["•morski dnevnik
■ 'Mel izhajati v Trstu •roaja 1945, njegov KUS"* PARTIZANSKI brn ia^ 153 ^6. novem-1943 v vasi Zakriž na .v**0'™. razmnožen gostil. Od 5. do 17. •JPfcmbra 1944 se je ti-v tiskarni »Doberdob* jj^vcu Pn Gorenji Trebu-
VtJJT' ‘Slovenija« pod Pri Idriji, do 8. '945 pa v osvoboje-Ttltu kter je izšla za-[^Mevilka. Bil je edini •sani partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevni
O-	"O	o
O	*	c-ri
O	"T?	%•
M	-Z.
Z. •>	C_
!>	linije)
Oj
—	'.n
z.	en	i
C_	■£>	723
i-i
N-'.	I>
2!	2>
Poštnina plačana v gotovini itale 1
Abb. postale 1 gruppo
Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 164 (11.580)
Trst, petek, 15. julija
o
ro
Se pred Pertinijevimi posvetovanji se pripravlja nova Craxijeva vlada
Soglasje med PSI in PSD!, Spadolini pa terja od K D jasnejših opredelitev
nja ^ ~ Bržkone tudi iz spoštova ustavnih pristojnosti predsed jih ^Publike (in ni dvoma, da bi o^al Bertini drugače energično uniti) se jz križnih dvostranskih
izvorov med K1) psj psDI, PRI °bja r ’se v c*ne^' vrsBi0' ne
uradna sporočila o ka-tXtv|''*)0razum|h za obnovitev stare di '^’dnkarske koalicije. Verjetno tu 5,0 niso izglajene vse nemajhne
razlike v programih petah strank.
Toda v parlamentarnih krogih in med političnimi opazovalci se čeda lje tol j utrjuje prepričanje, da se bo koalicija kljub vsemu obnovila, z novostjo, da bi novi vladi načeloval socialistični tajnik Bettino Craxi. Bolj optimistični celo napovedujejo dan, ko se bo vlada predstavila poslanski zbornici in senatu, in sicer 18. avgusta.
Včeraj sta bila na vrsti dva pomembna sestanka med tajništvi PSI in PSDI ter med demokrščanskim tajnikom De Mito in republikanskim Spadolinijem. O soglasju socialistov in socialdemokratov glede hitrega o-blikovanja nove vlade s Craxijem na čelu ni bilo niti prej mnogo dvomov. Spadolini pa je baje terjal od De Mite večje jasnosti, da bi ne padel na PRI sum, da zavira sklenitev sporazuma, ki mora pa sloneti na enakopravnem odnosu med petimi strankami. Craxi se pripravlja na prevzem vlade previdno, da ne bi začel v kakšno past: zato hoče imeti prestižne ministre in omejiti tajno glasovanje, po drugi strani pa išče «drugačne» odnose z opozicijsko KPI.
VEČ NA 2. STRANI
Poraz za Pinocheta: Valdes na prostosti
SANTIAGO — Pinochetova diktatura je bila prisiljena pod pritiskom protesta čilskih svobodoljubnih sil in mednarodnega javnega mnenja izpustiti predsednika čilske KD Gabriela Valdesa in dva druga voditelja.
VEČ NA 3. STRANI
Bo mnenju agencije TASS
^mogoče srečanje - Ancfoopov
— Srečanje na vrhu med t,ren,iiii?°m ‘a Andropovom je v tem jej0 *u ^mogoče, ker ZDA nadalju-Df ^ P°litiko sile in niso pri pravi je-vjeUt konstruktivna pogajanja s So-goVar° ZV(-*zo. Tako agencija TASS od-ga jJa o® včerajšnji poziv ameriške-'n na pisani° afriških
^ VEč NA 3. STRANI
Bolj uspešno poslovanje jugoslovanskega turizma
BEOGRAD — Devizni dohodek od turizma je po prvih podatkih Narodne banke Jugoslavije do 10. julija letos znašal 231,6 milijona dolarjev in je bil kar za 46 odstotkov večji kot lani v tem. času. K temu so veliko prispevali tudi bencinski boni, katerih nakup lani ni bil ob-
Sodstvo proti mafiji
pra RIM'— Včeraj se je sestal v navzočnosti predsednika Pertinija in Vbodnega ministra Daride višji sodni svet, ki je obravnaval vprašaja boja protj terorizmu in organizirani kriminalnosti (mafija, kamora itd.) čin	je spregovoril tudi predsednik Pertini, ki je pohvalil na-
iw*lalijanskega boja proti terorizmu in kriminalnosti z demokratičnimi Ajč/dami in ne z uvajanjem oblik vojaške diktature kot se je zgodilo v slatini.
tjg. Po poročilu podpredsednika De Carolisa so svetovalci obravnavali lajj^^ane oblike krepitve boja proti raznim oblikam prevratinštva in kri-tl{jalnosti. Gre za nekatere zakonske reforme, za oblike koordinacije in s,Kl|0Vanje' ki spadajo v pristojnost višjega sveta ter za odnose med toflvom in drugimi državnimi ustanovami. Posebno živahna je bila de-Slede dveh vprašanj: 1. razširitev zakona o skesancih na navadne kom lce in ukinitev pristojnosti porotnih sodišč za sojenje pripadnica mafiie' kamore, itd., ter zadevna pooblastitev rednim sodiščem, dru 6 Brve leme so bila mnenja deljena, toda ne na izrazit način. Glede ^ ge pg gg jg izoblikovalo odločno nasprotovanje svetovalca Bertonija in ®*n, predstavnikov »Magistrature democratice* in laikov iz vrst KPI.
vezen. Zahvaljujoč se tem bonom se je promet v istrskih menjalnicah v tem obdobju povečal za okoli 230 odstotkov. Na rast dohodka vedno bolj vpliva tudi naraščanje devizne porabe, v glavnem zato, ker je kupna moč tujih valut v Jugoslaviji večja kot v njihovih in drugih turističnih državah.
Sicer pa jih je od skupaj 620.000 turistov, kolikor jih sedaj letuje ob Jadranu, v hotelih okoli 175.000, v kampih približno 185.000 in v zasebnih sobah okoli 150.000 gostov.
Najbolj množičen obisk pričakujejo konec tedna. Sicer pa je v Jugoslaviji približno 420.000 tujih gostov, kar je približno toliko kot lani. Boljši kot lanski pa je odziv domačih gostov.
Preskrbljenost turističnih območij je zadovoljiva, v nekaterih krajih ob časno čez dan zmanjka sladkorja, mleka in mlečnih izdelkov, vendar to sproti rešujejo, večja težava je z nekaterimi kozmetičnimi izdelki. Bencina je dovolj, vendar so ponekod težave z boni. Nekatere banke neporabljenih dinarskih čekov nočejo zamenjati spet v devize. V Narodni banki Jugoslavije pravijo, da morajo banke to narediti.
Kovinarji: novi zapleti
RIM — Novi zapleti v pogajanjih za obnovitev delovne pogodbe italijanskih kovinarjev. Confindustria je včeraj izjavila, da je posredovalni predlog ministra za delo Scottija nesprejemljiv, kar je ponovno potisnilo na odprto morje pogajanja. Predsednik Fiata Gianni Agnelli je še otežil položaj ministra z izjavo, da bi Fiat ne pristala na sporazum.
VEČ NA 2. STRANI
Tržaški oktet drevi v cerkvi sv. Jakoba
TRST — Drevi bo v cerkvi sv. Jakoba v Trstu koncert Tržaškega okteta. Za pomembno kulturno dejanje sta poskrbeli Kulturno društvo Ivan Cankar in Šentjakobsko kulturno društvo. Gre vsekakor za lep primer sodelovanja slovenskrh kulturnih delavcev v mestu.
Tržaški oktet se nam bo predstavil z zanimivim sporedom, ki predvideva vrsto umetnih slovenskih pesmi in skladb, v drugem delu pa predvsem narodne pesmi.
Osnutek KPI o Slovencih vložen tudi v senatu
RIM — V senatu je skupina KPI danes vložila globalni zakonski predlog za zaščito Slovencev v Italiji. Prva podpisnica zakonskega osnutka je senatorka Jelka Gerbec, nato pa slede senator Battello iz Gorice, senator Chiaromonte novi predsednik senatorske skupine KPI, Giglia Tede-sco, Maffioletti, Perz, Pieralli, Bol-drin, Cossutta, Mascagni, De Sabba-ta, Papalia in Urbani.
Senatorka Jelka Gerbec je napisala nov uvod k že znanemu besedilu členov zakona. V uvodu ugotavlja, da je KPI vložila prvi zakonski osnutek 1970. leta in da ga je kasneje ponovno vložila po širokem posvetovanju z zainteresiranimi. Ob zaključku pretekle zakonodajne dobe se je pričel iter v senatu v prvi komisiji za ustavne zadeve, zaključila se je splošna razprava in ustanovljena je bila ožja komisija, da združi razne zakonske predloge.
Takrat je bilo tudi sklenjeno, da se izvede avdicije v vseh treh zainteresiranih pokrajinah dežele Furlanije -Julijske krajine. Toda ožja skupina je malo delala in postopek se je ustavil novembra 1982. leta. Zaradi tega je komunistična skupina sedaj ponovno vložila isti zakonski osnutek.
S tem zakonskim osnutkom naj se tudi za slovensko manjšino zagotovi izvajanje členov 3 in 6 ustave, kot to velja že za dve drugi narodnostni manjšini in torej za Francoze v Val d'Aosta in Nemce na Južno Tirolskem.
Zakonski predlog, ki ga predlagajo komunisti izenačuje Slovence z večinskim prebivalstvom, ukinja različno ravnanje in diskriminacije v odnosu do slovenske skupnosti.
Osnutek predvideva izpopolnitev slovenske šolske mreže, ureditev njene upravne strukture, zagotovitev kulturne avtonomije, rabo slovenskega jezika v izvoljenih skupščinah, državno podporo slovenskim kulturnim in socialnim dejavnostim in v okviru deželnega načrtovanja ustrezne pobude za gospodarski razvoj področij, kjer zgodovinsko živi slovenska manjšina. Treba je delati na tak način, da se s skupino pozitivnih norm na področju dežele Furlanije - Julijske krajine odstranijo zapreke in omejitve preteklosti in da se celotni manjšini zagotovi poln gospodarski, kulturni in socialni razvoj.
Podpisniki zakonskega osnutka tudi opozarjajo, da sedaj obstajata samo dva zakona v korist slovenske manšine in da se oba nanašata na šolo, medtem ko je mnogo nerešenih problemov. Zaradi tega pozivajo senat, da se pozitivno izreče in da prispeva k reševanju tega nujnega problema v duhu osimskih sporazumov in v skladu z razvojem demokracije v Italiji.
f°8vet sindikatov
!* Gorice
*** ^ove Gorice
Cl«SICA ~ Sindikalna zveza CGIL SiHjj^ - UIL za Goriško in Zveza Vfsti *z Nove Gorice sta se na bilj ^pr*Pravljenih sestankov, ki so aktjVTl ^dnjih tednih, dogovorili za sl>Qda i?° v*-°£° spodbujevalca go-tos ^[skega sodelovanja ob meji. Da sla v Novi Gorici srečali de-
li v^ii
°beh zvez ter začeli razpra-
OH 11	u-*r zbujen razplet-
o sod ?SGc^anjih pobudah in predlogih f4zlieJL°VaniU' ki so jih predstavile 'fknj.p ustanove in združenja ter »iŠl0 ugotoviti razloge, zakaj ni njihove realizacije. Srečanje ClJ bo ob 9. uri v Novi Gorici.
VEČ NA 8. STRANI
Dosje KPI o pohodih fašistov
TRST — »Politične in sodne oblasti hočemo postaviti pred dejstvo, da v Trstu ni več mogoče tolerirati fašističnega nasilja, kot se je redno dogajalo v preteklih letih. Analiza vrste zažigalnih atentatov, oskrumb spomenikov padlim, napadov na demokrate, izzivanj in groženj, še posebno pa pohodi po slovenskih vaseh in pretepanje domačinov doka zuje, da gre za vedno eno in isto skupino, za ozek krog mladih MSI in Fronte della Gioventu. Gre torej za kontinuirano kriminalno dejavnost tolpe, ki se združuje v prevratniške namene. Ko bi sodstvo v tej luči presojalo fašistično nasilje v Trstu, bi se zanje pisala drugačna kronika.* Tako je poudaril sinoči novoizvoljeni senator KPI odvetnik Battello, ko se je z občinskim odbornikom KPI
Faustom Monfalconom udeležil sestanka lonjerskih in bazoviških domačinov, žrtve surovih škvadristič-nih napadov.
Komunistična predstavnika sta ob jasnila obsežen dosje, v katerem so podrobno opisani dogodki v Bazovici, na Proseku, v Nabrežini, Doli ni in Lonjerju. Komunisti ugotavljajo, da ni šlo za »volilno propagando*, ampak za načrtno provokacijo in u-strahovanje Slovencev ter za poskus fašistov, da bi skalili dobrososedske odnose med Jugoslavijo in Italijo
Dokumentacijo bo odvetnik Battello izročil sodstvu, na tem pa bo, da ustrezno ukrepa. Pomembno pa je, da podprejo dosje vse demokratične sile in organizacije.
VEČ NA 5. STRANI
Mature na pol poti
TRST — Na slovenskih (kakor tudi na drugih) višjih srednjih šolah je vzdušje veliko bolj razgreto, kot to zahteva sicer neznosna sopara teh dni. Ponekod so mature še v polnem teku (kot na primer na trgovskem tehničnem zavodu, o čemer poročamo na 4. strani), drugje so si dijaki in dijakinje že oddahnili in jih je ravno včeraj čakala še zadnja preizkušnja: stopiti s srcem v grlu pred oglasno desko in pogledati, kakšen je izid. Včeraj so namreč izide objavili na klasičnem liceju »Prešeren* in strokovnem zavodu «Stefans> v Trstu ter na liceju «Trubar» v Gorici. Spet drugje pa se je matura šele začela. To je primer slovenskega učiteljišča «A. M. Slomšek*, kjer so dijaki šele včeraj stopili pred maturitetno komisijo.
VEČ NA 4., 5. IN 8. STRANI
O Zicu in Cerezu bo odločal CONI
RIM — O Zicu in Cerezu bo razpravljal CONI. To in pa odobritev pogodb preostalih tujcev (z izjemo Ferrettija) sta bili glavni značilnosti včerajšnjih sej zveznega predsedstva in zveznega sveta italijanske nogometne zveze. Potemtakem so se uresničile napovedi iz prejšnjih dni, po katerih pač isti organ, ki je izdal znano prepoved brazilskima asoma, ne more tudi sklepati o prizivu.
Poleg tega je na sejah beseda tekla tudi o drugih pomembnih vprašanjih, kot je preustroj sodniške organizacije, določitev sodnikov, ki bodo Italijo zastopali na mednarodni ravni, sklep o predstavitvi kandidature za organizacijo SP leta 1990.
VEČ NA 10. STRANI
Pripravlja se obnovitev petstrankarske koalicije
Včeraj dvostranski razgovori
med PSI in PSDI ter ICD in PRI
Silvo Devetak v odboru OZN za manjšine
Fašistične organizacije je treba prepovedati
RIM — V pričakovanju Pertinijevih uradnih posvetovanj, ki se bodo začela prihodnji teden, se stranke bivše večine srečujejo po dve in dve. Realni predmet vseh teh izmenjav mnenj je, seveda, prihodnja petstrankarska vlada s socialističnim predsednikom. Prav tako je naravno, da «uradno» še o tem ne govorijo. Znano je le, da je KD do take rešitve odprta, dasi še nekoliko dvoumno in zadržano, kot so* k temu pripravljeni povsem odkrito socialdemokrati in, čeprav manj navdušeno, tudi liberalci.
Včeraj sta se srečali tajništvi PSI in PSDI na pogovorih, ki so trajali skoraj tri ure. Na koncu so označili srečanje za «koristno» in «bogato s širokimi političnimi konvergencami*. Po tem, kar sta izjavila nato v razgovoru s časnikarji Craxi in Longo, je bilo razumeti predvsem to, da obe stranki, zlasti pa PSI, hočeta opraviti na hitro posel glede sporazuma za novo vlado.
Craxi se je nato omejil na zatrjevanje, da si prizadeva oblikovati «trd-no» vlado in je naslovil komunistični partiji jasen, čeprav nehrupen namig
o potrebi tesnejšega razmerja, vsaj glede tistih vprašanj, kot reforma parlamentarnih ustanov, ki zahtevajo maksimalno soglasje med političnimi silami v njem.
Drugo pomembno srečanje je bilo včeraj med De Mito in Spadodinijem. Republikanski tajnik je nato dolgo govoril o, po njegovem zatrjevanju, prvem predmetu razgovora. V bistvu se je sam omejil na potrditev že znanih načel v sedanjih stališčih PRI: uprav-ljivost države bo lahko zajamčena s sporazumom med KD in PSI, toda ne prek privilegirane osi med tema strankama, ker se bodo republikanci upirali vsakemu sporazumu, ki naj bi spravil ob stran laične stranke. Nato je ponovil tri nujne temeljne obveze bodoče vlade: «strogost» v gospodarstvu, reformo inštitucij in moralizaci-jo javnega življenja.
Mimo uradnih izjav pa naj bi se Spadolini pritožil nad dvoumnostjo KD glede Craxijevega predsedstva: KD mu ga je res ponudila ali igra dvojno igro in s tem zvrača na PRI sum, da ga hoče sabotirati? V prihodnjih dneh se bo najbrž zapleteno
razmerje med republikanci in demokristjani razjasnilo, kar bo mnogo vplivalo na bližnja politična ravnovesja.
V parlamentarnih krogih vsekakor prevladuje mnenje, da bodo ustanovili to petstrankarsko vlado. Govori se že o dnevu, ko se bo predstavila pred zbornicama, in sicer 18. avgusta. V njej naj bi bili prestižni ljudje: Carli ah Visintini na zakladnem ministrstvu, Andreotti na notranjem ali zunanjem, morda sam Spadolini na zunanjem ministrstvu. V bistvu se Craxi te dni trudi pridobiti zadostna jamstva, da se mu predsedstvo vlade ne sprevrše v past. Med drugim se zavzema za odpravo ali krepko omejitev tajnega glasovanja, da se izogne zasedam «prostih strelcev*. Socialistični voditelj bo tudi iskal «drugačen» odnos s KPI, ki je sicer nasprotna obnovitvi petstrankarske vlade, čeprav bi jo vodil Craxi, a še ni odločila, kakšna bo njena opozicija: najtrša, samo trda ali pa celo «mehka». V ta namen so komunisti sklicali za ponedeljek posebno sejo centralnega komiteja.	R. G
NEW YORK — V mnogih delih Evrope se pojavljajo neofašistične in neonacistične skupine in organizacije, ki širijo rasistične in protidemokratične ideje, posebej proti narodnostnim manjšinam in delavcem emigrantom. To je rekel Silvo Devetak, jugoslovanski izvedenec v odboru OZN za preprečevanje rasnega razlikovanja, ki je začel poletno zasedanje.
V zadnjem času, je rekel Devetak, so neofašistične skupine, ki se v državi, ki meji z Jugoslavijo, skrivajo pod krinko politične stranke ne le propagirale fašistične in rasistične i-deje, ampak so tudi fizično napadle pripadnike narodnostne manjšine, ki tam živi. Po besedah jugoslovanskega izvedenca so taki postopki povzročili veliko zaskrbljenost, ker spominjajo na čase v dvajsetih in tridesetih letih, ko je fašizem poskušal izvesti genocid nad tem istim narodom.
Predstavnik Jugoslavije je poudaril, da je taka dejavnost v neposrednem nasprotju z mednarodnimi obveznost mi, ki so jih sprejele države članice. Zato bi bilo treba v skladu s temi obveznostmi prepovedati ne le tako de-
javnost, temveč tudi organizacije skupine, ki to delajo, je poudari Devetak, (dd)
Trajektna proga
Ancona-Kardeljevo
KARDELJEVO — V pristanišče M deljevo je včeraj priplul trajekt kanija* reške Jadrolinije, s čemer odprli sezonsko progo med vansko in italijansko obalo. Gre turistično - potniško progo, ki b° začetka septembra enkrat teden*?, povezovala Ancono in Zadar prek "f" deljevega in Korčule. Ladja «ba > nija* lahko sprejme 800 potnikov 130 vozil, (dd)
-U BEOGRAD — Obe največ ji rotacijskega papirja v Jugoslaviji . v prvi polovici leta dobavili za 'j škim hišam od 10 do 15 odstotkov ^ časopisnega p>apirja. Tovarni v škem in v Sremski Mitroviči sta ^ mreč povečali izvoz v tujino, da » gotovita devize
Novi zapleti v sindikalnem življenju
Confindustria: Scottijev predlog je nesprejemljiv
RIM — Že tako težavna in zapletena pogajanja med FLM in Federmeccani-co s posredovanjem ministra za delo Scottija za dosego sporazuma o novi delovni p*ogodbi za kovinarje zasebnega sektorja, je včeraj še zaostrila Confindustria. Na seji njenega zveznega odbora je predsednik Vittorio Merloni namreč izjavil, da je ministrov posredovalni predlog nesprejemljiv. Merlonijevo stališče je podprl predsednik Fiata Gianni Agnelli, ki je med drugim dejal, da bi avtomobilski koncern ne pristal na px>godbo, ki bi bila na tej osnovi morebiti dosežena med FIJVI in Fcdermcccanico.
Stališče, ki ga je zavzela do tega vprašanja Confindustria, pa ne zrcali gledišč vseh njenih komponent: za od ločno nepopustljivost do sindikalnih zahtev so se izrekli predstavniki vseh večjih odbravnav s Fiatom na čelu, medtem ko so predstavniki srednjih p>odjetij pokazali določeno pripravljenost na zbližanje s sindikatom.
Poseg Confindustrie je ponovno otežil položaj ministru Scottija, katerega posredovalni predlog je kakor znano nesprejemljiv tudi za FLM, hkrati s tem pa je ponovno podaljšal časovni rok, v katerem naj bi bil dosežen sporazum o novi kovinarski pogodbi.
Danes se bodo ponovno pričela pogajanja za obnovitev delovne pogod be kovinarjev, zaposlenih v malih industrijskih obratih. Včeraj so po vsej državi stavkali tekstilci, kar pa ni ustavilo pogajanj pristojnega sindi-
kata z organizacijo Federtessili za novo pogodbo. Štiri urno stavko so o-klicali včeraj tudi delavci prehrambene industrije, ki so ponekod uprizorili tudi protestne manifestacije. Sindikalna kronika beleži še podpis pogodbe za delavce manjših tiskam, napoved 24-urne stavke (28. in 29. julija) železničarjev avtonomnega sindikata FISAFS - CISAL ter predlog FA IB o oklicu enodnevne stavke benci-narjev v prihodnjem tednu.
Polemike o procesu NOCS
PADOVA — Proces proti pripadnikom posebnih oddelkov policije NOCS, ki jih obtožujejo mučenja ječarja ameriškega generala Dozierja Di Lenarda, povzroča nove in nove polemike. Medtem ko je predvčerajšnjim javni tožilec ob svoji zahtevi za najnižje kazni poudaril, da je proces dokaz pravne moči države, ki je pripravljena soditi sama sebi, da zadosti svojim zakonom, si predvsem socialdemokrati ne dajo miru. Socialdemokratski poslanec Belluscio je včeraj prispol v Padovo, da bi izrazil «solidamost svoje stranke policiji, predvsem pa članom NOCS, ki jim sedaj sodijo*. Belluscio se je predvsem obregnil ob člane «demokratičnega sodstva*, ki se po njegovem vse preveč ukvarjajo s politiko in premalo s procesi.
Trije člani višjega sodstva sveta, ki so obenem pripadniki «demokratičnega sodstva*, so izjave o-stro obsodili, saj niso procesa proti pripadnikom NO CS sprožili le člani «demokratičnega sodstva*, za spoštovanje zakonitosti so se namreč zavzeli vsi sodniki.
Seja predsedstva SFR Jugoslavije
Ugodna ocena UNCTAD
BEOGRAD — Včeraj je bila seja predsedstva ki jo je vodil Mika Špiljak. Predsedstvo je ProuCj(0i sprejelo poročilo o poteku in rezultatih 6. konference ^ za trgovino in razvoj. Delovanje jugoslovanske dete je na 6. zasedanju UNCTAD je dobro ocenilo in m ^ da je Jugoslavija kot gostiteljica tega pomembneg Čanja uspešno opravila svojo nalogo.	^
Na seji so proučili tudi razmere na Bližnjem vz ^ in možnosti nadaljnjega razvoja dogodkov na tem moč ju.
Predsedstvo se je seznanilo s kadrovskimi mi v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve in P ^t usmeritev, da sekretariat pred upokojitvijo velikeJ vila delavcev, ki so v več desetletjih pomembno vali k uspešnemu delu sekretariata obnovijo z JV mladimi, politično in strokovno usposobljenimi kad •% Predsedstvo je pomilostilo določeno število ocs i ^ oseb ter proučilo druga vprašanja iz svoje ustavne stojnosti. (dd)
Zasedanje odbora za sodelovanje med SFRJ in ZRN
Smole in Wurzen v Portorožu
PORTOROŽ — Nemška industrija je pripravljena in zainteresirana, da z jugoslovanskimi gospxxlarstveniki dolgoročno sodeluje in jih bolj vsestransko vključi v svoje izvozne tokove. To je eden glavnih sklepov 15. zasedanja odbora za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje med SFRJ in ZRN, ki se je včeraj končalo v Portorožu. Delegaciji sta vodila član ZIS Janko Smole in državni sekretar v zveznem ministrstvu za gospodarstvo ZRN Die-ter von Wurzen.
