Postnimi plačane » gotovini Let« LXT V Ljubljani, v torek 15. avgusta 1933. Ste v. 184 a Cena 1 Dir Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo t20Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 209« Izhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika ček rnčini : Ljnb« Ijaua št. itifiio in 10.349 za inserate; Sarajevo štv 7^63 Zagreb štv. 34.011, Praga-Dunaj 24.70' U prava: Kopitarjeva 6. telefon 29S>2 Glas iz Nitre Na visoki skali v svoji prestolici Nitri je pred tisoč in sto leti dal zgraditi slovaški knez Pribina prvo krščansko cerkev med severo-zapadnimi Slovani. Poglavar primeroma malega, a žilavega in za kulturo zapada dovzetnega slovanskega plemena ni s tem zgodovinskim činom prižgal luči krščanske omike „samo Slovakom, ampak tudi bratom Moravanom in Čehom, če so se ta plemena takrat in pozneje še tako divje med seboj prepirala in bojevala, je ostala krščanska vera, ki so jo prejela popolnoma prostovoljno po pobudi svojih knezov, globoko vsajena po slovanskih apostolih v lastno slovansko miselnost, najmočnejša kulturna vez med sorodnimi, a žalibog skrajno nesložnimi brati. Zavest kulturne enakovrednosti z nemškimi sosedi na zapada in severu pa brezprimerno višje kulture, nego so jo imeli iz Mongolije pridrveli Madjari, ki so se šele sto šestdeset let pozneje iz poganskih kočevnikov izpreobrnili k omikanim nra-vom krščanstva, pa je nemirno, ognjevito, danes visoko napeto, jutri pa na najnižjo točko duševnega upada potlačeno slovansko naravo umirila in ji dala trdno točko opore in stalno smer duhovnega udejstvovanja, tako da so krščanska slovanska plemena počasi premagala razdiralne nagone medsebojne ljubosumnosti in zavisti ter se združila v velike države. Dočim so polab-ski Slovani, ki so se iz trdovratne privezanosti na svojo pogansko plemensko prošlost branili vere križa, ljubezni in najplemenitejše človečnosti, bili od Nemcev iztrebljenj, so Čehi, Poljaki in Slovaki dosegli visoko stopnjo držav-nopolitične in etične kulture, in nadvse pomembno je v zgodovini zapada, da je češko kraljestvo bilo veke in veke popolnoma enakopraven član svetega rimskega carstva. Pa saj so se Čehi mogli ponašati s tem, da je bil član njihovega naroda, sveti Vojteh, ki je prvi šel oznanjat blagovest Kristusa divjim Pfusom, pa tudi Madjarom je ni prvi prinesel sveti kralj Štefan, ampak češki škof Astrik. Tudi Poljaki vedo, da ima za razširjenje krščanstva med njimi največ zaslug Boleslavova hčerka, knežna Doubravka. češki in slovaški narod se nam torej že v časn, ko se začenja za Evropo nova doba razcvitajoče se kulture v znamenju krščanstva, pokažeta na čelu vsem ostalim krščanskim narodom ali v eni vrsti z njimi, organizirana v veliki državi. Posebna tragika je v tem, da je naš slovaški narod, iz katerega se je najprej za-svitalo sonce krščanstva ne samo bratom Čehom, ampak vsem slovanskim in neslovanskim narodom naokoli, podlegel devetstoletni suž-nosti kulturno daleko pod njim stoječemu ma-djarskemu plemenu. Kulturne zveze Slovencev s slovaško velikomoravsko državo in njih pomen za nas so pa itak znane. Spominske slavnosti v Nitri, ki jih bo obhajala z največjo slovesnostjo vsa češkoslovaška republika s prezidentom na čelu, imajo zelo aktualen pomen. Med Čehi in Slovaki obstoja zgodovinsko trenje, ki tudi s skupno državo ni izginilo. Značilno je, da vlada tukaj nasprotje med dvema slovanskima narodoma, ki imata isto na zapad orientirano krščansko kulturo. Podoben je slučaj med Rusi in Ukrajinci, ki so vzrastli skupaj pod eno in isto kulturno sfero vzhodnega krščanstva in govorijo le neznatno medseboj razlikujoča se dijalekta, pa se po narodni duševnosti ločijo prav tako zelo, kakor se ločijo med seboj Rusi in Poljaki. Ne ustvar-|ajo torej razlik samo vera ali posebna verska mentaliteta, niti samo jeziki ali dijalekti, niti samo različne kulturne sfere — v mnogih slučajih so te diference najmanjša, časih pa sploh nobena zavora višjemu državnemu ali na-rodno-političnemu edinstvu — ampak temeljna razlika je v naravni narodni biti; razlika je, če naj se poslužimo sodobnega modroslovnega izraza, prvobitna, z naravo take določene skupine sSmo dana, bitnostna. To vprašanje pa je vprašanje za modroslovce, oziroma za anthropologe, kakor se ta veda danes umeva; za politika je vprašanje čisto drugo: kako k 1 j u b tej naravni napetosti med dvema sicer sorodnima narodnima celotama ustvariti višjo državno, narodno-politično in kulturno skupnost, ki jo zahtevajo zgodovinska nujnost, skupni materialni interesi ter duhovne vrednote višjega reda. Pravi politik si bo rekel, da mora taka skupnost biti zgrajena na neokrnjeni prvinski biti vsake ta ke skupine, in pametni politiki so tudi v praksi vedno tako delali, ne da bi silili narave in skušali prelamljati naturnega razvoja. Pač pa je treba vzgoje v smislu krščanske kulture, ki vse izravnava v ljubezni, v duhu vzajemnosti in po zahtevku moralne dolžnosti in odgovornosti enega za vse in vseh za enega, tako da nihče ni prikrajšan v svoji naravni biti, pravicah in sposobnostih. Zato je govoril ob otvoritvi nitrskih slavnosti vsakemu iskrenemu pravemu Slovanu iz srca minister g. Hodža. predstavnik Slovakov v češkoslovaški vladi, ko je povdarjal, da se Z^z „Mi ustvarjamo novo dobo l" Visokoleleči nameni socialnega diktatorja Nemčije o stanovski preureditvi nove Nemčije Dnnaj, 14. avg. U. Iz Berlina poročajo: Kakor vsako nedeljo je tudi sinoči razpravljal »socialni diktator«; Nemčije in korporacijski komisar Hitlerjev dr. Ley v daljšem govoru, ki so ga prenašale vse nemške radiopostaje, o novi Nemčiji, organizirani na korporacijski, stanovski osnovi. Naznanil je tudi med drugim, da bo posvetila zedinjena vsedržavna »Delavska fronta« ves čas od 15. sep-tombra do 1. novembra, da požene nov, silen propagandni val preko vse Nemčije. Na stotine agitatorjev, vodij in govornikov bo preplavilo Nemčijo, vsako podjetje pride na vrsto in bo predmet sistematičnega obdelovanja v smislu idej »Delavske fronte«. Dr. Ley je izvajal, da je to socialno misijonsko delo od tovarne do tovarne neobhodno potrebno, ker so vladale doslej po obratih nevzdrž-Ijive razmere. Nobenega soglasja, nobenega duha tovaršije, nobene medsebojne povezanosti. Drug drugega so delavci psovali, imenovali enega brez-domovinea, drugega zopet kapitalističnega psa. To črno nezaupanje mora izginiti v vsaki nemški delavnici. Delavec, delodajalec in kapitalist-podjet-nik so življenjsko odvisni drug od drugega in nobeden ne more uspeti, ako nima opore in podpore drugega. „Kdor razdvaia, mora biti uničen4' »Kdor bi danes hotel organizirati delodajalce posebej in delavce posebej, ta mora proč, ta je sovražnik domovine. Kdor bi si usodil organizirati dobičkarski duh, je smrten sovražnik Nemčije in kdor hoče organizirati stiskanje delavskih plač ali sistematično gojiti nezadovoljnost, ta mora proč. tega moramo mi uničiti, ta mora hiti pobit na mestu.« »Organizacija ne sme razdvajati. Kakšen pomen naj pa ima potem društvo, ki koplje prepade, mesto, da bi jih zasipalo. Če torej govorimo o organizacijah, mislimo pri tem samo na one, ki dru- žijo človeštvo z naravnimi vezmi človeške nature in te vezi je treba gojiti, jih utrjevati, pojekle-niti.« »Samo ene vrste človek - človek nemškega dela44 »Mi ustvarjamo novo dobo. In v tej novi dobi ne bo več delodajalcev, ne več delavcev, ne več podjetnikov in ne več nameščencev, ampak samo delovni ljudje, ljudje dela, nemški ljudje dela. To je naš nov socialni pojem, ki ga bomo z vsemi sredstvi skušali oživiti. Ker pa ne moremo vreči vseh ljudi v en lonec, ne da bi jih lepo uredili in razvrstili, jih bomo organizirali lepo v stanovske plasti, v zveze stanu kemičarjev, zdravnikov, prav. nikov, ključavničarjev, mizarjev, krojačev itd. Mi bomo tudi gledali, da bomo vsem tem stanovskim ivezam vlili ne samo pravega duha socialne skupnosti, ampak da bodo vsi stanovi vsak zase dobili svojo duhovno stanovsko obnovo in nadaljnjo duševno izobrazbo. Stanovske organizacije bodo dajale strokovnjake.« Med tem, ko ustvarjamo nov gospodarski red s pomočjo stanovske preureditve naše države, dobivamo tudi popolnoma nov družabni red s pomočjo naše vsedržavne »Delavske fronte«, ki vsak dan bolj vidno zbira in združuje in medsebojno veže razpršene ude družabnega telesa človeške skupnosti. 99 Na krilih kreposti nemške a »Naša naloga nikakor ni, da vodimo človeka u raja v raj, iz blagostanja v blagostanje, iz siromaštva v siromaštvo in iz beračenja v beračenje, ne, mi hočemo nemškemu človeku najpreje raz tolmačiti zakone o organičnem razvoju sveta- Šele potem bomo pogledali, če jc njegov značaj takšen, da sploh spada v to krasoto. Mi hočemo nemškemu človeku dati najpreje vse, česar potrebuje za svoj življenjski boj, potem ga bomo pa stalno zasledovali, da se prepričamo, če mu je to, kar smo mu dali, ostalo, ali če se morebiti v vsakdanjem življenju ni izgubilo. Če je to naše darilo, ki ga pripravljamo, postalo umazano v vsakdanji življenjski borbi, bomo to umazanost (Dr. Ley pravi tdiesen Dreck«, sicl) brez usmiljenja odstranili in človekove ofii zopet obrnili proč od vsakodnevnih skrbi k velikim silam namreč, ki delujejo v njegovi duši. To je program »Delavske fronte«: V stanovskih zveiah, ki so organično med seboj povezane, kot je povezano tudi življenje, moramo človeka usposobiti za življenjsko borbo, da ne bo nikdar utonil v materijelnem, ampak da se bo spenjal vedno višje na krilih kreposti svoje duše.« Dr. Ley, nemški »socialni diktator« Konec revolucije na Kubi krvavih pobojev po vsem otoku 200 mrtvih v Havani Newyork, 14. avg. b. Predsednik Roosevelt je izdal povelje, da tri ameriške vojne ladje odplujejo takoj v kubanske vode, da zaščitijo ameriške državljane. To so trije torpedni rušilci, od katerih dva odplujeta v havansko luko, eden pa bo stacioniran v Mancanili. Radi tega ukrepa je izjavil predsednik Roosevelt, da se Združene države ne nameravajo vmešavati v notranje kubanske razmere. Gre samo za varnostne ukrepe, to je za zaščito življenja in premoženja ameriških državljanov vse dotlej, do-kjer se ne bo vpostavil red in normalni odnosi. Bivši predsednik Machado je včeraj v spremstvu štirih svojih prijateljev prispel s hidroavionom na Bachamsko otočje ter izjavil, da bo 26. avgusta od-letel dalje proti Bermudskemu otočju. Bivši vojni minister general Ferera, kateremu se je posrečilo popihati jo iz Havanne, se je ustavil na Jamajki. Ljudstvo sistematično preganja pristaše Machada ter je bilo samo v teku včerajšnjega dne ubitih zopet 12 oseb. Atentat na novega predsednika Havanna, 14. avg. b .Novi predsednik kubanske republike Martos Maniele de Cespedes je komaj ušel atentatu, ki ga je nanj izvršila tajna policija, ki jo je osnoval bivši predsednik Machado. V veliki dvorani okrajnega sodišča, kjer je novi predsednik včeraj prisegel, so naenkrat pričeli deževati skozi okno streli ravno v trenutku, ko so vsi zapustili dvorano. Nekaj članov bivše tajne policije se je namreč peljalo mimo sodišča ter ob-sulo okna dvorane, v kateri je novoizvoljeni predsednik malo prej prisegal, s streli iz strojnice. Ker v dvorani ni bilo nikogar, atentat ni imel nobenega uspeha. Radi tega je novi predsednik takoj odredil obsedno stanje. Vojaštvo je okoli mesta zasedlo vse strateško važne točke. Izgube tajnega redarstva, tako zvane »Pore«, znašajo samo v teku pretekle noči okoli 200 mrtvih, med katerimi je tudi njihov poveljnik, kapetan Wiminec. Mir je v glavnem vpostavljen. Ljudje se sprehajajo po ulicah kakor da se ni nič zgodilo, edino kavarne tn gostilne ter bari so zaprti. Novi predsednik je po prisegi dolgo konferiral z ameriškim poslanikom. morejo notranje diference med Slovani premagati le, če se vpoštevajo in spoštujejo dobrine in vrednote, ki jih vsak slovanski narod po svoji naravi ima in da je za vsako slovansko državo najprimernejša oblika »solidarizem enakih z enakimi«, ne pa kakšno od Nemcev ali Romanov vzeto ozko kopito. Ta solidarizem enakih z enakimi je zahtevek močne državne skupnosti, kar zgodovina slovanstva vseskozi kaže bodisi ob sijajnih zgledih, veliko bolj pa žalibog ob naravnost tragičnih pretresliaiih in katastrofah. »Brez češke in Morave bi Slovakija bila od madjarskega imperializma obdan otoček, brez Slovakije bi Čehi bili ogroženi od ogromnega nemškega navala.« Te besede dr. Hodže naj bi bile vsem slovanskim narodom opomin in vo-d'lo: ta nauk naj ob tisočstoletniri Nitre zadeni po vsem slovanskem svetu od severa do juga, od zapada do vzhoda 1 Amerika zelo zadovolina Washington, 14. avg. (al Vlada Združenih držav si je v svesti, da se da politični položaj na Kubi popraviti le na podlagi gospodarske obnove države, zakaj gospodarska kriza je pravi vzrok nedavnih nemirov. Zato namerava ameriško zunanje ministrstvo še izboljšati medsebojne odnošaje med USA in Kubo in odpreti vrata USA čim bolj kubanskemu sladkorju. V ta namen bi se povišal kontingent kubanskega sladkorja na več ko 2 milijona ton. Doslej so vsi poskusi za zvišanje kubanskega kontingenta naleteli na trdovraten odpor ameriških producentov, toda nesoglasja med ameriškimi plantažarji, ki se ne morejo sporazumeti glede organizacije notranjega tržišča, bo vladi delo znatno olajšalo, da se sporazume s kubanskimi plantažarji. Politično in gospodarsko sodelovanje med USA in Kubo bo mnogo olajšalo to, da ima Cespedes obilo osebnih prijateljev med vodilnimi ameriškimi politiki, zlasti v Rooseveltu samem, ki se je z njim seznanil, ko je bil še poslanik Kube v Washingtonu — Roosevelt je bil takrat mornariški tajnik — dolgo je pa sodeloval tudi s poslanikom Wellesom ki je z njim skušal najti miroljubno rešitev kubanskega vprašanja. Brezposelnost v Italiji Rim, 14. avgusta, b. Po uradnih poročilih, ki so bila danes objavljena, je bilo 81. julija letos v Italiji 824.500 brezposelnih delavcev. Dunajska vremenska napoved: Temperatura se bo zvišala. V dveh, treh dneh bo prišlo do prehodnih motenj sedanjega vremena. Ob vroc-h dnevih ji*« Per"° diha, pe- W sveže p«*<»' * -b0dn° o Potem . prepoteno - bi 9-eTt -c rilo. »«" « w 5e do X dobri!" .,„ ne ~ 9o '"Plakn " t dobrin, je\o vloken- Sa ° £lsto 1» 2°do' »rilo le oprano Pe yrOČe p liičasto za o\etne dni. st» Samo GAZELA TERPENTIN0V0 MILO 61" J 8 >55 PER,L°č'sro,NZRAt/*° Marijino Vnebovzetje Marijin« vrnitev domov praznujemo i današnjim praznikom; tiho vrnitev Matere k svojemu Sinu, neveste na srce svojega božjega ženina. Iz sv. pisma ne vemo nii o tem, kdaj in kje je bila Marija pozvana v nebo. Le legenda nam pripoveduje, kako se je dvanajst apostolov na skrivnosten poziv zbralo ob smrtni postelji Marije, kako so njeno čisto telo položili v grob, a so po treh dneh <1robno votlino našli prazno. Toda več kot legenda, da, ie skoraj v luč vere postavljeno in od sv. Duha, ki vodi in navdihuje Cerken, potrjeno je staro izročilo, da je deviika Mati boija, kakor njen božji Sin, tudi s telesom bila v nebesa vzela, kjer ima tvoj prostor ob božjem prestolu, povišana nad vse stvari kot njihova gospodarica in kraljica. Marijino najčistejše telo, neoskrunjeno od kateregakoli greha, deviško in vendar blagoslovljeno » čudovitim materinstvom, vi smelo zapasti trohnobi. Njeno mesto more biti le tamkaj, kjer je tudi Prvorojeni vsega stvarstva, ki je iz nje sprejel vase telesno podobo. Marija mora bili polno deležna Njegove sreče in njegovega poveličanja. le v davnini si je cerkven nauk otvojil to pra-%taro itroiilo. Sv. Duhu je treba prepustiti, da bo Cerkev tudi to Marijino odliko proglasila ta ver-tko dogmo, kakor je z versko resnico poveličala drugo njeno veliko odliko, namrel njeno brezmadežno spočetje. Dejansko danes o resničnosti teles-uaga vnebovzetja Marijinega v nebo v Cerkvi ne tbtloja nikak dvom. Cerkev poveličuje Mater božjo kot kraljico nebes, kjer je bila s slavospevi angelov tudi i telesom poveličana. Dva človeka, Sin