PRIMORSKI DNEVNIK fostniij; - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. '42 (8135) TRST, sobota, 19. februarja 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni »Slovenija« v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VORAZ NOTRANJIH SPOROV IN VLADNE USMERITVE Demokristjanska vlada je prisegla ob odsotnosti ministra Donat Cattina Po opravičilnem pismu Andreottija je struja «forze nuove» sklenila, da minister danes priseže - Razmerje sil v vladi v škodo levice KD In 18. — Dopoldne je Andreottijeva šestindvajseta povojna - .®,r,ai»ta enobarvna demokristjanska vlada prisegla predsedniku re-. 1'ke. Svečanost se je odvijala po ie tradicionalnem protokolu, tako And* naiprei prisegel v kabinetu predsednika republike predsednik Catr 0tt' nato pa v sve‘-anem sal°nu vs' ministri z izjemo Donat Vl^inister za delo, predstavnik le-,l*|,,*'e demokristjanske sindikalne »krti* ^ona* Cattin je namreč po-•*r Za svojevrstno presenečenje lil, . ' za zadnje resne težave, ki d 1* imel zaradi njega Andreot-v sestavi vlade. Bil je ves dan Pp °JPredju zapletenih zakulisnih fli®?iani> vrstile pa so se tudi za-JJ1*8 uradne in poluradne izjave. I^ajprej se je namreč culo, da je Cattin moral službeno odpo-(j, , ■ nato pa so krožile govorice, tori^6 ^an- Na trgu pred Monted-ri0tn Pa se je Donat Cattin sre- Donat Cattin _ nekako v istem času, kot se vršila svečanost prisege — s čas-SMk ki so ga vztrajno spraše-{!■ zakaj ni bil prisoten pri prisegi. uonat Cattin ni hotel, ničesar ^govoriti, časnikarji so vztrajali in slaK*ončno dejal: «Redte, da se t.°“° počutim. Nič drugega ne mo-Povedati*. 16. uri je bila da se je Donat sestal s predsednikom vlade aSKr '%i s sestal s preds j breottijem, s katerim je govoril ^ alset minut. Ponovno ni hotel no-^rjem ničesar povedati in se je l. * Ha spHp?. ct.mip «Fr»r7.p nunvp». sasi za šolstvo in Ripamonti za zunanjo trgovino, Donat Cattin je ohranil ministrstvo za delo ter njegov kolega struje «Forze nuove* Gatto dežele. Morotejca sta dva: Moro za zunanje zadeve,_ Scaglia je dobil predstave. Če prištejemo še Sulla ima torej levica sedem na 25 ministrov in torej manj kot eno tretjino, kolikor znaša njena notranja teža v stranki. V tej zvezi je nedvomno prišlo do spora, ker je Donat Cattin zahteval, da bi moral biti vključen najmanj še Vittorino Colombo in na kar Andreotti ni pristal. Spor Andreotti — Donat Cattin, katerega so na tako poseben način spravili z dnevnega reda, torej odraža resnejše politično vprašanje usmeritve enobarvne demokristjanske vlade, v kateri so najvidnejši predstavniki stranke in vsi tako imenovani «notabili», saj je med najvidnejšimi predstavniki ostal brez ministrskega stolča samo Scelba. 0-čitno ne gre za nekaj slučajnega, temveč za politično odločitev, da se stranka predstavi na pomladanskih političnih volitvah na zunaj čim bolj enotna, z vsemi svojimi najbolj raprezentativnimi ljudmi ter istočasno tudi jasno desničarsko obarvana. Popoldne je Andreotti prevzel posle predsednika vlade ter se je zahvalil Colombu za dveletno delo za korist države. Že danes so pričeli razni ministri z normalnim delom. Predvidevajo, da se bo nov ministrski svet sestal v torek, ko bodo določili podtajnike, v četrtek pa se bo nova vlada predstavila najprej senatu, ko se bo začela razprava o zaupnici. Na današnji seji osrednjega vodstva in parlamentarnih skupin PLI so sklenili, da bodo lahko glasovali za Andreottijevo vlado. V torek se bosta sestali vodstvi PSI in PSDI. terim se bo pogovarjal z egiptovskim zunanjim ministrom Muradom Galebom. V političnih krogih poročajo, da pripravlja švedski diplomat nov poskus posredovanja med A-rabci in Izraelom, ki naj bi premaknil krizo s sedanje mrtve točke. Jarring naj bi pripravil nov memorandum, ki ga misli predložiti tudi izraelskim voditeljem. Ti bi se morali po Jarringovi zamisli obvezati, da si ne bodo priključili nobenega dela egiptovskega zasedenega ozemlja. Za sedaj še ni predvideno, da bi Jarring obiskal Izrael, čeprav seveda tega ni mogoče izključiti. Iz Kaira pa bo švedski diplomat verjetno odšel direktno v New York, ZAOSTRITEV DOLGOTRAJNEGA SINDIKALNEGA SPORA V VELIKI BRITANIJI Sindikati rudarjev zavrniti vladne kompromisne predloge Nove težave za konservativno vlado - Danes srečanje Heath-Pompidou kjer bo o poteku kairskih pogovorov poročal generalnemu tajniku OZN VValdheimu. Danes je dospel v egiptovsko prestolnico tudi sovjetski obrambni minister maršal Grečko, ki se bo med štiridnevnim obiskom pogovarjal s predsednikom Sadatom in z ministrom za vojno Sadekom. V Kairu se je zaključil izredni kongres Arabske socialistične zveze. Zaključna resolucija kongresa izreka »neizmerno zaupanje* v politiko predsednika Sadata, medtem ko označuje ameriški načrt za delno rešitev krize kot poskus, da bi dokončno likvidirali arabsko stvar ter podprli izraelske aneksijske ambicije. LONDON, 18. — Sindikalni spor med britanskimi rudarji in državnim uradom za premog se je še zaostril. Sindikat rudarjev je namreč zavrnil kompromisne predloge posredovalne komisije, ki jo je imenovala vlada in jo je vodil lord Wilberforce. Ti predlogi so predvidevali zvišanje plač rudarjev v višini okrog 20 odstotkov, in sicer od 4 do 6 funtov šterlingov na teden. Po tem predlogu bi moral imeti povišek retroaktivno veljavo za štiri mesece. Vlada je kompromisni predlog lor da Wilberforca sprejela, isto je storil tudi državni urad za premog. Ko so vsi pričakovali, da bodo rudarji privolili v predlagano rešitev ter da se bo tako končal eden najdaljših in najhujših sporov v britanski moderni zgodovini, je izvršni odbor sindikata rudarjev izjavil, da so poviški, ki jih je predlagala posredovalna ko- misija nezadostni. Ta odgovor so predstavniki sindikata dali na sestanku z zastopniki urada za premog in z ministrom za zaposlitev Robertom Car-rom. Sam ministrski predsednik Edvvard Heath je nato sklical v svoj urai v Downing Streetu sprte strani, da bi se prepričal o položaju. Na sestanek je Heath povabil tudi generalnega tajnika britanske sindikalne centrale Featherja in predsednika zveze britanskih industrijcev Adamso-na. V trenutku, ko poročamo, sestanek še traja. Pred začetkom srečanja v Downing Streetu je generalni sekretar sindikata rudarjev Daly o-menil možnost, da bi se pogajanja dokončno razbila. Predsednik istega sindikata Ezra pa ni izključil možnosti, da bi v zadnjem trenutku našli kompromisno rešitev. Negativno stališče sindikata do kom- na sedež struje «Forze nuove*, ,jer se je nadaljeval sestanek, ’! kj Se pričel že ob trinajsti ki uri. je t'"®i minut pred šesto uro se Tj"*!® seja te struje. D 7?bro uro kasneje je dal tisku Pf s°dnik vlade izjavo, v kateri j ®yi. da ima poseben pomen in Sk ?i vrec'nost skupni napor krščan-demokracije in njenih predstav-'i$tnSicer nista ‘CkT™’ v ^^tejšimi predstavniki skrajne kon-v^ativne desnice v stranki. Z ločitvijo teh dveh predstavnikov Je namreč že čisto formalno lj,rernenila struktura nove Andreot-tWe- v^a<^e v korist desnici. Gle-2 n® iz drugega zornega kota pa je ries *n°* da ima levica v vladi 5voazmern0 »ualo ministrov: na °tena mestu sta ostala basista Mi- Zveza sindikatov SFRJ za hitrejše izvajanje ustavnih sprememb za razvoj samoupravljanja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Ustavne spremembe, ki se nanašajo na nadaljnji razvoj samoupravljanja, se prepočasi izvajajo. Večina podjetij ni v tem pogledu ničesar storila. To je bilo ugotovljeno na današnjem posvetovanju v svetu Zveze sindikatov Jugoslavije, katerega so se udeležili člani sindikalnih vodstev in zastopniki večjih delovnih kolektivov iz vseh krajev Jugoslavije. Tajnik sveta Zveze sindikatov Marjan Rožič je v razpravi dejal, da sindikat noče biti sodnik, toda peljale do sedanjih težav. Poleg tega obstaja po besedah Rožiča tendenca, da se z izvajanjem u-stavnih sprememb počaka, z izgovorom, da mnoge stvari v sprejetih ustavnih spremembah niso dovolj jasne. Na posvetovanju so poudarili, da mora biti ustanovitev organizacije združenega dela v središču delovanja sindikatov. Istočasno je bilo ugotovljeno, da tej nalogi posvečajo nezadostno pozornost gospodarske napredek, pri tem pa se zbornice in občinske skupščine in pozablja, da so prav te metode pri-1 da se pogostoma pri ustanavljanju da ne more pasivno gledati na neaktivnost oziroma nesamoupravno tolmačenje ustavnih sprememb. Po besedah Rožiča je precej razširjeno mišljenje, da se najprej mora doseči stabilizacija in rešiti vprašanje nelikvidnosti, in šele zatem zagotoviti pogoje za nadaljnja razvoj samoupravljanja. Tako gledanje se zapaža v nekaterih vodilnih krogih tako državne uprave, kot gospodarstva. Logika te teze je, po Rožiču, da je. samo z upravno avtoriteto mogoče zagotoviti gospodarski napredek, pri tem pa se organizacije združenega dela menja samo forma, medtem ko v bistvu organizacija ostaja še vedno nesamoupravna. Ugotovljeno je bilo nadalje, da so primeri, da se ustanavljanju organizacij združenega dela postavljajo razne pravne ovire, da se vztraja na referendumu in arbitraži: ker pa v tem pogledu končno odloča lahko samo ustavno sodišče, procedura dolgo traja. Zato je bilo predloženo, da se prouči možnost ustanovitve posebnih organov, ki bi hitreje reševali sporna vprašanja. B. B. V Ekvadorju ukinili policijsko uro QUITO, 18. — Ekvadorska jaška junta je danes ukinila licijsko uro, ki so jo odredili tekli torek, takoj po državnem vo po pre u- Bombna atentata v Atenah ATENE, 18. — Ministrstvo za javni red je sporočilo, da sta preteklo noč eksplodirali bombi pod avtomobiloma fukcionarjev ameriškega veleposlaništva v Atenah. Do eksplozij je prišlo v Kifissi, kakih dvajset kilometrov od grške prestolnice. Vozili sta bili poškodovani, medtem ko ni bil nihče ranjen. Atentat so izvedli pripadniki an tifašistični skupini »Neodvisnost, svoboda, odporništvo*, katere predstavniki so danes telefonsko obvestili tuje časopisne agencije, da mislili z bombami protestirati daru, s katerim so strmcgiaviH I zaradi ameriške podpore režimu predsednika Ibarra. I atenskih polkovnikov. iiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiraiiimtiiiimmiimmiitiiitiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimii Časnikar Ochetto o dogodkih v Pragi Pojasnilo v zvezi z intervjujem češkoslovaški agenciji RIM, 18. — Časnikar Valeno O-chetto v zveji s svojo aretacijo v Pragi danes dal tisku nekatera pojasnila. Tako je dejal, da je zavrnil obtožbo češkoslovaških oblasti, da naj bi pripravljal komplot, da se spremeni družbeni red češkoslovaške republike. Govoril je tudi o intervjuju, ki ga je dal češkoslovaškim novinarjem in ki ga je včeraj objavila a-geocija Četeka ter dejal, da vsebuje to sporočilo napake pri prevodu ter da opušča nekatere bistvene stvari. Ochetto pravi, da je vedno govoril o »izjavah češkoslovaške opozicije* in ne o »dokumentih o protidržavni dejavnosti*. Češkoslovaškemu državljanu je izročil dva paketa z revijami in ne dve kuverti z dokumenti. Ochetto nadaljuje, da je potrdil, da se ie preiskava vršila ob strogem spoštovanju zakonskih določil češkoslovaškega zakona, da pa je kot italijanski novinar deloval v skladu z zakonom o tisku, ki ga je izglasoval italijanski parlament in s čimer je želel podčrtati pravico do svobodnega delovanja časnikarjev. Končno je v intervjuju tudi opozoril, da niso dovolili, da bi njegov italiianski odvetnik prišel v Češkoslovaško in da bi se posvetoval s češkoslovaškim od oblasti določenim zagovornikom. Ochetto je svojo izjavo zaključil s spominom na predstavnike socializma s človeško podobo, ki so še vedno v zaporu in na katere ne sme pozabiti demokratično in napredno javno mnenje. Sovjetska agencija TASS je danes objavila vest o izpustitvi in o izgonu Ochetta. v kateri ponavljajo obtožbo, da ie služil kot povezava med emigrantom Pelikanom in nekaterimi češkoslovaškimi državljani. RIM, 18. — Tajništvo CGIL je sklicalo zasedanje generalnega sve ta sindikalne organizacije za 7. in 8. marec, ko bodo določili da tum sklicanja zadnjega ločenega kongresa pred razpustitvijo sindi kalne organizacije v vidiku novega enotnega sindikata. Uvodno poročilo bo imel tajnik Lama. PISMO IZ RIMA Seja predsedstva slovenske skupščine LJUBLJANA, 18. — Predsedstvo slovenske skupščine je na včerajšnji seji, ki jo je vodil predsednik Sergej Kraigher, obravnavalo predlog resolucije o dolgoročnem razvoju Slovenije. Ocenilo je, da pred lagana resolucija vsebuje vse poglavitne elemente, ki so rezultat strokovnega in študijskega dela ter predlogov, ki jih je dala izčrpna javna razprava kot tudi razprava v skupščinskih telesih. Predsedstvo je obravnavalo tudi akcijski program slovenskega izvršnega sveta in republiških upravnih organov v zvezi s sklepi tretje seje konference ZK Slovenije o socialnem razlikovanju ter menilo, da ta program v dobršnem delu predstavlja tudi naloge in politiko skupščine Slovenije. Treba pa ga je dati še v dopolnitev in potrditev zborom slovenske skupščine. 22-letnica smrti Prežihovega Voranca CELOVEC, 18. — Na današnji dan je pred 22. leti umrl največji sin koroške zemlje pisatelj in revolucionar Lovro Kuhar - Prežihov Voramc. Mladina Koroške je obletnico njegove smrti počastila z lepimi prireditvami. Poleg že tradicionalnega tekmovanja za Prežihovo bralno značko je dal strokovni aktiv učiteljev slovenskega jezika pri zavodu za šolstvo v Dravogradu pobudo, da so včeraj in danes dijaki na priložnostnih slovesnostih v vseh štirih koroških občinskih središčih brali najboljše stvaritve mladih ustvarjalcev. Antimaterija Treba je priznati, da domiselnost demokristjanov ne pozna meja: sedaj so sl celo izmislili nov sistem vladanja. To je vlada, ki vlada, ker ie dobila nezaupnico parlamenta. V politični zgodovini je to stvar brez precedensa: je teo-rizacija načela, da ima manjšina pravico do oblasti, in io ne z nasiljem, pač pa s predhodno parlamentarno ugotovitvijo, da vlada ne razpolaga z večino. Posledica tovrstnega precedensa bi utegnile biti neizmerne: to je nekako tako, kol če bi nekdo dobil bančno posojilo, ker nima jamstev, da bi kdo ne plačal davkov, ker ima visoke dohodke (kar se pa pravzaprav že dogaja); da bi se nekdo poročil z žensko, ker je ne ljubi; da bi kdo izdeiul na izpitih, ker ni ničesar znal; da bi bil kdo dobro plačan, ker ničesar ne dela (tudi to se že dogaja), in tako naprej. Vsakdo se lahko zabava, da najde še druge primere v takem svetu, postavljenem na glavo. Dejansko pa nam je moderna fizika razkrila obstoj antimaterije, ki je enaka materiji, toda z nasprotnim predznakom, ki je ni videti, ampak obstaja — oziroma ne obstaja — saj je prav to «neob-stajanje» njeno bistvo. Zal pa KD obstaja ter jo videvamo in prenašamo že preveč let, povsod prisotno in vsemogočno. Njeno geslo ie sedaj: vso oblast vsej K D, od Pelle do sicer obotavljajočega se Donat Cattina. To je čudna igra, ki pa ne prevara več nikogar. Ob pravem trenutku pride celotna KD na površje, kljub svojim devetim strujam, strnjena okrog svojih interesov in pripravljena, da sprejme podporo od katerekoli strani, ne da bi gledala na barvo. Pa saj je prav Andreotti šel pred kakimi desetimi leti stiskat roko Grazianiju v pomirjevalnem srečanju pri Arcinazzu, ki je izzval nemalo hrupa. Mogoče se bodo misovci spomnili tega dogodka ter se oddolžili tako, da bodo glasovali za Andreottijevo vlado. Po vsej verjetnosti bo KD te glasove zavrnila (drugače kako naj bi si priborila zaželje-no nezaupnico?), dejansko pa bodo s tem opravili generalko za večino, ki gre od KD do MSI. To pa že ni več antimaterija, pač pa prav težka — in malce gnusna — materija. Naj bo kakorkoli, sedaj >. mamo enobarvno vlado, in ta barva je precej temna. Zanimivo pa je preučiti argumentacijo, s katero je vodstvo KI) opravičilo operacijo. Preberimo skupai poročilo nekega velikega dnevnika iz severne Italije: Andreotti je obrazložil Leoneju «vzroke, ki silijo KD k volilni enobarvni vladi, v prepričanju, da druge rešitve ali niso mogoče (štiribarvna vladaj, ali pa volilno niso koristne (tribarvna vlada)». Jasno pa je, da se to «prepriča-nje» in ta «korist» nanašala le na KD, iz česar je razvidno, v kakšni meri KD spoštuje parlament. Glede «pomislekov», da tovrstna vlada ne bo dobila večine, je razlaga sledeča: «Spre-jem Andreottijevega odstopa ter podelitev novega mandata za sestavo nove vlade bi bila zgolj izguba časa, ker bi na noben način ne mogli priti do drugačnih rešitev». KD torej skrbi, da ne bi država izgubljala časa» in zaradi tega izbere najboljšo rešitev. Andreotti je verjetno prebral v «človeku brez vrlim Musilov izrek, po katerem so vsi državljani pred zakonom enaki, vendar pa niso vsi državljani. če to načelo primerno apliciramo, lahko tudi o-pravičimo vlado, ki vlada z nezaupnico, če seveda odštejemo «nedržavljane». Zaključki pa naj bi bili tile: enakopravni državljani so tisti, ki glasujejo za KD: de-mokrščanski možje so celo «bolj enakin, liberalci so «skoraj enakin, fašisti pa pričakujejo, da bodo postali enaki. Vsi ostali pa niso enaki, pravzaprav niso niti državljani. Mogoče pa so Andreottijevi računi popolnoma zgrešeni: če pride antimaterija v stik ■ materijo — nas poučuje moderna fizika — jo uniči. To je eksperiment, ki bi ga kazalo izvesti maja, ko bo treba dokazati — če vse to pr+ vedemo v politični jezik — da antifašizem lahko uniči smrdljivo fašistično materijo. MARIO DEZMANN TRŽAŠKI DNEVNIK DIJAKOM V ZASEDENI ŠOLI SO ONEMOGOČILI ZBOROVANJE POLICIJA JE VČERAJ OB ZORI VDRLA V ZASEDENI LICEJ «PETRARCA» Varisco se je sestal SINOČI V KULTURNEM DOMU Pet «dežurnih» dijakov so pridržali na kvesturi tri ure, nato pa opozorili nanje sodno oblast - Protest dijakov in demokratične javnosti, KPI, PSI in mladinskih federacij