Na sestanku so odkrito izmenjali mnenja in proučili probleme ter poskuse, da bi obojestransko koristne pobude čim prej uresničili. Proučili so številna aktualna vprašanja dvostranskih gospodarskih odnosov, posebno pozornost pa so namenili koopieraciji jugoslovanskih delovnih organizacij in zahodnonemških družb.
Na področju naložb in industrijske kooperacije, kjer je precej nerešenih vprašanj, je ena izmed ovir tudi od 1
večno administriranje. Kljub temu so do sedaj realizirali 636 sporazumov o industrijskem sodelovanju.
Člani nemškega dela odbora so izrazili razumevanje za jugoslovanske uvozne omejitve in poudarili, da bo v prihodnje vključevanje jugoslovanske tehnologije v skupne projekte najbolj odvisno od jugoslovanskih cen, spoštovanja rokov in kakovosti. Od leta 1978 do konca leta 1982 sta Jugoslavija in ZRN sklenili sporazume o naložbah in industrijskem sodelovanju ter 120 sporazumov o dolgoročni gospodarski kooperaciji. V prvih 5 mesecih letos so sklenili še 19 novih sporazumov.
Glede sodelovanja z drugimi državami p>a so jugoslo-. vanski gospodarstveniki izrazili željo, da bi se bolj kot do sedaj angažirali pri celotnem poslu in ne le pri montažnih delih. Skupni nastop v drugih državah bi odprl nove možnosti za večjo prodajo jugoslovanskih izdelkov na tem tržišču, (dd)
SFRJ zmanjšuje razliko med uvoz
m izvozom
BEOGRAD — Vrednost _ skega izvoza je bila v prvem
Inlnn A mili	CK miliinfl/lV **A <(
i*s°SS
letos 4 mili jarde 635 milijonov v jev, kar je za 2 odstotka manj * j. enakem času lani. Zmanjšal se
di uvoz in sicer za 12 odstotkov-1 ^ gova vrednost je bila 5 milij3*0 milijonov dolarjev.	str
Po podatkih zveznega zavoda , tistiko, ki so jih sporočili na v p šnjem sestanku koordinacijskega ^ bora gospodarske zbornice Juf° £ je za gospodarske odnose s tuJj^^j je pokritje uvoza z izvozom P°v^i 74 odstotkov v prvem polletju
81 odstotkov v letošnjem let“j
V	Jugoslaviji se izteka nenavadno obdobje. Pravkar bo prenehal veljati ukrep zvezne vlade, s katerim je pred letom dni zamrznila vse cene. Nenavadno pa to obdobje ni zaradi same zamrznitve (podobne gospodarske ukrepe sprejemajo v marsikateri državi, pa čeprav se je vsa-sih pokazalo, da so neučinkoviti), ampak zaradi tega, ker opažamo v tem obdobju močno rast inflacije. Letošnja draginja je na primer večja kot v minulih letih in govorijo, da je ob polletju inflacija že dosegla 36 odstotkov. Zamrznitev cen torej ni uspela, pritisk na podražitve pa je tolikšen, da bi sprostitev cen pome nila skokovito hitro rast inflacije. Ob tem sama vlada napoveduje, da bo morala podražiti nekatere izdelke, predvsem pa vse vrste energije, od elektrike do nafte. S tem pa se podira ena glavnih nalog, ki jo je v gospodarskem načrtu za letošnje leto dobila gospodarska politika: zmanjšanje inflacije.
Škodljivosti nekajletnega nadziranja cen (nad njimi je največkrat na takšen ali drugačen način bedela zvezna vlada oziroma njena administracija) zdaj čedalje bolj prodirajo na dan: opaziti je čedalje več nesmislov; ki jih pravzaprav ne zna nihče več dojeti. Da bo bolj jasno, moramo seveda dati nekaj ponazoril.
V	obdobju enega leta se je npr. meso že nekajkrat podražilo. Razlogi, zakaj so v posameznih republikah podražili meso, so razvidni: z višjimi cenami mesa bomo skušali
Gospodarsko pismo iz Ljubljane
Ponovna zamrznitev cen?
no
izračunali
pospešiti živinorejo, kajti mesa pri manjkuje zlasti zato, ker je odličen izvozni artikel. Poleg tega bomo klavnicam zmanjšali izgube. Toda zaradi tega, ker so bile cene za mrznjene in da bi vsaj na zunaj spoštovali zamrznitev, niso dovolili tudi podražitve mesnih izdelkov. Tako so na primer zdaj nekatere vrste suhega mesa cenejše kot pa so odkupne cene mesa. Vsi, ki so se u kvarjali s proizvodnjo suhomesnatih izdelkov, so opustili izdelavo tistih, ki jim prinašajo izgubo. Ker uradniki določajo cene, je treba za pasjo radost (najslabša rrrsta salame) odšteti prav toliko kot za mortadelo (boljša vrsta salame) in le malo manj kot za poltrajno salamo. Pri pločevinki mesnega zajtrka, je treba plačati za pločevino več, kot pa za tisto, kar je v pločevinki. Zaradi tega so začeli v mesnopredelovalni in dustriji upoštevati irrsto izdelkov in je zato izbira v trgovinah slabša, ali pa kakovost izdelkov silno zmanjšujejo in tako pokrivajo rastoče stroške.
Podobno se dogaja skoraj povsod: ker so pred pol leta podražili mleko, ne pa tudi mlečnih izdelkov, kar naenkrat ni bilo več mogoče dobili
sirov. Podražili so na primer pšenico in moko, ne pa tudi izdelkov iz moke in spet so nastopile težave pri preskrbi. To so sicer stvari, ki so potrošniku najbolj na očeh, toda zakritih je veliko več. Zato ne sme presenečati, če je na primer Iskra sklicala kar tiskovno konferenco, na kateri je opozarjala, da ji morajo dovoliti podražitev svojih izdelkov, kajti metalurški izdelki so se na primer podražili za 70 odstotkov, končni izdelki pa skoraj nič. Če ji ne bodo dovolili podražitve, bo imela velikanske poslovne izgube.
Zaradi takšnih nerazumnih potez censke politike skušajo podjetja najti najrazličnejše možnosti za podražitve. Največkrat skušajo staremu izdelku spremeniti kakšno malenkost, ga prijaviti kot novega in dobiti na ta način tudi najustreznejšo ceno. Poplava takšnih zahtev je povsem onemogočila administratorje, ki se seveda v vseh teh zahtevah ne morejo znajti in tako ima na primer koprski Cimos že osem mesecev vloženo prošnjo za odobritev cene za nov izdelek (gre za vozilo Citroen BX, ki je zagotovo nov izdelek) pa je ne more dobiti in tudi izdelka ne more prodajati. S tem pa ne more
obračati niti kapitala. Kako naj potem podjetja sodobno gospodarijo in hitreje obračajo kapital kot je na nedavnem zasedanju zvezne skupščine zahtevala predsednica zvezne vlade Milka Planinc.
Ob tem gospodarstveniki in ekonomisti neprestano poudarjajo, da bi cene nekaterih izdelkov lahko povsem brez skrbi sprostili. Gre za tiste izdelke katerih ponudba je dovolj velika. Na videz je zvezna vlada to tudi storila, toda naredila tu di nekakšne varovalne kroge, zaradi katerih cen ni mogoče svobodno oblikovati. Kljub temu pa inflacija neusmiljeno raste. Ali pa prihaja do zavestnega kršenja določil zvezne vlade. Nekatera podjetja se namreč odločajo za samovoljno podražitev. To so storili na primer izdelovalci brezalkoholnih pijač, čeprav pri tem ni jasno ali so vendarle dobili tiho privolitev. Tudi Hrvaška in Makedonija sta meso mnogo bolj podražili kot bi ga menda smeli. Kar povzroča velikanski nered pri odkupu. Tako lahko slovenski kmet hitro zasluži nekaj milijonov več, če proda živino drugemu kupcu kot pa tistemu, ki pri njem kupuje že deset letja. Najbrž kmeta ne gre pretira-
obsojati za takšno prodajo- *j čunali so, da dobi vojno® ^
kmet, ki goji koruzo na	(
vršinah, osemkrat več kot k® $ Sloveniji, ki redi bike. Najbrž $ izračun precej pretiran, toda lx® figa močno zmanjšamo, dobitw> upravičene razlike.	,a s1
Iz vsega tega je razvidno,	•
razlike v cenah (ali kakor PraV^,rlt censke disparitete) prevelike, di česar so cene izredno «esW . ji Ob zamrznitvi cen pred letom o ^ sicer zvezna vlada obljubila,	,$■
ra v obdobju, ko bodo mrznjene, zmanjšati censke in da bo to temelj njene V° p cen. Zaradi tega je že la^TZ)e C1 povedala, da bo morala nekateri^ ne popraviti. Toda iz vsakega P°V p
ra, ki ga imamo z gospodarstv ^
je zaznati, da so se disparitete ^ večale in da je veliko tovarn, J sicer dobro gospodarijo, zašlo n Jj kanske poslovne težave prau zf tega. Novi zahtevki za podraži J vzbujajo velike skrbi. Bojazen tem, da bi se inflacija strgala iz vajeti, je velika. zvezna vlada ni ponudila še	!
nega predloga, kaj misli 1iarf) W, cenami, kakšno censko politik J sli voditi. Gospodarstveniki	V1
jetjih se najbolj bojijo tega, ^ po eno'etnem zamrznjenju cen nov način za ponovno zamtt' rf Zdi pa se, da bi takšen nkr^. p lučali kot bumerang, saj ne 0 samo priznanje nemoči.	t
JOŽE PETR0VC
Spor med vlado in sodnijs,ko oblastjo ?
Pinochetov poraz: Valdes na svobodi
s-Jk® — V poznih urah predvčeraj-pgf® dne je prišlo v santiaški sodni zivnCI <*°. Pravcatega preobrata. Pri-za l s°d'šče je sklenilo, da dejanja, sti,Katera so bili obtoženi demokri-^anski prvak Gabrie - uga demokristjana.
, Janški prvak Gabriel Valdes in dva demokristjana, ni: sodišče ukazalo, naj priprte
niso kazniva.
Zato je
5 dnevi) torej, takoj izpustijo iutJ''db°d°. V včerajšnjih zgodnjih t*odo V h Ura^ 50 kako prišli na svo-
des, Jorge Lavandero in Jo-. oregorio. Istočasno pa ne sme-mv.i^^kiiti, da so oblasti že nekoliko
nih ^Pastile iz zapora več sindikalni okm ^^ev’ ra^d^6171 ko je za zapa-la S ?e vedno predsednik sindika-f0 jev bakrenih rudnikov Rodol-
stky 0 Političnem ozadju izpu-SU:. e na svobodo treh demokristjan-Pfg-.^eijakov so številna. Najbolj / Pncljive pa so domneve, da je v fok J?lrneru sodnijska oblast ušla iz ^ rnnochetovih samodržcev.
prttl pričajo prejšnji dogodki, lovj^eerajšnjim so bile na sodišču si-ljUcji. demonstracije (več kot tisoč $tijn °b zahtevi, da Valdesa izpu-skuša?a sv°bodo. Čilska vlada je po-bj "*a vse mogoče in nemogoče, da stijivjePreči la osvoboditev demokri-IjenikPrvaka in njegovih somiš-veekr°y drugim je zaporedoma, ^•šča zavrgla sestavo prizivnega
ne v^,n' trenutku je prišla do določe-hovn„ Jave osebnost predsednika vr-sv0joga s°d>šča Retamala, ki je s doiua avkQr*teto ukazal, naj se nemu-sodijA ^tane 8. sekcija prizivnega sin	je potem ukrepala v smi-
slih J2P°ditve priprtih demokristjan-p^oditeljev.
kolisl *etn je treba upoštevati eno o-jania ln°' ^dišče je razsodilo, da de-Vai(j' zaradi katerih so bili priprti Pa jj. ln tovariši, niso kazniva. Česa s°delo e..bremenila obtožnica? Da so PoavJa“ pr* tiskanju letakov, ki so Protost* na sodelovanje pri tretjem Vratni-p *or 50 s kem zagrešili pre-Prej dejanje. Ali bodo odslej na-j a sklepala po tej razsodbi? Zelo ,,orna Sre za precedens, ki je ^nevaren za Pinocheta. valc ksne Politične sile pa so prispela nn(0sv°boditvi Valdesa? Brez dvo-splQjn'lr'anJe (čilska KD, demokrati na Hani,, j,', v veliki meri pa tudi zu-s°dbo ' lno('betov režim je doživel oblik p evT°Pske «deseterice», predsed-sodi	je zahteval naj OZN ob-
sii v^bkično represijo v Čilu, prote-bej na j >n v Venezueli ter še pose-ast<>P papeža Janeza Pavla n.
Kot smo že omenili pa Rodolfo Se-1 guel ostaja v zaporu. Razen o manifestacijah v Conceptionu nd bilo do sedaj slišati o drugih pomembnejših protestnih pobudah. Vesti iz rudarskih revirjev, kjer je Pinochetova diktatura najbolj neusmiljena (Seguel za zapahi, stotine in stotine rudarjev ob delo zaradi sodelovanja pri protestih) so nične. Gospodarska kriza je na vrhuncu ob visoki inflaciji in brezposelnosti. Pinochetov sen o absolutni tržni, kapitalistični svobodi se je razbil ob čereh gospodarske krize. Na voljo je še samo korenita politična rešitev.
□ BONN — V Zvezni republiki Nemčije zabeležijo vsako leto od 70.000 do 140.000 posiljenih žensk. Podatek je razviden iz ankete neke feministične skupine v zahodnem Berlinu. Ženske prijavijo komaj 7000 nasilnih dejanj.
Demonstracije v Santiagu.
(Telefoto AP)
Nič več vešal na Angleškem
,	...	__ .	... - . ^ -_ C?
LONDON — Vešalom je tudi v Angliji dokončno odklenkalo: spodnji dom angleškega parlamenta je preteklo noč z veliko večino glasov zavrnil možnost ponovne vzpostavitve smrtne kazni na Otočju, s čimer je 'bila po pisanju uglednega «Timesa» izključena tudi možnost, da bi se angleški parlament še kdaj ukvarjal s tem kočljivim problemom.
Poslanci so bili pozvani, da glasujejo o petih popravkih k ustreznemu členu kazenskega zakonika in o globalni resoluciji o ponovni uvedbi smrtne kazni. Posamezna glasovanja so dala naslednje rezultate: smrtna kazen za teroristična dejanja 361 proti, 245 za; smrtna kazen za uboj policijskega agenta 344 proti, 263 za; smrtna kazen za uboj zapornega paznika 348 proti, 252 za; smrtna kazen za uboj s strelnim orožjem ali z eksplozivom 374 proti, 204 za; smrtna kazen za uboj med krajo 369 proti, 194 za. Globalna resolucija za ponovno uvedbo smrtne kazni 368 proti, 223 za. Zlasti rezultat zadnjega glasovanja (razlika 145 galsov) kaže na to, da ima zdrava pamet le še domovinsko pravico tudi na Angleškem. Zanimivo je pri tem, da je «železna dama» M. Thatcher glasovala za uvedbo smrtne kazni za te roriste.
Na sliki: Naslovi britanskih časopisov z rezultati glasovanja.
fes: Ni pogojev za srečanje M Reaganom in Andropovom
hefjji^SKVA — Z načelnega stališča je želeti, da bi čimprej prišlo do tega Ja na vrhu Andropov - Reagan, vendar zaenkrat ni pogojev, da bi do vjetsic^anka prišlo. To je, v skrajni sintezi, stališče, ki ga je objavila so-W$ari ^ časopisna agencija Tass v odgovor na poziv ameriškega senata in na Ugoden ^katerih ameriških listov, po mnenju katerih bi bil sedanji trenutek za sestanek voditeljev obeh supersil.
Vs4ko^nier*a*la Polivka sile, tekma v oboroževanju, poskus ZDA, «da bi za tori t, ?en° spremenile jedrsko ravnotežje v Evropi*, poskus, da bi «Washing-so z jedrsko grožnjo vsiljeval drugim svojo voljo,* piše agencija Tass, citiriaJavtl*ki, ki v bistvu onemogočijo srečanje na vrhu. Časopisna agencija Sar syojem komentarju sovjetskega zunanjega ministra Gromika, po či-*ale	bo srečanje Andropov - Reagan mogoče le, «ko bodo ZDA doka-
a so pripravljene na resna in konstruktivna pogajanja.*
Pleniti zakijučku sovjetska agencija obtožuje ameriško vlado, da noče spre-vdiu °dl»sa do SZ, da z besedami sicer poudarja koristnost srečanja na ’ z dejstvi pa tako srečanje onemogoča.
Turški diplomat ubit
BRUSELJ — Tajna armenska vojska za osvoboditev Armenije (AS AL A) je včeraj ubila v središču Bruslja, v četrti veleposlaništev, turškega diplomata Goksina Duruuna Aksoya. A-tentat je bil izveden ob 10.30, ko se je Aksoy pripravljal, da se odpelje s svojega doma z avtom na turško veleposlaništvo.
Atentator (30 let, 170 cm visok, o-blečen v kavbojke) je ustrelil dvakrat s pištolo kal. 22 španske proizvodnje ter zadel diplomata v glavo. Ko je prišel na kraj atentata rešilni avto, Aksoyu ni bilo pomoči. Ne ve se še. kakšno funkcijo je Aksoy o-pravljal na veleposlaništvu.
Armenska vojska za osvoboditev je doslej izvedla v Bruslju najmanj dva atentata: včerajšnjega in dva bombna atentata v maju (na neko turško turistično agencijo in na neki drugi
turški urad). Leta 1978 je pred prostori finančne sekcije turškega veleposlaništva eksplodirala bomba (brez žrtev). Leta 1980 pa je bil izveden atentat na urade turškega letalskega prometa. Za ta dva atentata si ni nihče prevzel odgovornosti.
□ PARIZ — Preteklo noč so na Korziki zabeležili 5 atentatov, ki so sicer povzročili precejšnjo gmotno škodo, k sreči pa nobene človeške žrtve. Vsi atentati, razen v predmestju Ajaccia, kjer je eksplodirala bomba pred neko banko, so bili uperje ni proti stanovanjem trgovcev in funkcionarjev. V kraju San Martin di Lota nedaleč od Buslie, je eksplodirala bomba pred stanovanjem ne kega sodnika, ki je bil že v preteklosti tarča atentatov.
Gad: Habre prodira proti severu
89	~ Vladne sile pod vodstvom čadske
5° Poji	Hisena Habreja so po tistem, ko
rriesi(m?Vn° Prevzele nadzorstvo nad strateškim Se^ern ^eche na zahodu, začele prodirati proti šlr*0 ?e mestu Paga - Largeau, ki so ga 'kpa z	bivšega predsednika Gukunija Wed
lednj pP^le na začetku svoje ofenzive pred tremi ,0veljnik uporniških sil, general Djogo, je, uk°zal evakuacijo mesta Abeche, od-čibjje K Faga-Largeau v mesto Sebha na jugu °čifn° z namenom, da se sestane s pol-Vla£!” Gadafijem.
rh>euZn,?n silam je v bojih za Abeche osebm “iflfce Habre, ki je ocenil, da je izhod te Ile' Sfrl^^nega pomena za nadaljnji potek voj-so Mi izredno hudi, zlasti na obrobju
'IQ
'n tuji novinarji, ki so včeraj obiskali A %j s’ s° videli po ulicah na desetine trupel. Ura da je bilo v bitki 600 uporniških vo-il '‘atoblt^' ranjenih ali zajetih. Vladne sile naj Zauzele še tri kraje severno od Abeche ja, %	* Gm Chalubo, vendar uporniki to zani-
so ustvarili novo obrambno črto
^ ‘
‘ da so se uporniške sile morale umak-
niti zaradi novega sodobnega francoskega orožja, ki ga je dobila Habrejeva vojska, in ker jim je začelo primanjkovati goriva in streliva. Ge neral Djogo, načelnik štaba Gukunijevih sil, pa je rekel, da so bili odločilnega pomena za izhod bitke zairski oklepniki in vojaki, ki da so sodelovali v bojih, kar pa očividci v Abecheju niso potrdili. Kot tudi niso potrdili trditve druge strani, da so, na strani upornikov sodelovali Libijci.
V N’Djameno je že dopotovala polovica od dodatnih 1.750 vojakov, ki jih je Zatre poslal Ha breju skupaj s tremi rmiragh. Očitno zaradi te zairske intervencije je general Djogo odpotoval iz Fapa-Largeau v Sebho na jug Libije, da bi se najbrž dogovarjal o libijski intervenciji na strani upornikov. Gukuni Weddeye je že poprej izjav Ijal, da bo v primeru tuje intervencije na strani Habreja zaprosil za pomoč Libijo in druge prija-, teljske države, ki so mu že dale tovrstne obljube."
Gukunijev zunanji minister Mohamed Nur Adam Bakra je medtem v Adis Abebi izjavil, da bo Čad postal izairski Vietnam». Kot je rekel, so v ozadju zairske intervencije ZDA in Izrael in sicer v okviru «imperialističnih načrtov o destabilizaciji ne le Čada, ampak tudi Angole, Konga in Libije*. Kaže
torej, da želi Gukuni Weddeye v zvezi s čadskim sporom mobilizirati na svojo stran naprednejše afriške države, kar bi lahko imelo za posledico novo delitev celine na dva tabora.
Tudi etiopski voditelj Mengistu Haile Mariam, predsednik Organizacije afriške enotnosti (OAE), je znova obsodil zairsko intervencijo v čadu. Med obiskom romunskega predsednika Ceaucesca, ki je na turneji po celini, je rekel, da je to interni spor in da bi morali poiskati zanj rešitev v skladu z listino OAE, brez slehernega tujega vmešavanja, bodisi afriških ali neafriških držav. Men gistu je o čadskem sporu sklical za jutri v Adis Abebi sestanek devetčlanskega odbora OAE.
Tisk v Keniji se zavzema za to, naj bi OAE «enkrat za vselej* našla rešitev za čadski spor, na temelju politične sprave, ker vsakršno tuje vmešavanje prinaša na celino nevarne preceden se. Vendar pa OAE, ki je že večkrat reševala spor v Čadu, ne bo imela lahke naloge. Sudanski predsednik Nimeiri je denimo predlagal, naj b Libijo izključili in OAE, zaradi «agresivne deojav-nosti v Afriki* in to ne le v Čadu, ampak na vsem območju od Senegala tja do Sudana.
TIT DOBERŠEK
Pogajanja SZ-Z DA glede disidentov?
MADRID — SZ in ZDA naj bi začele tajna pogajanja za osvoboditev nekaterih sovjetskih disidentov na robu madridske konference o varnosti in sodelovanju. Tako trdi španska časopisna agencija Efe, ki se sklicuje na vire KEVS. Po poročanju iste a-gencije bi osvoboditev Saharova, Orlova in Šaranskega bila vzporedna z zaključkom madridskega zasedanja in korak naprej v popuščanju napetosti.
Glede poteka konference same pc gre zabeležiti, da se je vrnil v Madrid šef ameriške delegacije Max Ka-pelman. Ob prihodu je Kapelman izjavil novinarjem, da želi čimprej zaključiti pogajanja. Dodal pa je, da konferenca najbrž ne bo končana v juliju, «saj bo treba iznesti nekatere popravke v zaključni dokument*.
Poljska bo spremenila ustavo
VARŠAVA — Pozornost zunanjega sveta je te dni osredotočena na dogajanja na Poljskem, kjer naj bi ob narodnem prazniku 22. julija odpravili vojno stanje. Včeraj se je v Varšavi sestal parlament (sejm) z dnevnim redom, ki predvideva na prvem mestu razpravo o zakonskem osnutku, ki uvaja vrsto amandmajev v besedilo državne ustave. V mestu je medtem potekala manifestacija v podporo «So-Udarnosti*, katere se je udeležilo o-krog 1500 ljudi. Manifestanti so se razšli po nastopu poUcije.
Poljski državni svet je medtem pomilostil 687 ljudi, ki so jih v zadnjem času obsodili na zaporne kazni zaradi «poUtičnih» prekrškov in prekrškov zoper zakon o vojnem stanju. Ameriški državni tajnik Shultz pa je s svoje strani včeraj v New Yorku izjavil, da bodo ZDA in zavezniki odpraviU gospodarske sankcije proti Poljski, če bo varšavska vlada začela odpravljati vojno stanje.
Atentat na sindikalista
BUENOS AIRES — Sindikalni voditelj Raul Giovannini je prejšnjo noč srečno ušel atentatu. Giovannini pripada sindikatu državne ustanove za elektriko.
Predsinočnjim je bil sindikalist pred svojim domom v četrti San Femando (predmestje Buenos Airesa). Mimo hiše sta pridrvela dva avtomobila, a iz njiju je več neznancev istočasno streljalo z brzostrelkami. Giovannini se je rešil, ker se je takoj vrgel na tla.
Sindikalist Giovannini vodi sedaj v sindikatu («Luz i Fuerza*) preiskavo o domnevnem primanjkljaju 65.000 dolarjev v letih 1976 - 1982, ko je sindikat vodil komisar, ki ga je imenovala vojaška vlada.
Nadpoprečni pridelek žitaric v SZ
MOSKVA — Po mnenju nekaterih opazovalcev, naj bi letošnji pridelek žitaric v Sovjetski zvezi dosegel 205 - 210 milijonov ton, kar bi predstavljalo največji pridelek v zadnjih petih letih (po petletnem razvojnem načrtu bi moral pridelek znašati 239 milijonov ton). Po letu 1978, ko so v skladišča spravili 237 milijonov ton žitaric, se letni pridelek nobeno leto ni dvignil nad 200 milijonov ton. Letošnji ugodni potek kmetijske kampanje razlagajo z idealnimi vremenskimi pogoji. Kljub dobri letini pa bo ZSSR — vedno po mnenju zahodnih opazovalcev — morala tudi letos uvoziti velike količine žitaric (od 25 do 35 milijonov ton) iz tujine. V poštev pridejo predvsem dobave iz ZDA, Kanade, Avstrije in Argentine.
