Poštnina plačana v gotovini —'Ccto LX_V Ljubljani, v petek 5. avgusta 1932_ŽU>v. 177 a_Coim 1 Diu
SEOVENFiC
Uredništvo ie v ^JP Hi ^	1 ^ .JI—1»	Up-
,1/in ^^^^^	leva b, telefon 2992 Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništva: dnevna stužba 2050 - nočna 2996, 2994 in 2050	--Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Paršianska tažimorala
Znano je, da je v sedanji volivni borbi v USA demokratska stranka, ki proti republičanu Hoovru kandidira lioosevelta, sprejela med svoja volivna gesla na odličnem mestu odpravo prohibicije. Ker se tudi vladajoča republičanska stranka temu ne upira, dobro vedoč, da je danes proti probibiciji velika večina Amerikancev, upajo, da bo že prihodnje leto črtan iz ustave prosluli S 18. ali tako zvana lex Volstead, ki je uvedla 1. 1920. v USA obvezno prohibicijo. Toda ta zadeva posega tako globoko v narodno bit, v religiozni svet in nravstveno menlaliteto Amerike, da bo borba med prijatelji Bakha in prohibicionisti silno huda in da se bo odločitev, ki bo sigurno za zopetno dovoljenje vinotrštva in vinopilja, precej zavlekla. Zakaj vprašanje prohibicije ali svobode uživanja alkohola ni zgolj gospodarsko vprašanje, leniveč se tiče naravnost dveh temeljno različnih nazorov o življenju, ki se posebno v Ameriki izražata v najrezkej- j šeni nasprotju drug z drugim. Po tem svojem j aspektu pa se ta problem tiče nas vseh.
Prohibicija je potekla iz protestantovsko-puri- i lanske mentalitete, ki daje severni Ameriki duho- j ven obraz od ustanovitve združenih držav sem. Iz ; tega se razlaga odločno odklanjanje prohibicije od i strani katoliškega elementa, kojega prvi kandidat ; /a predsedstvo republike leta 1928., Smith, je prvi . postavil odpravo prohibicije na svojo zastavo. Puri- i tanstvo. ki se opira na izvestno miselnost starega i judovstva, smatra gmotno bogastvo, da ti bo dobro na zemlji«, za odličen znak božjega dopadenja nad človekom. Zato je puritanstvo v veliki meri pospešilo razvoj sodobnega kapitalizma. Saj je samo izrabilo iz kapitalistične mentalitete ženevske buržu-nzije, ki je v 16. veku rodila očeta puritanstva. Vse duhovno zadržanje, ves etos, vsi nravstveni ' podvigi puritanstva so podzavestno usmerjeni na okrepitev »božjega kraljestva na zemlji«, ki obstoji iz gmotno Čim boljše situiranih ,pravičnikov', ki množe svoje bogastvo iu vladajo občestvo kot od Boga izvoljeni razred. Ta svojevrstni materializem, povzdignjen v religiozno sfero, ni tisto veselo, naivno in Bogu hvaležno uživanje zemskih dobrin, kakor ga je poznal srednji vek in katerega je katoliška Cerkev pametno brzdala, urejala in poduhov-ljati skušala, ne da bi ga zatirala — ampak predstavlja pridobivanje denarja in zemskih blag samo zaradi pridobivanja samega, je odklanjanje vsakega »nepotrebnega« ufitka- kot nekaj Bogu mrzkega, zato ker ne služi množitvi bogastva, ker moti in zmanjšuje produkcijo, ker ni racionalno. Askeza puritanstva sovraži in negira vse, kar v gmotnem oziru ne koristi, kar pohaja iz aracionalne, nagonske, životvorne slrani človeške narave, kar življenje olepšuje, kar ogreva čustva in budi fantazijo, kur po Nietzscheju označujemo kot dionizijsko plat naše narave. Zato puritanec mrzi poleg romana, muzike, plesa in gledišča tudi Dionizu posvečeni sad trte, ki po znanem svetopisemskem izreku razveseljuje srce človeka. Puritanska morala se ne obrača proli čezmernemu uživanju božjih darov. proli neurejenemu in neposvečc-n emu, zgolj animalske m u erosu, kakor katoliško nravoslovje, ampak proti vsakemu uživanju sploh, smatrajoč vse, kar presega in moti njeno čisto utilitaristično pojmovanje življenja, kot negativno, pregrešno in prolibožje. Puritanizem je protinaraven, resničnemu življenju protiven in zalo s katoliškega stališča globoko heretičen nazor.
Ker pa se narava nikoli ne da popolnoma potlačiti, ker se vedno maščuje, ker se javlja često v tem bolj izkaženi obliki, čim bolj se je z napačnimi metodami zatirala, zato je tudi puritanstvu v praksi utisnila svoj pečat: svetohlinstvo, ki tak6 zelo označuje moralno zadržanje anglosaške rase, kolikor je nekatoliška. Znano je, kako zelo so se ukoreninile v tem svetu raznovrstne perverzitete, skrite pod krinko zunanje priličnosti in dobrih manir.
Ameriški kapitalistični svet, ta najpristncjši otrok puritanske morale, si je bil začetkom tega stoletja izrecno postavil za cilj in ga tako teoretično in praktično zagovarjal, da se ima vse življenje standardizirati, kakor Amerikanci pravijo, da bo služilo kapitalizmu, pridobivanju zaradi pridobivanja, brezkončni produkciji, neomejenemu kopičenju dobička, neskončno rastoči .prosperiteti', ki je postala malik sodobne družbe. Z vidika takega nazora o življenju je seveda uživanje vina nekaj ne samo nepotrebnega, ampak naravnost brezmiselnega in škodljivega, tudi v slučaju, če ne gre za pijančevanje in ekscese. Pitje alkoholnih pijač je namreč v tej luči potrata, neracionalno izdajanje denarja, ki ne nese nobenih obresti, trošenje človeških moči. ki so vendar ustvarjene samo zato, da jih kapitalist izrablja v množitev svojega kapitala... Človek, ki izdaja denar za kapljico dobrega vina, ki si ga rad doma ali v družbi prijateljev nekaj privošči, ki se udaja čutnim užitkom kuhinje in kleti, naj bodo po zdravi krščanski morali v gotovih mejah še tako dovoljeni, tak človek je slab kon-sument za gotove izdelke moderne industrije. Zato vidimo, da so ravno največji industrijski kralji Amerike, Ford, Rockefeller, Morgan najstrastnejši pristaši in propagandisti prohibicije, naravnost skopuhi, ki časih sami sebi prltrgujejo, da se ne zmanjša kvota dobička. To je listo puritansko svel-uištvo, lista askeza velekapilalista, ki je najstrašnejša karikatura pravega svetništva. Veselje, užitki narave in človeških čulov, naj so še lako brez greha, so se žigosali kot moralni defekti, samo ker ne spadajo v okvir lega protinaravnega, pravemu livljenju sovražnega, protibožjega nazora ameriške plutokracije o svetu.