boiji in njegova deviška Mati, bivata s poveličanimi telesi pred večnim božjim prestolom: To je dejanska dovrštev odrešenja in p&oeličanje človeške narave, ki pomenja popolno mutffo nad grehom, ki je neko/ prva dva človeka v goloti njune krivde izgnal iz paradiža in razlil vse gorje na bedno človeštvo. Moi in ima, nekoč krivca in sotrpina prokletstva, sta po Mariji in njenem Sinu zopet dvignjena dn najvišje popolnosti otroštva boijega, izbrana kot prvenca, da uživata večno blaženstvo. Tako praznik Marijinega vnebovzetja z lepim usovršenjem zaključuje krogotok praznikov cerkvenega leta, u katerih se udsoita odrešilno delo božjega Zveličarja. Marijino vnebovzetje je v prvi vrsti praznik in častni dan krščanskega ženstva, deklet in naših j mater. V Mariji, ki je najodličnejša njihovega rodu, so vse počaščene in izbrane. Spričo tako poveličane vloge Matere božje v odrešilnem božjem načrtu in velike odlike, katero ji daje Cerkev, je nadvse nespameten in ponižujoč očitek, da je žena bodisi dekle ali žena in mati le manj vredno, drugovrstno bitje. Nasprotno je resnica! Cerkev, ki Marijo priznava za svoio kraljico in varuhinjo, je že radi nje najbolj vneta, da, edina čuvarica prave ženske lasti in edina trdna bramba proti vsem tistim poskusom, ki hočejo tudi v naših dneh ženo ponižati za orodje razbrzdane sle. Saj Cerkev kale ljudem ženski ideal n nebeškem poveličanju, ki je poleg boijega Sina najbližja nebeškemu prestolu. Ves krščanski svet, možje in žene, pa se po besedah cerkvene molitve danes radujejo slavja nebeške Matere, kakor so se ga radovali angelski zbori, ko je bila dvignjena v nebo. Marija, ki je tudi naša duhovna mati, uživa nečno blaženstvo ob svojem božjem Sinu. Tamkaj je poslej posrednica vseh milosti tudi za nas, kar nam da upanje, da . se bomo nekoč vsi z njo in njenim božjim Sinom j vso večnost radovali, ki se na zemlji s spoštovanjem 1 ia ljubeznijo spominjamo njene nebetke slave. j^/fif Avstrijo in Nemčijo Maribor - novemu vtadihi Rim, 14. avgusta, b. Fašistični listi poročajo iz Salzburga, d« se jc te dni v nekem mestu v Švici vršila konferenca med zastopniki Avstrije in Nemčije z znanjem in odobritvijo obeh vlad ter iskala bazo za sporazum, s katerim hi se odstranila napetost med obema državama. Ta pogajanja so se baje ugodno končala in sta jih oho vladi odobrili. Nemška vlada je menda priznala, da so zahteve avstrijske vlade upravičene in ji dala prav, ko je nastopila proti vodstvu narodno-socialistične propagande, zlasti pa proti zastopniku narod, socialistov Habichtu, ki dela protiavstrijsko propagando r monakovski radio-postaji. Avstrijska vlada pa je baje s svoje strani izjavila, da ho prepovedala in preprečila tiskanje protihitlerjevskih brošur in letakov v Avstriji in da bo prav tako pazila, da av- strijski tisk ne bo » svojim hujskanjem povrroča? ncriupoloženje narodnih socialistov v Nemčiji. in nove pritožbe Dunaj, 14. avg. c. Jutranji listi sc zopet prito žujejo radi nemške propagande v radiu proti Avstriji. V nedeljo je v radiu v Miinchenu imel govor bivši vodja štajerskih hitlerjevcev Fritz Knaus, ki je pred kratkim pobegnil na Bavarsko. V svojem govoru je napadel avstrijsko vlado in Habsburža-nc. Njegov ^ovor sla prenašali še dve drugi nemški brezžični postaji. Bilo pa je parkrat prekinjeno, ker je predavanje motila neka tajna postaja. Današnji avstrijski listi pišejo zelo ogorčeno radi te protiavstrijske kampanje, ki sc nadaljuje iz Nemčije, ter najstrožje obsojajo postopanje nemške vlade. Socialne dolžnosti katoliških aka- demikoV Kongres „Pax Romana" «? LuxemburQa Maribor, 14. avgusta. Slomškov trg si je danes nadel slavnostno oblačilo. Stolnica, škofijska palača, zraven stoječa kapiteljska in stolna župna poslopja so se ovila v zelenje, zastave so zavihrale, v mraku pa je zablestel Slomškov trg v neštetih lučkah. Že v prvem mraku so se začele zgrinjati pred škofijo množice. Združeni moški pevski zbori Ipavčeve župe so priredili skupaj z godbo Katoliške omla-dine prevzvišenemu vladiki podoknico. To priliko je uporabilo mariborsko meščanstvo in okoličani za svojo poklonitev. Ob pol 8, ko je zadonela velela pozdravna koračnica omladinske godbe pod vodstvom kapelnika Germa, je bil ves Slomškov trg nabito natlačen s tisoči in tisoči ljudi. Oči 10 zrle v smeri škofijskega dvorca, ki je blestel v neštetih lampijončkih in lučkah. Ko pa so pevci pod vodstvom kapelnika Gašperiča peli občuteno Murkov »Jutro«, so se nenadoma odprla vrata Škofijskega dvorca in prikazal se je prevzvišeni v »premstvu stolnega dekana, kanonika dr. Vraberja. Presenečenje in ginjenost sta mu zrla z obraza ob pogledu na tisočero množico, ki je prihitela, da ga pozdravi na predvečer njegovega ustoličenja. Ko so zamrli zvoki pesmi, je stopil pred vladiko ravnatelj Iirastelj ter mu v imenu združenih pevcev Izrekel krasne besede. V srce in dušo segajoč je bil odgovor vladike za tolike izraze ljubezni in spoštovanja. Videlo se je, kako ga je veselje in navdušenje, s katerim ga je Maribor pozdravil kot novega lavantinskega nadpastirja ob nastopu vladanja, vzradostilo. Poudarjal je, da bo imel svoje srce vedno odprto za slovensko ljudstvo, za njegove težnje in skrbi. Pretepe besede škofove so bile sprejete z viharnim navdušenjem. Pevci so zapeli še Ipavčevo »O mraku« in mogočno Jenkovo »Molitev«. Vladika se je zopet umaknil v dvorec ter se pojavil pri oknu prvega nadstropja. Za zaključek je zaigrala godba valček in ouver-turo, nakar so se pričele množice med navdušenim vzklikanjem razhajati. Slovo mlade triglavske žrtve Ganljivi prizori pri pogrebu Dušana Gorupa Ljubljana, 14. avgusta. Dodatno k včerajšnjemu poročilu o nesreči v triglavskem pogorju navajamo še par podrobnosti o poteka in o prenosu ponesrečenca Dušana Gorupa od Triglavskih jezer do Srednje vasi. Vodja reševalne ekspedicije Ivan Hodnik iz Srednje vasi je takoj, ko je prejel poročilo o nesreči, poslal rezilno ekspedicijo za prenos ponesrečenca v dolino. Ekspedicija, ki je bila sestavljena iz Grma Jožeta, Cvetka Jožeta, Prežlja Jožeta in Cvetka Jankota, je prinesla ponesrečenca r petih urah čez Ovčarijo, Staro Fužino v Srednjo vas, kjer so položili truplo ▼ mrtvašnico. Včeraj zjutraj je bil pod vodstvom g. župnika Antona Golia pogreb na ondotno pokopališče. Krsto so po blagoslovitvi prenesli gori imenovani nosači v cerkev, kjer je bila sveta maša za blagega pokojnika. Po sveti maši je cerkveni pevski zbor iz Srednje vasi pod vodstvom pevo-vodje Grma Jerneja zapel pretresljivo žalostinko »Človek glej...« in pri odprtem grobu »Vigreb se povrne...« Nobeno oko ni ostalo suho. Pogreba so se poleg matere in zaročenke, ki sta bili skru-šeni pod težkim udarcem komaj stali na nogah, udeležili tudi mnogi gosti iz Bohinja in Bistrice, ki so posuli krsto s cvetjem. Pogreba se je udeležila tndi častna četa vojakov I .planinskega polka — pokojnik je bil rezervni inženerslri podporočnik — pod vodstvom podporočnika Mončiluviča, ki j« izkazala ookojnemu zadnjo čast. Pogreba se je udeležil tudi iam poveljnik L planinskega polka Radovič in nje- Luksemburg, 12. avgusta. Od 5. do 11. avgusta so se zastopniki katoliških dijaških organizacij Evrope trinajštič zbrali na kongresu »Pax Romana«, letos v Luksemburgu. Nad 300 dijakov in dijakinj je zastopalo dijaške organizacije iz štirinajstih dežel. Ne le luksembur-ški katoliški akademiki, ampak celokupno prebivalstvo kakor tudi javna uprava je vse storila, da pripravi inozemskim gostom kar najprišrčnejši sprejem. Pri javni otvoritvi v mestni posvetovalnici so bili navzoči zastopniki velike vojvodinje, zastopnik žal obolelega škofa, poslaniki Francije, Amerike, Italije, Belgije in Nemčije, dalje ministrski predsednik, predsednik poslanske zbornice, finančni minister in mnogo drugih odličnih osebnosti. Predsednik poslanske zbornice in finančni minister sta pozdravila delegate z lepim govorom, medtem ko je ministrski predsednik bil častni predsednik otvoritvenega zborovanja. Mestna uprava je delegatom priredila svečan sprejem z zaku-sko na magistratu. Udeleženci iz vsega sveta so imeli vzroka dovolj, da so se v Luksemburgu dobro počutili. Toda svečan okvir ni bil najvažnejši del programa. Kongres je imel težko nalogo, da z ozirom na spremenjen svetovni položaj zavzame tekšno stališče, ki odgovarja mednarodnemu in pacifističnemu značaju »Pax Romana«. Mnogo se je poudarjalo dejstvo, da je oni površni internaciona-lizem v zadnjih letih doživel polom in da se zlasti med akademsko mladino kaže močno gibanje v nacionalistično smer. Naloge, ki jih imajo katoliška dijaška društva v posameznih deželah, so seveda različne. Gobovo pa pripada vsem katoliškim dijaškim organizacijam danes bolj kot kedaj naloga, da iz svojih vrst postavijo in vzgoje vodilne osebnosti. K temu naj svoj del doprin-.sa tudi »Pax Romana«, ki včlanjenih društev pri njihovem nacionalnem stremljenju sicer noče ovirati, hoče pa v večji meri kot dosedaj delati za delovno skupnost evropskega katoliškega dijaštva. Publikacije, ki jih izdaja »Pax Romana«, bodo v bodoče preurejene v tem smislu, da bodo svojim članom dajale več materijala za praktično delo, tako da se bodo s pridobitvami ene organizacije mogli okoristiti tudi drugi člani. Kot zelo času primerna tema je bilo na kongresu v prvi vrsti obravnavano vprašanje: socialna dolžnost katoliškega akademika. Letošnje zboro- vanje se je vršilo ob spominskem jubileju stoletnice Ozanama, velikega ustanovitelja Vincencijevih konferenc. Ob njem se že danes imenujeta imeni Karla Sonnenscheina in Pier Giorgio Frassatija kot vzora praktičnega katoliškega socialnega deta. O Ozanamu in njegovem karitativnem delu je predaval prorektor katoliške univerze v Parizu mons. de la Serre. Globoko zamišljena sta bila referata direktorja »Caritas« v Luksemburgu dr. Mačka in prof. Leclercqa, od katerih je drugi posebno poudarjal važnost socialnega dela, ki naj ga vrši katoliški naobraženec v svojem poklicu. Upravičeno je prof. Leclercq zastavil vprašanje: »Odkod žalostna okoliščina, da katoliški izobraženci, ki so bili vsa svoja mlada leta včlanjeni v katoliških akademskih društvih, pozneje v svojem poklicu izgube večkrat vsak smisel za poklicno udejstvo-vanje v smislu krščanskih načel in postanejo lažnivi advokati ali zanikrni zdravniki. Vedno znova je prihajala na površje tudi misel, da je karitativno in socialno delo poedinca sicer koristno in potrebno, vendar pa da morajo katoliški akademiki stremeti za ustvaritvijo novega gospodarskega in družabnega reda, ki bo v večji meri uresničil socialno pravičnost, kakor sedanji. V Luksemburgu so bila izmenjana tudi mišljenja o vzgoji katoliškega akademskega naraščaja, kjer so zlasti Francozi in Nemci v živahnih debatah doprinesli mnogo dragocenega materijala. Istotako je bil ponovno govor o misijonskem vprašanju, o tisku in združenja krščanskih cerkva. V ponedeljek zjutraj je bila sv. maša po vzhodnem obredu za združenje vzhodne cerkve z Rimom. Nekako eno leto obstoja pri »Pax Romana« posebno tajništvo za tisk, kateremu se je posrečilo, da je dosegel živ kontakt med večino izdajateljev dijaških akademskih katoliških publikacij. Število vseh publikacij evropske katoliške mladire dosega že skoraj tisoč. Akademiki, ki se pečajo z žumalistiko in publicistiko, so se ponovno sestali k posebnim razgovorom. Enkrat na leto stopi »Pax Romana« s svojim kongresom pred javnost Toda vse leto se ,-^rši intenzivno delo z glavnem tajništvu v Freib&gu v Švici in ▼ raznih centralah katoliških dijaških organizacij po vsem svetu. Obnova človeške družbe mora biti prvi cilj. Drugi cilj pa, h kateremu stremi katoliška mladinska organizacija, je mir, ki naj temelji na neporušljivem temelju krščanske pravičnosti in ljubezni. Dr. —c gov gost Wells, profesor na univerzi v St. Bricen, velik prijatelj Jugoslovanov in oboževatelj naših planin. Skoraj vsa Srednja vas je bila pri pogreba in iantje iz Srednje vasi so položili krasne vence na grob pokojnika. Tudi podružnica SPD je položila krasen venec z napisom: »Žrtvi naših planin zadnji pozdrav podružnice SPD«. Od pokojnika se je v krasnih besedah poslovil g. dr. Kapel) ml. Rane, ki jih je pokojnik dobil pri padcu, so bile skoraj vse smrtne. Umrl je eno uro po prenosa, ne da bi se zavedel. Ves čas je bil v nezavesti, samo kadar mu je Jože Bačar iz Ljubljane, ki mu je nudil prvo pomoč, snažil manjše udrtine na roki, je telo lahno vzdrgetalo. Na glavi je imel štiri hude rane, hrbtebico zlomljeno in poleg tega še hude notranje poškodbe. Tako dolgo je živel samo radi ( tega, ker je imel izredno močan organizem. Poleg gori imenovanih gre zahvala tudi komandirju obmejne straže pri Sedmih triglavskih jezerih, oskrbnici pri Triglavskih jezerih in oskrbnici »Pri Zlatorogu«, ki so šli reševalni akciji v vsakem pogledu zelo na roko in olajšali težavno reševanje. Nadalje gre zahvala tudi g. Begu in njegovi soprogi iz Trbovelj, ki sta oba priskočila na pomoč obupani zaročenki nesrečnega Dušana. Užaloščeni »tar* m vsem, ki so ph tolažili t težkih arah in ki so pomagali pri reševanju ponesrečenca, tem potom najtopleje zahvaljujejo. 1100 letni jubilei Slovakov Slovaki v Jugoslaviji stavijo jubilej obdani od simpatij našega ljudstva Vsi 3 domžalski roparji prijeti Domžale, 14. avgusta. Prizadevanju orožništva se je posrečilo prijeti vse tri roparje domžalskega zločina. Prvi je bil prijet Ovčak Pavel, rojen leta 1913 v Zgornji Senici pri Medvodah, pristojen v Vodice pri Kamniku, nazadnje stanujoč v Preserju pri Mengšu, že večkrat kaznovan kleparski pomočnik. Drugi se piše Kralj Alojzij, rojen 1912 r Zagrebu, pristojen v Stehanjo vas pri Litiji, pekovski pomočnik. Tretji pa je Pančur Stanko, rojen leta 1910 na Jesenicah, pristojen v Nevlje pri Kamniku, delavec brez stalnega bivališča. V soboto zjutraj je poveljnik domžalske orož-niške postaje Skok aretiral Ovčaka v Kamniku. Bil je oblečen v lepo črno obleko in trdil, da druge obleke sploh nima. Imel pa je obvezano desno roko '.er je radi tega postal sumljiv, ker so Svctlinovi navedli, da je eden izmed roparjev imel obvezano roko in da je imel hlače pumparice. Na vprašanje poveljnika Skoka, kje je bil tisto noč, je rekel, da ;e prišel zvečer ob 9 domov in da potem ni šel nikamor več. Hlač pumparic pa da sploh nima. Privedli so ga v pisarno orožniške postaje v Kamniku, kjer so ga obdržali, poveljnik Skok pa se je s kolesom odpeljal r Preserje in izvršil tam hišno preiskavo in res tam našel hlače pumparice. Ovčako-va mati je izpovedala, da njen sin ni prišel domov ob 9, temveč šele po polnoči. To jc dalo povod za aretacijo, nakar so ga preoblekli v ono obleko, ki ,o je nosil v času zločina. Tudi mati je povedala, da je Ovčak tedaj imel oblečene hlače pumparice. Odvedli so ga potem na kraj zločina in so ga Svel-inovi takoi spoznali kot roparja. Stari 81 letni Bački Petrovec, 14. avg. m. Včeraj so se tn pričele velike narodne slavnosti naših Slovakov pod okriljem Slovaške Matice. Slavnostim prisostvujejo med drugim svetnik češkoslovaškega poslaništva iz Belgrada Reisser, zastopnik češkoslovaško-jugoslo-vanske lige Hrmčir ter zastopniki naših civilnih in vojaških oblasti Včeraj dopoldne je bil v veliki dvorani tukajšnje slovaške gimnazije velik shod, na katerem je predsednik Slovaške Matice dr. Bu-ljik govoril o pomenu slovaških narodnih svečanosti. Za njim je govorilo še več drugih govornikov, ki so vsi naglašali prijateljske in bratske vezi, ki vežejo oba naroda. V teku današnjega dopoldneva je bil redni občni zbor Slovaške Matice. Na spo- reda je i ecela vrsta raznih prireditev. Praga, 14. avg. (a) ČTK poroča: Včeraj so se začele v Nitri na Slovaškem svečanosti ob priliki 1100 letnice, kar so pod knezom Pribino posvetili prvo krščansko cerkev na Slovaškem. Pri tej priliki je prišlo do veličastnih manifestacij za češkoslovaško edinstvo, ki so na impozanten način pokazale trdno voljo češkoslovaškega naroda, da se upre slehernemu poskusu po reviziji mirovnih pogodb. Med tujimi odličniki, ki prisostvujejo svečanostim, sta tudi belgrajski nadškof fra O. Rodič in škof fra Alojzij, ki sta burno pozdravljana od vseh navzočih imela lepa govora o slovanski solidarnosti teče na Irskem "Mča duhovščina. — Druge klopi in vsi prostori cerkvene ladje so za društva i in za ljudstvo, po dispoziciji stolno-mestnega župnijskega urada. Zastavonoše se postavijo v oglih spodnjega prezbiterija. jooraacjjCL "zoa&S ! Prhljaj izgine 1 Lasje prenehajo izpadati! Lasje spet rastejo! Ljubljanske vesti: Na ljubljanskem letališču Ljubljana, 14. avgusta. Živahno vrvenje vlada na ogromnem prostoru pri Devici Mariji v Polju, ki se je od maja meseca sem spremenil v ljubljanski aerodrom. Nad 100 lopat in krampov se bliska v pripekajočem solnou, meter za metrom se natančno izravnava veliki travnik, na katerem se bodo v kratkem dvigali in pristajali jekleni ptiči. Zamudno in težavno delo je to. Marsikdo bi mislil, češ, saj travnik je raven, čemu treba še planirati. Pa ni tako. Letajo ni parizar in tudi ne avtomobil, za pot, ki jo napravi po zemlji, hoče imeti popolnoma ravna tla brez vsakih najmanjših vzpetin; celo čisto navadna krtina ni prav nič zaželena. 