanacijo enega od treh plazov in na cesti Žetale-Majšperk, v zaselku Vodole. P Župan zagrozil celo s sodiščem Precejšnje razburjenje pa je povzročilo obsežno pismo, ki ga je županu in svetnikom posredoval zasebnik Ivan Bele, ki je bil ogorčen, ker kot domači gradbinec ni bil izbran za gradnjo novega zbirnega centra za ravnanje z odpadki. Župan Butolen je vidno razburjen odločno zavrnil vse očitke o domnevnih nepravilnostih, ki naj bi jih občina pri tem zagrešila: »Odločno zavračam vse zlonamerne očitke in žaljive pripombe, predvsem pa očitke na račun dela občinske uprave in mene osebno. Poglejte si to obsežno dokumentacijo in ugotovili boste, da so vsi postopki potekali v skladu z zakonodajo in veljavnimi predpisi. Vsi ponudniki so imeli enake pogoje in na osnovi najnižje ponujene cene smo za izvajalca del izbrali Cestno podjetje Ptuj. Takih očitkov, kot so v tem pismu, si jaz ne dovolim in žal mi je, da Bele ni nocoj tukaj, saj bi mu rad to povedal v oči. Zahtevam, da nadzorni odbor občine vso zadevo po- drobneje preuči in preveri, in če bo treba, bom po 17 letih vodenja šel tudi na sodišče.« Nestrinjanje z očitki iz pisma je izrazila tudi direktorica občinske uprave Milica Simonič Steiner in pri tem dodala, da so do sedaj edina občina, ki je za gradnjo zbirnega centra pridobila tudi ustrezno gradbeno dovoljenje. Župan pa je razpravo o tem končal z besedami: »Nekateri pač vse skupaj jemljejo preveč po domače. Če so domačini, to še ne pomeni, da ne bomo do- Žetale • Tudi v Halozah se imajo včasih »lepo« Županu je prekipelo Zadnja seja žetalskega sveta bi bila povsem običajna, saj so z devetnajstimi točkami opravili v dobrih treh urah; vroče je postalo šele pod točko razno, saj je župana razburilo pismo domačega podjetnika, ki je izrazil ogorčenje, ker ni bil izbran za gradnjo centra za ravnanje z odpadki. Foto: M. Ozmec Županu Antonu Botolenu je prekipelo: »Ne dovolim, da posamezniki nadirajo sodelavce občinske uprave, še manj, da hodijo k meni domov in se razburjajo na mojo družino!« Jabolko spora je bil tokrat nov center za ravnanje z odpadki v Dobrini, zato ker ga ni gradil domači izvajalec, ampak CP Ptuj. torek • 16. junija 2015 Aktualno Štajerski TEDNIK 5 erjevi« Perutnini ba Šelih & partnerji iz Ljubljane preučila možnosti za morebitno vna Kapitalska družba (KAD), društvo Mali delničarji Slovenije Roman Glaser, predSednik uprave PP: »Škoda do danes ni nastala in ni dokaZana. O tem danes ne more nihče soditi.« Rajko Stankovič, MDS: »G. Glaser točno ve, da je škoda nastala, saj je Perutnina najela 26-milijonski kredit, ki ga danes servisira, tega denarja pa ne bo nikoli videla. nista bila natančno definirana ne cena in ne obseg posla. Pogodba s Šelihom ni ekonomsko upravičena. Gre za strošek, ki po nepotrebnem obremenjuje družbo. Posebna revizija je že bila dvakrat opravljena in iz nobene ne iz- Foto: Črtomir Goznik Dokumentov dovolj, vprašanje, ali so bili vsi ... Kot priča v postopku je v četrtek pred sodišče stopila Majda Knez iz revizijske hiše BDO, ki je v zvezi s poslovanjem PP opravila posebno revizijo, rezultate revizije pa lani avgusta predstavila na seji skupščine. Na vprašanje sodnika Tomaža Neudauerja, ali je bila Perutnina v zvezi s poslom, ki se je nanašal na Merfin, oškodovana, je Knezova podala nedoločni odgovor. V odgovoru se ni izjasnila, »saj da bi lahko bila kakšna njena na sodišču izrečena beseda narobe razumljena ali tolmačena«. Knezova tudi ni natančno odgovorila na vprašanje, ali ji je vodstvo Perutnine predalo vse dokumente, ki jih je potrebovala za izdelavo revizijskega poročila. Dejala je: »V reviziji smo pregledali ogromno dokumentacije. Pridobili smo je dovolj, imeli smo zadostno dokumentacijo za pripravo poročila. Nismo pa mi policija, da bi še poizvedovali naokrog.« Vprašanja priči je zastavljal tudi Rajko Stankovič, predsednik MDS. »Ali je bil v dokumentaciji, ki ste jo pregledovali, izračun upravičenosti posla z Merkurjem (Merfinom)?« Knezova je odgovorila, da se ne spomni. Stankovič je nadaljeval: »Zakaj ste na skupščini dejali, da tega niste dobili?« Knezova: »Sprašujete me po detajlih. Težko se je detajlno spomniti podrobnosti revizije izpred nekaj let.« Stankovič: »Če je za vas 26 milijonov evrov detajl ...« Knezova: »Mogoče je bila dokumentacija v zvezi s to investicijo pomanjkljiva.« Revizorka je ob koncu zaslišanja ponovila, da so po njenem mnenju v celoti opravili nalogo, ki so jo prevzeli, in da so za izvedbo revizije prejeli dovolj dokumentov. Foto: Črtomir Goznik haja, da bi uprava oškodovala družbo,« je v četrtek pred sodiščem izpovedal član uprave PP Milan Čuš. MDS kot stranski intervent, Bratina v bran upravi oz. PMP Kot stranski intervent se je v postopek na sodišču vključilo društvo MDS. Zastopata ga Grega Tekavec in Rajko Stan-kovič. Oba sta bila prisotna na četrtkovi razpravi na ptujskem okrožnem sodišču. Zastopnika nista imela, pričam sta sama zastavljala vprašanja, sicer pa je sodišče ob koncu razprave zaslišalo tudi njiju. Stankovič je med drugim de- jal, da naj bi bili stroški storitev odvetniške pisarne, povezani s pregledom poslovanja, znani že na skupščini, vendar da predsedujoči skupščini odvetnik Stojan Zdolšek (ki ga je za vodenje skupščine pooblastila uprava) naj ne bi dovolil razkritja tega podatka. Pred sodišče je stopil še Borut Bratina, predsednik nadzornega sveta (NS) PP, sicer tudi elitni pravni strokovnjak ter profesor na mariborski ekonomski fakulteti. Bratina je dejal, da revizija o isti stvari ne more biti opravljena dvakrat in da v Zakonu o gospodarskih družbah ni pravne podlage, da bi odvetniška hiša opravljala revizijo poslovanja. Lahko samo svetuje stranki glede vložitve tožbe. Po besedah Bratine NS osnutka pogodbe z odvetniško hišo Šelih ni dobil na vpogled. Dodal je še: »V tem trenutku so ta dejanja za družbo škodljiva. Uprava ni dolžna izvršiti sklepa skupščine, za katerega meni, da je nezakonit.« Mojca Zemljarič sledno upoštevali vseh pogojev, ki jih zahteva zakonodaja, tu moramo biti do vseh enaki. In ne dovolim, da si posamezniki dovoljujejo reševati svoje probleme tako, da na-dirajo sodelavce občinske uprave, še manj, da hodijo k meni domov in se razburjajo. Zadeve so šle predaleč, moja V vrtcu bodo jeseni trije oddelki Po krajšem pojasnilu ravnateljice OŠ Žetale Silvestre Klemenčič so sprejeli sklep o določitvi cen programov v vrtcu, kjer ostajajo trije oddelki. Potrdili so tudi poročilo nadzornega odbora občine, ki pri lanskem poslovanju občine ni ugotovil nobenih nepravilnosti. Brez težav so potrdili še zaključni račun občine za minulo leto 2014, vreden dobrih 1,929 milijona evrov, pri čemer je župan Anton Butolen poudaril, da so v lanskem letu uspešno opravili tri večje investicije in da jim je za vse tri velike projekte uspelo pridobiti tudi sofinanciranje iz EU. Ker je v letošnjem letu država znižala financiranje občin, so morali potrditi spremembe občinskega proračuna za letošnje leto 2015, saj se bodo morali zaradi izpada pričakovanih sredstev dodatno zadolžiti za 210.000 evrov; predvsem zato, da bodo lahko dokončali lani začeto gradnjo nove večnamenske dvorane, ki bo veljala okoli 1,1 milijona evrov. vJ_/ družina nima s to občino prav nič, zato si tega ne dovolim in v prihodnje bom ob podobni situaciji ukrepal v skladu z zakonodajo!« Da je razočaran, ker kot domači podjetnik ni bil izbran za izvajalca del pri gradnji centra za ravnanje z odpadki, je svetnikom povedal tudi Franc Kos, ki je sejo spremljal na stranskem sedežu. Županu in občinski upravi je sicer očital pomanjkljivosti pri izvedbi postopka izbire, a jih je župan odločno zavrnil, tako da Kosu ni preostalo drugega, kot da je na koncu ugotovil: »Saj razumem, izpadel sem pač, ker v ponudbi nisem bil najcenejši. A rad bi povedal, da smo jaz in moji delavci del te občine, da svoje delo vedno opravljamo vestno in odgovorno in da do sedaj zanj nismo prejemali nobenih reklamacij.