Toda narava je kmalu s strahotno silo podrla ta plulokratični ideal življenja. Danes je, kakor duhovito pravi nek sodobni italijanski pisatelj, padla ludi v Ameriki tista »ogromna piramida, ki je po-
Nemčija
pred novim navalom
9
a
Berlin, 4. avgusta. Medtem ko narodni socialisti uganjajo s svojo zmago prave orgije, pa vlada von Papena išče stika z njihovimi voditelji, namesto da bi se prej obrnila na cen-truin, ki edini garantira miren razvoj nemških političnih razmer ustavnim potom.
Hitlerjevci zahtevajo oblast za uničenje nasprotnikov
Kakšna čustva navdihujejo narodne socialiste, ki wo sedaj začeli uprizarjati tudi po-grome proti Judom, dokazuje zlasti pisanje njihovega vodilnega glasila »Angriff«, ki zahteva proglasitev obsednega stanja nad celo državo. »Angriff« piše: »Narodni socialisti nc bomo nikakor trpeli, da bi nas meni nič tebi nič klali in mi bi radi videli tistega, ki se v obstoječih razmerah drzne kakšnemu narodnemu socialistu očitati, ako sc opravičeno brani, ko jc napaden. Zahtevamo, da se našim oddelkom dovoli, da se pojavijo na ccsti oboroženi. Zahtevamo dalje, dn se naše čete v svrho borbe proti krvavemu boljševiškemu terorju vpokličejo kot jiomožna policija. Garantiramo, da ho potem v par dneh izginila moskovskn pošast iz Nemčije. Zahtevamo, da se nemudoma izroči narodnim socialistom izvršilna oblast v Nemčiji in Prusiji. Končno zahtevamo, da se komunistična stranka, ki ni ničesar drugega, kakor organizirana bandn zločincev, prepove in dn sc zastopnikom krviželjne moskovske tujske legije znbrnni vstop v nemški parlament, v katerem nima ničesar iskati. Svarimo vlado, da naših zahtev ne omalovažuje.«
Vlada s a neoliciietno pogaja s Hitlerjem
Berlin, 4. avgusta. Politična pogajanja tudi m cd premirjem v nenavzočnosti državnega kanclerja in najvažnejših ministrov niso pre nehala. Nc vodijo sc oficielno, anvjKik po posrednikih, ki imajo neobvezne razgovore z vo- I ditelji narodnih socialistov. Tozadevno naro- i čilo je dobil baron von Alvensleben, ki spada med najbolj odlične člane takozvanega »Hcrrenkluba« in ki je žc igral važno vlogo pri strmoglavljenju kanclerja Briininga in imenovanju vlade Papcn-Schleicher. Alvensleben je odpotoval v Monakovo, kjer bo stopil v stik s Hitlerjem. Oficiclna pogajanja, ki gredo za tem, dn sc narodni socialisti sprejmejo v vlado, sc bodo pa začela takoj po povratku državnega kanclerja 10. avgusta. Vendar pa sc misli, da se bo vlada dejansko obnovila šele po sklicanju parlamenta, ki se sestane v torek 30. avgusta.
Hitlerjevci so proti vladi aristokrata v
Berlin. 4. avg. ž. Predsednik narodno-sociali-stičnega poslanskega klube Kube je izjavil časnikarjem, da nimajo narodni socialisti sedaj nikake potrebe niti vzroka, imeti napram državni ali pruski vladi kakih posebnih ozirov, prav tako ne proti gospodu von Papenu, Brachtu in drugim. Edini človek, na katerega se je treba ozirati, je general Schleicher. Narodni socialisti se niso toliko let težko borili za to, da koncem koncev priznajo vlado »nevtralnih«: aristokratov.
Teror se nadal'u'e
Berlin, 4. avg. ž. V Augsbergu so narodni socialisti vdrli v stanovanje komunističnega vodje Gossa in ko ga niso našli, so ranili s tremi revol-verskimi streli njegovo ženo, ki je spala.
kredita«. V brezkončno rastočo prosperitelo nihče ne verjame več. Tisti, ki so propovedovali popolno industrializacijo, hoteč uničiti kmeLski način pridobivanja in življenja, so doživeli popoln polom svoje teorije, ki je ustvarila desetine milijonov brezposelnih. Purilnnski velekapitalizem je pač izpodko-pal individualno družinsko življenje, kjer človek v zmernosti in veselju uživa, ni pa mogel na mesto njega ustvariti tiste kolektivistične družbe samih delovnih proizvajajoči živali, oziroma strojev, o kateri je sanjal. In ludi prohibicija ni privedla k ničemer drugemu, kakor k grozni spaki svojega popolnega nasprotja: divjemu pijančevanju več ali men j skrivaj ali očitol
Izginili so saloni in kabareti, toda na njihovo mesto so stopili zakolni lokali (»speakeasiest), kjer se pije najbolj strupeni alkohol za drag denar in se deli pouk v najstrahotnejših pregrehah in zločinih. Ni ga sestanka, plesa, banketa ali soareje, kjer bi moški in ženske ne prinesli s seboj svojega [ \viskyja. Mesto poštenega vina se izdelujejo pijače iz lesnega alkohola, ki razkraja možgane. Mladina, ki prej ni pila, sedaj uprizarja prave orgije, ker prepovedan sad vedno bolj diši nego dovoljeni Pod prohibicijo so zakraljevali beznica, kvanta, valjanje po najsmrdljivejšem blalu človeške nižine in zločinstvo tako, kakor nikoli poprej. Sreča in blagostanje nista zagospodovala no v družini ne v družbi, kakor so propovedovali puritanski pridigarji prohibicije, ampak še senca blagostanja je danes izginila iz ogromne večine ameriškega naroda. Dostojanstvo žene se ni vrnilo, kakor so za-
Preleklo noč so vrgli hitlerjevci v Vzhodni Prusiji bombo skozi okno v sodno poslopje v Me-laukenu.. V Ortelsburgu so vrgli vžigalno bombo v neko trgovino, radi česar je nastal požar. V Allen-steinu so narodni socialisti pobili na tla sladole-darja. V Milnchenu, kjer je bilo do sedaj mirno, so vrgli vžigalno bombo v Mladinski dom socialnih demokratov, v dve drugi trgovini pa eksplozivne pa-trone. V okolici Berlina so našli 6 velikih zabojev z več kakor 20.000 dinamitnih užigalnikov.
