®ŠT fosamesim številka 20 iiiovBka. Maribor, fino 21. novembra 1318. i*V List ljudstvu v pouk in zabavo. 52. biaik. Naša »c-naJja, ho» vsa naša« Tf®t jugoslovanski alt obodno mesto. Češki poalaisik Tusar poroča Narodnemu avet z Danaja: Na Češkem vlada vzoren red in mir. Slovaško tprašanje bo tekom 14 dni agodao rešeno. Slovaško ozemlje bodo zasedle lete entente. Vprašanje slovenskih dežela in Trsta se »o rešilo na mednarodni konferenci. Po prepričanju poslanika Tusarja ostane jugoslovansko ozemlje neoškodovano in celo tudi na mejah z Italijo. Trst bo jugoslovanski, oziroma v najslabšem slučaju svobodno mednarodno mesto. Čehi bodo na vso moč zastopali stališče Jugoslovanov zlasti glede Koroške in slovenskega prebivalstva v ozemlju, ki so ga zasedli Italijani, Čehe obveščamo sproti o položaju na slovenski zemlji. Obmejni Slo verne!, bodite pomirjeni! Nemški listi so te dni prinesli vest, ki jo širijo sedaj med naše ljudstvo, da bo meja med Jug oslavijo in Nemško Avstrijo Drava, da bodo cele Slovenske gorice z Mariborom in delom Pohorja spadale pod Nemško Avstrijo. Ponovno še enkrat za vselej povemo, da so ti načrti le samo pobožne želje Nem cev. Naia severna meja bo čisto gotov® Mura, Radgona bo spadala pod Jugoslavijo, mvnotako tudi Spielfeld, Efnovž, G-omiliea, Lužam. Arveš in IvniJr. Nemški Narodni svet, kateri je sklenil pripadnost ozemlja med Muro in Dravo k Nemški Avstriji, Dima prav nič odločevati, kam bi naj pripadali naši kraji. Tudi papirnate resolucije dr. Mravlaga in njegovega plačanega sodruga socialista Supanza n« bodo spravile Maribora in Slov. goric v nemško malho. Slovesno zatrdimo, da ne bo no eden obmejni SI o venec mariborskega, ptpjskega, radgonskega, emureškega, lipniškega, arveškega in ivniikega okraja spadal pod Nemško Avstrijo, temveč bo vse svoje sinove in hčere vzela pod svoje okrilje mati Jugoslavij a. Obmejni Slovenci ne verujte nemškemu blebetanja. To so samo prazni upi in želje Nemcev in nemčurjev. V obmejni St Eli! Narodni praznik obmejnih Slovencev v Št. Ilju v SI. g. V nedeljo, dne 24. listopada 1918, se vrši v St. Ilju v Slov. gor. veliko xmrodn'o slavje« povodom ustanovljene Jogoslavije. Ob 10 nri dopoldne je slovesna sv. maSa s >Te Deum,« Ob 11. uri dopoldne slovesen obhod k Slovenskemu Domu, kjer se vrši siavn. zborovanje. — Ha sporeda je godba, govori in petje. Slavnostna govornika: Dr. Medved in dr. Ravnik. (Za pokrepCila akrbi I. jugoslov. kavarna.) O b m e j »i S1 o ▼ e n c i! P r i d i t e t a d a n v največjem številu! Nedolžna žrtev. Zvečer v pondeljek, dne 18. nov. je patrulja zeleno bele garde na dravskem mosta y Maribora ustrelila vrlega slovenskega mladeniča, dragonca Franca Vauhnik, posestnikovega sina iz Šmiklarža pri Hočah. Gruča slovenskih vojakov — bilo jih je pet — je prepevajoč slovenske pesmi korakala čez most. Nemška (zeleno bela) patrulja, kateri je poveljeval praporščak — Nemec, je naše vojake ustavila, zahtevala, da utihnejo, in nekateri člani pati ulje so začeli trgati našim jugoslovanske ko-karde s čepic. Nazadnje so Nemci celo grozili z revolverji in puškinimi kopiti. Slovenski fantje si tega niso dali dopasti in so odvračali hudo s hudim. V tem so začeli Nemci streljati in krogla je predrla prsa dragonca Vauhnika. Zadet od krogle zlobnega sovražnika, je naš vrli slovenski mladenič padel pri priči mrtev na mosta. Vroča slovenska kri je tekla po mostu v Dravo .... Kar se je pozneje zgodilo, o tem danes ne bomo pisali. Resnica pa je, da so Nemci po nepotrebnem napadli naše, so nalašč izzivali, so iz slepega sovraštva do Slovencev trgali jugoslovanske kokarde s čepic in so tudi popolnoma na nezakoniti način in po nepotrebnem rabili orožje ter tako zakrivili, da je padla nedolžna žrtev. Kri nedolžnega Vauhnika vpije do neba .... NemSM Kajni ste zakrivili, da so obogi starši, brat in sestre izgubili ljubljenega sina in brata, B3ia domovina pa vzor narodnjaka. * * * Truplo nesrečnega Vauhnika so prepeljali danes, v sredo zjutraj iz rezervne bolnišnice št. l.v Šmiklavž, kjer so ga v rojstni hiši položili na mrtviiki oder. Tebi dragi France, ki si padel pod morilnim orožje» zahrbtnega sovražnika, Tebi, ki si po ne dolžnem prelil svojo vročo jugoslovansko kri za svojo domovino, Tebi želimo, da se veseliš ▼ družbi vseh slovenskih