« M. Ozmec Ptuj • Nadaljevanje sojenja v primeru Tisto konec avgusta Zaradi odsotnosti stečajne obravnava odpadla Minuli teden bi se moralo na ptujskem okrožnem sodišču nadaljevati sojenje v kazenski zadevi zoper obdolžene Vilija Ceroviča, Mirana Ornika in družbo Tisto (danes v stečaju). Obtožnica se nanaša na poslovno goljufijo. A pogoji za izvedbo glavne obravnave niso bili izpolnjeni. Stečajna upraviteljica Tista Monika Rozman kot zakonita zastopnica družbe namreč ni prišla na obravnavo. Ker je podjetje med obdolženimi in ker se zastopnica naroka ni udeležila (podjetje pa tudi ni poslalo zagovornika oz. odvetnika), pogoji za izvedbo glavne obravnave niso bili izpolnjeni. Rozmanova se je sicer sodišču predhodno opravičila, saj da je na isti dan imela v Kopru postopek javne dražbe. Sodnica Kosi-jeva opravičila ni sprejela, glavno obravnavo je sklicala, jo začela in po nekaj minutah zaradi neizpolnjevanja pogojev tudi končala. Sodnica je Rozmanovi naložila plačilo takse za krivdno preložitev glavne obravnave v znesku 125 evrov ter plačilo vseh stroškov, ki so nastali v zvezi s sklicem in pričetkom naroka, ki je nato odpadel. Sojenje v kazenski zadevi Tisto se bo nadaljevalo šele konec avgusta. Pred sodnimi počitnicami, ki se začnejo 15. julija, namreč več ni bilo možno najti prostega termina za glavno obravnavo. Mojca Zemljarič 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 16. junija 2015 Podravje • Jubilejna, 10. Otroška varnostna olimpijada Zmagala OŠ Gorišnica Pod okriljem Policijske uprave (PU) Maribor že desetletje poteka Otroška varnostna olimpijada. Projekt združuje več kot tisoč otrok iz številnih podravskih osnovnih šol, ki se pomerijo v znanju in spretnostih s področij javne varnosti ter zaščite in reševanja. »Projekt Otroška varnostna olimpijada je skozi leta dobival veljavo, poleg tega pa tudi rastel, tako vsebinsko kot po obsegu. Njegov namen je otrokom na primeren, všečen in učinkovit način predstaviti različne nevarne situacije, ki se nam lahko pripetijo kjerkoli in kadarkoli. V mislih imamo nevarne situacije v prometu, doma (v hiši ali stanovanju), v gorah, na bazenu, v primeru požara in podobno,« je o projektu povedal policist PP Rače Borut Urnaut in dodal: »Na vsakem predtekmovanju, še posebej pa na finalu Otroške varnostne olimpijade, prikažemo svoje delo skozi različne službe, ki delujejo v policiji, te pa pri tem prikažejo svoja vozila, opremo, orožje in podobno. Predstavijo se tudi gasilci, reševalci, Slovenska vojska, Civilna zaščita, Finančna uprava (bivša carina), mestna redarska služba ipd.« Udeleženci Otroške varnostne olimpijade se najprej pomerijo v predtekmovanjih, nato sledi končni finale. Letošnji je nedavno potekal v dvorani Tabor v Mariboru. Udeležilo se ga je 20 najboljših ekip, izbranih na šestih predtekmo-vanjih, ki so se pomerile v štirih različnih igrah. Medtem ko so organizatorji seštevali rezultate, so se otro- Na letošnji Otroški varnostni olimpijadi je skupno sodelovalo 1090 otrok oziroma 109 ekip. V finalu je zmagala ekipa četrtošolcev OŠ Gorišnica. ci družili z vrhunskimi športniki, zaposlenimi v policiji, Slovenski vojski in Finančni upravi. Ob koncu je sledila še podelitev pokalov, priznanj in drobnih pozornosti. Pokale najboljšim sta podelila predstavnik GPU Vinko Trebše in pomočnik direktorja PU Maribor Rafael Viltužnik. Projekta Otroške varnostne olimpijade se v velikem številu udeležujejo osnovne šole iz širšega ptujskega območja, ki dosegajo vidne rezultate. Letošnji zmagovalci finala so učenci 4. B-razreda OŠ Gorišnica z mentorico Klementino Lindič. Tako otroci kot njihova mentorica in ravnatelj šole Milan Šilak so se uspeha zelo razveselili in so z uvrstitvijo na prvo mesto zelo zadovoljni. Drugo mesto so osvojili tekmovalci iz OŠ Žetale. Na četrtem mestu so bili učenci OŠ Cerkvenjak-Vitomarci. V finalu jubilejne, 10. Otroške varnostne olimpi- jade so sodelovali tudi učenci osnovnih šol Ljudski vrt, Videm - podružnica Sela, Cirku-lane-Zavrč (lokacija Cirkula-ne), Markovci (z dvema ekipama), Lenart, Fram, Poljčane in II. OŠ Slovenska Bistrica. Finale Otroške varnostne olimpijade je imel mednarodni značaj. Udeležili so se ga namreč tudi osnovnošolci iz Bednje na Hrvaškem, ki so med 20 ekipami zasedli osmo mesto. Mojca Zemljarič Makole • Starši si ne želijo komb Bo občini uspelo 10.500 evrov za lo Osnovna šola se je v letošnjem šolskem letu prvič je vpis upadel in v to šolsko leto je bilo vpisanih sai 11. In po pravilniku je to pomenilo kombinacijo. Uči da bi pouk potekal v ločenih oddelkih,« je pojasnila Dodala je, da je šola v želji, da se ponovno oblikujeta ločena razreda, že poklicala vse starše otrok, ki so v tem šolskem okolišu, otroci pa obiskujejo druge ali sosednje šole. »Starši so iz različnih vzrokov prešolanje k nam odklonili, v enem primeru pa se še odločajo. Prav tako smo na ministrstvo maja poslali prošnjo po samostojnih oddelkih z utemeljitvijo, da del območja občine Makole sodi med območja s posebnimi razvojnimi problemi in bi se lahko število učencev zmanjšalo. Čakamo še tudi na odločbo o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami, kjer bo zapisano, v kakšni skupini mora potekati pouk,« je povedala ravnateljica. Vendar bo odločitev ministrstva znana šele konec avgusta. Foto: Mojca Vtič Ptuj • Festival v znamenju kave Ste za skodelico ptujske kave? Če ste mislili, da smo vam zapisali že vse o letošnjem ptujskem festivalskem dogajanju, ste se ušteli. Na predstavitev še enega festivalskega novorojenčka smo bili povabljeni prejšnji teden: na Ptujske zgodbe o kavi. In ob tej priložnosti spoznali še en prijeten, manj znan kotiček Ptuja, primeren za skodelico kave - gledališki balkon, kjer dobite kavo z najlepšim razgledom. Kot nam je v imenu organizatorjev festivala povedala Helena Ajdnik, bo festival Ptujske zgodbe o kavi med 15. in 21. junijem povezal gostinske ponudnike v Prešernovi ulici in na Slovenskem trgu na Ptuju, Vrtec Ptuj, Zgodovinski arhiv Ptuj, strokovnjake in številne ustvarjalne posameznike, ki bodo čarobni napoj ponudili in predstavili skozi zgodovino, z glasbo, umetnostjo, kulinariko in etnologijo. Otroci iz Vrtca bodo predstavili svoj likovni pogled na ta priljubljeni napitek, na ogled bo razstava, ki je nastala v sodelovanju z Dejanom Zadravcem iz Zgodovinskega arhiva na Ptuju, gostinci v petih sodelujočih kavarnah (hotel Mitra, Bo Cafe, Kavarna KPŠ, kava bar Sima, bar Ste vedeli, da je v starem mestnem jedru Ptuja, kjer danes stoji hotel Mitra, že leta 1786 delovala kavarna Jožefa Kipertza z lastno pražarno kave in da ima starosta slovenskih mest pražarno še danes, z izdelkom, poimenovanem po Kipertzu? Skodelico kipertza lahko popijete v hotelu Mitra. Foto: Črtomir Goznik Ptujske zgodbe o kavi sta predstavila Helena Ajdnik, pobudnica festivala, in Dejan Zadravec iz Zgodovinskega arhiva. Orfej) vam bodo postregli vsak svojo zgodbo o kavi na svoj način, vas vabili na kavo in kavne napitke s popustom v okviru »srečnih uric« (v petek od 16. do 20. ure, v soboto in nedeljo od 14. do 18. ure), kratkočasili pa vas bodo še številni drugi dogodki: nocoj, 16. junija, ob 19.30 bo gostja glasbenega večera Maja Založnik ob spremljavi Marka Zaletelj a; v četrtek, 18. junija, ob 18. uri bo hotel Mitra gostil zanimiv pogovor "Ob kavi, o kavi". O tradiciji pražarstva in uživanja kave v Sloveniji in svetu, o kavarniški kulturi in družabnosti, povezani s kavo v Sloveniji in v naših krajih, bosta govorila dr. Janez Bogataj in dr. Božidar Je-zernik; slednji je lansko leto dobil nagrado za najboljšo knjigo o kavi na svetu. Ves čas festivala - od ponedeljka do nedelje - bo v hotelu Mitra na ogled razstava o prvem ptujskem kavarnarju Jožefu Kipertzu; pripravil jo je Dejan Zadravec, ki je raziskoval zgodovino tega za ptujsko kavarniško dogajanje zanimivega človeka. Dobimo se na skodelici ptujske kave. Velja? jš Videm • Vidovo postreglo s številnimi do Za več kot štiri milijone V občini Videm vsaka štiri leta v času, ko se spominjajo farnega Letošnje leto tako ni bilo namenjeno uradnemu praznovanju, je tiče življenja občine, ne le fare. Gotovo najpomembnejše dejanje ob vidovem je potekalo v soboto popoldne, ko so se občani z županom Friderikom Bračičem na čelu zbrali pri letos končani čistilni napravi, župan pa je ob tem spomnil še na mnoge druge investicije, ki so jih nato uradno predali v uporabo. Za kako velike dosežke gre, je župan predstavil v številkah: »Kaj vse danes odpiramo? Najprej kanalizacijski sistem, ki je zgrajen za celotno Po-brežje in Videm razen nekih manjših delov, konča pa se z eno najmodernejših čistilnih naprav. Tukaj je na novo urejeno pomožno