800 metrov je dolgo letališče ln povprečno 500 metrov široko. To bo zadostovalo za enkrat vsem potrebam. Seveda, če bo kdaj prišlo do tega, da lx> sta rt al o na ljubljanskem letališču kakošno ogromno letalo za non-stop polet čez Atlantski ocean, potem bo letališče vsekakor prekratko. Sicer pa imajo itak v načrtu podaljšanje letališča in so zadevne priprave že v teku. Na levi strani letališča na savski strani sta zrasli dve lepi poslopji, hangarja, ki bosta varno čuvala letala. Hangarja sta prav lepo in solidno zgrajena. Dolga sta po 30 metrov in široka po 25 metrov. Tla so betonska, zidovi iz opeke, ostrešje pa iz impregn i ranega škofjeloškega lesa, talko da ni nevarnosti za požar. Vsa dela pri hangarjih so izvršile domače tvrdke. Zanimiva so vrata v hangarja, ki jih je izvršila tvrdka Pavčič iz Most pri Ljubljani. Razdeljena so v majhne dele, ki se dado poljubno premikati na tirih. Prvi hangar bo name- -r — — ^ — ^ — — Zobozdravnik Dr. Stane Vrhovec se je preselil v Mestno hranilnico, Krekov trg 7 ter zopet redno ordlnira. Sredi noči utonil v Ljubljanici Ljubljana, 14. avgusta. Preteklo noč, nekaj minut po polnoči, se je vračala domov iz nekega lokala družba treh ljudi, 51 letni trgovski pomočnik Marko Banda, uslužben pri veletrgovini z železnino Fr. Stupica v Ljubljani, njegova žena in svak. Ko so prišli do Čevljarskega mostu, se je Banda odstranil od ostalih dveh ter jo mahnil na levo proti obrežju Ljubljanice. Žena in svak sta nadaljevala pot, misleč, da se bo Banda kmalu vrnil. Čez nekaj časa pa sta zaslišala močan pljusk vode. Takoj nato pa so se začuli obupni klici » na pomoč. Žena in svak sta pohitela k obrežju, kjer sta zagledala Bando, kako se obupno bori z vodo in si prizadeva, da bi ostal na površju. Žena je takoj presunljivo začela klicati na pomoč. Ker je na ljubljanskih ulicah v tem času še precej prometa, se je na Čevljarskem mostu in na bregovih Ljubljanice zbralo precej ljudi, ki so gledali obupen boj utapljajočega se. Nekateri so začeli metati v vodo deske in late, vendar je bil nesrečnež že tako ob moči, da ni mogel obdržati v rokah deske, katere se je bil že oprijel. Čez nekaj časa je prihitel stražnik in nato še dva. Vsem trem se je naposled posrečilo, da so potegnili Bando na breg in ga položili v betonsko zaseko ob škarpi. Tak,oj so tudi telefonično obvestili reševalno postajo. Reševalci so bili takoj na licu mesta z reševalnim avtomobilom in so utopljenca, ki je bil v globoki nezavesti, vendar še živ, odpeljali v bolnišnico. Tu so se ga takoj lotili zdravniki, vendar je bila vsa njihova pomoč zaman. Banda je okrog 4 zjutraj izdihnil. Kako se je nesreča pripetila, ni povsem ločno znano. Sodijo, da se je Banda naslonil z vso težo na ograjo, ki se je najbrž nekoliko nalomila, tako da je Banda izgubil ravnovesje in strmoglavil čez kakih 5 metrov visoko škarpo v Ljubljanico. Zaradi regulacije je Ljubljanica tam gori precej globoka, tako da se Banda, ki najbrž tudi ni znal plavati, ni mogel obdržati na površju. Pokojni Banda je bil že 25 let uslužben pri tvrdki Stupica in si je pridobil pri vseh odjemalcih, zlasti pri kmečkih, sloves izredno postrežljivega in prijaznega pomočnika. Za njim žaluje žena in 10-\etni sinček. Naj počiva v tnirul Pred soncem popolnoma varen proslavljal boš veliki Šmaren če sladko boš kapljo počasi pri Slamiču pil na terasi! njen civilnemu letalstvu in je že sprejel v svoje varstvo vso po zraku letečo imovino ljubljanskega aerokluba. V enem kotu se šopiri rdeči »Lojze«, v drugem koncu pa se tiščita »Pejikan« in staro predvojno šolsko letalo, ki pa se s svojima kolegoma ne more meriti menda prav v ničemer. Takoj pri vhodu pa je videti čudnega ptiča, okrog katerega se vneto suče nekaj mladih ljudi. »To je pa brez-motorno letalo, ki so ga zgradili naši člani«, pojasni vedno ljubeznivi in uslužni predsednik aerokluba g. Rado Hribar. Veselje je gledati mlade in navdušene fante, kako so ponosni na svoj izdelek. Komaj čakajo, da se bodo poskusili z njim. Vprašanje je le, kdo bo prvi zajadral z njim po zraku. Najbolj pametno bi bilo žrebati.., Drugi hangar je namenjen vojaškim letalom. Za hangarji grade dve upravni poslopji, ki se razlikujeta med seboj le v tem, da bo imelo prvo še neko pritiklino, drugo pa na Zadaj pa je takoj prijeten gozdiček, ki precej poveča vrednost letališča, G. Hribar pripoveduje, da nameravajo sča-soni zgraditi v gozdičku teniško igrišče in plavalni bazen, Lako, da bodo imeli naši pogumni letalci takoj pri roki razvedrilo po napornem delu. Prav ponosna je lahko Ljubljana na svoje letališče in lahko hvaležna ljubljanskemu Aeroklubu s predsednikom g. Radom Hribarjem, ki je toliko časa pritiskal in urgiral na merodajnih mestih, da smo le dobili prepotrebno letnlišče. V nedeljo bo letališče slovesno otvorjeno in blagoslovljeno in že v penedeljetk zjutraj bo Ljubljana 6topila v vrsto onih modernih mest, ki so tudi po zraku zvezana z ostalim svetom. Kai bo danes? Kino Kodeljevo ob 5 in ob pol 9 iStric iz Amerike« (Ida Wfl9t). © Sv. maša zadušnica ob 10 letnic.i smrti pokojnega Josipa Sterleta bo v cerkvi sv. Jožefa v petek, dne 18. t. m. Prijatelji in znanci pokojnika ee vljudno vabijo. © Strel v kapelo med službo božjo. Šolske sestre De Notre Dame imajo na Mirju (Marmon-tova ulica) prijazno kapelico, v kateri se vsak dan služi sv. maša in prihajajo tjakaj radi verniki iz bližnje okolice. Kapela ima zadaj kor s posebnim oknom v višini prvega nadstropja. To oikno je bilo v nedeljo dne 13. t. m. med dopoldansko službo božjo zaradi zračenja odprto. Iz enega sosednjih dvorišč je neznan zlikovec kmalu ob začetku sv .maše skozi odprto okno ustrelil in so ptičje šibre vernike, ki so bili na koru, v odletu zadele, ne da bi koga poškodovale. Dobro bi bilo, če bi se za zlikovca zanimala policija. Težko ga ne bi bilo izslediti, ker so bili prav v trenutku strela ljudje po sosednih vrtovih. O Člani društva nižjih mestnih uslužbencev v Ljubljani so vabljeni, da se v čim večjem številu udeleže pogreba umrlega člana Ljubiča Alojzija. Pogreb blagopokojnega bo danes ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice. — Tajnik. Zobni zdravnik Dr. Srečko Puher Gregorčičeva ulica 32 — Telefon 20-70 zopet redno ordinira od */a7— /a12 in 2-5 0 V Ljubljani umrli od 4. do 11. avgusta. Ur-bančič Marija, roj. Tršar, žena poštnega uradnika, Devinska ul. 8, Florjančič Ladislav, 31 let, uradnik »Slov. Naroda« Hranilniška cesta 9/pr., Kovač Angela, sestra Rozina, 29 let, usmiljenim, Slomškova ul. 10, Fattur Ljudevit, 63 let, železniški uradnik, Židovska steza l/II,- Novak Franc, 79 let, bivši posestnik, Jeranova ulica 9/pr. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Jesenšek Ana. 38 let, šivilja, Jelše št. 1, obč. Šmartno pri Litiji, Drobnik Ivana, 46 let, branjevka, Kočevje 180, Klemene Marija, roj. Je-ras, 64 lel, vdova železničarja, Cegnarjeva ul. 40, Babic Janko. 35 let, kovač drž. žel.. Ižanska cesta 147. Perčič Stanko, sin delavca, 3 mesece. Zgornji Kašelj 79, Žagar Franc, 55 let, dninar, Sp. Zado-brova 5, Kernc Izidor, 14 mesecev, sin služkinje, Konjsko 4 pri Krškem, Kropar Mirko, 18 mesecev, sin delavca. Klane 38 pri Kranju, Žerjav Janez, 39 let, sin posestnika, Rateče 76 pri Radovljici, Erzar Matija, 31 let, akademik, Kamnik, Perhavec Ignacij, 62 let, šef davčnega urada za okolico ljubljansko, Vrhovčeva ul. 1. © Kaj je z električno uro na Mestnem domu? Električna ura na Mestnem domu je že skoraj pol leta ponoči povsem temna, tako da se pasantje zaman ozirajo ponoči nanjo. Dobro bi bilo, če bi se temu odpomoglo, saj bo menda treba le nekaj pri' jemov izkušenega elektrotehnika. 0 Nočno službo imajo danes lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in mr. Hočevar, Celovška cesta 34. Jutri pa: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Ku-ralt, Gosposvetska cesta 4. Cerkveni vestnih Za duhovnike bodo mesto osemdnevnih, samo tridnevne duhovne vujc od 21. do 25. avgusta. Priglasite se! — Vodstvo Doma. Slovesen cerkveni shod ima danes popoldne ob šestih v Križankah ondotna moška in mla-deniška Marijina družba. Po govoru darovanje za namene družbe. Kamnih Bikoborb sicer v Kamniku nimamo, imamo pa druge senzacije s katerimi se lahko zabava naše občinstvo. Na športnem igrišču je bila baje pred kratkim hudo žaljena neka imenitna letoviščarka in zdaj se je razvil viteški dvoboj med Tujsko prometnim društvom in športnim klubom. Javnost se zelo zanima za izid tega dvoboja. Zaenkrat je v premoči Tujsko prometno društvo, ki vodi z 1 :0. Ni pa izključeno, da ne bo odpiskal konca tej borbi sodnik na sodišču. Celje S3 Poročila sta sc včeraj v cerkvi sv. Maksimilijana g. Viktor Svetel, sodnijski pripravnik pri okr. sodišču v' Laškem, in gdč Marta Hrabalek, hčerka pok. živinozdravnika v Celju. Mladi zakonski dvojici želimo ua poti v novo življenje obilo sreče in mnogo božjega blagoslova! — V zakonski stan so stopili v zadnjem času Teržan Martin, pos. sin iz Galicije in Štrajhar Marija posestnica v Lis-cah. — Romih Josip polic, stražnik v Zagrebu in šušterifi Ana, sobarica v Medlogu. — Fuks Kari Martin tovaruar v Grasslitzu in Schramm Alojzija, hčerka izdelovatelja glasbil v Celju. Čestitamo! 0 Umrli so v celjski javni bolnišnici: Vidma-jer Matija, 61 let žel. pi6arn. sluga iz Celja; Dro-fenik Ivan, 34 let, posestnik iz Sladke gore pri Šmarju; Gezovič Radojič, 21 let, redov 39. pp. iz Prage v Črni gori. Naj počivajo v miru! & Osebni vlak povozil mladeniča.' V nedeljo zvečer je osebni vlak, ki prihaja iz Maribora v Celje ob 7.23 zvečer povozil v Štorah 19-letnega lco-larskega pomočnika Jeretina Lovra s Polul pri Celju. Kako je prišel Jeretin pod vlak, ni znano. Dobil je težje poškodbe po glavi in na roki. Pre- PROTI revmatizmu I protinu hripi išiasu prehladu | lumbage živčnim boleznim in glavobolu. ugodno delujejo Togal tablete. Togal tablete ne ublažujejo samo bolečin, ampak pripomorejo k izločevanju mokračne kisline. Vsled lega so doseženi odlični rezultati ludi v zastarelih slučajih. Preko t)000 zdravnikov, me 1 katerimi je mnogo profesorjev, predpisujejo togal tablete, zato lahko tudi Vi z zaupanjem kupujete to zdravilo. Togal Vam bo pomagal, kakor je že tisočerim drugim. Togal tablete so za želodec, srce in ostale organe neškodljive, ako se jemljejo v predpisani količini. Vprašajte svojega zdravnika Dobe se v vseh lekarnah. Odobreno od M. S. P. in N. Z. br. 2082. peljan Je bil v celjsko javno bolnišnico, kjer se sedaj zdravi. jtrebno, prinesti ga v slovenskem prepisu. Sestavek se glasi: »Če je delež malih narodov, da se njihova duša izkazuje posebno v liriki, ki ne zahteva velikih zunanjnih življenjskih koncepcij, so vredne pozornosti stopinje slovenskih pesnikov, vrednih tega imena, katerih domena je bila v poglavitni meri lirika. Na razvojni poti od Prešerna, v čigar poeziji se je prvikrat prikazala slovenska narodna duša, pa do Levstika, Stritarja, Gregorčiča, Aškerca in od njih k Cankarju in Župančiču ležijo, kajpada, ne samo različni nagibi osebnih usod, temveč tudi splošnega kulturnega razvoja, ki so določali značaj valoveče lirične tokave, tako zlasti prerod konservativnega katolicizma v progrezivni liberalizem. Sredi procesa, čigar eden tok tvori liberalizem, drugega pa materialistični svetovni nazor, ki je nazadnje pripeljal tako v leposlovni naturalizem. Kakor v prenapeto idealistični csteticizem, se pre-jjiblje močno rcvolucijonarno vnetje takozv. slo- venske literarne moderne. To gibanje je kolebavO najprvo med materialistično osnovanim naturalizmom in Nietzschejevo filozofijo, a se je naglo pretočilo v revizionistično smer, čigar dve najboljši postavi, Ivan Cankar in Oton Zupančič, pomenita novo razdobje slovenske književnosti. Toda med tem, ko se je Cankar zmerom bolj naklanjal k etiki, je bil intuitivni in vitalistični Zupančič, rastoč v najmočnejšega slovenskega pesnika sploh, obdarovan z zmožnostjo, postati spektrum, v katerem 6e je retrospektivno lomilo mišljenje in občutje narodnega prizadevanja od Trubarja preko Prešerna vse do Cankarja in iz katerega je vstajala volja do samostojne osebnosti in svobodne narodne bodočnosti, # V času, ko je evropsko liriko določalo iz Francije ime Verlainea in Materlincka, in iz Nemčije Dehmela in Georgea, se je neznaten sin tesne zemlje {dotlej komajda razumevajoč glasovom rodnih gora in instinktivnim utripom srca, neki sodobnemu arodnemu in evropskemu vretju!) podal na svojo pesniško pot. Njegova Čaša opojnosti (1899), ki je izšla istočasno s prvo Cankarjevo knjigo, je še prenapolnjena neprevrelega vina, četudi v njej že kipi od želje po čistoti: vse preblizu so 6e še opotekali temni oblaki dekadence, iz katerih se ni mogla izmotati pesnikova žalostna mladost, ki je bolj ljubila melanholijo Heineja, kakor pa vitalizem Dehmela, in se predajala bolj klasični meditaciji Carduccija, kakor razburkanosti pa spokorjenosti Paula Verlainea. Za roko sta ga vodili dve prijateljici, samota in bolest; polagoma se je ž njima očiščal za višje življenje, spoznal je, kako je človek še zmerom animalen in poln demonskih sil, ki zatemnevajo obličje duše, to jedro • človeka in studenec nieiove osebne harmonije. Odtod sledi njegovo vrednotenje bolesti za človeško življenje; odtod je jez, ki ga je postavil proti vsem vrelcem oskrunjene človečnosti; odtod je vzhod one^slovenske mavrice, ki (na pogled stkana iz finih par in svetlobnega vztrepetavanja) ni bila drugo, kakor dramatična borba, polna nevarnosti, čigar poedine stopnje in dostikrat tudi krone so pesniške knjige: Čez plan (1904), Samogovori (1908), V zarje Vidove (1920) in drama Veronika Dese-niška (1924); k njim lahko prištevamo še knjigo pesmi za otroke, Ciciban (1915), kajti v njej so nagosto posuti kristali slovenske lirike. Te knjige ne pomenijo toliko otrpnenja od bolesti življenja in samote; v svoji poznejši formi niso zgolj vojne izkušnje. Več: težko in dolgo zoreča čuvstva in misli, ki na široko razgaljajo vrelec bolesti in ljubezni, so sintetični kristal, v katerem se zrcali duša pesnikova, kakor duša njegovega naToda. Če je bila miselnost tistodobne Slovenske na eni strani karakterizirana z idealistično-miatičnim nazorom, na drugi strani pa s formalističnim racionalizmom, je spor teh dveh življenjskih koncepcij privedel do revnih kompromisov na obeh straneh. In v prizadevnosti po reviziji teh dveh svetov, ki nista imela globokega vpliva le na dušo enega od najmanjših slovanskih narodov, temveč tudi na njegovo književno tvorbo, je rastlo Zupančičevo delo. Dočim je bila v preteklosti sil-nost Prešerna v tem, da je združil klasicizem z romantizmom, leži moč Župančiča v sintezi narodnega i'1' alizma, rastočega dotlej pod vplivom latir germanske cerkvene posvetitve, z racionalizmom, prešinjenim skoz in skoz z ritmom sodobne miselnosti, civilizacije, strojev, socialnih in gospodarskih borb. Z Župančičevo notranjo dramo sodobne slovenske duše,, z novoklasiščno Ve- roniko Deseniško, je bilo izpričano očiščenje slovenske duše od gotike. Ta drama je splošno človeška v hotenju po čistem, verujočem človeštvu, ki zavrača schopenhauerski pesimistični ressenti-ment in združuje trdno, zdravo voljo do življenja z veliko, očiščujočo vero. In prav to vitalno stališče, ki je postalo nikdar ne zahajajoči Veliki voz nad Župančičevim mišljenjem in ki ga dela pravega pesnika življenja, njegovega povzdigovatelja in njegovega blagoslav-Ijavca pri vseh grenkobah te zemlje, je dosedanji (in najbrž tudi bodoči) vrhunec Otona Zupančiča. Njegova nova beseda je bila bolest in njegova nevarnost je imela ime dekadenca. In na tej poti od dekadence do poveličevanja življenja, je v sleherni besedi, v sleherni podobi in simbolu poudarjena sončna bleščava, kipeča od vročega dotika življenja, razodeva nam jo ves ta samorodni, pri moderni Evropi šolani virtuoz forme, ki je s 6vojimi prevodi iz svetovne književnosti sam ustvaril toliko, kolikor dajo ponavadi komaj cele generacije; če je Cankar vse do teh dni neprekosljiv, je prav isto v poeziji Oton Župančič.