Berlin. 4. avg. AA. V Ilindenburgu v gornji Šleziji so streljali motociklisti, ki so vozili z veliko hitrostjo, na dva redarja in enega od njiju zadeli na smrt. Policija je krivca aretirala in ugotovila, da pripada hitlerjevski stranki.
Pariz, 4. avg. A A. Iz Vratislave poročajo, da so tam danes napravili atentat z ročnimi granatami na Rosenberga, urednika tamkajšnjega glasila ('elitnima > Oberschlesischer Kurrier . Neznanci so vrgli več bomb skozi okno v uredništvo lista.
Gmotna škoda je precejšnja. Podrobnosti o atentatu še niso znane.
Optimistično mišlenje Stegerwa!da
Pariz. 4. avg. tg. Bivši minister Stegervvald, katerega v sedanjem času večkrat navajajo kol mogočnega kanclerja, če bi se stvorila koailcija narodnih socialistov in centruma, izjavlja v intervju-vu v ?Excelsioru«, da katoličani prav gotovo ne bodo šli skupaj z narodnimi socialisti, če le-ti ne bodo opustili svojih napadov na ustavo. Narodni socialisti so sedaj v težkem položaju. Če se udeležijo vlade, bodo izgubili vse prednosti svoje dosedanje neovirane agitacije. Stegervvald ne veruje,
da bi narodni socialisti nameravali puč, pa tudi ne, da bi von Papen ostal v vladi. Jasno pa l>o mogoče videti šele v par tednih.
Sc a vlade
Berlin, 4. avg. Ig. Nemški državni kabinet je imel danes sejo pod predsedstvom državnega notranjega ministra von Gayla in razpravljal o odredbah, ki so potrebne za vzdrževanje javne varnosti in miru. Zdi se, da vlada nima namena, da bi nastopila z odredbami izjemnega stanja proti neprestanim političnim ' terorskim činom, umorom, bombnim napadom itd. Pač pa namerava pooblastiti izjemna sodišča za postopanje proti terorskim zločinom in poostrili kazni. Odrediti hoče tudi ostrejše postopanje pri zaplenitvi orožja.
Kaj bo s Papenom ?
Berlin, 4. avg. Verjetno je, da bo državni kancler von Papen sam kandidiral za pruskega |ired-sednika deželne vlade. S tem bi izravnal svoj akt z dne 20. julija t. 1., ko se je dal postaviti za državnega komisarja Prusije.
Toda la izvolitev ne pojde brez težkoč. Papen bi si v ta namen moral zagotoviti glasove centruma, ali pa vsaj doseči, da se centrumaški poslanci vzdrže glasovanja. Toda centruin ne kaže la trenutek preveč nagnjenja do osebe von Papena, ki se je oddvojil od stranke v okoliščinah, ki jih katoliški voditelji še vedno ne morejo pozabili.
Toda naj že postane predsednik pruske vlade kdorkoli, toliko je golovo, da bo pruska vlada storila vse, kar bo v njeni moči, da doseže neodvisnost pruske vlade od državne vlade; če se ji to posreči, bo lo dogodek izredno velike važnosti v notranjem političnem razvoju Nemčije,
Spor v Južni Ameriki bo mirno rešen
London, 4. avgusta. AA. Prejšnji teden se je zdela možnost bolivijsko-paragvajske vojne zelo resna, po intervenciji DN in panameriške unije pa so se v južnoameriških krogih v Londonu precej pomirili in mislijo, da se bo spor vendarle mirno uredil.
Vichy, 4. avgusta. AA. Predsednik sveta DN Matos je dobil odgovor Bolivije na svojo noto, ki jo je poslal v torek. Matos je takoj nato obvestil vladi v Lapazu in Assoncionu, da njuna odgovora predsedništvu sveta DN pričata, da svojega spora ne nameravata s silo urediti, nego da ga bosta predložili arbitražnemu sodišču.
Bolivijska nota je napravila na Matosa zelo
dober vtis. Bolivijski zunanji minister Gutierrez namreč v njej pravi, potem ko v uvodu opozarja na precedent s sporom glede Chaca, da je Bolivija pripravljena »z omejitvami, ki jih nevtralne države poznajo, predložiti spor v mirno ureditev.
Berlin, 4. avgusta. AA. Nemška vlada je pozvala svoja diplomatska zastopnika v Ložami in Assoncionu, naj prijateljski intervenirata pri bolivijski in paragvajski vladi za mirno ureditev spora.
London, 4. avgusta, ž. Foreign Ofiice je naročil svojim zastopnikom v Lapazu in Assoncionu, naj intervenirajo pri paragvajski in bolivijski vladi za to, da se ohrani brezpogojno mir.
Drugi Piceardov pmel
Splošno zanimanje za pogumnega učeniaka
Curih, 4. avg. ž. Bližnja ekspedicija profesorja Piccarda v stratosfero je središče vseh razgovorov tukajšnjega prebivalstva. Vsi večji svetovni lisli so poslali svoje reporterje v Curih, ki prihajajo k profesorju Piccardu, ga prosijo za razgovor in ga sprašujejo o podrobnostih njegovega potovanja v stratosfero. Pri tem se poslužujejo najrazličnejših trikov, katere vse pa prekašajo triki ameriških filmskih družb. Vendar je to zastonj, ker je Piccard vezan na pogodbo z dvema belgijskima družbama. Film igra sploh pri tem jiolelu v stratosfero zelo veliko vlogo. V Bruslju so že izdelali 800 m filma v vestnem, znanstvenem laboratorijskem delu, na katerem so delali priznani strokovnjaki. Na lon-filmski aparaturi bodo sprejete vse priprave za start, dalje Piccardova razlaga njegovega poleta in start sam. Film bo izdelan v več jezikih. Tudi le-
čivala ua abstraktni uiopističui bazi neomejenega i gotavljale agitatorice prohibicije, ampak narobe.
Inke pokvarjenosti v erotičnih zadevah ni bilo še nikoli v Ameriki kakor v dobi najpopolnejšega razmaha velekapitalizma, jadrajočega pod zastavo prohibicije.