junakov tam v nebeškem raja! Mariborski SlovdIM! Opozarjamo Vas, da se ni treba prav nikomur javiti v dravski vojašnici. Razglas župana Schmidererja, da se morajo do sobote 23. t. m. javiti vsi moški letaikov 1868 do 1900, nas Jugoslovane prav nič ne briga. Naši ljudje se naj javijo v domobranski vojašnici. Tudi oni, ki so služ li pri 47. pešp,, naj se javijo v domobranski vojašnici. Razširite to vest! Polot*f. Mariboj, dae 20 nov. Vojska je končana. A made so že vrnile v svoje domače kraje. Sedaj se vršijo priprave za mirovno konferenco, ki se bo vršila v francoskem mestu Verzalj. Udeležil se je bo sam Wilson, pred sednik mogočne države Zedinjenih držav Severne Amerike. Ta konferenca bo končnoveljavno tadi odločevala o mejah Jugoslavije. V Ženeu v Švici so podpisali naši jugoslovanski zastopniki (dr. Korošec i. dr) končnove- ljavno ustanovitev Jogoslavije, katera sega od Soče do Vardarja in od Mure do Adrije ter šteje 13 milijonov prebivalcev. Jugoslavija je odslej priznana kot pravno veljavna država. Naša država bo ena najlepših in najmočnejših držav v Evropi Naše brodovje, prej last Avstro Ogrske, ostane naši dr-| žavi zasigurano. Naša zastava je na morju prizna-j ana. Velike jugoslovanske trgovske ladje so že od plule v Ameriko po živila. Italijani so zasedli črto, ki je bila določena v premirju (pogodbi). Na nekaterih krajih so celo prekoračili to črto, a so morali takoj nazaj. V zasedenih krajih se obnašajo zelo izzivalno, tako da so oelo Amerikanci, Francozi in Angleži postali nevoljni na Italijane. Jugoslovanske kraje, ki so jih Italijani zasedli, bodo morali zopet izprazniti po sklepu mira. Ogrska je postala ljadovlada. Kralj Karel se je odpovedal prestola. V deželi vlada vslik nered in prekucija. Srbi so zasedli že velik del južne Ogrske, Čehoilovaki so zivzeli skoro vse ozemlje, kjer prebivajo Slovaki, Romuni pa hit jo reševat svoje brate izpod madžarskega jarma. Edino Slovenci v Prekmurju in Hrvati v Medžimurju še morajo čutiti madžarsko krutost in silo. Na Češkem vlada vzoren red in mir. Češka narodna skupščina si je izvolila predsednika ljudo-vlade t osebi od avstrijske vlade preganjanega profesorja Masarika. Češkoslovaška armada je dobro organizirana in vlada pri vseh četah izborna disciplina. Vsled tega pa je Čehoslovaška tudi v vsakem oziru vzorna država. Železnice so v redu in tudi živil imajo dovoli. Nemški deli Češke sami zahtevajo priklopitev k Čehoslovaški, ker vedo, da bi morali v Nemški Avstriji gladovati. V Nemški Avstriji so prišli na krmilo države socialni demokrati Na Dunaju in po mnogih drugih krajih Nemške Avstrije vlada revolucija. Glad trka skoro povsod na duri. Vlada prosi četvero-sporazum (enteato), ne Čehe, za pomoč v živilih. V Nemčiji vladaj® še hujš8 razmere kot v Nemški Avstriji. Revolucija na vseh koncih in krajih. Socialni demokrati, ki imajo sedaj tudi v Nemčiji vodstvo, si prizadevajo na vso moč, da bi vzdržali red ia mir, ker jim hoče Amerika le v tam slučaju poslati živil. V Rasiji so se začela majati tla boljševikom. Angleži so izkrcali čete ▼ Odesi in b>do korakali proti Moskvi, da odstavijo boljševiško vlado in napravijo v deželi r«d. Sicer se bode razmere t Rusiji polagoma «redile in je gotovo, da ostane Rusija tudi po vojni mogoSna država, kakor je b'la poprej Izgubila bo samo Poljsko. Vojna je končala nvno narobe, kakor je to hotela Nemčija. Ponižana in oslabljena je ona, a oni, ki jih je hotela Nemčija uničiti, bodo ojačeni in povišani. Vreti je začelo tudi v šianiji, kjer zahteva ljudstvo ljudovlado. Bržkone bodo po končani vojni ▼ vsej Efropi same ljadovlada. Pedneimo ljudi. Zagrebški »Katoliški lisi« je zapisal pretekli teden tele pomenljive besede: »Treba je naroda povedati, da mu bo v novi neodvisni državi SH3 oCuvano in onako sveto hrvatsko srbsko in slo-vensko ime, osebna človeška pravica vera in popolna enakopravnost vseh kmetov in meščanov s takozvano gospodo pred državo in zakonom Za čela se bodo odkupovati in deliti veleposestva in cerkveni poglavarji so že izjavili, da so proti odškodnini, odgovarjajoči krajevnim prometnim prilikam, pripravljeni sparcelirati svoje veliko posestvo potrebnemu narodu D*živa že pripravlja za- & atraen. RT" 21 noven»»»»» 1016. kone o prostem kuhanja žganja, kakor je to bilo nekdaj, o