nogometno igrišče, uredili smo parkirišča ob športnem parku, pa seveda športni objekt - na enem mestu se je združilo pet pridobitev, vrednih 4,1 milijona evrov. V okviru kanalizacijskega projekta na Pobrežju so po- tekali še štirje podprojekti: v celoti smo zamenjali azbestne vodovodne cevi, v zemljo smo položili nizkonapetostno napeljavo, internetni in kabelski sistem ter javno razsvetljavo. Kako je prišlo do pomožnega igrišča? Pred sedmimi leti smo kupili zemljo za čistilno napravo, pa je stroka odločila, da se zaradi poplavne ogroženosti tam ne more zgraditi čistilna. In tako se je po spletu okoliščin našel prostor za pomožno igrišče.sko Čistilna naprava je stala 1,050 milijona, kanalizacija skozi Pobrežje 2,1 milijona, športni objekt 326.000 evrov, parkirišča 15.000 evrov, pomožno igrišče, v katerega so položene tudi cevi za prestavitev nadzemnega daljnovoda pod zemljo, 115.000 evrov -skupaj čez 4 milijone evrov. Leto 2014 je bilo torej investicijsko izredno zahtevno. Po- torek • 16. junija 2015 Podravje Štajerski TEDNIK 7 iniranega oddelka napraskati čene ure pouka? srečala z izzivom - kombiniran oddelek. »V Makolah mo deset prvošolčkov, v drugem razredu jih je bilo itelji smo jo vzeli kot izziv. Starši pa so izrazili željo, ravnateljica Silvestra Samastur. Svetniki sprejeli le financiranje dodatnih ur matematike, slovenščine in okolja Da v jeseni ne bi bilo prevelikih presenečenj, se je šola obrnila na občino. Učitelji, še posebej pa starši, si namreč želijo, da bi temeljni šolski predmeti, kot so matematika, slovenščina in okolje, potekali ločeno, pouk glasbene umetnosti, likovne umetnosti in športa pa bi se izvajal v kombiniranem oddelku. Občina bi za omenjeni predlog (izoblikovali so ga pedagoški delavci) morala zagotoviti za šolsko leto približno 10.500 evrov. V razpravi je Alojz Gorčen-ko okrcal starše, saj je dejal, da starši pri izbiri šole upoštevajo tudi izgled šolske stavbe. Svetnik Marko Vtič je dejal, da naj se vsem učencem omogoči enako izobraževanje. Župan Franc Majcen se je strinjal z Vtičem ter dodal: »Denar moramo še napraskati.« Svetniki so soglasno pod- prli predlog, da v primeru, če ministrstvo ne odobri dveh ločenih razredov, financira ločene ure pouka, vendar le temeljnih predmetov. Prioriteti sta jedilnica in večja kuhinja Sicer pa je osnovna šola vse od leta 2009 pridobivala, je priznala ravnateljica. »Dobili smo telovadnico, knjižnico, šola je bila energetsko obnovljena. Vendar od znotraj ostaja skoraj 170 let stara zgradba, potrebna obnove,« je dodala. Tako bo morala občina v naslednjih letih razmišljati o obnovi vodovodne napeljave, izboljšanju razsvetljave in predvsem o ureditvi jedilnice in kuhinje. »Učenci pri nas še vedno malicajo v razredih, kosilo jedo pravzaprav na hodniku do kuhinje. Ob tem je tudi vsako leto več učencev, ki imajo vse tri obroke in naša majhna kuhinji skoraj ne zmore zadostiti potrebam,« je priznala Samastur jeva. Mojca Vtič sežki evrov investicij zavetnika sv. Vida, pripravijo občinski praznik; zadnji je bil lani. pa vseeno vidovo postreglo s pestrim dogajanjem tudi, kar se leg sodelavcev na občini imajo veliko zaslug za uspešne investicije tudi izvajalci: Cestno podjetje Ptuj za kanalizacijo na Pobrežju in športni objekt, Komunalno podjetje Ptuj za čistilno napravo, Elektro Ptuj pa je skupaj z našim režijskim obratom sodelovalo pri pripravljalnih delih za prestavi- tev daljnovoda v zemljo. Naj poudarim, da smo z vključevanjem naših režijskih delavcev v različna dela izredno pocenili marsikatero investicijo.« Po blagoslovitvi vseh investicij je župan s svetniki simbolično prerezal še vrvico in predal vse objekte v uporabo. jš Foto: jš Zupan Friderik Bračič je ponosen predstavil več kot štiri milijone evrov vredne investicije, ki so jih odprli ob vidovem. Ptuj • Prireditev ob 60-letnici Zgodovinskega arhiva Ustanova, kjer so arhivirali čas V petek, 12. junija, so v Zgodovinskem arhivu na Ptuju proslavili 60-letnico skrbi za zgodovinsko gradivo. Na slovesnosti so se kolektivu pridružili tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, ptujski župan Miran Senčar, številni kolegi iz sorodnih slovenskih, hrvaških in avstrijskih ustanov ter nekdanji in sedanji sodelavci. Skrb za ohranjanje arhivskega gradiva v Ptuju se je začela že v 19. stoletju, ko je takratno Muzejsko društvo začelo zbirati starorimsko gradivo. Deset let po koncu druge svetovne vojne, spomladi 1955, pa je postal arhiv samostojna ustanova. Razmere, v katerih je takrat deloval, so bile vse prej kot ustrezne: dva zaposlena v tesni sobi sredi kupov arhivskega gradiva. Primanjkovalo je vsega: polic, prostora, delavcev ...; delovne vneme pa je bilo vedno dovolj. Z močno voljo in prizadevanjem se je arhiv prostorsko širil, a vedno prepočasi za obilico gradiva, ki je moralo biti arhivirano. Šele leto 2006 je prineslo celovito rešitev. V arhivu so ob svoji osnovni dejavnosti ves čas razvijali tudi živahno kulturno in prosvetno dejavnost: pripravljali so razstave, predavanja na osnovi arhivskih virov, obja- Foto: Črtomir Goznik Katja Zupanič (na desni), direktorica Zgodovinskega arhiva, razkazuje prostore arhiva ministrici Ju-lijani Bizjak Mlakar in županu Miranu Senčarju. vljali publikacije, strokovne priročnike in pripomočke za rabo arhivskega gradiva, da bi Foto: Črtomir Goznik Svoje 60-letno delo so v Zgodovinskem arhivu predstavili v jubilejnem zborniku. seznanili širše množice s poslanstvom arhiva. »Praznovanje 60-letnice nas je povezalo na današnji slavnostni prireditvi, da izrazimo spoštovanje dejavnosti, ki jo v našem arhivu vestno in predano opravljamo že od leta 1955. V arhivu radi rečemo, da se pri nas čas ni ustavil, da smo ga le arhivirali. Ko se v mislih sprehodimo skozi delovanje naše ustanove, pomeni tak sprehod preplet številnih vloženih skupnih in individualnih prizadevanj vseh dosedanjih delavcev v želji po napredku arhivske stroke. Danes naš arhiv že na zunaj ponuja podobo, kot si jo taka ustanova zasluži,« je med drugim omenila direktorica arhiva Katja Zupanič. »Zgodovina se dogaja povsod. S svojim zavidljivim strokovnim znanjem smo na odlični poti, vredni zaupanja in spoštovanja javnosti, da skupaj ohranjamo in delimo segmente našega vsakodnevnega življenja, ki predstavljajo vir številnih raziskav in so hkrati pravni dokumenti.« Zbrane je nagovorila tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, župan Miran Senčar pa je arhivu ob jubileju podelil protokolarno darilo MO Ptuj. Svoje delo so delavci arhiva predstavili z razstavo in jubilejno publikacijo Resnice preteklosti hranimo za dejstva prihodnosti. Kulturni program pa so oblikovali učenci glasbene šole Karola Pahorja s svojimi profesorji. jš Sveti Andraž v Slov. goricah • Razmišljajo o dodatnem oddelku Pri Svetem Andražu dodatni polovični oddelek za malčke v vrtcu Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah namerava jeseni odpreti dodatni polovični oddelek vrtca Vitomarci, ki sicer deluje kot organizacijska enota zavoda OŠ Cerkvenjak-Vitomarci. Posledično pa bodo zaposlili tudi eno vzgojiteljico. Kot je pojasnila županja Darja Vudler, bi s tem razbremenili zmogljivosti vrtca, v katerega se je vpisalo 43 otrok: „Z odprtjem dodatnega oddelka ne bi zavrnili niti enega otroka, v nasprotnem primeru pa bi jih morali devet." Novi oddelek nameravajo urediti v prostorih osnovne šole, kamor bi preselili oddelek najstarejše skupine. „V prvi, najmlajši skupini bo 11 otrok in je prostora še za enega otroka. Drugo skupino bo obiskovalo 18 otrok in je trenutno prostora še za tri otroke. V tretji skupini bo 13 otrok, ta skupina je zapol- njena," je povedala andraška županja ter še dodala, da bo zaradi dodatnega oddelka vrtca potrebna dodatna zaposlitev ene vzgojiteljice. Pri tem pa je še zatrdila, da se ekonomska cena vrtca ne bo spremenila. Dve muhi na en mah Z dodatnim oddelkom bi po besedah Vudlerjeve rešili tudi vsakoletni problem - združevanje razredov: „Otroci se prvič začnejo vključevati v družbeno življenje v občini prav z vstopom v vrtec, zato se mi zdi izje- mnega pomena, da se zagotovi prostor v vrtcu čim večjemu številu otrok, po možnosti vsem. Starši, ki so zaposleni, morajo namreč v primeru zavrnitve v domačem kraju iskati rešitve v drugih vrtcih, kar posledično pomeni