Jaser Arafat v Bagdadu
BAGDAD — Predsednik PLO Jaser Arafat je od včeraj v Bagdadu, kjer se z iraškimi voditelji pogovarja o stanju na Bližnjem vzhodu in še zlasti o razkolu v palestinski organizaciji. Arafat, ki je prispel v Bagdad iz Tunisa, se je takoj po prihodu sešel z iraškim zunanjim ministrom Azizom.
Po vesteh iz Tunisa je Arafatov obisk v Bagdadu prva etapa daljšega potovanja po državah Perzijskega zaliva. Arafat naj bi si namreč skušal zagotoviti podporo teh držav glede spora s Sirijo, ki jo predsednik PLO dolži, da je podprla upor v vrstah Al Fataha.
Pokrajinski odbor odstopil po izglasovanju proračuna
Pokrajinski proračun je bdi odobren, odbor pa je nato, kot je že v ponedeljek napovedal predsednik Clarici, odstopil.
Pokrajinski svet je odobril financ ni proračun za leto 1983 v sredo pozno ponoči po obširni razpravi. Pod prle so ga stranke manjšinskega odbora in sicer LpT, PSI, PRI in PSDI, proti so glasovale svetovalske skupine KPI, Tržaškega gibanja in MSI; vzdržali pa so se predstavniki KD in SSk.
Izglasovanje proračuna je bilo možno predvsem zaradi blagohotnega vzdržanja KD, ki je na tak način preprečila njegovo zavrnitev (odbor je namreč manjšinski), ki bi ponovno odprla pot komisarski upravi.
Razprava je bila dolga in mestoma tudi razgibana; vseh posegov je bilo dvanajst, nanje pa je repliciralo sedem odbornikov; pred glasovanjem so predstavniki vseh svetovalskih skupin podali glasovalne izjave.
Pokrajinski odbor pa je svoj odstop formaliziral včeraj ob 11. uri; to od ločitev bo moral vzeti na znanje tudi pokrajinski svet, ki je bil za izpol nitev te obveznosti že sklican za četrtek, 21.; do izvolitve nove uprave bo sedanji odbor, ki ga sestavljajo laiko - socialisti in LpT, ostal na svojem mestu, vendar bo opravljal le redno upravno dejavnost.
Odprla se je tako kriza, ki bo tudi zaradi bližnjega poletnega premora trajala dalj časa; začela se bodo dolga pogajanja, čeprav si že sedaj utira pot tista možnost, po kateri naj bi po odločitvi LpT, občino in pokrajino upravljala odbora KD in laiko-socialistov ob «konstruktivni opoziciji* liste same.
Enake so tudi perspektive za u-pravljanje tržaške občine, kjer se raz prava o proračunu še ni zaključila; kot na pokrajini pa bo ob odločilnem vzdržanju KD odobren, nakar bo Ros sijev odbor odstopil.
V cerkvi sv. Jakoba v Trstu
bo nastopil Tržaški oktet
Pri Sv. Jakobu je prišlo do res le-■e pobude. Kulturno društvo Ivan lankar in Šentjakobsko kulturno dru-':tvo sta skupaj priredili koncert Tržaškega okteta v cerkvi sv. Jakoba > Trstu. Koncert bo drevi s pričetkom ob 20.45.
Pobuda je lepa, ker sta prišli dve mestni društvi do sodelovanja. Mesto in predmestje pomenita «trd oreh» za kulturno delovanje Slovencev, posebno ko gre za kulturna društva in ne za osrednje inštitucije, kot so lahko gledališče, glasbena šola, galerija in podobno. Kajti društvo potrebuje neposreden stik z občinstvom in to v kraju, kjer deluje. Mesto pa je hočeš nočeš tisto življenjsko okolje, kjer se ljudje malo srečujejo in večkrat raje ostanejo doma, kot da bi prišli na prireditev ali pa celo pomagali. Da sta se dve društvi srečali je vsekakor znak volje, da se pri Sv. Jakobu nekaj naredi, da se združi Slovence in se jim ponudi takšne prireditve.
ivi oodo vzbudile širše zanimanje.
Drugič je pobuda lepa, ker bo imela slovenska pevska skupina koncert v mestni cerkvi. Koncert v cerkvi ima svoj čar, zaradi ambienta, zaradi atmosfere in zbranosti.
Pa še nekaj je treba dodati: Tržaški oktet je skupina, ki vlaga veliko naporov v svoje delo, ki poje z ljubeznijo in si zastavlja ambiciozne programe. To so poleg sposobnosti in znanja posameznikov osnove za napredek in kvalitetno rast. Če pregledamo program, s katerim se bo Tržaški oktet predstavil, vidimo, da zelo smotrno in rkulturnm izbira repertoar. Napovedan koncert ima vsekakor jasno strukturo, slišati je seveda treba, kako ga bodo pevci izvedli in šele potem bo mogoče dokončno soditi, izbrane pesmi pa marsikaj povedo. V prvem delu so tako predvidene skladbe Jacobusa Gallusa, Antona Hajdriha, Emila Adamiča, Staneta Maliča, Ignacije Ote in
Ubalda Vrabca. Gre torej za uine,.,. skladbe, kar povedo tudi besea^ pesmi, saj bomo slišali tudi ve poezij Župančiča, Kosovela, &. tarja, Prešerna in Pangerca, k' r med drugim član okteta.	-
Drugi del bo posvečen P7" ljudskim pesmim. Tako bomo ljudske pesmi iz Ukev, Beneške 5 venije, Rezije in Primorske, nato n sem Beppeia de Marzija in še matinsko ljudsko pesem,
Ob zaključku še nekaj podatka® ^ Tržaškem oktetu: nastal je leta i _j Od leta 1978 ga vodi Janko Ban-takrat je oktet nastopil v Slove ^ Toskani, Liguriji in Lombardiji>
veda nastopa največ v naših
kraji!1:
Njegov repertoar obsega .skladbe .^ večih tržaških skladateljev, slovenj
narodne pesmi, pesmi drugih nar ■ in pa večglasno petje. Večer V p1? sv. Jakoba bo brez dvoma odd { priložnost, da ponovno slišimo V“ prizadevnih in talentiranih pevce
v.	;X
Pisma uredništvu
S	:$
.V	 .V.V.V.V.V.V.V.%
Razlaščenci in avtocestna povezava
Odbornik tržaške občine Jagodic želi dati v objavo.
Glede na včerajšnjo objavljeno vest o sestanku med deželnim odbornikom Rinaldijem in člani raznih organizacij in občinskih uprav, ki ščitijo koristi razlaščencev in na katerem na žalost nisem bil prisoten moram pripam niti sledeče; res je, da bodo v krat kem uslužbenci podjetja, ki gradi avtocestno povezavo čez Rovte in Ka tinaro opravili opisni akt in praktično razlastili lastnike hiš, ki jih bodo morali porušiti. Vem, da dotični last niki nimajo še nobenih jamstev v smislu podpisanih sporazumov, vem tudi, da se je odbornik Rinaldi skliceval na tržaško občino, ki naj ne bi naredila kar bi morala. Zato se mi zdi prav, da še enkrat pojasnim kako je dejan ska situacija, da bodo naši ljudje ve deli pri čem so.
Sporazumni akt in obveza o izvaja nju razlastitev sta bila podpisana 7. decembra 1982 med občinami tržaške pokrajine in podjetji. Zemljišče, ki je bilo namenjeno gradnji novih hiš in ga je občinska uprava nameravala odstopiti razlaščencem je last kot vemo raznih ustanov, ki so bile ukinjene. To so združene bolnišnice itd., ki so sedaj vse v sklopu nove zdravstvene enote, to je tržaška zdravstvena enota št. 1. Da bi ta lastnina spet prišla v last tržaške občine je potreben dekret predsednika deželne uprave, to je Comellija, ki ga je podpisal točno dne 9. junija letos, ki pa še vedno ni v veljavi, ker ga mora potrditi deželni računski dvor. Šele tedaj bo lahko občina izročila zdravstveni enoti last-
nino razen znanega zemljišča, ki bo prešel z odobritvijo upravnega sveta zdravstvene ustanove v last razlaščanj cem. To je torej resnica in tržaška občina v tem momentu ne more drugega kot čakati na dekret in nato s tistimi podatki ukrepati. Čigava je krivda za take zamude pri birokratskem poslovanju, je pri tem jasno razvidno. Mislim, da se tega zaveda tudi odbornik Rinaldi, ki se je obnašal dokaj arogantno, kot sem slišal, in skušal metati krivdo na druge. Osebno upam, da bom na prihodnji seji z razlaščenci prisoten in stvari se bodo gotovo zasukale drugače.
DARIJ JAGODIC
Zbor «Coilegium musicum» na Opčinah
Akademski pevski zbor «Collegium musicum» univerze iz Lodža na Poljskem bo v nedeljo zvečer ob 20.30 nastopal v prostorih SKD Tabor na Opčinah. Kljub številnim praznikom po naših vaseh vlada zlasti med ljubitelji zborovskega petja veliko zanimanje za mlade Poljake, ki se te dni mudijo v našem mestu.
Pereči problemi ladjedelništva
član tajništva Tržaške avtonomne federacije KPI Ugo Poli je dal izjavo, v kateri opozarja na vprašanje prostorov bivše ladjedelnice «Navalgiu-liano», na katerih deluje sedaj zadružno podjetje Cartubi.
Glede prostora je Poli dejal, da obstajajo veliki problemi. Tržaška pristaniška ustanova, je poudaril Poli, je vprašala marsikatero ustanovo za mnenje, če bi na prostoru zgradili objekte namenjene navtičnemu turizmu. Poli se je v imenu KPI izrekel proti takim načrtom. Poudaril je, da je prostor bil namenjen industrijski dejavnosti in da je v preteklosti posegla tudi družba Friulia. Poli se zato zavzema, da bi na mestu obratovalo še nadalje podjetje Cartubi, ki pa se nahaja v krizi. Drugi predlog je, da bi prostor namenili manjšim popravilom ladij. Takšen objekt bi bil rta Jadranu potreben.
Poli se nato sklicuje na deželno upravo in pravi, da bi bilo veliko manj problemov, če bi dežela izdelala načrt na področju ladjedelništva in navtičnega turizma.
Tu sta odprti namreč vprašanji ladjedelnice Alto Adriatico in načrta pristana cMarina Mu jat.
Matura na zavodu «Ž. Zois»
Književnost in knjigovodstvo
Na slovenskih višjih srednjih šolah so ustni deli zrelostnih izpitov v polnem teku. Ponekod so se že zaključili, ostale kandidate pa še čaka «trda» preizkušnja.
Na trgovskem tehničnem zavodu «žiga Zois» so se prvi dijaki zvrstili pred maturitetno komisijo v soboto. Predsednik komisije je Albin Sirk, italijanščino sprašuje Nada Grzelj, slovenščino pa Marjan Bednarik; Leopold Zubalič preizkuša dijake pri knjigovodstvu, Borut Kodrič pa v bla-goznanstvu. Notranja člana maturitetne komisije sta Silvana Resino Valenčič in Amanda Berce Košuta.
Te dni je na trgovski torej precej živo, če lahko ta izraz uporabimo, ko hočemo prikazati tudi dokaj živčno vzdušje. Napetost prehaja namreč kot kužna bolezen tudi na tiste, ki niso še poklicani, da svojo zrelost dokažejo pred maturitetno komisijo. Vendar pokukajo tu pa tam tudi vedri, skoraj veseli obrazi; to so maturanti, ki so izpit že «prestali» in je edina skrb, ki jim še nekoliko beli glavo ugibanje, kako jih je komisija o-cenila.
Včeraj smo se podali na trgovski zavod in prisluhnili ustnemu izpitu kandidatke, ki si je za prvi predmet izbrala slovenščino. Najprej je dekle predstavilo referat o romanu «Bala-da o trobenti in oblaku* pisatelja Cirila Kosmača. Dijakinja je nato odgovarjala na vprašanje o kritičnih in leposlovnih stvaritvah Bratka Krefta. Tu se je pogovor ustavil na pisateljevem delu «Puntarija» in na zgodovinskem ozadju dogajanja. Dijakinja je naštela še druge pesnike in pripovednike, ki so pisali o slovenskih uporih. Končno si je maturantka ogle-
dala še pismeno nalogo iz slove ^
ne in že je začela odgovarjati ^ vprašanja o blagoznanstvu. Tuta to snov je pripravila referat in® ^ zanimiv pregled o oljčnih nasf'fii|ji pridelovanju olja v tržaški pak™. j, Še nekaj besed o pismeni trgovinstva in že se je nasmej
odpravila proti šolskim vratom. P
nuteK y
jo ustavili in jo povprašali
čitnicam in soncu. Še za trem
________________J J o
zrelostnega izpita. Povedala nam ^ da se ji je zdelo spraševanje lZ ^ venščine zahtevno, s svojim n ^ pom pa je bila zadovoljna, saj ® ^ trema dolgo držala in je ta vprašanja lahko sproščeno odg jaia.
Na vrsti je nato bil kandidat, za prvi predmet odgovarjal na V Sanja o italijanski literaturi. rica je spraševanje začela z ve ^ predstavnikom italijanske roma je Alessandrom Manzoni. Kandid® ^ najprej orisal pisateljev svetovni ^ zor in nato podal prozne in peSI ^ sestavke, kjer se Manzonijeva ^
selnost najpristneje izraža. Sle®*^ vprašanje o Ugu Foscolu in ,j jj vem romanu «Le ultime lettere A,, copo Ortis*. Tu je dijak skuša. ščiti najpomembnejše avtobiogj. ^ elemente v romanu in razlozi ’ p. scolijevo razočaranje nad tedanj ^ lijansko politično stvarnostjo.	“
vor je nato prešel na prve eV*\^ avantgarde na italijanski in njegovo poetiko. Že to en<^ jl naštevanje vprašanj jasno	(»
so profesorji zahtevali globalno ^ globljeno poznavanje snovi in P ^ ii> sti kritično presojanje umetni® zgodovinskih dogodkov. Matm^jjir spraševanje se je za dijaka čilo z vprašanji iz knjigovods
Pogovori s pokrajinskimi tajniki strank
Zakaj se je KD vzdržala pri glasovanju pokrajinskega proračuna (enako bo storila tudi pri glasovanju občinskega) in s tem omogočila njegovo odobritev? Na to in druga vprašanja, ki so povezana s sedanjim političnim trenutkom nam danes odgovarja pokrajinski tajnik KD Antonio Coslovich.
»Bistveni razlog za vzdržanje o proračunih ni nekaj priložnostnega, ampak je nadaljevanje naše strategije, ki smo jo predlagali že leta 1981 in 1982; v razdeljenem mestu, s političnimi silami, ki ne morejo same vladati in z vedno večjimi razkoli zaradi prisotnosti LpT, se je KD znašla pred razpotjem, da na vsak način zagotovi obstoj obeh izvoljenih teles, ali pa jih prepusti komisarskima upra-
vama. Glede na junijske volilne rezultate bi lahko imeli interes, da bi prišlo do novih volitev za obnovitev občinskega -in pokrajinskega sveta. Prevladala pa je težnja, ki jo KD že dalj časa skuša predlagati mestnim političnim silam, da bi v mestu nekaj zgradili. V tej luči je treba razumeti naše zadržanje pri glasovanju pokrajinskega in v prihodnjih dneh tudi občinskega proračuna, če se v prihodnjih dneh nič ne zgodi. To pomeni, da se izognemo komisarskima upravama in postavimo osnove za oblikovanje odborov, ki naj jih upravljajo. »
Kako pa bodo sestavljeni ti odbori?
«Prezgodaj je še, da bi lahko odgovoril na to vprašanje, tudi glede na politično nerazumljivo odločitev LpT; ni moč razumeti, kako taka sila, ki je zrastla iz protesta in se nato vključila v sistem strank ter bila na oblasti, lahko sklene preiti v opozicijo ne meneč se, kaj se bo zgodilo v krajevnih upravah. Vprašanje perspektiv je torej še odprto, KD pa bo naredila vse, da bi prišlo do sestave obeh odborov, da bi se tako ponovno začelo delovati v korist mesta.*
Je torej prezgodaj, da bi lahko govorili o konkretnih perspektivah za o-be krajevni upravi, čeprav si že utirajo pot nekatere možne rešitve?
«V tej fazi se bomo ustavili pri tem kar je mogoče narediti v tem kratkem obdobju, ne da bi anticipirali kar bomo storili po kratki pavzi premisleka
tudi za oceno pogajanj na deželni ravni, ki bodo gotovo vplivala na tržaške krajevne uprave. Mnenja smo, da bo tudi emotivna komponenta, ki je s političnega vidika povzročila v listi tak pretres, lahko splahnela in da se bo začelo razpravljati bolj u-mirjeno; tudi velike gospodarske težave bodo morale biti v prihodnjih mesecih tisti element, ki bo prisilil vse politične sile v obeh svetih k večji pozornosti za splošne interese mesta.*
V teh pogojih kako bodo lahko pogajanja na deželni ravni vplivala na bodočnost krajevnih uprav?
«KD zatrjuje in je vedno zatrjevala nujnost, da mora deželo, občino in pokrajino upravljati ista koalicija; na deželni ravni posvečamo tudi pozornost avtonomističnim komponentam, kot sta LpT in FG, in zato je mogoče, da se iz tiste rešitve na deželni ravni, ki se po dosedanjih znakih naglo bliža k pozitivnemu zaključku, lahko porodijo kakšni nasveti in premisleki za nekatere politične sile, da bi lahko prišlo do manj tveganih oblikovanj odborov po poletnem premoru.*
Če ostanemo pri vprašanju oblikovanja nove deželne Vlade bi želeli vedeti, kako je deželno vodstvo KD, ki se je sestalo v sredo v Vidmu, ocenilo krog posvetovanj, ki jih je imel tajnik Biasutti s strankami dosedanje večine in obema avtonomističnima gibanjema.
»Sestanki, ki jih je imel naš deželni tajnik s posameznimi političnimi sila-
mi, so privedli do precej «dozorele» faze, tako glede programskega soočanja, kot glede formule nove deželne vlade. Jutri se bodo na skupnem sestanku sestale stranke dosedanje šestčlanske večine in mnenja sem, da bodo na njem, tudi v predvidevanju prve seje deželnega sveta, ki bo v ponedeljek, storjeni važni koraki naprej; znano je namreč, da bo na tej seji treba izvoliti predsednika deželne skupščine.*
In še zadnje vprašanje; kako ocenjuje KD izid volitev na krajevni ravni in kako so volivci po vašem ocenili delovanje manjšinskih odborov na občini in pokrajini?
«Mislim, da je bila ocena volivcev glede delovanja obeh odborov zelo jasna, to je negativna; ne samo da je LpT krepko izgubila na glasovih in ji je poleg tega spodletela izvolitev senatorja in poslanca, ampak tudi volilni izidi drugih strank so poka zali, da ocena volivcev ni bila pozitivna; in to ne toliko zato, ker sta bila odbora manjšinska, ampak ker sta po našem mnenju bila neprimerna za reševanje mestnih problemov in poleg tega še domišljava v svo.ii samozadostnosti. Glede porasta glasov KD menim, da so volivci nagradili našo stranko, ker so se naveličali jalovega protesta; po dogodkih iz prejšnjih let zato začenjamo ponovno delati brez histerizmov in emotivnosti, ampak z racionalnostjo, ki jo mesto oo-trebuje.*	A. S.
Negativna ocena V1 o zadnjem sklepu LpT
Na osnovi tajnikovega P°r0^^tf. ga je podal Augusto Seghene je P\ji;; jinsko vodstvo PSI'na svoji v it seji proučilo izid junijskih voli sedanji politični položaj.
Med drugim je Seghene dejal. ^ je padec liste v prvi vrsti faV°^i);^ desnico medtem ko je porast B $ laičnih in socialističnih sil doka*"^ so volivci pozitivno ocenili $ linijo, ki so jo te stranke vod* ^ krajevni ravni. Tajnikovemu P^j ? lu je sledila obširna razprava. ^ je osredotočila predvsem na Ptj ne perspektive. Glede teh Je ^(d11 glasno odobren dokument, v ka^JS se negativno in proti interesom, jj ocenjuje nedavno odločitev vods p skupščine LpT, ki je sklenila. $ v krajevnih upravah prešla
ZiCij°'	,,ty0 $
Socialistično pokrajinsko vod*p/ ob zaključku zasedanja soglas1’*'!^ rilo mandat tajništvu, da bi V vilo potrebne kontakte s stranka1 ičnega in socialističnega pola. s KD in s KPI ter z demokra«^ silami, da bi se preprečilo korm^jf1 upravi in predčasne volitve tri-. ^ zagotovilo upravljivost, ki m
gočila gospodarski predek.
social1'*
V galeriji Kraške hiše jo
o4
razstava Milana Bizjaka. Razs* . / odprta do 17. julija ob četrtk11 botah in nedeljah od 18. do * • ob nedeljah tudi od 10. do 13-
primorski dnevnik — 15. julija 1983
tržaški dnevnik □ stran 5
Mesec dni po škvadrističnih pohodih
NOVI ODGOVORI FAŠISTOM
vadristično nasilje po naših va f, bo kar tako pozabljeno. Da litafn U*on^° v birokratskem in po-rgj^} rortvilu in da bi absolutno p-^čili nadaljnja divjanja, je še , ona skrb enajstih domačinov iz na tTja’. ®azovice in Padrič, ki so ^ s»i koži okusili tako pred kot silj. S0!?110 kampanjo» surovo na-skora tl^as^ih fašistov. Sinoči so se 'Peča1 ^ zI)ra^ v prostorih društva tepg^1^ v Lonjerju na sestanku, ka Ijeni a S^a se udeležila tudi novodzvo-in nu?Uatar KPI odvetnik Battello svetovalec KPI Mon-
skoraj mesec od dogodkov boli	Milko Kjuder še vedno
pa imaprsnem košu, Stojan Sancin vkjjjL* ~~vosemdnevni prognozi na-snim o^L ^ 61710 P°dpluto pod de-rausernCeSam' Skupno z Enzom Fo-dnevi ,m Pavlom Kranjcem so pred priiav„vtožlk Pri odvetniku Ulcigraiu Čey n.a ^čun fašističnih pretepa '"erava- osebnih poškodb. Isto na-(t^j'J0. storiti tudi štirje Bazovoi dati L 'J?. Sdvan Žagar, Dario Cro-podbj ^^dvester Grgič), katere je tt'atii]«w^^a Pr°d bazoviškim spo-deljo j? k>lpa mladih fašistov v ne-so 4 ■ ^uja nekaj po polnoči. Ko junija Grilzovi pajdaši prvič
prišli v Bazovico, so ranih Adrijana Kalca iz Padrič in Bruna Čuka. K seznamu je treba prišteti še Kazimira Majevskega s Proseka, ki ga je lažje ranil strel iz pištole.
Če je ta poteza predvsem osebnega značaja, je prizadetim še bolj na tem, da se politično iztrebi fašistično rovarjenje. Zato so z zadovoljstvom sprejeli vest, ki sta jo prinesla Monfalcon in Battello, da je KPI že sestavila posebno dokumentacijo o fašističnih pohodih po kraških va-
seh in ki jo bo odvetnik Battello izročil glavnemu državnemu pravdniku.
Kot sta sinoči poudarila, bo ta novi dosje izpopolnil onega, ki ga je o fašističnem rovarjenju in nasilju v letih 1977 - 1983 KPI že predstavila sodstvu maja. Ž njim bodo ponovno dokazali — če je sploh potrebno — da ne gre za ločene primere fašistič nega nasilja, ali za «akutizacijo» med volilno kampanjo, ampak za načrtno- kriminalno dejavnost prevratniške tolpe.
v	V	__
Zupan Švab sprejel prof. Tagliaferra
Župan občine Dolina Edvin Švab je včeraj dopoldan sprejel dr. Enrica Tagliaferra, predsednika tržaške Lege Nazionale.
Do srečanja je prišlo na željo samega predsednika v zvezi z ureditvijo bazoviške fojbe.
Župan je potrdil že napovedano pripravljenost za srečanje s tržaško občinsko upravo, ki je izdelala načrt za ureditev omenjenega prostora.
Poseg sen. Gerbec za podčastnike finance
Senatorka Jelka Gerbec je naslovila na finančnega ministra interpelacijo, v kateri sprašuje ministra, kako misli odpraviti nerazumljivo diskriminacijo na račun podčastnikov finančnih stražnikov, ki so svojo službo' opravljali že pod ameriško vojaško upravo. Slednji so namreč iz nerazumljivih razlogov izostali iz raznih zakonskih predpisov, ki dajejo bivšim podčastnikom ameriške vojaške uprave iste pogoje za napredovanje kot drugim.
Roberto Treu novi pokrajinski tajniki
Zamenjava v vodstvu CGIL
J
Mauro Gialuz
zveze
Obvestila
kmečke
zveza obvešča vse $ko ’ . so zaprosili za kmetij-j° prir0’ da ga ,ahko dvigne-dustri- . .onsorz'° agrario« v in-K#riva * ton'- Ker je količina Uai e omejena, pozivamo vse,
jo koH'Cimpre^ Iav‘j° in dvigne-Uc,no zaprošenega goriva.
/6g *n	deželnega zakona 910
soji| reav‘deva podeljevanje po-tuiitun", zn'žan> obrestni meri za Kih n Kmetijskih strojev in dru-.["'ipbščin. Zakon predvide-5o J^deljcvanjc posojil v višini tisl ,sh> kupne cene za vse (in L kl n's« vpisani v SCAU jaj„ c *or,'j pretežno ne ukvar-kmct! kmetijstvom), za poklicne 60 Pa h°do posojila dosegla Za	Kupne cene.