odpravi d&vka na vina za male gospe darje, o slobodnern knpova \ju in prodaji, s čemur se osigura potrebna brana za orne, ki nis&ajo po lja, o prostem lova na lastnem posestvu, o pros tem sadenju tobaka itd. Oni trgovci in voditelji aprovizacij pa, ki so za čas vojne izrabljali ljud sivo, se postavijo pred rtdsa sodišža in ako se jim dokaže kaj nedopustnega, se bodo najstrožje kaznoval u Toplo prosimo duhovščino in vso inteligenco, naj pazfjo na hujskače, ki iz nerazumevanja «Naznanil« NV ali iz zlobe klevečejo NV, kakor da je ono »povlaáilo, posrbilo« katoliške Hrvate ali pa one, ki NV obrekuiejo, da je »peiokčilo, pohrva tilo« pravoslavne Srbe. VNV so zbrani ljudje vseh barv in garantirajo vsem in vsakemu njegovo ime, vero in pravico. NajboljSa garancija vsakemu pa je njegova živa narodna in človeška zavest. Nikar ne nasedajmo v dobi prave demokracije tujinskemu geslu: Divide et impera — med tem ko nam mo re samo sloga rešiti bodočnost. Italijani se umaknili z Vrhiike. Ljubljana, 19. nov. Polkovnik C&sarutti, poveljnik italijanskih čet, ki so zasedle Vrhniko in okolico je poslal dne 18. t. m. vrhniškemu županu pismo, v katerem mu naznanja, da se njegove čete še ta dan umaknejo z Vrhnike in okolice na demarkacijsko črto. Italijani bodo plačali vso škodo, ki so jo napravile njih čete pri zasedenju teh krajev in bodo plačale vse, kar so rekvinrale. Italijansko falotstvo na Reki. Med Srbi in Italijani na Reki je bilo prišlo do dogovora, da se Srbi umaknejo iz mesta in da ne bo mesto zasedeno ne od enih, ne od drugih. Srbi so se na to umaknili v Kraijevico. Takoj na to pa, ko so Srbi spraznili mesto, so je zasedli Italijani. Italijanom to seveda ne bo nič pomagalo, a pokazali so s tem le ponovno svojo zavratnost. Protest NV. proti vpadu Italijanov na Slovensko. 'a vá NV v Zagrebu je dne 18. t. m. poslalo laški vladi odločen protest proti samolastnemu vpadu i talijanskih čet na jugoslovansko ozemlje. Vlada SHS je ta protest poslala tudi zavezniškim vladam (Amerika. Francija, Anglija). Posrbno protestira vlada SHS proti nasilni okupaciji Reke in okoiice. Boj med tržaškimi Lahi in lahkimi ? vojaki. Lahi obetajo živila, a jih sami nimajo. Reški župan dr. Vio, ki se nahaja na agita-siji v Rimu, je sporočil, da bo Italija poslala živila za reške Italijane — Italijanski vojaki na iz javljajo, da sami nimajo kaj jesti. — V Trstu so italijanske čete rekvirirale štiri vagone živil. Vsled tega je prišlo do spopada med tržaškimi Italijani in italijanskim vojaštvom. Ubiti so bili štiri laški vojaki. Ta dogodek jasno pove, koliko je verjeti poročilu župan» dr. Via. L . .......—CT-^Wg:^ Srbi zasedli Segedin, Srbi prodirajo na Ogrskem nevzdržno naprej Zasedli so že celo mesta Segedin, Temešvar, Na-. gy Becskerek in dravski most pri Barču. , Nemška Avstrija zahteva dele zapadne Ogrske Nemški državni svet je v svoji seji dne 18. novembra sklenil, da mora Ogrska odstopiti Nemški Avstriji sledeCa štiri okrožja ali komitate: Požun, Šopronj, Mošonj in Vasvar, ker baje bivajo v teh komitatih večinoma Nemci. Nemški moloh bi torej rad pogoltnil tudi naše ogrske Slovence! Coški vojni minister vojakom Češki vojni minister Klofač je izdal sledeči poziv: Češko slovaški vojakit Poživljam Vas, da tudi nadalje vzdržite disciplino in red ter da se na ta način izkažete kot trdna opora vlade. Storite to iz ljubezni do prostosti. Disciplina naj bode v četah vzorna, a uveljaviti hočem demokratični princip. Moj program je narodna milica Izvesti hočem vse potrebne r«forme Za vojake, ki ne služijo na fronti, »e vpeljejo phtoževalne komisije, vojaške plače se nanovo urede. Poveljniki imajo od mene strog nalog, paziti zlasti na disciplino, da preprečimo vse načrte naBih sovražnikov, ki se aa perjem proti nafti svobodi. Na zdar! Nemška mornarica se izrači Angležem? Glavni del angleške mornarice je edplal dne 20. t. m. na določen kraj, kjer si bi ogledal kralj iu knez Valeški glavno nemilo brodovje, ki se iz roči ententi. • -•.