slabo voljo staršev in tudi plačilo naše občine drugim. Otroci se z leti potem tudi navadijo na drug vrtec in starši se redko odločajo za spremembo v času obiskovanja vrtca, nato se stkejo prijateljstva in zgodi se, da ti otroci potem tudi obiskujejo šolo izven svojega šolskega okoliša. V naši občini je nekaj takšnih primerov. In potem imamo vsako leto problem z združevanjem razredov. Iz vseh teh razlogov smo zelo zadovoljni, da smo lahko sprejeli vse otroke, katerih starši so podali vloge za vpis, in upamo, da bomo kmalu lahko pisali o tem, da smo odprli še kakšen oddelek in da bosta naša šola in vrtec polna otrok." Če se bodo uresničile županji-ne besede in bodo torej jeseni odprli dodatni polovični oddelek, bodo prvič po devetih letih od odprtja vitomarškega vrtca delovale tri skupine. Monika Levanič 8 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 16. junija 2015 Ormož • Na obisku minister za infrastrukturo Peter Gašperšič Brez konkretnih obljub glede gradnje hitre ceste V začetku tedna se je na delovnem obisku v Podravju mudil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Ogledal si je gradbišča na železniški progi in ob njej, kjer poteka modernizacija infrastrukture ter elektrifikacija omrežja. Celodnevni obisk je minister sklenil v Ormožu. Odzval se je povabilu lokalnega odbora stranke SMC. Slednji so ga medse povabili z namenom predstaviti mu pobudo za nujnost izgradnje hitre ceste (ali dela ceste) med Ptujem in Ormožem. Odbor stranke SMC Ormož je na ministra apeliral, da bi se v prvi fazi zgradila vsaj cesta od Ormoža do Formina oz. Gorišnice in nato nadalje do Markovcev. Tam bi se začasno priključila na obstoječo regionalko Ptuj-Zavrč. Na tej celotni trasi je hitra cesta umeščena v prostor, za en odsek je že pridobljeno gradbeno dovoljenje, za drugega bi se ga po veljavnih prostorskih aktih tudi dalo pridobiti. Druga možnost, ki jo predlaga SMC Ormož, je izgradnja ceste do Gorišnice, od tam dalje bi na novo sprojektirali povezovalno cesto do regionalke Ptuj-Zavrč (dolžine okrog 500 metrov). Z novozgrajeno cestno povezavo bi se tranzitni promet izognil nekaterih naselij, med drugim tudi križanja regionalne ceste in železniške proge v Mihov-cih. Kot smo poročali, bo tudi po obnovi železniške proge to križanje ostalo. Razlog za to, da se na tem mestu v sklopu projekta obnove proge ne zgradi izven nivojsko križanje, je bila prav izgradnja hitre ceste. A danes ni ne enega in ne drugega. Ne ceste in ne podvoza ali nadvoza. Stanje, kot je, pa je tudi v nasprotju z zakonom. Obremenjenost železniške proge se bo po modernizaciji predvidoma še povečala. Danes naj bi dnevno po progi skozi Mihovce peljalo 56 vlakov, v prihodnje naj bi jih bilo 84 na dan. Hitra cesta bi bila dvopasovnica, a cestninska V SMC še poudarjajo, da bi za gradnjo dela hitre ceste z navezavo na regionalno cesto Ptuj-Zavrč potrebovali 15 milijonov evrov. Če bi v Mihovcih zgradili podvoz ali nadvoz, s Minister Peter Gašperšič in predsednica lokalnega odbora SMC Ormož Mojca Znidarič čimer bi odpravili nezakonito stanje, bi potrebovali štiri ali pet milijonov evrov. Po njihovem mnenju bi tako bilo bolj smiselno nadaljevati aktivnosti za gradnjo hitre ceste. Konkretne obljube, da se bo ta začela graditi, minister Gašperšič ni podal. »Denar za gradnjo mora zagotoviti DARS, ki ta hip s prostimi investicijskimi sredstvi ne razpolaga. DARS bo v prihodnje svoje kreditne obveznosti tako ali tako moral reprogramirati. Ob tem se bodo morebiti sprostile možnosti za novo dodatno zadolževanje in šele takrat bi bilo možno (s poroštvom države) zagotoviti sredstva za izgradnjo te hitre ceste,« je povedal ter dodal, da je za hitro cesto med Ptujem in Ormožem predvideno, da bo cestninska. Četudi bo dvopasovnica. Minister je še povedal, da bodo gradnjo hitre ceste poskusili vključiti v operativni program. Tega naj bi letos pripravljali in prihodnje leto potrjevali. Srečanja z ministrom se je udeležil tudi ormoški župan Alojz Sok ter poudaril, da je ta cesta dolg države do regije. Nekdanji ormoški občinski svetnik Boštjan Štefančič je dejal, da je situacija v Ormožu, predvsem gospodarska, akutna in da neizgradnja hitre ceste kaže na nesposobnost državne in lokalne politike. Središki župan Jurij Borko se srečanja z ministrom sicer ni udeležil, je pa posredoval dopis, v katerem opozarja na visoko frekvenco tovornih vozil po regionalni cesti skozi občino Središče ob Dravi. V prihodnje je na tem delu pričakovati še več tovornega tranzita, saj da je Hrvaška tik pred tem, da od Čakovca do Središča zgradi hitro cesto. Mojca Zemljarič Foto: MZ Ptuj • Razpis za Najpodjetniško idejo 2015 Od inovativnosti do uspeha Manager klub Ptuj (MKP) je objavil razpis za Najpodjetniško idejo 2015. Na razpis se lahko prijavijo gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki ter dijaki in študenti. Cirkulane • DgB skeptično do osnutka zakona Štiri milijone evrov za Borl: vrabček na zelo oddaljeni veji Namen razpisa je poiskati pogumne, raziskovalno usmerjene in inovativne posameznike, ekipe in podjetja, ki bi s svojo idejo lahko uspeli na domačem in sčasoma prodrli na globalni trg. Želja je podpreti ideje, ki bodo v prihodnosti prinesle nove zaposlitve, podjetniško razmišljanje in dolgoročen uspeh. Na razpisu lahko kandidira gospodarska družba ali samostojni podjetnik s sedežem na območju UE Ptuj, ki je uspel realizirati drzno podjetniško idejo v obdobju zadnjih petih let. Komisija bo v postopku ocenjevanja upoštevala ideje v dveh kategorijah, in sicer mala in mikro podjetja ter srednja in velika podjetja. Dokazati je treba izvirnost ideje, njen potencial, pričakovane poslovne učinke ter odnos realizacije ideje do družbe- nega in naravnega okolja. Na vsaj enem od naštetih kriterijev je treba izkazati nadpovprečnost. V kategoriji dijaki in študenti bo komisija upoštevala ideje v dveh ločenih kategorijah. Kandidirajo lahko dijaki ali študenti iz širšega ptujskega okolja, ki imajo izvirno podjetniško idejo, ki so je že ali bi jo želeli udejanjiti v poslovnem okolju. Njihova podjetniška ideja je lahko zapisana v obliki kratkega poslovnega načrta. Pri enem prijavljenem projektu lahko sodelujejo največ trije dijaki oz. študenti in en mentor (dovoljeno tudi somentorstvo). Komisija bo ocenjevala izvirnost ideje. Zbiranje prijav se izteče konec oktobra, razglasitev finalistov in zmagovalcev pa bo januarja 2016. MZ Foto: Črtomir Goznik Razpis sta predstavila predsednik MKP Marko Drobnič in vodja izbora Vlasta Stojak. Nino Svilar iz družbe Boxmark (na desni) je na novinarski konferenci sodeloval kot predstavnik zmagovalca v kategoriji velikih podjetij iz leta 2013. Prlekija • Izgradnja vodovoda in kanalizacije v Bunčanih V javno infrastrukturo 1,3 milijona evrov V naselju Bunčani, ki spadajo pod okrilje občine Veržej, je bil na področju infrastrukture storjen bistveni premik. V naselju Bunčani, ki spadajo pod okrilje občine Veržej, je bil na področju javne infrastrukture storjen bistveni premik. Za izgradnjo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja je bilo vloženih 1,3 milijona evrov. Kot je na slavnostnem zaključku del povedal župan občine Veržej Slavko Petovar (na posnetku), je bilo kar 86 odstotkov ali nekaj več kot 1,1 milijona evrov pridobljenih nepovratnih sredstev. Bunčani so sicer bili edina vas v občini, ki ni imela izgrajenega kanalizacijskega sistema. Celotna vrednost investicije je znašala 634.000 evrov, od tega je EU prispevala 484.000 evrov, na sistem pa se je priključilo 61 gospodinjstev. Nedavno je bilo izgrajeno še vodovodno omrežje, v sklopu projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja pa je bilo v celotni veržejski občini zgrajenih dobrih 12 kilometrov cevovodov. Vsa dela so ocenjena na 1,5 milijona evrov, pri čemer je občina Veržej zagotovila okoli 45.000 evrov, preostali znesek v višini 1,45 milijona evrov pa predstavljajo namenska sredstva EU iz Kohezijskega sklada, proračuna RS in vodnega sklada. NŠ Društvo za oživitev gradu Borl (DgB), ki letos praznuje desetletnico, je na novinarski konferenci minuli teden predstavilo številne pretekle in načrtovane aktivnosti za revitalizacijo in sanacijo grajskega mogotca v Halozah. Kot sta poudarila člana DgB Mira Petrovič in Jernej Golc, v društvu pozdravljajo pripravo novega Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi (zadnji je bil sprejet davnega leta 1998). V sklopu vsebine novega zakona je zajet tudi Borl, za katerega naj bi bilo v prihodnji finančni perspektivi (2015-2020) namenjeno štiri milijone evrov. Na osnutek omenjenega zakona pa imajo v DgB tudi pripombe, saj menijo, da je zgolj štiri milijone evrov v tako dolgem časovnem obdobju absolutno premalo za celostno ureditev: »Po drugi strani pa dvomimo tudi o višini sredstev, saj je analiza doslej pokazala, da je bila dosedanja predvidena finančna realizacij po tem zakonu le 30-odstotna.