žili Pr<.'K.m posojil je treba vlo-rjn pr°šnjo na navadnem papi-Koin k 1,0 s Katastrskim izvleč-čnp0 obdelanc zemlje in prora-treh kop"Cj|v*denega stroška (v
Poj., y.Se ostale informacije in sij0' 1 a naj se interesenti zgla-U| r. uradih Kmečke zveze, v ' Mcerone 8/b.
Pester spored festivala KPI
V prostorih tržaškega velesejma na Montebellu se jutri prične pokrajinski festival komunističnega tiska. To bo enotedenski splet najrazličnejših gledaliških, glasbenih, filmskih in drugih predstav, ki jih bo, kot običajno povezovala družabnost ob raznovrstnih specialitetah. Festival naj bi bil skratka priložnost za prijeten oddih, pa tudi za kulturna doživetja. Zato so prireditelji poskrbeli za vse okuse, kot je bilo poudarjeno med včerajšnjo tiskovno konferenco, na kateri so v podrobnostih orisali in obrazložili enotedenski spored kulturnih večerov.
Ljubiteljem filmske umetnosti bodo postregli s petimi novejšimi avstralskimi filmi: jutri in v nedeljo, ob 19.30, s filmom Petra Weira «Picnic od Hanging Rock», v torek in sredo «Gli anni spezzati» tudi Petra Weira, v četrtek «Al primo chiarore dell’alba» Kena'-Hannana, v petek «L’ultima onda» Petra Weira in n;, soboto in nedeljo «Breaker Morant» Bruceja Beres-forda.
Gledališki del bo obsegal nekaj zelo zanimivih u-prizorilev. Jutri, ob 21.30 bosta nastopila Lucia in Paolo Poli v «Paradoksu» Alda Palazzeschija. V nedeljo bo nastopila skupina «Teatro Studio», v ponedeljek pa bo recitiral Zavattinija igralec Vittorio Fran-ceschi. Giorgio in Nicola Pressburger sta napisala «Zgodbe Vili. okraja», ambientirane v Budimpešti, ki jih bodo brali v torek. V petek se bo predstavila znana kabaretna skupina «Le balcon», ki jo sestavljajo Noemi Calzolari, Boris Kobal in Sergij Verč.
Pester bo tudi glasbeni spored. Naj omenimo, da bosta v nedeljo, ob 20. uri nastopila slovenska kan-tavtorja Jani Kovačič in Mateja Koležnik, festival pa bo prihodnjo nedeljo, 24. julija, zaključil Tržaški partizanski pevski zbor. Vmes bo seveda še veliko drugih pobud.
Dobra volja, toda...
TRZASKJ PBAZNJK FESTA THE
BORGO GROTTA GIGANTE
J DAl- s IUGUO At 21 AGOSTO 1983
I BORGO<
J O At 8 LUG
Pri Briščikih bo tudi letos večdnevni poletni praznik, ki se ponavlja že nekaj let. Praznik najavljajo pisani plakati, izdelani tako, da jih težko prezre, kdor gre mimo. Še zlasti pa jih bo težko prezrl slovenski človek, ki bo z njih prebiral slovenski naslov praznika. Prireditelji so sicer naredili korak v smeri dvojezičnosti, a očitno pozabili, da je treba poskrbeti tudi za spodoben jezik.
Roberto Treu je novi pokrajinski tajnik CGIL; prevzel je mesto Maura Gialuza, ki je bil v prejšnjih dneh izvoljen za tajnika deželne CGIL.
Ta odločitev je padla na zadnji seji glavnega sveta NCCdL/CGIL iz Trsta, ki je bila v dvorani Ljudskega doma v Križu. Po obširni razpravi o sedanjem sindikalnem položaju, o poteku pogajanj za obnovitev delovnih pogodb in o gospodarskem položaju, v okviru katerega je bilo še posebej obravnavano emergenčno stanje zaposlitvenega problema v naši pokrajini, je glavni svet CGIL vzel na znanje odstop tovariša Maura Gialuza, ki je bil, kot rečeno, v prejšnjih dneh izvoljen za tajnika deželne CGIL (glavni tajnik deželne CG IL je Giovannino Padovan). Proučil je nato vprašanja, ki so bila povezana z Gialuzovo zamenjavo ter z aklamacija za novega glavnega tajnika NCCdL/CGIL izvolil tovariša Roberta Treua.
Po sklepu glavnega sveta bodo pokrajinsko tajništvo sestavljali Roberto Treu kot glavni tajnik, Laura Sar-della kot dodatna glavna tajnica ter Lucia Albrizio, ki bo opravljal posle tajnika. Novo izvršno komisijo pa bodo sestavljali: Lucio Albrizio, An-tongiulio Bua, Clyde Cofone, Riccar-do Devescovi, Dino Fonda, Paolo Macaluso, Giuliano Mauri, M. Teresa Mecchia, Ivana Placer, Sergio Pon-tin, Laura Sardella, Roberto Treu in Giorgio Uborni.
V okviru prve porazdelitve nalog v izvršni komisiji je bila Ivani Pla-cesrjevi poverjena odgovornost, da sledi problemom, ki se tičejo zaščite slovenskih delavcev, dosledno z obvezami, ki jih je prevzela NC CdL/CGIL v okviru zaščite pravic slovenske narodnostne skupnosti v naši pokrajini.
Glavni svet CGIL se je ob zaključku zasedanja toplo zahvalil tovarišu Gialuzu za konstantno delo v teh letih pri vodenju NCCdL/CGIL in za bistveni prispevek, ki ga je nudil v boju in za dosežkom tržaškega delavstva. Zahvalil se je tudi ostalim tovarišem, ki so zapustili tajništvo in izvršno komisijo ter prevzeli druge odgovornosti v okviru organizacije.
Rajonski sveti
Za rajonske svete se poletne počitnice v bistvu še niso začele. Njihova dejavnost je te dni še bolj intenzivna kakor sicer. Danes, ob 19.30 se sestane svetoivanski rajonski svet (Roton-da del Boschetto 3/f). V torek, 19. julija se sestane rajonski svet za Skedenj in Čarbolo (Ul. Roncheto 77), v sredo, ob 20.30 pa za Novo mitnico (Ul. Battistim 1).
Izidi matur na poklicnem zavodu in klasičnem liceju
Ng U . „
^»odu asienom liceju in na poklicnem Rjavil,-Za industrijo in obrt so včeraj ‘esaij n^-ultate zrelostnih izpitov. ^ bik '^(karanje ali celo jeza, to °b oBi , utki, ki so spremljali dijake
<Xliocen-
>i\i r [ .
g*-‘ratorje aVa- (Oddelek za kemijske
'a rw,i-
r? bili lcnern zavodu «Jožef Stefan. *Mla o ,rezultati naslednji: Marco
jDei
H°vSan frti RG) 40/60, Alessandro % jn , 'Oddelek operaterjev za ra-StJelevizij° - RTV) 88/60, Ivan (K°) T,. (RTV) 37/60, Vera Gulič ^ UiehaT’ Mario Ianezic (Oddelek (KO) '!?nike - M) 36/60, Valter Jarc ^o&sT60, Igor Pertot (K°) 42/60, Vh n?a (M) 52/60, Alessandro Sed /3/60 p, ) 45/60, Monica Sossi (KO) 70 TWaVla Terčon (KO) 54/60, Mar-r cehipt (RTV) 50/60, Massimiliano (M) 40/L (RTV) 45/60, David Zahar ■ Vsi t, • Arianna Zocchi (KO) 45/60. ^elalj dldaU Poklicnega zavoda
^“fej^Rati klasičnega liceja «France drej tnj>: Gabriella Bezin 42/60, An-V60 o*tnapfel 39/60, Pietro Kuk dic .i^ara Milič 36/60, Katerina Mo-
p ”• '-•aonella Bezin 42/00, An-f/%, srtnaPfel 39/60, Pietro Kuk
Franca Poropat 52/60, Su-JvfiO iu*abar 42/60, Ines Škabar ^if iR^na Slokar 45/60, Egon Ste-i Vsi	Eva Tinta 40/60.
'Zdelaij nd*dati klasičnega liceja so
iaKj ^Ki: Na klasičnem liceju so di-„.!llrali ocene brez strahu (na kajaki j Vsi ^ Pač IzdelaU.
»» SoT u6ite|jišča «A. M. Slomšek.
j. včeraI st°P'u Pr«1 matu-izDi( fisijo, da bi opravili ustni K njih aV nekaj dni pa bo tudi Konec nervoze in truda... slika).
Po 35 letih bodo lahko ponovno obiskali svoj dom
Furlanijo bo jeseni obiskalo 70 priletnih izseljencev, ki živijo že več kot 35 let v Argentini in niso v tem času imeli priložnosti ali dovolj finančnih sredstev, da bi obiskali svoj rojstni kraj. To možnost jim daje deželni odbor, ki je v preteklih dneh o-dobril prispevek 165 milijonov lir u-stanovi Friuli nel mondo, ki ima nalogo, da organizira akcijo.
Pozitiven obračun festivala v Miljah
V Miljah se je zaključil 6. mednarodni festival mladinskega gledališča. Letos so organizatorji beležili res izreden uspeh, saj je v devetih dneh trajanja manifestacije obiskalo miljske ulice in trge nad 20 tisoč ljudi, med katerimi je bilo največ mladih in otrok. Orazio Bobbio, predsednik umetniške komisije mednarodnega festivala je dejal, da bo prav ta vsekakor nepričakovani u-speh odločno pomagal pri razmahu mladinskega gledališča, ki ga prevečkrat postavljamo na drugo mesto.
Na gradu Sv. Justa se nadaljujejo baletni večeri. Po izredno uspešnih nastopih svetovno znanega mojstra baleta Rudolfa Nurejeva in plesnih skupin iz Bostona ter Moskve, se bo tokrat tržaškemu občinstvu predstavila skupina iz Kolumbije. Južnoameriški plesalci bodo nastopili v torek, 19. in sredo, 20. julija, s spletom raznovrstnih tipičnih folklornih plesov. Kolumbijska skupina je svetovno zaslovela pred tremi leti, ko je na mednarodnem festivalu v Veranu na Korziki prejela zlato kolajno.
Raje v socialno službo kot v vojašnico
Vedno več je mladeničev, ki iz moralnih razlogov nasprotujejo vojaški dolžnosti in vložijo odgovorni ministrski komisiji prošnjo za odsluženje vojaškega roka v socialnih službah. Kaže pa, da je tudi vedno več takih, čigar prošnje komisija zavrne. Med njimi sta prejšnji mesec bila tudi Tržačana Federico in Riccardo, ki trdita, da je komisija navedla v obrazložitvi «nesprejemljive in izmišljene, razloge za odklonitev.
Proti takemu ravnanju je odločno protestiralo tudi tržaško nenasilno združenje, ki sestavlja v teh dneh zbor odvetnikov iz vse dežele. Le-ti naj bi stali ob strani oporečnikom, ko bodo predstavili priziv. Združenje zato vabi vse zainteresirane, naj telefonirajo na št. 415-649 v Trstu.
Sinoči je bilo 43-letni Italii Milocchi por. Bove iz Ul. delle Docce 5/1 vsega dovolj, še največ pa moževega pretepanja. Pred pomolom Bersaglieri se je vrgla v morje in skoraj bi utonila, če je ne bi rešil policijski agent, ki jo je z veliko muko potegnil na suho. V bolnici so jo sprejeli na oddelku za diagnozo in zdravljenje, kjer ji bodo pomagali iz globoke depresije.
Ob tragični izgubi Nika Samse izrekajo globoko sožalje ženi, hčerki, staršem in ostalim sorodnikom Dolenčevi iz Devinščine.
Ob težki izgubi Alojzije Slavec vd. Korošec izreka svojcem iskreno sožalje KD France Prešeren.
Mladi iz zamejstva bodo šli na Mladinske delovne akcije
Na raznih zveznih mladinskih delovnih akcijah (MDA) v Sloveniji in Jugoslaviji so se pričele že druge izmene. Na republiških pa so na deloviščih brigadirji prvih izmen. Na obmejnem primorskem pasu je v teku precej teh akcij: tako je v Kobaridu zvezna MDA - Posočje 83, na Vipavskem Vipava 83, pri Kostanjevici na Krasu republiška MDA - Kras 83, na Koprskem pa zvezna MDA - Istra 83.
Na vseh akcijah poteka delo po zastavljenem programu, kar potrjuje uspešnost posameznih brigadirjev, o-ziroma brigad. Kot smo že v našem dnevniku poročali, bodo tudi letos mladi iz zamejstva sodelovali na mladinskih delovnih akcijah v Sloveniji. V mesecu avgustu naj bi se namreč
mladi s Tržaškega in Goriškega vključili v brigado iz Sežane, ki bo sodelovala na MDA - Posočje 83 v Kobaridu. Ravno v tej zvezi smo se povezali z brigadirskim štabom v tem kraju in se pozanimali o tamkajšnji stvarnosti. Brigadirji so nam potrdili, da je vzdušje v tej drugi izmeni na akciji izjemno, poleg tega pa tudi široka paleta dejavnosti se dnevno in redno odvija. V Posočju so v tej izmeni brigadirji iz Gevgelije, Glo-govca, G ročke, Metlike; poleg tega pa še prvič brigada sinov jugoslovanskih izseljencev iz Nemčije. Dobro razvite so tudi rekreacijske športne dejavnosti ter sodelovanje z lokalnimi dejavniki. Naj k temu še dodamo, da sodeluje na akciji tudi planinska delovna brigada «Triglav», ki biva na planini Polog, kjer ureja planin-
ske pašnike. Ostali brigadirji, kar je tudi letošnja značilnost akcije, dela jo na različnih deloviščih in se hitro selijo iz enega kraja v drugi. Ti bri gadirji pa v glavnem urejajo telefonsko omrežje, pašnike, črednike za ovce in pa gradijo vodovod. V za ključku naj še dodamo, da se mladi iz zamejstva, ki nameravajo, sodelo vati na letošnjih mladinskih delovnih akcijah v Sloveniji lahko obrnejo na sedež Mladinskega odbora SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 744426) in v Gorici (Ul. Malta 2 -tel. 846-44), kjer se lahko vpišejo in prejmejo vse potrebne informacije. Zamejska mladina se lahko prijavi za mladinsko delovno akcijo Posočje 83 v mesecu avgustu ali pa tudi za dru ge akcije.
Iz delovanja skupine «Stu ledi»
Številna vabila na gostovanja
Letos je tržaška folklorna skupina Stu ledi praznovala desetletnico delovanja in reči je treba, da je v njenem primeru ta obletnica resnično zaznamovala dosego pomembnega cilja in obenem važno prelomnico. Prvi zunanji znak, da je skupina resnično zrasla, je bilo lansko uspešno gostovanje po Sardiniji v okviru mednarodnega festivala ljudske izraznosti «Sa ferula». Od takrat je skupina prejela celo vrsto vabil na nastope daleč od Trsta. Res je, da je vsak nastop pomemben, toda vabilo od daleč človeka segreje pri srcu in mu da večje zaupanje vase.
Tako vabilo «od daleč» je bilo na mednarodni folklorni festival v S. Antonio Abate pri Neaplju, kjer je skupina predstavila novi tržaški splet, ki ga je pripravila za desetletnico obstoja in ponazarja staro kmečko «oh-
cet». Poleg tega je skupina s sporedom desetletnice nastopila tudi v Domu španskih borcev v Ljubljani — na nastop v slovenskem glavnem mestu je ponosna vsaka skupina, ker pomeni nekakšno spričevalo o njeni kakovosti.
V soboto, 9. julija, pa je skupina nastopila v Milanu v okviru tridnevnega praznika, ki ga je priredil enotni svet federacije CGIL - CISL - UIL v parku Ul. Conte Rosso v Lambrateju. Pobuda za prireditev tega praznika je izšla iz predloga, da bi ulice okrog malega parka zaprli za promet in tako u-stvarili cono za pešce, kjer bi se lahko ljudje združevali. Sindikalne or ganizacije so takoj posegle v razpra vo o predlogu, da bi izpričale svojo prisotnost med prebivalstvom in utrdile odnos med občani in sindikatom. S prireditvijo praznika so tudi hotele
nakazati, kako je mogoče izkoristiti takšno za promet zaprto cono. Vodilna nit sporeda je bilo politično stanje v Južni Ameriki — nastopilo je veliko skupin, ki jih sestavljajo ubežniki iz Južne Amerike v Italiji. Poleg tega so hoteli organizatorji še predstaviti nekatere manjšinske aspekte kulturnega snovanja v Italiji.
Skupina Stu ledi je nastopila s pestrim sporedom ljudskih plesov in pesmi. Zelo je navdušil novi splet tržaških plesov, ki ponazarja staro kmečko «ohcet». Splet spremlja majhna godba, ki jo sestavljajo nekateri člani godbe Vesna iz Križa, s katero skupina uspešno sodeluje od desetletnice dalje — mimogrede povedano ta mala glasbena sestava je spremljala skupino tudi v S. Antonio Abate. Pri tržaških plesih so občinstvo zlasti prevzele košate noše. Muslimanski dekliški plesi iz Bosne in srbski plesi so kot vedno navdušili gledalce zaradi svoje temperamentnosti in eksotičnosti, med slovenskimi pa so največ ploskanja izzvali veseli gorenjski spleti in razposajeni štajerski pustni plesi. Poleg tega je spored obsegal še splet furlanskih plesov, mala reprezentanca kriške godbe pa je izvedla venček zabavnih melodij.
Z gostovanjem v Milemu pa še ni konec številnih vabil. Zelo verjetno bo skupina Stu ledi nastopila v okviru folklornega srečanja v Železni Kapli, ki bo v nedeljo, 24. julija; obenem pa preverja možnosti za nastop v Haute Savoye v Franciji, kamor bi morala odpotovati v avgustu. Konec avgusta pa je na sporedu še nastop v Fossalti pri Portogruaru; nastop v Avditoriju v Portorožu, ki bo v nedeljo, 11. septembra, pa bi moral zaključiti poletno sezono.
B. Vat.
V Križu v četrtek zvečer
Koncert godbe «Vesna»
Kulturno društvo «Vesna» iz Križa je v četrtek zvečer v Kulturnem domu Alberta Sirka priredilo koncert domače godbe na pihala. S to prireditvijo skuša društvo poživiti in popestriti poletno dejavnost in bo zato priredilo še podobne glasbene večere. Koncert godbe na pihala «Vesna» je bil zaradi slabega vremena v dvorani
kulturnega doma, tako da ni bila udeležba velika. Na sporedu so bile Verdijeve skladbe in pa koračnice, ki so v zaprtem prostoru ubrano izzvenele in vžgale prisotne poslušalce.
Kriška godba je s tem dokazala lep napredek, kar je sad številnih vaj, ki so jih člani te skupine imeli v zadnjih časih.
V PONEDELJEK, 18. T.M.
Violinski koncert v Štivanski cerkvi
V ponedeljek, 18. julija, bo v štivanski cerkvi predzadnji koncert poletne glasbene manifestacije «Estate musicale». Gost večera je mladi, a priznani tržaški violinist Federico A-gostini, ki bo izvajal skladbe J. S. Bacha in N. Paganinija. Federico Agostini je z odliko diplomiral na konservatoriju v Benetkah, študiral pa je v razredu profesorja Renata Zanettovicha. Za sabo ima že vrsto briljantnih koncertov in nastopov, pred kratkim pa je bil z glasbeno skupino «1 nuovi virtuosi di Roma» na turneji po Evropi. Severni Ameriki in na Japonskem.
Koncert se bo v štivanski cerkvi začel ob 21.00, vsop je prost.
f Čestitke
Dekliški zbor Devin čestita svoji pevki SONJI ANTONI ob uspešno o-pravljenem študiju.
Danes praznuje ELISA MACAROL eno leto. Vse najboljše ji želijo mama, tata, nono, nona in pranona, teta Danica s stricem Brunom in sestrične Franka, Kristina, Katja z možem Jožkom in malo Sonjo. Vse najboljše ji želijo tudi teta Roza, stric Gino in sestrična Manuela.
Danes bo ugasil svojo 1. svečko MATUA GREGORI. Vse dobro mu želijo Darja, Paolo, Vida, Zorko ter nono Karlo in nona Marija.
Gledališča
VERDI
Danes ob 20.30 peta predstava operete «Madama iz Teb>>, C. Lombarda. Režija Vera Bertinetti, dirigent Guer-rino Gruber.
Jutri ob 20.30 premiera Kalmanove operete «čardaška princeza». Dirigent Janos Sanddr, režiser Francesco Ma-cedonio. V nedeljo ob' 18. uri ponovitev.
CANKARJEV DOM
Razstave
Do 24. avgusta (sprejemna dvorana) 15. mednarodni grafični bienale.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka, od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah, od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave.
Kino
Ariston 21.30 «Frankenstein Junior». Režija Mel Brooks.
Eden Zaprto zaradi počitnic.
Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.15 «Ma-riella». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 ob 15.15 «Week-end proibito». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 ob 15.15 «Ether, 1’intimita proibita di una giovane sposa». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30 «L’uomo da marcia-piede».
Mignon 16.00 «Moonraker — opera-zione spazio».
Aurora 17.00—22.00 «L’uomo che cad-de sulla terra».
Capitol 18.00 «A qualcuno piace caldo».
Fenice 17.30 «Nerone e Poppea». Rudi Adams, Patrizia Werek in Raul Cabrera. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo Zaprto zaradi počitnic do 11. avgusta.
Radio 15.30 «Ecologisti del sesso». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic do 30. t.m.
Lumiere 16.30 «L’ultimo combattimen-to di Chen». Bruce Lee.
Moderno 18.30 «Una lama nel buio». M. Streep, R. Schreider. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Giardino pubblico 21.15 «1 vicini di casa».
Na videmskem konservatoriju Jacopo Tomadini je diplomiral iz klavirja.
BOGDAN KRALJ razred prof. Neva Merlak Svojemu gojencu in sodelavcu iskreno čestita
Glasbena matica
Te dni je uspešno diplomiral na videmskem konservatoriju
BOGDAN KRALJ Iskreno mu čestitajo in želijo veliko uspeha v življenju vsi, ki ga imajo radi.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 15. julija
JUSTA
Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.52 — Dolžina dneva 15.22 — Luna vzide ob 11.24 in zatone ob 0.14.
Jutri, SOBOTA, 16. julija
D. M. KARM.
Vreme včeraj: temperatura ob 12. uri 26 stopinj, zračni tlak 1012,5 mb, vlaga 69-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 23,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Cristian Tercic, Mi-chela Cerkvenic, Francesca Aureliana D’Ambrosio, Marco Matelich, Rocco Giuseppe Albanese, Francesco Bottan, Christian Perin.
UMRLI SO: 72-letni Vittorio Luc-chesi, 66-letni Giuseppe Bosich, 55-letni Aldo Noventa, 84-letna Anna Pa rovel vd. Saccheri, 76-letna Maria Fa-bretti vd. Petteno, 81-letna Caterina Pribetich vd. Bertocchi, 84-letna Rasa Mantovanini vd. Vastola, 82-letna Giu-stina Domio vd. Montagna, 65-letni Mario Zennaro.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Ul. deUTstria 7. Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Nabrežina, Bazovica, Milje (Drevored Mazzini 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6. Ul. Cavana 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Nabrežina, Bazovica, Milje (Drevored Mazzini 1).
MLADINA IZ BORŠTA IN ZABREŽCA IN PD SLOVENEC
priredita 16., 17. in 18. julij* šagro v Hribenci.
KD IVAN CANKAR IN ŠENTJAKOBSKO KULTURNO DRUŠTVO
prirejata
KONCERT TRŽAŠKEGA OKTETA
DANES, 15. julija, ob v cerkvi sv. Jakoba v Trstu
20-45
Šolske vesti
skrbni'
Na oglasni deski šolskega štva je na ogled ministrska
ca, ki zadeva prošnje docent®'', s letne suplence na srednjih šolajo
srednjih šolajo slovenskim učnim jezikom za ^ leto 1983/84 izključno za lestvic«' so bile v teku letošnjega šolske® ta že izkoriščene. Rok za vlaganje v
šenj zapade 21. julija 1983.
Sekcija KPI iz Križa obvešča-so še tri prosta mesta za izl^L
vjetsko Azijo, ki bo od 4. do 1®-tembra. Telefonirati v večernih 220213.
SPDT priredi v nedeljo, 31. in v ponedeljek, 1. avgusta, dvo® ^ ni izlet na Triglav. Vpisovanje ^ informacije do vključno sobot t.m., na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. “ čiška 20.
Prireditve
Godba na pihala V. Parma i* Tjj6 v
bo praznovala 70-letnico obstoj ^ nedeljo 17. julija 1983. Proslav« bo pričela ob 17. uri.
Razna obvestila
Zadruga Kulturni dom Prosek
tovel obvešča svoje člane,
da
redni občni zbor v Soščevi ^ ^
Prosek, dne 19. t.m. ob 20.30 - ^, vem sklicanju ter 20. t.m. ob ' drugem sklicanju.
Slovenska kulturno gospod j zveza obvešča, da bo v meseci” > ^ in avgust poslovala za strank 8.30 do 12.30.
Prispevki

'Jamesto cvetja na grob SergLL, dča daruje Marta Puhalj 20-Slovensko dobrodelno društv •
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
■d
OSM1CO je odprl Stanko Milič.