In najbolj značilno je to, da so najbolj navdušeni pristaši prohibicije oni krogi, ki najbolj pospešujejo pijančevanje v Ameriki! To so konlra-bantarji alkohola, ki si delajo miljarde in plačujejo bogate odstotke politikom, kateri vzdržujejo prohibicijo. Zakaj če ne bi bilo proliibicijskega sistema, bi ne prosperirali novodobni bogatini Amerike, ki so si pridobili svoje bogastvo s tihotapstvom, krajo in oderuškimi cenami za blaženi alkohol Ta plast ameriške družbe, ki (jbenem organizuje najbolj velikojiotezno zločinstvo sveta, oboroženo s strojnimi puškami, bombami in bojnimi motornimi čolni, je danes najzveslejši zaveznik puritanskega prohibicionizma! Kakšna kruta ironija!... Zastopniki velekapitalizma pa morajo z obžalovanjem ugo-tavljati, da se ameriška državna blagajna, ki izkazuje deficit 3000 milijonov dolarjev, vedno boli prazni, obremenjena z velikanskimi stroški za brezuspešno izvajanje prohibicije. dočim bi si z davščinami na konzuni vina lahko najbolj opomogla.
Vsak ekstremizem, ki Jc protinaraven, je moralno napačen in socialno poguben. Dvanajstletna izkušnja s prohibicijo v USA lo brezdvomno dokazuje. Vzroki in posledice ameriškega prohibicionizma pa so obenem dokaz za notranjo Irlilost puritanskega velekapitalizma in za pogubnost njegove protičloveške. prollnaravne in prntiboŽje, proNtar-ske mentalitele in svetohlinske morale, ki je okužila ves svet.
lala, ki bodo zasledovala balon, bodo imela na krovu filmske sprejemne aparate. Sedaj profesor Piccard in njegov asistent natančno proučujeta teren, s katerega bo startal. Tla namreč, s katerih se balon dvigne, so za nadaljnji [>olet zelo važna.
Italijanski pomorski manevri
Milan 4. avg. Ig. Danes so se začeli veliki italijanski manevri v Sredozemskem morju, katerih se bo udeleževalo več kol 100 vojnih ladij in 30 podmornic. Razen lega bo sodelovalo 23 letalskih eskadril. Lelalci bodo morali v tem manevru vršiti poizvedovalno službo več kol 1000 km daleč, razen tega pa bodo morali vršili še službo na la način, da bodo brezžično klicali bombna letala k napadu na transporte. Več kot 200 letal sc bo udeleževalo manevrov.
Mussolini povel čuie vo'tto
Rim, 4. avgusta. AA. .Popolo dTtalia« je priobčil članek predsednika vlade Mussolinija, ki po-i pisuje zgodovino fašizma in njegovo doktrino, j Mussolini posebno naglasa, da pridejo le v vojni | vse človeške energije do veljave, in da le vojna j vtisne pečat plemenitosti ljudstvom, ki imajo po-i guma spustiti se vanjo.
Fašizem, nadaljuje Mussolini, ne veruje v možnost ali koristnost večnega miru. Fašizem živi v skupnosti s civiliziranimi narodi, vendar je b.id-no na straži in se ne da premotiti videzom.
Na koncu izraža Mussolini prepričanje, da je vsak poskus, doseči trajen mir na svetu, obsojen na neuspeh.
Prosvetna reiorma v Italiji
Milan, -1. avg. Ig. Danes je bil izdan dekret, po katerem preidejo vse zadeve generalnega ravnateljstva italijanske prosvetne uprave, in fonda zn prosveto in dobrodelnost iz pravosodnega ministrstva v notranje ministrstvo, katero je podrejeno Mussoliniju samemu, lako da bo vladni šef v bodoče sam razpolagal v vseh prosvetnih zadevah Italije.
Grandi v Londona
London. 4. avg. ž. Snoči jc prispel v L, Grandi. Na kolodvoru so ga pričakovali uradniki italijanskega poslaništva, zastopniki angleškega /u na njega urada in člani londonske italijanske^ kolonije. Njegova nastopna avdienca bo prihodnjo ne-| del jo. Tedaj bo izročil kralju Juriju svoja akredi-i livna pisma in jiotem nastopil daljši dopust.
Zakaj je zmagal boljševizem nad rusko cerkvijo
Vsi zna ki kažejo, da moremo danes že govoriti o zmagi ruskega boljševizma nad rusko cerkvijo. S kaloliško in protestantsko cerkvijo res da boljševizem v Rusiji še ni opravil, toda ti dve cerkvi v Rusiji ne zavzemata velike važnosti. Socialna in gospodarska politika sovjetov je povsodi zadela ua velik odpor, narodnostna politika ruske vlade danes še ne učinkuje vodilno: edino njena verska politika je v Rusiji našla rodovitna Ua. Zdi se, da je mladina popolnoma pridobljena za brezboštvo Versko vprašanje je za lo mladino že zdavnaj odpravljeno z dnevnega reda. Celo na deželi in med starejšimi kmeti se pojavlja močan val verske brezbrižnosti.
Kako je bilo mogoče razkristjaniti ruski narod, ki je vendar dosedaj veljal za enega najbolj religioznih narodov na svetu, in to v razdobju let. ki obsega komaj polovico človeškega življenja!
Glavni vzrok propada leži najprej v ruski cerkvi "ami. Že lekom stoletij ruska cerkev ni imela več nobene večje duhovne in kulturne veljave iu je v znanstveno teološkem in cerkvenem življenju ostala na višini srednjega veka. Njen zadnji pomembnejši teolog je bil v 1. 1647. v Kijevu umrli metropoli! Mogilas. Peter Veliki je odvzel cerkvi ludi ujeno hierarhično središče, palrijarhat iu ga nadomestil z državno ustanovo, s sveliui sinodom. Cerkev ui bila nič več drugega ko skrbno negovana državna institucija, ki je bila državni politiki potrebna za vodstvo naroda. Če je v ostali duhovni stan v znanstvenem in kulturnem svetu postavka, preko katere uikdo ne more preiti, potem je ruski klerus ostal ua skromni stopnji veduosli, ki ga je cesto od analfabelskega mužika razlikovalo samo v lem, da je znal brali in pisati. Tudi škofje sami liso imeli mnogo več izobrazbe, ker so bili stalno vzeli le iz metliškega stanu, ki je bil ie malo bolj izobražen nego sveini kler. V teološkem oziru je bil nauk ruske cerkve predan iz rodu do rodu in globoka religioznost ruskega naroda je često dosegala že meje praznoverslva. Vera uarodu ni bila več duhovno doživeto iu izbojevano versko prepričanje, marveč je bilo mnogo bolj -kupek strahu pred božjo pravičnostjo, priprpšuja za božjo naklonjenost in spoštovanje miselnosti starejših rodov. Kar pa je le podedovano in ue izvojevano, ni glo-Doko ukoreninjeno v človekovo duševuost.