« Kulturnemu ministrstvu so zato posredovali nekaj svojih predlogov oz. dopolnitev; med njimi razmejitev dolgoročnih in srednjeročnih ukrepov revitalizacije ter možnost povišanja finančnih sredstev iz različnih evropskih skladov. MZ Grad BORL Grad Bori je kulturni spomenik državnega pomena. Z njim na podlagi zakona upravlja Ministrstvo za kulturo. Vstop v grad je na lastno odgovornost in brez dovoljenja lastnika Republike Slovenije ni dovoljen. Castle Bori is a cultural monument of national importance. It is managed by Ministry of Culture. Entrance to the castle is on your own responsibility and is not allowed without permission of its owner Republic of Slovenia. Društvo za oživitev Gradu BORL bfid Cirkulane 40a, 2282 Cirkulane Foto: NS Foto: MZ torek • 16. junija 2015 Podjetništvo ŠtajerskiTEBKlK 9 Kidričevo • Ministrica Anja Kopač Mrak navdušena nad Boxmarkom: »Takih zaposlovalcev si lahko samo želimo! « Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je v okviru nove strategije ministrstva v torek obiskala podjetje Boxmar Leather, kjer je z veseljem ugotovila, da jim je z učinkovitimi ukrepi, vlaganjem v razvoj in v ljudi krizo uspelo izkoristiti za nov zagon podjetja. Kot je po pogovorih z direktorjem Boxmarka Marjanom Trobišem in po ogledu sodobnih proizvodnih prostorov pojasnila ministrica Anja Kopač Mrak, sodijo v sedanjo strategijo dela ministrstva tudi pogostejši obiski podjetij na terenu: »Tako se laliko na mestu samem pogovorimo in seznanjamo s problematiko v nekem delovnem okolju, pa tudi z mnenji in učinki celovitih reform, ki jih snuje vlada, da bom lahko zagovarjala tudi interese gospodarstva. To je bil tudi glavni namen obiska v Boxmarku.« Sicer pa je ministrica ocenila, da je bil obisk zelo uspešen, saj je ugotovila, da je podjetje skozi svojo zgodovino dokazalo, da je laliko kriza tudi priložnost za nov zagon: »Če imaš dobro idejo in jasen cilj, lahko dosežeš uspeh in tukaj je jasen primer, da tega preboja ne more biti brez vlaganja v razvoj in v ljudi, uspešnost lahko zagotovi samo višja dodana vrednost. Z nami je bila ves čas tudi sindikalna zaupnica podjetja, kar se mi zdi pozitivno, saj smo lahko slišali tudi, kaj menijo delavci. Tudi po zagotovilih inšpektorata RS v tem trenutku glede Boxmarka ni pritožb, tako da Foto: M. Ozmec Direktor Boxmarka Marjan Trobiš je ministrico za delo Anjo Kopač Mrak s sodelavci popeljal po sodobnih proizvodnih prostorih, ob katerih že raste nova hala. ugotavljamo, da je klima v podjetju bistveno boljša kot v preteklosti. Slovenija potrebuje dobre delodajalce, ki zaposlujejo. Od nekdanjih lon poslov se je Boxmark v Sloveniji razvil v podjetje, ki opremlja svetovne proizvajalce v najvišjem kakovostnem razredu. In tu se ustvarja dodana vrednost, ki je ključna za zagotavljanje normalnih pogojev za delo, pa tudi za nove zaposlitve. Zato si takih zaposlovalcev v Sloveniji samo želimo in jih pri njihovih prizadevanjih tudi spodbujamo.« Premalo je dobrih zgodb ... Na novinarsko vprašanje, ali je obiskala že tudi kakšno manj uspešno podjetje, je ministrica menila, da smo z neuspešnimi podjetji vsak dan vsi dovolj Trobiš ni proti dvigu izplačil delavcem, ampak proti dvigu bruto plač Ob tem je Trobiš zavrnil trditve v medijih, da naj bi bil proti dvigu delavskih plač: »Nikakor nisem proti dvigu izplačanega zneska za delavce, sem pa proti dvigu bruto zneska! To smo danes povedali tudi ministrici. Podali smo ji tudi konkretne predloge, na kakšen način bi lahko ukrepali, tako da je na potezi sedaj ministrstvo. Še enkrat pa poudarjam, da bi bil v danem trenutku dvig bruto plače velik problem.« dobro seznanjeni, premalo pa je dobrih zgodb: »Ves čas se ukvarjamo samo s tistimi, ki jim ne gre in nimajo možnosti za razvoj; do sedaj smo imeli premalo politike, da bi obiskovali uspešna podjetja, ki imajo pozitivne izzive. Sicer pa Boxmark pri tem ni prvi, bili smo že tudi v Leku in nekaterih drugih uspešnih podjetjih in to prakso bomo v ministrstvu tudi nadaljevali.« Direktor Boxmarka Marjan Trobiš je pojasnil, da so ministrico seznanili tudi s poslovanjem podjetja nekoč in danes, / pa tudi z vsem, kar so storili, da lahko poslujejo tako uspešno. Novinarjem pa je zaupal tudi, kako daleč je Boxmark z uresničitvijo načrtov v Murski Soboti: »Že včeraj smo s prvimi 50 šiviljami začeli delati tudi v Murski Soboti. Pričakujemo, da se bo zgodba iz Otiškega Vrha, ki se je začela pred dvema letoma, nadaljevala tudi v Murski Soboti. Veseli me, da bomo potrebovali še približno 120 šivilj, tako da je za tiste, ki so s tega območja iskale službo, delo zagotovljeno.« M. Ozmec Podlehnik - Z evropskimi sredstvi do pitne vode v Halozah Obnova vodovodnega sistema Gorca-Dežno REPUBLIKA SLOVEN!|A MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO Promocijsko sporočilo f uti. piükxttiúsi V občini Podlehnik tudi v vročih dneh potekajo dela pri obnovi vodovodnega sistema Gorca-Dežno, v dolžini 5,5 km, s čimer bodo zagotovili pitno vodo za 479 gospodinjstev, oziroma več kot 1.000 prebivalcev osmih naselij občine Podlehnik, pa tudi za sosednji občini Žetale in Videm. Kot pojasnjuje župan občine Podlehnik Marko Maučič, je bilo vodovodno omrežje na tem območju že popolnoma dotrajano, saj je bilo zgrajeno v zgodnjih sedemdesetih letih, v okviru takratnih mladinskih delovnih brigad: »Večina dela je bila opravljena ročno in z materiali, ki niso primerni za visoke pritiske, zato prihaja do pogostih okvar na glavnem oskrbovalnem vodovodnem sistemu, prek katerega se oskrbuje nekaj več kot _ 1.000 prebivalcev z območja ob- Naslov operacije: čine Podlehnik, pa tudi del nase- investitor: I ¡j v sosednjih občinah Žetale in Videm.« V prizadevanjih za prenovo ob- ¡^^ stoječega vodovodnega sistema je občina Podlehnik uspešno kandidirala na 8. javnem pozivu za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 20072013, za obdobje 2013-2015, s projektom »Obnova vodooskrbnega sistema Gorca-De-žno«. V okviru tega projekta bodo s pomočjo sredstev EU obnovili 5,5 km vodovodnega omrežja in tako zagotovili zdravo pitno vodo za celoten sistem, zmanjšali pa bodo tudi število okvar na sistemu, ki je povsem dotrajan. Vrednost investicije je 1.020 milijona evrov, brez DDV, projekt pa je sofinanciran s sredstvi Evropske unije v višini 881.369,87 evrov, oziroma 85 % upravičenih stroškov, preostanek, oziroma razliko sredstev pa bo zagotovila občina sama. n OSNOVA VODOOSKfiBNEGA SISTi HA GOBCA - DEŽNO « Občina Podlehnik. Podlehnik 21,2286 Poti letini» Izvajalsko podielje: Komunalno podjetje Ptuj. Po htm ulica 1 D. 2250 Ptuj Odgovorni vodja 26 petek "-«e 11 četrtek <5 27 EHA sobota 12 petek 28 nedelja 13 sobota jily Violet 4MV Dark Malm^iriy Vioki 5MV t H rsí7IW.'lm? Nasvet ZPS pri skrbi za lase Varčno. Za eno umivanje las zadostuje količina šampona v velikosti oreha. Mlačno. Lase si umivajte z mlačno vodo, saj jim vroča voda škoduje. Enkrat. Že dolgo več ne velja, da vsakodnevno umivanje poškoduje lase. A če si lase umivate vsak dan, zadostuje že enkratno šampo-niranje. Temeljito. Lase izpirajte vsaj dvakrat toliko časa, kot ste jih šam-ponirali. Zrak. Če je le mogoče, posušite lase na zraku. Ne uporabljajte vročih sušilnikov za lase. Sonce. Pred soncem ne zaščitite le kože, ampak tudi lase. Bazen. Klor škoduje lasem, zato jih po vsakokratnem plavanju dobro izperite. Enako velja za kopanje v morju, saj tudi sol lasem prav nič ne koristi. 