34. Nudi domač prigrizek te teran in belo vino.
ODDAM v najem na zahodnern^J^ dvosobno stanovanje za °n>e^ern0d bo. Pismene ponudbe na PP” ^ dnevnik, Ul. Montecchi 6, P°° «Stanovanje».	^
ŽENSKA srednjih let želi, prijateljske stike s starejšo * j( ženo gospo. Pismene ponhdujf Primorski dnevnik, Ul. Ntontf* pod šifro «Iskreno prijateljs'' j/ URADNIKA/URADNICO z knjigovodstva išče podjetje * narodno trgovinsko dejavnostJ”' (0481) 83081 ob delovnem čas®/ PRODAM knjige za prvi teljišča po polovični ceni- "m nirati ob nedeljah, torkih ih na št. 412543.	m
IZGUBILA sem zlato uro na -
Domja do Doline. Visoka na® / za najditelja. Telefonirati v
t>
d
njih urah na št. 794672. DRUŽBA, specializirana v izdelkih, išče diplomiranega ^ / vodjo z že opravljeno vojaščin ’j( nega, takojšnja zaposlitev,
Vin n n PVimrircU	ki**
be na Primorski dnevnik, tecchi 6 pod šifro «Delos>-PRODAM mlekarno v centru ^ sta. Telefonirati v večernih
na št. 745547.
OSMICO 'je odprl Pepi Šarnek v' I lini. Toči belo in črno vinp- $
PRODAM 126 v dobrem stanju-.^' 2.500.000 lir. letnik 1976. Tel.Jjj;' OSMICO je odprl Ivan Terčon N hinjah. Toči belo in črno vinjoČ IZGUBIL se je psiček shire Terrier v četrtek, 7. J111* 5*. 22.30 v bližini Brišč (cesta * f lež). Je črne barve, kostna/'’ & rumeno ovratnico in zvonče
____:_________/-.i_________u_	vd
na ime Charlie. Je edina ® / stare gospe. Visoka nagrada ditelja, tel. 220454.	^
MISH-MASH trgovina oblačil "jOf
nriliki nn1r4.m* rarnrnHaie
priliki poletne razprodaje 50 odst. popusta.
PRODAM gumijasti čoln v stanju z motorjem. Tel. od **' lje na št. 040/228507.
V okviru ljubljanskih prireditev
Navdušen sprejem Brahmsove glasbe
ljubV°b0t?	1' 1^83) je nastopil v
kestlans£'h Križankah simfonični or
v	* ' XV / V/ 1	/i/t os:
f diri9 *ken ko:
šef /i RTV Ljubljana. Vodil ga je pi*_ iTl8ent Anton Nanut. V klavir-
h nr "ortc?riu se je predstavila na-^Tebotn'(^an^S^a Dubravka Tomšič
Sledmi -1 2nano* potekajo v letnem žani(. ^cu in drugih ambientih Kri-kultuZ!' Postne prireditve, največja SlovJJl°-Umetniška manifestacija v in 0iJJl',..^.ed koncerti, folklornimi ki ry*škimi predstavami se vsa-ktm l. eti izmenjujeta operni in ba-Ijeni	sedaj že močno uveljav
ciklusi jugoslovanske umetnosti.
HalngV tako ie znano, da so nebie-nn l, Reditve namenjene poletne-in [Ij.Urnemu utripu Ljubljančanov černih°v’ k* se radi udeležijo ve lcilikn Prestav. Toda kljub temu se festilJ^Prošomo, ali je ljubljanski tnetniil Podaljševanje sezone ali u-sfce ;.Ko Profilirana in od abonma j-mhaeZone neodvisna kulturna po-
Na
OhshJ^rneru simfoničnega nastopa frditn.j ,ou RTV Ljubljana lahko pri drugi, pomembnejši podobi B°štePoletnih prireditev. Mno-i)eljjcn,lno Poslušalstvo je zapolnilo ualo iPPo}etno gledališče. Prevlado-ka (ji slaynostno vzdušje od začet-nje„', Zaključka koncerta. Celo stop-Totfa 0 Je v zahtevo po dodatkih, trirani ■d branimi mesti (končen stra Piano) klavirske igre ali orke du pr^, dračje izza križanškega zidat), nTali neokusni vihrati mope-dihnenf , zaključnih dodatkih se je dejal i ^anul obrnil k poslušalstvu, Ges(a ” (ako naprej, pa lahko noč. Poanta bila vljudna, vendar je teč 0ddru9je- Po 23. uri so namesto i \ 2a ves Promet Aškerčevo ropot bilo je nemogoče uskladiti q n Glasbeno dogajanje na odru. »lo n zapis? Brez dvoma si bo ukrepj0,! odgovoriti z ustreznimi 2 (juhi'Q * pa opustiti namero, da (lan rn?i,Sk*m festivalom ostajamo benih ,nar(>dne organizacije glasilom - Hvalov. Pa pojdimo še k
Lani " KVem!
Prazno« j Gj-asbeni in kulturni svet Oa sl, aj 150 letnico rojstva nemške-(I833 f807) (>^a Johannesa Brahmsa Pojna '■ Judi preprost poslušalec drUSega ^ Brahmsove glasbe, če Plese i ne ,Vsaj njegove madžarske roiria recimo četrto simfonijo, oz i Liriaf? pr,)1 stavek. s°Ve0a m Anton Nanut je iz Brahm-čez te(j 0Pusa izbral za ljubljanski,
Sr-g?"'
dniolu <erf za klavir in orkester v CeDio jjp2 lota 1857 (običajno mu re-
r z
jr	_______|____ fpp
^OBnjs^” dni Pa še zagrebški in du le, 1 nastop dve kapitalni sklad
SotnCm -	• ..........
>°kar
.ij° v e-molu št. 4 (to je po
Hrifonii1" Pn,‘ klavirski koncert) ter
<?a3V Č
0?nalco arattmsova simfonija; ima 1885)	°P' dokončal jo je leta
‘C* *Wla simfonični značaj, raz-ln zato bi mu bolj ustrezal
naslov: simfonija s solističnim kla virjem. Tudi geneza skladbe nam go vori v ta prid. Skladba je bila v začetku načrtovana kot simfonija, nato predelana za dva klavirja in na koncu kot klavirski koncert. To nam pove, da je avtorju kar prekipevala, se vedno bolj razraščala glasbena snov.
Povsem druaačen značaj ima drugi stavek koncerta. Med orkestrom in i^avt/jem se razpleta navdihnjena, spokojna govorica — kontemplacija.
Zaključni tretji stavek je v obliki rondoja. Živa glasba nas privzdigne do zadostne intonacije.
Pianistka Dubravka Tomšič-Srebot-njakova je ponovno potrdila, da ji vrhunska klavirska dela prinašajo pravci muzično snov, ki ji vlije velik tehnični in izpovedni register. Pianistka velikih glasbenih razsežnosti je osvojila poslušalstvo skoraj do zanesenih stanj. Njena urejena in intenzivna gradnja, prehodi iz enega v drugo doživljajsko atmosfero so bili z orkestrove strani odmevni in v žlahtnem sorazmerju. Podobno na vdihnjene predstavitve tega koncerta v Ljubljani že dolgo nismo slišali. Upajmo, da bo tudi posnetek na plo šči z istimi protagonisti tako uspel.
Elegična stanja in melanholija so osnovne značilnosti e-molove simfonije. Nasprotje je baladno-romantič-no. Obe karakteristiki sta predstavljeni že v prvem stavku. Orkester in dirigent Anton Nanut so na ljubljanski izvedbi eksplicitno podčrtali omenjena nasprotja, jih zlili v enkratno doživljajsko celoto.
Elementi glasbene arhaizacije so le v korist tople atmosfere drugega stavka. Tip Brahmsovega humorja sega do demoničnih stanj analognih Beethovnu. Nanutu je uspeio poucr tati in podkrepiti takšno izrazno arhi-tektoniko.
Izven vseh običajnih meja pa je izstopila energična rast Chiaconne. Dirigent je gradil tip variacije v for mo senatnega allegra. Ta pristop zmorejo samo veliki poustvarjalci. Kulminacijska točka je bila v 14. va riaciji, nato je sledila sonatna repri za, v zadnjih dveh pa koda.
Orkester izbranih solistov v vsaki skupini posebej je kljub neidealnim akustičnim in že prej omenjenim motnjam zvenel homogeno, žlahtno, v velikem dinamičnem razponu od tihih do ekstatičnih zvočnih poudarkov. Di rigentu in njegovim izvajalcem se je polnoštevilno poslušalstvo oddolžilo s skandiranjem. Orkester je izvedel še dva dodatka. Tako doživetega koncerta si RTV orkester a tudi orkester le še želi. Poslušalci pa so se ponovno prepričali, da se ob primer nih pogoiih moremo bližati evropskim poustvarjalnim normam, v doživljajoči smeri pa jo nedvomno dosegamo.
MARJAN GABRIJELČIČ
Patronat KZ - INAC svetuje
Deportirancem priznano obdobje konfinacije
Vm. .
'P da u ' vse načine se trudim, da bi si zagotovila 15 let zavarovanja Piam Z tako d°bila pokojnino 1NPS. Dopolnila sem že 55 let, vendar pa m »ros, “”ice do pokojnine, ker mi manjkajo še tri leta. Sedaj plačujem vprašal,.lne Prispevke, vendar pa je čakanje (Ptfiin u?kaj drugega: med zadnjo svetovne —,— — —-	.-
‘Ure. i: kjer $em bila nekaj več kot eno leto in imam tudi potrdilo prefek-
"OTašaj prispevke, venaar pa je čakanje še dolgo. Rada pa bi vas (*u<Hin I^kaj drugega: med zadnjo svetovno vojno so me deportirali v (Ure, i:’ kjer 9em bila nekaj več kot eno leto in imam tudi potrdilo prefek-P°rtira‘ mi je služilo za uveljavitev tiste posebne pokojnine za bivše de-zu pokn'L ■ Di se lahko na kak način naredilo, da bi mi šteli tisto leto tudi ^sfo /i no WPS in bi tako pridobila pravico do pokojnine čez dve. na-62 tTi leta?* Z. P.
j® toVk6 Lili deportirani v Nemčijo kot politična preganjanka in če vam ?*ena 2	, konf‘nacije priznala z dekretom tudi prefektura, imate na osnovi
t ukrJel- a stev. 702 pravcio, da odkupite omenjeno obdobje in INPS vam *®terj 'tiral simbolične prispevke. Zadostuje, da vložite prošnjo na INPS, Ukta- j‘n°rate priložiti dekret prefekture in nadomestno izjavo notarskega ^spevet jevati Pa morate tudi pogoj, da imate v Italiji plačan vsaj en K' kar vi izpolnjujete.
!‘c° do !le pač «v zamudi», saj boste v najboljšem primeru pridobili pra .v. ,slarostne pokojnine z dveletno zamudo, bi vas opozorili, da bodite ^akaV'V* pr' plačevanju prostovoljnih prispevkov, ker je INPS glede te-rMe trim Str°P- V vsakem trimesečju lahko poravnate prispevke le za prej-rdejo , “sečje, ker v nasprotnem primeru vam razveljavijo vplačilo in po-i j se te?ar- pozomi morate biti tudi na višino prostovoljnih prispevkov, rnnar- kvote večkrat spreminjajo. Zadnji povišek je stopil v veljavo s 1. ■j°d° VJ J" 1983, ni pa izključeno, kot se je že zgodilo lansko leto, da ne t- Pri i leta 1983 še enkrat povišali zneske posameznih plačilnih razre-h?d. ki P ačevanju prostovoljnih prispevkov morate upoštevati plačilni raz-ga ie INPS določil. Če bi slučajno kako trimesečje plačali GWafate k ^ onega, ki ga predvideva zakon, lahko v teku istega trimesečja v vdo ifv,razLko. V nasprotnem primeru pa vam bodo akreditirali manjše sta 0V' kar bi imel° za posledico še nadaljnjo zakasnitev izplače-^ostne pokojnine INPS.
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA	RADIO
Prvi kanal
13.00	Želja po glasbi
13.30	Dnevnik
13.45	«Lo spettro di Canterville» - film
15.15	Glasbena oddaja
16.05	Happy days
16.30	Današnji umetniki:	Venturino
Venturi
16.50	Danes v parlamentu
17.00	- 19.45 Fresco-fresco - glasba, predstave in aktualnosti
17.10	Astroboy
17.30	V studiu z gostmi in glasbo
18.00	Colorado
18.30	Dober tek in . . .
18.45	Disco fresk
19.00	Mihail Strogof - roman
19.30	Glej in tekmuj
19.45	Almanah naslednjega dne - Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	Tam-tam - Aktualne teme Dnevnika 1
21.25	«Corruzione al Palazzo di Giu-stizia», film
22.25	Dnevnik
22.30	«Corruzione al Palazzo di Giu-stizia» - 2. del filma
23.20 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Ljubljana
18.10	Poročila
18.15	Čez tri gore: Ljubljanski oktet
18.50	Tarzan, ameriška risana serija
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik 1
20.00	Zrcalo tedna
21.10	Nočni kino: Bye, Bye Brazil
Koper
15.00	Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugimi tudi naslednje vesti:
TRST — Politična kriza GORICA — Pomanjkanje vode TRST — Izidi matur GORICA — Stavke v bolnicah
CANALE 5
08.30	Dober dan Italija
09.00	PhyUis - TV film
09.30	Aliče - TV film
10.00	Mary Tyler Moore, TV film
10.30	Lou Grant - TV film
11.30	Rubriche
12.00	Moj prijatelj Arnold - TV film
12.30	«Help» - glasbeno tekmovanje
13.00	Kosilo je pripravljeno - nagradno tekmovanje
13.30	Steze TV roman
14.30	General Hospital - TV roman
15.15	«11 re dei falsari», film
17.00	Search - TV film
18.00	Mala a odrasla Neli - TV film
18.30	Popcom - week-end - glasbena oddaja
19.00	Vsi domov - TV film
19.30	Kung-fu - TV film
20.25	Arabesque - TV film
21.25	«Uccidero un uomo» - film
23.25	Šport
00.25 «Lasciami baciare la farfalla» -film
RETE C1UATTRO
09.30	Risanka
10.15	«C’e un uomo nel letto di mam-ma» - film
12.00	Ljubezen na podstrešju - TV film
12.30	Otroci zdravnika Jamisona -TV film
13.15	Boj za obstanek, TV film
14.00	Agua viva novela
14.45	«Sinceramente tua», film
16.30	Ciao ciao
18.00	Star Blazers - risanka
18.30	«Quella časa nella prateria*
TV film
19.30	Quincy - TV film
20.30	Falcon Crest TV film
21.30	«Aquila solitaria* - film
23.30	FBI - TV film
ITALIA 1
09.30	Nemirno otroštvo, TV novela
10.00	«La maschera dei Borgia* -film
12.00	Get Smart - TV film
12.30	«Vita da strega* - TV film
13.00	Bim, bum, bam
14.00	Nemirno otroštvo, TV novela
14.30	«Quel signore dei bambini* film
16.25	Bim, bum, bam
18.00	La grande vallata - TV film
19.00	Wonder \Voman - TV film
20.00	Vojak Benjamin - TV film
20.30	«La battaglia di Alamo* - film
23.30	«11 teschio maledetto* - film
01.00	Cannon - TV film
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	«Vetrina di Azzurro ’83»
14.00	Takšen je svet - 2. del
14.30	Rhoda - TV film
14.55	Spoznavajmo morje, dok.
15.25	«La signora scompare* - film
17.00	- 18.35 Poletni popoldanski program
18.50 Mangimania
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Bebavvi - Umor v Ul. Lazio 2. in zadnji del
21.40	Dnevnik 2 - Dossier
22.30	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.40	Per Antonio Vivaldi, roman
23.55	Tednik o glasbi
Tretji kanal
19.00	Dnevnik 3
19.25	«Le vie che hanno un cuore» -2. del
19.55	«La cinepresa e la memoria* -1. del
20.30	«Teatro con la macchina da presa»
22.15	Koncert
23.15	Rumenordeče srce
23.45	Posebna oddaja Orecchiocchio glasbena oddaja
17.30	Odprta meja (ponovitev)
18.00	Serijski film
19.00	Aktualna tema
19.30	TVD stičišče
19.45	Ryan - serijski film
20.45	Usodno srečanje - film
22.15	TVD danes 22.25 Turistični atlas
22.45	Zeit im Bdld - čas v sliki
Zagreb
18.00	Poročila 18.05 TV koledar
18.15	Narodna glasba
19.30	TV dnevnik
20.00	Rackfordovi, am. nanizan.
21.00	Zabavno-glasbena oddaja
21.45	TV dnevnik
22.00	Kulturna srca
23.30	Poročila
POSTAJE
TELEPADOVA
10.00	Zadnji dokaz - TV film
11.00	«Colpita da improvviso benes-sere» - film
12.30	Risanka
14.00	Laura - TV film 14.15 Divje srce - TV film
14.30	Zadnji dokaz - TV film
15.30	Risanka
20.30	«Un'anguilla da 300 milioni* film
22.00	Zadnji dokaz - TV film
23.00	Manjiro - TV film
24.00	«11 terrore viene dalla pioggia* film
TRIVENETA
08.20 Amos Burke - TV film
09.30	Agente speciale TV film
10.30	The Trials of 0’Brien - TV film
11.30	TV film
12.30	Horoskop
12.40 Polvere di stelle - TV film
13.30	Risanka
14.00	Gli eroi di Hogan - 'IV film
14.30	«Gli spettri del capiUno Clegg* film
16.00	Risanka
16.30	Harry’o - TV film
17.30	Risanka
18.10 Honey West - TV film
19.00	Vse o motorju
20.00	«Sempre tre sempre infallibi-li» - TV film
21.00	«La bomba di Kansas City» -
film
22.30	«L’indominabile» - film 00.10 Časi sia - film
01.30	Ncčnj kino
08.00	Agente speciale - TV film
04.00	Nočni kino
05.30	I cavalieri di Re Artu - TV
film	v
TELEFRIULI
12.45 Dnevnik
13.00	The Beverly Hilibillies - TV film
13.30	Tudi bogati se jočejo - TV film
14.00	«Non siate tristi per me* - film
18.00	The Beverly Hilibillies - TV film
18.30	Gusmoke - TV film 19.25 Dnevnik
20.00	Rubrike
20.30	«H grande agguato» - film
22.00	Horoskop 22.06 Dnevnik 22.20 Tennis
22.50 «D dito nella piaga* - film 00.35 Abat-jour
TELEOUATTRO
08.30	Povezava z oddajnikom Italia
19.00	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10-10.00 Radijski mozaik; Trim za vsakogar; Glasbena matineja; 9.15 Roman v nadaljevanjih: D. Jančar: «Galjot», 11. nad.; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30-
13.00	Opoldanski zbornik; Glasbeni potpuri; 12.00 Na počitnice; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Zborovska glasba; slovenske umetne in ljudske pesmi; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10-
16.00	Mladinsko popoldne: Od ekrana do ekrana; 15.45 Literarni listi;
16.00	Klasični album; 17.10-19.00 Razširjeni obzornik: Zimzelene melodije;
17.30	Rubrika; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.45 Imena naših vasi. Pripravlja Pavle Merku..
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.00, 14.00 in 15.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved; Cestne razmere; Ekonomska priporočila; 6.35 Objave; 6.45 Prometni servis; Napoved radijskih in TV programov; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev; Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izvajalci; 14.05 Objave, kinospored, ekonomska priporočila; 14.20 Naši zbori; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Danes z nami; 15.45 Ekonomska priporočila;
16.00	Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; Objave; 17.30 Pogovor o...
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 7.15, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasbeni jutranji variete; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 8.45 Izletnik; 8.50 Glasba; 9.15 Edig Galetti; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Glasba; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Vesti v nemščini; 14.40 Kultura in u-metnost; 15.45 Edizioni musicali; 16.00 Glasba; 16.15 La Vera Romagna; 16.32 Glasba; 16.55 Izletnik; 17.00, 17.32, 18.45, 19.40 Glasba; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00-8.30 Glasbeno jutro;
9.00	Radio tudi jaz; 10.30 Pesmi v času; 11.00 Stare pesmi; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.15 Weekend; 13.25 Master; 14.28 Šola in vzgoja; 15.00 Sever-Jug in obratno; 16.00 II pagi-none; 17.25 Globetrotter; 18.00 Ipote-si; 18.30 Glasba; 19.10 Mondo moto-ri; 19.20 Prisluhni, večeri se; 19.30 Radiouno jazz; 20.00 Imenuje se Han-na; 21.00 Berlinski festival 82; 23.05 Telefonski klic; 23.25 Zaključek.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30,
15.30,	17.30, 19.30 Poročila; 6.00-7.20 Jutranji program; 8.00 Šola in vzgoja; 8.45 Ženska in dva moška - opera; 9.32 Kvizni program; 10.30 Luna na vlaku; 12.48 Hit parade; 13.41 Sound-track; 15.00 Zgodovina Italije; 16.32 Zakaj ne spet govoriti o...; 17.32 Popoldan odprto - glasbena oddaja;
19.50	Glasba; 20.45 Pioggia di stelle -poletni večeri; 22.40 Klavir v noči; 23.29 Zaključek programov.
RADIO OPČINE
20.00	Lahko noč... (pravljica); 20.30 Klapa Rock.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake;
6.50	Dobro jutro, otroci; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.45 Iz naših sporedov;
8.05	Za šolarje; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine;
10.05	Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije jug. narodov in narodnosti; 12.30 Kmetij-sti nasveti; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 V vedrem tonu...; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak - Napotki za turiste; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Pojemo in godemo; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 20.00 Slovenski solisti in ansambli; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE
Danes srečanje v Novi Gorici
Sindikati v vlogi spodbujevalca gospodarskega sodelovanja ob meji
Te dni so se v Novi Gorici srečali upravitelji Gorice^ in Nove Gorice ter vnovič poudarili pomen prijateljskih odnosov pri reševanju skupnih vpra sanj dveh sosednjih mest in občin. V pretres so vzeli različna vprašanja ter med drugim razpravljali, tako kakor sicer že velikokrat, o gospodar skem sodelovanju, točneje o višjih in trajnejših oblikah gospodarskega sodelovanja ob meji. Slišati je bilo tudi ugotovitve (zlasti z jugoslovanske strani) da bi zdaj že morali preiti od splošnih razprav in ugibanj na katerih področjih in kako organizirati sodelovanje, na konkretno reševanje posameznih primerov. Z drugo besedo: v praksi dokazati tisto, do zdaj velikokrat izraženo načelno politično voljo po sodelovanju.
V tem smislu bo posebnega pomena današnje srečanje med delegacijama enotne sindikalne zveze CGIL -CISL - UIL za Goriško in novogoriškega sindikalnega sveta, ki bo v Novi Gorici. Srečanje se sicer uvršča v okvir stalnih stikov in sodelovanja med organizacijama, vendar bo prav tisto današnje pridobilo nov pomen, novo vsebino. Nič več ne bodo razpravljali o splošnih gospodarskih vprašanjih in vseh mogočih težavah na območju ene ali druge države, ampak se bodo lotili obravnave dokaj aktualne (in konkretne) teme. Analizirali bodo dosedanje pobude in predloge o gospodarskem sodelovanju ob meji, ki so jih iznesli predstavniki raznih ustanov in združenj ter skušali ugotoviti razloge, zakaj ni pri šlo do njihove realizacije. V bistvu naj bi torej sindikalni organizaciji v prihodnje izvajali nekakšen pritisk, nekakšno vlogo spodbujevalca, da bi tolikokrat omenjeno gospodarsko so-
delovanje vendarle dobilo tudi oti-pljivejšo obliko.
O takem poteku srečanja so se pred stavniki obeh sindikalnih organizacij domenili na dveh, treh pripravljalnih sestankih, ki so bili v prejšnjih tednih.
Ni znano, če je prišlo do določitve datuma za srečanje, ki skorajda sovpada s srečanjem upraviteljev Gori ce in Nove Gorice, namenoma, ali pa gre za naključje.
Vsekakor se bo danes začeta razprava v Novi Gorici nadaljevala na podobnem srečanju, ki bo čez nekaj tednov v Gorici, ko bodo tudi potegnili zaključke iz poglobljene razprave.
Bo vzpodbujevalna akcija sindikatov naletela na ustrezen odziv? Naj brž je preuranjena vsakršna napoved, saj je znano, s kakšnimi težavami in predvsem kako počasi je prišlo do realizacije tistih nekaj redkih primerov kooperacije med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji.
Sicer pa ni mogoče zanikati niti pozitivne ugotovitve, da se nekaj vendarle premika in da je po mednarodnem simpoziju strokovnjakov na letošnjem sejmu Espomego to že drugi korak usmerjen k istemu cilju.
Pridržana prognoza
S pridržano prognozo so včeraj dopoldne sprejeli v krminsko bolnišnico 78-letnega Antonia Fabrisa iz Dolenjega. Fabrisa je Drevoredu Venezia Giulia v Krminu povozil vespist. Vzroke nesreče raziskujejo orožniki iz Gradišča.
Mladi
iz vse Jugoslavije v Vipavski dolini
Naporom za preobrazbo kmetijstva v Vipavski dolini se je pridružila tudi mladina. Te dni se je namreč pri čela zvezna mladinska delovna akcija Vipavska dolina 1983. V prvi delovni izmeni, ki bo trajala do 30. julija sodeluje 200 fantov in deklet v petih brigadah, ki so prispele iz Gac-ka v Bosni in Hercegovini, Kačanika na Kosovem, Slavonskega Broda na Hrvaškem, iz Mozirja v Sloveniji in iz Beograda. Razen tega je prisotna brigada Rdečega križa Slovenije s skupaj 20 fanti in dekleti.