Tako je mogoče, da ruska cerkev ui imela več
nobene notranje moči, predvsem one mocl, ki se očituje v apostolski delavnosti in akciji. Primanjkovalo je cerkvi vsako premikanje, kljub temu, da je bilo v cerkvi še vse dovolj dobro izvedeno (služba božja, redovno življenje). Tudi svetniško živečih vernikov ni manjkalo, toda primanjkovalo je tej cerkvi verskih delavcev. Ni bilo nobenih apostolov. Kljub prostrunosti ruskega imperija se rusko pravoslavno misijonstvo v Aziji ni moglo razviti, ker ga je preveč krila oficijelna ruska politika. V notranjosti Rusije se tudi ni izvedla akcija, da se odpadnike dovede nazaj do cerkve. Nobenega sledu o poskusu moderne apologetike, nobenega sledu o tem, da bi se cerkev potrudila, da vsaj s svojirri duhovnimi sredstvi poseže v literarni in znanstveni ruski pokret. Seveda se je cerkev posluževala sredstev moči, ki jih ji je dajala na razpolago država, toda tovrstno vplivanje je moglo cerkvi le škodovali.
Zveza med cerkvijo in državo je bila vse preozka. Cerkev končno ni bila drugega, ko soluce ruskega carja, kar so more vzeli dobesedno, ker je po verskih -likali med ruskim seljaštvoua vsakokratni ruski car zavzemal mesto celo nad svetniki. Ta zveza med cerkvijo iu carjem je bila lako ozka, da je končno s carskim prestolom morala pasti ludi ruska cerkev. Boijševiški naskok ua ruske sainosiaue si je često mogoče razlagali na ta način, da so li v svojih močnih zidovih iu centralnih pozicijah po Rusiji predstavljali vse bolj potrebo trdnjav preje proti vpadom tarlarov in pozueje proti puuiajo-čemu se seljašlvu. še do zadnjih časov so nekateri samostani v spodnjih nadstropjih služili kot kozaške vojašnice.
Na zapadu Evrope se la ruski cerkveni sistem imenuje cezaropapizeui, ker v leni sistemu vladar zavzema mesto najvišjega glavarja cerkve. Podržavljanje ruske cerkve je bilo datirano do te meje, da cerkev uiti brez državne denarne pomoči ni mogla več živeti, dasi je bila duhovščina 'na deželi skrajno slabo plačana. V zadnjih desetletjih se tudi carstvo ne bi moglo več držati, ako ga ue bi podpirala cerkev. Čudna verska usmerjenost zadnje carske rodbine in usodna Rasputinova vloga na dvoru je le pospešila hkratni zlom ruske cerkve * prestolom. Preozka zveza med cerkvijo in državo je že mnogim cerkvam zelo škodovala, najbolj pa ru--ki cerkvi.
Reorganizacija trgovskih zbornic
Chesterlon o dnblinskem kongresu
Nič na svetu me ne razveseli tako, kakor če si kupim vozni listek v IHiblin. O Dublinu velja marsikaj, kar se običajno pripisuje Parizu. Mesto je nepopisno živalino in jasno, kakor da bi bilo moralno to. kar snovno ni: meslo luči; bajno mesto na soueu .
Toda pri doživetju ev turističnega kongresa je Hiio zraven še nekaj drugega. Nekaj čudnega in presenetljivega: Nisem si kupil samo listka v Du-blin; murve-' sem dejansko kupil vozni listek b krščanstvu. Vkrcal sem se ua vlak iu poleni na ladjo, ki sin me pripeljala na s'.-."i, dolgo neodkriti otok. imenovan krščanstvo. V prividu sein videl, kako je mali otok naraščal v brezmejnost; to je bil konlinenl, na katerem sem se izkrcal.
Krščanstvo je večje kakor Evropa: v srednjem veku je bilo mnogo večje kakor Evropa. Ne nameravani govorili o različnih krščanskih občinah, ki si vse prisvajajo, da so edini dedič krščanske tradicije. Samo to praviui: kar *em videl Iu o krščanstvu. je bilo kakor privid. Kakor da bi se bili vzpeli na vrh gore in zagledali pred seboj vsa kraljestva sveta.
Ugotoviti treba zgodovinsko dejstvo, da se je ta sivi otok. ki kakor brez doma leži izgubljen sredi oceana, iznenada izpremenil v nekak kos-mopolis. To ni bilo normalno in mikavno doživetje obiska v Dublinu. Dejansko mi je bilo skoraj nemogoče. da bi bil obiskal le enega samega mojih običajnih prijateljev. To ni bil taisti kraj. Morebiti vobče nikak kraj. Marveč je bil to sen sodnjega dne. Obrazi v množici — znani ali neznani — so vzbujali vtis čudne solidarnosti. Naj pokažem iz teh sanj le par |>odob: Mudil sem se bil v Ameriki cele mesece; toda nikdar nisem videl v Ameriki pristnega ameriškega Indijanca. V Dublinu sem videl enega. Pohajal je po cestah in njegova strašna pernata tiara se je zibala na njegovi glavi kakor palmov gaj. Pod njo je bilo videti ostro zarezane poteze bakrenega obraza. In pod lem temno duhovsko oblačilo. Kajti ta mož je bil rdeč indijanski poglavar in obenem kaloliški duhovnik. Noben še tako izkušeni potnik ne bo trdil, da bi mogli tako prikazen vsak dan videli na cesti.
Ali pa nekaj drugega: Ril sem v Palestini. Tam sem videl veliko grških duhovnikov. Nikdar pa nisem videl moža, ki bi bil nosil oblačilo grškega duhovnika, v resnici bi bil pa rimski duhovnik. Tu pa je bil zastopnik rimske cerkve, ki je bil napravil vso dolgo pot iz Rusije in je bil videti natančno lak kakor duhovnik stare bizantinske cerkve v Rusiji: s svojim nenavadnim ra-binskim pokrivalom in mogočno brado, kar mu je dajalo videz nekaj asirskega, prvotnega, oča-kovskega. Tn vendar je bil ta mož čisto navaden papist kakor vsak drug.