PSI, KPI, PSIUP, KD Napovedanega srečanja dijakov, ki so zasedli licej »Petrarca* in zahtevali odpravo represivnega notranjega pravilni ■> šole, s predsednikom pokrajinske uprave dr. Michelejem Za-nettijem ne bo. Pa ne zato, ker bi Zanetti menjal mnenje, nasprotno, saj j« z vidnim zadovoljstvom ugotovil polno soglasje vseh svetovalskih skupin (razen, seveda, fašistov), da je treba srednjo šolo demokratizirati in da se morajo krajevne oblasti pogovarjati z dijaškim gibanjem o vsebini šolske reforme. Skladno s tezami misovskega svetovalca Busa, ki je zatrjeval, da je jedro šolske reforme vsiljena disciplina, je namreč policija včeraj ob zori vdrla v zasedeno šolo in jo izpraznila. V njej je bila ob tisti uri (baje ob 5. zjutraj) le dežurna skupina petih dijakov, drugi pa bi prišli ob 10. uri na «odprto skupščino*, ki bi se je morali udeležiti predstavniki sindikatov in drugih družbeno angažiranih sil, skupaj z demokratičnimi docenti. Na zborovanju bi morali razpravljati tudi o stvareh, ki so bile predmet pokrajinske seje o šolski reformi, se pravi o odpravi fašističnih zakonov in pravilnikov, o nujnosti notranje demokracije v šolah, ki ne more sloneti samo na represiji (redi v vedenju, na primer in avtoritarizmu, tudi zato ne, ker se mladina navdušuje na idealih antifašizma, odporništva in ustave. Do zborovanja seveda ni prišlo zaradi policijskega posega. Pač pa so dežurne dijake (pet jih je bilo) odpeljali na kvesturo in jih tam tri ure zasliševali. Uradna verzija kvesture pravi, da so jih morali identificirati, «ker so bili mladoletni*. Da so dijaki srednjih šol mladoletni se nam zdi samo po sebi umevno in to bi policisti morali že vedeti! Policisti so nato telefonirali staršem pridržanih dijakov in zahtevali, naj jih pridejo iskat. Tako bi jih dvakrat ponižali, starše pa tudi prestrašili. Ne vemo. kako bodo dijaki reagirali na neupravičen poseg policije, ki se je vmešala v boj dijakov in preprečila vsak demokratičen dialog z družbenimi silami in oblastjo, menimo pa, da se ta poseg lahko kakor »boomerang* obme proti tistim, ki so ga sprožili. Izvedeli smo namreč, da so včeraj že nekaj ur po policijskem vdoru v zasedeni licej, dijaki vseh tržaških šol živahno komentirali dogodek, pozno zvečer pa se je sestal medšolski odbor. Na seji so verjetno razpravljali o možnostih skupnega nastopa. Na drugem mestu objavljamo solidarnostno izjavo, ki so jo — prvi — izdali slovenski srednješolci liceja »France Prešeren*. Da je linija najbolj konservativnih krogov prav odločna represija dijaškega gibanja, dokazuje prav drugi del uradnega sporočila tržaške kvesture. V njem je namreč zapisano, da je policija sestavila (proti petim dežurnim dijakom) poročilo in ga poslala sodnim oblastem, če želijo u-krepati zaradi storjenih prekrškov. Seveda tokrat niso zamudili prilike, medtem ko je znano, da javnost še sedaj čaka, kdaj bodo odkriti skru nilci partizanskih spomenikov in pod ieži, ki so pomazali skoraj vse tr žaške zidove s fašističnimi simboli Tudi nam ni znano, da bi kdo na pisal »poročilo sodnim oblastem* pro ti fašističnim škvadristom, ki so predvčerajšnjim grozili dijakom v zasedeni šoli in jih skušali napasti. Ne vemo, kako bo sodna oblast sprejela policijsko poročilo, ni pa izključeno, da se bodo dijaki pridružili visokošoleem. Te bodo namreč v kratkem (baje še ta mesec) sodili zaradi predlanske zasedbe univerze. Vse kaže, da jih obtožujejo tudi zato, ker so s krampom razbili marmornato Mussolinijevo glavo na pročelju tržaške univerze. šolska komisija KPI je včeraj popoldne izdala noto, v kateri ugotavlja, da je policijski poseg v zasedeni šoli dokaz hude politične krize, v okviru katere se oblikuje desničarski »blok reda*, ki naj zavre vsakršno težnjo po uveljavitvi reform. KPI obsoja zadržanje policije, sai Je tri ure zasliševala dijake. To zadržanje povezuje KPI s splošnim represivnim načrtom, ki se uokvirja s takimi posegi in h kateremu bistveno prispeva fašistični škvadrizem. Komunisti se strinjajo z dijaškimi zahtevami po demokratizaciji šole, odprtih skupščinah z družbenimi dejavniki in povezavo boja dijakov za šolsko reformo s splošnim bojem delavstva za spremembo družbe. Gre, skratka, za nastop, katerega cilj je uveljavitev novih vzgojnih metod, obnovitev kulture In take demokratične šole, ki naj omogoči živahen razvoj vseh intelektualnih sposobnosti mladine in naj na nov način ovrednoti pomembno vlogo šolnikov, ki se — oo svoje — ubadajo s težkimi nor-■nattvnimi, gospodarskimi in kultur-■Hmi vprašanji. Ostar protest je objavila tudi PSI. ki v svojem poročilu za tisk govor4 o »reakcionarnem in fašističnem načrtu, ki se ne uresničuje samo z napadi in tepističnim nasiljem. temveč tudi preko struktur zasebne in javne oblasti*. PSI, tudi zaradi svojega antifašizma in boja za demokratizacijo šole, ki ne sme biti represivna, solidarizira z dijaki i« njihovimi zahtevami. »Obsojamo odcrlio Uživaško in reakcionarno za-(Mtsnje policije*, se nadaljuje nota PK. »kakor tudi tistih, ki so jo poklicali: odbor staršev in dobršen del šolnikov*. Po nmetdu »oHklistov so dHaki dokazali svojo zrelost s tem. da so oblikovali, v sicer zmedenem političnem ozračju današnjih dni. natančne predloge in enoten program. PSI zahteva, se zaključuje nota tajništva, »takojšen preklic sodnih prijav proti nekaterim tovarišem v liceju* in kliče vse člane PSI, naj se zavzamejo za odpravo fašističnih norm. ki so še žive v italijanski šoli. Odkrito solidarnost s študenti so izrazile mladinske organizacije KD, PSI, PSIUP in KPI in krivijo za poseg policaje najbolj reakcionarne kroge, ki so se poslužili odbora staršev za svojo protidemokratično in kvahmkvistično kampanjo. Izjava solidarnosti z dijaki «Petrarce» Mnogi šolski zakoni, zlasti disciplinski, izhajajo iz fašistične dobe in so zato v nasprotju z republiško ustavo, ki je izšla iz osvobodilnega boja. V teh dneh se mnogi poslužujejo prav teh zakonov, da bi zatrli boj študentov za preureditev šolstva. šola bi morala vzgajati dijake v državljane, ki bodo sposobni zavestno slediti družbenim dogajanjem. Zato pa moramo dijaki spoznavati sodobna vprašanja tudi v šoli. Na liceju »Petrarca* so dijaki, z dovoljenjem ravnateljstva in profesorskega zbora, sklicali zborovanje, da bi se srečali s predstavniki vseh sil, ki delujejo v okviru ustave. Šolski proveditor pa je zborovanje prepovedal, čeprav imamo dijaki po Misasijevi okrožnici pravico vabiti na svoja zborovanja predavatelje. Da bi lahko kljub prepovedi imeli zborovanje, so dijaki liceja »Petrarca* 17. februarja zasedli šolsko poslopje. Danes zjutraj pa jih je policija s silo izgnala. Tudi na drugih zavodih je prišlo do disciplinskih ukrepov proti dijakom, ki so hoteli sklicati šolsko zborovanje in to prav na podlagi zakonov iz leta 1925. Dijaki znanstvenega liceja »France Prešeren* se zavedamo, da je prvi pogoj za korenito spremembo šolskega stanja odprava fašističnih zakonov. Zato izražamo solidarnost s sošolci liceja »F. Petrarca*, obenem pa odklanjamo vsak poizkus represije na šolah. Razdeljevanje izkaznic občinskim podpirancem Občina sporoča, da se je začelo razdeljevanje izkaznic tistim, ki so vpisani v sezname podpiranih za leto 1972. Tisti, ki so deležni sanitarne oskrbe v občinskih zdravniških občinskem oddelku št. VII za pomoč in dobrodelnost, soba št. 317/ m. v Pasaži Costanzi 2. Tisti pa, ki so deležni sanitarne oskrbe v občinskih zdravniških centrih V„ VI., VIL, Vm„ IX. in X., lahko dobijo izkaznice pri pristojnih občinskih delegacijah. Stavka delavcev Stock Delavci tovarne likerjev «Stock» v Trstu so tudi včeraj stavkali za obnovitev delovne pogodbe. V popoldanskih urah so za pol ure zaustavili ves promet filobusni in avtobusni promet na cesti pred tovarno. i avstrijskim konzulom ! PROF. KRISELJ PRIČARAL LEPOTE NAŠIH PLANIN V prostorih deželnega obormšt-va za promet se je odbornik Varisco včeraj sestal z avstrijskim generalnim konzulom v Trstu dr. H. Blechnerjem. Obravnavala sta predvsem vprašanja v zvezi z napovedanimi novimi cestnimi zvezami med našo deželo in avstrijsko Koroško, tako zlasti bodočo avto cesto Videm - Trbiž - Celovec, novo cesto čez prelaz Monte Croce Camieo in skupen mejni prehod pri Kokovem. 17 oseb prijavljenih zaradi pretepa Posrečeno predavanje ****** razu- pod malim grebenom. mela. To se nam zdi tembolj nevzdržno spričo dejstva, da ie občinska uprava — vsaj take so nam zagotovili — že pred dvema tednoma sprejela v službo dva prevajalca za konzulte. Do kdaj bomo še čakali? Prenesena splavitev nove ladje v Tržiču Danes dopoldne bi morali v doku tržiške lodjedelnice »Italcantieri* splaviti 254.000-tonsko petrolejsko ladjo, enega izmed 8 supertankerjev, ki jih obrat gradi za domače in tuje naročnike. Iz tehničnih razlogov 6o napovedano opravilo premestili na prihodnji teden. škega blaga čez tržaško luko v letu 1972. Pogajanj s predstavniki madžarskega podjetja »Masped* in češkoslovaškega podjetja «Cecofracht» so se udeležili predsednik in ravnatelj luke dr. Franzil in ing. Co-lautti ter glavni tajnik trgovinske zbornice dr. Steinbach. V zvezi z obnovo sporazumov ni dr. Franzil omenil, kakšen obseg naj bi po u-streznih dogovorih zadobil tranzit madžarskega in češkoslovaškega blaga v letošniem letu. Omenil je samo, da bo tranzit po vsej verjetnosti presegel lanskega, kakor je lanski presegel predlanskega. Odborniki so nato obravnavali o-krožnico, s katero je ministrstvo za trgovinsko mornarico nedavno tega opozorilo luške ustanove na pogod-bene in tarifne klavzule, ki izhajajo iz najnove.jših sindikalnih zahtev pristaniškega delavstva. Okrožnica določa nove dnevne plače za pristaniščnike in nakazuje tehnične ukrepe, s katerimi naj bi se v lukah povečala produktivnost dela. Odborniki so v tej zvezi ugotovili, da bo treba obravnavati vprašanje delovne storilnosti tudi v luči nove mehanizacije in novih tehničnih naprav v pristanišču. Odborniki so nato obravnavali vprašanje naftovoda Trst - Porto-gruaro. V tem pogledu so se izrekli pozitivno o novi pobudi, saj bo ta pripomogla naši luki, da okrepi svojo vlogo pomembnega dobavitelja energetskih virov obstoječim in novim industrijam. Načrt ne bo v ničemer ne ogrožal naravnega okolja, zlasti ne na Krasu, pravi poročilo o sestanku pristaniškega odbora, sai se bo novi naftovod odcepil od Čezalpskega voda nekje pri Ronk&h ter odtod nadaljeval svojo pot v smeri proti Portogruaru. Na koncu je odbor vzel v pretres vprašanje «centralno6ti» naše dežele, ki jo je kakor znano pred kratkim proglasilo vodstvo Evropske gospodarske skupnosti. Dr. Fran-zil je v tej zvezi dejal, da ie prejel od ministrstva za zunanje zadeve zagotovilo, da ie slednje naročilo italijanskemu zastopstvu pri izvršnih organih EGS, nai se zavzamejo za ponovno vključitev Furlanije - Juli.jske krajine med »obrobne* dežele v šesterici, sai so razne oblike gospodarske pomoči, ki so predvidene za takšna področja, deželi nujno potrebne. V tem smislu sta nastopila pri osrednjih oblasteh v Rimu tudi podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino Belci in generalni vladni komisar dr. Ab-brasete. vame Vetrobel. Govor je bil o številu delavcev, ki so podali o-stavko zaradi nameravane skrčit-ve osebja. Kot je znano, je pred časom celo prišlo do zasedbe tovarne, ker je uprava hotela odpustiti 170 delavcev. Po dolgih pogajanjih so se sindikati in uprava domenili, da bo zapustilo tovarno 145 delavcev in da ti bodo vsi »prostovoljci*. Včeraj je zapadel rok za pro stovoljne prijave in pri tem se je položaj preobrnil: ostavko je predložilo kar 177 delavcev. Po prvotnih izjavah uprave («170 odpustov je najmanj, da tovarna postane rentabilna*) bi se zdelo, da je to samo v korist uprave in belgijskih gospodarjev. Včeraj pa so predstavniki uprave dejali, da je 177 odpustov preveč in da jc v tekih pogojih tovarna spet nerentabilna. Ob tekem početju uprave, ki je povsem neupravičeno, saj jasno kaže na nasprotovanje delavcem so včeraj delavci neprekinjeno zasedali v menzi od 15. do 23. ure. Ob koncu sestanka so se domenili skupno s predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL, da bo v torek ob 18. spet sestanek na uradu za delo z upravo in da bodo po tem sestanku odločili, kakšne ukrepe sprejeti spričo zadržanja u-prave. • Danes ob 18. uri bo v občinski razstavni dvorani v palači Costanzi odprte razstava »Mesto Libreville in delo Marcella D'01ive», ki je bila prirejena na pobudo mestnega muzeja Revoltella in deželne sekcije Vsedržavnega inštituta za urbanistiko. Vstopnine ni. Razstava bo odprta do 11. marca vsak dan od 10. do 13. ure in ob delavnikih še od 17. do 20. ure. Tržtčan podrl žensko na zebrastem prehodu S prognozo okrevanja v 3 mesecih so včeraj zjutraj spreieli na ortopedskem oddelku 73-letno Luigio Gerin por. Stocchi iz Vicolo Scaglio-ni 23, kateri so zdravniki ugotovili zlom leve noge. udarec po desni nogi in rano na nosu. Vodja karabinjerske patrulje ki je zadevo preiskala, je povedal, da ie Stocchije-vo med prečkanjem Miramarskega drevoreda po zebraste m prehodu zbil na tla s fiatom 1100 goriškr registracije 50-letni Belisario Fabbris iz Corso del Popolo v Tržiču. Kakše namene ima uprava Vetrobela? Včeraj so se na pokrajinskem uradu za delo spet sestali predstavniki uslužbencev in uprave to- S kolesom med tračnice Med vožnjo s kolesom po pristanišču ie 38-letna Duilio Bande! od Dom-ja včeraj zašel med železniške tračnice, pri čemer je padel na tla. V bolnišnici, kamor so ga odpeljali z rešilnim avtom, so mu ugotovili zlom lopatice, zaradi česar so ga s prognozo okrevanja v 40 dneh sprejeli na ortopedskem oddeku iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iimimiiiiiiiiiiii PISMO UREDNIŠTVU Članek »Nedokazane trditve o izviru imen na Krasu*, ki ste ga objavili v Vaši izdaji od 16. 1. 1972 (5. stran), mi daje pobudo, da Vam v naslednjem dajem svoje mnenje o izvoru imena vasi Repen (Veliki in Mali Repen). Do danes mi ni še nihče zadovoljivo tolmačil izvor tega krajevnega imena. Svoječasno (morda že pred 15 leti) sem zasledil v vašem časopisu mali prispevek svojega že pok. sošolca Zorka Je linčača, ki me pa niti zdaleč ni zadovoljil. Zato vam navajam svoje sledeče tolmačenje: Vas Veliki Repen leži v podnožju dolgega hribovskega »grebena*, ki se vleče vzhodno od hriba, na katerem stoji repentabr-ska cerkev, proti zapadu do o-bronkov hriba Volnik in še dalje. Na koncu tega hribovskega grebena, to je v njegovem podnožju, pa leži vas Mali Repen. Torej Veliki Repen leži pod velikim (dolgim) grebenom, vas Moll Repen pa na koncu grebena, torej Ime Repen je po mojem mnenju izvajati od »grebena* (Primera: kakor Grebinj na Koroškem). Kot jasen dokaz tega tolmačenja vam lahko služijo stare listine, ki jih hrani župni urad na Re-pentabru. Meni jih je kot mlademu dijaku že pred letom 1914 pokazal tedanji župnik. Zato jih tukaj navajam po spominu: Prav listina na pergamentu je menda iz lete 1313 ali približno. Pisana je v latinskem jeziku, ko je tržaški škof posvetil prvotno cerkev. V listini je cerkev navedena takole: «Ecclesia Beatae Mariae Virginis in GREBINJI TABOR*. Druga listina je izdana menda lete 1512, ko je škof posvetil cerkev, kakor je še sedaj. V listini je cerkev navedena takole: «Ec-clesia B. M. V. in GREBENI TABOR*. Tretja listina je izdana lete 1702, ko je bil k cerkvi dozidan stolp O blagoslovitvi stolpa je izdana listina, v kateri je zopet navede- v teku stoletij spremenilo od pr-V. in REPPEN TABOR*. Te listine so lep dokaz o tem, kako se je krajevno ime cerkve tekom stoletij spremenilo od prvotnega Grebena — Grebinja v sedanji Repen. K domnevi, da je bilo na mestu sedanjega Velikega Repna naselje že v rimskih časih, bi bilo pritrditi, čeprav nj znano, kako se je imenovalo. Obstoj takega naselja izvajam iz besedila v kroniki pri župni cerkvi, ki jo je spisal (rokopis) nekdanji repenta-brski župnik in kasneje dekan v Tomaju Matija Sila. Po tej kroniki se je vršila na Repen-skem polju bitka med Rimljani in Japodi. Vsekakor bo treba iskati izvor imena Repen (Veliki in Mali), iz istega korena kakor ime cerkve na Repentabru. Te moje vrstice naj Vam služijo pri nadaljnjem obravnavanju izvora naših krajevnih imen. S tov. pozdravom. Josip Lazar, Sežana prisluhnejo neznani harmoniju. Za kaj takega mora biti v planincu tudi poet in filozof, kot je dejala ob zaključku večera predsednica SPDT dr. Mašerom. Krišelj je orisal vzpon na Triglav z Mojstrane in povratek v Bohinj, ki ga je opravil lani v začetku jeseni z mladim sinom. Lahko bi izpadlo dolgočasno ali pa suhoparno, ob opisu poti in krajev pa je vnesel tudi svoja razmišljanja, svoje pripombe ob smislu življenja, takega vsakdanjega, nehumanega življenja daleč od narave. In tako je lahko vsak poslušalec res spremljal Krišlja na poti, ker je skupno doživljal na dolgi in naporni poti iz Mojstrane mimo Aljaževe grobnice v Vrata preko Praga v Staničev dom ob Rjavini, in še na vrh, polom pa v Planiko, v Dolič, mimo Ku-ggjevega spomenika v Trenti na Veliko Špičje in končno v Bohinj. Večer je bil za vse prisotne — in jih je bilo res veliko — pravo doživetje in ob zaključku je dr. Mašerova izrazila željo vseh. da bi se tak večer ponovil kaj kmalu. ZDRUŽENJE STARŠEV DIJAKOV na liceju F. Frešeren v Trstu priredi v sredo, 23. februarja 1972 pre- davanje z naslovom: MOJ OTROK IMA TEŽAVE V ŠOLI Predavanje, ki bo v šolski telovadnici na Vrdclski cesti 13/1, bo imel prof. EGIDIJ KOŠUTA. Začetek ob 20. uri. Vabljeni! Krožek za družbene in politične vede PINKO TOMAŽIČ prireja v sredo, 23. t. m., ob 20. uri v dvorani PD »Igo Gruden* v Nabrežini tovariško srečanje s partizanskim pisateljem TONETOM SVETINO avtorjem «Ukane». Nastopil bo pevski zbor pod vodstvom prof. Radoviča. Jutri, 20. t. m. ob 