« Pričujoči Habfinov prikaz našega pesnika češkemu svetu je očividno zajemljiv, ker je v svojem tesnem okviru pogodil osrednjo vsebino in neutajljive svojstvenosti Župančičeve lirske zgradbe. Kljub nekaterim le z začetno besedo nakazanim, nerazširjenim mislim v Habrinovem članku, pa se nam vsiljuje pripomba, da sta ostala tuja prikazovanca poetovega življenjskega dela, Francoz Tesničre in Italijan Cronia, (v vzporedbi njunih razsežnih študij z jedrnatim Ilabfino) s pesni kovega obraza nista razbrala tolikanj karakterističnih črt, da bi mogla svojim bravcem tako oprijemljivo približati umetnikovo podobo* (t.) Stev. 184.__»SmVENEC;, dne 15. avgusta 1933. Velik požar v mirenski dolini V jutrnem solncu vrh gore J1 ^ a' * neobi„Uilva »^t icna IZlT.^ w sc p"- pol živahna lepote. polnoma »"^"Itov-.Elida ri« narc6i polt iudovtto lepo in nežno. nje ii /r ^vu ELIDA Creme de eliaque heure Mokronog, 14. avgusta. Na pristavi grofa Barba na Dobu so že 14 dni mlatili pšenico. V soboto zvečer okrog 10, ko so že vsi delavci odšli na svojo domove, je nenadoma izbruhnil v šupi, ki je bila napolnjena s slamo, ogenj, ki se je s silovito naglico razširil na poleg stoječa dva kozolca, eden 12 oken, drugi 10, ki sla bila oba napolnjena z deteljo. Ogenj se je vsled ogromne količine slame in deteljo tako razširil, da ca niso mogli udušiti. Zato so prvi reševalci, ki so prihiteli iz vasi Praproč in Rakovnika, pustili ogenj in začeli reševati živino iz hlevov in prešiče, ter nositi na podstrešje poleg gorečih objektov stoječega gradu v škafih vodo, da so z ročnimi brizgalnimi škropiti ostrešje iu lako rešili grad in na drugi PRI ONEMOGLOSTI IN UTRUJENOSTI CELEGA TELESA PRI STARIH OSEBAH. Onemoglim in starejšim osebam toplo priporočamo: dajte si masirati telo s preparatom >ALGA< zvečer predno greste k počitku, in zjutraj predno vstanete. Zvečer po masaži Vam bo telo lahko, deležni boste globokega spanja, po katerem so boste odpočili in so okrepili. Zjutraj po masaži ostanite še nekaj časa v postelji. Ko vstanete, boste iinoli ude gibčne, hojo lahko, telo bo kot prerojeno, občutili boste novo svetost, vedrost in življenjsko moč. »ALGA« se dobiva povsod, 1 stcklenica Din 14.—. Kaj pravite? Kako rad bi llovck opozoril na knj takega, kar bi nam Slovencem bilo v ponos in bi potem lahko gg. urednikom zaklicali: Kaj pa pravite na to? — nadebudneži če ne dobe primernega poslopja za svoje kolonije. Imeti bi morali seveda vzorno nadzorstvo in vod-itvo. O letovanju teli mladoslneiev bi se dalo marsikaj reči. V socialnem in zdravstvenem pogledu je ta naprava že priporočljiva; o vzgojnem oziru pa najbrže ne bo vse tako svetlo, kot se zdi. Nekje je bila zadnji čas laka truma šolske mladine. Da jim je bilp za telo dobro poskrbljeno, so značile pomije, ki so v njih plavali celi kosi dobrega kruha in tudi mesovja, dočim nekateri okoliški prebivalci še črnega kruha stradajo. K sveti maši jih jc od le kolonije šlo prvo nedeljo 10, drugo 3, tretjo 0. Na svarilo domačinov: drzni odgovori, neotesane, kle-tvinske besede! To naj bo moralni uspeh letovanja?! Kdo je odgovoren? — Kraja in kolonije ne kaže omenjati, da ne bo razburjenja in kakega zve-riženega popravka. Gre za stvar in za odgojo otrok, ki jih starši v dobri veri zaupajo drugim. Ako se bo akcija kolonij še nadaljevala in priporočala, naj bo predvsem poskrbljeno, da verska in uravna, vzgoja ne bo trpela, da bo mladina povsod in do vseh spoštljivo in dostojno nastopala, da bo znala cenili dobroto vseh, ki ji omogočajo okrepitev in razvedrilo v prosti naravi. Lepo evharislično slavje v Izlakah Prijazni kopališki kraj Izlake je bil v nedeljo, 13. avgusta, pozonšče ganljive slovesnosti. Na gričku pri Sv. Juriju sc je ta dan obhajal evharistični shod za vzhodno polovico rnoravške dekanije. Mnogoštevilni verniki župnij Čemšenik, Kolovrat, Sv. Gora, Sv. Planina, št. Gotard, Št. Ožbalt, pa tudi iz sosednjih Lok in Zagorja, so ob 9 napolnili obsežni prostor na griču pod cerkvijo, okoli ličnega oltarja, ki je Bil postavljen na prostem tik pokopališča. Slavnostni govor v proslavo sv. Evharistije je imel g. univ. prof. dr. A. Snoj iz Ljubljane. V govoru je posebno povdarjal, da mora sv. Evharistija postati zopet, kakor v prvih časih krščanstva, središče in gibalo vsega krščanskega življenja. Sv. mašo, pri kateri so lepo peli združeni župnijski cerkveni zbori, je opravil moravški dekan g. J. Cegnar, ki je iinel po sv. maši še kratek, prisrčen nagovor o letošnjem jubileju svetega Križa in sv. Evharistije. Višek slovesnosti je bila veličastna procesija s sv. R. T. Sprevod se je razvil s hriba nizdoi in skozi Izlake, ki so bile vse v zastavah, mlajih in cvetju. V sprevodu jc korakalo nad 3000 vernikov, med njimi eolska mladina v svojimi vzgojitelji, nad vse častno število mož in fantov ter impozantna četa gasilcev v krojih. Najsvetejše jc nosil g. dekan Cegnar, asistiralo mu je 10 duhovnikov. Po končanem obhodu je bila skupna posvetitev presv. Srcu Jezusovemu in blagoslov. Tako je moravška dekanija z dvema, lepo uspelima cvharističnima shodoma dostojno proslavila 1900 letni jubilej odrešenja in sc posvetila cvharističnemu Kristusu Kralju. Glavna skupščina JUU Delegati in delegatinje iz dravske banovine dobe vso polrebno v pogledu prenočišča in drugo pri stanovanjskem odseku, ki bo že dne 1(3. t. m. in nadalje posloval na glavnem kolodvoru v baraki med peronom in skladišči. Pri prihodu naj se vsakdo tam javi. Vse aktivne in upokojene učiteljo in učiteljico iz Ljubljane in bližnje okolice vabi stanovanjski odsek, da se prijavijo za spremstvo došlih gostov v svrho razkazovanja mesta in stanovanj dne 18. t. m. na glavnem kolodvoru. Pri stoji na glavno skupščino JUU bo dovoljen le proti posebni izkaznici, ki jo prejmejo člani pred zborovalno dvorano na osnovi članske legitimacije JUU. Te slednje izdajajo članom le okrajna drii-~tva. V kolikor si jih še niso nabavila, jih bodo prejeli predsedniki okrajnih društev na sekciji v dneh bunovinske skupščine. Ker jc možno, da bodo zaprosili poedini člani za legitimacijo šele strani stoječi gospodarski poslopji. Ogenj jc bil tolikšen, da je razsvetljeval skoraj vso mirensko dolino. Na pomoč došli gasilci, bilo je osem društev z ročnimi, večinoma motornimi brizgalnami: Št. Ru-pert, Mirna, Trebnje, Mokronog, Sv. Rok, Sevnica, Sclo in Ponikve, so ogenj končno lokalizirali. Pogorelo je poleg že omenjenih kozolcev, šupo, slame in detelje ena mlatilnica, cirkularna žaga, pet voz. Skupna škoda znaša okrog 250.000 Din, dočim je bilo zavarovano pri >Saviv vse skupaj za 20.000 Din. Kako je nastal ogenj, ali vsled nesrečnega slučaja, ko so šc pred nekaj urami mlatili, ali jc vmes zopet zločinska roka, ki straši po naši dolini — saj jo to v teku devetih dni že četrti požar — se ne ve. v Ljubljani, prosimo predsednike vseh okrajnih društev, da vzamejo soboj v Ljubljano društvene štampiljke. članske legitimacije so potrebne tudi društvenim delegatom. Strašen zločin ljubosumne ženske Št. Rupert na Dol.. 14. avg. Ve6 št. Rupert in okolica sta )>od globokim vtisom strašnega dogodka, ki s«; je odigral v noči od pretekle sobote na nedeljo v malem naselju na Ostrožu pri št. Rupertu. 34 letna Angela Gelfart roj. Kovačič iz Češ-ujic pri škrljevem. je bila silno ljubosumna na 20 letno Danico Mikec, služkinjo pri posestniku Urbancu na (Ostrožu. šlo jc /a nekega fanta, Angela jo sklenila, da umori Danico. V 60bot0 ponoči ie prišla na Ostrež, oborožena z velikim kuhinjskim nožem. Šla je k Urbančevim, kjer je v usodni zmoti zabodla namesto Danice —njeno gospodinjo gospo Urbančevo, ki se je, zadeta v jetra, zgrudila nezavestna na tla. Angela je nato zbežala na vrt, ne da bi se zmenila za hudo ranjeno gospo, tudi Danice ni več iskala. Ko jc g. Urbane zaslišal krik svoje žene, je v silni razburjenosti zgrabil zn samokres in stekel zu Angelo in petkrat ustrelil proti njej. Trije streli so bili smrtni. Angela je bila takoj mrtva. Njeno truplo so prepeljali v št. Rupert v mrtvašnico, kjer je bilo v nedeljo popoldne obducirano. G. Urbanca so zaprli, pa so ga žc v nedeljo zvečer izpustili. Nesrečna gospa Ur-bančeva se bori s smrtjo. Leži doma. lcer jc zaradi hude poškodbe nc morejo prepeljati v 1k>1-nišnico. Opozorilo Kljub opetovanim opozorilom in svarilom kalijo različni ponočnjaki večinoma v pijanem stanju v poznih večernih in nočnih urah s petjem, kričanjem in razgrajanjem nočni mir in red. Tako početje škoduje slovesu in dobremu imenu našega mesta in povzroča upravičene proteste in zgražanje mirnega prebivalstva, ki jc občutno moteno v nočnem počitku. Tudi tujsko-prometni oziri zahtevajo spodobno in kulturno obnašanje prebivalstva. Obzirnost do someščanov in tujih gostov je elementarna dolžnost vsakega kulturnega človeka, ki sc tudi iz spoštovanja do samega sebe ne sme tako spozabiti, da postane s svojim nedostojnim obnašanjem na javnih ulicah predmet zasmehovanja, zgražanja in ogorčenja. Uprava policije pričakuje, da bodo prizadeti sami spoznali nekulturnost in nespodobnost svojega početja in da bodo odslej spoštovali pravico mirnega prebivalstva do počitka in miru. Neuvidevni bodo nosili posledice, ker bo uprava policijc proti takim brezobzirno postopala najstrožje in jih občutno kaznovala. Uprava policije v Ljubljani. Koledar Torek 15. avgusta: Vnebovzetje Marije Device; Tarcizij, mučenec; Alipij, škof. Sreda 16. avgusta: Rok, spoznavalec; Joahim, oče Marije Device. Novi grobovi + V Ljubljani je včeraj zjutraj umrl g. Alojzij Ljubic. Pokopali ga bodo danes ob 4 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožalje! Osebne vesti ~ Poročita sc danes v Begunjah na Gorenjskem gdč. Faučkfl Rcsmanova, dosedaj sodna uradnica na Brdu iu g. Alojzij šonc, notarski namestnik v Kamniku. Bilo srečno. Osfale vesti — Nj. Vel. kraljica že tretjič v mizarski tvor-nici g. M. Gogale na Bledu. Pred par dnevi je obiskala Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu dvorne dame g. Šverljugove mizarsko delavnico g. M. Gogale, kjer si jc ogledala razno delo. Posebno so je zanimala za izdelke, kateri so se delali vavuo zanjo. Takoj drugi dan se je pripeljala s princema Tomislavom in Andrejem in so si z zanimanjem ogledali stroje ler dve najmodernejši opravi, ki sla bili prav v izdelavi. Kraljica je pohvalila vse delo, posebno so se ji dopadle risbe g. Zorana Gogala, absolventa šole za mizarstvo in notranjo arhitekturo. V soboto po šestih pa ;e je pripeljala v spremstvu princa Pavla in kneginje Jelene ler si ogledala pohištvo, katero je naročila in si zamislila sama. Skice in detajle je napravil g. Zoran Gogala ler imel nadzorstvo nad delom. Kraljica je bila jako vesela ler je pohvalila delo. Rekla jc: Sve šlo -le ini izradili, je ovako izradjeno, kako sam je htela i je sve lačno i jako lepo.-: Pohišlvo jc v starem slovenskem slogu v lemni barvi. Kraljica je vprašala za podrobnosti na teh izdelkih, g. Gogala ji je na vsa vprašanja odgovarjal. Pri odhodu se je šc enkrat zahvalila go.sp. Gogali za vse delo ter se odpeljala pre"' 'voru. — Pisatelj Pran Erjarcc premeščen. Kitko. 'posnemamo po poročilih v listih, jc premeščen v Vučitrn na Kosovem polju g. Fran Erjavec, učitelj v Mostah in znan kulturni delavec. Udejstvoval se je na različnih poljih. Širši javnosti je najbolj znan kot urednik iluMriranegu Slovenca«, ki ga je Erjavec urejeval skozi vrsto let od njegove prve do poslednje številke; zlasti v prvih letnikih je zbral ta list toliko dragocenega gradiva iz našega umetniškega, političnega iu socialnega življenja, da imajo mnoge številke trajno vrednost za vsakega izobraženca; vezan lelnik ^Ilustriranega Slovenca-; je pa priljubljena zabavna in ]>oučna knjiga v sleherni hiši. Skozi več let je urejeval tudi revijo »Socialno misek. Za naše skromno mladinsko slovstvo si je pridobil zaslug s tem, da je skupaj s P. Fleretom začel izdajati slovenske pesnike in pisatelje za mladino; doslej jo izšlo osem zvezkov (Levstik, Erjavec, Valjavec, Stritar, Jenko, Slomšek, Kersnik, starejše pesnice in pisateljice). Preko mej uaše države so znani njegovi »Slovenci«, ki so izšli tudi v češkem prevodu. Poleg tega je napisal nekaj del o problemih našega kmečkega iu deiavskega stanu; bil je tudi vodja ljubljanske posredovalnice za delo. Vseh knjig, ld jih je deloma sam napisal, deloma uredil, je nad pet in dvajset. S svojo žilavo vztrajnostjo in marljivostjo, s potovanjem po vseh pokrajinah naše države in deioma tudi po inozemstvu si je pridobil obširno splošno izobrazbo in vpogled v naše kulturne in socialne raz/mere, da se mu moraš čuditi. Pri tem neprestanem živahnem stiku z našim kulturnim, političnim in gospodarskim življenjem si je zbral ogromno knjižnico, ki spada med največje zasebne knjižnice v Sloveniji. Razumemo, da so mu ne bo lahko ločili od idiličnega doma, o|i vozni premet «a posamezne ceste, nHoe in trge, da na posebnih mestih na poseben način uredc promet in da urede promet in da odred« stojišča za avtobus« m TEvoščke ter prostor« za parkiranj« avto. m obilo v. Ta prometne prepovedi ki omefMve pa se morajo označiti s predpisanimi prom«4nL.| na. Id, sicer bi policfjsko oblastvo n« moglo postopati prorti kršiteljem. Kakšna so ta »predpisana prometna znamenja«, mestni cestni red n« pove, najbrž ima v mislih prometna znamenja, ki veljajo v mednarodnem avtomobilnem prometu. Take znake poznajo skoro vsi avtomobilisti, navadni ljudje pa ne, pa bi bilo umestno, da se pomen takih znamenj (n. pr. vslika rdeč« obla za »stoji« ali za prepovedano vožnjo in podobno) javno razglasi. Na vsak način so taka znamenja umotnejša ko pa tiste rdeče tablic« z belimi drobnimi črkami, ki jih je dal pritrditi ponekod (n. pr. aa Aleksandrovi cesti, v Šelenburgovi ulici) magistrat in ki jih nihče pri najboljiš volii niti »toje ne more razločiti, nikar pa ob hitri vožnji. Ali je bila banaka uprava upravičena, da s to naredbo odzvame avtonomnim občinam vsak odločilen vpliv na take prometne prepovedi (treba je policiji občine I« zaslišali, ne da bi »e iskala ia dosegla sporazumna rešitev) in ali je dopustno, jim nalagati z naredbo stroške za napravo prometnih znakov, o tem ni tu razpravljati, ker hi nas to prav. no vprašanje dovedlo predaleč. Pripomnimo le, da so mestni statuti, Id imajo Značaj zakona, še v veljavi in da gre zakone izpreminjati le z zakonom ne pa z naredbo. Izšel je sicer novi občinski zakon, ki pa za avtonomna mesta ne velja. V naslednjem naj navedemo tiste predpise novega mestnega reda, ki se najbolj tičejo mestnega prebivalstva, ker skušajo odpraviti nerodnosti, ne-prilike pa razvade, ki so v kvar prometu, miru in redu naših vedno bolj se razvijajočih večjih mest. Večina našega mestnega prebivalstva se Ie zelo počasi prilagoduje zahtevam naraščajočega prometa. To ne velja Ie za kmečke vozove, ampak zlasti za pešce v mestu. Zanje velja vodilo § 31: Hodi le po hodnikih, pločnikih in pešpotih, nikar po sredi cestel Hodi po desni, izogibaj se na levo! Ne postajaj po nepotrebnem po hodnikih, zlasti na cestnih vogalih, ker s tem oviraš someščane, ki se jim bolj mudi ko tebi. Če pa že postajaš, pusti vsaj toliko prostora, da lahko gredo mimo. Ljubljanska razvada je, da marsikateri hodijo kar v četverostopih po celi širini pločnika, tako da drugi ne morejo mimo in da morajo stopiti na cesto. To je sedaj prepovedano. Prepovedana je vožnja z ročnimi vozički in samokolnicami po hodnikih; le za otroške in bolniške vozičke, dalje za otroške tricikle je dovoljena, vendar ne sme ovirati prometa pešcev. Ob običajnih promenadah se torej otroci ne bodo smeli voziti s tricikli. 