Ali pa si predstavimo jakobita: to se pravi, nekaj silno starega, nekaj silno daljnega, nekaj, kar je zapadnoevropskemu delu sveta popolnoma tuje. In ta vredni Indijec, zastopnik Daljnega Vzhoda, je obličje svoje okolice popolnoma Izpremenil s tem. da jo je privedel domov v katoliško cerkev. Drugega pa ni riič izpremenil. Dejal bi. da je prav v tem trenutku stopil iz kakšnega hindujskega templja ali iz kakšne perzijske mošeje. Na glavi ima neke vrsle lurban; njegov ostro zarezani, drzni obraz je v nasprotju z bujno sivo brado lemno-rjav. Njegovo oblačilo je tujega kroja. V prvem trenutku bi ga mogli imeti za domačega kaplana G en g is kana ali za višjega duhovna Svete opice ali Svete kače. Pa to, kar nosi v roki, ni ne znamenje opice ne kače. Marveč je to znamenje Rima.
Pokazal sem te čudne like, da bi podal pojm o zemeljski nenavadnosti lega prizorišča. Kajti ljudje odkrijejo lepoto kake stvari vedno šele tedaj, če so ugotovili, da je nenavadna. Ta nenavadnost jc bila najvidnejša bistvena poteza dublinskc
duhovne drame. O,I onih izrednih prikazni se je ob rnil pogled v notranjost, po brezkončnem labirintu krščanstva. Imel sem čast govoriti z nekim nemškim škofom, ki oskrbuje Nemce v Gdansku. Njegovi neposredni predniki so bili Nemci. Piše se pa: 0'Rourke. Potomec onih potujočih vojakov, imenovanih divje gosi', ki so bili odšli iz.premagane irske na osvajanje po celi Evropi.
Že v naslednjem trenutku so me predstavil) zastopnikom velike katoliške hierarhije na Poljskem. Vedel tem. da vodi čez prepad med njimi in meuoj samo en most: Pontifex Mazimus. V prihodnjem trenutku sem govoril z litavskim duhovnikom, s katerim sem se mogel sporazumeli samo v latinščini. Tako si se mogel v sredotežnili lokih približati skrajnim količkom Evrope.
Vse, karkoli je na kakoršemkoii način zapleteno v velike evropske probleme, je imelo tu svojega zastopnika. Toda: vsi ti ljudje, ki so bili v politiki needini, so bili edini v veri! Nehote se ti je vsilila misel, da bi se našel najboljši temelj za politični sporazum lukaj. kjer je že ena edinost. Na leni nenavadnem pozorišču je moral vsak, bodisi že veren ali neveren, brez razlike veroizpovedi. dobili vtis, da se nahaja v središču Evrope. Čutili je moral, da so se ti koncentrični krogi, kolobar /.a kolobarjem, sklepali okrog lega središča. Dubliu je bil Lozana: Lozana s skupnim jezikom; ne Rabel.
Eden izmed inozemskih cerkvenih knezov, ki se je prav posebno priljubil v Dublijiu. je bil pariški nadškof. O njem mi je poročali lo-le čudno ravnanje: Pokupil je vse sveiinjice iu znake kongresa in jih delil kakor kruh ubogjni dublinskih slumov (zakotij). Najbrž mi ne bo verjel noben človek, če pravim, da so se reveži tega bolj veselili. kakor pa če bi bil delil mednje vinarje. Toda dokler svet te neverjetne resnice ne bo razumel, bo ostalo pripovedovanje le zgodbe zaman.
Ženski kongres
London, t. avgusta. AA. V Edimbourgn se jc ; vršil od 29. julija do 4. avgusla t. 1. kongres fedc-; racije na univerzah diplomiranih žensk. Na kon-I gresu so razpravljali o vseh problemih, ki zade-. vajo internacionalno stališče diplomiranih žensk. I Za predsednico so izvolili dr. Westevdyck, prof. I na univerzi v Amsterdamu, za podpredsednico pa Francozinjo Mmc Monot. Prihodnji koneres bo leta 1936 v Berlinu.
Amerika zahteva vodstvo
Nevvvork, 4. avg. Ig. Borah je govoril na vseučilišču v Mjneapolisu in izjavil: Amerika se lahko pokaže ali neinteresirana pri vseh evropskih vprašanjih, ali pa mora prevzeti vodstvo pri reševanju vseh mednarodnih problemov, ki so nastali po vojni. Evropa pa lahko zahteva soudeležbo ameriških Združenih držav pri obnovi svetovnega gospodarstva le tedaj, če je pripravljena opustili uničujoče izdatke za oboroževanje, ki znašajo 80 do 86% vseh davkov, ki se stekajo v Evropi.
Nevvvork, 4. avg. Ig. Trgovinski minister La-tnonl je nenadoma demisioniral. Oficielno se sicer izjavlja, da je svoj odhod, ki ga je nameraval izvršiti že pred več meseci, odlagal samo po iloover-jovi želji, pravi vzrok njegovega odstopa pa je ta. da se je Lamonl moral vrniti v trgovinsko polova nje, ker se je njegovo premoženje zelo zmanjšalo. Lamonl je sedaj star 56 lel in je bil svoječasno najbogalejši človek v Chicagu.
Belgrad. 4. avg. Trgovinski minister je podpisal uredbo o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah.
Po lej uredbi so zbornice javnopravne ueta-uove in posvetovalni organi državnih oblastev in
samoupravnih edinic. imajo pravico, da rabijo državni grb kraljevine Jugoslavije v svojih spisih. V smislu te uredbe bodo obstojale naslednje zbornico: L Trgovinska zbornica v Belgradu, ki zavzema mesta Belgrad, Zemun in Pančevo.
2. Industrijska zbornica v Belgradu. 3. Trgo-viusko-industrijske zbornice v Zagrebu, 4. v Osje-ku, 5. v Velikem Bečkereku, 6. v Sarajevu, 7. v Banjaluki in 8. v Skoplju.
9.	V Ljubljani trgovinska, industrijska in obrtna zbornica.
10.	Trgovinska, industrijska in obrtna zbornica v Novem Sadu, 11. trgovinska in industrijska zbor-
, niča v Splitu. 12. trgovinska, industrijska in obri-; na zbornica v Dubrovniku, 13. trgovinska, industrijska in obrtna zbornica v Podgorici.
14. Obrtna zbornica v Belgradu, nadalje lo. j obrtne zbornice v Zagrebu, 1(5. v Osijeku, 17. v j Sarajevu, 18. v iikoplju.
Zbornice lahko osnujejo svoje ekspozituro v mestih, kjer se jim zdi potrebno. Ekspoziture se morajo osnovati: belgrajske trgovske zbornice v I Nišu. belgrajske obrtne zbornice v NLšu in hel-, grajske obrtne zbornice v Vel. Bečkereku ler ekspozitura zagrebške trgovinske, industrijske zbornice na Sušaku. Trgovinske zbornice lahko vzdržujejo svoja zastopstva tudi izven svojega sedeža.