6MV i K. Imltl »it Foto: Mojca Vtič barvanih las,« je predstavila namen testiranja Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije. Kakovost: šampon z zasoljeno ceno je razočaral Na praktičnem delu preizkusa so preverjali intenzivnost in enotnost barve, sijaj in mehkobo las, pobarvanih z enako »blond« barvo, po desetih umivanjih. V tem delu testa so imeli "glavno" vlogo profesionalci - frizeji. Šamponi so se dokaj dobro odrezali pri preverjanju ohranjanja intenzivno- sti barve , več težav so imeli nekateri šamponi pri preizkusu, s katerim smo želeli ugotoviti, kako ohranjajo enotno obarvanost las. Najdražji šampon se s kakovostjo ne more pohvaliti, saj je pristal na zadnjem mestu. » V okviru testa smo preizkusili tudi otroški šampon, izkazalo se je, da boste barvo bolje ohranili s katerim izmed šampo-nov, ki je posebej namenjen negi barvanih las, otroški pa naj ostane za nego las na "majhnih glavah'« izpostavlja Šmid Božičevičeva. V šamponu je največ vode, tudi do 80 odstotkov V šamponu je največ vode, tudi do 80 odstotkov, v preostalih 20 odstotkih vsebine pa so tenzidi, negovalne snovi in kemikalije, ki ohranjajo stabilnost šampona (npr. konzervansi), pa tudi dišave in barvila, da so šamponi prijetni za uporabo. »Včasih opazimo na šamponih tudi oznako "brez sulfatov". Praviloma so ti šamponi manj agresivni pri odstranjevanju nečistoče in primernejši za občutljive, suhe, tanke in krhke lase, pa tudi za vse tiste, ki si lase pogosto umivajo. »Na testu smo v izdelkih iskali sestavine, ki sodijo v skupino kemikalij, ki lahko vplivajo na hormonski sistem (hormonski motilci, EDC), snovi, ki bi lahko povzročile alergijo ali snovi, ki škodijo okolju. Trije izdelki so vsebovali sestavine, ki jih uvrščamo v skupino hormonskih motilcev,« je pojasnila Šmid Božičevičeva. Koncentracije neželenih sestavin v izdelkih niso velike, šampon po nekaj minutah tudi izperemo z las, a dejstvo je, da smo potrošniki vsakodnevno izpostavljeni pravemu koktajlu kemikalij. In vsaka kemikalija, ki bi jo lahko nadomestili z nenevarno sestavino (ali jo izpustili iz recepture), je odveč, so še izpostavili na ZPS. MV torek m 16. junija 2D15 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Foto: Tajno društvo PGC Vidi se ... ... da ukradeni spomenik revolucionarja v šterntalski občini ne buri le duhov preprostih ljudi, ampak tudi intelektualcev. Eden od likovnikov je za prazen podstavek kipapogrun-tal dokaj zanimivo zamenjavo - petelina, ki se šopiri. Kdor pri tem cilja na podobnost s samovoljnim obnašanjem župana, je zelo nesramen. Govori se ... ... da si nekateri na nižji ravni, v izogib neprijetnim zadevam, vzamejo pač bolniški dopust, veljaki na višji ravni pa si ga vzamejo v izogib prestajanja zapornih kazni. ... da so advokati večni zmagovalci, saj nikoli ne izgubijo; v vsakem primeru plača račun tožitelj ali pa toženi. ... da se vse bolj resno postavlja vprašanje, kdo je povzro- čitelj slabšanja medsebojnih (človeških) odnosov, ali slabo gospodarsko in socialno stanje ali nedorečena zakonodaja. ... da se malčki radi igrajo v peskovnikih, starejši pa na smetiščih. ... da je kregarija nalezljiva bolezen. Iz parlamenta se je že prenesla v občinske svete, od tam pa v javne zavode, podjetja in še kam. ... da poštene Poetovionča-ne zelo zanima, koliko zaposlenih je v kabinetu poetovi-onskega župana, da potrebujejo še vodjo kabineta. ... da je zelo umestno vprašanje, zakaj je v posameznih občinskih službah toliko zaposlenih, ko pa jih iz raznih zagat običajno rešujejo dobro plačani zunanji sodelavci. ... da so stečajni postopki tako dolgotrajni samo zato, da lahko upravitelji iz stečajne mase potegnejo čim več -tudi v svoj žep. ... da jeJanez Ivan vesel, ker ob njegovem imenu ne piše več poslanec - zapornik. Vsaj 80 odstotkov volivcev bo veselih, ko ob njegovem imenu ne bo več pisalo poslanec... Vroča linija Radia Ptuj V tokratni Vroči liniji v četrtek ob 16. uri O rejništvu v Sloveniji z Natalijo Škrinjar. V Vroči liniji boste lahko sodelovali tudi vi! Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabi-ralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Buče so prav primerne tudi za mačje dremanje na soncu,« je ob fotografiji tedna, ki je tudi lep čas čakala na objavo, pripisala njena avtorica Katjuša Štih. Foto tedna m Bralci fotografirajo Foto: Katjuša Štih Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 6 7 8 4 2 5 4 1 8 2 6 2 1 4 9 4 3 3 7 1 5 2 3 8 9 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VVV © €€ ooo Bik VV ©©© € o Dvojčka V ©© €€ ooo Rak VV ©©© € oo Lev VVV © €€€ oo Devica V ©© €€€ o Tehtnica VVV ©© € ooo Škorpijon V ©©© €€ o Strelec VVV ©© € oo Kozorog VV ©©© €€ o Vodnar VVV ©© €€€ ooo Ribi V ©©© €€ oo Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 16. do 22. junija 2015 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 16. junij 9:00 Markovci, občina: sprejem minimaturantov 10:30 Ptuj, Prešernova ulica in Slovenski trg: Kuham, kuham kavico, nastop otrok Vrtca Ptuj, v okviru Ptujskih zgodb o kavi 16:00 Cerkvenjak, vrtec: 17. občinski praznik občine Cerkvenjak, zaključna prireditev ob koncu šolskega leta 17:00 Cerkvenjak, pred občino: 17. praznik občine Cerkvenjak: pohod po severni meji občine Cerkvenjak 17:00 Cerkvenjak, vrtec: 17. praznik občine Cerkvenjak, potujoča razstava Iz malega raste veliko - pol stoletja slovenskih vrtcev 17:00 Slovenska Bistrica, kegljišče: tekmovanje vaških ekip v kegljanju, KS Laporje z društvi 18:00 Lenart, Dom kulture: koncert zasebne glasbene šole Muziklub 19:30 Ptuj, oder KPŠ pred Mestnim gledališčem Ptuj: akustični koncert Maja Založnik in Marko Zaletelj, v okviru Ptujskih zgodb o kavi Sreda, 17. junij 8:00 Zg. Ložnica: pohod po Stepišnikovi poti, center za starejše Metulj 15:00 Markovci, občina: sprejem odličnjakov 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: zaključna pravljična ura s plesom 20:00 Slovenska Bistrica, grad: dobrodelna prireditev O Nepalu za Nepal, predavanje gorskega vodnika Milana Romiha Četrtek, 18. junij 16:00 Dornava, igrišče ŠD Dornava: športne igre, Športno društvo Dornava 17:00 Videm, Vidova klet: pokušnja vin prvakov sort, do 20. ure 18:00 Ormož, Mladinski center Ormož: predavanje Zvonka Pukšiča 18:00 Ptuj, Hotel Mitra: Ob kavi o kavi z dr. Janezom Bogatajem in dr. Božidarjem Jezernikom, dogodek v okviru Ptujskih zgodb o kavi 18:00 Slovenska Bistrica, Galerija Grad: 70. obletnica konca druge svetovne vojne, odprtje razstave Iva Šubica 19:00 Lenart, Dom kulture: Koncert učencev konservatorija za glasbo in balet Maribor, Podružnična šola Lenart Petek, 19. junij 15:00 Cerkvenjak, Gostišče pri Antonu: srečanje starejših občanov, 17. občinski praznik 16:00 Dornava, igrišče ŠD Dornava: športne igre 17:00 Cerkvenjak, DU Cerkvenjak: odprtje razstave ročnih del, 17. občinski praznik 18:00 Cerkvenjak, Šumica bar: 6. obletnica Šumica bara 18:00 Ptuj, Narodni dom: koncert Pozdrav poletju, pevke Ptujske upokojenke in DPD Svoboda Ptuj 18:00 Slovenska Bistrica, slovenjebistriški park: 2. Bistriški tabor, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica 19:00 Laporje, park pred OŠ Gustava Šiliha: prireditev Vasi se predstavijo 20:00 Cerkvenjak, šotor ŠRC: Antonova noč, 17. občinski praznik 20:00 Lovrenc na Dravskem polju, športni park: nočni turnir v malem nogometu, športno društvo Mladinec Lovrenc na Dr. polju 20:00 Velika Nedelja, pred gradom: komedija Zadrega za zadrego, Kulturno društvo Simona Gregorčiča 21:00 Ptuj, grad Turnišče: romantična komedija iLutka, poletni gledališki festival Zvezde pod zvezdami, Mestno gledališče Ptuj Mestni kino Ptuj Sreda, 17. junij, ob 20. uri: Tadej Toš: Popcorn Stand up Comedy Life, drugič. Četrtek, 18. junij, ob 19. uri: Pregled tišine. Od petka, 19., do nedelje, 21. junija: 17.00 Vrvež v moji glavi, 18.50 Jurski svet, 21.00 Gemma Bovery. Iskrice (Vir: www.pregovor.com) »Tam, kjer vlada ljubezen, ni ne velikih, ne majhnih.« Japonski pregovor »Ljubezen je mati spoznanja.« H. Jackson Brown mlajši »Ljubezen vsak dan ustvarja čudeže: močnega slabi, slabega krepi; pametnega poneumlja, neumnega napravi pametnega, poveličuje strasti in uničuje razum. Z eno besedo: vse postavlja na glavo.« Jackson Pollock •¡¡•¡¡•k »Ljubezen in sreča sta dvojčici ali rojeni druga iz druge.« William Hazlitt »Ljubezen je redka cvetica, ki ne poganja na velikih cestah.« André Theuriet »Vživljenju so ljubezni, ki zmešajo glavo, čute, duha in srce; med vsemi pa je ena sama, ki ne zmede, ampak prodre v globino in ta umrje edino le z bitjem, v katerem seje zakoreninila.