-¿užSBa Amerikanci na Goriškem* ; j NS v Ljabljani naznaaja, da koraka SOOO Amerikancev preko Kormina v slovensko ozemlje. Temo oddelku slede še daljni oddelki.. Prihod teh čet se vrši zato tako počasi, ker je železniški promet v dosedaj zasedenem italijanskem ozemlja še MMši i zelo nereden mr t Ukaz, da morajo Italijani takoj ] sprazniti Reko. V Ljubljano je došla iz Belgrada vest, da je francosko vrhovno poveljništvo ententne armade v Soluna javilo srbskemu vrhovnemu poveljništva, da je vsa ententa poveljniku italijanske posadke na Reki naročila, da mora zasedeno reško ozemlje takoj izprazniti do zadnjega moža. ReSio posadko bo zopet tvoril srbski bataljon, ki se je moral pred Italijani umakniti v Kraijevico in ena francosia divizija, ki je iz Solona na potu v Reko. Enako bodo zasedli skupno Srbi in Francozi tudi neke strategične točke v Dalmaciji. ■EllfritllllVl i Ti V" Jugoslavija do Ernovža. _ ^' * -i£ i I s Dunajska »Reichspošta« piše, da je izvedela iz zanesljivega vira, da bo cela Koroška in Štajer ■ ska do črte Eraovž spadala pod Jugoslavijo. Odprto pism $ Viljemu. Listi priobBnjejo naslednje odprto pismo cesarji Viljemu: Ali si bil aa bojiSJn, ko je bilo ob gromenja topov, ob pokanju pušk in praskanju granat aa sto tisoBe mož na tvoj ukaz pognanih v naročje smrti r — Ali si bil v zakopih, ko so tam naši očetje, bratie ia sinovi t mrazu in na dežju, poleti m ooiian. po-dnevn in ponoči vsled tvoj» volj« gleda;i smrti v obra» ? — Ali si bil na morju, ko je bilo na stotin» ljo-di s tvojim torpedom vrženih z ladij in so se brez po-taoii potapljali? — Ali si videl zgorela mesta, zapa-lene vasi in opastošsno polje? — Ali si videl mlake ljudske krvi, grmade trupel, tisoče pohabljenih tele».? — Ali si slišal krik groze in obupa, stokanje in vzdihovanje ranjenih i» umirajoiih ? — Ali nisi sliSal obupnih klicev ia joka vdov ia sirot, ali aisi sliSal preklinjanja milijo«ov ljudi, zmrzlalik, lahnih ia ob-ubožanin? — Samo misel na gor]», «a gorje, »a bolesti in strahote, ki si jih ti zakrivil, razgreva du -feo. stiska srce ia s solzami zaliva o8i, v ttbi pa ni niti trohice éasti ia vesti. Nisi vredaa 30vl]«B$a. Le pojdi in daj svoje telo vodnim roparski*» p ti« ara, ia bo» vsat ajim za užitek. Invalidi, vdove ia siraia. Poziv ; zaradi priglasitve terjatev in povračil Škode, ki bi jih bila doižna poravnati prejšnja avstro-ogrska ro- HL3&& ; • . ¿jjaška oprava. : Pri gospodarskih pogajanjih med državami, ki so nastale iz bivše Avstro-Ogrske države, morda pride tudi do sporazuma glede plačila obveznosti na podlagi vojnodajatvenega zakona od strani prejšnje Avstro Ogrske vojaške uprave. Narodna vlada SHS priglasi te terjatve za svoje območje, da obljubi upravičencem ugodnega uspeha. V svrho priglasitve teh terjatev pozove podpisano poverjeništvo vse posestnike-kmetovalce priglasiti svoje terjatve, in sicer: 1. Neplačane zakupnine ali najemščine za zemljišča ali poslopja, ki jih je vojaška uprava vzela v zakup, v najem, ali jih je neopravičeno zasedla. 2. Neizplačane kupnine za prodane kmetijske pridelke, če ima upnik v rokah kako potrdilo o zahtevani oddaji blaga vojaštvu. 3 Terjatve za škodo storjeno po vojaščini na zemljiščih in kmetijskih stavbah vsled činov, ki so bili v zvezi in ki jih gre povrniti po vojnodajatvenem zakonu. Škode, ki jih je naredila armada v svojem raztulu po sklepa premirja brez povelja pristojnih vojaških poveljstvev aikakor ni priglasiti, ker zanje ne bo hotel biti nihče odgovoren. Terjatve v tem okviru je priglasiti, do 1. januarja 1919 pri narodni vladi SHS »Poverjeni štvo za kmetijstvo« (v poslopju Slovenske kmetijske družbe) v Ljubljani. Terjatve je utemeljiti s priloženimi prepisi obveznih ali pravo veljavnih listin prejšnjih vojaških oblasti, oziroma s prepiri županskih zapisnikov o cenitvi škode (izvirnih ILs tin ni prilagati, ker se lahko izgube, mar ve i jih f« skrbno hraniti). S tem pozivom podpisano poverjeništvo ne prevzame nobenega jamstva in nobene obljube za svoječasno resnično izposlovanje poplačevsnja takih upravičeaih terjatev, zato naj priglasil« rešitve svoj h priglašenih terjatev sploh nikar ne dregajo, kajti, če tudi pride do sporazuma med vladami glede popolnega ali delnega izplačila teh terjatev utegne to trajati vendarle zelo dolgo. V Ljubljani, dne 16. novembra 1918. Poverjeništvo za kmetijstvo narodne vlade SHS i Poverjenik: prelat A. Kalan, 1. r. Oddaja vojaških konj. Našemu ljudstvu v vednost in ravnanje se ponovno razglaša, da vojaško poveljstvo SHS v Mariboru nikakor ne bo dopustilo, da bi se za enkrat vojaški konji, ki