Organi zbornic so: 1. Zbornični svet, 2. preti-sednižlvo, 3. odseki, 4. stalni iu specialni odbori in ■"). zbornični urad ekspoziture in zastopstva. Vr-i ho v ni svet je vrhovni upravni organ, število njegovih žla.vv določajo pravila, vendar ne sme prekoračiti 70. Vsak sveiriik ima svojega nanicsi-1 nika. Mandat zborničnega sveta traja šest let. po-! lovica članov se obnovi po treh letih. Vsak član i ima pravico voliti svet. Član zborničnega sveta nc | >me izvrševali svojega mandata, dokler je v lekn ; stečajno postopanje proti njemu ali sodna preiska-, va radi kaznjivega dejanja.
Predseduištvo zbornice sestoji iz predsednika,
I Pismo iz Sofije
Drakonskc odredbe za izvoz.
Bolgarija se prizadeva na vse načine povečati j letos svoj izvoz, da uravnovesi svojo trgovsko bilanco, omili hudo gospodarsko krizo in si pridobi j tuja plačilna sredstva za kritje svojih obveznosti j iz trgovskih poslov in raznih državnih dolgov. ■ Z Nemčijo je bil sklenjen trgovski dogovor, ki pa ! še ni stopil v veljavo, ker ga morata odobrili l nemški državni zbor in bolgarsko Narodno Sobranje, kar se bo izvršilo v jesenskem zasedanju. Zastopnik Remstma-cigaretnih tovarn dr. Schnur se zopet nahaja v Sofiji ter namerava skleniti z državo drugi dogovor za kliring za okoli 150 milijonov levov jprvi je znašal 60 milj.). Za to vsoto bo nakupil tobak 7.a Nemčijo v Bolgariji.
Češkoslovaška je v pogajanjih za nakup tobaka okoli 500.000 kg, tor so njeni zastopniki prispeli v Sofijo. Dogovori se vodijo za nakup tobaka tudi od strani Francije in Poljske.
Bolgarija skuša tudi dvigniti izvoz svojih poljedelskih pridelkov. Z Romunijo so se pogodili za brzi prevoz sadja, sočivja, perutnine, mesa, jajc i. dr. iz severne Bolgarije. Propagira se tudi gojitev boljše perutnine.
Država opozarja izvoznike, dn sc strogo ravna po normah, običajnih v uvoznih evropskih državah. Za nakup jajc so bile izdane posebne mere, da-li njih mera odgovarja zahtevajoči debelini jajc. Posamezniki kakor tudi izvozne tvrdke se sicer niso dosti brigale za naredbo in je tako bil izvoz ogrožen radi zavrnitve ne odgovarjajočega blaga. Poljedelsko ministrstvo je izdalo stroge na-redbe zlasti za izvoz jajc in bodo oni izvozniki, ki se ne ravnajo po predpisih, strogo kaznovani z zaporom in hudimi globami. Bolgarska poslaništva v tujih državah so dobila nalog, da slede vsem pojavom, ki bi mogli škodovati bolgarski' izvozni trgovini radi nereelnega trgovskega postopanja bolgarskih izvoznikov. Tudi carinarne, veterinarji in druge oblasti morajo že v Bolgariji zapleniti vse blago, ki ne odgovarja predpisom.
Pomoč od toče prizadetim kmetom
Nekatere dele države je zadela huda nesreča, toča je uničila pridelke. Ker je v vladni koaliciji — narodnem bloku — tudi zastopana zemljedelska zveza s tremi ministri, je naravno, da skrbi država, kako naj pomaga prizadetemu kmetu. Nekateri okraji ne bodo mogli pridelati niti toilko, kolikor potrebujejo ljudje za seme za bodoče lel o.
Občine so dobile od bolgarske zemljedelske banke nalog, da izdelajo do 10. avgusta sezname, iz katerih naj bo razvidno, kak je položaj in koliko potrebujejo žita in drugih pridelkov, da ne bo gladoval narod in da bo imel za bodoče leto dovolj semen. Ko bodo podatki zbrani, bo bolgarska zemljedelska banka nakupila vse potrebno tor potom zadrug in svojih filialk razdelila žilo in drugo.
Nakup se izvrši potom posebnega bančnega posojila pod garancijo države. Blago se bo razdelilo po nižjih cenah proti gotovini ali posebnim zadolžnicam; dalje dobi hudo prizadeti nekak moratorij ali odlog svojih plačilnili obveznosti za lo leto, obenem se bo pa zahtevalo, da se prizadeti kmetje za lelo 1933 zavarujejo zoper škodo, ki bi jim znala zopet prizadeti toča. V poljedelskem ministrstvu se proučuje načrl zn splošno zavarovanje kmetov proti škodi toče. ki naj bi stopilo v Bolgariji v veljavo, slično zakonu za zavarovanje delavcev.
Hitlerjevci v Sofiji
Snoči bi moral govorili v gledališču -Rennl-canco. Dr. Niemeyer iz Berlina, prispovši iz Dunaja in Budimpešte. Shod bi se iniel vršiti ob 8. zvečer. Ker se je zbralo premalo ljudi, je bil otvorjen shod z veliko zamudo. Vodju tukajšnjih hitlerjev-cev Kuncev je nalo izjavil, da dr. Niemeyer ne bo govoril, ker mu je bilo iz Berlina telefonično prepovedano. pač pa je prečllal nek njegov članek o cilju hitlerjevcev. Shod je pokazal klavrno zanimanje za bolgarske hitlerjevce ter bolgarski narod odklanja novo nemško pridobitev,
dveh ali treh podpredsednikov in predsednikov zborničnih odsekov, oziroma stalnih odborov pri nbornicah. ki nimajo odsekov. Bazen obrtnih in industrijskih zbornic se. zbornice delijo v odseke. V odseke pridejo predstavniki ]>osameznih pridobitnih vej. Za važne posle zbornice se lahko osnujejo stalni odbori kakor nadzorovalni odbor, disciplinski, poljedelski, finančni, turistični, prometni odbor itd.
Pri vsaki zbornici se mora osnovati pokojninski fond, v katerega mora vplačati najmanj 5% .svojih letnih dohodkov. Zbornice lahko osnujejo svoje stalno razsodišče, zbornični svet bo sestavil pravilnik razsodišča, vendar ga mora odobriti minister trgovine. Zbornice se vzdržujejo z dohodki iz lastne ijnovine, iz lastnih podjetij, iz taks in darov.