« Alfred de Musset 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 23. junija 2015 Družba Radio Tednik Ptuj, v sodelovanju s Termami Ptuj, podjetjem Arriva in socialno-humanitarnimi organizacijami iz Slovenije vabi na dobrodelno prireditev VSI SKUPAJ SMO ZA - enakost-prijateljstvo-sopomoč... 17. 6. 2015 v Termah Ptuj. Vstop prost. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., * J Poraba energije za ogrevanje: 02/ 749 34 10 V 101,00 kWh/m2 na leto www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 16. junija 2015 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEBUlK 23 08:00 Ljudski pevci na Destmiku 09:30 Utrip Iz Ormoža 10:30 Gostilna pri Francetu 11:30 Video strani 16:00 Glasbena oddaja 20:00 Zaključek vrtca Destrnik 21:00 Oddaja iz preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video Strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV SIP TV 15 let Štajerskih frajtonarjev Kronika iz občine Starše Glasbena oddaja Seja sveta Markovci - V ŽIVO Polje, kdo bo tebe ljubil; 2015/1 Hajdina - Pesem v poletje Polka in Majolka Vid so strani <£> O CO T* XL u H QC LU -O 08:00 Koncert godbenikov Dornava 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Prazni Občine Dornava 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 VflMIlNfllDELU Ob petkih vam v Štajerski budilki predstavljamo različne poklice, v katerih se preizkušajo tudi naši Budilkarji! Ta petek bo med 8. in 9. uro Dalibor Bedenik preizkušal poklic prodajalca avtomobilov v trgovini Evroavto na Mariborski cesti 43 na Ptuju. Vsa podjetja, ki bi želela, da predstavimo tudi poklic iz njihovih vrst, vabimo, da nam pišejo na narocila@radio-tednik.sil EVROAVTO GSM: 041 470 202 (Damjan Tretinjak) www.radio-tednik.si PTUJSKA TELEVIZUA i -ßW] PROGRAMSKA SHEMA PeTV Torek 16.6. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinjica, pon. . 9:45 Sola, da se ti zrela: OS lllluta II, pon. 10:00 Pregled tedna, pon 10:20 InfoTianal 10:50 Modra, 11:15 Ri 12:20 ( ........ 12:50 Info kanal 18:20 Kuhinjica 18:45 Povabilo na kavo: Rozalija Osteršek, pon. 19:45 Glasbena 8 (tuja), 51. oddaja, pon. 20:20 Ženski pogovori z Olgo Lopota 21:20 Cista umetnost, 45. oddaja, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal 0:50 Modro. jon. 1:15 Resi Tv Ormož, pon. 2:20 Obzornik TV Dravograd Sreda 17.6. 9:00 Dnevnik IV Maribor 9:20 Kuhinjica, pon. 10:10 Sola. aa se ti zrola: OS Radlje II 10:35 Gostilna >Pr Francet«, pon. 11:35 Modra, pon. 12:00 Obzornik TV Dravograd, pon. 12:30 nfo kanal, pon. 16:45 Kuhinjica 17:10 Sreda v sredo. 9. oddaja 18:00 Ptujska kronika 18:20 Povabilo na kavo: mag. Vlasta Stojak, pon. 19:00 Pregled tedna. pon. 19:20 Glasbena 8 (slo), 51. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Cista umetnost, 45. oddaja, pon. 21:00 Sekvenca, 23. oddaja, pon. 21:20 Parada učenja, pon. 21:4015 let Skupne občinske uprave občin www.petv.tv Spremljate nas lahki M na 12 in SIOLIV Šb. Podravja, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Ren IV Gorišnica 23:20 Inff kanal Četrtek 18.6. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinjica, pon. 10:00 Regi TV Gorišnica, pon. 11:00 Pomurski tednik, pon. 11:50 Modro, pon. 12:15 Sreda v sredo, 9. oddaja, pon. 13:00 Info kanal 17:15 Kuhinjica 17:40 Glasbena Arena: Nina Pušlar 18:50 Sekvenca, 23. oddaja, pon. 19:10 Kako so kuhale naše babice, non. 19:30 Pomembni mejniki naše zgoifir 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Glasbena 8 telo), 51. oddaja, pon. 20:50 Predstava PITA, pon. 22:10 Ptujska kronika, pon. 22:30 Info kanal Ibvine, pon. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170._ PRODAM avto Mercedez benz sprinter 308D, keson nosilnosti 1560 kilogramov. Telefon 040 213 122. KMETIJSTVO KUPIM traktorJMT, Ursos, Zetor, Deutz, Univerzal, Štore ali podobno z priključki. Tel. 031 851 485. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. NEPREMIČNINE PRODAM vrstno hišo, 2 kilometra od Term Ptuj, na voljo samo še ena od šestih. Telefon 041 646 662._ MENJAM hišo za stanovanje, ostalo po dogovoru. Telefon 041 327 070. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ZARADI povečanja obsega dela iščemo 2 zanesljiva delavca suhomontažerja ter tri izkušene pleskarje. Delo bo potekalo v Sloveniji in tujini. Arhitekt dekor, d. o. o., PE TAPETKO,Ormoška cesta 3, Ptuj, tel. 031 340 272. SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8- 98,2 "KH3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE v Štajerski TEDNIK HU.JU.H.IH.HI.I do Četrtka zjutraj do a. ure 3iljka zjutraj do s. uri OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU Občina Majšperk oddaja v najem poslovni prostor v poslovni stavbi Športnega parka Majšperk, Majšperk 30 b, 2322 Majšperk. Javni razpis s pogoji oddaje v najem je objavljen na spletni strani Občine Majšperk: www.majsperk.si. Informacije po telefonu 02 795 08 30, Matic Šinkovec. Hermanova 3 2250 Ptuj Slovenija tel: 00386 02 7878830 gsm: 00386 31 500 598 GmbH robert.hercog@teleing.com www.hercog.si Podjetje HERCOG GmbH iz okolice Gradca (Allerheiligen bei VVildon) išče zaradi povečanega obsega dela podizvajalsko podjetje z večjim številom elektroinštalaterjev. Za vse informacije pokličite na telefon 0043 688 60016885 (g. Robert Hercog) SMS glasbene želje na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04;3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si Prejeli smo Še 1,8 milijarde evrov v prenovo železnice, a izvennivojskega križanja ne bo Jurkovič se je opravičil (2) V članku z zgornjim naslovom objavljenim 12. maja sta navedeni dve grobi neresnici, ki v odsotnosti demantija odgovornih državnih in lokalnih akterjev zahtevata intervencijo. Ni res, da je Državni prostorski načrt za rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš(DPN), kije v Mihovcih pri Veliki Nedelji opredelil nivojsko križanje železnice z glavno cesto G1,2 Ptuj - Ormož, ni v nasprotju z Nacionalnim programom razvoja Slovenske železniške infrastrukture iz leta 1996. Pri tem je Direkcija RS za infrastrukturo očitno zavestno prezrla dopolnitev Nacionalnega programa Razvoje Slovenske železniške infrastrukture iz leta 2001, ki v Tabeli 5/1dpo zaporedno štev. 11 predpisuje izgradnjo izvennivojskega križanja v letu 2002 na stacionaži 354.833,00 v Mihovcih pri V.Nedelji. Iz navedenega sledi, da je državni prostorski načrt za modernizacijo železnice, ki ga sprejela Pahorjeva vlada in predstavlja akt nižjega ranga, bil pripravljen in sprejet v nasprotju z nacionalnim programom, ki ima naravo zakona in ga je sprejel Državni zbor. Drugo neresnico predstavlja trditev, da je Občina Ormož v začetku leta 2009podala pozitivno mnenje končni verziji DPN. Občinski svet Ormož je kot edini pristojni organ 12.1.2019 na izredni seji sprejel sklep o pozitivnem mnenju k DPN, ki je vseboval izvennivojsko križanje železniške proge z glavno cesto v izvedbi podvoza kot to predpisuje Nacionalni program razvoje Slovenske železniške infrastrukture in ne nivojskega križanja kot to navaja članek na podlagi neresničnih izjav predstavnikov Direkcije RS za infrastrukturo, ki očitno iščejo alibi za svoje nezakonito početje, ko so od izdelovalca DPN zahtevali, da v končni verziji prostorskega načrta podvoz nadomesti z zapornicami. Za končno verzijo Državnega prostorskega načrta si pristojni državni organi nikoli niso pridobili pozitivnega mnenja od Občinskega sveta Ormož kot edinega za to pristojnega občinskega organa. Nepoznavanja veljavnih državnih dokumentov in postopkov nastajanja ter sprejemanja le teh za izvedbo tako pomembne investicije, ni v čast predstavniku investitorja in kaže na neprofesionalni in podcenjujoč odnos predstavnikov države do prizadetega prebivalstva. Opravičevanje nivojskega križanja železniške proge z glavno cesto z nezgrajeno hitro cesto Hajdina - Ormožpa upravičeno poraja dvome o poznavanju problematike hitre ceste Hajdina - Ormož kot cestninske ceste. Žalostno vendar resnično, da tega ne vedo v Direkciji RS za infrastrukturo, ki se ukvarja tako z cestami kot železnico. Vili Trofenik Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________SiP_______ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NARÖCI1.NICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj a Osojnikova