so last Jugoslavije razpro dajali in to pose no ne po cenah, ki so jih med ljudstvo raztrosili različni špekulantje in drogi brezvestni ljudje. S tem, da se konji oddajo v rejo in cenijo po sedanji ceni, nikakor ni rečeno, da bo prevzemnik moral tudi to ceno poplačati, za slučaj, da bi se konji prodali, kar se zna pozneje tudi zgoditi; v tem slučaju se bodo konji na podlagi sedanje črne in poznejše denarne vrednosti kmetom proti plačilu prepustili. Vojaško poveljstvo SHS v Mariboru so pri sestavi pogojev za izdanje konjev v rejo vodili le nesebični razlogi kako pripomoči v prvi vrsti kmetom do cenene vprežne živine in kako našo mlado državo čuvati pred poginom v večjem številu prignanih konj. Nikogar se ne bo sililo, da bi moral najete konje tudi res kupiti, marveč bo vsakemu na prosto dano lete vsak čas nazaj vrniti. Na žaios: se je moralo zlasti ugotoviti, da skušajo različni špekulantje na nepošten način priti do boljših konj, ki jih pa v prvi vrsti potrebuje naša vojna uprava sama. Še nesramnejše je pa dejstvo, da letaki ljudje skušajo izbrane si konje vtihotapiti iz vojašnice, s čemer seveda okra-\ dejo ne le državo samo, marveč tudi vsakega po-edinca državljana skupnega premoženja; veliko jih je tudi, ki še vedno mislijo, da bo tudi v Jugoslaviji igralo »podkupovanje« glavno vlogo in najbolj cbsojevanja vredno je, da se tega postopanja drže ravno ljudje, od katerih bi se nesebičnost - morala v prvi vrsti pričakovati. Oddaja konj se je povferila našemu topniškemu polku št. 128. Sestava komisije je taka, da bo vsakemu ponudniku šla v vsakem oziru kolikor mogoče na roko in poživlja se s tem ponovno vse < prebivalstvo, naj ne zastopa pri preberi konj le , lastnih interesov, marveč naj ima pred očmi tudi ; našo mlade državo, ki potrebuje in tudi tirja pomoči slehernika. Naiodno-z&vedne ljudi po deželi posebno pa župane, učitelje in druge javne osebi, se s tem javno poživlja, da posvetiio morebitnemu barantanju svojo posebno pozornost in ljudi, ¡ki imajo konje, o katerih se misli, da niso pravno-veljavno v njihovi lasti, naznanijo bližnji orožniški postaji, ki bo stvar preiskala. V najkrajšem času bodo dobila županstva predpisana obvestila o iz danju konj v rejo in tedaj bo kontrola posebno lahka, posebno z ozirom na to, da so vsi vojaški konji že po večkrat z žigi zaznamovani. • Od 21. novembra dalje se bodo v topniški vojašnici v Mariboru tudi vojaštvu odvzeti vozovi in tudi nekaj priprege na javni dražbi prodajalo. Kupci se vabijo. Kupnino bo takoj poplačati! Vsak kupec bo dobil za prodani voz potrdilo in bo straža v vojašnici le na podlagi takih potrdil do volila odhod iz vojašnice. Rizt« politiene vesti, Krivci nesrečne smrti Slovenca Vauhnika so že pod ključem. „Marburgerca" neprestano hnjska. V štev. 266 piše o napadih vojaštva v Mariboru. Očividno cika na Slovence, dasiravno ve vsak otrok, da so Nemci tisti, ki izzivajo. Ali ne bo tega hujskanja kmalu konec? Hujskanje. »Deutscher Mantag« ima notico, v kateri nujska naše vinogradnike proti jugoslovanski državi. Revolver pravi, da bodo kmetje v Ju goslaviji nosili večino državnih davkov. Zato se pritegne v prvi vrsti vinogradništvo. Pa jugoslov. kmetje svojega vina sploh ne bodo mogli prodati! V tem tonu gre dalje. Povemo mariborsk emu hujskaču, naj ga nikar ne skrbi usoda našega kmeta in naj preneha s svojim hujskanjem ker bi sicer utegnil doživeti kaj neprijetnega! Neverjetna nemška drznost. Tedni, k» prihaja jo v mesto naši fantje in možje, da se odzovejo poaivu domovine, se klatijo po mestu ljudje, .ki pri govarjaje aaftim mladeničem in možem, aaj nikar 21. üoveatbre lf 18. a« slede mobilizacijskemu pozivu, čeS, da je mobilizacija nezakonita ali vsaj nepotrebna. Sicer so se ti poskusi. erg v Ljubljani. Cena trdo vezani knjigi 5 K 50 Win. j Jugoslaviji jugoslovansko lice. Vsa županstva pozivamo, da nemudoma odstranijo (katera jih Se imajo) vse dvojezične občinske pečate in jih na-domeste s samoslovenskimi — Slovenci, odstrani te vse nemške napise. Urednik prekmurskih Norin, župnik Jožef Klekl, bratranec izdajatelja Novin Jožefa Klekla, ki je bil nedavno izpaščen od naglega vojaškega sodiSSa, je zbolel na Španski pljučnici. Sedaj urejuje Novine g- dr. Fr Rogač, ravnatelj Škofijske pisarne v Sombotelju. Darila za Narodni Svet. Ign. Vrablič, župan v Stopercih, 40 K; isti v občini nabral 100 K; M. Dokler, nabral v gostilni g. Jak. Bari« v Ssaiklar-žu pri Slovenjgradcu, 41 90 K; aa gostiji Koleni -n Offia v Raftah nabrane 300 K; Sineajak v Hvf - 4 t L stran. ■ UESIIBBfilfiR nSKRBBaB. Sci. novembra 1918* Maribora 80 K; Leopold'Petever, veleposestnik v IvaDjkovcifc, 1000 K; "K. Gcček, kaplan pri Sv. Lovrenca ca Dr. p,, nabral in daroval 114 K; V. Kropivšek, župnik v Framu, 20 K; Mirko Kuko vič, župnik na Dobrni, 100 K; na prof. Voglarja poslano iz Ljutomera 800 K; jugoslovanski vojaki črnovojniškega polka Éttv, 10 o priliki vrnitve s fronte 120 K- Spodnje štajerska ljudska posojilnica v Mariboru 1000 K. Drnštvcni shodi, ztori, predavanja Narodna vlada SHS v L ubija ni je dne 81. okt. 1916 raz glasila, da cstaEejo vsi dosedajni zakoni v veljavi, istotakc vse dezdajne naredbe; vse desedajne oblasti in uradi morajo naprej uradovati, dokler vlada kaj drugega ne okrene. Vsled ti ga se morajo tudi predpisi zžkone o društvenem pravu z dne 15. ncv. 1867 in o shodcem pravu z istega dne tudi nadalje toico izpolnjevati ter vsak slod in obhcd, vsako društveao zborovanje, vssko predavanje itd. javiti pristojnim oblastim ter izposlovati tozadevno dovoljenje. Gospodarske novice« Vinogradniki ia kmetje, pozor K Nemški listi vas plaSijo, da ne boste mogli prodajati vina in dragih pridelkov, ako ne pristopite k Nemški Avstriji. Ta je bosa! Nasprotno je res. Alpski Nemci bodo morali kupovati živila in vino od nas, kakor so kupovali tío zdaj. Razlika bo le ta. da se nam do-zdaj iz Gradca in Dunaja narekovali cene za naše pridelke, za obleko in druge izdelke nemške industrije pa ni bila določena nobena cena, anpak so nas odirali, kakor se jim je zljubilo. Ko bomo mi v samostojni Jugoslaviji, pa bodo se Nemci z nami morali pogajati in se bodo cene našim in njihovim pridelkom določile po medsebojnem sporaz uma. Ne verjamite nemškim grožnjam, ki so brez moči, niti nemškemu sladkanju, ki je neodkritosr čno! Že od nekdaj so nam najboljše zemljo jemali nemški grajščaki iu samostani, zanaprej bomo sa- ¡ mi gospodarji svoje zemlje in svojih pridelkov. Obrtna šola za 2idaiie, tesarje i. dr. Na državni obrtni šoli v Ljubljani se namerava, ako se oglasi zadostno število učencev, otvoriti z novim letom 1919 zojet stavbna cbrtna šola za zidarje, tesarje in kamnoseke, obstaječa iz pripravljalnega in dveh strrkovnih tečajev, katerih vsak traja po pet mesecev. Ti tečaji imajo namen, podati pomočnikom zgoraj omenjenih obrtov ono znanje in one spret uosti, ki so podlaga uspešnemu obrtovanju in jih posobljajo za mojstrske izkušnje. Odhodno izpri čevalo skrajša tesarjem in kamnosekom predpisano praktično uporabo za eno leto Absolventje dobe tádi službe železniških mojstrov pri državnih železnicah. Poštno in telegrafsko ravnateljstvo jih sprejema za stavbne pomočnike; ako napravijo potem predpisane teoretične íd praktične izpite, lahko dosežejo službo poštnih offdantov. Sprejemni pogoji so dovršena ljudska šola, 17. leto iu dokončana učna doba v ebrtu Vpisnina znaša 2 K, iolnina 6 K. V to avrho naj se zglase učen-ei pri ravnateljstvu državne oKrtne tole v Ljubljani takoj astmeno ali pismeno in naznanijo svej natančen naslov. Mliiske karte se odpravljene. 50 vagonov desk in 23 vagonov raalienega železja bo imelo Mariborsko okrožno glavarstvo v kratkem za fcmele na razpolago. Razie železo. Poverjen iátvo za javna dela ia obrt Narodne vlade SHS v Ljubljani javlja: Kranj-ska indastrijska družba na JeeenioaJt i rea sledeče tovarniške izdelke v večjih in manjših mnežinai v svejih zalogah: vlečene «ice v različnih dimenzijah, žičnikev (žebljev) mrzlo valjanega obročnega železa v rrznih dimenzijah, valjane žiee iz železa, valjane žice iz jekla, livarskih izdelkov is jekla, obročnega in paličastega železa, elektrovo dov. Na to se vsi reflektarrfje v območju »Narodne vlade SHS v Ljubljani«, ki so odjemalci na debelo in ki preskrbujejo večja okrožja z železom, opozarjajo z vabilom, pa pcžljejo čimpreje, najkasneje pa do 10. decembra t. 1 Kranjski industrijski družbi na Jesenicah (Jesenice-Fužinft) svoja naročila, Socialni demekrati v danajskem občinskem zastopu. V seji načelnikov dunajskih strank dne 17. novembra so sklenili, da se dunajski občinski