Zbornice morajo vsako leto do konra inarra predložiti trgovinskemu ministru račune o poslovanj« v preteklem letu.
Zbornice stojijo pod nadzorstvom bana, odnos-no belgrajskft neposredno pod nadzorstvom trgovinskega ministra. Ban, ali pri belgraiski zbornici trgovinski minister, Inliko imenuje pri vsaki zbornici komisarja, ki ima pravico prisostvovati tudi sejam zborničnega sveta ter pravico govora. Minister trgovine lahko razpusti zbornični svet. ako se je pregrešil proti zakonu ali proti upravnim predpisom ia postavi na njegovo mesto komisarja.
Ko slopi v veljavo ta uredba, se bo konstituiral i začasni svet novih zbornic, v katerega pridejo predstavniki posameznih pridobitnih vej. V ta svet pridejo člani sveta dosedanjih zbornic. Iz teh bo ime-: aoval trgovinski minister predsednik« in podpred-I sodnika. Ostali člani zborničnega svela, kakor tudi 1 predsedništva dosedanjih zbornic, ostanejo v svoji funkciji dokler se pod vodsvoni začasnih zborničnih svetov ne izvrši reorganizacija zbornic po novih pravilih.
j Zbornični svel izvoli predsednika in podpred-| sednika zbornice; stalne odbore, sodnike za stalno zbornično sodišče. Predseduištvo zbornice sestoji iz predsednika, dveh ali treh podpredsednikov in prisednikov.
Zbornice se morajo reorganizirati v smislu nove uredbe v teku (i mesecev jki njeni objavi.
Davčna obvestila
Belgrad, 4. avgusta. AA. Na podlagi pojasnila davčnega oddelka finančnega ministrstva je Ireba pri uvozu instalacij, ki so r odlokom carinskega oddelka prosle carinskih dajatev, vkljub izkazil« pristojne trgovske in industrijske zbornice, da služi uvoženi materijal izključno samo v lastno porabo in ne v nadaljnjo prodajo, predpisati skupni davek na poslovni promet. To jc treba zato storiti, ker veljajo po čl. 14, 1. odstavek uredbe o skupnem davku na poslovni promet iz leta 1931 pri uvozu v celoti carinski predpisi, tako za plačilo, odložitev, zavarovanje in zastarelost, kazni, pritožbe in kazenskega postopka, in se mora zato vselej, kadar se zagotove carinske dajatve, zagotoviti in pobrati skupni davek na poslovni promet.
Belgrad, 4. avgusta. AA. Po pojasnilu davčnega oddelka finančnega ministrstva se na podlagi čl. 9 tretjega odstavka uredbe o skupnem davku na poslovni promet iz leta 1931 pri uvozu blaga po pošti vzame za davčno osnovo, če uvoznik nc pokaže originalnega računa, petkratna višina carine.
Če je vrednost blaga označena v tuji deklaraciji, ni pa priložen originalni račun, baš zato, ker je vrednost po tem računu višja od petkratne, ki služi za davčno osnovo, se mora vzeti za davčno osnovo tista vrednost blaga, ki je označena v tuji deklaraciji.
Opozorilo mlinom
Belgrad, 4. avgusta. .AA. Vsi mlini, ki se obračajo na delegata ministra za trgovino in industrijo pri Privilegirani izvozni družbi zaradi imenovanja strokovne komisije za določitev kapacitete mlinov, morajo te prošnje poslati samo še do 10. t. ni. Pozneje prispele prošnje ne pridejo več v poštev.
Osebne vesti
Belgrad, 4. avgusta. 1. Napredoval je v 2-1 sodnik kasacijskega sodišča pri Stolu sedmorice v Zagrebu, oddelek B dr. Ivan Vuk. Premeščen je v komercialni oddelek ljubljanskega ravnateljstva drž. žel. svetnik 5. skupine Rudolf Fister, do sedaj v Subotici. — Na pošlo in brzojav v Celju je premeščena Marija Debeljak, do sedaj v Konjicah. — Upokojen je strokovni učitelj na državni sred. tehnični šoli v Ljubljani Ignac Uršič. — Napredoval je v 5. položajno skupino tajnik poljedelskega ministrstva dr. Leon Hribar, in v 6. skupino dr. Ivan Kenda. višji veterinarski pristav pri centralnem veterinarskem bakteriološkem zavodu v Belgradu.
Zadružna zveza v Zagrebu
Zagreb, 4. avgusta, ž. Danes ob 9 dopoldne se )e pričela glavna skupščina Zadružne zveze v Zagrebu, Prisotni so bili številni zadrugarji iz vseh krajev savske banovine, ki so zastopali 88 članic zveze, Iz poročila ravnateljstva se vidi, da se jc število članic v zadnjem letu zvišalo od 134 na 151. Zveza je organizirala predavanja in tečaje. Za novega predsednika je bil izvoljen msgr. dr. Avguštin Juretič.
Japonci zasedajo Kitaj
Tokio, -1. avg. tg. Kitajske neredne čete so: napadle japonsko posadko v mandžurskeui pristaniškem mestu Inkovu. Japonske vojne ladje so ta to izkrcale svoje čete. Ker se porota, da Kitajci prodirajo od juga, sc govori, da namerava Japonska zasesti provinco Džehol. in sicer kol pripravo za svoj napad na Tioncin iu Peking.
Dunajska vremenska napoved: Vreme sc bo le zelo počasi izboljšalo. Na jugu in vzhobi bo
• c ostala zelo nizka temperatura, tu in tam pa bo ' .še nekoliko deževalo.
Varšava, 4. avgusta, tg. V mestu in po deželi so bile danes hude nevihte, ki so napravile ogromno škodo. V okrožju Lukov je strela ubila 5 oseb, 12 pa hudo ranila.
Dunaj, 4. avgusta. AA. Odbor narodnega sveta jc z 11 proti 10 glasovom sprejel lausannski protokol o mednarodnem oosoiilu Avstriji.
Nemiri v Belgiji
Bruselj, 4. avgusta, ž. V Lummenu jc prišlo do težkega spopada med belgijskimi nacionalisti in Flamci. Belgijski nacionalisti so pred flamskim domom sežgali lutko, ki je predstavljala Bornsa, vodjo Flamcev. Nenadoma so sc na flamskem do-; tnu odprla okna in začelo je slreljanje. V istem ] trenotku so planili na belgijske demonstrante iz I veže Flamci, oboroženi s palicami in sekirami in : razgnali izzivate. Razvila se je pri tem borba, v kateri jc bilo ranjenih več oseb. Poklicana policija ni imela posla, ker so demonstranti že preje zbežali.