0 takozvanih skirih, s katerimi drve otroci kaj radi po ljubljanskih pločnikih, naredba ne govori, čeprav so mnogo bolj nadležni leo omenjeni tricikli, ker je njih hitrost mnogo večja in so se dogodili primeri, da je otrok podrl starejše ali šibkejše pasante. Vožnjo ž njimi po pločnikih bi bilo treba kratkomalo prepovedati. Umestna je določba § 84, da se javne ceste, ulice, trgi in nasadi ne smejo rabiti za otroške igre j tu sem spada zlasti priljubljeno kepa-nje ali improviziran žogomet po cestah. Marsikoga bo osupnilo, da je fotografiranje pasantov brez njihovega pristanka prepovedano, saj je cesta javna in kdor se pokaže na javnem kraju, mora pač tudi računati s tem, da ga na takem kraju ovekovečijo. Mišljeno pa je pri tem tisto obrtoma izvrševano fotografiranje, ki se je zadnja leta razpaslo po Ljubljani in ki se je mestoma razvilo že v pravo nadlogo. Če je nadlegovanje pasantov po beračih in krošnjarjih v mestu prepovedano, naj bo tudi tako nadlegovanje, seveda če se vrši zoper voljo pasantov. Promet ovirajo po Ljubljani ponekod tudi solnčni zasloni in staroverske plahte, s katerimi skušajo zavarovati trgovci blago v izložbah pred vplivom solnčnih žarkov. Take plahte vise ponekod tako globoko, da se pasant zadene vanje. Glede teh zahteva § 47, da morajo biti najmanj 2% m nad pločnikom, že obstoječi pa 2.20 m. Ne smejo imeti visečih kril izpod te višine niti biti z nobeno stvarjo pritrjeni na tla. Sploh pa velja vodilo, da »e ceste ne smejo uporabljati na način, da je promet oviran. Zato je tudi sankanje, drsanje po javnih cestah sploh prepovedano, smučanje pa v notranjem mestu. Javna cesta je javno dobro, določeno splošni rabi, to je običajni rabi kot prometna žila. Za vse, kar gre čez to splošno rabo, je treba dovoljenja mestne cestne uprave, izdanega v sporazuma s pristojnim policijskim oblastvom. Sem spada postavljanje kioskov, vsakterih stojnic, avtomatov, bencinskih napajalnikov, stavbnih odrov, drogov in mla:ev klopi, stolov in rastlinskega okrasja pred gostilnami in kavarnami, ročnih vozičkov za prodajo sladoleda, slaščic, klobasic, kostanjarskih kotlov in podobno. Pa tudi zračni prostor nad cesto in zemlja pod cesto se ne smeta poljubno izrabiti. Viseči izveski, solnčni zasloni in strehe, da celo vsake vrste svetlobne reklame rabijo posebnega dovoljenja, prav tako kakor napeljave kablov, cevi pod cesto. Po § 57 je prepovedano, da izveski, polkna in podobno zakrivajo javne svetiljke, hišne številke in vodovodne znake na hišah. Zelo važna je določba § 49, da morajo okna in polknice v pritličju bjti vedno tako pritrjene, da n« utegnejo poškodovati pešcev. Okna, ki niso najmanj 2.20 m nad hodnikom, se ne bodo smela odslej napraviti taka, da se odpirajo na cesto. To je prav koristna določba, ker premnogo je v mestu, zlasti v starejših delih, še takih oken, ki se odpirajo na ven in ob katerih se utegne nepazljiv pasant občutno udariti. Važna je tudi določba, da se smejo vozovi nakladati na mestnih cestah le tedaj, če ni primernega dvorišča. Na hiše pritrjevati lepake je prepovedano. Njih prilepljeoje je na javnih cestah sploh dovoljeno le na prostorih, ki so za to določeni. Posebno skrb posveča novi mestni cestni red »nagi in miru po mestnih cestah in ulicah. V tem pogledu je predpisal mnogo novih določb, ki se tičejo ne samo pasantov in voznikov, anrpak tudi hišnih gospodarjev, zemljiških posestnikov in najemnikov. Zato bomo te predpise obravnavali po-sebei. Triič »Trboveljski slavfek« je pri nas gostoval v nedeljo dopoldne. Po prihodu dopoldanskega vlaka jim je postregla z zajtrkom »Vineencijeva konferenca«, nakar so odšli v cerkev, kjer so pri sv. maši prepevali. Po sv. maši pa so odpeli svoj program v dvorani »Našega doma«. Četudi je bil Čas za tako prireditev neprimeren in koncerti v Tržiču navadno niao posebno obiskani, je bila kljub temu ob tej priliki dvorana polna hvaležnih poslušalcev, bi so se mladinskemu zboru za svojevrsten užitek zahvaljevali z navdušenim ploskanjem. H kosilu so odšli v »Dekliški dom«, kjer so bili gostje tržiške predilnice in njenega uradništva. Na Zelenici bo v nedeljo, 20. t. m. planinska slavnost, združena s sv. mašo za ponesrečenega bo-roveljskega Slovenca Petra Krajnerja. Sv. maša bo ob ugodnem vremenu ob pol 11. Slavnosti se v večjem številu udeleže tudi koroški Slovenci, ki bodo zapeli nekaj koroških. Zgradba nove električne central«, ki jo pri Sv. Ani gradi tržiška predilnica, vidno napreduje. Brezposelni romajo že ves mesec proti Sv. Ani, pa kaj, ko podjetje novih delavcev ne more več sprejemati. 1900 letnico odrešenja bomo Tržičani z okolic* proslavili S. septembra. Dobrova pri Ljubljani Slovesna sveta maša ob nedeljah in praznikih med šmarnimi mašami (od praznika Marijinega Vnebovzetja do nedelje 10. septembra) je že ob 9 in ne šele ob 10. kakor je bilo pomotoma objavljeno v nedeljskem »Slovencu«. Zlasti za Ljubljančane je to ugodno, ker jim ni treba potem preveč čakati, če pridejo z avtom (odhod z Rimske ceste ob pol 8). Pa tudi pešpot pod Bokavškim gradom je v jutranjem hladu silno lepa. Pridite! Lažie in po- fumnejše bomo prenašali težave in skrbi živ-jenja, blagoslovljeni od nebeške Pomočnice Marije dobrovske! Iz Vranskega kota Nagla smrt — Pretekli teden je umrl na Vranskem petletni Milanček, sinček krojaškega mojstra Leopolda Jelena na Vranskem. V soboto popoldne se je še igral in skakal v krogu 6vojih malih prijateljčkov, drugi dan zjutraj ob sedmih je pa že ležal na mrtvaškem odru. Umrl je najbrž radi za6trupljenja. Kljub hitri zdravniški pomoči ni bilo več rešitve in po par urah prav hudih bolečin, je zletela njegova duša m6d nebeške krilatce. Staršem naše sožalje! Iz jetnišniice okrajnega sodišča na Vranskem je v nedeljo zjutraj pobegnil neki 17 letni jetnik. Beg se mu je posrečil na tak način, da je polagoma zrahljal na jetniškem dvorišču ključavnico pri dovoznih vratih in nato med jutranjim sprehodom v nedeljo zjutraj odšel v svobodo. Čeravno mlad, je že precej navihan tiček, ker so mu zapori že iz prejšnjih časov dobro znani. Vročina, ki vlada sedaj pri nas, je skoro neznosna. V soboto zjutraj je kazal termometer v senci 35 stopinj, na soncu pa kar +8 stopinj Celzija. V nedeljo dopoldne smo pričakovali blagodejnega dežja, ki je pa žalibog izostal. Popoldne tega dne je pa termometer kazal v senci ob istem času 34, na soncu pa 42 stopinj Celzija. Vsa polja in travniki in vsi ljudje komaj pričakujejo hladilnega dežja. Ljutomer Požari. Po veliki vročini zadnjih dni se je nebo snoči pooblačilo in je na večer nastala mala nevihta z bliskom in gromom. Prenasičeno ozračje je v obliki strele začelo zemlji oddajati odvisno elektriko. tako, da je bilo okoli 9 zvečer z bližnjih ljutomerskih gričev opaziti kar pet požarov, v smeri proti Sv. Tomažu, Stari cesiti in v IPrekmur ju. Podrobnejšega poročila nismo danes mogli dobiti. Vpisovanje novincev v meščansko šolo v Ljutomeru se vrši dne 2. septembra, vpisovanje starih učencev pa dne 4. septembra. Pritožbe se slišijo čez to nesrečno elektriko V nedeljo podnevi je nikoli ni. Sicer si podnevi mi ne svetimo, ker še za ponočno razsvetljavo komaj zmoremo, ko pa je tako draga, pa rabimo v nedeljah elektriko za poslušanje polom radioapa-ratov. To je smola. Ob delavnikih itak ni časa za zabavo, ob nedeljah, ko bi človek vsaj eno prosto uro našel za zabavo ali predavanje, pa nikoli no elektrike. Ali bi se temu ne dalo odpomoči? Sicer bomo še oni odpovedali radio-aparate, ka tega dosedaj še nismo storili Spori Razpis propagandnega plavanja skozi mesto Maribor Dne 18. avgusta 1933 priredi Plavalna sekcija SSK Maratona propagandno plavanje skozi mesto Maribor s startom ob 18 ua spodnjem robu Mariborskega otoka in s ciljem v kopališču Kristian. Plava se v prostem stilu in lahko tekmuje vsakdo, brez ozira na članstvo pri klubih in brez ozira na to, ali je verificiran ali ne. Prijave sprejema do grede popoldne do 18 tvrdks Stoječ v Jurčičevi ulici proti prijavnini 10 Din za osebo; prijavnina na startu znaša 10 Din. Trije prvoplasirani sprejmejo spominske diplome. — Plavalna sekcija SSK Maratona. Nekaj podatkov z zadnje olimpijade v Los An-gelesu. Prireditev na olimpijadi v Ix>s Angelesu se je udeležilo v celoti 1,247.580 gledalcev, ki so vplačali na vstopnicah 1,483.533 dolarjev. Na lahko-atletske tekme odpade 427.171 gledalcev ter 548.334 dolarjev dohodkov. Povprečno je obtskalo dnevno olimpijske igre 77.073 gledalcev. Zadnja olimpijada je dosegla v vsakem pogledu rekord in je ne moremo primerjati z ono, ki se bo vršila leta 1936 v Berlinu, ker so razmere tu popolnoma drugačne. Eno se da pač ugotoviti, namreč to, da se bo finančna stran zasiguraln v prvi vrsti od zanimanja in obiska lahkoatletskih tekem, ki tvorijo jedro cele olimpijade. Zato je tudi s tega stališča nujno potrebno, da se forsira sistematično vežbanje lahkoatletskih disciplin in ne samo zato, da se bodo dosegali dobri rezultati. To ja tembolj potrebno, osobito, če ne bo v programu nogometa. Na pariški olimpijadi leta 1924 in na amsterdamski leta 1928 so se stroški krili v glavnem iz dohodkov nogometnih tekem. V Berlinu se pa to ne bo zgodilo, četudi se bi nogometni turnir vršil, ker bodo manjkala nekatera najboljša moštva. Studentovska svetovna prvenstva. Za omenjena prvenstva se je doslej prijavilo 26 držav. Stanje prijav po državah pa je sledeče: Anglija 88, Argon tinija 4, Avstralija 4, Bolgarija 40, češkoslovaška 45, Kolumbija 7, Danska 12, Estonska 12, Finska 12, Francija 77, Grčija 10. Italija 200, Le-tonska 40, Litva 10, Norveška 7, Nova Zelandija 1, Poljska 27, Romunija 15, Španija 40, Švedska 7, Švica 12, Madjarska 90, Škotska 7, Bolivija 2, Kanada 2. Manjkajo še prijave Nemčije, Holandije, Združenih držav severnoameriških in Avstrije. Po prijavah sodeč bo udeležba ena največjih in tudi konkurenca bo temu primerno hujša. Da bodo ob tej priliki doseženi prvovrstni rezultati, je izven ivoma. BORBA ZA PETRINOVIČEV POKAL JE KONČANA Ilirij« s 81 točkami na tretjem mestu Preteklo soboto in nedeljo ie j« nadaljevala in tudi končala na Sušaku napeta in vseskozi zanimiva borba za Petrinovičev pokal. S tem tekmovanjem je prišel omenjeni pokal v definitivno last splitskemu Jadranu in razburjenja ter afer radi Petrinovi-čavaga pokala ne bo več. Morda je prav, da ie prešel pokal v definitivno Ust enega kluba, ker jc bil cilj večine klubov doslej samo pokal, ne pa iportski moment. Kajti, £a je trofeja, za katero se borijo klubi, le predragocena, je vedno velika nevarnost, da se dogajajo pri tekmovanjih razna .nepravilnosti in da se kršijo pravila v korist onega, ki naj postane zmagovalec. Petrinovičevaga pokala oi več in upamo, da tudi neprijetnih afer, ki so se dogajale baš radi njega, ne bo več. Končna klasifikacija za Petrinovičev pokal jc tale: I. Jadran 101 točka, 2. Jug 90 točk, 3. Ilirija BI točk. DANAŠNJI NOGOMET Ob 16.30 igra na igrišču ASK Primorja SK Zalog proti rezervi ASK Primorja. — Ob 18 pa igra prva garnitura Hermesa proti Primorju I. Tekmi obetati biti zanimivi, zato se občinstvu priporoča, da ju poseti. * Korotan (komb.) — Ilirija (rez.) 3:3 12:1) V nedeljo sta se srečali gornji enajstorici, ki sta bili enakovredni. Korotan bi lahko zmagal, če bi bili njegovi krili na mestu. Ker sta bili izredno slabi, se je morala Korotanova enajstorica zadovoljiti z aeodločenim rezultatom. Primorje (rez.) — Korotan (rez.) 2:0 (1:0). O tej igri ni drugega povedati kot to, da se je igralo zelo ležerno. Primorje (jun. II) — Korotan (jun.) 2:1. Skofia Loka Nov šahovski klub. V petek zvečer se je vršil t gostilni pri »Ceuetu« ustanovni občni zbor šahovskega kluba »Skofja Loka«. 2e prej je obstojalo nekako šahovsko združenje, ki pa ni bilo oficielno priznano. Na tem občnem zboru pa so se prečitala nova pravila, ki so bila od oblasti potrjena in katera je ustanovni občni zbor z malenkostnimi spremembami tudi sprejel. Občnega zbora se je udeležilo večje število šahistov-amaterjev. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. Oton Burdych, ostali odbor pa tvorijo gospodje Vraničar, Krek L., Grobolšek, Babič J. Šahovski klub je sklenil dvigniti zanimanje za šah v našem mestu ter bo po možnosti prirejal turnirje. Novemu klubu ter ša-hietom želimo na črno-belem polju veliko uspeha. Tujci, katerih je bilo letošnje poletje zelo mnogo, že odhajajo. Zelo mnogo je bilo Dalmatin-cev. Tudi kolonija ferialcev in ferialk, ki je letovala v našem mestu, je že odšla, ker se bližajo velike počitnice h koncu. Vsi tujci, zlasti pa oni, ki so prišli od morja, hvalijo lepo okolico Škofje Loke, ki je vsa poraščen z lepimi gozdovi. Tudi ferialna kolonija je zelo prijetno prebila počitnice. Zanimivo pa je, da so jo tvorili skoro sami dijaki iz okolice Belgrada in iz Srbije. Kot vse kaže, bo Škofja Loka sčasoma le postala letovišče, ki bo poleti in pozimi privabljalo vedno več tujcev. Jubilejna številka »Slovenca« 9e še lahko vedno dobi pri cerkovniku T. Okornu. Ker ima Številka trajno vrednost, pridno segajte po njej. Grosuplje Slovo. Te dni nas je zapustil bivši okrožni oz. pozneje banov, zdravnik g. dr. Janko Kalan; na njegovo mesto pride g. dr. (Podkoritnik iz Velenja. G. dr. Kalan je bil v Grosuplju štiri in pol leta. Bil je zelo priljubljen pri ljudeh in si je pridobil zaupanje v9eh (razen par izjem). Nekaj časa je bil tudi predsednik tukajšnjega prosvetnega društva. Na predvečer odhoda so mu fantje zapeli par prav lepih pesmi. Njegovi številna prijatelji mu želijo, naj ga sreča spremlja povsod. Bog ga živi! Poizvedovanj* Vsofa denarja brc/, listnice je bila najdena v nedeljo blizu stolnice. Naslov v upravništvu .»blovenca«. SARG0V L0D0NT Francoski gfos za revizijo odnosov do Jugoslavije Naša trgovinska bilanca s Francijo je vselej pasivna. Tako smo v prvem polletju letos izvozili v Francijo blaga za 33.3 milijonov Din, medtem ko ie znašal uvoz v našo državo iz Francije 50.5 milijonov Din. Odpravljen je bil vizum na potne liste med našo državo in Češkoslovaško in celo med Jugoslavijo in Nemčijo; od 1. avgusta je odpravljen vizum med Francijo in Avstrijo. Med Jugoslavijo in Francijo pa še vedno obstoji ta formalnost, ki poleg denarja stane mnogo časa in ovira promet med prijateljskima državama. Iz Sarajeva poročajo, da je »Središnje pčelar-sko društvo za drinsku banovinu« imenovalo predsednika francoske republike Lebruna za svojega častnega člana in da odpotuje " najkrajšem času v Pariz posebno odposlanstvo, ki bo izročilo diplomo Lebrunu. Ta čin naj bi bil povsem simboličnega značaja. V njem naj bi se zrcalila volja za tesnejše gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Francijo, ki ju veže politično prijateljstvo, le po sklepu trgovinskega sporazuma z Avstrijo so