Mladi delajo pri čiščenju bregov in struge reke Vipave, ki jo bodo v prihodnje uporabljali za namakanje kmetijskih površin. Razen tega sodelujejo z vojaki pri posodabljanju ceste Planina - Gaber je - Erzelj, ki bo prebivalce teh vasi hitreje in bolje povezala z občinskim središčem v Ajdovščini. Brigadirji Rdečega križa pa sodelujejo pri vzgojni, socialno zdravstveni in tehnični dejavnosti po vaseh. Druga delovna izmena zvezne mladinske delovne akcije Vipavska dolina 1983 se bo začela 31. julija in tudi v njej bo sodelovalo 200 fantov in deklet. Brigade prebivajo v Domu učencev, novi in modemi stavbi ob robu Ajdovščine. Mladi bodo opravili dela v skupni vrednosti nad milijardo 100 milijonov starih dinarjev. Že zdaj ie gotovo, da se bo sodelovanje mladine pri izpolnjevanju programa za kmetijsko preobrazbo Vipavske doline nadaljevalo tudi v naslednjih letih.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Moro, Ul. Carducci 38 — tel. 84268.
LEKARNA V TRŽIČU
La centrale — Trg republike 26 — tel. 72341.
V KOŠNJI SO TOKRAT , TEKMOVAT I SAMO
Še se najdejo dobri kosci. nas. Kljub temu pa je prva na® J le ušla v Škofjo Loko. OcenJ® t komisija na nedeljskem tekn> j. v košnji v Gabrjah, je Prv0 »0 prisodila Viktorju Šturmu iz j.
Loke, drugo mesto Frančku^^^j iz Sovodenj, tretje pa Vidu PA -iz Gabrij. Sicer pa tudi drugi^^
valci, vseh je bilo enajst, niso .j? praznih rok. Zadnji je poleg Fj prejel še posebno darilo, z očitno simboliko: polža.
Zanimanje za tekmovanje J® $ letos med ženskami bolj skroji* ’
prav so se lani kar dobro,
rekli enakovredno, odrezale.
Bo pa konkurenca prihoda]. ^ močnejša! Na sliki: tekmovale ^ preizkušnjo in najbolj hiter ® j kosec, Viktor Šturm.
Obilen pridelek žita v Vipavski dolini
GLASBENE IN FOLKLORNE PRIREDITVE V GRADIŠČU
V Vipavski dolini so že zaključili žetev pšenice in tudi letos so dosegli visok pridelek. Pšenico so posejali na 33« haktarjih, poprečen pridelek na hektar pa je znašal 5 ton. Skupaj so pridelali okrog dva tisoč ton tega žita, ki ga bo v glavnem prevzela živilska in predelovalna industrija Mii notest v Ajdovščini. Pšenico v glavnem pridelujejo zasebniki, ki so tudi lastniki največjega dela kmetijskih površin v Vipavski dolini.
Pridelovanje pšenice, kot tudi ječmena in koruze, se širi zaradi naraščajočega pomena in zaradi ugodnih odkupnih cen teh poljščin. Prihodnje leto naj bi v Vipavski dolini pšenico posejali že na 1500 hektarjih. Postopoma pa naj bi se pridelovanje še razširilo, tako da bi ajdovski Mlinotest dobil z območja Primorske že polovico žita, ki ga potrebuje za prede lavo. V podjetju predelajo letno okrog 30 tisoč ton žita, v glavnem pšenice, domači pridelovalci naj bi torej zagotovili najmanj okrog 15 tisoč ton.
V Novi Gorici bo jutri jubilejno srečanje izseljencev z območja Primorske. Pripravlja ga novogoriška podružnica Slovenske izseljenske matice, ki letos slavi 25. obletnico ob-
stoja. Družabno srečanje s kulturnim programom bo jutri ob 19. uri v hotelu Sabotin, medtem ko bpdo že danes ob 18. uri v istih prostorih cd prli dokumentarno razstavo o izseljencih iz Primorske v Severni in Juž ni Ameriki.
Na liceju izdelali vsi maturanti
Včeraj smo izvedeli, da vsi maturanti na trgovski zreli. Z veseljem lahko danes zapišemo, da isto velja tudi za licejce, saj so vsi štiri dijaki izdelali. Nihče ni bil briljanten, konec koncev pa ocene niti niso tako slabe. Izidi mature na liceju «Primož Trubar* so sledeči: Carlo Bolčina 39/60, Boris Cotar 46/60, Eva Orzan 45/60 in Maddalena Prinčič 48/60.
Izidi mature na učiteljišču bodo znani v prihodnjem tednu.
• Na pokrajinski upravi obveščajo, da je še vedno odprt vpis v prvi razred slovenskega tečaja na zavodu Galilei. Dovoljenje za odprtje tega tečaja naj bi dobili v nekaj dneh, zato naj dijaki potrdijo predvpise.
V okviru programa poletnih glasbenih in kulturnih prireditev, ki ga pri pravlja deželna ustanova za razvoj turizma, bosta dve pomembni prireditvi tudi v Gradišču. Na posebej pripravljenem odru na odprtem, v Ulici Ciotti, bo 29. julija nastopil folklorni ansambel «Ballet Antilles Guyane» s spletom tipičnih pesmi in plesov iz Guadaloupe, Martinike in Gvajane. 1. septembra pa bo v Gra dišču gostovala skupina «Dimensione Balletto» iz Padove, ki se bo pred stavila s sporedom klasičnih baletnih plesov.
Poleg zgoraj omenjenih prireditev, za katere skrbi deželna ustanova za turizem, pa bo v Gradišču v poletnih mesecih še nekaj drugih glasbenih in
Razna obvestila
Uradi SKGZ v Gorici bodo julija in avgusta odprti za stranke samo od 8.30 do 12.30.
Goriški ljudski radio (Radio popola-re) priredi od danes do nedelje na go-riškem gradu poletni praznik. Poleg «običajnega» sporeda bo tudi tekmovanje v rock and rollu.
plesnih prireditev. V soboto, 30. julija, bo skupina «Dramsan» predstavila vrsto glasbenih in plesnih točk pod naslovom «Alfabeto», naslednjega dne pa bodo v Gradišču gostovali najboljši gojenci baletnih šol iz naše dežele.
Za zaključek poletnih prireditev je napovedan nastop ansambla «7 poeti e le Super star s», 2. septembra.
Spoštovanje paravic uporabnikov KZE
V okviru goriške Krajevne zdravstvene enote je pričela delovati 6. komisija, ki ima v svoji pristojnosti zaščito pravice do zdravja in odnose s prebivalstvom. Delo komisije bo osredotočeno predvsem na uveljavljanju zahtev in spoštovanju pravic uporabnikov zdravstvenih uslug, za pravičnejše in čimbolj humano izvajanje zdravstvene reforme.
Vsi prebivalci bodo lahko seznanili komisijo s pritožbami in raznimi o-sebnimi primeri, s tem da pišejo na KZE št. 2, 6. komisija. Ul. Vittorio Veneto 24 Gorica. Poleg tega ima ko-misija že v načrtu izdajo posebnega priročnika, ki bo seznanjal uporabnike o uslugah, do katerih imajo pravico, in kako lahko te pravice u-''eljavijo.
Komisijo sestavljajo:	predsednik
Gradimir Gradnik, podpredsednik Paolo Sluga, in člani Aldo Basso, Duilio Bernes, Ferruccio Bigatton. Salvatore Colella, Raffaele Franco, Andrej Jarc, Giovanni Maiani, Gio-vanni Mattei, Danilo Mazzarini, Marino Piani, Albino Pillon in Romana
Prijetno vzdušje v poletnem občinskem vrtcu v Ulici Brolo
Pouk v skoraj veeh otroških vrtcih se je zaključil že junija, bolj redke so tiste vzgojno-varstvene ustanove., ki so odprte tudi sredi poletja. Ena takih je slovenski otroški vrtec v Ul. Brolo v Gorici, ki bo odprt še do 26. t.m., obiskuje pa ga vsak dan okrog 20 otrok iz mesta in okolice. Vrtec je občinski, v njem pa so v glavnem otroci, ki so med rednim šolskim letom obiskovali pouk v dveh občinskih vrtcih, nekaj pa je tudi otrok, ki prihajajo iz drugih vzgojno-varstvenih ustanov.
Otroci dobijo pri nas malico in kosilo, nam je te dni povedala dežurna vzgojiteljica Marija Lebanova. Varstvo traja od 8. ure do 14.30. Seveda so morali starši za vzdrževanje doplačati manjši znesek, drugo pa krije občina. Glavni namen poletnega vrtca, letos so ga organizirali drugič, je poskrbeti ustrezno varstvo otrok v poletnem času, zlasti v tistih družinah, kjer sta oba zakonca zaposlena in kjer nimajo komu zaupati varstvo otrok. Prav ta kriterij so upoštevali tudi pri sprejemanju otrok iz drugih vzgojno varstvenih ustanov.
Pobuda se je izkazala kot zelo pozitivna in zato bodo poletni otroški
vrtec po vsej verjetnosti organizirali tudi v prihodnjem letu. Sicer pa se pouk v vrtcu odvija nekako po programu, ki velja za pouk med rednim šolskim letom. Največ je seveda igre in petja, pa risanja in pisanja. Otroci se zadržujejo največ zunaj, na odprtem. Edina razlika z rednim poukom je v številu vzgojiteljic, saj bo-
do v mesecu dni zamenjali kar tri. Najprej so spoznali Giulio Brellicho-vo, te dni, skrbi zanje Marija Lebanova, v prihodnjem tednu pa bodo dobili Heleno Gravnerjevo, ki bo z njimi do 26. julija.
Te dni je razposajeno druščino obiskal naš fotoreporter in tako je nastal gorni posnetek.
Tomadini.
Nasvidenje poletno Središče
Veselja, igranja ob delu, plavanja, družabnosti, pa še kaj, bo konec. V mislih imamo Slovensko poletno središče v Dijaškem domu, ki se bo danes popoldne sklenilo s prijetnim srečanjem staršev, otrok in seveda vzgojiteljev in animatorjev, ki so skoraj tri tedne živeli z množico (skoraj sto jih je bilo vsak dan) mladih in najmlajših.
Srečanje bo danes ob 17.30, seveda v poletnem središču.
Občinska uprava v Doberdobu namerava zaposliti uradnika, ki bo skrbel za občinsko knjižnico. Delovni čas je predviden 10 ur tedensko, odškodnina 7.500 lir na uro. Pogoji: starostna meja od 18 do 35 let razen izjem, ki jih predvideva zakon, diploma višje srednje šole. Prosilec mora v prošnji navesti da je brez zaposlitve in da obvlada slovenščino. Prošnje na kol-kovanem papirju je treba nasloviti do 31. julija na županstvo v Doberdobu.
Poletni urnik vlak0'
ODHOD V:	u,
Trst - 0.17 L, 5.35 L (sad10 L,; lavnikih), 6. 18 L, 7.15 P delavnikih), 7.49 L, 8.19 P-.
10.43 L, 11.13 B (samo prvi v obvezna rezervacija), 13-45 j, j). L, 16.00 P, 16.55 L, 18.28 h. |
E, 20.15 L, 21.45 L, 22.08 L. wj Videm — 0.18 L, 6.06 L; * M
7.16 L, 8.05 P, 10.44 L, 13-1° ^ 15.27 L, 16.56 P (vozi ob L, 14.41 P, 15.15 P (vozi
i
kih), 17.26 L, 18.26 P (samo ^ i
U.KmlriLI 1(10(1 T O A 14 P.
lavnikih), 19.00 L, 20.14 P.
21.34 P.	i7j7 V !
Nova Gorica — 8.07 L,
PRIHODI IZ:
Trsta — 0.17 L, 6.05 U p m 7.12 L, 8.02 P, 10.40 L, 13-06 ^ L, 14.40 P, 15.25 L, 17.51 L, 1 f (samo ob delavnikih) 18.58 P, 20.54 L, 21.33 P.
Vidma — 0.16 L, (samo
TJ (
nikih), 0.34 L, 6.16 L, 7.14 P' 8.1*
ob delavnikih), 7.47 L,
P, 10.41 L, 11.12 B (samo j
red, obvezna rezervacija),
14.25 L, 15.59 P, 16.54 L, Jp 19.09 E, 20.12 L, 21.44 L, 22V« j— Nove Gorice — 9.57 L, l^ g .1 L - lokalen, P - pospešen, spresni, B - brzec
DANES V GORICI
Nadaljevanje procesa radi roj? j v banki •
Pred okrožnim sodiščem
se bo danes nadaljeval P1"
petim obtožencem iz Veneta^, 1 jenih bančnega ropa v P°“ j/ Banca del Friuli v Gradišča f
Daiitd uti ruuu v	i«|
katerih drugih kaznivih delV ces se je pričel pred tedno« t>-branjem obtožnice, zaslišanje m žencev in tudi nekaterih sodbo naj bi predvidoma Pre ■-danes v poznih večernih
Kino
Gorica
VERDI Zaprto do 28. julija- ^ pi CORSO 19.15—22.00 «ApocaliFL«9 VITTORIA 17.30-22.00 «L’imF p
piaceri sessuali*. P repov1 dini pod 18. letom.
-cdan
Tržič	i
EXCELSIOR 18.00-22.00 «SWU lucinazione*.	_yi *
PRINCIPE 18.00-22.00 «1 n° bari*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00 »Veličastni*-«Razvneti duhovi*.
SVOBODA 19.00 »Črni sin*-«Seks v sto lekcijah*. DESKLE 20.30 »Pirati avtoc^
Ob
Ob
PRIMORSKI DNEVNIK — 15. julija 1983
goriški dnevnik □
stran
Pogovor z nekaterimi slovenskimi dekleti
Delo prodajalke ni postlano z rožicami marsikdaj se jim zgodijo tudi krivice
Ob sedanji krizi dijakinje ne dobijo poletnega dela
počj^ kateri dijak izkoristi šolske zapodi?6 za da si poišče začasno služj ripk .*n s* s poletnim delom za delo ^ denarja. Za nekatere je ^dira°tre^no’ da lahko še naprej le za ŽJ?: v večini primerov pa gre odvisni*?’ da bi bili vsaj deloma ne-p.°d staršev, ki jih vzdržujejo.
.zaP°slitev ponavadi iščejo vse do*] • H0*" dekleta. Slednja so sij zan j?’ imela precejšnje možno-k°t Ptobtve predvsem v trgovini in s(Kt'a.Ja^ce’ Pa tudi v kavarnah dajalko1Skih-podjetjih. Delo kot pro-le 50 z največjo lahkoto dobiva-so ji|j, tom slovenske dijakinje, ki dortiesti ®°Vci kar iskali, zaradi nena-^ livega znanja slovenščine.
kajtjJ Sm°. da je bilo tako do lani, tišfcu tr •S krizo, ki Jc zajela go-njetn DJPv'no z drastičnim zmanjšale pos^i °^a jugoslovanskih kupcev, ta, k, izredno težko dobiti trgov-dajaiko * i*?toti zaposlil še kako pro-tednih ’ Sai ^ glede na potrebe že Ka Pr°dajalk preveč. iofeti?0 * o tem pogovarjali z ne-hjih šoi .dijakinjami slovenskih sred-sčc ajj’ ^ so v prejšnjih letih po me-“ dya delale v trgovinah, so °1 Povedale, da ni letos no-
V	s'nžboUPan.ia’ da bi jih kdo vzel
V	It&n/ *^ikar ne govorimo o delu kiredn^3^ saj ga ni niti za tiste, soglasn” Javljajo ta poklic,» so nam biti Povedale. «Letos je težje do-je hialo d Vuge vrste zaposlitve, ker Pašim,- in dosti konkurence. Med delo ie PriJatelji in sošolci so dobili ali tvj., Ig ki imajo starše trgovce
xxk> | i se iru za li na
Te .. ”” kdo vzel.*
'n bodo praktično delali
['ajbriiji Sl ustali se bomo morali v • i>ortfrn Primeru zadovoljiti s tem, it nas .'' zaslužili na trgatvi, seveda, <o u °° kdo vzel.*
Sednn?!°v't've so vzbudile v nas ra-JJtaju rJ\ da bi poizvedeli kako se delaj,, v dajalke, ki kljub vsemu še 'iijakju; pariških trgovinah, torej ne 'dpiosp,-.’ ki iščejo največ dvo- ali tolado v?0 zaposlitev, ampak tiste Pvodaj^j, °Vonko, ki redno delajo kot ‘teli 7	, iz jx>govorov, ki smo jih
p« v i.aokaterimi izhaja, da so po-,daj j ®tofih delajo res težki, marsi-ahko tw1V,ljaj° krivice, ne da bi se Sv»je ^ ' komu pritožile in uveljavile S^Pravičene potrebe in zahteve. “ - a ne gre, da bi tu posploše-
k^®> dT*6 Pvudajalke so nam pove-Sio ^ nekateri primeri, ki jih )a%j0 Vedli, v zadnjih mesecih po-vodno bolj pogosto v raznih
goriških trgovinah, da pa to ne pomeni, da je povsod enako. Krivično bi bilo, če bi obtoževali trgovce kot take, ne da bi skušali ločevati med dobrimi in slabimi. Nekaj pa je gotovo: prodajalke so med vsemi poklici na enem od najnižjih mest glede zaščite pravic. V veliki večini primerov lahko delodajalec samovoljno odloča o delovnih pogojih. Tako se dogaja, da če je gospodar pošten, so tudi pogoji za prodajalke sprejemljivi, odnosi na delovnem mestu dobri, izplačilo prepjemkov redno in v skladu z zakonom ter delovno pogodbo. So pa tudi manj pošteni gospodarji. V teh primerih se dogaja to, kar smo zabeležili v pogovorih z nekaterimi prodajalkami.
K. R. in G. C. (iz razumljivih razlogov navajamo samo začetnici) delata v neki trgovini v mestnem središču. Gre za eno od tolikih pisanih trgovin z «jeans & casual», ki so kot gobe po dežju zrasle pred nekaj leti. Tedaj je bil zaslužek dober, tako da je gospodar odprl še nekaj trgovin, ne samo v Gorici, ampak tudi drugod. Pa so prišli slabši časi, zmanjkalo je dela in zaslužek ni bil več tako masten. Je to posebno prizadelo našega trgovca?
«Ne bi rekla,* je dejala ena od prodajalk. «še vedno se vozi z dragimi avtomobili, vzdržuje ženo in ljubico ter trosi milijone na najrazličnejše načine. Seveda jih trosi zase, za nas pa nima denarja. Nekaj prodajalk, ki so delale v njegovih trgovinah je odpustil že pred časom. Medve sva bili v tem pogledu srečnejši. Toda kaj, ko že dobrih 7 mesecev ne dobiva plače. Nekaj denarja nam je v tem času dal, toda šlo je vsakokrat za 50- ali 100-tisočake, ki nam jih je dal na račun. Za plače pa pravi, da nima denarja.*
Ko smo ju vpršali, naj nam bolje razložita zadevo, sta nam povedali, da sumita, da jima gospodar ne plačuje niti socialnih dajatev. «Pred časom je govoril, da nama bo moral skrajšati delovni urnik, potem pa o tem ni bilo več govora. Morda nama je uradno res skrajšal umik na 4 ure, čeprav medve delava vsak dan po 8 ur. Plač pa nama ne izplačuje, zato da bi se medve tega ne za vedali.*
Povedali sta nam, da nimata dokazov za to, čeprav sta skoraj gotovi za goljufijo, saj je že bilo v Gorici več podobnih primerov. Zakaj se torej ne
obrneta do sindikata ali na inšpektorat za delo? Dvignili sta rameni in sprva molčali. Potem je ena od njiju povedala, da je neka njena prijateljica, ki je delala prav v sosednji trgovini, skupaj s še eno prodajalko zahtevala poseg sindikatov, ker prav tako nekaj mesecev ni prejemala plače. Takoj je dobila ves denar, do katerega je imela pravico, dva meseca kasneje pa je izgubila službo.
O podobnih težavah nam je govorila tudi S. D., ki dela v neki drugi trgovini. Plačo prejema redno, le da je precej nižja, kot bi morala biti. Bila je pač prisiljena, da je pristala na take pogoje, saj ni dobila drugega dela. Niti si ne upa protestirati, saj tudi nad njo visi Damoklejev meč izgube službe: gospodar bi jo brez težav lahko nadomestil z eno od tolikih prodajalk, ki iščejo zaposlitev. Ob u-govoru, da bi moral gospodar imeti utemeljene razloge za odpust, sicer je ne bi mogel nadomestiti z zaposlitvijo nove osebe, nam je odgovorila: «Nič lažjega kot da te obtoži, da kradeš. Med kupci so tudi taki, ki, ko le morejo, odnesejo kak kos blaga, ne da bi ga plačali. Če se hoče gospodar enostavno rešiti prodajalke, je dovolj, da naprti njej krivdo za u-kradeno blago.*
Povedati pa je treba, da ni povsod tako in da so, kot smo že menili, boljši in slabši trgovci. Katja (tudi ona je raje zamolčala priimek) se je pred kratkim zaposlila kot uslužbenka, prej pa je bila prodajalka v dveh trgovinah. «Delo je bilo trdo in slabo plačano. Precej slabo sem se počutila v prvi trgovini, kjer nisem med delovnim umikom smela niti na stanišče. Marsikdaj sem bila v trgovini sama, kar ni bilo prijetno ob precejšnjem navalu kupcev. Ko pa se je zmanjšalo njihovo število, sem izgubila službo.*
Katja si je potem poiskala delo v drugi trgovini, kjer pa je dobila le začasno službo. «Pri novem gospodarju je bilo dosti boljše. Delo je bilo prijetnejše, plača boljša, gospodar ni bil siten in ukazovalen kot prejšnji. Vendar to ni dolgo trajalo, saj sem morala le nadomestiti drugo odsotno prodajalko.* Zaradi tega si je poiskala drugo službo in jo naposled tudi dobila. «Da bi se vrnila v trgovino?* je dejala, ko smo jo vprašali če bi šla spet za prodajalko. «Oh ne, nikakor ne, razen če ne bi imela prav nobene druge možnosti.*
MARKO MARINČIČ
Tokrat jo je odprl Pepe Dacov
V Doberdobu veliko vina zato vedno več osmič
Letos je v Doberdobu, kot sicer tudi povsod na Krasu, vina veliko. Osmice se vrstijo druga za drugo, v Doberdobu je bilo letos tudi po več osmič hkrati, kar se le redkokdaj dogaja. Skoraj vsak pridelovalec vina ga ima preveč za svojo rabo in ga zato proda. Pred drugo svetovno vojno je bila v Doberdobu le ena «privata» in ta pri Rošotevih, ki so jo vedno odprli na velikonočni ponedeljek. Jožef Gergolet, Pepe Dacov po domače, nam je povedal, da oni takrat niso imeli žvepla, zato je vse grozdje uničil mrčes ali druge bolezni. Sicer so Dacevi posadili prve trte na «dugi njivi* (njihovi so sedje, Rošotevi imenujejo ta del «rebulica*) šele leta 1939, zato imajo že od let po vojni vsako leto osmico.
Pred dnevi smo jih obiskali, ravno na dan odprtja osmice. Kljub zgodnji uri je bilo razmeroma dosti obiskovalcev. Vsakdo je imel «iz-govar* za to; Marjo Galo ker je pač sosed, Pepe Ferliško in Mači sta komaj končala delo okoli hiše in sta se morala odpočiti. Lino se je komaj vrnil iz ladjedelnice, žejen seveda. . . in tako dalje. Tudi gospodar je bil dobro razpoložen, verjetno zaradi tega, ker je bil prvi dan, čez par tednov bi nas verjetno sprejel malce hladneje. Po poklicu je Pepe Dacov pristaniški delavec, vsi pa vemo, da omogoča ta služba precej prostega časa, tako, da imajo dejansko skoraj vsi «portuali» kak drug konjiček, malce za šalo, malce zares. S tem si prislužijo še kak tisočak in pa se s tem izognejo dolgočasju, kar je tudi pomembno: Albano in Jožko Fi-fin zidata hiše, Pepe šervo in Dreja Juvanežev se kratkočasita v
% ; s°Pisu L’Arena di Pola, ki eorišlci .urectoi/c, objavlja nekdanji a-Pan *n nekdanji vidni pr-je , j? krščanske demokracije filiale j) Pokrajinski tajnik) Pa-2’te’Kar' Simone svoje tedenske ?°0ajQn.Je o goričkem političnem * Prerfi Ker 9“ I« njegova stran-/ftoin ip,Tev}i leti na najbrž nelep ii0 « fCn0^ O(iža0aia (danes martini toži po njem in njegovi •“Pio ^sposobnosti) je čisto nelo-a so njegovi komentarji v
Pikri komentarji nekdanjega župana
prej omenjenem tedniku precej zagrenjeni.
Eno stran časopisa, ki je sicer namenjen istrskim beguncem, ki ga kar izdatno podpirajo, če upoštevamo vsakotedenske prispevke v sklad lista, posveča De Simone goričkim dogodkom, kjer živi kar precej Istranov, pa čeprav starejši izumirajo,
njih otroci pa so se vključili v tukajšnje življenje in niti ne pomišljajo kakšna je domovina njih o-četov.
Na tej goriški strani najdemo zagrenjene komentarje o goriških dogodkih. «Pades», «Pascal dai Si-mons», «Viudut», so razni podpisi nekdanjega župana, ki se čuti emar-
giniranega, tako piše v zadnji številki tednika, podpisi pod članki v katerih ožigosa sedanje prvake goričke krščanske demokracije, še zlasti upravitelje. Marsikdaj zadene kritik v živo, kajti v njegovih časih je bilo na marsikaterem področju več pobud kot jih je sedaj.
Od časa do časa najdemo torej tudi kritike in to je še posebej važno v trenutku, ko se je večina časopisja omejila le na golo objavljanje kronike.
vinogradih itd.
S Pepetom Dacevim smo pokramljali o naslednjem:
«Povsod je veliko preveč vina, kateri so po vašem mnenju glavni razlogi, ki so pripomogli k temu, da je prišlo do prevelike ponudbe?
— Na splošno je bila lanska letina precej uspešna, v smislu, da smo skoraj vsi pridelali če že ne več vsaj toliko vina kot ponavadi. Narava je torej bila z nami precej bolj dobrohotna kot ponavadi. To seveda velja tudi za Laško, kjer pa je vino nekoliko bolj poceni kot pri nas, zato so se kupci, ki kupujejo vino v velikih količinah večinoma preusmerili na drugo tržišče. Poleg tega pa smo opazili, da zadnja leta ne prihajajo k nam več Tržačani, ki so vedno množično obiskovali naše osmice. Moram povedati, da sem glede prodaje vina letos bolj pesimist kot ostala leta, saj je v Doberdobu le malo kmetov, ki se lahko ponašajo s tem, da so prodali vse vino, ki je bilo namenjeno prodaji.
«Kmetujete verjetno že od mladih nog, na to ste seveda privadili tudi sina Ediča in hčer Luiso?»
— Rekel bi, da nameraval sem jih izučiti. Zabeležil pa sem popoln neuspeh. Ne vem, če bi mi znala prinesti malico na «dugo njivo*, saj verjetno ne pomnita kdaj sta bila zadnjič tam. To na žalost velja tudi za druge mladeniče, ki ne pokažejo obsolutno nobenega zanimanja za vinogradništvo in prepričan sem, da bo po nas v vinogradih kraljevala trava. Vsemu temu nezanimanju pa seveda tudi botruje ekonomska plat kolajne, na dlani je namreč, da vinogradništvo absolutno ni več ekonomsko rentabilno. Ena izmed rešitev bi lahko bila ustanovitev kmečkih konzorcijev kot so to uspešno storili v Brdih ali na tržaškem Krasu. Tako bi lahko naše vino ustekleničili in mu dvignili komercialno vrednost.
«Katere vrste vina pa prodajate?*
— Od belega vina imamo rizling in tokaj, črnega pa merlot in kabernet.
Prijatelji žlahtne kapljice kar hitro torej k Dacevim v Doberdob, kjer boste v hladnem «skednju» lahko popili žlahtno kapljico, ki je ne bo kar zlahka zmanjkalo...
FABIO GERGOLET
^nko Marušič	3.
® let zadružnega gibanja banskih mizarjev
■'''Vida9:.1910 ie prišla solkanska mizarska zadruga v *6 toie]C'*°: ®e Pred dvema letom cvetoče podjetje, ki ,6t m j..0 ^va tovarniška obrata ter združevalo tride-Vj , arskih delavnic s približno 300 mojstri in de-H Seer vajenci, je propadlo. V likvidacijski postoma ža.r!6 vmešala država, da reši stroje, ki jih je h ^ki tgi v najem; nepremičnine je odkupil sol-rt rob tovarnar Lenassi. Polom zadruge je privedel jkijg.Propada tudi mnoge obrtnike. Še v času likvi-% ^ postopka so državni organi pričeli z ak-'1 saclo Se osnuje nova zadruga. Ta poskus ni obro-v Prišla je svetovna vojna, ki je s svojimi po-- Po k ^enteljito spremenila podobo Solkana.
O
‘6 o .“ouni prvi vojni se je zaceia oonova por u-3!'tnlj°''toke. Nastopilo je obdobje, ki je dajalo med U ijj a°ločeno prednost tudi mizarstvu, stavbene-j Poibf^totvenemu. Solkanski mizarji so tedaj zno-10 šg x, R na svojo zadružno organizacijo. Veliko je žtbo c*anov prejšnje zadruge. In še nečesa ne mo-&biti ko govorimo o razmerah tistih let. razmere, predvsem pa ruska oktobrska re-■ so delavce in obrtnike navajale k bolj or-
Člani mizarske zadruge v letu 1902
ganiziranemu združenemu nasopanju. 20. avgusta 1921 je bila pri okrožni sodniji v Gorici registrirana Produktivna zadruga solkanskih mizarjev. To tretje solkansko mizarsko združenje je delovalo v Grinnoverjevi graščini, po domače imenovani Palač na severnem
koncu Solkana. Predsednik zadruge je postal Josip Komel, čl^na načelstva pa sta bila Ivan Bitežnik in Ivan Srebrnič. Spočetka je imela 30 članov, kasneje pa se je število povečalo, a ni preseglo števila 50. Zadruga si je v Solkanu uredila lastno prodajalno, kasneje pa še v Gorici dva trgovska lokala. Kmalu pa so se splošne gospodarske in politične razmere spremenile. Obnova Goriške se je bližala koncu, državni organi pa so zadrugi naložili velike davčne dajatve. Članstvo se je odločilo za likvidacijo in na občnem zboru 8. decembra 1923 so se člani sporazumeli, da odstopijo imetje zadruge s posebno kupoprodajno pogodbo Josipu Komelu.
Solkanski mizarji so se zopet znašli v slepi ulici. Le posamezniki so uspeli osvojiti tržišče, toda večina jih je dočakala težka leta, ki jih je na prelomu dvajsetih in tridesetih let prinesla svetovna gospodarska kriza. Gospodarskim težavam se je pridružila še državna politika fašizma, ki je pokončal vsako obliko demokratičnega življenja, obenem pa je pritiskal tudi na slovensko narodno manjšino. Gospodarske in politične razmere so tedaj mnoge Solkance pognale na pot emigracije v matično domovino in v druge države sveta, predvsem v Argentino. Mizarji, ki so ostali doma, pa so prav v kriznem času znova hoteli poiskati rešitev v zadružni povezavi. Solkancem je tedaj priskočil na pomoč urad za pospeševanje industrije iz Gorice. Maja leta 1932 je bila v Solkanu slovesno ustanovljena Comunita artigiani mobilieri ali na kratko CAM, ki je seveda kot obrtno združenje nosilo vse značilnosti časa, v katerem je nastalo. CAM je nedvomno vplival na kvalitetni razvoj solkanskega mizarstva.
Na seji zveznega sveta italijanske nogometne zveze
Italijanski nogometni pokal
0 Zicu in Cerezu bo odločal CONI
Potrjene pa so bile pogodbe ostalih igralcev, ki so bile se v dvomu
Triestina v prvem kol« doma proti ekipi Piše
RIM — Včerajšnja seja zveznega predsedstva in zveznega sveta italijanske nogometne zveze je v bistvu potrdila to, kar se je napovedovalo vse prejšnje dni: potrjene so bile pogodbe Eloia (Genova), Kiefta (Piša), Coecka (Inter), Batiste in Laudrupa (Lazio) ter Pedrinha in Luvanora (Catania). Zavrnjena pa sta bila priziva Rome in Udineseja v zvezi s Cerezam in Žicam, o katerih bo razpravljal CONI na seji 19. t.m. Poleg tega je bila zavrnjena prošnja Avellina glede Ferrettija.
Glede zgaraj omenjenih pogodb, za katere so zainteresirana društva predstavila dodatno dokumentacijo, je zvezno predsedstvo menilo, da so z novimi kapdtali ali financiranjem članov popolnoma krili večje izdatke. Še največ dvomov je do včeraj vladalo za Eloia, o katerem je Dal Cin trdil, da je pogodba glede Žica slična Ekidevi, vendar se je tudi zanj vse srečno izteklo.
Največja in za javnost tudi najzanimivejša primera. Žico in Cerezo, pa še vedno čakata končne besede. Zvezni svet namreč ni sprejel prizivov Rame in Udineseja, tako da bo o tem razpravljal CONI. Prvo sejo bo. imel že 19. t.m., vendar je težko pričakovati, da se bo vse rešilo v nekaj dneh, čeprav obljubljajo, da bodo zadevo skušali čimprej spraviti z dnevnega reda. Za to priložnost bodo posvetovalno nalogo poverili priznanim izvedencem, kot so
Žico bo še počakal
profesorji Massimo Saverio Gianni-ni, Giuseppje Guarino in Rosario Ni-colo. V krogih CONI vsekakor prevladuje mnenje, da bosta prošnji ugodno rešeni.
Prav v zvezi z Žicam je včeraj prišlo tudi do srečanja med furlanskimi poslanci Santuzom (KD), Ba-raeettijem (KPI), Gaspjarottom (KPI), Fortuna (PSI) in Scdvacricchijem (PSDI) s predsednikom videmskega prvoligaša Mazzo in glavnim ravnateljem Dal Cinam. Mazza in Dal Cin sta orisala in izročila kopijo priziva v zvezi z Žicam. Parlamentarci so se ob tem zavzeli, da bi športne oblasti čimprej proučile vso zadevo.
Na včerajšnji seji zveznega sveta pa je bilo na vrsti tudi več drugih
vprašanj, še zlasti so pjomembni skle-p»i v zvezi s sodniško organizacijo, v kateri naj bi prišlo do pjopjolnega preustroja. Poleg tega so določili sodnike, ki bodo Italijo zastopali na mednarodni ravni. To so Agnoiin, Bar-baresco, Bergamo, Casarin, D’Elia, Lo Bello in Mendcucci. Casarin bo seveda na razpjolago FIFA šele pjo 31. oktobru, ko mu pjoteče znana izključitev. Zvezni svet je tudi sprejel prošnjo Stefana Pellegrinija in mu pamilostil preostalo kazen (s tem je tudi afera v zvezi z nogometnimi stavami pjovsem zaključena). Razen tega so tudi sklenili, da predstavijo kandidaturo Italije za organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva leta 1990.
RIM — Prvo kolo italijanskega nogometnega p>okala ne bo prineslo velikih dvobojev, px>leg 'tega bodo skoraj vse ekipie A lige igrale v gosteh. Tako je včeraj odločilo žrebanje pja-rov italijanskega {jokala, ki se bo pričel 21. avgusta. Koledar so sicer sestavili z elektronskim računalnikom CONI, pri tem pa so imeli nekaj težav, ker so razne skupine med seboj pjovezane zaradi prisotnosti ekip iz i-stega mesta.
Skupno bo osem skupin, v vsaki pja bo pjo šest ekip. Triestina nastopja v prvi skupjini. Podrobnejši spjored 1. kola je naslednji:
1. SKUPINA: Campjania - Sampj-doria, Pistoiese - Cremonese, Triestina - Piša; 2. SKUPINA: Catanzaro -Lazio, Perugia - Juventus, Taranto -
Ob zaključku prestopnega roka za italijanske košarkarje
Bariviera po desetih letih spet pri Billyju
Tržaški Bic si je zagotovil Še
Danes se zaključi prestopni rok tudi za italijanske košarkarje. Novosti ni bilo prav veliko, vse pa so zadevale sicer znane, a že starejše košarkarje. Tako je Bertolotti prestopil od Biča k Bancoromi, Brumatti od Ber-loninija k ekipi Cantine Riunite iz Reggio Emilie, Ferracini od Billyja k Benettonu. Včeraj so spjoročili še «zgodovinski» povratek Renza Bari-viere k Billyju. Bariviera je od milanskega društva odšel pred desetimi leti in nato nastopal za različne klube (Jollyeolombani Forli, Femet Tonic Bologna, Ford Cantu), nazadnje pa se je pri štiriintridesetih letih vrnil k društvu, kjer je zaslovel. Billy bo tako z Bariviero, Enziom Rivo (ki ga je odkupil od Benettona), Premierom, Meneghinom, D’Antonijem, Francom Bosellijem in še z drugim Američanom, ki ga bo trener Peterson izbral šele avgusta, ponovno eden glavnih kandidatov za naslov državnega prvaka.
Kar se tiče tujih igralcev, so jih
nekatera društva že izbrala, večina pa še ne. V glavnem se bodo ekipje ojačile z Američani, Jugoslovani pa bodo verjetno trije: Delibašič, v Ca-serti, Jerkov v Trevisu in Dalipagič v Vidmu (če bodo Videmčani rešili svoje finančne probleme in dobili abi-naci jo).
Če ne bo prišlo do novosti v zadnjem trenutku, bo goriški San Bene-detto imel dejansko nespremenjeno postavo v primerjavi z lanskim letom. Treniral pa ga bo, kot znano, bivši trener državne reprezentance Primo.
Tržaški Bic ni doslej še izbral obeh tujcev, kar pa se tiče italijanskih igralcev, gre omeniti, da je tržaško društvo zelo pjomladilo ekipo. Poleg Tonuta, Fabbricatoreja in Agostinisa bodo v prihodnjem prvenstvu igrali za Bic še center Lanza, režiser Pa-lumbo in krilo Goti. Le-tega je Bic dokončno odkupil od bolonjskega Gra-narola (bivšega Si.nudyneja). Sandro Goti je star 22 let in meri 1,94 m.
Medtem so spjoročili izid «dražbe»
Goti ja
za bivša «oriunda» Mellila in Campa-nara, ki sta pred nedavnim pjostala polnopravna Italijana. Mellilo bo v prihodnji sezoni ojačil ekipjo Benet-ton iz Trevisa, Campanaro pa bo i-gral, kot v prejšnji sezoni, pri Violi iz Reggio Calabrie.
Italijanska košarkarska zveza je včeraj izdala tudi spored tekem prvenstva 1983/84. Prvenstvo se bo začelo 2. oktobra, regularni del pa se bo zaključil 15. aprila. V prihodnji sezoni bo torej, v primerjavi s prejšnjimi leti, veliko manj tekem med tednom. Lete bodo namreč le štiri in bodo vse na spjoredu ob četrtkih (1. in 22. decembra, 5. januarja in 22. marca).
V prvem kolu (2. oktobra) bo goriški San Benedetto igral doma z e-kipo Star (bivša Cagiva) iz Vareseja, tržaški Bic pa na tujem z državnim prvakom Bancoromo. V A-2 ligi pa bo videmski Udinese igral na doma čem igrišču z ekipo Lebole iz Mester.
Bari; 3. SKUPINA: Cavese - ^ Cosenza - Napjoli, Udinese -
4.	SKUPINA: Cesena - Inter,
- Avellino, Sambenedettese -
5.	SKUPINA: Arezzo - Milan,
ta - Padova, Rimini - Roma; ®- »i PINA: Foggia Monza, Geooa ' lermo, Vicenza - Torino; 7. SKUr Carrarese - Cagliari, Catania -giana, Verona - Campjobasso; 8. J | PINA: Casertana - Lecce, C®110	:
scoli, Pescara - Fiorentina.
C KOLESARSTVO - Stos*^. ] dvajset kolesarjev se bo jutn ^ lo za zmago na deseti krožiu ^ po Furlaniji. Med najbolj v"m , imeni so Moser, Battaglin. i Visintini, De Wolf, Prim, ^ Baronchelli, Gavazzi in Parm22,
Tudi Elsner
zapušča Olimpij0
Ljubljanski Olimpiji se.vv,kje njem pjrvenstvu ne obeta nač o°. . saj je ekipa, ki se je v komaj Šp nem nogometnem prvenstvu solidno sedmo mesto, praktično ^ padla. Ljubljanski prvoligaš J*! j breč ostal brez vrste najboljši2 ^, cev, med katerimi je tudi 'ff je prestopil k beograjski Črve®^ zdi. Poleg Elsnerja odhajajo ^ ^
čevič (Dinamo Vinkovci), Iskr® p duk), Bošnjak (Dinamo Zagrebk ^
tinovič (Partizan). Ker bo taš° brez najboljših, je tudi GugoiJ vedal svoj odhod.
Z MALI NOGOMET — Včeraj v Rimu pjričelo drugo evrops* Jj venstvo v malem nogometu, ^ terem nastopja cela vrsta zvezdnikov, kot so Altafini. segna, Claudio Sala in -CharP5-
Z MOTOCIKLIZEM - Franco^
ni je včeraj zapustil klimko -■* j kjer se je že deset dru r hudi nesreči, ki jo je doživel Nizozemske. Ob pjrihodu na Recanatiju je Uncini dejal, 33	|
nekoliko zmeden in da se ve j nja dobro, kaj se mu je P Dodal pa je, da čuti pxxnanjkai motorju
Kolesisrskla dirka po Franciji
Simon ne popušča
AURILLAC — Francoz Pascal Simon je res občudovanja vreden, saj je tudi po včerajšnji 13. etapi kolesarske dirke po Franciji kljub zlomljeni lopatici ubranil rumeno majico in ohranil vso pjrednost pred drugouvrščenim rojakom Fignonom.
Včerajšnji dan pa je označeval tudi protest kolesarjev, ki so pjrepjri-čani, da so antidoping kontrole neustrezne (doslej so ugotovili, da so [»živila jemali Zoetemelk, Bazzo, Ro-driguez in Clerc). Že zjutraj sta se Bemardeau in Clerc sestala z ravnateljem dirke Levitanom. Ko so spjet sedli na kolo, pa so na vzpjetini Montjaux pjrofesionalni kolesarji skušali onemogočiti dirko kolumbijskim amaterjem. Doslej se še ni zvedelo za razlog takega početja.
Etapa sama ni pjrinesla nič novega, saj favoriti očitno čakajo boljših priložnosti. Pri 81. kilometru so tako Lubberding, Francoz Clerc in njegov rojak Linard, ki je v ekipi sku-
paj s Simonom, spjrožili napad, ki jim je pjrinesel tudi več kot 16 minut porednosti pjred glavnino. Manjša skupina kolesarjev jih je sicer skušala dohiteti, vendar zaman.
VRSTNI RED
1. Lubberding (Niz.), ki je 210 km od Roqueforta do Aurillaca pirevozil v 6.00'06” s pjopjrečno hitrostjo 33,490 km na uro; 2. Linard (Fr.) po 30”;
3.	Clere (Fr.) 34”; 4. Lammerts (Niz.) 7’20”; 5. Leleu (Fr.); 6. Van Der Poel (Niz.); 7. Didier (Luks.); 8. Vanoverschelde (Fr.); 9. Wijnants (Bel.); 10. Bazzo (Fr.) vsi v istem
SKUPNA LESTVICA 1. Simon (Fr.) 66.34'25”; 2. Fignon (Fr.) po 414”; 3. Kelly (Ir.) 5’33”;
4.	Bemardeau (Fr.) 5'34"; 5. Delgado (Šp.) 6’42”; 6. Michaud (Fr.) 716”; 7. Madiot (Fr.) 7 28”; 8. Alban (Fr.) 9’09”; 9. Agostinho (Port.) 919”; 10. Anderson (Avstral.) 919”; 11. Arroyo (Šp.) 9*34”;
Poskusne vožnje v Silverstonu
Prost najhitrejši
SILVERSTONE — Na včerajšnjih pjrvih uradnih p>o-skusnih vožnjah za VN Velike Britanije v formuli ena je bil najhitrejši Prost na renaultu. Na drugo mesto se je uvrstil Amoux (ferrari), presenetljivi tretji čas pa je dosegel De Angelis z lotusom.
Za sobotno dirko v Silverstonu vlada veliko zanimanje, saj je od zadnje preizkušnje minil že mesec dni, ki je prinesel precej novosti. Ferrari se je predstavil z novo C-3, ki pa se včeraj zaradi nekaterih manjših nevšečnosti ni pjosebno obnesla.
Največje presenečenje je pripravil De Angelis na lotusu. V samih pjetih tednih je francoski tehnik Gerard Decarouge tako izboljšal vozilo, da je presegel vse še najbolj rožnate napovedi in pričakovanja. Nekoliko v zatišju je bilo vozilo «spirit», ki ga poganja motor honda, ki se k formuli vrača pjo pjetnajstih letih. Nekaj težav je imel tudi alfa romeo, predvsem zaradi gum.
VRSTNI RED
1. Prost (renault) 1T0”170; 2. Amoux (ferrari) 1T0"436; 3. De Angelis (lotus) 1’10”771; 4. Tambay (ferrari) 1’10”874 ; 5. Cheever (renault) ril’055 ; 6. Piquet (bra-bham) l’H"898 ; 7. Patrese (brabham) 1’12”246 ; 8. Warwick (toleman) 1’12”528; 9. De Cesaris (alfa romeo) 1T3”163; 10. Winkelhock (ATS) 1*13**493; 11. Ros-berg (williams) 1’13”755; 12. Giacomelli (toleman) minuta 13”792; 13. Baldi (alfa romeo) 1*14**006; 14. Lauda (mclaren) 1T4”267; 15. Alboreto (tyrrell) 1T4”651.
Po velikem uspiehu
Navdušenje se na kroVtf «Azzur<re» še ni pjolegl0
V italijanskem taboru se še ni poleglo navduše0^ izredno zmago «Azzurre» v regati z doslej skoraj vj' magljivo avstralsko jadrnico «Australia 2». Avstr3 sicer takoj v začetku pjovedli, a že pjred prvo b°°^ «Azzurra» dohitela in nato obdržala vodstvo do. Kljub temu, da so Avstralci pjroti koncu zmahJS stanek, je italijanska jadrnica zmagala z dvainbi0 sekundami prednosti.	. u
Razlogov za to zmago je več, velja pja orne®1 Ztfti1 «Australia 2» imela verjetno manjšo okvaro. N“- m1 pjomembno dejstvo, da je vodja italijanske P053 p * menjal kar sedem mož. Pristop svežih moči P3 bržkone tudi odločilnega pjomena za zmago. $ Po tem uspehu so sedaj možnosti oAzzurre*’m prebije v pjolfinale, vse večje. Italijanska trenutno na četrtem mestu, ki kot zadnje daj® za nastop v polfinalnih regatah. Tu pa ni izrazih2 M tov, kot so priznali sami Avstralci: «Australiag' lenee». «Victorv» in «Azzurra» naj bi imeli vsi h'
krof;
lenge», «Victory: enake možnosti.
Po dvanajstih regatah drugega ločilnega ‘Vj j; lestvica sledeča: 1. «Australia 2» (Avstral )	, it
«Challenge» (Avstral.) 9; 3. «Victory» (VB) 8,6-,v/ zurra* (It.) 7; 5. «Canada 1» (Kan.) 4,8; 6. p (Avstral.) 2; 7. «France» (Fr.) 1,8 «ChatlengeJ’ tory» imata regato več.
Mladinske igre letos v Trstu
Tradicionalne mladinske igre, pri katerih sodeluje več kot 300 mladink in mladincev iz obmejnih dežel Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške bodo letos v Trstu, in sicer 23. in 24. septembra.
Namen iger je spjoznavanje in utrjevanje prijateljskih vezi med mladimi, ki so si sosedje, a se zaradi pjo-litično - upravnih ovir bolj malo pjo-znajo. Po načelu «pjomembno je sodelovati, ne pa zmagati*, se bodo tekmovalci pjomerili v atletiki, košarki, namizne tenisu, sabljanju, streljanju, tenisu in rokometu. Tekme bodo na sta dionu Grezar, na opjenskem strelišču, v telovadnicah tržaške oSocieta gin-nastica triestina* in v špjortni pjalači.
C V drugem kolu teniškega turnirja v Bostonu je Argentinec Vilas s 6:1, 6:2 pjremagal Cancellottija, Američan Teltscher pa Claudia Panatto s 6:7, 6:2, 6:4.
Zaključno srečanje namiznoteniškega odseka ŠK Kras
V sredo zvečer je namiznoteniški odsek ŠK Kras priredil v Samatorci običajno zaključno srečanje ob koncu tekmovalne sezone. Prisotnim, med katerimi so bili tudi predstavniki KD Rdeča zvezda in podjetja Iret, je podala kratek obračun delovanja načelnica odseka Sonja Milič, ki je ugotovila, da je bila tekmovalna sezona 1982-83 zelo uspješna in v globalnem merilu je odsek dosegel, če že ne presegel zastavljene cilje. Predvsem je treba pjodčrtati uveljavitev mladih igralk, ki so pjokazale velik napredek in opozorile nase tudi v vsedržavnem merilu. Tako je v preteklih dneh tehnično vodstvo italijanske reprezentance povabilo kar pjet Krasovih igralk na skupne priprave.
Med vidnejšimi tekmovalnimi uspje-hi Krasa omenimo drugo mesto v ženski A ligi, prvo mesto moške eki pe v promocijskem prvenstvu, ki je tako napredovala v C ligo. Na držav-
nem prvenstvu pa je Kras osvojil skupno sedem kolajn, od katerih dve zlati.
Razveseljivo je tudi, da je bil Kras deležen številnih priznanj: Sonja Milič je bila tretja na novoletni anketi. Primorskega dnevnika in četrta na lestvici primorskih špjortnikov z obeh strani meje. Sonjo Dol jak so razgla-, sili za najboljšo mlado športnico Slo--veni je, društvo pa je prijelo tudi pjo-" sebno priznanje olimpijskega odbora CONI.
Sedmim igralkam so na koncu izročili plakete Krasa za vidne tekmovalne uspjehe in sicer Marini Cergol, Sonji Doljak, Damjani Guštin, Kseniji Marušič, Sonji Milič, Damjani Sedmak in Tanji Ukmar.
Po napjorni sezoni si bodo sedaj igralke in igralci privoščili nekaj dni pjočitnic. S kondicijskimi treningi ob morju bodo pjoprijeli v drugi pjolovici avgusta. (B. S.)
Med nagrajenci je bila tudi Sonja Doljak
!! pRlMORs;
KI DNEVNIK — 15. julija 1983
ŠpOrt □ stran H
Iz športnega življenja v Beneški Sloveniji
M. Carlig: «Kmalu bomo sestavili našo ekipo tekačev»
Benečani iz Nadiških dolin tako ne bodo več prisiljeni tekmovati za videmski klub
* Večbat
** foike .j smo v okviru naše ru-« udarili n' kulturi v Benečiji po-it tetajL’ . a Benečanom zelo ležijo f se pov, sP°rtne dejavnosti. Zato srno roma «s pravim tekačem», ozi-j gah onrT v človekom, ki ima v no-t1, l^ihael n .P'!1 kilometrov še in še. | je domaLar%. Miha za prijatelje, A Pa sg ■ 12 Skrutovega, s športom sldt, w ^čel ukvarjati že v šol-besedo- ' Ra Pustimo kar njemu
Atleti i,»
nje 7; Posebno pa tek na sred-- ‘n do'
ag?- _________
^ava čokoah, ki so bile zame
________________________________
^ ?Pvabliai ie Progo. me je vedno lih ui?1' Bad sem «dirjal» po na-
bfl dobe °Vadtlica- Mislim, da sem drugo j!? tekač: zasedel sem celo ^vetistvT^0 na deželnem članskem
ta: na ]snn te*CU na m zapre~
: %' m pa sem zabeležil čas postil) ° °Pravljenih šolskih obvez-' ** «s S? kot večina Benečanov lan jn rpouhom za kruhom» v Mi-Sn /ko zapustil domače kraje in i ?dn ruz-1. agonistični tek. Pet let
lem
P- :V‘U ngA	U6wtiauuu W?K.. X-t?L lt?L
(! '« to ra, miroval (Od 22. do 26. leta) it 3t‘ge] na.Pp, y letih, ko bi lahko doji1 Prava a-vrite rezultate. Škoda, res H p0 sk°da!»
krajšem premisleku, oziroma
bolje rečeno obujanju spominov, je Carlig nadaljeval: «Najbolj pa sta mi prijala kros in štafetni tek v hribe (3X3). Spreten sem bil zlasti navkreber, tekmoval pa sem za e-kipo Libertasa iz Vidma.*
«Kaj pa po povratku iz Milam?»
«Tedaj sem ponovno pričel redno trenirati in v glavnem nastopati na raznih pohodih, družabnih tekih in podobno, tako v Benečiji, Furlaniji, kot tudi v Sloveniji. Ne glede na to pa, ko mi delovne razmere dovoljujejo, zlasti ob sobotah in nedeljah, pretečem najmanj 15, 20 kilometrov.*
«Kako ocenjuješ, kot bivši atletski tekmovalec, stanje in razvoj telesne kulturne v Benečiji?»
«Telesni kulturi je bila dana premajhna pozornost. To je zgovorna in zadostna ocena. Glede na razvoj pa mislim, da smo Benečani nagnjeni za tekaške športe in moramo to zatorej upoštevati. Naj kot potrditev slednjega navedem le podatek, ki mi ga je posredoval bivši vojaški trener atletike: iz športnih vojaških pregledov (zdravstvenih) je razvidno, da imajo pregledani vojaki iz Nediških dolin nad splošnim državnim poprečjem razvita pljuča, kar
V Doberdobu
Na memorialu 6. Frandolie že drevi finalna srečanja
h^obi] °^Bojki, ki se odvija v Do-/°1 - p-| V organizaciji KD «Kras» %iv i„^ane- postaja vedno bolj za-.tedi tekem
11:15)
.	---, ki so jih odigrali
V;tm-:
-7ca 0:2 <2:15-
• Cei
'5 ^ Bene, Z. Frandolič Huic. R. Pahor,
,.	-. B. Soban, B. Spacal.
A: D., A., G. in R.
Nje . .	-----
’5:l0) 5>ov«dnje
*■ Pernarčič,
A]
Devetak, F. Bagon. (10:15, 15:10,
P- Kobal, b’.
P. Bagon, Oretti, B.
M,
u lr
D R in u- Butkovič,
Petejan, R., Tomšič, A.
Naš prapor - Jamlje 1:2 (15:6, 13:15, 5:15)
NAŠ PRAPOR: M. Bevčar, S. Grav-ner, V. Mikluž; F. Sošol, A. Vogrič, D. Grinover.
JAMLJE: R. Pernarčič, P. Bagon, R. Antonič, P. Kobal, B. Oretti, B. Soban.
Jezero - Župančič 0:2 (6:15, 6:15) JEZERO: D. Lakovič, M. Ferfolja, F. Kosič, R. Ferletič, D. Gergolet, M. Jarc, F. Peric, R. Petejan.
ŽUPANČIČ: R. Faganel, D. Mučič, M. Cingerli, D. Klanjšček, M. Kerpan, T. Marušič, L. Mučič, S. Corva.
Danes ob 19.30 pa bodo na vrsti finalne tekme.
Z. F.
Skupina Benečanov na množični tekaški prireditvi v Trzinu pri Ljubljani (maj 1982). Mihael Carlig je drugi z leve (z brado)
Na atletskem tekmovanju v Trstu
Borove kadetinje med boljšimi
p>omeni, da so primerni za tovrstne športne dejavnosti. Vse to je tudi razumljivo, saj so naši očetje imeli trdo življenje in so se dan za dnem vzpenjali pp hribih s tovorom na ramenih. . . in tedaj, če nisi imel močnih pleč in pljuč, nisi zdržal. . .
Menim, da bi se marali osredotočiti na tovrstno športno dejavnost, mnogo bolj kot na ekipne športe, ki obenem zahtevajo že infrastrukture itd. Moj namen je tudi ustanoviti a-tletsko društvo v Benečiji, saj se mi zdi nedopustno, da morajo vsi Benečani iz Nediških dolin tekmovati za Libertas iz Vidma (sedanji zgovorni primer sta srednjeprogaša brata Rucli), pod «tujo zastavo*. V načrtu je torej ustanovitev društva in razgovori so že v teku. . . Želim si le, da bodo ob priliki pri tej pobudi aktivno sodelovali vsi naši beneški dejavniki, pa tudi ZSŠDI. Predlog je, da sestavimo skupino mladih tekačev (katerih pri nas ne manjka), ki bo v polnem času tekmovala na raznih prireditvah, pozimi pa nastopala na smučarskih tekaških progah, saj sta ti dve panogi komplementarni. Za vse to pa moramo izoblikovati primemo organizacijsko strukturo; objektov pa ne rabimo. . .
V zaključku bi dodal še naslednje: v Benečiji je precej zanimanja za razne pohode, množične teke itd. Dovolj zgovoren je podatek, da se vsako nedeljo v poietnem času teh prireditev udeležuje okrog 20 oseb iz vsake naše občine. To aktivnost moramo torej spremljati (tudi kot slovenske organizacije), oziroma jo moramo na primeren način negovati in polagoma, tehnično in organizacijsko izboljšati.* (ik)
BALINARSKI TURNIR V REPNU
Krasu prvo mesto
V okviru občinske razstave terana je v Repnu Kraški dom priredil balinarski turnir, na katerem je sodelovalo osem ekip z obeh strani meje. Po ogorčenem boju je končno prvo mesto osvojil Kras iz zgoniške občine v postavi Colja, Doljak, Frankovič, B. in V. Milič ter Pahor, drugo mesto pa je zasedla Gaja s Padrič - Gro-pade. (B. S.)
£ V prvem kolu mendarodnega teniškega turnirja v Baastadu na Švedskem je domačin Sundstrom s 6:4, 6:4 odpravil Italijana Rinaldinija.
Pred dnevi je bilo v Trstu na sporedu eno izmed zadnjih atletskih tekmovanj prve polovice letošnje sezone. Na stadionu «Grezar» so se pomerili maloštevilni kadeti in kadetinje. Prisotna je bila tudi skupina Borovih atletinj.
V metu diska je Carmen Natural osvojila prvo mesto z dobrim metom 18,78 m. Na tretje mesto se je uvrstila Ivana Ažman z znamko 17,50 m, na šesto pa Vera Kermec s 14,00 m. Iste atletinje so nastopile tudi v metu diska, kjer so se prav tako uvrstile med boljše. Tretje mesto si je priborila Carmen Natural, ki je disk vrgla 17,58 m daleč. Peta je bila Ivana Ažman s 15,80 m, šesta pa Vera Kermec z rezultatom 13,06 m.
Poleg teh pa sta izven konkurence v skoku v višino nastopili še dve a-tletinji, ki sicer tekmujeta med deklicami. Zelo se je izkazala Poljan-
ka Pavletič, ki je preskočila letvico na višino 1,38 m, Katja Migliore pa je skočila 1,20 m. (C.D.)
NOGOMET
Briščki — Salež	0:0
BRIŠČKI: Ostrouška, D. Briščik, Hrovatin (Batič), R. Briščik, Pahor, Trampuž, Hrvatič, B. Milič, Savi, Šuc in Zancari.
SALEŽ: Skupek, R. Milič, Šegina, R. Milič, L. Milič, L. Milič, Rebula, L. Budin, Pegan (M. Budin), Rebula in Vesnaver.
SODNIK: Kralj iz Trebč
Čeprav se je tokrat tekma končala pri belem izidu, kar se je prvič zgodilo v srečanju predstavniki Briščkov in Saleža, pa je bila tekma predvsem tehnično dokaj bogata, čeprav stoodstotnih priložnosti za gol si ekipi nista ustvarili. (Z. S.)
ftn*l° Lokar	1.
^vava potegavščina
^di	zrak globoko iz polnih prsi... vdahniti
t v p t.an'ega ParRa v rosi- • • vdahniti, ko je člo-°'U' • • zganiti čdsopis in se nasmehniti, po-rna vtakniti časnik v žep. iak°'eni davčni preglednik Prinčič se je napotil i|?Vada * vr* *n kilo ie v juliju. To je bila njegova jNtu J*a n* zdržal dolgo na eni klopi in na enem %,'k*ak°r ni rad zajtrkoval na način postarnih ^ti 1 si nadrobijo kruha do vrha in použijejo vse
Nlo ^g'ednik Prinčič je rad poskušal malo tukaj, ^o. 2®1, napravil požirek, drobil sladkor vmes in ved* se je, da je na ta način njegova sreča t°u. Premišljeno zaužita. In tako se je pre-^ udi po javnem vrtu iz kota v kot.
!^fie^°)il.Se ie do ribnika, ki je samoval pol pre-in2 °^iem> P°1 s čisto gladino pod vrbami sredi iNe rjjfteted ribam krušnih drobtinic. Bile so rdeče Nji - lce, ki so se rade jatile pod bežnimi kolo-6 ’e strT^°Vršini' Pogovarjal se je z njimi glasno, a tudi Ne sen?16! in samo še drobil, so ribice ubogljivo švi-Nlong ’ tia' kakor po njegovi želji. Poznal jih je že do kraja, in ko je katera izostala, jo je s StQP°grešal.
h^dav'* *e naokoR do dupel, do praznih dupel v o06”1 toPolu. R)er ie kdo pred mesecem tako ti ?as HVaŽno vsali° najmanjše gibanje. A sedaj je žv že6aena samo ena votlina in tu je imela sova godne mladiče, kosmate soviče, ki so bili ^gl6c[gfasni, gladni in glasni. Včasih je upokojeni ta i Pa ■ Ro knvarniškem sedenju ubral pot tu sem. Noj e bHo vse tiho, le včasih je zarenčalo ne-
Vr‘ ,'e dalie.
p a^al se je k svoji klopi.
/•'a^ ie bil razhojen, pometen, še hladen, in člo-% Hn.!Polnila zavest, da je dobro biti na svetu, y aro, brez pomišljanja.
j^l se ?v*d je povlekel časopis iz žepa in tudi to 0 So s'e zgodilo ponevedoma. Opazil ga je v rokah, ^u ponudili drobno posejani stolpci pod nos.
«Športne tekme... 4:1... 0:2... držal se je odlično. ..»
Prinčič se ni mogel vživeti. Vsa ta povojna doba mu je bila tuja, ostala tuja, iskal je okenca do nje, pa ga ni našel. Neki novi duh se je ukradel v človeško nehanje in on ga ni bil vajen. Od tod drug ritem in drug takt življenja. Privzdignil je nos, se ovedel, a ni si znal odgovoriti. Kaj? Kdaj tedaj?
Spominjal se je prve kolesarske tekme pred štiridesetimi leti. Vsa tržaška inteligenca se je bila napravila v sosednji trg... dobro uro s kolesom. Cvetje, napitnice, slavolok tu, slavolok tam, objemanje, celo solze. Naslednjo nedeljo so obiskovalci obisk vrnili, in tudi na kolesih, in to je bil višek.
Danes pa žive ljudje od športa.
Vojna! Vojna je prevrnila veliko. In bo še več.
»Hvala bogu, da me ne bo več na svetu!« je pomislil upokojenec in se zdrznil ob glasno izgovorjeni besedi.
«Ne bo me več na svetu,« je izpregovoril zdaj zvonko na glas, «a nihče ni bil v tekmi prvi razen mene.«
Vrt je bil ob osmi zjutraj tih, prijetno samoten, človek se je počutil tu domačega, a uro pozneje je bilo drugače. Po glavnih poteh so se usipale služ-
kinje z otročadjo, hodile na trg, se s trga vračale, prihajali so delavci, upokojenci, ženske, klepetulje.
Karlo Prinčič je bil zdaj mesec dni v mestu pri sestri na obisku, — «Pridi no vendar že, ne bodi tako visok, zdaj si v pokoju, zdaj si prost, toliko let te že nisem videla, pri nas ti bo gotovo pogodi« — in v tem mesecu je pričelo njegovo življenje že zado-bivati značilne oblike, prisvojil si je mesto in njegov nemir.
Mesto samo je bilo pregledniku Prinčiču znano iz dijaških let, a spremenilo se je, veliko se je predruga-člo in tudi on ni bil več tisti. Drugače vidi oko pri dvajsetem, drugače pri šestdesetem letu.
Preglednik ni iskal ljudi, zadovoljil se je s tem, da se je z novimi znanstvi ustavljal toliko, kolikor je prav moral. Mlajših tipov pa se je naravnost izogibal. V parku opazka sem, opazka tja — «Tako čedna živalca!« če je šel mimo skrbno opravljen špic, «Ampak ti otroci danes, kaj ste že slišali kaj podobnega!« če je pobič z žogo odgovoril prekomerno modro — to je bilo vse.
Priletnik se je omejil na opazovanje in razmišljanje. A naravnost veselilo ga je opazovanje. Po petintridesetih letih province in bivanja po vseh mogočih trgih mesto tekne, tekne do dna.
Postajal je dolgo pred izložbenimi okni, si v mislih svojil knjige, sestavljal izbrano knjižnico, si o-mišljal razne potrebščine za kratek čas in motril živžav ljudi ob jutrih na tržišču, ob večerih na sprehodih sredi mesta.
A pravo plačilo so bila vendarle jutra v javnem nasadu.
Tako sedi upokojeni jutro za jutrom na svoji klopi — «To mesto je človeku res pri srcu, streljaj razgleda na desno, streljaj na levo!« — v kraju parka pod smrekami in razmišlja, kako človeštvo koraka.
«Kaj ni to napredek? Bicikel je bil takrat drzno prometno sredstvo — štirideset let je tega. Moj stanovanjski tovariš Klanjšček se je bil takrat napravil s svojo ženo — vsak na svojem kolesu — na Dunaj. Tristo kilometrov, tristo medvedov. Res je, žena je ulovila pri tisti priložnosti bolezen — eni so rekli pljučnico, drugi naglo jetiko, — a tako je pač, človek mora plačati. Komaj so kolesa nekako dobro stekla, že so šla med staro šaro. Danes se vozijo z njimi čevljarski in pekovski vajenci. Takrat pa so bila višek elegance. In kake velblodske nerode proti temu, kar vidimo danes! Pridrvelo je motorno kolo, urezal avtomobil svojo pot in zameglil vse, kar je človek sanjal. Kaj železnice, spalni vozovi, brzovlaki, ekspresi! Avto
Naročnina: Mesečna 9 000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
primorski
M	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja m tiska
H
ZTT
Trst
danitaN*"
Zvere ČasoP^
založnikovi
Ugrabljenec na svobodi
500 milijonov lir nagrade za informacije o industrijcu Bernardiju
NEAPELJ — Doslej neznani ugrabitelji so pozno sinoči osvobodili 21 let starega Toskanca Giuseppa Bachinija, ki so ga ugrabili 8. julija v bližini njegovega doma v Castelfrancu di Sotto pri Pizi. Ugrabitelji so prepeljali fanta z avtom do trga pred neapeljsko osrednjo železniško postajo. Mladenič se je takoj vsedel v neki taksi ter se odpeljal na kvesturo, kjer so ga policisti temeljito zaslišali. Žal ni vedel za podrobnosti, ki so najbolj zanimale policiste. Izjavil je, da so ga ugrabitelji pripeljali na trg z zavezanimi očmi ter pokritimi uhlji. Izjavil je še, da so ravnali z njim dokaj dobro. Do sedaj se še ne ve, če je njegova družina plačala kako odkupnino. Po zaslišanju so ga policisti odpeljali z avtom v Castelfranco d: Sotto.
Bachini se je 8. julija zvečer zadrževal s svojimi prijatelji v nekem baru v Castelfrancu. V zgodnjih jutranjih urah je zapustil lokal ter se odpeljal z avtom proti svojemu domu, ki je v bližini tovarne obutve «Lord Back», katere lastnik je njegov oče. Zapuščen avtomobil so našli nedaleč od tovarne. O fantu pa ni bilo ne duha ne sluha.
V istem kraju je bil pred nekaj leti ugrabljen še neki drugi industrije«.
Iz kraja Rosa pri Vicenzi pa sporočajo, da so štirje sinovi industrijca Uvia Bemardija, ki je bil ugrabljen 3. oktobra lanskega leta v omenjenem kraju, naslovili na ugrabitelje pismo, v katerem obljubljajo med drugim visoko vsoto denarja (500 milijonov lir) vsakomur, ki bi jim preskrbel točne in dokumentirane podatke o sedanjem položaju Livia Bernardija. Pismo so podpisali Donatella Bernardi, njeni dve sestri in brat, ki pozivajo ugrabitelje, naj dokažejo vsaj kanček človekoljubnosti. Družina Bernardi je že izplačala 800 milijonov lir odkupnine, toda brez vsakršnega rezultata. Pozivom članov družine so se pridružili tudi papež in druge osebnosti.
Kopalke so Nemcem odveč
Nemci so od nekdaj vneti privrženci naturizma in, ko posije sonce, so jim na plaži tudi kopalke odveč
(Telefoto
Ni denarja za ceste
RIM — Državnemu podjetju za ceste (ANAS) primanjkuje denarja, da bi redno vzdrževalo cestno in avtocestno omrežje v Italiji. Zaradi tega preti nevarnost, da se bomo v prihodnjih letih, kolikor se ne bo finančno stanje ANAS popravilo, vozili po čedalje bolj razrva nih cestiščih.
Iz poročila o delovanju podjetja v letu 1983, ki so ga pravkar objavili, izhaja namreč zaskrbljujoče dej stvo, da so se realna finančna sredstva, s katerimi pod jelje razpolaga za redno vzdrževanje cest, v času od leta 1968 do letošnjega leta, praktično zreducirala na po lotrico. Vzdrževalni stroški so se v omenjenem razdobju povečali za 11-krat, ustrezna proračunska postavka ANAS pa le za 5.5 krat. Tudi pobude podjetja po izrednih po segih so ostale doslej brez pravega haska. Tako je ANAS leta 1978 zahtevalo od vlade 2.000 milijard v treh letih za izredna vzdrževalna dela na cestnem in avtocestnem omrežju — ki meri skupno 45.230 km — od tega naka žila pa je doslej prejela le 265 milijard.
V pričakovanju novih nakazil, namerava ANAS vsaj delno rešiti problem z boljšo organizacijo dela
Nova odprava na «Titanic»
NEW YORK — Čezoceanska ladja «Titanic», ki počiva že 71 let 3000 m globoko na dnu Atlantskega oceana, še vedno razvnema domišljijo raziskovalcev. V soboto bo iz pristanišča Halifax (Nova škotska) odplula nova odprava, ki bo skušala kakih tisoč milj vzhodno od Bostona lokalizirati razbitine ladje.
«Titanic», ki so jo strokovnjaki proglasili za nepotopljivo, je bila kakor znano na krstnem potovanju iz Southamptona v Južni Angliji v New York. Okrog polnoči 14. aprila 1912, ko je bila 45.000-tonska enota 400 milj jugovzhodno od Nove zemlje, in ko so na krovu brezskrbno plešah ob zvokih izbranega orkestra, je «Titanic» zadela ob ogromen iceberg (plavajočo ledeno goro), ki je s svojimi ostrimi robovi prodrl v njen trup, tako da je «Tita-nic» po nekaj urah izginila pod vodo. V nesreči, ki ji doslej ni bilo para v civilnem pomorstvu, je izgubilo življenje 1513 potnikov in članov posadke.
Petrolejski magnat Jack Grimm iz Teksasa, ki finansira novo odpravo, je pred leti že dvakrat poskusil srečo. Leta 1981 se mu je celo posrečilo, da je fotografiral enega izmed ogromnih vijakov «Titanica».
Tudi poslanec lahko prinese srečo
ne***
SIRAKUZE — Stavi na številke, ki so omogočile izvolitev 'M slanca in morda se ti bo sreča nasmehnila: to bi lahko bil zaključek'^j, ne politični, ki izhaja iz zadnjih volitev. V Sirakuzah namreč, kdor j®j|>
teriji stavil na številki 22 in 90, je spravil kar čedno vsotico v žep-je med zahvalnim zborovanjem svetoval svojim volivcem demokršcarj-^ ^
f
slanec Enzo Cattani: «22. mesto na lestvici in 90.000 preferenc, je .1 tani, so mi omogočili pot v parlament. Igrajte obe številki na loteriji-* ^ Okoli tisoč volivcev je sledilo nasvetu, vendar pri pri stavi	?
Le tistim, ki so vztrajali in vnovič stavili na obe števili, se je PreJ boto sreča nasmehnila.
Stefano je postal Stefania
BOČEN — še dve leti od tega je bil Stefano, od včeraj V° . uradno Stefania. Bocensko sodišče je namreč sprejelo zahtevo Stefan
fanie, da uradno na anagrafskem uradu spremeni spol, potem ko £
dobrim poldrugim letom z operacijo iz moškega postal ženska. K°* 0 jamstvo je Stefania zahtevala še, da imenu dodajo še drugo J.jg.0 Tudi to zahtevo so bocenski sodniki sprejeli, tako da o spolu Stefan Es sedaj res ne more biti več dvomov.
Bastilja je padla...
Kot vsako leto, ob 14. juliju, obletnici padca Bastilje, so Parižani zaplesali po mestnih ulicah in trgih	(Telefoto AP)
V Boliviji so mu doslej zaman skušali priti na sled
Ko spregovori «kralj kokain^
RIO DE JANEIRO — Nekronani «kralj kokaina», 50-letni živinorejec Roberto Suarez je nedavno povzročil pravi škandal v La Pazu. K sebi je namreč pozval dva časnikarja dnevnikov «Hoy» in »El Diario» ter jima v intervjuju izjavil, da razpolaga z zasebno armado 100 plačancev, ki so bolje oboroženi od vojakov redne bolivijske vojske, s pravo eskadriljo 12 letal, od katerih osem brazilskih ti pa <<tucano» in enega za vertikalni vzlet, seveda pa so vsi oboroženi z raketami.
Časnikarja so neznanci «prevzeli» v La Pazu in ju z letali v treh etapah pripeljali do «faciende», globoko v brezpotju pokrajine Beni na obronkih And. Suarez jima je pojasnil, da so vse obtožbe proti njemu lažne, da je premoženje od približno 400 milijonov dolarjev uresničil s čredami v zad njih 15 letih, za trgovino z mamili pa je obtožil sedanjega bolivijskega
ministra za notranje^ zadeve Roncala.
Samo v Boliviji je kar pet obtožnic proti Suarezu, zaporni nalog je izstavila tudi vlada ZDA. Suarez naj bi nadzoroval prodajo 25 ton kokaina letno, kar je dobra tretjina vse bolivijske ilegalne proizvodnje. Dobavlja jo v polprečiščenem stanju za ceno, ki v New Yorku doseže 15 tisoč dolarjev za kilogram, ali pa dokončno prečiščeno, kar zviša ceno še za enkrat toliko.
ščejo samo zaradi «ugleda d ^ if tujini, temveč predvsem, 80^ ko trgovci z mamilom pon°v vzročili državni udar.
V Boliviji je trgovina s dobila razmah za časa v^, rala Banzerja. In prav Su<jr^r(jL
A
f.
po govoricah leta 1980 žavni udar Garcie Meze. Le *
Hi
Strokovnjaki ZDA ocenjujejo, da prihaja po • tajnih kanalih iz Bolivije letno kakih 80 ton kokaina. Dobički te nezakonite trgovine so višji od skupnega bolivijskega izvoza, ki znaša letno 204 milijonov dolarjev.
V nedavnem intervjuju je bolivijski predsednik Zuazo prikazal Suare za kot «ogromno škodo za ugled Bolivije» in proti njemu dvignil policijo in vojsko. «Kralja kokaina» pa ne i
tranji minister Arce Gomes, t dil pokol na sedežu Pazu, pa je Suarezov brd".f Roberto Suarez ima °0ro1j. tfl v Santa Cruzu de la Sierj mičnine v Sao Borju in se pokrajini Beni. Le redki 0 ,
poznajo, prav tako ni nje0uT j;
osku*
grafij, vsi dosedanji Ix>slcU J0‘f ga aretirali, pa so bili nevsr'
Vsekakor pa je »kralj svojim intervjujem jasno V0®.. fcj se ne bo pustil ugnati v kole 0 da lahko še vedno vpliva n° ske politične razmere.
N. V. Gogolj:
Taras Buljba
riše: Željko LoT(
TARAS* KPO 3E SE ) TIMO, ŽENA ! KO-ViOFL., DA SE OTROCI IZAK Ml ROtJEM ZA
pretiepaoo z oce- J to, pa -se skriva
TOM 1 KOMA3 -ST* S (»R.1
pri&la .miti spo- )baoah!
dlTI SE NE UTEO META