c. 3 2250 Ptuj www.radio-tednik.si Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Slovenija • Kadi vsak četrti Slovenec med 15. in 64. letom Vsaj enkrat na teden kadi vsak sedmi 15-letnik Po podatkih Inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Sloveniji vsak dan zaradi bolezni, ki jih pripisujemo rabi tobaka, umre 10 oseb. Pri nas še vedno kadi četrtina odraslih prebivalcev, spodbudno pa je, da je inštitut v najnovejši raziskavi med mladimi zaznal zmanjšanje kajenja. Kajenje tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu v človeškem telesu in škodljivo vpliva na zdravje skozi celotno življenje, je opozorila Helena Koprivnikar z NIJZ. Prepričana je, da je kajenje povezano z razvojem številnih vrst raka, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter drugih bolezni. »V Sloveniji vsak dan zaradi bolezni, ki jih pripisujemo kajenju tobaka, umre 10 oseb, četrtina od teh že pred 60. letom starosti. Stroški zdravljenja bolezni, zmanjšanja produktivnosti in prezgodnje umrljivosti zaradi kajenja predstavljajo okoli 5 % slovenskega BDP, kar je znatno več, kot država pridobi iz tobačnih trošarin,« je dejala Koprivnikarjeva. Večina kadilcev začne kaditi do 25. leta starosti, torej še kot mladostniki ali mladi odrasli. »Po podatkih iz raziskave v letu 2011/2012 kadi vsak četrti Slovenec, star med 15 in 64 let, in sicer več moških kot žensk. Vsak sedmi 15-letnik in vsaka osma 15-letnica kadi vsaj enkrat na teden ali pogosteje, večinoma vsak dan. Vsak šesti pa je prvič kadil v starosti 13 let ali manj. Spodbudni so zadnji podatki med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let, saj se je med 2010 in 2014 razširjenost kajenja pomembno zmanjšala,« je povedala Helena Koprivnikar. Vendar pa Slovenija že od leta 2007, razen višanja ob- davčitve, ni sprejela novih ukrepov nadzora nad tobakom. Zato na področju nadzora nad tobakom v zadnjem obdobju Slovenija zaostaja za drugimi evropskimi državami. Tobačna industrija ima v Sloveniji še vedno veliko preveč možnosti za marketing tobačnih izdelkov. Koprivni-karjeva opozarja: »V Sloveniji za znižanje deleža kadilcev in zmanjšanje škodljivih posledic rabe tobaka čim prej potrebujemo strožje ukrepe nadzora nad tobakom. Poleg tistih, ki jih prinaša nova evropska direktiva, so med ključnimi ukrepi nadaljnje znatno višanje obdavčitve in cen tobačnih izdelkov, popolna prepoved oglaševanja, zmanjšanje dostopnosti tobačnih izdelkov mladoletnim, strožje izvajanje zakonodaje in višje kazni za kršitve.« Po letu 2016 bodo cigarete z okusom mentola ali vanilje prepovedane »Direktiva med drugim uvaja prepoved značilnih okusov cigaret, kot sta npr. mentol ali vanilja, strožje ukrepe za preprečevanje ponarejanja in nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, možnost prepovedi prodaje - Evropska nogometna zveza se je odločila, da bo evropsko prvenstvo 2016 v Franciji popolnoma ne-kadilsko. Kot so zapisali pri Uefi, bo na Euro 2016 (od 10. junija do 10. julija) na stadionu in okoli njega med tekmami prepovedano kaditi ne le tobačne izdelke, ampak tudi elektronske cigarete. - Več kot tretjina vseh proizvedenih cigaret na svetu se pokadi na Kitajskem; tam so tudi najcenejše. Na Kitajskem je več kot 300 milijonov kadilcev, vsak drugi Kitajec pa je odvisnik od cigaret. Zaradi cigaret na Kitajskem vsakih 30 sekund umre ena oseba. - V obdobju od 1. januarja do 31. oktobra 2014 so pristojni organi v Sloveniji zasegli 22,8 milijona cigaret ali približno 35 ton cigaret, kar je največ v zadnjih letih, in 217 kilogramov tobaka, primernega za kajenje ali izdelavo cigaret. Povečano tveganje za tihotapljenje tobaka in tobačnih izdelkov je zaznano predvsem iz držav vzhodne Evrope in Balkana v države zahodne EU: Avstrija, Nemčija, Italija in tudi Slovenija. áiW" tobačnih izdelkov preko interneta. Direktiva tudi ureja področje elektronskih cigaret in zeliščnih izdelkov za kajenje. Predlog novega zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov bo javnosti predstavljen letošnjo jesen,« je povedala Nataša Blažko z Ministrstva za zdravje RS. Foto: Črtomir Goznik Med globalnimi cilji 30 % zmanjševanje števila kadilcev Globalni akcijski načrt za preprečevanje in nadzor nenalezljivih bolezni 20132020 navaja devet prostovoljnih ciljev. Eden od ciljev do leta 2025 je 30-odstotno zmanjšanje števila kadilcev med osebami, starimi 15 let in več. Država lahko z zago- tavljanjem primernega okolja varuje pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu in poskuša preprečiti začetek rabe tobaka. »Nekatere države si utirajo pot k prihodnosti brez tobaka; npr. na Finskem, Irskem in na Škotskem so si sami zastavili drzen cilj razširjenosti kajenja v višini 5 % ali manj z določenim ciljnim letom (Irska 2015, Škotska 2034, Finska 2040). Škotska ima za cilj ustvariti generacijo mladih ljudi, ki ne želijo kaditi. Pristop lahko vključujejo kampanje, ki prikazujejo taktike tobačne industrije, ki poskuša razvodeneti, zaustaviti ali odložiti učinkovito ukrepanje, bodisi odkrito ali prikrito,« je ukrepe drugih držav navedel Tomaž Čakš z NIJZ. Opuščanje kajenja je koristno za zdravje v kateremkoli obdobju življenja Več kot polovica kadilcev želi prenehati kaditi, veliko jih v prvih nekaj poskusih ni uspešnih, zato jim je na voljo pomoč pri opuščanju kajenja, je povedala Tadeja Hočevar z NIJZ in dodala, da je opustitev kajenja koristna za zdravje v kateremkoli obdobju življenja, največ koristi za zdravje pa prinaša opustitev kajenja pred 40. letom. Mojca Vtič Osebna kronika Rojstva: Ksenija Golob, Za-gojiči 20 b, Gorišnica - deček Tim; Jasna Trstenjak, Vinski Vrh 43, Miklavž pri Ormožu - deček Miha; Abasa Vertič, Volkmerjeva c. 30, Ptuj - de-kica Anida; Petra Drevenšek, Stanošina 3 b, Podlehnik - deček Anže; Milanka Do-brnikar, Lokanja vas 22, Slovenska Bistrica - deček Jaka; Žanet Keršič, Gubčeva ul. 7, Ptuj - deček Staš; Adrijana Meško, Cvetkovci 69, Podgorci - deklica Ema; Karin Kra-uthaker, Križevci pri Ljutomeru 141, Križevci pri Ljutomeru - deček Manuel; Janja Herga, Kungota pri Ptuju 153, Kidričevo - deklica Ema; Nuša Jazbec, Krambergerjeva pot 5, Ptuj - deček Filip; Aleksandra Ogrizek, Draženci 69, Hajdina - deček Rok; Martina Žlof-Jadek, Sončna ul. 11, Rogatec - deček Karlo; Vanja Janžekovič, Pacinje 23, Dornava - deklica Nana. Umrli so: Dietmar Ploh, Središče ob Dravi, Mladinska ul. 6 a, roj. 1968 - umrl 4. junija 2015; Ivanka Rakuša, roj. Smerkolj, Ptuj, Volkmerjeva c. 10, roj. 1918 - umrla 3. junija 2015; Vladimira Lah, roj. Medik, Velika Nedelja 3, roj. 1931 - umrla 5. junija 2015; Petja Vrbnjak, Ptuj, Kraigherjeva ul. 26, roj. 1973 - umrl 29. maja 2015; Vincenc Turk, Kidričevo, Kajuhova ul. 3, roj. 1937 - umrl 4. junija 2015; Neža Pulko, roj. Kolar, Žetale 98, roj. 1933 - umrla 6. junija 2015; Stanislav Mom, Žu-pečja vas 5, roj. 1942 - umrl 8. junija 2015; Marija Žiher, roj. Trunk, Zamušani 36 a, roj. 1955 - umrla 5. junija 2015; Katarina Tisnikar, roj. Malek, Zabovci 45, roj. 1925 - umrla 1. junija 2015; Danica Pišek, roj. Marinič, Ptuj, Čučkova ul. 3, roj. 1950 - umrla 7. junija 2015; Janez Šegula, Ptuj, Ul. 5. prekomorske 17, roj. 1937 - umrl 4. junija 2015; Anton Petek, Moškanjci 21 b, roj. 1971 - umrl 5. junija 2015. Poroke - Ptuj: Matjaž Rož-man in Lolita Ljubec, Zabovci 98 b; Ramadan Mališeva, Srbija, in Aferdita Brojaj, Ptuj, Ob Dravi 3; Drejc Pečečnik in Brigita Bezjak, Ptuj, Ulica 25. maja 17; Andrej Petek in Sonja Peklič, Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 10; Stanko Rihtarič, Stojnci 79, in Martina Bolcar, Spuhlja 99 b. Poroka - Ormož: Simon Pri-jol, Pušenci 13 a, in Martina Majhen, Ljudevita Gaja 30, Cestica. Napoved vremena za Slovenijo Kadar na Ladislava dežuje, le dolgo kraljuje. Danes bo na severovzhodu pretežno oblačno in večinoma suho, drugod bo spremenljivo oblačno s pogostimi plohami in nevihtami. Ponekod bo pihal severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 17 do 23, na Primorskem do 26 stopinj C. Jutri bo v krajih vzhodno od nas povečini suho, drugod bodo občasno še padavine, večinoma kot plohe in nevihte. Obeti V sredo zjutraj bo pretežno oblačno in večinoma suho, popoldne se bo delno zjasnilo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. V četrtek bo sončno, veter bo oslabel.