izrazili nekateri belgrajski dnevniki mnenie, da bi bilo treba tndi s Francijo razširiti trgovinska zveze. Tudi s francoske strani sc v zadnjem času hvalabogu slišijo pametni glasovi, Ui vsebuje!o iste zahteve. Tako je na pr. »Liberte« priobčila pod naslovom »Francosko-jugoslovanski trgovinski odnosi zahtevajo revolucijo« članek, v katerem obravnava prav to vprašanje. Člankar pravi, da je Jugosla,:ja zemlja velikih naravnih bogastev. Ta država bi imela zelo povolj-no plačilno bilanco, ako bi mogla prodati inozemstvu svoje pridelke in izdelke. Toda države ovirajo izvoz iz Jugoslavije i vsemi mogočimi sredstvi. Člankar nadal|« omenja, da bi sedanja jugoslovanska vlada bila pripravljena iti na roko Francozom in Irancosklm podjetjem, ki bi hotela g sodelovanjem jugoslovanskih državljanov pravcati izkoriščanje jugoslovanskih naravnih bogaatav. »Skrajni čas |«, Sporazum z Avstrijo ni tako rožnat Dopolnilni trgovinski sporazum z Avstrijo 5c ni bil priobčen. Navezani smo bili doslej na neuradna poročila z ana ali druga strani. Zanimivo je mnenje, ki ga podaja o zadevi »Dar Oesterei-chische Volkswirt« v svoji zadnji številki: Željo po reviziji ja izrazila Avstrija radi taga, ker se je niena trgovinska bilanca z Jugoslavijo poslabšala. Avstrija ja zahtevala olajšava za izvoz avstrijskih industrijskih izdelkov v Jugoslavijo, in sicer s preferencami, istočasno pa tudi močno omejitev kmetijskih kontingentov, dovoljenih Jugoslaviji, in končno ja avstrijska delegacija prišla še z zahtevo, naj sa določi ugodnejša razmerje med avstrijskim izvozom in uvozom. Jugoslavija je prednostne carina za avstrijska industrijska izdelke odbila, prav tako tudi vezavo vrednostnega razmerja med uvozom in izvozom. Avstriji se je le deloma posrečilo omejiti jugoslovanski kmetijski kontingent. Neizpremenjen je ostal kontingent za svinje (21.000 glav), pršutarjev in špeharjev (104.000 glav), medtem ko se ja kontingent klavne živine znižal od 10.000 na 8.800 glav, in svinjskega mesa od 30.000 na 21.000 stotov, nadalja je morala Jugoslavija pristati na precejšnja znižanje izvoza jajc, perutnine in zelenjava. Kontingent perutnine je bil znižan od 37.000 stotov na 18.000 stotov, kontingent jacj od 26.000 na 8000 stotov. Neizpremenjen ostane pšenični kontingent 500.000 stotov, ki uživa preferenco 3,20 GK pri 10 GK avtonomne carine. Ker se je Avstrija pokazala popustljivo, je tudi Jugoslavija popustila v nekaterih industrijskih carinah, in sicer so bile znižane carine za nekatere skupine tkanin, železnih izdelkov, strojev itd. Vrednost tega kompromisa je težko oceniti. V prvi vrsti obstoji v tem, da niso bile možnosti jugoslovanskega izvoza prehudo okrnjene in da ni bila na ta način kupna moč Jugoslavije še bolj zmanjšana; to bi avstrijskemu izvozu gotovo še bolj škodovalo. Nemška zun. trgovina po tema Po nemških podatkih je Nemčija v preteklem polletju uvozila blaga za 2086,9 milj. mark (lansko leto v istem času 2386,9), izvozila pa je blaga za 2377,8 milj. Din (lansko leto 2988,7). Po vrednosti je torej letošnji uvoz v primeri z uvozom v letu 1932 nazadoval za 13%, izvoz pa za 20%. Vrednost uvoza se je znižala v prvi vrsti radi padca cen; kajti po količini je ostal uvoz skoraj isti, izvoz P?JCipadel. V prvi vr$ti po količini, ^ sicer za 12/ž. Uvoz iz evropskih držav ja v primeri s prvim polletjem lanskega leta nazadoval za 178 miljonov nemških mark, to je za 14%, izvenavropskih držav pa za 113 milj. ali za 10%. Izvoz v evropske države je nazadoval za 569 milj. mark, to je za 237«., medtem ko je Izvoz v prekomorske države padel samo za 42 milj, mark, to je za 8%. Značilno je torej, da je v prvi vrsti nazadoval nemški izvoz v evropske države; tako je Rusija uvozila za 183 milj. mark blaga manj kakor lansko leto, to je njen uvoz je padel več kakor za polovico. Prav tako je nazadoval za 64 milj. izvoz v Francijo, za 56 milj. na Češkoslovaško, za 49 milj. v Švico, za 46 milj, na Angleško, za 43 na Holandsko in 23 v Švedijo. Udarec za nemško zunanjo trgovino je toliko večji, ker je bila ta prav z evropskimi državami zelo aktivna. Po nemških podatkih je Nemčija uvozila iz Jugoslavije blaga v vrednosti 15,6 milj. Din (lansko leto 10,10), medtem ko je izvozila v Jugoslavijo 15,9 milj. Din (lansko leto 23,7 milijonov Din). * Promet in dohodki naših radijskih postaj. Kakor znano, imamo v Jugoslaviji tri radijske postaje: ljubljansko, zagrebško in belgrajsko. Bel-grajska ima 33.000 naročnikov, zagrebška 18.000, ljubljanska pa 12.000. Postaje oddajajo z energijo 2,5 kilovatov. Njihovi dohodki znašajo skupno 13 milijonov Din, in sicer prejme od tega belgrajska postaja 6,6, zagrebška 3,6 in ljubljanska 2,5 mili- jGu« uiH, da se na gospodarskem področju razširijo zveza, ki že obstojijo na političnem med Jugoslavijo in Francijo. Da bi bilo mogoče to doseči, je potrebno najprej olajšati trgovinsko izmenjavo med obema državama. Absolutno je potrebna revizija obstoječih sporaz' mov, posebno pa sporazuma o sistemu kontingentiranja, ki zadeva uvoz jugoslovanskih proizvodov. To kontingentiranje je tako urejeno, da je mogoče veliko količino volov, svinj in raznih jugoslovanskih proizvodov uvoziti v Francijo samo i italijansko etiketo. Radi tako nemarne ureditve kontingenta trpijo jugoslovanski pioizvajalci in jugoslovanski izvozniki, a prav tako trpi tudi francoski konsument.« Člankar zaključuje, da bi bilo treba -.a vsak način Jugoslaviji dovoliti posebne olajšave v njeni trgovini s Irancosklm! kolonijami in državami pod francoskim protektoratom v se-«rni Afriki. »Jugoslaviji bi bilo treba pomagati tudi pii njani gospodarski obnovi. Čas je nastopil, da pričnaoro delati v tem pravcu. Današnji sporazumi mad obema državama niso v praksi dovedli do •upnosti, temveč do razdvajanja v njunih gospodarskih interesih. Jugoslovansko javno mnenje pazljivo sledi temu problemu in pričakuje z zaupanjem ravizijo vprašanja samega.« Mislimo, da bi vsak komentar samo pokvaril sliko vsega problema, kakor jo je podal pariški list. Skrajni čas je, da prično v Parizu izvajati politiko, ki jo nasvetuje »Libertd«. Če bo prisiljena Jugoslavija nasloniti svoje gospodarstvo na države, ki so fi politično nasprotne in ki bi, kakor na pr. Italija, stremela za tem, da sploh izpodkopljajo njene temelje, potem ja |asno, da izgubijo na vrednosti zgolj politična zveze mad Jugoslavijo in Francijo. Tega si gotovo nihča ne želi ne pri nas ne na Francoskem; zato upravičeno upamo, da ne bo poziv velikega pariškega dnevnika naletel na gluha ušesa v Parizu. Razstava plemenske živine v Zagrebu. Za časa zagrebškega velesejma, ki bo trajal od 2. do 11. septembra, bo v Zagrebu pod pokroviteljstvom banske uprave, razstava plemenske živini savske banovine. Na mestnem sejmišču bodo postavili tri npva paviljone za 200 žrebcev in kobil, ter 14 paviljonov.za 700 glav plemenskega goveda. Rastav-Jjenih bo tudi 200 ivinj, nadalja ovce in koze. V /agrebu pričakujejo kupce iz Albanije. Avstrije, .Grčije, Bolgarije. Italije, Madjarske, Romunije in Turčije. Za obiskovalca zagrebškega velesejma je dovoljena polovična vožnja. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. avgusta t. I. ponudbe glede dobave 90(>6 kubičnih metrov hrastovega lesa. — Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave pisarniških potrebščin, risalnih potrebščin in 2000 komudov stekel /a jamske svetilke; do 30. avgusta t. 1. glede dobave žičnikov, smir-kovega platna, raznega železa, jekla, vijakov, matic in staiiferjevih puš; do I. septembra t. I. pa glede dobave 3000 ke domače svinjske masti. 720 kg sirove kave. 2000 kg bučnegu olja. 4000 kg korn/neara /droba in 4000 kg riža. Direkcija državnih žcleznic v Snbotici sprejema do 21. avgusta t. I. ponudbe glede dobave 600 kg mnrfinskega jekla: do 22. avgusta t. I. glede dobave 12.700 kg katrann; do 23. avgusta t. 1. na glede dobave naprav za vijake. Dobava pšenice za vojaštvo se bo vršila dne 21. avgusta t. I. pri intendantnem skladišču v Mariboru. — Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. Oddaja pleskanja mostov. Direkciia državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljuhliani sprejema do< 22. avgusta t. 1, ponudbe glede oddaje pleskanja mostov. Borza Denar Ljubljana. 14. avg. Ljubljana. Amsterdam 2313 74—2325.10. Berlin 1364.30—1375.10, Bruselj 799.68-803.02, London 18956—100 96, Curih 1108.35—1113.85. New York 4208.27—4236.53. Pariz 224.43-225.55, Praga 169.79 do 170.65, Trs* 300.90—303.30. Skupni promet na zigrebSki borzi je znašal brez kompenzacij 49.969 Din. Grški boni so notirali od 36 do 36—36.9. — Avstrijski šilingi sa padli od 8.44—8.54 na 8.42 do 8.52, zaključ. je bilo 8000 po 8.47. Turih. Pariz 20.27, London 17.14, New York 38350, Bruselj 72.20, Milan 27.20, Madrid 43.25, Amsterdam 208.85, Berlin 123.35, Dunaj 72.70, priv. 58.25, Stockholm 88.30, Oslo 86.25, Kopenhagen 76.5, Praga 15.32, Varšava 57.75, Atene 2.95, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.06. Dolar je zopet čvrstejši, prav tako Pariz, Berlin in Amsterdam. Vrednostni pnpirii Ljubljana. 8% Bler. pos. 35.25—37. 7% Bler. pos. 33.75—35 (34), 7% pos. hip. banke 17—50, 6% 27 den., begi. obv. 36 den., vojna škoda 230 den., Kranj. ind. dr. 300. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 50—53. vojna škoda 231—234 (286). dec. 231—233, 4% ngrari 27—29, 8% Bler. pos; 35.50—37 (35.25). 7% Bler. pos. 33—35 (34), 7% pos. hip. banke 47—50. 6% be«l. obv. 36—37, Narodna banka 3650 den.. Agr. priv. banka 221—227. — Delnice- Dunaj-Zagreb 842—852 (847), Dunaj-Belgrad 840-817 (848, 846), GrČija-Zagreb 36—39, Grčija-Belgrad 39 ponudba, 39 zaklj., šeferana Osjek 160—170, Trboveljska 118 do 195, Isis 30 bi., Impeks 50 den Zagrebški promet: 8% Bler 1000 dol., 7% Bler 1000 dol., vojna škoda 800 kom. Belgrad. Narodna banka 3740 bi., Priv. agrar. banka 223.50-225 (22. 223.50). 7% drž. inv. pos. 52—54 (50), aorari 28—29. begi. obv. 36.50—36.75 (37, 86.25). vojna škoda 288—234 (238. 232), 7% Bier. pos. 88.75—84.26, 1% pos. DHB 48 bL Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Sombor 110—112, bč. okol Novi Sad 112—114, sred. bč. 111—114 bč. potiska 116—118, gor. bč. 115—117, gor. ban.'113 do 114, srem. 104—106, slav. 105—107. Vea je nova 78kg 1%. — Ječmen: bč„ srem novi 64—65kg od 65 do 67. — Moka: bč., ban. nova Og Ogg 217.5 do 287.5, št. 2 197.5-217.5, št. 5 177.5-197.5, št. 6 147.5, M. 7 107.5-117.5, št. 8 55-60. - Sremaka slavonska Og Ogg 210—225, št. 2 190-205, št. 5 170 do 185, št. 6 140-155, št. 7 105-115, št. 8 55—60. — Otrobi: bč., srem. juta vreča 425—45, ban. juta vreču 40—42.5 - Ostalo neizpremenjeno. Tendenca nestalna. Promet: 42 vagonov. Budimpešta. Tendenca: za pšenica slabša, z« koruzo stalna. Pšenica: okt. 8.85—8.99, zaklj. 8.87 do 8.88; marec 9.87-10, zaklj. 9.88-9.89. - Kž: okt. 6.75-5.80, zakli. 5.76-5.79; marec 6.51— zaklj. 6.54—6.56. . Koruza: avg. 7.83. zaklj. 7.88 dc 7.85; sept. 7.79-7.85, zakU, 7.83-7.85; maj 8.35 do 8.50, zaklj. 8.48-^8.50. Živina Dunajski prašičji sajam. Prignanih ja bilo 6922 pršutarjev in 5166 špeharjev, skupaj 12.088. Od tega iz inozemstva 6932. Cene: špeharji l. 1.30—1.33, stari 1.25—1.30, kmečki 1.33—1.40, križani 1.38—1.50, pršutarji 1.40—1.70. Tendenca: Pri živahne mprometu so bile cene špeharjev čvrste, v primeri s prejšnjim tednom, kasneje pa na isti višini. Pršutarji so se učvrstiti za 5 grošav. Hmelj Žatcc, ČSR, dne 10. avgusta 1933. Za prihajajočo sezono se ponuja v predprodaji ISO0 do 2000 čK za 50 kg hmelja (kg po 87.36 Din). Glede množine se lahko reče, da bo srednje velika. Nujno potrebnih padavin dosedaj ni bilo. Suša t raja dalje pri visokih dnevnih temperaturah in hladnih nočeh. Obiti cveti prehajajo v kohule. kojim bi nujno potrebne luida-vine dobro došle. Po kakovosti bo naš liinelj odličen. Uši so se preganjale in so izginile. Rastlina ie zdrava in je brez mrčesa. Da se bo doseglo lepo zeleno blago, se škropljenje z Wackcr apnom nadaljuje. Na Poljskem slaba letina. »Deutsche Ijind-wirtschaftliche Predse«, Berlin, poroča dne 5. avgusta t. I.: Zaradi neugodnih vremenskih razmer Ik> letina na Poljskem le mala. V Vololii-niji je komaj 30 odstotkov, \ Lublinskem okolišu pa le 60 odstotkov normalno razvitega hmelja. Ker bo letina mala. upajo hmeljarji na dobre cene. Spal L ?. avgusta 1933. Vsled vročine se izvršuje »dcobuljenje hitreje. Padavine so siccr bile. vendar nezadostne. Izdaten dež bi ne bil dobrodošel le hmelju, nego tudi vsem drugim kujturam. Škodljivcev smo sc ubranili. Če bo suša trajala šc naprej, bomo z obiranjem prej pričeli in sice- nekoliko pozneje kot lani. Mainhurg, 9. avgusta 1933. Vroče poletno vreme prav ugodno vpliva na hmeljsko knl-tnre. Pogled na večino nasadov navdaja hmeljarje z upanjem na ugodno letino in na dobre ccnc. Radio froerami Kadlo-Liablfana» Torek, 15. avg.: 9.80 Versko predavanje 10.00 Prenos iz stolnice 11.00 Radio orkester 15.00 Kmetijsko predavanje, dipl. agr. Jamnik 15.30 Slovenska glasba Radio orkester 16.30 Lahka glasba na plošch 20.0 Prenos iz Zagreba 22.30 Poročila >A-valef. časovna napoved. Sreda, 16. avg.: 12.15 noproducirann glasba 12.45 Novice i/, današnjih dnevnikov 13.00 Časovna in vremenska napoved 13.03 Reproduci-rana glasba 19.00 Otroški kotiček (Nartc Veli-konja) 19.30 Otroški jaz/. 20.00 Skrbinšek: Črtice iz Cankarjevih del 20.30 Pevski solistični koncert gdč. Vcdral 20.45 Radio orkester 21.30 Poročila »Avalec, časovna in vremenska napoved 21.45 Radio orkester 22.30 Angleške plošče. Četrtek: t?, avg.: 12.13 Reproducirana glasba 12.45 Novice iz današnjih dnevnikov 13.00 Časovna in vremenska napoved 13.03 Reproducirana glasba 19.00 Popoldanski koncert Radio orkestra 19.30 Gospodinjska ura 20.00 Urban Ilromski (Uršič Lojze, dipl. fil.) 20.30 g. Karel Rupel: Violinski konccrt 21.30 Marijan Rim: Pevski solistični koncert 22.30 Poročila, časovna in vremenska napoved. Dragi programi i Torek, 15. avgusta: Belgrad: 20.30 Prenos iz Zagreba — Zagreb: 20.30 Koncert moškega pevskega zbora, 21.15 Koncertni večer (Maja Strozzi in orkester) — Dunaj: 19 45 Koncert vojaške godbe, 21.00 Orkestralni koncert — Brno: 20.15 Slovaške narodne pesmi Budimpešta: 20.00 Prenos iz skavtskega tabora v 06(1616 — London: 20.00 Orkestralni koncert — Milan: 21.00 Simfonični koncert (Iz >Radio-Beo-f?rad<). Sreda, 16. avgusta: Belgrad: 20.10 Faust, opera, Gounod (plošče) — Zagreb: 20.30 Radio orkester (s sodelovanjem tenorja — solo) — Dunaj: 19.10 Plesna glasba 21.45 Orkestralna glasba — Leipzig: 20.00 Zborovski koncert 21.10 Serenada v proslavo Johannu Strassn — Milan: 20.35 Veseli Kmetič, opereta, Fall — Praga: 19.10 Vokalni koncert 21.00 Orkestralna glasba — Rim; 20.30 Istrska svatba, opera — Stnttgart: 21.15 Nemška narodna glasl>a — Varšava: 20.00 Vokalni koncert 21.10 I^hka glasba. Četrtek, 1?. avgusta: Belgrad, 20.30 Prenos iz Ljubljane — Za-grebs 20.30 Ljubljana — Berlin: 20.05 Narodne pesmi — Dunaj: 19.00 Koncert dunajskih simfonikov 2t.l5 Cnruso na ploščah — Budimpešta: 18,40 Vokalni koncert 20.10 Ciganska glasba 21.30 Operni orkester — Leipzig: 20.35 Orkestralni koncert — London: 20.00 Koncert kraljeve jrnrde 21.15 Radio orkester — Milan: 20.36 Don Giovanni, opero, Mozart — Miinchen: 21.00 Simfonični koncert — Varšava: 20.00 KonrjMt Radio orkcatra. (Iz »Radio-Beocrad«J. Maščevanje vdove roparskega poglavarja 00? Kitajski listi poročajo o drami v bližini Pekinga. Ta dogodek je bolj sličen srednjeveškim posastn ni zgodbam kakor sodobnim zločinom. Neka vas blizu razvenčane prestolice je doživela v zadnjih mesecih izredno število smrtnih slučajev vsled kačjega pika. Prebivalci so bili zbegani, ker niso bili v stanju najti kačje zalege. Pogrebi so postali vsakdanji j>ojav. Ljudstvo je molilo v svetišču in je bilo prepričano, da nadleguje vas hudobni duh. Kmetje so že hoteli zapustiti »prokleti kraj«. Okrajni glavar j'h je komaj pregovoriL da bi počakali na švedskega strokovnjaka, profesorja pekinške univerze, ki se je zanimal za strupene kače. Profesor se je naselil v osamljeni koči. Ko je prvič šel sjvat. je našel v postelji majhno kačo. Zelo so je začudil, ko je ugotovil, da izvira redka, hudo strupena kača iz Indije in ni znana na Kitajskem. Prepričal se je, da mu neznani zločinci strežejo po življenju. Slične kače imajo indski fa-kirji. ker so dovzetne za glas domače piščalke, ki jih po|*>lnoma ukroti. Profesor je strgal kači strupeni zob in jo spustil na prosto. Gad je zlezel iz vasi v gozd. kjer je stanovala na samem stara ženska. Oblasti so zvečer zastražile okolico. Zvečer je starka odprla vrata in spustila dva gada, ki sta takoj krenila na vas. Stražniki in profesor so planih noter. 