zastop preesnovi sledeče: V bodoče bo sestavljen iz 165 odbornikov, \ad teh bo pripadalo krščanskim ¡ socialcem 84 odborniških mest, socialnim demo- Í kratom 60, nemškim svobodomisleccm 19 in rem-škim nacioEflcem 2 rdbomiški ir»sti. Cene za žito, fižol in krompir. Naredba pover jeništva za prehrano z dne 7. novembra 1918, razglašena v Uradnem listu pod št 68, se razve ljavljji, kfr se je v besedilo te raredbe vrinilo več pomet. Naredba naj se glasi: Za žitni zavod v Ljubljani se dclcčajo naslednje oddajne cene : za igtojatafe ia salatatit. Katoliško Hakavao SreSt» t kg krušne meke 1 K, za 1 kg otrobov SO vin, za 1 kg ovsene oblode 50 vin., za J kg vseh drugih mlinskih izdelko? 2 K, za 1 kg fižola 2 K 50 vin., za 1 kg krompirja 66 vin. Pri nadrobni prodaji se smejo zaračunavati pribitki do 10 od-stotkrv. pobaš« iila ia kopita in jo naj odkuri v blaženo Pmsijo. Slovenjgradec. Prejeli smo s prošnjo, da objavimo: Učitel.i naše okoliške šole tuso nikdar delali vo >er slovenske težnje, marveč so bili vedno zavedni svoje narodnosti. G', ravnatelj Vrečko ni nikdar eovoril omenjene besede otrokom v šoli; on je bil in Alf se bo goveja živina še nadalje rekvirirala? j ie naroden; vsakdo ga v tem oziru pozna. Iz zasebnih pogovorov bi se pa naj ne spravljali na dan dogodki, ki so bili pomotno razumljeni ter delajo potem napačno domnevanje ali nesporazumnost, Je-li morda to g. ravnatelju v zahvalo, da častno osiveli mož Zalibog se bo to moralo zgoditi, 1. da se ob «e danjem majhnem številu ne pokolje preveč živine in 2. da bo nje poraba oziroma tudi uporaba me ea enakemerna. Izvršila pa se bo rekvizicija v toliko drugače, da bo organizacija vse na Spodnjem Štajerskem, zlasti vnovčevanje živine in irasli v rokah narodne vlade. Organizirana pa bo po vzorcu kranjske narodne aprovizacije, ki se J je zelo dobro cboesla. Vnovčevt Ini posel bodo j vršili naši lastni zaupni možje in cenila bo živino J narodna komisija; potemtakem ne bodo pri nas nemškutarji nič več imeli s tpm opravljati. Pridelovanje premoga na Češkem. V češko slo vaiki državi se je pridelovanje premoga povišalo za 50 odstotkov, edkar je uprava prešla v e*ške roke. V nemško-čeških premogovnikih pa pridelo vanje še vedno nazadaje. v, Prehranjevalna politika zaveznikov. Reuterjevu rad poroča: Politika zaveznikov za prehrano avstrijskega in nemškega prebivalstva sloni na načelu, da se morajo najprvo pokriti potrebe zaveznikov, potem pridejo na vrsto nevtralci in sovražniki. Za vezniki ne morejo ukreniti ničesar brez nemških in bivših avstrijskih ladij Ukrenejo se koraki, da se natančne dožene, koliko rabijo sovražne dežele in koliko baviti. živil preostaja, da se bodo mogle de- ; l Dopisi, Št. Lenart v Slov. gor. v slovenski posesti. Ob činski urad in pošto pri Št. Lenartu v Slov. gor. so prevzeli člani NS. Na občinski hiši vihra slov zastava. Sv. Barbara v Halozah. Pri nas se vrši v nedeljo, .dne 24 tov., popoldne po večernicai, veliko manifestačno zborovanje za Jugoslavijo. Govori nadrevizor Vladimir Pušenjak iz Maribora in dragi govorniki. Konjice, španska bolezen pri nas hudo raz saja. Zahtevala je že velike žrtev, bolnike ima pa , skoro vsaka hiša. Dne 12. t. m. smo pokopali iz borno cerkveno pevko Alojzijo Šelih iz Bezine. ) Bog ji njeno veliko skrb za lepo cerkveno petje obilo povrni. Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje. Dne 18 t. m. pa smo položili k večnemu počitku Mirijo Rudolf ženo dolgoletnega cerkvenega kij» ; čarja in zavednega Jagoslovana Ivsna Rudolfa. N. v m p! Konjice. Naše Konjice postajajo čimdalje belj i™» slovenske. Dne 9 t. m. se je vršilo zborovanje_________ zaupnikov celega okraja, kateremu je predsedoval preč. g. župnik Preglej. Govorih so g. okrajni glavar dr. Trstenjak e prehrani, poveljnik Narodne straže, g. Ludovik Petri č e narodni obrani, g. dr. 1 Anton Prus o Jugoslaviji. Izvolil se je definitivni odbor Narodnega sveta za konjiški okraj, kateremu rizicija v £ez sv0.a i^a prostovoljno služi, da smo imeli koli-prehrane j kor mogoče urejen pouk? Ne delajmo našemu'učitelj-stvu krivice, saj je narodno in tudi v šoli vestno! Prejšnja leta so nas drugi preganjali, seda] v aovej-šem času bomo pa morda*mi eden drugega? Našim gg učiteljem izreče krajni šolski svet svoje popolno zaupanje; Ivan Schondorfer, načelnik krajnega Sol. »veta in župan. Mozirje. Jugoslovanski veter je zabril in ofl -nesel neko noč slavnega okrajnega orožniškega vodjo Miillereta. Cez nekaj dni mu je sledil vodja tukajšnje politične ekspoziture dr, Michl. S sprehoda v Loke ni našel več pola domov. — Vodstvo politične ekspoziture je prevzel g. G, Lipovšek, ki je ga svojem prejšnjem mestu pri namestništvu v Grad i' imel priliko opazovati, kako so se Slovenci vedno ie»neie okovali v. nemške spone. Kot štajerski rojak iz Sevnice pozna naše težnje, vodi ga velika ljubezen do svojcev in trd*>a volja do dela za naš9 blaginjo. Pod njegovim vodstvom se je ustanovil aprovizati'Viyf? 1808 župnik Viktor Pr«|iej; tajnik, kaplan Jožef Mirt; iBa«'vr«je kozo aa prodaj, a » večje število odbornikov iz celega okraja. — Trška občina in okrajni zastop ter okrajna posojilnica sta pod nadzorstvom g. dr. Ivana Rudolfa. Narod na straža izvrstno posluje, prehod čet, vračajočih se iz laške fronte, se vrfii v najlepšem reda — V krt tkem priredi Narodni svet večje zborovanje, da se ljudstvo o novem položaju poduči. 1 Sv. Jarij ob južni žel. Katoliško bralno društvo priredi v nedelje, etae 24. t. m., eb pol štirih popoldne, v dvorani Katoliškega doma, igrokaz s petjem v netih dejanjih. Pridite! Dobrna. Kdo bi si mislil: Dobrnska polarna hramba, od nekdaj glavni steber nemj&kiitarske hujskanje, je postala narodna požarna hramba dne 27. oktobra. Pri občnem zborh se je sklenilo „Neuhauser Feuervvehr" razpustiti in takoj je pristopilo lepo število novih udov, ki so ustanovili novo dobrnsko po -žarno brnmbo. Na predlog g. Župnika je bil izvoljen g Blaž Kamenšek za načelnika in g. Peter Okrož-,iik za namestnika. Dne 6. t. m., na nepozabnem narodnem dnevu v Celju, je naša požarna hramba že nastopala kot slovenska z zastavami. Tako se vse spreminja. — Naše toplice so tudi last Jugoslavije, Želimo pač, da bi se ta biser naše domovine veselil v bodoče boljšega obiska posebno iz slovanskega Juga. NS lxi gotovo vse storil v blagor Dfibrnskih top-lio in tako bo tisočkrat povrnjen ves trud, ki smo ga imeli, da Dobrno ohranimo majki Slaviji. Slovenjgradec, N*še mesto in ofcehca bi jo *a - ži»i'a alt deaa?. Herma» »atifek, Vrb ale 18 p«it« Laporja. 1608 ji ■_________ ?roAa» gorica, ki rodi p«-; hvajake via a i« eadmeinia — i J iN»Uv»jaka jakallaU», «aa nú-va K tMT»lk t»' uekelika |««da >■ m ja^raeia kraje. Streha 1 * m siáaua. Stanavaaje «e hbka takoj »MiiJ, Bita« cerkv». Cena 1801 K. Mika Patiiaik, Sr Rik ob , aavi, Tari» i«, p. Kofatte. 1(04 Vlnliarji i ial m-»l»i in 1 afere« rn aprej«« t Cafi Oatral, j Kaliber _1*1» Za goopodlojo i* kahtriao ieU Í priti t «ajiiM* ieav katera je I aaiaái eurti »liibo Isjubil». poslov pove Htiajaiak, Maribor, S"ai-i.T trt 6, Maribar }«07 Vsem, ki oblsiulejo lekarna I Ker e« v kratkem ne bodi v«4 dobile iteklenioe z» zd.aviia, pro aim viakega, ki pride v lekarno, da p>ineie ■ («boj 1 al 2 itekle-aioi, ker dmgače nn bo mogoi^ oddajati tekoiib idravil. V«»k, Jnninn ki ima doma prane atekleufte „. _ , , , za adravila. jik n»j prncie v le polrtbovf.1» narodnega brivca. Kdor bi želel se ta- i karao, kjer jih odkipim jo n»j kaj nastaviti, naj se zglasi pri Narodni straži v | l^r^LV^^Z II. t oddajte steklenici i ve« in tako po-nagate tud> niilm bolnikov. — Lekarn» v lijntoae naj Slovenjgradcu kjer dobi tudi potrebnih pojasnil. | odda^oTtekUnio« ki bo -am od D etičnemu se bi nudil obilen zaslužek. Tukajšnji naš izza shoda v Št. Janfu proslali brivec pa naj Uiigovornl urednut íí'¿6ü¿« ŽetMrt. ra. 1575 Zeih M se «taja po stspaaje v dokas smrti to? se vsal kd« P'ai lja da jari psdpiaa-nejB« sedi ja sli Mihaeln Iginee. p*s. v Pnklja do 81. ju 1919 ee ■■ je kaj znanega po pogre-ianemn. Pa preteka tega reka se be po novi proiaji sieanalo • preflogn. — SHS skrož sodiija v Marihem, «il. I. dae 2f>. okt 191S. J6-6 Povodom prebridke isgn-Ve naie ljnbljeae ieno maters in tete Alojzije Kurnik, a« tem pit<« najtopleje lakvsljnjeiso vs?m sorodnikom. znancem in prija teljetn aa vse dokace ljn-besni za 6a a bolezni dra ge ranjke ter s» ob,lie a deleibo na njeni sadnji poti Drag» ranjko p» pri-pe-oiamo v pnbcino molitev in bhg skomin. 18u6 Krivina pri Mtriborn, dae 17. nov. 1918. Žilnj ;č» rodb.- Kurni'sova. if . - (ft rit J;