17. uri bo v Bazoviškem domu v Bazovici REDNI OBČNI ZBOR PODPORNEGA POGREBNEGA DRUŠTVA Prosimo člane, da se polnoštevilno udeležijo. MLADINSKI KROŽEK V TRSTU vabi danes, 19. t. m. ob 18. uri v Ulico Geppa 9 na srečanje z dr. Renatom Pušnarjem ginekologom iz Nove Gorice. Vljudno vabljeni. Ljudska prosveta Svetoivanski Mladinski oder priredi jutri, 20. t. m. ob 17. uri PREŠERNOVO PROSLAVO Vljudno vabljeni! Razstave V galeriji »La Lanterna* razstavlja Francesco Somaini iz Coma. Razstava bo trajala do 25. t.m. V galeriji Torbandena razstavlja do 2. marca slikar Cremonini. V občinski galeriji razstavlja svoje tempere Bianca Catolla. V umetnostni galeriji <11 trittico* v UL S. Nicolč razstavlja do 26. t. m. svoja dela slikar Dan Monic, po rodu iz Brescie. V Mestni galeriji Piran razstavlja svoja grafična dela Nada Lukežič, po rodu iz Maribora, ki je doslej že precej razstavljala, na raznih kolektivnih razstavah, samostojne razstave pa je imela po vsej Sloveniji, pa tudi v Rimu, Bologni in Stockholmu. Njena razstava bo odprta do 27. t. m. V galeriji Cartesius bodo danes, 19 t. m. ob 18.30 odprli razstavo dei znanega tržaškega slikarja Ric-carda Bastianutta z naslovom »umetnostni trenutki*. Predvidoma bo razstava trajala do 3. marca. Slovensko gledaUšče v Trsta — Kulturni dom JUTRI, 20. t. m. ob 16. uri TENNESSEE VVILLIAMS TRAMVAJ POŽELENJE (abonma red F okoliški) Vozila bosta naslednja avtobusa: Avtobus štev. 1: Veliki Repen 14.40, Repnič 14.45, Zgonik 14.50, Koludrovca 14.50, Salež 14.55, Križ 15.00, Prosek 15.20, Konto-vel 15.20. Avtobus štev. 2: Trnovca 14.40, Prečnik 14.45, Cerovlje 14.55, Vi-žovlje 15.00 (železniška postaja), Sesljan 15.05 (križišče Sesljan -Vižo vije), Nabrežina 15.10. K?; 1 . in absolvente M slovenske trgovske akademije na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v ČETRTEK, 24. februarja, v mali dvorani Kulturnega doma v prvem sklicanju ob 20. uri, v drugem pa ob 20.30 z običajnim dnevnim redom. Sledi zakuska! ODBOR Prosvetno društvo »PRIMOREC* — Trebče priredi v nedeljo, 20. februarja 1972 ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah gostovanje amaterskega odra Prosek - Kontovel z veseloigro Pera Budaka v treh dejanjih KLOPČIČ Vabljeni! Prosv. društvo Prosek - Kontovel priredi v torek, 22. februarja 1972, ob 20.45 v Prosvetnem domu na Proseku PREŠERNOVO PROSLAVO Na programu govor, nastop pevskega zbora, godbe ter osnovnošolskih otrok z recitacijami. Vabljeni! Prosvetno društvo »SLOVENEC* — Boršt vabi na , PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo v srenjski hiši danes, 19. februarja 1972 ob 20.30. Spored: govor, recitacije srednješolcev in nastop pevskega zbora. ODBOR Prosvetno društvo VESNA — Križ vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo v Ljudskem domu v Križu jutri, 20. februarja 1972 ob 17.30 — Nastopili bodo: oktet DPD Svoboda iz Trbovelj, otroci z recitacijami, člani SG iz Trsta. Govoril bo domači pesnik Miroslav Košuta. Vljudno vabljeni! Odbor Mali oglasi Poldelavko in vajenko išče frizerski salon. Dobri pogoji. Telefonirati na 764-306. Včeraj^danes Danes, SOBOTA, 19. februarja MIRO Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 17.36 — Dolžina dneva 10.34 — Luna vzide ob 8.42 in zatone ob 23.40 Jutri, NEDELJA, 20. februarja LEON SPDT obvešča izletnike, da bo odhod avtobusov v Trbiž, v nedeljo, 20. t. m. sledeči: Trst - Ul. Cicerone ob 6. uri, Bar-kovlje - Rojan ob 6.15, Opčine ob 6.15, Prosek ob 6.20 in Križ ob 6.30. Ob letošnjih zimskošportnih igrah prireja ŠD Polet avtobusni izlet v žabnice in k Sv. Antonu in sicer 20. t. m. z odhodom ob 6.30 izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Vpisovanje za izlet je v trgovini čevljev Malalan na Opčinah — Proseška ulica 18, tel. 212136. Cena 1400 lir na osebo, družine popust. Izlet bo ponovljen tudi naslednjo nedeljo. 27. L m. ob tekmovanju najmlajših pri Sv. Antonu. Vpisovanje za izlet v nedeljo, 20. L m., je zaključeno. Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,6 stopinje, najnižja 7,3, ob 19. uri 10,4 stopinje, zračni pritisk 1019.7 sta noviten, brez vetra, vlaga 88 - odstotna, nebo oblačno, padavine 1 mm, morje mirno, temperatura morja 8,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. februarja 1972 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 75-letna Vittoria Gre-gorizh vd. Bednarz, 83-letni Giuseppe Martinello, 69-letni Alberto Agostini, 56-letna Trieste Mentemurro, 66-letni Mario Specchi, 71-letna Barbara Spa-zio por. D'Alessandro, 50-letni Emilio Sain, 74-letna Angela Grio por. Ca-prini, 1 dan stari Marco Tommasini, 8G-letna Celestina Bressan por. Avian. Gledališča SLOVENSKO GLEDALIŠČE KULTURNI DOM Jutri, 20. t. m. ob 16. uri: J* nessee AVilliams »Tramvaj poželel (abonma red F — okoliški). 15.30 » l V torek, 22. t. m. ob Škufca »Trnuljčica*, pravljica v dejanjih. I VERDI Kot smo že poročali, bo d*ne* 20.30 izredna predstava BelliuijeVe^ pere »Puritanci*. Nastopili boio pevci, ki so izzvali toliko navdušen ^ odobravanja tržaškega občinstva ^ so bistveno prispevali, da se Je predstava uvrstila med najbolj^® zadnjih letih v našem opernem RJ , lišču. Ti pevci so v prvi vts“ zozemska sopranistka Caterina D®* 8r» bitP son, Paolo Washington in še -a Jenco, Raimondo Botteghelli in Susca. Opero dirigira Christopher ne, režiser je Dario Della "T zbor je uvežbal Gaetano Riccite Cene vstopnic za današnjo P1®1^ vo: lože 8000 in 6000 lir, parter lir, I. galerija 2000 lir, II. R^j, 1500 lir, oštevilčeni prostori n* konu (loggione) 800 lir. POLITEAMA ROSSETTI Danes zvečer ob 21. uri ** if j-fttuea fiveuer ob 21. t.** p, sobotni red ponovitev Goldonije?61 medije »Vojaška ljubimka*. Neded ^ predstava za prvi nedeljski red^ Me, *ah ta ka ttoj sest sita Poli «4 faz 9)0 a« k« 941 sot 90 da i. sp ra ko ob 16.30. V izmenjavi s tem - _ ^ bo od 29. t. m. dalje na sP°re^(p abonente Teatra Stabile «Perelš. nati mož*. Danes ob 18. uri bo za soboto* gost sindikalistka CISL ^ brizia Glorioso Baduel, katero^ predstavil deželni odbornik za Giust, ki bo vodil tudi debato- AVDITORIJ Samo danes ob 21. uri in 16.30 ter ob 21. uri v izvedbi pine »Teatro Uomo* in v režiji gilia Bardelle komedija Vladimir* jakovskega »Smešna skrivnost*. ^ je bilo napisano v verzih leta v letih sovjetske revolucije. NEMŠKI KULTURNI INSTITUT V nemškem kulturnem inštitut0 Ul. Coroneo 15 bo jutri, 20. t- ui. uoroneo to Do jutri, zv- " ob 17. uri koncert ansambla tsche Kammervirtuozem* (Nemški momi virtuozi), ki je nastal z „ žitvijo slovitega »Kvarteta Asm** in »Pihalnega kvinteta Suedwestfu|’ Vstop s člansko izkaznico ali * sebnim vabilom. Spored bo v P1? delu obsegal Borisa Blacherja , cert za kvintet za pihala in ter Gyoergyja Ligetija «Deset sW* za pihalni kvintet*, v drugem ° pa Schubertov »Oktet v E duru w 166 za dve violini, violo, čelo. kon- trabas. klarinet, rok in fagota- Nazionale 15.30 »Inchiesta su u* litfco 'della polizia*, Paola PitaR0** Roland Lesaffre. Barvni film- ^ Fenlce 15.30 «11 caso Mattei*. P®1**/ film. Gian Maria Volontč; r® Franco Cristaldi. u Eden 16.30 »Dotute in amore*. j Jackson. Prepovedano mladim 18. letom. .... Gruttaciclo 16.00 «Questa specie more*, Ugo Tognazzi in Jean ® berg. Barvni film. Escelsior 15.30 — 22.10 »Conosv«-. carnale*. Prepovedano mladini P-J 18. letom. Igrata Candice BerR in Jack Nicholson. Ritz 16.00-22.00 »Cime tempestos^ Anna Calder-Marshall in ThifP0 Dalton. V barvah. Alabarda 16.00 «11 giorno dei fucili*. Western. Barvni film. ver Reed in Candice Bergen. » povedano mladini pod 18. letom-Aurora 16.00 «Decameron*. Bat?, film. Prepovedano mladim P letom. Impero 16.30 »...e continuavan0 Hill chiamarlo Trinita*. Terence Crlstallo 16.00 »Agente 007 — una c scata di diamanti*. Sean Cor>ner Barvni film. Capitol 16.00 Walt Disneyev f*km barvah »Gli aristogatti* Moderno 16.30 «Venga a fare H s' dato da noi*. Barvni film. FraP1 Franchi in Ciccio Ingrassia. Vittorio Veneto 16.00 »Vojou* <1-® 1 naglia), Jean Louis TrintiRn^ Barvni film. Prepovedano mla pod 14. letom. Ideale 16.00 «La calata dei Bar! rbad’ Barvni film. Silva Koscina >n renče Harvey. Astra 16.00 «Per grazia ricevul® Nino Manfredi. Barvni film Abbazia 16.00 «Agente 007 — L>cen‘ di uccidere*. Barvni film. ®eS Connery in Uršula Andress. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Di Gret-ta. Ul. Bonomea 93, Godina A11TGEA. Ul. Ginnastica 6, S. Luigi, Ul. Fellu-ga (46) Sv. Alojzij. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Ali'Alabarda, Ul, istria 7, Al Ga-leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Miz-zan, Trg Venezia 2. KINO «|R!S» PROSEK predvaja danes ob 19.30 barvni dramatični film: NON PIO TEMPO D’ER0l Igrajo: Michael Caine, Cliff bertson in Henry Fonda. Razna obvestila Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Srebotnjak daruje Avrelija Jančar tisoč lir za Glasbeno matico. Gostilničarke društvene gostilne brovec darujejo 10.000 lir za špoTW društvo »Olimpija*. Konzorcij pridelovalcev vin trž*^ občine vabi vse vinogradnike trt®**, občine, ki želijo razstavljati svoj delek na VI. razstavi domačih vin. prijavijo svojo udeležbo pismeno sedež konzorcija — Dom A. Sirk. “L Križ št 61, ali pri Kmečki zvezi. Geppa 9, do vključno 29. t.m. Odbor 19« Teo le& Ul^ORSK, DNEVNIK GORIŠKI DNEVNIK 19. februarja 1972 PISMO IZ SEŽANE Jutri referendum za samoprispevek Vgradnjo otroškega vrtca v Sežani Samoprispevek bi občani Sežane in nekaterih okoliških vasi plačevali tri leta, vrtec pa bi odprli že za Dan mladosti v prihodnjem letu iz Sežane, Dan, Lipice, Vahno °r elca in Šmarij te dni žita .Javljajo o referendumu kj _eab° krajevnega samoprdspev-sofinanciranje izgradnje o-seštg-f? vrtca v Sežani. Vrstijo se sirnih"' 2veze komunistov, SZDL, Politj^ta’ mladine, drugih družbeno- . UlUh jn Hiplnvrnh rvrtfnmVnrvii Ha wj““ ki delovnih organizacij, potekajo izredno zavzete okrog novega vrtca. Ko-"i^ju- Vlc^-k> v odločnem zavze- Ičitvi pspešen referendum in od-Hafip opčanov, da z lastnim de-sodo^Jpkoprinesejo k hitri zgraditvi otroškega vrtca, konkretni n!!'n na*°8o, ki so si jo za-3, j-jP? ‘1. seji predsedstva ZKJ, spCg^konference ZKS, na kateri so HjjjP^rili o problemih socialnega razen tega Pa so ^ li ta™5:1. 12 seženske občine odločale^ LC1!'kovito urejanje domačih konfp~ tu
  • tw, Antonio Balzarelli, ki je ves ((L '"'žen dejal, da so neznani ta-vji * vlomili v oficirski krožek, v in . Necker v Ul. Universita 8 'zuiaknil kup predmetov: 106 'S' la9 vilic, 7 prtičkov, 7 za-9(1,!^ cigaret, plinsko jeklenko, of(Jj‘Soč lir, vrh tega pa še nekaj ja Ja in celo lisice... Podčastnik Dj, Povedal, da je zadolžen za toni j krožka in ko je slučajno tek • proti oknu, kjer je kro-jv Jp videl, da je šipa razbita. r' Petrosino je sklenil natanč-torbo, ki sta jo heio tol. Pregledati ie »n'ča imela pri sebi. V njej K) rys našel nekaj predmetov, ki Kf. ,Je podčastnik prijavil za u-tuj fene. Toda tako Foddi kot Cri-krtn , se trdovratno otepala ka-lt8|”ekoli krivde pri tatvini. Bren-sta3. sla namreč na struno, da Orj torbo s predmeti vred kupila Saj n?znancu in konec. Policijski zlasti k’1 k0ko prepričan o tem, ih." že zato ne, 8^S-tve lca^l° na terasi oficirskega krož- enega ker je osebje oddelka policije u- ^j.^pinj0 čevlja, ki je do naj-podrobnosti odgovarjal ^^tjevem levemu čevlju. Tako Prijavil zaradi tatvine sodni včerajšnji razpravi (preds. tož. Brenči, zapis. Casa-SokC? s*a bila oba obtoženca pri-v priprtem stanju. Foddi je začudenje vseh prisotnih — da je vlomil v oficirski in ulč-adel omenjene pred-belj yendar sam. Njegov prija- jte jJjCrimi, ki ga je slučajno spo-Hj ookaj dni pred vlomom, sploh Vadel za njegove načrte. De-mu je, da gre k prijatelju, on Vrni]naj ga počaka. Ko pa se je 1 z veliko torbo, mu je zabi-naj v primeru aretacije pove, jiatei' *°r^° Skupila pri nekem Sa^Jkldi je tudi povedal nekaj zelo jji^vega. Leta 1968 je služil vo-ppL 00 v Trstu in sicer pri 151. ^atnem oddelku, kjer je šest k ^ev opravljal službo natakar-lq.M, Pri omenjenem oficirskem j* ku. Tako je z lahkoto — ker Dl Pač poznal vhod v krožek — Pej eza] nizek ogradek, se povz-bitftna teraso in od tu skozi raz-°kno v lokal. ebivalstva, zaradi česar bodo po- mladosti v prihodnjem letu. Če se tiebe po organiziranem otroškem bodo občani odločili za samopri-v, irstvu in zadostni kapaciteti otro- spevek, bo za gradnjo vrtca pri-ii — —l— —rn-!—spevala tudi republika in TIS občine v Sežani. Predvideno je, da bodo plačevali občani Sežane in nekaterih okoliških vasi krajevni samoprispevek tri leta. Zavezanci bodo prispevali iz netto osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki presega 800,00 din, mesečno 1,5%. Prav toliko bodo prispevali upokojenci, katerih pokojnine so večje kot 800,00 din. Občani, zavezanci prispevka od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, bodo prispevali v sklad za izgradnjo otroškega vrtca, po stopnji 0,5%. Tisti, ki so zavezanci prispevka od opravljanja obrtnih in drugih dejavnosti, intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, pa bodo prispevali od osnov za prispevek, po stopnji 1,5%. Krajevnega samoprispevka pa je občinski odlok oprostil občane, ki živijo v socialno šibkejšem položaju. V novem otroškem vrtcu bo prostora za 160 otrok, kar bo zadostovalo za potrebe Sežane in omenjenih okoliških vasi, še posebej, če upoštevamo, da bodo v vrtcu lahko organizirali tudi popoldansko varstvo. Vrtec b0 stal v predelu pod sežansko bolnišnico. Lokacija je primerno izbrana in zagotavlja otrokom varen dostop v vrtec, razen tega pa bo imel objekt v svoji bližini pre-čej prostora za igrišča in zelenih površin. V vrtcu, ki bo sodobno o-premljen, si bodo otroci res lahko ob raznovrstnih dejavnostih sistematično razvijala telesne spretnosti ter mišljenje in domišljijo. Ob sovrstnikih se bodo navajali na življenje v skupnosti. Vse to pa je izrednega pomena za otrokov nadaljnji razvoj, zlasti za uspešno učenje v šoli. Uspešen referendum za samoprispevek za gradnjo otroškega vrtca je torej izrednega pomena za Seno in okoliške vasi, saj zagotavlja urejanje enega izmed zelo aktualnih problemov na tem območju. V dosedanjih razpravah so občani Sežane, Dan, Lipice, Merč, Orleka in Šmarij pokazali za akcijo za samoprispevek veliko odgovornosti in razumevanja ter so jo podprli. Zato ne b0 odveč poudariti prepričanje, da bodo v nedeljo, 20. februarja, ko bo referendum, prišli na volišča polnoštevilno in glasovali za samoprispevek. Tako bodo iskreno zaželeli najmlajšim srečno v novem vrtcu. Drago Mirošič iniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Crimi je potrdil, da res ni vedel, kaj prijatelj počenja. Zato je tudi odvrnil pripasano mu obtožbo. Javni tožilec dr. Brenči je predlagal za oba obtoženca p» 1 leto zapora in 50 tisoč lir denarne kazni, branilca, odvetnika Carlini in Galdiolo, pa ^ta se potegovala za najnižjo kazen oziroma za oprostitev zaradi p»omanjkanja dokazov. Sodniki so skoraj v celoti sprejeli tožilcev predlog, saj so prisodili obtožencema px> 1 leto zapora in 40 tisoč lir denarne kazni. Italijansko priznanje ing. Pfrimerju iz Celovca Predsednik republike je te dni podelil predsedniku trgovinske zbornice za Koroško ing. W. Pfrimerju naslov komendatorja za zasluge italijanske republike. Ustrezne slovesnosti v Celovcu sta se u-deležila tudi predsednik tržaške trgovinske zbornice Caidassi in predsednik odbora za enotno propagando Padoa. Častno priznanje je ing. Pfrimerju izročil italijanski generalni konzul v Celovcu M. Venier. To je četrta osebnost iz avstrijske Koroške, ki prejme italijansko priznanje za zasluge pri razvoju gospodarskega sodelovanja med sosednima republikama. V Lokvah se je med smučanjem {»onesrečil 29-letni Bruno Fe-dri iz Gorice - Ul. Vittorio Vene-to. Sprejeli so ga na zdravljenje v tržiško bolnišnico. Ima zlomljeno desno nogo. UMOR NA OSLAVJU PRED GORIŠKIM SODISCEM Sodni dvor oprostil prof. Slavicha ker ni zakrivil kaznivega dejanja Številno občinstvo sprejelo razsodbo z odobravanjem. Obtoženec je prejel zadoščenje za svoje pionirsko delo. Zavzeta obramba odvetnikov dr. Primožiča in dr. Sanzina v korist prizadete družine ŠE NEPOJASNJEN DOGODEK Nasilna smrt ali nesreča na pustni večer v Vipavi? Morda zaradi karati udarcev umrl 21-letni Darko Zavadlav iz Nove Gorice ■ Policijska preiskava je v teku Nasilna smrt ali nesreča? 21-ietni Darko Zavadlav iz Nove Gorice je p»red dvema dnevoma u-mrl v šempetrski bolnišnici, kamor so ga prepeljali dan prej iz zdravstvenega doma v Ajdovščini z rešilnim vozom. Na pustno noč ga je nezavestnega našel pred obokanim vhodom Starega gradu v Vipavi vojak vipavske garnizije. Darko Zavadlav si je na zadnji večer pusta zaželel malo zabave. Napjotil se je v Ajdovščino od tod pa je šel s prijateljico v Vipavo, kamor sta šla plesat v dvorano JLA (Jugoslovanske ljudske armade). Mladenič se je zabaval v krogu prijateljev, okrog dveh po polnoči p»a so nekateri opazili, da je ostal sam in povedal je, da se ne počuti najbolje. Na to je plesalcem izginil izpred oči in uro pozneje so ga našli nezavestnega na prostem, nedaleč od plesne dvorane. Zavadlav je imel precej hude u darce na glavi, rokah in nogah. Vzrck dogodka še ni znan, vendar srno culi vest, ki daje možnost, da je pokojni mladenič dobil številne karatč udarce. Preiskava policijskih organov je v teku. Dogodek je vzbudi! precej zanimanja in komentarjev v Gorici in v njeni okolici. Po triurnem zagovoru obeh branilcev prof. Slavicha odvetnika Battelln iz Gorice in odvetnika Ca-nestrinija iz Rovcreta, ki sta ovrgla argumente obrambe in civilne stranke, prikazala pomanjkljivosti sodnega postopka in predočila sodišču, da bi bila obsodba obtoženca, obsodba napredne zdravniške skupine za liberalizacijo in humanizacijo zdravljenja umobolnih in obsodba napredka na splošno, je sodišče p»o trinajstminutnem posvetu izrekla ob 22.20 naslednjo razsodbo: Na osnovi zakona št. 479 se oprosti obtoženec Antonio Slavich, ker ni zakrivil dejanja. / Številno občinstvo, ki je kljub pozni uri vztrajalo v sodni dvorani je razsodbo sprejelo z burnim in odobravajočim ploskanjem. Toda začnimo s kroniko dogajanja pred sodiščem. Včeraj dopoldne se je pred okrožnim sodiščem v Gorici začela razprava proti bivšemu zdravniku v pokrajinski umobolnici dr. Antoniju Slaivichu v zvezi z umorom na O-slaivju, kjer je dne 26, septembra 1968 62-letini Albert Mikluš, ki je bil takrat doma na obisku, kamor so ga pustili iz pokrahnske umobolnice v Gorici, kjer je bil že več let na zdravljenju, ubil svojo ženo, 58-Ietno Mileno Kristančič. O tem dejanju smo poročali že v naši včerajšnji številki. Za razpravo ie vladalo v Goriči veliko zanimanje, saj je pri njej šlo v bistvu za ali proti novemu sistemu, ki skuša modernizirati zdravljenje umobolnih ter ga postaviti na popolnoma novo podlago. Zato je bil prostor za občinstvo napolnjen do zadnjega kotička in mnogo ljudi je ostalo na hodniku. Med njimi smo opazili precej Bricev, zlasti Oslavcev, sosedov, znancev in prijateljev prizadete družine. Razpravi je prisostvovalo precej odvetnikov in tudi predstavnikov tiska. Civilno stranko, tri o-troke pokojnice in Mikluša, sta zastopala odv. Karlo Primožič in odv. Sanzin. Obtoženega predstavnika go-riške OPP pa sta zastopala odv. Battello iz Gorice in Canestruii iz Rovereta, oziroma iz Trenta. IZJAVE PROF. SLAVICHA Predsednik sodišča dir. Malacrea je najprej prečital obtožnico ter povzel na kratko ves takratni p»otek dogodkov, kot smo ga že včeraj o-pisali. Obtoženi dr. Slavich. je že na samem začetku svojih izjav zavrnil obtožbo, saj takrat ni bil niti zdravnik v oddelku, v katerem je bil Mikluš. Govoril je o posvetu zdravnikov dne 25. in 26. septembra, ko se je odločilo o tem. da se pMšlje domov na obisk Alberta Mikluša. Posvet je vodil takratni namestnik direktorja dr. Ali (Idi je medtem umrl). Družina Mikluša ie {»redhodno pristala na očetov o-bisk na domu in tudi Slavich ni bil proti px>tem, ko so mu zagotovili, da so ukrenili vse potrebno. Slavich je še povedal, da je bil Mi-klušev zdravnik dr. Pirella in dodal, da mu ni bilo ničesar znanega o grožnjah moža češ, da jo namerava ubiti, ker jo je dolžil, da ga je spravila v umobolnico Sicer pa je p»udaril, da je imel Mikluša v zdravljenju samo do januarja 1967, ker je bil pozneje v drugem oddelku. Omenil je tudi, da ie decembra 1966 spremljal Mikluša ob njegovem obisku na domu. kjer so ju prav lepo sprejeli. Z državnim tožilcem dr. Pasco-lijetn^ ie nato debatiral o zakonu za bolnišnice od 1904 in o njegovi a-plikaciji v zvezi s «schizzofrenio», ki je Mikluševa bolezen ter poudaril, da umor žene v njegovem primeru niso mogli zdravniško predvidevati. IZPOVEDI MKLUŠEVIH OTROK Sledilo je zasliševanje civilnih strank. Prvi je bil na vrsti naj-starejši Miklušev sin Marjan, ki je potrdil, da je podpisal privoljenje za očetov obisk na domu tako 15. kot 26. septembra 1968, da se oče, ko je pobegnil dan prej iz bolnišnice, ni hotel več vrniti vanjo, da so se doma sicer bali glede očetove bolezni, zato niso radi videli njegovih obiskov. O očetovi bolezni pa .je bil bolj površno poučen. Drugi sin David Mikluš je priznal. da se je usodnega dne oddaljil od doma in šel v Gorico, misleč, da se bo brat Marjan vsak čas vrnil s polja domov in tako mati z očetom ne bo ostala sama. Kot tretjo so zaslišali hčerko Jožico Mikluš, ki je (»trdila izjave obtoženega dr. Slavicha o očetovem obisku na Štefanovo 26 decembra 1966. ZASLIŠEVANJE PRIČ Od prič so prvega zaslišali u-niverzitetnega profesorja Giancarla Redo iz Rima, ki se je zelo pohvalno izrazil o strokovni sposobnosti obtoženega prof. Slavicha in povedal, da je izpit za docenta na univerzi opravil z dobrim uspehom in mu je komisi ja diplomo priznala soglasno. Dodal je glede bolezni, da «schizzofrenia» in «paranoia» niso vedno nevarne bolezni, ker imajo več oblik. Prof. Pirella, ki je sedaj direktor umobolnice v Arezzu, je izjavil, da so v goriški umobolnici zdravniki vedno sodelovali skupinsko in da ie v zadnjih dneh Mikluš kazal znake izboljšanja bolezni V glavnem ie to potrdil tudi drugi zdravnik dr. Gobbo Kot zadniega pri dopoldanskem zasliševanju so poslušali boltjčarja Vi niči ja Griona. ki je bil glavni boi ničar v oddelku C. kjer je bil Mi Pred pričetkom procesa na goriškein sodišču: prvi z leve je prof. Antonio Slavich, napol skrit je ravnatelj umobolnice v Arezzu prof. Pircila, v sredi prof. Reda, na desni pa je ravnatelj tržaške umobolnice prof. Basaglia kluš na zdravljenju in kot tak je bil tudi prisoten on zdravniških posvetih dne 25. in 26. septembra 1968, ko sta bila odsotna oba zdravnika tega oddelka. Pirella m Gob bo. Dodal je tudi. da je bil ob ženinih obiskih pri možu Miklušu na njeno željo vedno prisoten tudi kak bolničar. Razpravo so prekinili ob 13. uri ter jo nadaljevali ob 16. uri z zaslišanjem še nekaterih prič. govorom državnega tožilca in zastopnikov družine. Na popoldanski razpravi je sodišče zaslišalo še nekatere bivše zdravnike v goriški umobolnici in nekatere bolničarje, med njimi tudi Ivana Klanjščka iz Števerjana, ki ,ie tistega usodnega dne pripeljal Alberta Mikluša domov na Oslavje. V glavnem je potrdil svoie prejšnje izjave. Zanimivo je bilo pričevanje 72- lefnega zdravnika dr. Josipa Vrtovca, ki je služboval v umobolnici od 1924 p»a do 1966 leta in .je tudi zdravil Mikluša. Omenil je številne njegove pobege iz umobolnice, izjavil, da ie bito njegovo zdravstvene stanje nihajoče, vendar vedno nevarno, dokler ni postalo kronično. Povedal je o ženini zaskrblie nosti in strahu in celo po njegovi u- (Nadaljevanje na 6. strani) iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiuiniiiiiinniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiniinit GORIŠKA «PR0STA CONA» ZAPADE V LETU 1973 Zaradi določil EGS grozi nevarnost odprave proste cone Pokrajinska svetovalca KPI Poletto in Menichino zahtevata akcijo za obnovo zakona - Videmska trgovinska zbornica proti goriški prosti coni Prihodnje leto zapade zakon, ki daje goriškemu področju carinske in finančne ugodnosti proste cone. Če ne bo zakon obnovljen bo imela Gorica precej škode. Na eni strani utegnejo lastniki zapreti nekatere tovarne, ki ne bi bile več v novih, normalnih pogojih, rentabilne, in s tem v zvezi bd se kar nc lepem znašlo brez dela na tiso če delavcev in -Delavk, na drugi strani pa bi imeli od tega škodo tudi goriška in sovodenjska občina, ki črpata prečei denarja od trošarine na te proizvode. Sicer ima sovodenjska občina le minimalni do- hodek, goriška pa dobiva leti» iz teh virov sknro milijardo lir izrednih dohodkov. V debati o proračunu pokrajinske uprave so komunistični svetovalci govorili tudi o tem vprašanju. S tem v zvezi sta včeraj pokrajinska komunistična svetovalca Poletto in Menichino poslala pokrajinskemu predsedniku interpelacijo, v kateri se zanimata za konkretne korake, ki jih namerava storiti pokrajinska u-prava v zvezi s tem vprašanjem. 2e p»red časom .ie namreč prišla v pokrajinskem svetu do izraza težnja. da bi marala tudi pokrajinska iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiuttnuimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimimiiiiiiii PO USPELIH PRIREDITVAH PREJŠNJIH LET Srečanje «Mittelevrope» bo posvečeno gledališču Po razpravah o raznih zvrsteh literature in arhitekture na vrsti gledališka umetnost • Nujna prisotnost slovenskega zamejskega gledališča Novembrsko mittelevropsko srečanje, ki je za temo imelo arhitekturo, je šlo komaj mimo nas, p»a se že govori o podobnem srečanju, ki bo v bližnji prihodnosti prav v našem mestu. Organizatorji so že naredili u-strezne korake v tem smislu. Pogovarjali so se s profesorjem Clau-diom Magrisom s tržaške univerze, ki je spisal knjigo «Habsbur-ški mit v moderni avstrijski literaturi* in ki je danes {»stala bestseller pri vseh, ki {»roučujejo položaj v srednji Evropi. Program letošnjega mittelevropskega srečanja je že določen in se bo sukal okrog teme »Mittelevropsko gledališče danes*. To srečanje bo predvidoma od 30. septembra do 3. oktobra 1972. Namen je spoznavati ter zbližati probleme srednjeevropskih narodov v smislu prijateljskega pogovora. Namen srečanja je tudi kritično oceniti gledališko dejavnost vseh prisotnih narodov ter iz tega izvleči medsebojne koristi. Poleg držav, ki že p» tradiciji sodelujejo na teh srečanjih, bodo letos organizatorji skušali pritegniti tudi druge, kot sta to Romunija in Poljska. Organizatorji so tudi navezali stike z Giancar-lam Vigorellijem, ki je obljubil svojo pomoč za boljši usp»h manifestacije. Pokroviteljstvo nad srečanjem bo imela »Iniziativa isontina*. poleg tega pa še organizacija UNE SCO; pri tem pa bo seveda pomagala tudi dežela Furlanija - Julijska krajina. Kratke Iz bolnišnice V i kleti kavarne »Venezia* na Verdijevem korzu je včeraj e' ’o-dirala stek'enica sifona. Zaradi eksplozije je bila v levo nogo ranjena 30-letna uslužbenka v tej kavarni Uhana Calligaris, bivajoča na Korzu Italija 174. Calliga-risova se je zatekla za p»omoč v goriško bolnišnico, kjer so jo obvezali. Ozdravela bo v desetih dneh. Pred dvema dnevoma je 71-letaa gospodinja Clementina Vebili iz Ulice del Santo 22 plada s pločnika, ko je hotela vstopiti v mestni avtobus, šele včeraj zjutraj se je zaradi bolečin zatekla v bolnišnico, kjer so ji obvezali nekaj ran na nogah. Ozdravela bo v sedmih dneh. uprava imeti nekaj finančne koristi od tega zakona. To bd bilo možno, če bi zakon prihodnje leto obnovili. Omenjena svetovalca se zavzemata, da bi morala pokrajinska uprava v sodelovanju z drugimi prizadetimi upravami sklicati delovni odbor, ki bi preučil možnosti obnovitve zakona, tudi v zveri z grožnjami, ki priha jajo iz Vidma. Pred dnevi je namreč upravni odbor videmske trgovinske zbornice sprejel resolucijo. v kateri je rečeno, da se bodo z vsemi močmi borili proti obnovitvi zakona o goriški prosti coni v letu 1973. Po mnenju videmske trgovinske zbornice imajo zaradi tega precejšnjo škodo Istočasno so v Vidmu mnenja, da bodo nova pravila Evropske gosp»darske skupnosti odpravila vse proste cone in področja, ki uživajo znotraj posameznih držav določene carinske u-ftpdnosti. Svetovalca KPI sta mnenja, da je treba v okviru deželne gospodarske politike najti tako rešitev, ki bo u-goeda», je sprožil plaz. S poveljnikom na čc lu, nekim kapitanom, se je z ba joneti na puškah pognal proti množici in več demonstrantov je bilo ranjenih. Sam kapetan pa je s sabljo mahnil proti neki ženski in ji odsekal levo dojko. Razumljivo je, da se je prejšnja napetost ob tem dogodku sprevrgla v spopad. Množica se je pognala proti vojski, vojaki 97. pešpolka, ki bi bili morali delati red ii. množico razgnati, so se znašli v obroču množice, ki jih je začela zmerjati. In padel je tedaj tudi kak kamen. Eden je baje nadporočniku Koeppelu vrgel kapo z glave. In tedaj je vojska začela streljati v množico. Pet oseb je obležalo mrtvih, veliko pa jih je bilo ranjenih. V množici je nastal preplah in ena kolona se je z Borznega trga pognala proti Verdijevemu trgu. Tu pa je bila majhna skupina vojakov, ki naj bi preprečila množici, da bi vdria na Trg Unitš, kjer je imel sedež Lloyd. Ta skupina vojakov je zares najprej streljala v zrak, nato pa v množico, in pri tem sta bili ubiti dve osebi, ranjenih pa je bilo več. Še veliko več demonstrantov pa so ranili vojaki, ki so z bajoneti na puškah napadali skupine ljudi v sosednih ulicah. Kakor je priznal predsednik vlade Koerber sam, je bilo prvega dne sedem mrtvih, število ranjenih pa nd bilo nikoli znano. Naslednjega dne, v soboto, 15. februarja, je bilo zjutraj vse mirno Mnogi meščani so razobesili zastave na pol droga s črnim trakom. Mnogi so dali samo črn trak. Policija pa je v sodelovanju z vojsko ves dopoldan kot v nekakšnem obsednem stanju patruljirala po ulicah in prisiljevala ljudi, da so odstranili zastave In črne trakove. Kazalo je, da tudi ta dan ne bo šel mimo mimo. In ko se je večja gruča demonstrantov od Sv. Jakoba spustila skozi staro mesto riroti Korzu, je v Ul Riborgo naletela na vojsko. Tu se je vojska pravo ihtavostjo pognala proti emonstrantom, da bi jih po Ul. iborgo pognala nazaj. Hkrati se _ i množica iz sosednih ulic pognala proti vojski in ta je začela streljati. Dve osebi sta bili na mbstu mrtvi, dve pa hudo ranjenk Veliko oseb pa je bilo laže ranjenih. Kdor je pozneje beležil dogajanja, trdi, da je večina vojske streljala v zrak, kajti sicer bi v tistiem »kotlu* obležalo veliko več mrtvih. Kmalu zatem je prišlo do s popa- cija je potiskala množico proti cerkvi sv. Antona, demonstranti pa so odgovorili s kamenjem ,ki so ga pobrali na nekem tamkajšnjem de lovišču. Ko se je morala policija umakniti, je nastopila vojska in poveljujoči častnik je takoj ukazal streljati. Prvič so vojaki streljali v zrak, drugič v množico. Obležal je en mrtev, več pa je bilo ranjenih. Pravzaprav je tu bilo zelo veliko ranjenih, ker so se demonstranti znašli v križnem ognju. Središče mesta je bilo nekaj ur pravo bojišče. Spopadi so se kar vrstili. Najhuje je nato bilo okoli 17. ure, ko je vojska hotela pro- dreti v staro mesto, a so jo množice ustavile v prvih ulicah. V Ul. Donota je prišlo do streljanja, pri katerem sta bili ranjeni dve osebi. Vojska pa vendarle ni mogla dalje, ker so nanjo metali kamenje s streh. Zvečer, okoli 19. ure, se je zvedelo za rezultate arbitražnega sodišča, kar je pripomoglo k pomirjen ju in okoli 21. ure je v mestu zares zavladal mir. Te dni je, kot smo videli, v Trstu med proletariatom kosila smrt. Kot smo že zapisali, je na ulicah obležalo 10 oseb, štiri pa so umrle (Nadaljevanje na 6. strani) Z jutrišnjim dnem se začne na ital. TV nadaljevanka »Besi* po romanu Dostojevskega. Scenarij je pripravil Fabbri, delo pa režiral Bolchi ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii PREGARJE IN PREGARSKI ZIDARJI Valvasor sam se je potrudil v Brkine in ugotovil9 da so Brkinci nezaupljivi Matična knjiga datira iz leta 1785 - Naglo naraščanje prebivalstva iv. tud. mestno električno centralo in 'da tudi na Trgu sv. Katarine. Poli- Za drugo polovico 17. stoletja (1667) ugotavlja Sergej Vilfan povečanje števila domačij zaradi delitve prejšnjih in pojave novega sloja »podružnikov*, ki so si kot nekakšni kajžarji postavljali hišice na obrobju vasi in se ukvarjali z obrtjo in trgovino. K temu je treba prišteti še hrvaške naseljence, begunce, op. M.Z. (Po njegovih ugotovitvah je bilo tedaj na Pregarju več kot 10 kmetij, menda pa manj kot dvajset. (19) Vilfanova ugotovitev se ne ujema s pregarskim ustnim izročilom, da je bilo, ko so zgradili cerkev, 1648. leta 24 domačij, 25. pa je zasedel cerkovnik ali »mežnav*. Ob ustanovitvi pregarske kapla-nije je bilo 1653. leta, sodeč po hišnih številkah, na Pregarju 29 hiš, 1785 pa od 40 do 45, zato je težko verjeti Vilfanovim trditvam. Posredno nam kaže precejšnje povečanje števila prebivalcev na Pivki (verjetno tudi v Brkinih ni bilo drugače) tudi kmečki upor v letu 1635,. ki se ga je udeležilo, kot piše Kidler, 600 kmetov. (20) HITREJŠI GOSPODARSKI NAPREDEK PREGARJA V 17. STOLETJU Zaradi hitrejšega gospodarskega nap-edka je začelo po 30-letni vojni (1648) prebivalstvo Brkinov hitro naraščati. Večalo se je tudi število domačij. Manjše število ljudi se je ukvarjalo s trgovino, z domačo obrtjo in s prevozništvom, velika večina pa so bili podlož-niški kmetje. Zmanjševanju turške nevarnosti v drugi polovici 16. stoletja zaradi notranje krize v Turčiji in protireformacijskim prizadevanjem moramo pripisati tudi nenavadno intenzivno gradnjo cerkev po brkinskih vaseh, ki v večini izvirajo iz začetka 2. polovice 17. stoletja, ker so bili prejšnje Turki v glavnem požgali. Hkrati s tem so nastajale tudi nove župnije in kaplanije. Sredi 18. stoletja začno uvajati na brkinsko območje novi kulturi, krompir in koruzo, ki jima zemlja, zlasti krompirju, zelo prija. VALVASOR POIZVEDUJE O BRKINIH Leta 1653, t.j. 5 let po zgraditvi nove cerkve, so ustanovili na Pregarju kaplanijo, (21) ki je bila podrejena hrušiški samostojni župniji (ta je med starejšimi v Sloveniji in hrani matične knjige, ki so jih začeli voditi leta 1630). Kaplani ja, ki jo je do 1655 vodil kaplan Jernej Škrinjar, domačin-iz Prelož, je vključevala še 7 podružničnih cerkev: Brezovo brdo, Celje, Janeževo brdo, Gabrk, Pre-lože, Rijavče in Tatre, (22) poleg teh pa še vasi Huje in Zajelšje, ki nista imeli svojih ce’»/a. Med 1653. in 1785. letom (verjetno 1686) pa so cerkveni predstojniki odvzeli pregarski kaplaniji Celje in Janeževo brdo in ju priključili k premski župniji, ustanovljeni 1686. leta Okoli leta 1675 je Valvasor obiskal Hrušico in v svoji kroniki Die Ehre... zabeležil, da so tamkajšnji ljudje zelo nezaupljivi in neradi odgovarjajo na vprašanja, pa tudi na mnoga pasma je zaman pričakoval odgovor, kar zelo obžaluje. Trdi tudi, da ko je bil v Hrušici, še ni vedel, da bo pisal obširno kroniko in si zato mnogih stvari ni zabeležil. Omenil pa je, da je zvedel, da ima župnija 14 podružnic in samostojen vikarijat na Pregarju (23). Iz premske dru- žinske matične knjige zvemo, da so bili okoli 1645. leta vpisani za pregarske in druge podložnike priimki Bubniči, Konestabii in Zadniki (24). Leta 1785 so začeli voditi tudi na Pregarju družinske matične knjige (Status familiae), ki so bile sicer pomanjkljive in precej površno vodene, vendar iz njih ugotovimo, da je imelo Pre-garje od 1800. do 1810. leta 45 hiš. Večina družin je štela od 8 do 10 članov, nekatere tudi več, zato je v vasi živelo približno 350 do 370 ljudi. Iz istega vira je razvidno, da je bilo tedaj v bližnjih vaseh naslednje število hiš: na Gabrku 8, v Hujah 15. na Brezovem brdu 18, na Preložah 15, na Rijavčah 18, na Tatrah 33 in v Zajelšju 15 (toliko jih je v Za-jelšju še danes). Skupno 167 hiš in približno 1200 do 1300 prebivalcev. Ob prvem ljudskem štetju 31.12.1869 je imelo Pregarje 434 prebivalcev in 71 hiš ali domov. Središčna lega vasi v Brkinih, Cerkev na Rijavčah, ki je bila zgrajena 1657 zidarska obrt, živinoreja in kmetijstvo ter hitro naraščanje prebivalstva je sililo Pregarce, da se odprejo navzven. Že stoletja so hrepeneli po boljših cestah. Ta želja se jim je po vojni delno uresničila. Socialne in gospodarske težnje Pregarce v so omogočile hitro rast vasi. Število hiš se je v 150 letih povečalo za 300 odst., v sosednih Hujah pa največ za 200 odst. Tudi ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja je prebivalstvo Pregarja in drugih brkinskih vasi hitro naraščalo. Na Pregarju je bilo 1948. leta, kljub velikim vojnim žrtvam, 558 ljudi, potem pa se je začelo njihovo število postopno manjšati. Do 1966 je padlo zaradi izseljevanja mladih v industrijske centre in zapostavljanja Brkinov v razvojnih programih na 357 ali za 36 odst., v letu 1971 pa ne presega 300. V sosednih Hujah je živelo 1869. leta 150 ljudi. Njihovo število se je povzpelo do leta 1953 na 200, do 1966 pa je padlo na 156 (25). Podobna, vendar še bolj reducirana gibanja ugotavljamo tudi po drugih brkinskih vaseh. Da bi bila podoba razvoja Pregarja popolnejša, velja še ugotoviti, da je kljub revščini in morda prav zaradi nje, število prebivalstva po letu 1750 hitro večalo. V prvi polovici 19. stoletja je na hiter razvoj živinoreje in sadjarstva v Brkinih vplivala nagla rast njihovega gospodarskega centra Trsta, ki je bil odličen trg za brkinske pridelke. V 30 letih 19. stoletja je na Premu poučeval kmete umnega sadjarstva župni vikar Peter Aleš, ki je bil po rodu štajerc in je leta 1856 izdal v Trstu knjižico »Zveden kmet ali najpotrebnejši nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi*, v kateri je posvetil izredno pozornost brkinskemu sadjarstvu in obnovi vinogradništva. Njegovo prizadevanje je koristilo tudi Pregarju (26). Začeta priza devanja sta potem nadaljevala botanik Valentin Plenelj (1843 — 1847) in Matija Rant (1878 - 1885). Na Pregarje so tedaj napred nejši tokovi počasneje prodirali kot na Prem zaradi odročnosti naselja in bolj konservativnega okolja, kar med ostalim dokazuje tudi šele v letu 1875 ustanovljena osnovna šola, medtem ko so začeli s poukom v premski šoli, ki jo je ustanovil Peter Aleš, že 1826. leta. V letih 1840 — 1850 pa pre-udamejši pregarski možje spoznajo pomen šole in pismenosti za hitrejši napredek, zato začno pošiljati otroke v šolo na Prem, če- prav je ta oddaljen skoraj 2 uri hoda. In prav ti otroci postanejo najbolj vneti pobudniki umnega sadjarstva in živinoreje. Kljub napredku kmetijstva, živinoreje in sadjarstva ni moglo vaško gospodarstvo po letu 1800 več preživljati tolikšnega števila ljudi, zato se začenja že okoli leta 1810 množično izseljevanje v Trst (služkinje, pristaniški delavci, zidarji). Drugi delavci pa odhajajo že tedaj in pozneje na drvarjenje na Hrvaško in v Bosno. Prav tedaj pa se pojavijo ob stiku s kra-škimi mojstri na Pregarju prvi začetki zidarske obrti, ki ji je namenjen del tega sestavka. MAKS ZADNIK (Nadaljevanje sledi) (19) S. Vilfan, slike iz Brkinov, časopis za Slov. krajevno zgodovino, v Ljubljani 1953. (20) Viljem Kidler, Zgodovinski paberki — rokopis... (21) Matična knjiga umrlih iz leta 1785 in Status familiae, župni urad Pregarje. (22) J. W. Valvasor, Die Ehre..., 7. knjiga, str. 748, izdaja 1689. (23) Isti vir kot pod 22. (24) Isti vir kot pod 6, podatke posredoval Lojze Lesar, pok. župni upravitelj. (25) Kraj. leksikon krajev in naselij v SRS, izdaja v Lj. 1968. (26) C. Šinkovec, Uporni svet pod Snežnikom, Nova Gorica 1966. I IZ UMETNOSTNIjTGflLgjj] Francesco Somaini v «Lanterni» i br Br< Biele Kiparski sloves, ki ga užtva . nes Francesco Somaini, se F ^ J® prejemu 1■ mednarodne na9ra.,w I v V. bienalu v brazilskem mestu ^ X’ Paulu leta 1959 silno hitro rflZ j l ■ tako da danes najdemo , Somainovih del po muzejih, , 1 in drugod v tujini, kakor v~, ( Italiji. Kipar je sicer diplom' ^ pravu, a je istočasno obiskov® ,j. menito akademijo Brera. K° , J-leten je že leta 1948 priče* .■), stavljali na rimskih kvadrtv"^ in od leta 1954 dalje na celi v beneških bienalov. j* Dolg je seznam njegovi* v inozemstvu. Njegovo u«*8 ^ ,*n smo moali lani svoznati tudi v ^ | LSV S. Vj, N !M S fr smo mogli lani spoznati veni ji, sedaj pa jo lahko P0^ I^C uživamo v tržaški galeriji «L° ^ I jj I tema*. * **J Je pa tu le not-oi nrimerkov.l. \ JI pa tu le nekaj primerkov A Vegovih del, ki jih je ste njegovih del, ki jin j* $ \ Ijal zadnjič ti ljubljanski m pij leriji* in v katerih posrečeno sr ti leriji» v enotnost učinka vai katerih posrečeno sr učinka valovitost drapano vihrajočih oblik motnih površin z onimi povsem nimi in blesteče zglajenimi, & dajajo statično monumentalnost kasto obdelanih gmot. Prav ta izostreni smisel za p njeno združevanje nasprotstev v * S njeno zaruzevanje naspruis^- ^ čiščeno lepoto je usposobil za tvorca res sodobnih sporne® , kot na primer tistega z v‘s° nebo plapolajočo navpičnostp mentamih kiparskih oblik sM*. ^ botičnikov na trgu v Baltim°^. še onega poševnega, ki daj* ® j« tek izstrelitve vesoljske ^ dopolnjuje učinkoviti razgled polah planetarija v Rochestru■ ^ deli vidimo na razstavi tako v ^ vinskih modelih, kot v sitno* fotografijah. . ji Prihaja pa Francesco Somu® ^ teh izvirnih rešitev po tehtnets ( sorskem iskanju, kakor se prikazanih risbah, ko išče v. ,gn tisto bistvo duhovne prvine, k1 „. vdahne kipu zaželeni življenp trip in moč. To zelo nazorno 0 tirno v celi vrsti abstraktnih y. slik plameneče razgibanosti, v;l imenovanih «Zmagoslavje», ki* p prepričevalno sprošča prekipel, ča sila starogrškega kipa iz Louvra. MILKO BAM0,c meljske železnice v Amsterd8^ Pri kopanju za gradnjo so delavci naleteli na »neke s odpadke*. Brž ko so to sp ustreznim mestnim oblastem, Vr jim te prepovedale nadaljnje ^ panje, kajti arheologi trdijo, gre za zelo pomembno arhe°w odkritje. „ ^ Prof. Willem Glasbergen ( gre za stare pristaniške 0 ^apci Amsterdama in da najdeni ko', tj. in flekatere druge izkopanine 1 f{ iaio iz trinaisteea stoletia. Ker B nal*: za kolikor toliko pomembno -- a dv jdij zapustiti delovišče in pri na°L.. jališče, so morali dosedanji do1* njem delu jih bodo zamenjali s^;, kovni delavci, ki iih vodi P lfo( Willem Glasbergen. ............................................■■■■Ulil..........................■■■■■■■■■H.............................I"11 OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uspeh lahko pričakujejo tisti, ki se ukvarjajo z vprašanji umetnosti. Dobro voljo boste našli v prijetni družbi. BIK (od 21.4. do 20 5.) Uspešno boste nadomestili na delovnem mestu svojega predstojnika. Skušajte doseči z diplomacijo, česar niste mogli s silo. DVOJČKA (od 21.5 do 22.6.) Ime li boste uspeh, kolikor se boste resno zavzeli za uveljavitev načrta. Zadoščenje na čustvenem področju. RAK (od 23.6. do 22.7.) Prišlo bo do ostrega dvoboja med vami in predstojnikom. Viharno vzdušje v družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne zapravljajte svojih moči za načrte, ki nimajo zveze z vašim delom. Otresite se ljubosumnosti. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V svojem delu boste morali združiti drznost in previdnost. Ne pokažite svojega vznemirjenja pred neko osebo 23.1^ TEHTNICA (od 23.9. do -- jte Manj govorite in raje več de18^ Kontrolirajte svoje napake, d8 bi bili tarča kritik. .< I ŠKORPIJON (od 24.10. do 21'^ Prevelika nepopustljivost vas 1* privede v spor s sodelavci. 5 šajte si izprašati vest. , m STRELEC (od 22.11. do 20.12 ) kdo se bo upiral vašemu n®n^JJrii Skupno z drugimi družinskimi boste sprejeli neki vežen skleP'«jj KOZOROG (od 21.12. do 20.U* razpolago imate dobre karte. a. dar jih je treba znati tudi up0 . biti. Odpraviti bi se mo-ali na ko potovanje. VODNAR (od 21.1. do 19.2) enkrat preglejte svoje načrte .-^ tirano samoljubje vas lahko Pr' do neprijetnih nevšečnosti ^ RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne “ šite svojih delovnih energij čez 11 t ro. Imejte nekoliko potrpljenj8 nekim živčnim sorodnikom. TOME SVETIMA 31'<. VRANA TRETJA KNJIGA To je človek, ld ne prenese poraza, posebno pa tokrat ne, ko je pričakoval veliko zmago, je pomislil. Obtožbo je poslušal le na pol. Kar je slišal, je bilo dovolj za ustrelitev. Femc je ukazal, naj jim na glas prebere zapovrstjo vse nared.be, ki jih je dal bataljonom in četam brigadni štab za blokado škofje Loke. Karel je izvlekel iz torbice šop papirjev In pričel brati. 2e medtem, ko je bral in se mu je včasdh zataknilo, so mu vpadali v besedo. Toda še preden je končal, ga je zaustavil Perne: «Dovolj je tega branja!« Potem se je otepal očitkov kot zastreljena divjad psov. Kriv je bil vsega. Kakorkoli se je zagovarjal, ni bilo prav. Najprej ga je do kosti ožrl devetnajstletni načelnik divizijskega štaba. Obdeloval ga je s prirojenim čutom za dlakocepstvo, z ostrino rdeče mravlje. Pil mu je kri kot obad konju — na takih mestih, kjer se ni mogel braniti. Ko se Je načelnik utrudil, se ga je lotil Petne. Obdelal ga Je nenavadno grobo, pa tudi komandant korpusa mu ni prizanašal. Od vseh zbranih sta molčala samo Svoboda in Blisk. Karel je bil znojen od peta do glave. hZakaj ste ukrenili tako, zakaj ne drugače?... Zakaj prav to in zakaj ne ono?... Kako da niste imeli štaba brigade v najverjetnejši smeri napada?... Zakaj so bile enote predaleč od ceste?.., čemu umik?« Na vsa ta vprašanja je odgovarjal po svoji lastni logiki. Povedal je, da ni mislil, — kot tudi tisti ne, ki je napravil načrt — da bo cesta smer za glavni udar, zakaj pri dveh napadih ni bila... Dvakrat je torej šlo, tretjič pa je spodletelo Tudi plastika in min so mu poslali premalo za onespo-sobljenje dvajsetih kilometrov ceste. Potem mu je Perne očitajoče zastavil vprašanje: «Zakaj nisi obvestil divizijskega štaba, ko so tanki predrli obrambo? Imeli ste radijski oddajnik, telefon ln kurirje.« «Sprva se mi je zdelo za malo, da so ušli... Telefonist ni dobil zveze, po oddajniku sem poslal depešo, pa se je pokvaril...« «To ni zagovor! V enajstih urah bi bil lahko prišel kurir s konjem sto kilometrov daleč, ne le do nas!« se je dvignil Lazar, visok skoraj do stropa, prav nič prijazen. ((Vojska smo! Dovolj dolgo poveljuješ, da veš, kaj je dolžnost. Nam ni do tega, da prvi jurišaš na bunker, greš prvi čez progo in reko ali sam h kotlu z menažko. Znati moraš voditi ljudi in vedeti, kaj je dolžnost in odgovornost. Kdor tega ne zna, ni kos položaju.« Komisar Iztok ga je kar prebadal s svojimi temnimi očmi. Lotil se ga je politično, S pravo aktivistično vnemo ugotavljanja posledic in vzrokov mu je razrahljal vest. Ponovil je vse, kar so mu že nabrenkald predhodniki, le da je njegovi krivdi dodal politično težo. Do onemoglosti mu je našteval posledice. Začel je z žrtvami padlih, omenil zaman potrošeno municijo pa težave, ker korpus ne more razširiti operacijskega prostora, in da se bodo zaradi tega obdržale kontrarevolucij ske sile v Dolomitih. «Veliko psov, zajčja smrt,« je bil Karla večkrat posvaril oče; tudi to je vedel, da ni dobro bosti se z rogatimi. Pritisnjen je bil v kot. česa vse mu niso očitali! Kako dobro so vedeli vse o njem, pa je moral molčati. Komisar mu Je po vrsti našteval: kako je s konjem prihajal na miting kar med ljudi naravnost v skedenj, kako za stavo dirjata s komisarjem na konjih mimo divizijskega stražarja, ker bi rada dokazala, da so slabo zavarovani, in še in še... Karlu je prikipelo do vrha. Toliko da ni izbruhnil- . «Saj ne tajim. Polomil sem ga, razrešite me ali P» ^ ustrelite, pa konec... Tu sem! Napravite z menoj, kar hoče&’ “ IIICIM/Ji hal *8 la V duši se mu je zganilo nekaj grenkega. Spomnil se J ---- “J ....... filP* slovesa od matere, dolomitskih snegov in težav, s kateriJ,T se je prebijal skozi vojno. Spomnil se je mnogih padlih W jateljev in zaželel si je, da bi bilo vsega tega konec. Tedaj se je potegnil zanj korpusni komisar Rudi. ležen mu je bdi za vsako dobro besedo. Rudi je namiS1^ štabu, da bd se dalo razpravljati tudi o zamisli napada celoti. Težko je zapreti osemnajst kilometrov fronte z gado, ki ni štela niti petsto mož. . Na stropu je utripala brlivka. Ura je bila že dve po P*,' no«, ko še niso nehali. Po Rudijevih besedah je K8 jj vzniknilo rahlo upanje. Spomnil se Je, da je bil prej^1 komisar brigade predlagal ustrelitev kurirja, ki je v govem imenu žical zase In omadeževal čast partije ln ^ dllnih. Pravzaprav ga je obsodilo sodišče, prav tako dekle. ^ so jo ustrelili pred nekaj dnevi, ker je kmečki ženi v Nov&^‘ ukradla pol hlebca kruha. Tudi tistega, ki je izgubil PuSK ln nato mdtraljez, so obsodili na smrt. . Pozna ura je pripomogla, da so se utrudili in nehali n da bi prišli do konca. Odslovili so ga v negotovosti. O nJ govl krivdi bodo razpravljali še potem, ko bo opravljena liza napada in vseh sodelujočih enot. ^ Zunaj je globoko zajel sapo. Za njim Je prišel Dule. jj je zdaj pripravljal na odhod. Kot bivši mornar je D se premeščen nekam na osvobojeno Jadransko obalo. Položil mu Je roko na rame in ga skušal pomiriti. ,a "Ne razburjaj se! Polomil si ga! Nekdo pač mora h0® krivdo!« Karel je začudeno gledal vanj. , «Moral se boš sprijazniti s tem, da postajamo redna ska ln da Je treba misliti z vojaško logiko. Povedal ti primer Iz svoje vojaške prakse. V stari vojski si S0^. spoznal zafrkancije kaplarjev: pihali ste v žarnico in jo šali upihniti šli pa vas Je deset neslo na odeji cigari AMATERSKA NOGOMETNA PRVENSTVA Breg bo imel težko nalogo M1CHELE fer:8- w ^lehT i • .0 gostovali pri S. Mi-S u' 3 je_ v 18 srečanjih osvo-” točk. To jasno govori o 'e Br(,5prem°či. Vseeno pa so bili >iw. Zani f _____ ni je računati na izena- 'PtVenTj ,tlstl> ki so proti njim -=o!a ~ ,o«u prvenstva dosegli dva čenip ■ .0 ie računati na izena-V ^p'p na zmago. 8. u. MATERSKA LIGA r ANNA — ZARJA !arj0Itjnente 0 nedeljski tekmi med '.avijg.n S. Anno smo povprašali ta, ^ a Zarje Franca Križmanči-Ijeii |j.tako odgovoril: ' Tadovo-ii taj., “tl tudi z izenačenjem, saj 4 Zarjo in S. Anno ostale Zarja j00, ®hri točke razlike. Cilj ?e vedno obstanek v ligi. % so le izidi S. Anne m ti (W'?' je usoda Staranzana la tog.A 26 zapečatena. Upam vsaj 4 n«*?’ g'ede postave pa menim, gffi^ESANA t)°do sprejeli v goste ^Muggesano. ki ima na lest 4j it) "^ko naskoka. Tega se Taft, Juriši prav dobro zavedanj soT*3 * bodo morali odločneje, 4 .Povratnem delu prvenstva ta fc”?.31 zmagali doma. Vseeno ^ajj n* treba bati, da bi na- VESNA - AURISINA Vesna trdno računa na tretje mesto lestvice in si ne sme zato dovoliti nobenega spodrsljaja. Dvoboj z Aurisino bo torej napet, saj so bili sosedje vedno trd oreh za Križane. Vesna bo igrala na domačem igrišču in ima nekaj prednosti pred Aurisino. Ostali pari nedeljskega kola: CR DA - Libertas, Staramzano - CMM, Flaminio - Inter SS.' 3. AMATERSKA LIGA PRIMOREC - CARTIMAVO Cartimavo je na drugem mestu lestvice z dvema točkama manj kot vodeči Portuale. Kljub temu si Trebenci ne delajo preglavic, saj so se letos vedno dobro odrezali proti močnim ekipam. Navijači Primorca so zato optimisti in računajo vsaj na točko. DE MACORI - UNION Union bo gostoval pri De Maco-riju, ki je po dobrem začetku popustil. Tržačani so v zadnjih treh srečanjih osvojili le točko. Podlo-njerci so vsaj na papirju že poraženi, čeprav pride lahko do preše-nečenj LIBERTAS ROCOL — OLIMPIJA Trener Olimpije Alojz Husu je izjavil: »Po lepi tekmi proti Virtu- ,|iiiiiiiiiii|||||ll|||l||||||||l||||,iinminiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiumiiiiiiiiiiiB DOMAČI ŠPORT DANES S°B°TA, 19. FEBRUARJA 1972 ODROJKA Moška b liga ijj5 v Trstu, Ul delta Valle Alessandria moška c liga ^ v Trstu, stadion «1. maj» Dopolavoro Ferroviario * * ★ x- moška divizija SO.ic D0 v Gorici, telovadnica UGG Sloga košarka DEČKI v Trstu, Ul. Caravaggio Italsider MLADINKE...,,; lil00 * Tržiču alc«ntieri — Polet oiolamA JUTRI ^TLJA, 20. FEBRUARJA 1972 NOGOMET 2- AMATERSKA LIGA v Trstu, Ul. Flavia ' ”nn« — Zarja Če°v Žtandrežu •ttina — Muggesana S5°°v Tržiču ‘ Michele — Breg T5.00 ve-/** V%tK v Križu 1,3 — Aurisina 3. AMATERSKA LIGA Pr-PP v Padričah 0rec — Cartimavo 1 * * * D93° v Trstu, Sv. Sergij Macori — Union 15.on lib v Trstu, stadion «1. maj» bas Rocol — Olimpija NARAŠČAJNIKI l|K^ v Trstu, stadion «1. maj* r*as Rocol — Gaja 9.15 v Trstu, Sv. Sergij Esperia — Breg * * * 10.00 v Križu Vesna — Inter SS * * * 10.30 v Padričah Giarizzole B — Union 10.30 na Proseku Primorje — S. Giovanni * * * ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 10.30 v Trstu, stadion «1. maj* Breg — OMA * Ur * 15.00 v Trstu, stadion «1. maj* Sokol — Bor ŽENSKA C LIGA 10.00 v Vidmu Porzio — Sloga * * * KOŠARKA DEČKI ■UtOO.-na Opčinah .... Polet — SABA * * # NARAŠČAJNICE 9.15 v Trstu, Ginnastica Triestina Calza Bloch A — Polet * * * SMUČANJE ZIMSKE ŠPORTNE IGRE 10.00, v Žabnicah Organizira SPD Trst ♦ * * NAMIZNI TENIS DEŽELNA PRVENSTVA ZA POSAMEZNIKE MLADINCI 8.30 v Trstu, Ul. Monte Cengio Nastopa tudi Sokol * * * MLADINKE 9.00 v Trstu, Ljudski vrt Nastopa tudi Kras NARAŠČAJNIKI 9.00 v Vidmu, Ul. Celebrino 7 Nastopa tudi Sokol NARAŠČAJNICE 9.00 v Nabrežini Nastopa tudi Kras su sem bil prepričan, da smo se končno odkrižali smole, ki se nas je držala doslej. Sedaj pa se je srednji napadale« Nanut poškodoval in ne bo mogel nekaj časa nastopati. Poleg tega smo v dveh mesecih odigrali le tri srečanja, kar je precej vplivalo na kondicijo i-graleev. V nedeljo bi se zadovoljili tudi s točko.* Ostali pari: Libertas Barkovlje -COOP, India - Libertas Prosek, Esperia - Virtus. Primorje bo v nedeljo počivalo. B. E. Italijanski olimpijci so se vrnili iz Sappora MILAN, 18. — Danes se je z letalom iz Sappora vrnila v domovino italijanska olimpijska reprezentanca. Med reprezentanti ni bilo Gustava in Rolanda Thondja ter nekaterih drugih smučarjev, ki so odpotovali na smučarska tekmovanja v Kanado. Predsednik FISI, Omero Vaghi je od izstopu ie letala izjavil časnikarjem, da je z izkupičkom italijanskih reprezentantov nadvse zadovoljen, saj so dosegli več, kot je bilo pričakovati, zlasti v alpskih smučarskih disciplinah. Končni denarni obračun italijanske odprave v Sapporo je - kazal, da so znašali stroški za vsakega člana reprezentance nekaj manj kot poldrugi milijon lir. KOŠARKA ODBOJKA PRED DANAŠNJIMI IN JUTRIŠNJIMI TEKMAMI Dva slovenska derbija SAO PAULO, 18. — Brazilec Ubi-ratan bo menda prestopil h košarkarskemu klubu Palmeiras iz Sao Paula. Ubiratan nastopa trenutno pri ekipi Spliigen Brau kot pivot. Illllllllllllltllllllllllllllllt Hilli IIIIIIIIIIIIIIH UH Hm, MOŠKE LIGE Drevi prihaja v goste k Boru Alessandria, Id sodi v ozek krog najboljših šesterk druge italijanske odbojkarske lige. Letos je bila vse do zadnjega kola prvega dela prvenstva še neporažena. Ta uspeh je Alessandria dosegla kljub temu, da je drugoligaški novinec. V dose-dajnih štirinajstih nastopih je samo dvakrat zapustila poražena športno areno: v zadnjem kolu prvega dela prvenstva v Turinu proti vodečemu CUS im v Reggio Eml-lii z La Tatre 23. januarja letos. Obe tekmi je Alessandria izgubila s tesnim izidom 3:2. Preteklo soboto pa je drevišnji Borov nasprotnik doma premagal Unipol iz Modene po petih nizih dramatične in maratonske bitke in zadnji set se je končal z nekoliko nenavadnim izidom 19:17. Kot je znano je Bor v Alessan-drii potegnil krajši konec, toda po enakovredni in pet setov trajajoči bitki. Naši fantje nestrpno pričakujejo to srečanje s samo enim ciljem, da bi se oddolžili za poraz. Naši fantje so prepričani o lastni zmagi pa čeprav sta še vedno nekoliko poškodovana Sergij Veljak in Edi Vodopivec. G. F. • ft • Krašovce čaka danes težka naloga, saj bodo gostili vodečo ekipo Dopolavoro Ferroviario iz Mester, proti kateri so v prvi tekmi v Me-strah doživeli svoj prvi poraz v letošnjem prvenstvu. Mestre so pravo presenečenje tega prvenstva, saj prvič nastopajo v C ligi in so že krepko na prvem mestu lestvice. Tekma v Mestrah je bila ena najslabših, kar jih je Kras igral v tem prvenstvu. Pripomniti pa moramo, da je igral v dvorani, kjer KOŠARKA DREVI IN JUTRI Polet na treh frontah Jutri bodo zaposlene le Poletove I ima visoke in tehnično dobro pri-ekipe. Poleg mladink bodo igrale še | pravljene igralce, naraščajnice in mlajši mladinci. V Borovem taboru bo v glavnem počitek. Igrali bodo le «dečki». D LIGA Zaradi zaključka prvega dela prvenstva bo jutri v prvenstvu D lige počitek. Premor bo koristen predvsem za borovce, ki se bodo lahko Poletovci bodo iutri, na lastnem igrišču igrali proti prav tako močni postavi SABA. Poletovci so v zadnjem srečanju dokaj prepričljivo premagali ekipo Libertas iz Trsta in zato njihovi naviiači upravičeno pričakujejo še en uspeh, kar na bo zelo težko, saj je SABA celo fa- v večji meri pripravili za nadalje-1 vorit za končno zmago. ! 2. KOLO vanje tega prvenstva, kajti v prvem delu res niso blesteli. Prvenstvo se bo nadaljevalo pri-1 nodnjo nedeljo, 27. februarja. Tedaj bodo »plavi* nastopili na domačih tleh proti ekipi CUS Padova. ?al, je ekipa včeraj zgubila enega svojih najboljših predstavnikov, Silvana Ambrožiča, ki je odpotoval k vojakom v Siracuso Po zgubi A-ieksandra Sirka bodo imeli zdaj borovci resne težave s kritiem centra. Nujen je torej pristop v prvo ekipo mladega Šareta, ki se ie v zadnji tekmi v Padovi dobro iz- MLAJŠI MLADINCI Jutri se bo začelo prvenstvo mlajših mladincev, v katerem bo nastopila tudi Boletova ekipa. Ker pa ikj večina njegovih košarkarjev zaposlenih na slovenskih zimskih športnih igrah, so tekmo preložili na torek, 22. februarja. Polet bo tedaj igral na odprtem igrišču v Istrski ulici proti ekipi Doin Bosco. Vsako predvidevanje za to tekmo je nemogoče, ker ie na sporedu šele prvo kolo- Poletova postava: Adrijan Sosič, Miloš Jugovič. Egon Guštin. Edi Dolenc, Robert Gantar, Edi Kraus, Marko Starc. PRVO KOLO (20. 2.) Lloyd B — POM. Italsider — Ri-creatori. V torek: Don Bosco — Polet (ob 21. uri). Počitek: Lloyd A. DEČKI V tem prvenstvu bosta zaposleni obe naši peterki. Bor bo drevi nastopil proti ekipi Italsider Naloga naših mladih predstavnikov bo nadvse težka, kajti Italsider sodi med boljša moštva tega prvenstva, sai Jutri: Skupina A Polet — SABA (11.00), Lloyd Adriatico — Libertas TS. Skupina B Drevi: Bor — Italsider (19.30). Jutri: Brunner — Servolana. Počitek: Inter 1904. MLADINKE V nadaljevanju prvenstva mladink bodo poletovke drevi nastopile proti prvemu z lestvice, to ie proti e-kipi Italcaratieri. ki v tem prvenstvu še ni izgubila tekme. Že to kaže, da bo naloga naših predstavnic nadvse težka. Sicer pa smo prepričani, da bodo poletovke v Tržiču zapustile dober vtis, saj so naše predstavnice v zadnjih nastopih pokazale velik napredek. Poletova postava: Baldassi, Morana in Vesna Taučer, Irena in Rosana Sosič. Malalan, Kraus. JUTRIŠNJE KOLO Saba — Interclub, Julla — Calza Bloch. Drevi: Italoantieri — Polet (ob 20. uri). NARAŠČAJNICE Jutri bo startalo tudi prvenstvo naraščajnic. Tudi tu bo imel Polet svojo ekipo, ki bo lahko pripravila domačim navijačem marsikatero zadoščenje. Naše predstavnice pa se bodo morale že v prvem kolu pomeriti z najmočnejšo peterko prvenstva. z ekipo Calza Bloch A. Poletova postava: Morana in Vesna Taučer, Sosič, Knez. Hrovatin, škerlavaj. JUTRIŠNJE KOLO Calza Bloch A — Polet (9.15), Rioreatori — Ciroolo Marina Mer-cantile. Interdub — Calza bloch B. b. I. je publika vzklikala protislovenska gesla in žalila naše igralce. In prav zato bodo danes skušali naši igralci vrniti milo za drago z zmago. V. K. * * * Drevi se bosta med seboj srečali v slovenskem odbojkarskem derbiju ekipi Doma iz Gorice ter Sloge iz Trsta. Tekma sodi v prvenstvo 1. divizije in bo v telovadnici UGG »Val-letta del Como* (Ul. Brass, Gorica) ob 20.15. Trener Doma Miran Strgar je za to tekmo sklical vse igralce, ki se bodo morali zbrati v telovadnici že ob 20.15. Možnosti obeh ekip za končno zmago so enake. Zato lahko pričakujemo lepo in izenačeno tekmo. Obe ekipi prvič nastopata na tem prvenstvu in se tudi prvič med seboj srečujeta, zato je končni izid še bolj negotov. Dom prihaja na to tretjo tekmo prvenstva po enem porazu in po sobotni zmagi nad Reanesejem. Toda trenutno ni v najboljši formi. Zato bo moral danes pokazati, če je po sobotni zmagi že preživel krizo ali pa ne! IK ŽENSKE LIGE Drugi slovenski derbi povratnega kola ženske odbojkarske B lige bo na sporedu jutri, ko se bosta v Trstu srečali šesterki Bora in Sokola. Letošnje prvenstvo je polno presenečenj in je zato vsaka napoved tvegana. Veliki favorit je seveda Bor, ki je po gladki zmagi nad Primavero spet v borbi za prvo mesto končne lestvice; poleg tega pa je bila tudi igra «plavih» povsem zadovoljiva. Nasprotno pa je Sokol v nedeljo popolnoma razočaral, saj je predvajal zelo zaspano to neučinkovito igro (če o igri sploh lahko govorimo). Nabrežin-ska ekipa je letos zelo nestanovitna in igra včasih zelo dobro, včasih pa naravnost porazno. Skoraj isto lahko trdimo o Boru, saj so »plave* letos odigrale zares lepe tekme (kot npr. v nedeljo) prav tako pa so že predvajale razbito in improvizirano igro, predvsem v tekmah proti Bregu in OMA. S. J. rala biti precej izenačena in obe šesterki imata enake možnosti za osvojitev izkupička. V dosedanjih petih prvenstvenih tekmah sta obe ekipi dvakrat zmagali in imata torej po štiri točke. Na lestvici je Sloga peta, Porzio pa šesti, ker imajo slogašice nekoliko boljšo razliko v setih. Vsekakor, če hoče Sloga zmagati v Vidmu mora ponoviti igro zadnjih dveh tekem ali pa zaigrati še bolje, če se hoče vrniti iz Vidma z dvema dragocenima točkama. G. F. KOLESARSTVO MILAN, 18. — Eddy Merckx bo morda startal na španski »Vueltb, ki bo od 28. aprila do 14. maja. Svetovni kolesarski prvak se bo o tem odločil po dirki po Sardiniji. ATLETIKA Jutri bo v Lonjerju kros na progi 3000 metrov, katerega se lahko udeleži vsak. Start bo ob 11. uri, vpisovanje pa bo pred startom. Kros prireja kolesarski klub Adri-ja iz Lon.ierja. NAMIZNI TENIS JUTRI NA TREH KRAJIH Bitka za šest naslovov Jutri bo za naše namiznoteniške igralce zelo važen dan, saj se bodo potegovali kar za šest deželnih naslovov. Po zmagi mladinske ekipe ŠK Kras na deželnem prvenstvu, bodo jutri še preostala mladinska in naraščajniška prvenstva, tako za ekipe kot za posameznike. To, da bodo slovenski igralci o-svojili naslove, je gotovo. Preostane le še vprašanje, koliko bo teh naslovov. Mislimo, da bi moralo kar pet deželnih prvakov pripadati slovenskim društvom; poglejmo si torej posamezna tekmovanja. Mladine! Nastopila bosta Fabjan in Milič. Velik favorit je seveda Tržačan Peterlini, drugo mesto pa bi moral osvojiti Fabjan. Ker bo na državno prvenstvo sprejetih pet mladincev, bi se moral Fabjan brez posehnih težav kvalificirati za to tekmovanje, medtem ko Milič nima večjih možnosti. Mladinke Ni treba posebnih napovedi, saj bo gladko zmagala Miličeva. Za visoko uvrstitev se poteguje tudi Kobalova in njena kvalifikacija za državno prvenstvo je že skoraj gotova, saj bi celo tretje mesto ne predstavljalo posebnega presenečenja. ,,u'.MiHmiiiniiiimiwiniiiiim»ninniinillimimnnimnnnnniniimin«m.im...».—.—m«—^ TRŽAŠKI NAMIZNOTENIŠKI POKAL Sokol - La Cantina 6:4 Brežanke bodo igrale proti ekipi OMA, ki jih je v prvem delu prvenstva premagala s 3:1. Slovenska šesterka bo igrala popolna in odločno računa na zmago. Za to pa se bo morala precej potruditi, ker ji po tradiciji igra ekipe OMA ■me leži», poleg tega pa je šesterka Brega tudi na treningih le po-,-r redkoma zbrana v celoti. V šestem kolu tretje lige članic se bo Sloga jutri dopoldne srečala v Vidmu s Porziom. Tekma bi mo- ti i m ih iiiii im 1111111111111111111111 iii n iiiaiiiiiiiii h iiiiii Cagliari - Torino I Catanzaro - Sampdoria 1 Fiorcntina - Atalanta 1 Inter - Roma 1 Juventus - Milan X L.R. Vfccnza - Bologna X Mantova - Verona X Napol! - Varese 1 Catania - Cesena I Foggia - Reggiana X Lazio - Ternana 1 Bolzano - Triestina 1 Ravenna - Riccione X X X 1 2 1 2 L j i i ji F J i. - prvi 1 2 drugi 2 1 2. — prvi 1 X drugi X 1 3. - prvi 1 drugi 2 4. - prvi 1 drugi X 5. - prvi 1 2 drugi 2 1 6. - prvi 1 X 2 drugi X 2 1 Sokol je v četrtek odigral drugo kolo finalnega dela tržaškega pokala. Nastopil je v Vidmu proti močni ekipi La Cantina. V prvem kolu je premagala moštvo ARAC iz Trsta s 6:3 in je resno računala na končno zmago. Videmčani razpolagajo s štirimi dobrimi igralci, kjer izstopata predvsem oba mladinca. V prvi tekmi je po predvidevanjih Fabjan premagal Fidela z 2:0. Prav tako brez posebnih težav je nato Ukmar z učinkovitim napadom onemogočil Deganuttija. Pri stanju 2:0 smo računali na zmago mladinske dvojice Fabjan - Milič, prišlo pa je do presenečenja in zmagala sta nasprotnika z 2:1 (Fabjan je premalo uporabljal top-spin udarce). Za videmsko ekipo je izenačil Milila, ki je gladko odpravil premalo borbenega Miliča. Pri stanju 2:2 je Adrijan Tavčar premagal v samih dveh setih najmočnejšega nasprotnika Agarinisa. Dvojica Tavčar - Ukmar je premočno odpravila dvojico Deganutti in Agarinis. Pokazala sta močan napad in -koordinirano igro. Proti Fidelu je Milič zaigral bolje in mu tudi odvzel set, nakar je Tavčar klonil' proti Deganuttiju. Pri stanju 4:4 sta naša igralca bila favorita in sta tekmi tudi osvojila, čeprav sta prepustila nasprotniku po en set zaradi nepazljivosti. V tretjem kolu bo Sokol rastopil 24. februarja proti ARAC. Tekma bo ob 20.30 v Nabrežini. SOKOL: Ukmar (3/2), Tavčar (3/3 NC), Fabjan (3/2), Milič R. (3 NC). LA CANTINA: Deganutti (3/5), Agarinis (3/4), Fidel (3/4), Millia (3 NC). Izidi: SOKOL - LA CANTINA 6:4 Fabjan - Fidel 2:0 (11, 22) Ukmar - Deganutti 2:0 (15, 14) Fabjan in Milič - Fidel in Millia 1:2 (-17, 14, 19) Milič - Millia 0:2 (11, 19) Tavčar Agarinis 2:0 (19, 10) Tavčar in Ukmar - Deganutti in Agarinis 2:0 (18, 15) Milič - Fidel 1:2 (15, -17, 15) Tavčar - Deganutti 0:2 (18, 16) Fabjan - Millia 2:1 (-14, 15, 17) Ukmar - Agarinis 2:1 (14, —19, 14) T- ar STRELJANJE (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — V kino dvorani vojaške akademije v Beogradu je nocoj predsednik zveznega izvršnega sveta dr. Džemal Bijedič odprl drugo evropsko prvenstvo v streljanju z zračno puško in pištolo, na katerem nastopa 236 strelcev (članov, članic in mladincev) iz 23 držav. Najštevilnejši so na prvenstvu zastopani strelci in strelke iz Sovjetske zveze in Zahodne Nemčije (20), Jugoslavije in Vzhodne Nemčije (18), Poljske in Romunije (16), Francije (14), Švedske (13), Avstrije, Vel. Britanije (11), Belgije in Švice (18), Turčije, Grčije (7), Finske, Italije in Madžarske (5) itd. Prihodnje prvenstvo bo leta 1973 na Dunaju, a leta 1974 v Angliji. Strelsko prvenstvo bo trajalo dva dni. B. B. NOGOMET FRANKFURT, 18. — Zahodna Nemčija je odpovedala svojo udeležbo na malem svetovnem nogometnem turnirju v Braziliji. Nemška reprezentanca ima preveč obveznosti v tekmovanju za evropski pokal. SMUČANJE DANES IN JUTRI Kongsbcrg v Trbižu _ Danes (za mladince) in jutri (za člane) bodo v Trbižu skakali najboljši evropski skakalci na smučeh, ki se bodo pomerili med seboj v tekmovanju za {»kal in trofejo Kongsberg. Med šestimi državami bodo poleg domačinov tudi Jugoslovani, ki so se na ta nastop pripravili na 80-metrski skakalnici v Planici. Na srednji skakalnici bode nastopali tekmovalci pod 18. letom starosti, na večji, ki dopušča skoke do 82 metrov daleč, pa člani. Pokal bo osvojila država, ki bo zbrala s svojimi najboljšimi tremi skakalci največ točk. Vseh tekmovalcev bo okrog 90, med temi bo 35 mladincev. To tekmovanje je bilo lani v Planici v Sloveniji. « * * BANFF, 18. — Norvežan Haaker je zmagal v moškem slalomu na mednarodnem tekmovanju v Banffu, veljavnem za svetovni pokal. Drugi je bil zah. Nemec HeckelmUller, 3. Italijan Helmuth Schmalžl, 4. Eberhard Schmalžl, 5. Francoz Ros-sat - Mignod itd. Rossat - Mignod itd. V ženskem slalomu pa je osvojila 1. mesto Francozinja Lafforgue pred Američanko Cochran (olimpijsko zmagovalko) in Francozinjo Steurer. Naraščajniki V finalu ekipnega tekmovanja se bo Sokol srečal z videmskim društvom La Cantina. Mislimo, da bo Nabrežincem uspelo premostiti to oviro, saj sta Radovič im Pertot v dobri formi. V tekmovanju posameznikov pa bi po zadnjih rezultatih moral osvojiti naslov deželnega prvaka Radovič, medtem ko bi se Pertot moral uvrstiti na tretje mesto. Tretji član Sokola, San-na, nima večjih možnosti za visoko uvrstitev. Naraščajnice In končno še dva zanesljiva naslova za slovenske tekmovalke. V ekipnem prvenstvu je favorit Kras A v postavi Vesnaver - Rebula, saj bo njun »najnevarnejši nasprotnik* druga postava zgoniške-ga društva (Blažina - Žigon). V tekmovanju posameznic pa je prvo mesto že oddano Vesnaverjevi, drugo pa Rebulovi. Ostali dve Kraševki imata tudi lepe možnosti za kvalifikacijo za državno prvenstvo. S. J. BOKS RIM, 18. — Carmelo Bossi je sklenil opustiti boks. Do te odločitve je prišlo, potem ko je zgubil naslov svetovnega prvaka srednje kategorije proti Japoncu VVajimi. Bossi je v enajstih letih opravil 50 srečanj, 39 krat je zmagal, trikrat izenačil in osemkrat je bil premagan. Svetovni naslov si je priboril leta 1971. ATLETIKA BOLOGNA, 18. - Armida Giu-manini je dosegla nov italijanski rekord «indoor» v teku na 300 metrov s časom 42 sekund. MODERNI PETEROBOJ DARMSTADT, 18. - Včeraj je nenadoma umrl Gerd Kindinger, ki bi moral zastopati v Mtlnchnu 'L. Nemčijo na olimpijskih igrah v modernem peteroboju. Star je bil 28 let. SNEŽNE RAZMERE Črni vrh 40 cm Lokve 45 cm Livek 55 cm Vojsko 118 cm Idrija 25 cm Bovec 7 cm Ljubljana 12 cm Zaplana 35 cm Velika Planina 120 cm Krvavec 150 cm Vogel 235 cm Bohinj 80 cm Ljubelj 75 cm Zelenica 200 cm Pokljuka 130 cm Kranjska gora 80 cm Pohorje 55 cm Jezersko 60 cm Komna 165 cm Žabnice 50 cm Trbiž 50 cm Višarje 150 cm Nevejsko sedlo 200 cm Sappada 70 cm Ravascletto 30 cm Marmolada 80 - 290 cm Cortina 30 -110 cm Auronzo 45 - 80 cm Nevegal 60 - 160 cm OBVESTILO ŠD Breg organizira ob priliki ZSŠI 20. t.m. avtobusni izlet v Žabnlce. Vpisovanje pri vaških zastopnikih. Enak izlet na drugi del ZSŠI bo Breg organiziral tudi za nedeljo, 27. t.m. Jutri se bo avtobus ustavil v Žabnicah za tekmovalce, v Sv. Antonu pa za tiste, Id se bodo hoteli pripraviti na tekmovanja prihodnje nedelje. Odhod avtobusa bo ob 5.30 pri Križcu pod Dolino, nato pa se bo ustavil še v Boljuncu in Borštu. v smetišnico, in podobno. Star general nam je v Soli pripovedoval o korpusnd analiza manevra, M ni ’ ker je odpovedala levokrilna divizija. Divizijska ugo-gV krivde se je razlikovala od korpusne le toliko, da je „ krivdo na levokrilno brigado. Brigada jo je zvrnila hi, “atalj°n, ta na četo, dokler ni krivda obležala na kaplar-fcihenjali so ga in šel je za dva meseca v zapor. ( Ceihu bi si jemal k srcu? Tisti, na katere je padla krlv-jL30 že razrešeni. Glave ne boš izgubil, drugič pa boš kaj delaš. Saj poznaš tisti srbski pregovor: Oj, predi n ha ramena drugoga!« -g , ule ga je pomiril. Gledala sta v zvezdno noč. Okoli štaba ali kurirji. Zvedela sta, da je Strela po radijski zvezi Iti s Trnovske planote, da prodirajo Nemci iz Gorice Vpavske doline s pehoto in tanki, prav gotovo z namenom, ? rabremeniilii pritisk na ljubljanska vrata. korpusnega štaba so se nemudoma odpravili na na drugi konec osvobojenega ozemlja, kjer so bila ^?*šča orožja in hrane korpusa nezaščitena in ogrožena, bm^den je Karel skoraj pamiir|en skočil v sedlo, se mu je R^al Blisk. Karel ga je nevoljno premeril od nog do Ni bil preveč navdušen nad oznovoi, ki so mu jemali •1w y briSadi' še manj pa nad komisarji. Blisk ga je Vojsko opozoril, da so dobili pritožbe, da ne podpira lijjfcV&mostnega oficirja. Svetoval mu je, naj mu v teh oko-ne dela težav. jih ne delam,» je odvrnil Karel. «Toda niso vsi ' '8hi> kot si ti. Gnjavijo me, če kje dremlje stražar, bude sredi noči, če jih kdo spusti do štaba brez gesla, ker ^hzna. Po domače povedano: če se kdo ne more podelati, ^ Priletijo nadme!» brušen od žalosti in jeze je zajahal konja in se odpra-v ^ek snežnih planjav proti hribovju, Izza katerega je že ^.Jal svit. Jahal je nagnjen, kot bi ga bremenila krivda. ■°krat si je že zaželel, da bi bil samo borec, da ne bi treba ukazovati ljudem in ne zanje odgovarjati... Toda 'boko ga je ponižala stara družba, preveč užalila, da bi mogel ostati spodaj, želel si je kvišku. Sam in z ljudmi. Naj zaničujejo njega. Ni mu bilo prav, da sramotijo brigado, tiste, ki zdaj leže po zmrzlih luknjah na položajih, strgar ni, slabo obuti, s pičlo muniedjo in lačni, toda z veliko vero v jutrišnji dan. On je že davno spoznal, da je vojna sestavljena iz zmag in porazov — to dvoje pa je odvisno od neštetih okoliščin, nikoli samo od ene. Kriv je, toda ne samo on. Koliko drugih okoliščin bi lahko upoštevali, in tudi on bi jim lahko marsikaj očital. Najlaže je zvaliti krivdo samo na eno plat. «Brigada je popackana, pa se bo že oprala. Dosti zmag že ima, pa jih bo še več imela!» si je naglas dejal. Jahal je mimo razsvetljenih hiš. Ljudje so že vstajali in odhajali krmit živino. Rad bi se ustavil in spregovoril s kom nekaj toplih besed, toda ponos ga je gnal naprej, iz hriba v hrib, tja, kjeT je v prvem svitu zablestelo sneženo obrobje gozda in kjer so se pričenjali položaji brigade. Prek razdrapanih kraških samot, poraslih s temnim gozdom, je strupeno zavijal vihar in krivil vrhove stoletnih dreves. S temnečega neba se je usipal droben sneg. Pokrajina se je zavijala v plašč grozljive puščobe. V neki vrtači Trnovskega gozda je sredi gostega drevja slonelo ob skalah nekaj barak, pokritih z vejami, kamni in mahovjem. Do njih je držal le gozdni kolovoz, kjer so se izmenjavale patrulje, straže in kurirji. Tu je bil sferit ožji štab korpusa. V eni izmed barak sta slonela nad poročili šef obveščevalnega centra Strela in Polde ter razvrščala vesta, ki so prihajale z vseh strani in niso bile prav nič razveseljive. Brigade, ki so branile obrobje Trnovskega gozda, so bile v nenehnem stiku s sovražnikom, že dva dni je od Jutra do noči bobnelo in treskalo. Spopad se jim je obetal iz več smeri. Zmotil ju je stražar. Najavil je patruljo. Vstopili so trije dobro oblečeni partizani. Vodja je pahnil v izbo razcapanega, kosmatega človeka, ki je bil bolj podoben ciganu kot vojaku. «Kaj je z njim?» se je zadrl Strela in vstal ,da bi si ujetnika ogledal. «Tu je pismo,« je hladno dejal vodja. Strela je prebral pisanje in rekel Poldetu: «Cetnik!» aCetniški oficir sem! Pripadam Dolomitski divizlji..,» «Zakaj ste tako razcapani?)) je vprašal Strela in si ogledoval njegove noge, ki so bile zavite v žakljevino. Potem mu je zdrsnil pogled na stražarje, ki se niso prav nič vznemirili. «Slekli so me,# Je ponižno pojasnil ujetnik. ((Seveda smo ga! Zakaj bi šel pod rušo z dobro obleko?» je dejal vodnik, ki ga je bil pripeljal. «Ne potrebujem tvojih pojasnil!)) ga je nahrulil Strela in odslovil vse tri stražarje z naročilom, naj se v kuhinji nar Jedo, ker bodo odšli z ujetnikom takoj naprej na glavni štab. ((Kolikokrat so vas slekli?« Je vprašal Polde črnolasega, mrliško bledega ujetnika, ki se Je tresel pred njima, kot da ga zebe, čeprav sta imela zakurjeno sobo. Kazal je pomodrele roke, ki so nemo prosile usmiljenja. ((Petkrat,» je odgovoril. ((Najprej tisti, ki so me ujeli. In potem... vsakokrat, ko smo se ustavili. Kdor je opazil na meni kakšen kos obleke, ki je bil boljši od njegovega, mi ga je kratko malo vzel, oziroma sva zamenjala...« Ker je bobnelo vse bliže, sta ga naglo zaslišala. Bil je zlomljen in v usodo vdan. Kot četniški poročnik je pripadal enotam, ki so bile udarile korpusu v hrbet. Opisal jima Je, kakšne so razmere pri njih, kako so oboroženi, zakaj se borijo in kakšne načrte imajo. Strela je odredil, da so mu kuharji dali zajemalko juhe, v kateri je plavalo nekaj rezin krompirja in repe ter košček mesa, in ga poslal naprej, na slovenski štab. Komaj sta se lotila dela, Je vstopil Maks, zgrbljen, z odvihanim ovratnikom ln premražen. Vrgel je na mizo usnjeno vojaško torbo, kot bi bila polna zlata. Z njim je prišel nasmejani komandant brigade vojske državne varnosti Du- šan. Vprašala sta za Lazarja. «Ni jih še nazaj, kaže pa, da bodo prišli v kratkem,« je pojasnil Strela. «Po radijski zvezi so javili, da so na poti.« Maks je povzdignil glas: ((Fantje, takšnih podatkov, kot jih imam v tej torbi, še niste imeli v rokah!« Zadovoljno si je pomel roke nad bencinskim sodom ki je bil predelan v pečico. «No, Strela, ali že veste na korpusu, za kaj gre v tej ofenzivi? Stavim, da ne!« ga je zbodel Dušan. ((Domnevamo, toda položaj se vsak dan spremeni...« Polkovnik Maks, ki je s svojo čedalje močnejšo organizacijo kaj rad tekmoval s korpusnim obveščevalnim centrom, je dejal: «Kaj bi vi brez naše Ozne in VDV! V teh barakah bi vas polovili in podarili!« Tedaj so se vrata odprla in vstopil je Blisk. Povedal je da so prišli voditelji korpusa. <(Da ne bomo izgubljali časa,» je rekel Maks in začel zlagati stvari iz torbe na mizo. Torba je bila prestreljena in še krvava. Niso še pregledali njene vsebine, ko sta prišla Lazar in korpusni komisar. 3No, Lazar,« Je dejal Maks, «tu imaš ves načrt ofenzive!« Pokazal je z roko na mizo, kjer je bila razgrnjena specialka. Na njej so bile vrisane smeri nemških kolon: puščice so držale v osrčje osvobojenega ozemlja, proti položajem brigad in štabu korpusa. Zraven so bili dokumenti in nirgMi za prodiranje vseh desetih nemških bojnih skupin in italijanskega polka. Lazar je globoko zajel sapo. NI vedel, ali bi ogledoval znamenja na karti ali bral že prevedena povelja. Najbolj ga je osupnilo, da so položaji brigad obeh divizij <*>. kaj točno, zastareli samo za nekaj dni, kolikor so se brigade redno premikale In menjale položaje. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6 'II PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnice GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uorav* TRST Ul Monlecrhi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ui Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. / SFRJ posa- mezna številka 1— dinar, mesečna 14,— din, letna 140,— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 19. februarja 1972 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani SOI-S^Si »ADIT. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon Oglati Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, fln*n^y( upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mall 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo . oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri 5' Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel BRITANSKA REPRESIJA NA IRSKEM SE NADALJUJE Deviinova spet obsojena: udeležila se je prepovedanega pohoda Atentati v irskih mestih si sledijo drug za drugim - Bodo v Dublinu ustanovili vojaška sodišča? BELFAST, 18. — Sodišče v Belfastu je sodilo trinajstim osebam, ki so jift dolžili, da so se decembra lani udeležile pohoda za državljanske pravice. Med obtoženimi je bila tudi mlada irska poslanka Bemadette Devlin. Sodišče je obsodilo vseh trinajst oseb na šest mesecev ječe. V pričakovanju razsodbe prizivnega sodišča, na katerega so obsojeni vložili priziv, je sodnik spustil vseh trinajst na svobodo proti plačilu 100 funtov kavcije. Sodil je John Fox, ki mu je pred časom bomba razdejala hišo. Pred sodnijo je bilo ogromno število policajev, ki so pa-xdi, da je proces potekal v miru. Po končanem procesu je Devlino- leta 1970 pa Atlantski ocean na ladjici iz papirusa «Ra» je v Tel Avivu izjavil, da namerava prepluti še enkrat Atlantski ocean na barčici iz papirusa, da bi dokazal povezavo med narodi Bliž njega vzhoda ter ameriškimi Indijanci, še pred Kolumbovim od kritjem Amerike. Zanimiva razsodba v Kaliforniji SAN FRANCISCO, 18 .- Kalifornijsko vrhovno sodišče je odlo-vo pričakala množica njenih privr-. čilo, da je smrtna kazen protiu-žencev, ki so ji dolgo ploskali. 1 stavna- Razsodbo je izrekel sod- Bemadette Devlin je izjavila, da Inik Marshall McComb. Na smrt- se sploh ne počuti krivo: »če sem |110 kazen J* trenutno v Kaliforniji prekršila kak zakon, je ta zakon t pbsojeno približno sto ljudi, med bil prav gotovo proti pravicam državljanov in je bila torej moja dolžnost protestirati proti njemu.* Irsko poslanko so že pred časom obsodili na šest mesecev ječe, tudi takrat je bila obtožba ista: kršenje javnega reda med manifestacijo za državljanske pravice. V zadnjih urah niso atentati, ki si sledijo drug za drugim, povzročili smrtnih žrtev. Zjutraj je skupina oboroženih mož postavila peklenski stroj v brivski salon: lastnik ga je z dokajšnjo mero hladnokrvnosti nesel na ulico, kjer je eksplodiral in povzročil le neznatno škodo na parkiranih avtomobilih. Sharon Anderson, 16-letno dekle, ki je bil0 lažje ranjeno pri včerajšnjem atentatu na urade letalske družbe so danes odslovili iz bolnišnice. Na poti proti domu pa je bila dokaj hudo ranjena pri eksploziji bombe, ki so jo podtaknili pod avto, ki je bil parkiran ob pločniku. Po vesteh iz Dublina, naj bi tamkajšnje oblasti aretirale štiri pripadnike «Sinn Fein», politične organizacije IRA (irske republikanske armade). Kaže, da je to prvi korak k ustanovitvi vojaških sodišč, po odločitvi civilnega sodišča, ki je pred kratkim oprostilo zaradi po-mankanja dokazov, sedem članov IRA. Britanska vojaška patrulja je v Belfastu aretirala tri irske gverilce, ki so jih zasačili v avtu, v katerem so našli nekaj dinamitnih nabojev. V Newryju so štirje oboroženi moški zanetili manjši požar v županstvu: poslužili so se molotovk. V Londonderryju so bombni atentati uničili tri trgovine v središču mesta. Molotovka proti hiši Daria Foja COMO, 18. — V prvih jutranjih urah so nčznanci vrgli zažigalno steklenico proti hiši gledaliških i-gralcev Daria Foja in njegove žene France Rame. Steklenica na srečo ni eksplodirala, o zadevi pa so obvestili policijo sosedje, ker sta oba igralca na turneji. Ko so ju obvestili o dogodku, sta Fo in Ramejeva izjavila, da sta prepričana, da gre za atentat skraj-nik desničarjev. katerimi je Sirhan B. Sirhan, ki je pred leti umoril senatorja Roberta Kennedyja ter Charles Man-son »Satan*, ki so ga obsodili na smrt zaradi pokola v vili režiserja Polanskega. V Kaliforniji vsekakor niso izvedli nobene smrtne kazni od leta 1967. bili življenje 27-letni krojač Franjo Bonne, Vjekoslav Buda, 24-letni mizar Guerrino Gioseffi, 17-letni kovač Ivan Klanšič, 24-letni mizar Franjo Glavar, 28-letni delavec Anton Gregorič, 40-letni pristaniški delavec Anton Ivančič, 35-letni pristaniški delavec Anton Lavrenčič, 20-letni tiskar Mario Mayer Grego, 20-letni pleskar Giuseppe Magris, 26-letni čevljar Anton Mrak, 42-letni pristaniški delavec Joseph Platzer in 13-letni dijak Anton Vidjak. Velik je bil torej krvni davek, ki ga je v tistih dneh dal tržaški proletariat. Toda zgodovinarji pravijo, da je bila to prva splošna stavka v vsej Avstro Ogrski, vrhu tega je tržaški proletariat tedaj izpričal tudi svojo intemacionalnost, ki se odraža tudi v žrtvah, katerih kri je oškropila tržaške ulice. 28. februarja proces proti Angeli Davis SAN JOSE (Kalifornija), 18. — Sodnik vrhovnega sodišča zvezne države Kalifornije je končno določil datum, ko se bo pričel proces proti Angeli Davis. Proces se bo začel 28. februarja ter bo v majhni dvorani sodišča grofije Santa Clara. Pred tem je sodnik Amason zavrnil zahtevo Da-visinega branilca, da bi stroške za njeno obrambo prenašala sama država. Angela Davis, 28-letna profesorica filozofije na kalifornijski univerzi, je večkrat izjavila, da je komunistka. Po obtožbi naj bi priskrbela orožje skupini oseb, ki so avgusta leta 1970 vdrle v sodišče v San Raphaelu, pri čemer je bil ubit eden izmed sodnikov. V istem dogodku so zgubile življenje druge tri osebe. Davisovo je FBI aretirala v New Yorku, nakar so jo izročili kalifornijskim oblastem. Proces se bo brez dvoma zavlekel kakih šest mesecev. Samo za imenovanje porote bo zelo verjetno potreben dober mesec. Angela Davis je izjavila, da je zadovoljna, da se bo končno začela razprava, čeprav bi bila raje sojena v Oaklandu, San Franciscu ali Los Angelesu. KDO JE POSTAVIL BOMBE V BANKO Nfl TRGU FONTflNft? v Se vedno veliko nedoslednosti v obtožnici proti Valpredi Potvorjen Valpredov osebni vojaški list - Verodostojnost prič, ki so demantirale plesalcev alibi RIM. 18. — Prihodnji teden se I preselil v Milan k staršem. Pri bo v Rimu začel proces proti anar- dvajsetih letih se ie začel zanimati histu Pietru Valpredi in njegovim tovarišem krožka «22. marec*. 0-srednja osebnost med obtoženci je Pietro Valpreda. med drugim, ker je obtožen pokola v Milanu, kjer je izgubilo življenje 16 ljudi. Med sodno preiskavo je preiskovalni sodnik Emesto Cudillo zelo poudaril obtoženčevo anarhistično ideologijo, ni se pa poglobil v Val-predovo zasebno življenje, ker je verjetno sodil, da nima zveze s preiskavo. Po plesalčevi aretaciji pa so se n.iegovega življenjepisa polastili razni škandalistični časopisi (po čudnem naključju desničarski), ki so skušali v njegovi preteklosti najti dogodke, ki bi potrjevali, da je Valpreda res tista krvoločna zver. ki je zaradi politične špekulacije postavila bombe v Milanu. Plesalec se je rodil v Milanu leta Zmagovita konfrontacija (Nadaljevanje s 4. strani) Heyerdahl spet na pot TEL AVTV, 18. — Znani norveški raziskovalec Thor Heyerdahl, ki je leta 1947 preplul Tihi ocean na splavu iz balse »Kon - Tiki*, zaradi zadobljenih ran, tako da je tržaško delavstvo imelo tedaj štirinajst žrtev. V teh dneh so izgu- 1932. Otroška leta je preživel z dedom v vasi Cannero. nato pa se je ....................... |lt|iiii,ii|||||,||t||l||,|||,|l|,,aM||||||l||||nI||||||||a|t|„|,,,|,,,||„,„||,,||,||,„,||,||,||,)|||n PO PETURNEM ZASLIŠEVANJU V MILANSKEM ZAPORU SAN VITTORE Giancarlo Esposti je priznal da je strokovnjak za eksploziv Preiskave na domu znanih milanskih fašistov ■ Odvetniki Borghe-sejevih pajdašev zahtevali osvoboditev svojih klientov - Aretiran pokrajinski voditelj mladinske organizacije NISI v Viterbu Trotil ln zažigalna vrvica, ki so jo agenti našli v Espostijevem varnostnem predalu •iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiniiiiiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiimiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiinnniiiiii PO SPOROČILIH BOCHUMSKECfl ASTRONOMSKEGA OBSERVATORIJA Sovjetska sonda od včeraj na krožnem tiru okoli Lune Američani bodo izstrelili elektronsko sondo proti Jupitru Vesoljci capoHa 16» vadijo pred poletom na Luno BOCHUM, 18. - Ravnatelj bo-chumskega astronomskega observatorija Heinz Kaminski je sporočil, da se je sovjetska vesoljska sonda «luna 20» vrinila na krožni tir okoli Lune. Sonda se je prvič skrila za Luno ob 13.35 po našem času in takrat se je prekinila z njo sleherna radijska zveza, saj je, kot znano, izza našega satelita nemogoča vsaka oddaja. Po 35 minutah so zvezo spet vzpostavili, kar priča, da se je «luna 20» spet pokazala na Luninem obzorju. Tir te zadnje sovjetske sonde je popolnoma enak prejšnjima dvema, na katera sta se vrinili «luna 18» in »luna 19». Tokrat pa je delovanje sonde mnogo bolj izpopolnjeno in natančno. Glasnik inštituta pravi, da bo «luna 20» zelo verjetno čez 24 ali kvečjemu 48 ur mehko pristala na Lunini površini. Medtem je NASA sporočila, da namerava 27. februarja izstreliti elektronsko soodo «pioneer 10». Cilj bo planet Jupiter, dn sedaj pa so tako Sovjeti kot Američani nošiljrli svoje sonde samo proti Marsu in proti Veneri. »Pioneer 11», ki je že v pravi aprila 1973. Obe sondi bosta j stvenik, saj je diplomiran geolog, tehtali 250 kg in bosta najhitrejši vozili, ki jih je človek kdajkoli izstrelil. Za sedaj ta rekord pripada vesoljcem «apolla», ki so se vračali z Lune s hitrostjo 40 tisoč kilometrov na uro, «pioneerji» pa bodo leteli proti Jupitru s hitrostjo 51 tisoč kilometrov na uro, to hitrost pa bosta celo podvojila, ko bosta v Jupitrovi bližini. Za leto 1977 predvideva ameriški vesoljski program izstrelitev dveh sond tipa «ma-riner», ki bosta leteli proti Jupitru, katerega magnetsko polje bodo nato izrabili zato, da spremenita sr..er in se preusmerita proti Saturnu. Obe sondi bosta imeli na krovu fotografske aparate, televizijske kamere in aparate za preučevanje Jupitrove težnosti in atmosfere. Zadnji polet «apolla» proti Luni bo 6. decembra, vesoljci pa bi morali pristati južno od pogorja Tau-rus in kraterja Littrow, na področju ki je po mnenju izvedencev bistveno za razvozlanje uganke o nastanku našega satelita. Posadko bodo A. Ceman, MILAN, 18. — Giancarlo Esposti, desničarski skrajnež, ki so ga aretirali v Milanu v zvezi s preiskavo o atentatih na partizanska spomenika in na sedež milanskega časnika «L’Unita», je danes po peturnem zasliševanju priznal, da je strokovnjak v uporabljanju eksploziva. Po Espostijevi aretaciji so agenti političnega oddelka milanske kvesture našli v njegovem žepu ključ varnostnega predala, v katerega je fašist skril več kot 4 kg trotila in nekaj sto metrov zažigalne vrvice. Na njegovem domu pe so policisti našli slike, ki jih je Esposti posnel v Barniju. Slike dokazujejo obsto, oolvojaškega fašističnega vežbali šča. Na eni izmed slik je tudi Esposti, slikan v trenutku, ko se je pripravljal, da vrže ročno bom bo. Mladenič se je izgovarjal, da mu je eksploziv služil za znanstveno raziskovanje. Po njegovih trditvah naj bi mu namreč državni za vod za znanstveno raziskovanje po veril nalogo, da preizkusi nov tip podvodnega eksploziva. Tudi ostali obtoženci so priznali, da so se udeležili polvojaškega taborjenja v Barniju, vendar ne iz prevratniških namenov. Presenečenima sodnikoma so zaupali, da so uredili polvojaško vežbališče po naročilu nekega tednika, ki jim je naročil fotografsko reportažo. V tem primeru pa bi bilo nerazumljivo, zakaj so v okolici šotorišča skrili večjo količino orožja in na bojev. Poleg tega pa so na vseh drevesih vidni sledovi streljanja z avtomatskim orožjem. Milanska policija je danes izvedla veliko preiskav v stanovanjih znanih desničarskih skrajnežev. A-genti so zaplenili velik sveženj dokumentov, o katerih pravijo, da bodo pripomogli h končnemu uspehu preiskav, ki jo vodita dr. Alessan-drini in dr. Fiasconaro. Preiskovalna sodnika sta se danes sestala v Milanu z načelnikom državnega pravdmištva De Peppom, s katerim sta razpravljala o preiskavi o atentatih zloglasnih desničarskih skupin SAM. Policijski agenti so tudi začeli preiskavo o delovanju nekaterih iz-venparlamentamih desničarskih skupinic, ki delujejo predvsem na mi lanskih srednjih šolah. Preiskovalna sodnika sta dodala svežnju dokazov o prevratniškem delovanju zaprtih fašistov tudi članek, ki ga je objavil neki rimski tednik po pripovedovanju zgovornega Angelija in nekega drugega fa bosta raziskala področje, na kate- „ .... - - rem bodo pristali. Z znanstvenega : sis*a» ™ Ludi s^di za zapahi, zaradi vidika je pomembnost kraja kjer bodo pristali v tem, da je tam verjetno mogoče zbrati primerke kamenin za dopolnitev zbirke, ki so jo prinesli na Zemljo vesoljci prejšnjih poletov. Čeprav je kraj, kjer bo LEM pristal v dolini, bodo imeli vesoljci možnost, da dosežejo z električnim terenskim vozilom, ki ga bodo imeli na razpolago, visoke hribe, ki so oddaljeni le nekaj kilometrov. Kaže, da je na istem področju tudi nekaj kraterjev, ki naj bi pričali o vulkanski dejavnosti, ki se je že zdavnaj prenehala. Na Cape Kennedyju se medtem vesoljci, ki se bodo 16. aprila udeležili poleta »apolla 16», vestno pripravljajo na svojo nevarno nalogo Young, Duke in Mattingly imajo začrtan zelo zahteven program vaj, ki ga postopoma izpolnjujejo. Posebno vestno trenira Young, ki bo pilotiral LEM ob pristanku na Luno. Vsak dan vzleta z reaktivnim letalom in po nekaj sto metrih pristaja na ozkem travnatem polju, sestavljali E. A. Ceman, R. H. .... ,___ programu NASA pa bo powel nroti' Evans in H. H. Schmitt Ceman I ki naj bi simuliralo, področje, na ka-Jupitru približno čez leto dni, se in Schmitt, ki je edini pr.ivj znan I terem bo moral pristati na Luni. navadnih prekrškov, • * # RIM, 18. — Namestnik državnega pravdnika pri rimskem prizivnem sodišču dr. Sangiorgi je danes sporočil, da se ne bo uprl zahtevi osvoboditve, ki so jo predložili odvetniki fašistov, ki sedijo za zapahi zaradi poskusa prevratniškega rovarjenja skupaj s »črnim princem* Valeriem Borghesejem. Odvetniki skrajnežev Rema Orlan-dinija, Giovanriija De Rose, Giu-seppa Lo Vecchia, Sandra Saeucci-ja in Marija Rose zahtevajo cd sodne oblasti, da osvobodi pretepače, češ da nima dovolj dokazov proti njim. Rimsko sodišče je enkrat že odbilo to zahtevo, branilci zaprtih fašistov pa so poslali priziv kasa-cijskemu sodišču. To je preklicalo razsodbo, češ da ni bila dovolj utemeljena. Rimsko prizivno sodišče bo o zahtevi razpravljalo v prihodnjih dneh. Omenjeni fašisti M morali sicei sedeti za zapahi, dejansko pa so ž,e dalj časa na svobodi. Kmalu po aretaciji so namreč zboleli, ker njiho- vi občutljivi živci niso prenesli življenja v zaporu. Zato so jih poslali na zdravljenje v razne klinike Sacucccija, ki je bil padalski častnik, pa so celo sprejeli v vojaške kliniko. Kaže torej, da bo sodišče osvobodilo pajdaše Valerija Borgheseja, ravno ko je preiskovalni sodnik dr. De Lillo naredil korak naprej v preiskavi o njihovem prevratniškem delovanju. Izvedenci so namreč ugotovili, da je bila snov, ki so jo karabinjerji zaplenili v vili nekega Bor-jfhesejevega prijatelja, močan eks-plosiv. Desničarski tisk pa je pred kratkim trdil, da gre za sol za krmljenje krav. Pred nekaj dnevi je skupina desničarskih skrajnežev priredila protestno manifestacijo proti are‘očiji omenjenih fašistov. Dejstvo, da še fašisti tako razburjajo, dokazuje, da so preiskovalni organa zelo verjetno na dobri poti. « « • VITERBO, 18. — Sodna oblast ie obtožila pokrajinskega tajnika mladinske organizacije MSI Fausta Za-nobija, da je z orožjem v roki grozil študentu Angelu Falisiediju ktr ga je videl, kako je trgal lepake, ki so jih nalepili pripadniki mi-sovske organizacije. Ag'enti politič nega oddelka kvesture v Viterbu so Zanobiju zaplenili samokres. za anarhiste, istočasno pa je našel delo kot plesalec v gledališčih varieteja. Kljub svojemu odporu do vojaške suknje, je moral tudi on odslužiti vojaški rok v artileriji kot obveščevalec. Nato se je vrnil v Milan. leta 1969 pa se ie preselil v Rim. Pred kakimi desetimi dnevi so nastale hude polemike v zvezi z Valpredovim vojaškim rokom. Plesalec je namreč vedno trdil, da je med vojaškim rokom opravljal le u-pravne posle, kar tudi potrjuje o-riginalen plesalčev osebni list, ki ga hranijo v vojaškem uradu V fotografskem posnetku pa, ki so ga poslali sodišču v Rim, je nekdo zbrisal kvalifikacijo »infomatore* in pripisal s pisalnim strojem krvodajalec. Razliko med originalom in fotografskim posnetkom Valpredovega osebnega lista sta odkrila časnikarja Andrea Barberi in Marco Fini, ki sta napisala knjigo «Valpreda -proces procesu*, zaradi katere sta bila prijavljena sodišču zaradi domnevne kršitve uradne tajnosti. Časnikarja sta v svoji knjigi objavila posnetka obeh osebnih listov. Na prvi pogled bi se zdelo, da gre za zelo nepomembno okoliščino, značilno pa je. da .je nekdo ravno nekaj dni pred procesom potvoril plesalčev osebni list in sicer tako. da je demantiral njegovo trditev, da med vojaškim rokom ni imel nikoli opravka z eksplozivnimi sredstvi. To dejstvo je vzbudilo precej hrupa, kajti časnikarji so se začeli spraševati, kdo ie hotel pobiti Val-predove trditve. V tej zvezi je vodja milanske kvesture dr. Allegra dal izjavo, v kateri trdi. da ie bila policija le posrednik med vojaškim u-radom in rimskimi sodniki, katerim je enostavno poslala posnetek osebnega vojaškega lista. V rimskih sodnih krogih pa se ie govorilo, da je kvalifikacija krvodajalec napisana na listku, ki je čisto slučajno pokril kvalifikacijo obveščevalca. Kako se je porodil prvi sum o morebitni odgovornosti Pietra Val-prede za milanske atentate je še vedno skrivnost, dejstvo pa je. da so začeli o njem govoriti že nekaj ur po atentatih. Ena izmed glavnih prič proti plesalcu .je bil pokojni taksist Cometio Rolandi, ki ie spoznal v Valpredi potnika, katerega je peljal pred milansko banko nekaj minut pred atentati. Rolandi je spoznal Valpredo med skupino policistov, vendar bi anarhista lahko spoznal vsakdo, ker so ga postavili med skupino lepo oblečenih in obritih agentov, medtem ko je bil plesalec neobrit in izmučen zaradi dolgih zasliševanj. Obtožba trdi, da taksist ni imel nobenega interesa, da bi po krivem obtoževal Valpredo. Znanci pravijo, da je Rolandi v zadnjih dneh v trenutku obupa vzkliknil: «Zakaj me ne pustijo v miru? Ali jim nisem naredil že dovolj veliko uslugo?* Takoj ob aretaciji .je Valpreda povedal, da lahko dokaže, da je bil ob trenutku atentata v postelji z visoko temperaturo Njegov alibi so potrdili njegovi sorodniki, ki so povedali. da je Pietro prišel v Milan 12. decembra. Po obisku pri nekem odvetniku, se je vrnil k teti približno ob 13.15 in se ni več oddaljil do 15. decembra, ko so ga zaslišali na sodišču. Te trditve so demantirali nekateri njegovi delovni tovariši, ki so dejali. da so videli plesalca v Rimu 13. ali 14. decembra. Sodnik je rajši verjel tem pričam, in je zato prijavil sodišču plesalčeve sorodnike, češ da so pričali po krivem. Avtorji knjige »La strage di stato* pravijo pa. da te priče niso verodostojne, ker obstaja veliko drugih ljudi, ki lahko demantirajo njihove trditve, vendar policija iih ni hotela zaslišati. To so v glavnem vsi dokazi, ki so jih zbrali proti Valpredi. Ostalo je le dolgovezno oisanie o njegovi ideologiji, ki ne dokazuje ničesar. Valpredovi branilci bodo imeli dovolj argumentov, da prikažejo nedoslednost obtožb proti Valpredi, med drugim se bodo verjetno začeli spraševati zakaj je policija spregledala sledi, ki so vodile do fašističnih organizacij. GORIŠKA KRONIKA Dr. Slavich oproščen (Nadaljevanje s 3. strani pokojitvd ie prišla k njemu ^ javila, da se boji, da je n®0® bi ubil. TOŽILEC ZAHTEVA PRIMERNO KAZEN Nekaj pred 18. uro sta do^3«. sedo oba zastopnika Mikluševe žine. odv. Karel Primožič in Sanzin ki sta v poldrugourijrj govoru orisala ves proces 4 prizadete družine, prikazala no bolezen moža in številne a®3^. ki so jasno kazali, da bi bil S meren za občasne izpuste na ^ v družino. Obtoženca Slavich* prikazala kot prvega sodelavca kratnega ravnatelja Basaglie, ® ^ dejansko odgovoren za dovolffij ki so ga izdati 26. septembra Miklušu za tisti usodni obisk i. žine. Zato sta zaključila nai šče spozna njegovo odgovorno®' krivdo ter naj ga obsodi na njjvjj no kazen. Obenem sta okrog 20 milijonov odškodnin® “Lj otrokom Marjanu, Davidu in s takojšnjim plačilom okrog lijonov ter plačilom sodnih stros. Ob 19.40 ie govoril še drža''® _ žilec dr. Pascoli, ki je že od s j ga začetka izrekel svojo oce®?^ novih terapevtičnih postopkih’ jih uvedli v goriški umobolnic1- ^ ke poskuse ie treba delati Pre'j. no in v skladu z zakonskimi P ^ piši. Nove Doti so vedno tv®8 $ in predrzne. Zato morajo tisi' ^ jih tvegajo, prevzeti nase tn®1 m. govomost. Po njegovem je b**° .j voljenje Miklušu.‘da .je lahko ‘b domov kljub hudi bolezni in 3 Lj njegovim prejšnjim grožnjam svoji ženi. tvegano in neuprav1^ vo ter v nasprotju z zakon®®?, predpisi, ki določajo za umo^. ne samo zdravljenje ampak tud* vanje, da ne bi škodili sebi in gim. Govoril je tudi o slabi org® KRANJ, 18. — Mladina, ki dela v kranjski tovarni Iskra - elektro-mehanika je začela izdajati časopis z naslovom «Mi mlada Iskra». Glasilo je pomemben izraz napredka v dejavnosti tovarniške mladinske organizacije. V njem ob-i avljajo članke z družbeno - političnega, kulturnega in športnega področja. V tem največjem kranjskem kolektivu je zaposlenih kar 2.000 mladih delavcev, ki so vsi člani mladinske organizacije. • * « Na Prevaljah je bilo nocoj tradicionalno srečanje pevskih zborov Mežiške doline in zamejske koroške pod naslovom »Od Pliberka do Traberka». Srečanje prireja to-..........*................................................................................................ krat že petič občinska zveza kul-" turno - prosvetnih organizacij z Raven na Koroškem. # # # LJUBLJANA, 18. — Na enotedenskem študijskem obisku v Sloveniji se mudi direktor tehnološke skupine in član direktorija andske korporacije za razvoj Sergio Bar-rio iz Bogote. Uglednega južnoameriškega gospodarstvenika je sprejel danes v Ljubljani republiški sekretar za gospodarstvo Marjan Dolanc in se pogovarjal z njim o možnostih za poglobitev gospodarskih stikov in tehnološkem sodelovanju z andsko skupino, ki jo zastopajo Bolivija, Čile, Ekvador, Kolumbija in Peru. DRAGO KOSMRU r11 i 1 ; Ji TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 22.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 šopek slovenskih pesmi; 12.10 Svet leta 2000; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 16.10 Glasbeno popoldne; 16.50 Jazz; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, knji-ževnost in prireditve; 18.30 Duo Memi - Picotti; 18.45 Orkestri; 19.40 Zbor Tone Tomšič iz Ljubljane; 20.00 šport; 20.50 V uredništvu Bleivveisovih Novic; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Popevke; 16.00 Jazz koncert. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 17.00, 19.15, 22.15 Poročala; 6.40 Jutra nja glasba; 8.00 Popevke; 9.15 Z nosom po zraku; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.30 Današnji pevci; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Jezikovni pogovori; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Oddaja progresivne glasbe; 16.03 Primorski dnevnik; 16.15 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.30 Orkestri; 18.00 Izbrali ste; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.0v. 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutra nja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Spored s P. Baudom; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.10 Spored z A. Lupom; 15.10 Oddaja za bolnike; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Srečanje z znanostjo; 16.30 Pulci: H Morgante Mag-giore; 17.10 Veliki variete; 19.05 SOBOTA, 19. FEBRUARJA 1972 Pirandello: Tako je (če se vara zdi); 21.30 Jazz; 22.10 Plošče. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Mi-mlle Mathieu in Bobby Solo; 8.40 Popevke; 9.35 Radijska igra; 10.05 Popevke; 10.35 Variete z G. Brarnierijem; 11.50 Zbori; 12.40 Glesbena oddaja; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 «Alto gradimento*; 16.35 Spored s F. Valeri; 18.15 Spored z Mil-vo; 18.50 Filmska glasba; 2010 Ponchielli: «La Gioconda*. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Ital. glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Skladbe zakla vir; 14.40 Simf. koncert; 16.10 Ital. sodobna glasba; 18.45 Na filmskih platnih; 19.15 Vsa-kovečerni koncert; 21.30 Simf. koncert; 22.40 Murolo- Gospodične. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Smetanovi Poemi; 9.45 Ital. sodobna glasba; 10.20 Plošče; 11.00 Medigra; 12.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 13.30 Komična opera; 14.40 Avantgarda. SLOVENIJA 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00 12.00. 13.00, 14.00. 15.00, 17.00, 18.00, 19.30. 22.00. 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 S Pihalnim orkestrom RTV Ljubljana; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Uvertura in koncert Dimitrija Ka-balevskega; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam ...; 14.10 Sobotno popoldne za mladi svet; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pojo naši operni pevd; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Klavir v ritmu; 16.45 S knjižnega trga; 17.50 Z ansamblom Francija Puharja; 18.15 Iz operetnega sveta; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Vedri zvoki za sobotni večer; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli — ponovitev; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Kemični filmi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Italijanske kronike; 15.00 TV v šoli; tečaj angleščine; 16.00 O-snovna šola; 16.30 Višja srednja šola; 17.00 TV za najmlajše: Igra stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Pokaži kaj znaš; 18.40 Kulturna oddaja; 19.15 Spored s Paolo Penni; 19.30 Nabožna oddaja; 19.45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Variete z Raimon-dotn Vianellom; 22.15 Sekstant; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 TV priredba Spayrijevega romana »Heidi*; 22.45 Eksperimentalni TV program: Kralj Lear. JUG. TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli: Zrak, Josip Hat-ze. Aktualnosti; 16.28 Napoved sporeda; 16.30 Košarka: Beograd — Lokomotiva; 18.00 Obzornik; 18.15 Plus pet — mladinski kviz; 19.15 Humoristična oddaja; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Glasbena križanka; 21.30 Filmska burleska; 21.50 Tekmeca — serijski barvni film; 22.40 TV kažipot; 23.00 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 16.30 Prenos košarkarske tekme: Beograd - Lokomotiva; 19.45 Konec tedna v barvah; 20.05 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 TV film: Dvoboj; 21.20 Orkester RTV Ljubljana. zadji v notranjosti umobolnice. so bili tistega dne sploh brez nikov v oddelku, kjer se ie Mikluš. Zaključil ie s predli ^ naj obsodijo dr. Slavicha na en° a to zapora, ki nai bi jih z olaise'L. nimi okolnostmi znižali na oseon " secev. M Ob 20.20 je kot prvi od obran1 govoril odv. Battello. Lani 4587 novih šoferskih dovoljenj na Goriškem V letu 1971 je goriška pre^jl ra izdala 4.587 novih vozi'1®*' dovoljenj. To število postaja leta v leto večje in dokazuje. . je mnogo takih ljudi, ki se r3‘ poslužujejo osebnih vozil kot,v. javnih prevoznih sredstev. tura je v prejšnjem letu pot!”* še 6.637 že obstoječih vozrt™,. dovoljenj, 52 pa jih je odv*c zaradi raznih razlogov. Prvi \ med teh je nesposobnost, katere je bilo odvzetih 49 ških dovoljenj; dve dovoljenji prefektura odvzela zaradi po^l kanja fizičnih rekvizitov eno ™ zaradi nemoralnosti. .. Začasno je bilo ukinjenih 98 *P,j tentinov*. od katerih 60 zafaa prometnih nesreč, ostalih 38 P zaradi drugih prekrškov. Skupščine delavcev v tržiški ladjedelnici Splošni tovarniški svet tržis^ ladjedelnice je sklenil sklicati v sto skupščin delavcev, ki so 1 posleni v delavnicah, kjer je lo najtežje in najbolj nevarno. ^ teh skupščinah bodo proučili a3, teve delavstva v zezi z uveb“|_ naprav za večjo varnost na