9tara ženaka je sedela s piščalko na tleh in okoli nje so lazile začarane kače. Stražniki so ustrelili starko, in profesor je razorožil gade. Preiskava je ugotovila, da je bila kraljica kač vdova po znanem razbojniku, kri je prepotoval vso Azijo. V Indiji se je založila njegova tolpa s strupenimi kačami, ki jih je rabila za umore. .Prebivalci omenjene vasi so naposled ujeli razbojnike in po kitajsko kruto umorili njih vodnika. Vdova je prisegla maščevanje. Po dolgih letih se je povrnila kot starka v obsovraženi kraj in pričela moriti domačine. Vsako noč je spustila kače na vas in ob zori jih je zopet skrila v košari v svoji koči. Stratosferska gondola eksplodirala: Prof. Piccard (spodaj desno) in prof. Cosyns sta preizkušala trdnost svoje stratosferske gondole, ki jo vidimo na sliki. Aluminijev ovoj gondole so izpostavili zračnemu pritisku osmih atmosfer. Ovoj se je pretrgal na tri dele, pri čemer sta dva delavca izgubila življenje. Cetveronoga raca Cetveronoga raca, ki je zagledala svet v letošnjem majniku v Mac Coalu v Južni Karolini, je navdušila vse Zedinjene države. Dnevniki so prinašali njeno sliko na prvi strani poleg poročil o Rooseveltovem »reševanju dolarja«. Farmer, lastnik nestvora, je že vstopil v pogajanja s potovalnimi cirkusi, kjer je hotel predvajati raco. A njegov up na zaslužek je dobesedno splavnl po vodi. Raca je predčasno poginila pa še tako, da bi lahko nudila snov za Twainovo humoresko. Tekala je po zemlji prav tako dobro kakor njene normalne sestre. A ko se je prvič napotila v ribnik, je žalostno utonila, ker je preslabo plavala. Čudni svat - Saturn Kosec kruha plačala z življenjem Brezposelni avtomobilski mehanik He-nry Joel-linrk se je naveličal življenja, razpolovičil pri kosilu v newyorški restavraciji hlebček kruha, nalil v obe polovici pruske kisline, pojedel eno polovico iu odšel. Bogata. n skopa gospa Lylian Rosen-feld, ki je kosila pri drugi mizi, je zapazila polovico hlebčka in jo v naglici pojedla, preden se je prikazal natakar. Takoj se je zgrudila mrtva. Medtem je obležal mrtev pred vrati tudi samomorilec. Kitajski romarji v Trierju: Na sliki vidimo kitajskega škofa Li Jun Ho-a iz pokrajine Se, ki jc bil prispel s kitajskimi romarji k slavnostim v Trier (o priliki razstave svetega plašča). De Val era gospodar položaja: Zmagoslaven pohod vladi zveste republikanske armade po dublinskih ces tah. Sestav naših premičnic nas je v zadnjih letih pres< netil z nekaterimi novostmi. Predvsem se je meseca marca 1930 pojavil nov planet: Plato, ki povečava premer našega sestava za tri milijarde i lometrov. Nanj so zvezdoslovce opozorile motnje, ki so se bile pokazale v obteku planeta Neptuna, katere je bil povzročil s 6vojo težnostjo. Na tej podlagi so izračunali njegovo mesto v vsemirju in ga dejansko blizu tam našli. Skoraj natančno dve leti kesneje sta se pojavila v krdelu planetoidov, katerih se med Jupitrom in Marsom na tisoče vrti okrog sonca iu jih po več sto odkrijejo vsako leto — dva posebno zanimiva. Njuna pot je odsredna v toliki meri, ta se približala zemlji bolj kakor katerokoli drugo nebesno telo, izvzemši luno. Eden izmed nju udira celo v območje zemlje in križa slednjič pot planeta Venere, ki je še bliže soncu. Zdaj pa prihaja poročilo, da se je na površini planeta Saturna iznenada pojavila velika svetla Saturn lisa, kar je tembolj presenetljivo, ker dozdaj na površini tega planeta niso bili opazili nikakih iz-prememb. Saturn je sploh prav poseben svat med zvezdami. Za Jupitrom je največja zvezda v naši sončni družini. Premer njegove jioti okrog sonca je skoraj desetkrat večji kakor naše zemlje in obide sonce v približno 30 letih. Tudi njegov lastni premer je skoraj desetkrat večji od zemlje, a njegova velikost in teža nista v nobenem razmerju. Gostot« zemlje je enaka železu, a Saturnova gostota je znatno manjša, znaša namreč približno eno devetino zemeljske gostote. Potemtakem ne dosega niti gostote vode. S tem postaja ustroj tega planeta ta nas zelo dvomljiv. Trdnih teles s tako neznatno gostoto ni. Samo vroča plinska krogla kakor sonce pa tudi ne more biti kajti temperatura na Satur-novi ]K>\ ršitri znaša približno 150 stopinj pod ničlo. j Uveljavila se je torej domneva, da ima v notra-j njosti majhno jedro iz trdnih teles, ki jih obdaja debela plast ledu, in lo razmeroma majhno kroglo pokriva silno visoka plinska atmosfera; potem-takem bi bil Saturn pač plinska krogla s trdnim jedrom. Ta krogla se \rti. podobno kakor zemlja, okrog svoje osi, vendar mnogo hitreje. Po različnih znamenjih na površini so mogli ugotoviti, da traja dan na Saturnu nekaj več kakor deset ur. To je potrdilo tudi opazovanje novoodkrite bele lise: v teku petih ur preide preko vse vidne površine in se čez nadaljnih pet ur na zapadni strani zopet prikaže. Svetlo planetovo površino preprezajo temne proge, ki teko vzporedno z rumenkasto blesteči m ekvatorskim pasom, tečaja pa sta zelenkasto temne barve. Najznamenitejše na Saturnu pa je njegov obročni 6estav. Krog in krog planetove oble leže, liki klobučni krajci, trije ploski, tenki obroči, in to na ravnikovi višini. Zunanji obroč utegne imeti premer 250.000 km in niti zdaleč ni tako svetel kakoj drugi obroč, od katerega ga loči do 50<)0 km široka niza. Ta svetli obroč ima premer približno 200.000 km. Za njim sledi do 20(10 km široka praznina in nato tretji, najnotranjejši obroč, tako imenovani krepov obroč, ki je dobil ime j>o svoji neznatni svetlobi. Debelino tega obroča cenijo na največ 20 kilometrov. Prvi, ki je izsledil to Saturnovo |>osebiiosl, je bil Galiliii, ko se je leta ltjlO z novo odkritim daljnogledom razgledoval po nebu. Ti prvi nepopolni daljnogledi so kazali obroče zgolj v obliki ročkov, katerih si zvezdoslovci niso vedeli razložiti. Leta 1655 je to uganko rešil in [vojasnil Huv-gens. Kesneje so odkrili delitev obroisev. Vprašanje zase je bil ustroj obročev. Celi rodovi matematikov so se poizkušali na tem problemu, dokler niso vsega izključili, kar se je od hipotez izkazalo kol nemogoče. Obroči ne morejo biti ne trdni ne tekoči obodi, ker bi se pri vrtenju okrog planeta razbili. Po raznih znakih so ugotovili. da sestoje obroči iz ueštetih milijonov majhnih kosov, ki kakor majčkene lunice tekajo okrog planeta. Kako so ti obroči nastali? Domnevajo — in s tem se strinjajo tudi računi — da je bil prišel kak trabant Saturnu preblizu in so ga protisile enostavno zmrvile. Mesec več ali manj — kaj pomenja to Saturnu! Saj ima pod svojo oblastjo — mimo obročev — še deset mesecev, največ izmed vseh deveterih planetov našega osončja. Nov, trd oreh za zvezdoslovce je sedaj gori omenjena bela lisa na Saturnu, ki ji bodo skušali priti do obisli 7, vsemi pripomočki moderne znanosti. Prečuden lov za radijem svoje poklone v spominskih knjigah« na Bledu ali v Bohinju. Rimljani so .odhajali na počitnice avgusta, ko je vsled vročine počivalo vse javno žvljenje po uradih, sodiščih in celo v senatu. Ka-ffor zdaj, 90 potovali tudi takrat ali v hribe ali na morje. Toda letoviščarji so zmogli dnevno samo do 25 km poti ter so morali na poti prenočevati. Bogatim ljudem so bili na uslugo dragi »hospici«. Revnejši so se morali zateči v dvomljive krčme. Ilerkulanski prvorazredni hospic je računal za prenočišče in izdatno večerjo 30—36 Din v našem denarju. Tu je bilo gostom na razpolago hladno, s trto prepleteno stebrišče, kjer so bili obvarovani pred \roč.ino. Lahko so se kopali v velikem bazenu ali »e solnčili v solariju. Sezija je trajala do oktobra. Potem so odrinili gostje v težkih, škri-pajočih vozovih nazaj v Rim. * Z 800.000 volti proti raku. Neka chicaška bolnišnica si je nabavila ogromen Rontgenov aparat, ki ga vidimo na sliki; cev jc nad 4 m dolga in deluje z napetostjo 800.000 voltov. Aparat, ki se mu je treba približati le z največjo previdnostjo, jc dolo-Ua predvMun xa gobit«it« Mestna bolnišnica v Budimpešti je doživela veliko razburjenje. Zdravniki oddelka za notranjo bolezni so bili vtaknili neka priletni kmetici v požiralnik cevko z radijem. A priletna nepismena ženska 9e je naveličala cevke v goltancu, izrabila odsotnost usmiljenk in vrgla radij v umivalnik, ker ni slutila, koliko je vreden. Zdravniki so zaman iskali radij. Kmetica je dolgo molčala, ker se je bala, da bo kaznovana. Ko je naposled vse priznala, je poldrugi milijon dinarjev vredna cevka davno plavala skozi kanalizacijske cevi. Zdravniki so takoj obvestili mestni fizikat. Pazniki so zaprli vse pipe in zatvornice. Strokovnjaki so romali po ulicah s posebnim aparatom, ki beleži bližino radija. Naposled so srečno ugotovili njegovo ! nahajališče, odkopali in razdrli cev ter rešili zaklad, preden je splaval v Donavo. Letoviščarji pred 2000 leti Slava starih tolarjev zapada: Po čudni igri zgodovine so bili postali tolarji Marije Terezije v Afriki in Arabiji tako priljubljeni, da so jim priznali uradno veljavo in jih niti angleški funt ni mogel izpodriniti. Zdaj so pa v Arabjii tolar kot uradno plačilno sredstvo odpravili in ostane ta denar zaenkrat v veljavi samo še v Abesijiiji. Vodstvo razkopavanj v Pompejih in Herkula-nu objavlja nove napise na stenah nekdanjih hotelov. Turisti so pred 2000 leti razpraskali marmor, da bi zapusitili zadnji spomin na svoje jiočit-nice. Neki napis se glasi: »Jutri ne bora več videl plavega morja, a ohranil bom spomin nanj, dokler bo stal Kapitolij.< Drug čuvstveni izletnik piše: »Jutri odhajam v Rim. 0 Herkules. ali me boš kdaj zopet privedel v deželo, kjer sem bil res srečen!< Prijatelj pijače piše: »V tej, Bakhu posvečeni hiši, sem spoznal sijajno vino. izvrstno j kuhinjo in prelepo Evridiko, ki je stregbi go.*tom. j Iz teh spominov je razvidno, da so bili nekdanji ' letovBžčarii popolnoma stični sedanjim, ki puščajo Tajnica v ameriškem ministrstvu za delo, gospa Frances Perkins, ki obiskuje delavce po velikih jeklarnah, da se z njimi osebno dogovori glede novih tarif. Mož-hijena V mestni bolnišnici v Lvovu je umrla premožna Židinja Hejga Finkelsteinova. Njen mož je prosil, da bi mu dovolili lastnoročno umiti in obleči mrliča za pogreb po pravovernih židovskih predpisih. Dobil je ključ in odšel v mrtvašnico. Ostal je notri tako dolgo, da so pričeli godrnjati pred vrati zbrani pogrebni. Čuvaj je šel pogledat, ali vdovec še ni dovršil svojega dela. Zasačil pa ga je pri Čudnem poslu. Finkelstein je z velikimi kleščami izdiral mrtvi ženi zlate zobe. Čuvaj je moral poklicati policijo, ker so hotelj razjarjeni Židje dvonogo hijeno kamenjati. ! Kolodvor na Havani stražijo vladne čete. Tudi vsa druga javna j>oslopja na Kubi so vojaško zastražena. Proslava v Splita ob priliki izročitve šolske ladje „Jadran" dne 6. septembra Prijav« za skupno prenočili« sprejema stanovanjski odseli Jadranske straže v Splitu najkasneje do 20. avgusta. Legitimacije za prijavljene bo dostavil Izvršni odbor JS direktno udeležencem. Skupine z legitimacijo za skupno prenočišče bodo takoj po prihodu vlaka odložile svojo prtljago na določeno mesto, od koder bodo prenešene v poslopje za skupno prenočevanje. Za ta čas odgovarjajo za prtljago od JS določene osebe. Na vsakem komadu prtljage mora biti etiketa z imenom, točnim naslovom bivališča ter označbo Krajevnega odbora JS, odnosno poverjeništva, kateremu pripada. V skupnem prenočišču so zasigurane samo »lamnjače, blazine in posteljnino mora prinesti vsak i seboj. Skupno prenočišče, ki je brezplačno, traja jd 5. do 9. septembra. Plačajo se samo efektivni stroški in sicer podmladkarji Din 6, ostali člani Din 9. Ta znesek mora plačati udeleženec iz dravske banovine Krajevnemu odboru JS v Ljubljani, in sicer najkasneje do 18. avgusta. Posebej pa je treba prijaviti hotelske sobe. Vsak reflektant na hotelsko sobo mora prijaviti iCrajevnemu odboru v Ljubljani: ime in priimek, poklic, ako želi hotelsko ali privatno sobo, ako želi sobo z 1 ali 2 posteljama, katero ceno plača za sobo, točen dan prihoda radi rezerviranja sobe. Cena privatnih sob za osebo z 1 posteljo 20—30 Din, z 2 ali več 50—100% več. Cena sob v hotelih: z 1 postelje 20—40 Din, z 2 posteljama 40—100 Din, z več posteljami 50% več. V ta znesek so vračunane občinske, državne in banovinske takse. V prijavi je potrebno, da vsak naznači, koliko je pripravljen plačati za prenočišče. Denar za preno- Sišče je plačati takoj ob prijavi udeležbe. Udele- fenci naj pri svojih prijavah navedejo tudi, ako želijo hrano v ljudski kuhinji, odnosno v restavracijah. Ruše Kristusov« proslava se je končala pravzaprav lele preteklo nedeljo, ko je lepo število otrok ob-ttajalo svojo »otroško nedeljo«. Imeli to v soboto •kupno sv. spoved, v nedeljo pa svojo pridigos sv. mašo, skupno sv. obhajilo in potem pred zgodovinskim križem, ki ga v Rušah vneto častijo že od leta 1521., posvetitev Kristusu Odrešeniku in Kralju. Tako se je obširni program dekanijske pro-dave izvedel do j cice v veliko radost domačih in tujcev, čast Ruš.-uiom, da so lepo in spodbudno okinčali za proslavo cerkev, trg in ceste in tako Bogu dali, kar je božjega! Tombola gasilskega društva bo prihodnjo nedeljo. Ima lepe in dragocene dobitke. Čisti dobiček •e bo porabil za nakup gasril9kega nvtomobila. Ljudski samopomoči v Mariboru ie podpisani prisrčno zahvaljujem ia podporo, katero s«m prejel po smrti moje tet« g. Eme Kolar. Istočasno tudi vsakomur priporočam to prekoristno tstanovo. M a r i,b o r , dn« 17. avgusta 1933. Murko Simon. VRTNAR trurjen v vseh poslih cvetličarstva, vrtnarstva in zelenjadarstva — se sprejme. Istotako j« potrebno, da se razume na cvetličnjak. Ponudbe t prepisi dukumentov o dosedanjem službovanju !j co. « , » 2 I S S v J* »s o B > «Q JS v* o 2.9 « 'o s U n 8** o-j M e v > > 9» O 'O Q li .. 17 « O t* n » ° ca a & Q§£ »i » »I « » « >~B " {•SjTS „ E '<= O o K -S! o-o "5 I g 2 • !9 " !-s(» v 3 »g • <* S o u — o X -•2 n o Q N n a . » :2 2 . J « » smtt* | 3is- j => "o ► i- • ft. O jO Samuel Lover: RORY 0'M0RE Irski ljudski roman. 91 Kakor pa sem dejaL, je bolje, da je ves denar na enem kraju in zato, če hočeš iti z menoj v drago, bom še tega spravil tja.< Pri zadnjih besedah je iz žepa privlekel usnjeno mošnjo, v kateri je imel cinaste odrezke, katerih cvenk je spominjal na cvenk denarja. Ko je mošnjo pokazal, jo je stresel, da bi prevaril Reganova ušesa, nakar jo je z< ipet spravil v žep in ga prosil, da bi drugi dan šel z njim v drago. »Vidiš,« je dejal, »od tiste noči, ko smo napravili tisto tam, saj veš, hodijo ljudje pogosto tja in jaz sem tlab in star in bi se bal iti sam tja s tolikim denarjem pri sebi. Zato, dragi Shan, pojdi z menoj, da boš videl, kje bo skrit vsak groš, ki ga je ubogi stari Salomon prihranil... samo ti in duhovnik ... in če umrjem, Shan, te ne bom pozabil, Shan ... pri moji duši, da te ne bom.« In Regan je res skočil v past, zakaj Salomon mu jo je mojstersko nastavil. Verjel mu je, da ima stari skopuh še več denarja, ki bi ga še rad skril in zato ni izgubljal časa. Prinesel je ukradeno vrečico nazaj in jo zopet lepo zakopal tam, kjer jo je bil izkopal, češ, da bo, kadar bo še druga poleg, pobral obe in zbežal Drugi dan je šel 7. loncevezcem v drago, da bi izkopala vrečico. Na tej poti je Mary slišala njegov glas in zbežala, ko se ji jo približal. XXX. poglavje. Mary 0'More v Reganovih krempljih. Ko je Mary 0'More zagledala Regana, ki jo stal blizu skale, kjer je bila skrita, se je od strahu skoraj sesedla. Mrzlo jo je spreletelo ob misli, kaj bi bilo. če hi io našel samo v tako samotnem kraju. Tedaj je Regan zaklical: >Ali prideš?« Ko je zaslišala te besede, se ji je kar od srca odvalilo, zakaj vedela je, da mora biti še nekdo drugi z njim. Nič več se ni čutila sama. »Pridi,« je zopet čula njegov glas in kmalu nato zagledala Salomona. Prvikrat v svojem življenju je bila vesela loncevezca. >Čakaj, da se malo spočijem,« je odvrnil Salomon in sedel. »Hoja me utruja, tako slab sem še.« »Ni čudo, saj sem mislil, da te bo oni dan vzelo, pri moji duši, da sem mislil.« »Saj fudi ne bom dolgo več tlačil trave; čutim, da gre h koncu z menoj. Kadar bo konec, boš vsaj vedel, kje je zlato, Shan. Največ ga boš dobil ti.« »Vse,« si je mislil Shan. »Torej,« je nadaljeval Salomon, ki se je občudovanja vredno lil inil, kakor da mu nič ni za denar, >torej mi praviš, da se je Francoz vkrcal?« »Da,« je odvrnil Regan. »In Scrubbs je s poti?« »Je.« Ko je Marv slišala ime Scrubbs, je zadržala sapo in poslušala. »In Rory?< se je zanimal Salomon. »Ta pro ... dtiša je tudi spoti,« je odgovoril Regan. Mary je kar lovila napo. »Torej se ne bo vrnil nobeden več?« je vprašal Salomon. »Pri moji duši, lahko čakajo, da se bosta,« se jo zasmejal Regan. »Prav, zdaj se pobrigajva za to, za kar sva semkaj prišla. Tu na tem mestu je,« je dejal Salomon in hotel vstati. »Samo pokaži, kje je,« ga je prestregel Regan, »pa bom odkopal zemljo, zakaj ti si že preslab in bi se preveč utrudil.« »Prav imaš,« je odvrnil Salomon, ki je vedel, da se Regan zato ponuja, da ne bi zapazil, da je nekdo pred kratkim tu že kopal. In Shan Dhu je odprl klino svojega velikega žepnega noža in začel odkopavati. Mary je bila vsa trda od groze. Malo prej je slišala, da bodo na Roryja lahko dolgo čakali, preden se bo vrnil. To si je razlagala tako, da so ga umorili in njegovo truplo skrili. Morda so ga na tem prostoru zakopali... morda sta ta dva tu pred njo njegova morilca... Ko bi jo zasačila, bi tudi njo umorila... Videla je Salomonov obraz in videla njegove oči, kako so bile uprte v tisto mesto, kjer je Regan z nožem grebel in z rokami odmetaval zemljo. »Zdaj sem že bliiju,« je Regan prekinil molk. Mary je po vsem telesu začutila kurjo polt. Ali je to, kar odkopavata, morda truplo njenega brata? Salomonove oči so bile kakor dva svedra zapičena v zemljo; še trenotek in hlastnil je: »Tu je, tu je!« S svojimi rokami, ki so bile iztegnjene kakor kremplji ptice ujede, se je vrgel na jamo, ki jo je Regan izkopal in pograbil je vrečico z denarjem. »Imam ga, imam ga!« je zahreščal in pritisnil zaklad na svoja prsa tako kakor pritisne mati nase svoje prvo rojeno dete. Regan ga je sumljivo in divje gledal. Najrajši bi mu bil kar iztrgal dragoceno vrečico. Nekaj časa sta oba molčala. Salomon je bil prvi, ki je izpregovoril. Ko se je dvignil, je dojal: : Mislim, da zdaj lahko greva.« »Greva? Kam?« je osuplo vprašal Regan. »Proč ud iua,« je odvrnii Saiomoo. asi V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženitovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petHna vrstica po Din 2*50. Z« pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. I Službe iščejo Boljše dekle dobra kuharica, vajena vseh gospodinjskih del -išče stalno službo v žup-nišču ali pri boljši krščanski družini. Nastop takoj ali pozneje. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9160._ (a) Likarica in šivilja za krpanje perila se priporoča za delo v hiše. -A. Ožeg, Florjanska 15. a Starejša ženska vajena kuhe in vsega gospodinjstva, išče službe. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Kjerkoli« št. 9361. Čevljarski pomočnik za splošna dela išče mesto za takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9346. (a) 500 Din nagrade prejme tisti, ki mi preskrbi službo sluge v trgovini, hotelu ali kjerkoli. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju, (a) Pekovski pomočnik z mojstrsko preizkušnjo, sprejme službo kot poslovodja eventuel. oddam pekarno v najem. Cenj. ponudbe na naslov: Tone Marinč, Vodmatska ul. 25, Moste pri Ljubljani. (a) Dijaki iz boljše hiše se prejmejo v vso oskrbo. Odda se tudi komfortno opremljeno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, Nebotičnik, V. nadstropje. Dvigalo! (D) Fotograiinjo ali fotografa, v poklicu popolnoma samostojnega, ipeejme »Foto Azra« v Be^ki Topoli. Ponudbe je staviti z zahtevkom plače in dosedanje prakse^_(b) Pisarniško moč mlajšo, za dopoldanske ure — sprejme »Valet expres«, Gledališka ulica št. 2._(b) Kuharica zanesljiva, .katera okusno in snažno kuha in čedno opravlja tudi vsa hišna dela, se sprejme k boljši družini. Naslov v upravi »Slovenca« St. 9313. (b) Hlapca poštenega in vestnega, z daljšim spričevalom — sprajmem v stalno službo. Miiller, Janševa 15. b Vzgojiteljica »e sprejme k dvema fantoma — 4- in 7 letnima. Pogoji: Znanje slovenskega in nemškega jezika, poučevanje v glaso-virju, nadziranje šolskih nalog. Znati mora šivati in opravljati slična hišna opravila. Absolventinje učiteljišča imajo prednost. Izčrpne ponudbe s sliko in navedbo zahtevkov na upravo »Slovenca« Maribor pod »Vzgojiteljica« št. 9375. (b) Kuharica se sprejme k večjemu gospodinjstvu na deželi v stalno stužbo. Znati mora dobro kuhati in vršiti vsa hišna opravila. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Kuharica« št. 9373. (b) 1033033 Dijaka ali dijakinjo sprejmem na stanovanje z oskrbo. Klavir na razpolago. Maribor, nasproti moškega učiteljišča. Trubarjeva 9-1., Ussar. (D) Boljša družina verna, sprejme v sredini •nesta Ljubljane eno ali dve dijakinji, nižješolki ali učiteljiščnici. Klavir ia razpolago, na željo '.udi pouk. Cena zmerna. ponudbe na upravo »SI.« ood značko »Verna« št. »350. (D) Dijakinjo prvo- ali drugošolko — sprejmem k svoji hčerki četrtošollg II- državne realne gimnazije. Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod št. 9381. (D) Zaslužek Gospoda ali gospo ki bi prevzela zastopstvo ali skladišče perja v Mariboru, Celju, Trbovljah in Kranju — sprejmem. Reflektanti naj se javijo na naslov: Adolf Wol-kenstein, Čonoplja, du-navska banovina. (z) Stanovanja IŠČEJO; Enosobno stanovanje s pritiklinami v mestu ali neposredni bližini iščem. Pismene ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod značko »Dve osebi«. (c) Stavbni podjetnik išče za september trisobno snažno stanovanje v centru mesta ali v bližini sv. Jožefa. - Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod »Stavbni podjetnik« št. 9367. (c) ODDAJO: Trisobno stanovanje v Slomškovi ulici se takoi odda. Več pri kamnoseku A. Vodniku pri glavnem kolodvoru v Ljubljani. (č) Dražba lova Državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov Ljubljana, Stari trg št. 34, oddaja potom pismene ofertalne licitacije dne 28. avgusta 1933, lov na razlaščenih delih veleposestva Turjak: Mačkovec 545 ha, Mo-kric 320 ha, Medvedica 175 ha. Odstrel: srnjad, gamsi, jeleni. Pogoji se dobijo pri gornji upravi. IJTTPII Šoferska šola E. Čeh bivia Camerni. va šoferska šolal Uubhana, Ounatska c. Sli 9ola za poklicne Šoferje ln amaterje. Prospekti tn po-iasnita zastonj in franko Dvosobno stanovanje in trgovina, se odda. — Stari trg 24. (č) Trisobno stanovanje solnčno, s kopalnico, po-selsko sobo, verando in pritiklinami, se odda po zmerni ceni mirni stranki takoj ali za september. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8579. (č) Trisobno stanovanje s kopalnico, primerno za zdravnika, se odda mirni stranki. Ogleda se od 3 do 6: Jegličeva cesta 1 (preje Ahacljeva). (č) Trisobno stanovanje se odda s 1. novembrom v sredini mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9372. (č) 2 enosobni stanovanji oddam takoj posamezno ali skupno. Ižanska cesta št. 96. (č) Enosobno stanovanje oddam. — Rožna dolina cesta 8/23. (č) Opremljeno sobo oddam starejšemu gospodu. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 9383. (s) 2 prazni sobi vhod s stopnišča, v novi vili se takoj oddasta. Jos. Gagel, Lončarska steza, blizu sv. Jožefa. (s) Gostilna v Zagrebu veliki, lepi prostori, na prometnem kraju, križišče 3 ulic, Petrinjska, se da v najem ali proda takoj z vsem inventarjem. Vrkljan, Zagreb, Petrinjska 79. (n) Vpeljana specerija in lepo dvosobno stano vanje skupno oddam tik Ljubljane za 300 Din mesečno. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Opremljeno — Takojšen prevzem« št. 9349. (n) Lokal pripraven za manjšo obrt ali pisarno, oddam. Moste, Zaloška cesta 14. (n) Ugodna prilika za trgovce z lesom, kurivom, tesarje, podjetja, ki rabijo skladišče z železniškim tirom, telefonom, pisarno, šupo v Ljubljani — se odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9365. (n) Trgovski lokal v Gregorčičevi ulici 12, se takoj odda. (n) Nova hiša zraven 8000 mJ zemljišča — naprodaj tik Viča. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9345. (p) I Iffl) fVfi) Bukova drva suha, zdrava, več vagonov kupim. Navedba zadnje cene, plačam takoj. Naslov: Rudolf Velepič, Ljubljana, Jerneieva 25. Lokal in stanovanje oddam na prometnem kraju na deželi. — Ponudbe pod šifro »Lokal« št. 9347 na upravo »Slovenca« (n) Enoletni trgovski tečaj Legat v Mariboru Začetek dne 9. septembra. Vpisovanje: Slovenska ulica 7 — od 10 do 12 in od 5 do 6. (u) Šoferska šola 1. Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica. Kdo posodi 10.000 do 15.000 Din — vrnjeno v treh mesecih. Vknjižba na prvo mesto na posestvo v bližini Ljubljane. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dežela« št. 9344. (d) IC Naznanilo Cenjenmu občinstvu naznanjam, da sem otvoril tapetniško delavnico v Kranju, Roženvenska ulica 56. Izvrševal bom vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. — Priporoča se Tonejc Viktor, tapetnik. (o) t Slovenci ki potujete v Belgrad, ne pozabite posetiti slovenski penzijonat: Zrinjske-ga 16. Dobra domača kuhinja, čiste sobe, nizke cene. Priporoča se Marija Jemc. (r) I Automotor i Avtomobile in motocikle svetovnih znamk, najnovejše modele, nove, pa tudi rabljene, kupite lahko proti hranilnim knjižicam pri avtotvrdki — Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. J Posestva Hiše, posestva, vile gostilne, graščine, mline, žage prodaja Posredoval niča Maribor — Franči škanska ulica 21. (p) Vsakovrstno zlato napoje po oaivišfib cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana, VVolfova ulica it 3 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GIB KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod t Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. IPTFTmi Orgle naprodaj Pridite jih preskusit na Krko, postaja Stična zj in zvečer avto. Če se sproti plača v gotovini, je cena samo 9000 Din. Otroški vozički najnovejši modeli, tricik-li, igralni vozički — najnižje cene: M. Tomšič, Sv. Petra cesta 52. (1) Za potovanje kovčege, torbice, denarnice. nahrbtnike itd. Velika izbira - znižane cene — priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova ul. 13. Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. Vrtne stole zložljive proda - Tribuč, Glince Tržaška 6. telefon št 2605 (1) Elektro-ventilator za tri ognje takoj poceni prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nov« št. 9348. (1) Koroške brusnice (Preiselbeeren), prvovrstne, dnevno sveže, dobro pakovano, razpošilja od 5 kg naprej po pošti ali brzovozno: Zechner Henrik, trg., Libeliče, Koroško. (1) Pozor gostilničarji! Imam na prodaj okoli 40 hI dobrega, lastnopride-lanega vina, med tem 20 hI sortiranega laškega rizlinga, za katerega iščem kupca proti gotovini. — Cena izredno nizka. — Vprašati na naslov: R. Kaučič, posestnik, Jur-šinci pri Ptuju. (1) Sodna prodaja. Prodajo se 2 blagajni, pisalni stroj, pisalne mize, omara za spise, stroj z motorjem za mešanje betona, 1 kompletno dvigalo, 5 m® desk mehkega lesa. — Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Benkovič — dr. Skaber-ne, Aleksandrova cesta 6. Interesenti za prodajo pod roko naj se javijo do 19. t. m. (1) Žične posteljne vloge in zložljive železne do-stelie izdeluje najceneje ter spreiema Iste v popravilo Pavel Strgulec. Gosposvetska cesta 13, Kolizei. Liubliana. (t) Lesene IiiSe eno ali večdružinske (s parcelami) solidno, poceni in v najkrajšem času izvr-šuje paie| pavciC tesarski mojster Ljubljana - Moste št. 140 Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Mizarji - stavbeniki! Vse okovje in orodje izberete zelo ugodno pri »Jeklo«, Stari trg. - Tudi na hranilne knjižice. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi » veliki tzbiri najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana. Židovska ulica b Stari trg. (II VINA prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Čoln dvosedežen prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št, 9387. (1) Prodaja lesa. Državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov razpisuje pismeno ofertalno licitacijo za prodajo 1250 kom. posekanih jelovih dreves na razlaščenem delu veleposestva K. Auersperga, Kočevje, v revirjih Grča-rice B in Kočevje. Licitacija se vrši 25. avgusta 1933 pri gornji upravi: Ljubljana, Stari trg 34-11., kjer so na razpolago tudi prodajni pogoji. (1) Posteljne mreže izdeluje na lesenih in železnih okvirjih najceneje in iste sprejema v popravilo Alojz Andlovic, Ko-menskega 34, Ljubljana, t DRVA »N PREMOG pr. Iv.Schumi Dolenjska cesta Telefon št. 2951 Koruzo za krmo oddaja najceneje veletrgovina žita in moke A VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesto 2« Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 Za PPBODIBKO zot foteljev Ltd. nailažie kupite blago iz krasne zaloge po konkurenčnih cenah ori; R. SEVER Marijin trg ŠL 2. Zavese, odeje, perje. puh. Specialna delavnica za brzoparilne kotle od 500 Din naprej (triletna garancija). Peči za gretje vode v bolerjih. Bolerje vseh velikosti za toplo vodo. štedilnike vseh vrst. poniklane in navadne, avtogeno varenje ter vsa ključavničarska dela izvršuje A. Krhne, Ceg-nerjeva 12, Ljubljana, (t) Mednarodni velesejem v Pragi 3.—lO. septembra 1933 svetovni velesejem na katerem so zastopani narodi in države Znižana vožnja za vse brzovlake jn navadne vlake Jugoslavija 25% Čeboslovaška 50°/0 Avstrija 25% Madjarska 25°/0 Opozarjamo posebno na ugodnost znižane vožnje v čehoslovaški, prej 33*1», sedaj 50•/• popusta. Pojasnila in legitimacije daje: Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova e. 2 — Čehoslovaški konzulat — Putnik, Gajeva ulica za nebotičnikom. Josip Karničnik Tovarnišb & zaloga perila modna trgovina — polo srajce, navadne in svilene v vseh velikostih MARIBOR, Glavni trg U Prehodna doba deklice fe med 12 in 17 letom, to Je doba, ko mora osaka deklica imeti zdravo kri, zdrave tn močne živce ter izvrsten apettt. TO DA: zo krepitev krvi. živcev ln apelifa. >ENERGIN< se dobi v vseh lekarnah, 1 steklenica '/» ''tra Din 35"—. Po pošti pošlje LABORATORIJ »ALGA« - SUŠAK 3 velike steklenice Din 110 —, 6 velikih steklenic Din 220 — in 1 gratis, 12 velikih steklenic Din 440"— in 2 gratis. Odobreno po Min. soc. politike i narod, zdravlja S. Br. »787 od 23. marca 1931. IA Na nemških državnih železnicah WU"I„ popusta kA Vsa pojasnila daje; /A ING. G. TONNIES, LJUBLJANA 1 V Dvofakova ulica 3/11 - Tel. 2762 ali Zvanični biro Lajpciškog Sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33 Naznanjamo žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni in dobri soprog, očka, brat, stric in svak, gospod Jernej Pirnat mestni uslužbenec in glasbenik v ponedeljek, dne 14. t. m., po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo,