Št. 116.
V Gorici, dne 6. oktobra 1900.
Izlitij a trikrat it* teden ˇ iestih Izdutijih, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, sjutranje iz-danje opoldne, režemo Izdsnje pa ob 3. ari popoldne, m stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pra-jemana ali v Gorici na dom posiijana: ... ?se leto''    . . .^-<.w.t3.K;adj).alij;ld. 6-60
pol leta L*.......   6 , ^'-"rS-SO--'
fietrt leta.......3 , 40 .' ,    ,   1-70
PosainiSne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulici Stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od % do 12. are. Na »uročita brez dopoaluue imročnliip ' se ne oziramo.     »    -—- -        —
„PKIMOREC" izhaja neodvisno od «SoSe» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-GO.
»Sočai in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Sohwarz v Šolski ulici in Jeilorsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSio" na trpi dalla Casorma in Pipan v ulici Ponte deli* Fabbra.
SOČA
Tečaj XXX.
(Večerno izdanje).
Uredništvo
se nahaja v Gosposki uKoi-St. 7 v Gorioi v I. aadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 3. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 1«. dop. UpraviiiSLvo se nahaja v Gosposki ulici LL 9.
Bopisi uaj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poHljajo le upravulStva.                                             v.      J
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravnfitvo.                   ._____
Oglael In poslanice se račumjo po petifc-vrstah, 5o tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat • 7 kr., 3-krat 6 kr. vaaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase Je plačati Ioco Gorica.'
»ttoriSka TIskarn««* A. Gabršček tiska in zalaga razen «Soče» m «Primoroa» še -Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseleteo 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. tit-vrstioa.
knjižnici* se račonijo po 20 kr. petit-v
Odgovorni urodnik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
»Centrifuga."
(Nadaljevanje.)
1. Glavni In opravilni delež!.
V .Goriški ljudski posojilnici* imamo že od prvega početka sem samo deleže po 10 gld,, katerih lahko vzame vsakdo toliko, kolikor dovoli ravnateljstvo* Pristopnina se plača •;d prvih 4 deležev po 50 kr,, torej v najvišjem znesku % gld. Take deleže si morajo vzeti tudi vsi Usti, ki si pri posojilnici denar izposojujejo; kajti zadruga sme posojati le zadružnikom. Ta določba večino posojilni-carjev hudo zadeva, posebno revnejše sloje, ki si izposojajo le majhne zneske 100 aH 200 gld.; kajti od posojila se jim odtegne delež (ki je sicer njihov delež in prejemajo od njega deležnino), pristopnina 50 kr,, obresti in zakonite pristojbine. Da je to za današnje čase nepraktična, nepotrebna in naravnost trda naredba, je sprevidel pač vsakdo, ki je imel s posojilnico kedaj posla.
Lansko leto je sestavil požrtvovalni predsednik g, dr. T um a nova pravila, v katera je sprejel glavne deleže po 10 gld, in opravilne deleže po 1 gld., da bi s tem odpravil stari nepotrebni šlendrijan in olajšal posojil-nicarjem zvezo s tem našim prvim denarnim zavodom. Kdor bi si hotel pri posojilnici izposoditi kakorinokoli svoto, bi vzel le opravilni delež za 1 gld. in dobil bi posojilo kot zadružnik popolnoma v smislu zadružnega zakona. Ljudski osrečitelji, ki zdaj bobnajo s svojo .Centrifugo*, so podrli to blagodejno naredbo, pač pa so jo še v neugodnejšem razmerju sprejeli v pravila svojega klerikalnega denarnega zavoda. Oni m določili glavne deleže po 100 gld., opravilne deleže pa po 1 gld. Kdor hoče torej imeti pri »Centrifugi" le en sam glavni delež in bili deležen vseh pravic in dobrot tega zavoda le z enim samim glasom, mora vložiti kar 100 gld., dečim bi imel lahko pri »Goriški ljudski posojilnici* za ta denar 10 deležev in največje število glasov, ki je sploh mogoče, t. j. 10 glasov. Tako so torej prav tisti klerikalni organizatorji podrli mnogo ugodnejše in blažje razmerje med glavnimi in opravilnimi deleži pri »Goriški ljudski posojilnici* ter sprejeli v pravila svoje »Centrifuge* tako stroge na-redbe, kakoršne nam drugim preklicanim liberalcem niti v glavo niso padle.
3. Zaveza ali jamstvo.
Po pravilih »Goriške ljudske posojilnice* jamči vsak delež še z enkratnim zneskom ; kdor ima torej en delež, jamči največ za 20 gld., in kdor ima 10 deležev, s katerimi ima največje Število glasov, jamči v vsem skupaj le za iOO gld. Dr, Turna je nameraval z novimi pravili povečati to jamstvo na trikratni znesek, t. j., da bi en glavni delež jamčil največ za 30 gld., 10 glavnih deležev pa za 300 gld., enako bi jamčili tudi opravilni deleži s trikratnim zneskom, t. j, posojil-ničar, ki je moral vzeti ob najetju posojila en opravilni delež, bi jamčil za varnost posojilnici v največjem znesku 3 gld. Klerikalni matadorji, ki se danes zbirajo okoli »Centrifuge*, so podrli tudi to določbo in utemeljevali svoj glas z izgovarjanjem, da »Goriška ljudska posojilnica* večjega jamstva ne potrebuje, in naj deluje na dosedanji podlagi tudi zanaprej. Dr. Turna je dokazoval, da pravjla »Gorišku ljudske posojilnice* so bila le kopija prvih pravil »Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico*, katera jo svoja pravila že davno premerila, katera tudi nikakor več ne odgovarjajo za sedanji veliki denarni zavod, ka-koršen je postala znamenita naša »Goriška ljudska posojilnica" pod spretnim vodstvom Tumovim. Danes ima »Goriška ljudska posojilnica* nad 700.000 gld. hranilnih vlog, in ako hoče dalje napredovati po vzgledu zadnjih let, mora biti jamstvo večje, da si v slučaju potreb, v slučaju denarnih stisk lahko poišče odprtih kreditov in zvez z velikimi denarnimi zavodi v drugih deželah. AH to ni pomagalo nič, in tudi ta odločba je padla v vodo, kakor, bi ti ljudje skoro želeli naši vrli »Goriški ljudski posojilnici* kako zadrego in nesrečo, iz katere ne bi našla lahke rešitve.
Zdaj pa poglejmo, kakošne določbe so prav ti ljudje sprejeli v pravila svoje »Centrifuge*.
Prav tisto trikratno jamstvo, katero so odklonili v »Goriški ljudski posojilnici*, so sprejeli v svojo »Centrifugo*, tako, da vsak glavni delež jamči s trikratnim zneskom, t. j., kdor ima en sam glavni delež, jamči za 300 gld. itd. Doftim so podrli pri »Goriški ljudski posejilnici* jamstvo opravilnih deležev do največjega zneska 3 gld., so pa sprejeli v svoji »Centrifugi* jamstvo celih 50 gld. Ako si   torej   reven kmetic izposodi  iz
cGor. Tiskarnaf A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavcc) tiska in zal.
»Centrifuge« le 100 gld., mora vzeti vsaj jeden opravilni delež in jamčili za celih 50 gld., dočim jamči še danes pri »Goriški ljudski posojilnici* za največji znesek 20 gld. Ako se da kak kmetic pregovoriti, da vzame pri »Centrifugi* 10 opravilnih deležev za 10 gld., mora ubožec jamčiti za poslovanje in varnost te »Centrifuge*, katere drugače prav nič ne pozna, morda s celim svojim premoženjem 500 gld., kar je zanj toliko, kakor da je pri »Centrifugi* neomejena zaveza.
Tako so se obnašali ti sloveči poštenjaki nasproti »Goriški ljudski posojilnici«, in vendar so bobnali v svojih listih, kako jim je ta zavod pri srcu. Gitatelji naj sodijo, koliko se jim sme verjeti. O veliki važnosti in razliki med glavnimi In opravilnimi deleži bomo govorili niže. Tu naj le še povemo, kako previdni so gospodje nasproti tistirr :.: hočejo vzeti glavne deleže,
Po § 7, pravil njihove »Centrifuge8 se smejo glavni deleži sprejemati le v taki seji načelstva, ki je bila posebej za to svrho sklicana. Za veljavnost sklepa je pa potrebna kar dvotretjinska večina navzočih članov načelstva, dočim pri »Goriški ljudski posojilnici* sprejemajo deleže v vsaki seji in le z navadno večino glasov. Kdor hoče torej pii »Centrifugi* dobiti milosti, da ga sprejmejo med posestnike glavnih deležev, se mora poprej očistiti v tako strogi seji na-čelsira, .v kateri morati biti zanj dve tretjini glasov. Tako strogih določil ne poznajo kmalu kaka druga pravila. Eto, kako previdni so gospodje, da ne bi se jim vtihotapil kak neljub Slovenec, in vendar hočejo biti oni osrečitelji našega naroda. (Dalje pride.)
Po slavnostnih dneh.
Minuli so slavnostni dnevi, in sedaj govore in pišejo o njih rekriminacije.
Kar se tiče prav nas goriških Slovencev, moramo reči, da slavnosti so skončale s sistematičnim žaljenjem in zapostavljanjem našega ljudstva. Zastopniki naših občin niso smeli v Gorico s svojo slovensko zastavo, ki je uradoma pripoznana tudi pri nas kot znak slovenstva, pred pretvezo »javnega reda in mira", v resnici pa radi tega, da se ne bi kazalo slovenstvo v pravem številu in pravi luči.
Vse se mora pokazati italijansko, karkoli mogoče, da tudi Njegovo Veličanstvo ne bo moglo dvomiti o »latinita* naših pokrajin — po tem navodilu od strani deželnega glavarja in gospode z okrajnega glavarstva se je delalo na vsej črti, Poleg tega, da so prepovedali slovensko zastavo zastopnikom občin, so branili našim ljudem v Gorico, dočim so vabili Furlane, za katere so plačali voznino ter celo uradno jim preskrbovali prenočišča. Ob kolodvoru so postavili Furlane na prvo mesto, tako da je moral doneti na uho cesarju, ko je stopil s kolodvora, najprvo in najbližje »evviva", kateri klic pa je vendar premagal mogočni nai „živiol* Slovenci so bili od zadej, Ko so se zvrstili zs odhod v mesto, je bilo umevno, da Slovenci, ker so bili detle od zadej, so prišli prvi na vrsto ter prvi dospeli pred okrajno glavarstvo, vsled česar so bili Furlani od zadej, To pa Italijanom že ni bilo prav, ker mislili so, do Furlani morajo biti povsodi In vedno prvi, in zato se spodMkajo nad tem celo v ,11 Friuli Orient»!e*, ki je drugače kaj malomarno se držal nasproti slavnosti, čeprav je imela italijanski značaj. Slovenci smo služili zopet enkrat za sta fazo in kljubu navdušenosti, ki je vladala med našim ljudstvom, smo bili žaljeni do dna duše l ,11 Friuli Orientale" pripoveduje celo, da redarstvo je bilo v soboto potisnilo iz bližine okrajnega glavarstva nazaj do studenca na Travniku množico radi tega, ker je prevladoval med njo ,živio"-klie, kar izvestni gospodi baje ni bilo ljubo! Kaj mogoče!
In zakaj so nas žalili in zapostavljali? Naši Italijani, ki imajo v tem pogledu največjo zaslombo pri vladi, se držč trdno tega načela: kazati povsodi »italianita* naše pokrajine. Ker to ne gre kar tako lahko pri dveh tretjinah slovenskega prebivalstva, so bile napovedane odredbe, ki so zapostavljale Slovence na vseh koncih in krajih, tako, kakor vedno dela z nami tisti slavni vladni sistem pri namestništvu v Trstu. Na ljubo Italijanom smu bili zapostavljam in žaljeni, na ljubo Italijanom bi kmalu naše ljudstvo ne smelo klicati cesarju niti »živiol*
Vse mora biti italijansko, in kar že prav ne more biti, naj se pa potiska v stran, zatira in duši.... Pod tako parolo delajo z nami vedno in dosledno, in tako so delali z
- 13 -
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. -(Dalje.)
Poslovenil Podravski.
Po teh besedah ustavi znovič nosilnice pred zlatarjem Idomenom in ko je opravil ondi svojo reč za-stran dragotin, zaj>ove, da ju odneso naravnost v Aulovo hišo.
»Potoma,ti povem v dokaz, kaj je pisateljsko sa-moljubje, dogbdbo o Ruffinu*, reče tovarišu.
Toda predno je začel, krenejo nosači na Vicus Patrieius ter kmalu na to obstanejo pred Aulovo hišo. Mladi in krepki .janitor' jima odpre vrata, ki drže v ostium, nad katerimi ju je pozdravljala sraka, zaprta v kletki, vriščeč z besedo: .salve*.
Na poti iz drugega preddvorja, nazvanoga ostium, do pravega atria, reče Vinicij:
»Ali si opazil,  da je vratar tukaj brez verige ?«
»To je čudna hiša!« odvrne poluglasno Petronij. »Gotovo ti je že znano, da imajo Pomponijo Graecino na sumu, da je udana nekemu vzhodnemu praznoverju, ki je oprto na češčenje nekakega Krista. Zdi se mi, da je razglasila to o njej Krispinilla, katera ne more odpustiti Poinponiji, da jej jeden mož zadoščuje »a vse življenje... Bila je radi tega sojena od rodbinske sodbe.«
»Prav imaš, da je to čudna hiša. Pozneje ti povem, *aj sem tu videl in slišal.«
V  tem hipu prideta v atrium. Za atrium določeni suženj, imenovan atriensis, odpošlje nomenklafcorn, da prijavi gosta; drugi služabniki pa njima takoj doneso stole in male klečaJnike pod noge. Petronij, ki si je domišljeval, da vlada v tej hiši večna tuga, ker še nikdar ni bil v njej, se je oziral začuden naokrog z nekakim občutkom prevare, kajti atrium je delal nanj prijeten utis. Od zgoraj je prodirala skozi velik predor jasna svetloba ter se lomila v tisoče isker na vodometu. Čveterooglato jezerce z vodometom na sredi, prirejeno za dež, ki je ob grdem vremenu padal skozi predor, se je imenovalo Implavium ter je bilo obkoljeno z lilijami in anemonami. Videlo sejo, da so bile lilije kaj priljubljene cvetke v tej hiši, kajti bilo jih je tukaj mnogo, belih in rudečih, kakor tudi modrih potočnic, katerim so bili nežni listki kakor posrebrneni od vodnih kapljic. Med mokrim mehom, v katerem so bili skriti lonci z lilijami, in med bujnim listjem so bili videti mali bronasti kipi, predstavljajoči otroke in povodne ptice.
V  jednem kotu je bila videti bronasta košuta, ki je klonila k vodi svojo od vlage že povsem zeleno glavo, kakor da se je hoče napiti. Tlak v atriumu je bil iz mozaika; stene so bile deloma obložene z ru-dečim mramorom, deloma lesene, ozalšane s slikami rib in tičev, ki so ugajale očem vsled svoje razno-barvnosti. Vrata v stranske prostore so bila ozalšana z želvovino ali s slonovo kostjo; polog sten mod vrati so stali kipi Aulovih prednikov. Povsod se je pojavljalo bogastvo, ki se ne kaže v razkošju, marveč v j plemenitosti in samozavesti.                                       J
Petronij, v čegar stanovanju je bilo dokaj več lepote in razkošja, tukaj vendar ni mogel dobiti ni-: česar, kar bi bilo žalilo njegov okus, in že se je obrnil
k Viniciju, da bi mu izrekel posledico svojega opazovanja, kar suženj ,velariusc mahoma odgrne preprogo, ki je delila atrium od tablina, za katerim se objavi urno se bližajoč Aulo Plaucij.
Bil je to človek, ki se je že bližal večernim dnevom svojega življenja, z belo glavo, toda še čvrst in energičen, s kratkim licem, vsled česar je bil nekako podol)en orlu. V tem hipu se je zrcalilo na njegovem licu veliko začudenje, da, celo nemir radi tega nepričakovanega obiska Neronovih prijateljev, tovarišev in zaupnikov.
Toda Petronij je bil preveč vešč in preveč bister človek, da bi ne bil opazil tega ; zato je rekel takoj po prvem pozdravu, da prihaja, zahvalit se za pomoč, katero je dobil v tej hiši sin njegove sestre ter da je samo >a hvaležnost vzrok njegovega obiska ; opravičuje ga tudi t«, da sta si z Aulom stara znanca.
Aulo pa ga je zagotovljal od svoje strani, da mu je Petronij drag gost. Kar se pa tiče hvaležnosti, je dejal, da mu je dotično sam dolžan, dasiravno se nemara Petronij uiti ne zaveda, za kaj.
Petronij tega v resnici ni vedel. Zaman je dvignil kvišku oči ter si prizadeval, spomniti se na kako Aulu izkazano uslugo. Ni se spomnil nobene, k večjemu one, katero je nameraval skazati Viniciju. Nehote* se je res utegnilo pripetiti kaj podobnega, toda samo nehote.
»Ljubim in visoko cenim Vespazijana«, reče Aulo, »kateremu si ohranil življenje, ko se mu je pripetila nezgoda, da je zaspal, ko bi imel poslušati cesarjeve stihe.«                                                 ^    ¦   ..
»Doletela ga je sreča«, odvrne Petronij, »a to. radi tega, da jih ni slišal — toda ne ugovarjam, da
nami tudi za Časa bivanja cesarja v Gorici povodom 400-letnice, odkar je združena naša dežela z vladarsko hišo!
Vsakdo bi mislil* da ob taki priliki ponehajo narodna nasprotstva, da oblasti ne bodo stavile ovir prebivalcem dežele v nikakem pogledu, marveC jim šle na roke, da se proslavi tak spomin na kar več dostojen način ter da se udeleži slavnosti ljudstvo v kar največ mogočem številu. Toda ne tako! Za Ftirlane se je pač skrbelo, Slovence se je potiskalo v stran. Naše ljudstvo to dobro ve in je čudovRo prav tolmačilo tiste povsem krivične odredbe vlade, katere so govorile o javnem redu in miru, za katerimi pa se je skrivalo naše poniževanje 1
Vlada je tukaj jasno pokazala, da le Italijani- na Goriškem kaj veljajo, Slovenci pa smo dobri le ža število in šlafazo! Taka je naša usoda ob 400-letnici I
Privilegovani »voditelji naroda" z dr. Gregorčičem na čelu pa molče, kakor so molčali poprej, ko je bil še čas, oglasiti se,...
Za vsa žaljenja bomo zahtevali zadoščenja. Deželni glavar nas ne pozna, mestni župan nas taji, kardinal nas prezira, nikdo tiste visoke gospode ne čisla našega jezika in ne upošteva nas, zato pa: boj vsem našim nasprotnikom, boj za enakopravnost! Naj le nas ne pozna deželni glavar, taji župan goriški in prezira kardinal, nas to ne straši, marveč daje nam prav pogum, da vstrajamo na začrtani poti v zapričetem delu pod našo ^čno slovensko trobojnico, za katero se bomo bojevali toliko časa, da bo zopet svobodno vihrala po celem Goriškem in tudi v Gorici, ter bomo smeli, posluževati se je ob vseh siovestnostnih prilikah 1
Prej ne odnehamo, da zdrobimo vse tiste krivične odredbe zagrizenih birokratov, ki nas žalijo in zapostavljajo na prav neopravičljiv način v prilog drugi narodnosti v deželi.
Dmate ii razne lovice.
Zadnje četrtletje smo pričeli 1.1, m., na kar uljudno opozarjamo gg. naročnike, ki so s plačilom zaostali. Naj bi se vendar tudi naši rojaki naučili.— naprej plačevati naročnino, kakor je povsod po svetu!
Deželno učiteljsko društvo t av-dljenel. — Nj. Veličanstvo cesar je sprejel v avdijenci tudi deputacijo deželnega učit. društva, koja mu je izročila pozdrav in spomenico. Vdepataciji so biligg. Peertz, učitelj na nemški šoli v Gorici, R u b b i a, italijanski mestni učitelj, in Ig. Križman, nadučitelj v Dornbergu.
Cesarjevi darovi. — Cesar je daroval povodom slavnosti 400-letnice svoto 7800 K, po večini za zavode v Gorici. Slov, Alojzije-višče dobi 600 K, kopališče v Gradežu 1000 L, mestni reveži v Gorici 2000 K. Obdaroval je tudi nekaj osob, tako na pr. je dobil kardinal dr. Missia od cesarja zlat naprsni križec, bogato okrašen, in pa dvojno zlato verižico, umetno narejeno. — Hr. Teodor Sveczenv, poštni komisar, ki jfc bil vodja dvornega poštnega urada v Gorici, je dobil naprsno iglo s krono z Najvišjim podpisom v briljantih. Izmed drugih so dobili srebrno uro ognjegasec R. Toman, dimnikar Iv. Potočnik in glavarstveni  odhodnik Jos, Komel
radi dela, katero so imeli za časa bivanja cesarja v. Gorici. Onim 4 kolesarjem, ki so spremljali cesarja, koder se je vozil, (ti so: Paltch, Gyra, Mosetig in Marinsig) se je pred odhodom posebej zahvalil.
Kardinal dr. Missia ob cesarski slavnosti. — »Vzoriti« kardinal dr. Missia (kakor ga imenujejo klerikani listi) je storil ob cesarski slavnosti nekaj prav »vzoritega*. Danes teden že smo pribili vest, da na balkonu kardinalove palače stojd pripravljene za razsvetljavo zvečer črke »W« in »F. G. I.*, katere so tudi res zvečer blestele po laški: Evviva Francesco Giuseppe I. Tista poulična sodrga, katera mu je bila svoj čas odrekla ljubezen, češ, »niente piu musica", ker tačas še ni imel poguma, pokazati se prav pristranskega, je bila vesela rekoč: tudi kardinal je vložil italijanske črke, muzali so se tudi drugi Italijani, ali toliko več ogorčenja je bilo na slovenski strani! — Da Slovenci na Goriškem v narodnem pogledu nimamo prav nič pričakovati od kardinala, o tem smo bili prepričani že takrat, ko se je selil na Goriško kot nadškof in knez, ker smo vedeli, kaj je počel na Kranjskem. Držal se je nekaj časa rezervirano, ker je opazoval in se ni hotel takoj s početka obrniti ne na to ne na ono stran, potem smo ga videli v deželnem zboru beez slovenskih poslancev, do ušes je bilo nam dalje prišlo, da je posebno naklonjen takrat še prav neznatni klerikalni četici, izvedeli smo, da se širi njegov upliv na dr. Gregorčiča, kar je bitstveno pripomoglo do razkola, in končno smo se prepričali, da kardinal stoji piav pod tistim sistemom vlade, ki nas mori in duši na vse strani. Ta vvzo-riti* kardinal se je pridružil pri cesarski slavnosti prav natančno deželnemu glavarju, županu dr. Venutiju in gospodi na okrajnem glavarstvu, ki je skrbela tako po očetovsko, da se pokaže povsodi italijanstvo na površju ter se potlači, kar je slovenskega. Ta »vzo-riti" kardinal je bil dal ob tako slovesni priliki postaviti za razsvetljavo črke le v italijanščini, nam Slovencem v zasmeh! Italijani so komcnlovali to z vidnim zadovoljstvom, češ, še kardinal Slovencev ne mara več ter se je pridružil italijanski stranki I Izgovora, zakaj se je to tako zgodilo, ni nobenega. Morda se poreče, da je storil to njegov italijanski tajnik. Ne velja, ker za dela tajnikova v takem pogledu je odgovoren kardinal. Da Gorica ni italijansko mesto, to tudi dobro ve kardinal. Torej ako bi hotel glede na to biti nepristransk, bi ne bil dal napraviti samo italijanskega pomena tistih črk, marveč italijanski in slovenski. Kardinal dobro ve, da v naši deželi je dve tretjini Slovencev in le ena tretjina Italijanov, on dobro ve, da slavnost se je tikala cele dežele, in ker to dobro vč, čemu je klical: Evviva Francesco Giuseppe I. ? I Ali ne samo radi lega, da se je pridružil tistemu sistemu, ki nas ni poznal za časa slavnosti, marveč pritiskal ostentativno ob zid, žalil in zapostavljal?! Ta »vzoriti" kardinal je zatajil ob cesarski slavnosti slovenski narod, kateri je klečal pred njim na drugem katoliškem shodu nepopisno navdušen, kakor je poročal »Slovenec*, Ali je bilo tako postopanje v smislu resolucij omenjenega katoliškega shoda ?! — Mi smo na jasnem z našim kardinalom,   in  vemo,  koliko  velja
njegova »vzoritost* pod dragoceno kardinalsko opravo! — Ubogi pa ti, slovenski narod, ki poklekaš fanatizovan pred noge človeka, ki noče poznati tvojega jezika ob takoslovesni priliki, kakor je bila 400-letnica, ubogi ti narod, ki rodiš sinove, kateri tesicer blagoslovljajo ali stoje drugače bok ob boku s tvojimi najhujšimi sovražniki.....
Izpred sodnlje. — Jos. Marsas iz Butrija v Italiji je stal te dni pred tukajšnjo okrožno sodnijo obtožen razžaljenja Njegovega Veličanstva. Obravnava, ki se je vršila pri zaprtih durih, je skončala tako, da je bil Marsas oproščen obtožbe. — Jurij Maireder iz Lemburga, stanujoč v Červinjanu, je bil obtožen, da je hotel podkupiti z denarjem nekega javnega funkcijonarja. Obsojen je bil po § 311. na 6 tednov v zapor. — Italijanski podanik Ivan Infanti, čevljar, se je imel zagovarjati radi javnega nasilstva, ker se je zoperstavljal v Červinjanu detektivu, ki ga je hotel aretovati. To je bilo pred cesarskimi slavnostmi. Obsojen je na 6 mesecev v ječo.
Mesto t Aleksandrljo t zapor. — V »Edinosti" čitamo, da neka I. Prinčič iz Gorice se je hotela odpeljati v Alekšandrijo s parnikom »Bohemia." Zadnji hip pa so jo prijeli redarji, ker jo išče tukajšnja c. kr. okrožna sodnija.
NemSko-Italijanske dopisnice. — Dohajajo nam pritožbe, da na pošti na Na-brežini prodajajo le nemško-italijanske dopisnice, češ, da slovenskih niso dobili iz Trsta. Celo v Komnu imajo baje na glavni pošti že dlje časa samo nemško - italijanske dopisnice. Kaj trpe kaj takega naši Kraševci ? Tu ne more bili nikakega izgovora. Ako pošta prejme samo nemško - italijanske dopisnice, jih lahko vrne, pa dobi druge — slovenske. To pa treba zahtevati, ako prizadeti sami nimajo toliko obzira do slovenskega obf nstva!
0 shodil »Sloge« v BHjani. — V torek^smo bili priobčili v »Soči* dopis iz Brd, v katerem je opisan shod »Sloge*, kateri je priredil dr. Gregorčič, »ljubljenec naroda*, v Biljani. Zbral je bil na svoji zaupen shod, ker javnega si ne upa prirediti, le take ljudi, o katerih je mogel vedeti že naprej, da mu ne bodo ugovarjali, marveč da po-trdč, kar bo govoril. Na to stran so že delali nunci z vso silo. Ali vendar se je pripetilo nekaj, čegar dr. Gregorčič ni pričakoval. Med ljudmi na zaupnem shodu se je dobil mož, ki je imel pogum, oglasiti se proti vsemogočnemu dr. Gregorčiču. Ta mož je bil —-učitelj Mlekuž! Vprašal je vsemogočnega »ljubljenca naroda*, zakaj da se boji med ljudstvo, kritikoval je v preciznih besedah Gregorčičevo politiko, tožil po vsej pravici o zapuščenih Bricih itd., ali slabo je naletel. Ker je čutil, da niti osebno ni več varen, je stopil do dr. Gregorčiča, da mu jamči za varnost, ker hoče Caheju odgovarjati. Kaj je storit »ljubljenec naroda" ? Ni mu dal jamstva. Tačas pa je naščuvana in fanatizovana množica prejela g. učitelja, ga pahnila ven ter pretepla l To je nekaj nečuvenega, da se pripeti na zaupnem shodu, kateri priredi sam dr. Gregorčič, tak slučaj, da množica prime vzglednega učitelja, ga vrže na cesto in ga pretepe, edino zategadel, ker je imel pogum, odgovarjati dr. Gregorčiču, ker se ne strinja
z njegovo cincavo politiko! Nečuveno je to, in še toliko bolj, ako upoštevamo, da se je po nuncih fanatizovana tolpa znesla baš nad učiteljem! To je lekcija učiteljem! Ako ne bodo lepo pokorni gg. nuncem, ako se bodo predrznili imeti drugačno mnenje o naši politiki, in ako se upa celo kedo javno nastopiti proti vsemogočnežem, se bo postopalo ž njim po geslu: Ven ž njim! Dajte mu!, izrečenem na shodu »Sloge* v Biljani pod vodstvom dr. Gregorčiča. Parola je izdana, in da se bo ravnalo po njej, o tem ni dvoma. To je tudi kos »tihega delovanja*! »Gorica* se je bila zaletela v učiteljstvo, ker se del njega predrzne stati na strani ,na-rodno-napredne stranke*, na tako grd m podel način, da smo kar strmeli. Mislili smo vendar, da to je višek gonje v javnosti proti učiteljstvu, katero ne teka za črno klerikalno bando. Umevno potem, kako smo bili presenečeni, ko smo culi, da v Biljani na Gregorčičevem shodu so pretepli učitelja 1 To je pač vrhunec klerikalne podivjanosti! in kaj takega se vrši pod okriljem »Sloge*!! Lepa sloga to, ko se v znamenja sloge pretepa poštenega človeka, ker je povedat načelniku črne bande, kar mu je tikalo, Pomilujemo tiste Brice, ki so se dali zapeljati, da so se pregrešili nad g. učiteljem, kateri jim hoče samo dobro ter je govoril njim v prilog, obsojamo najostrejše podivjano početje nasproti njemu, in to tem bolj, ker se je izvršilo na shodu dr, Gregorčiča, kateri sem ni hotel dati jamstva za osobno varnost g, učitelju, nadejamo se pa tudi, da ta dogodek odpre oči vsakemu učitelju, da sprevidi, kam tira nas klerikalizem, in kje so njegovi največji sovražniki l Ta dogodek pokazuje ps tudi jasno, koliko na sploh je le vredna »Sloga* in koliko nje predsednik, dr. Anton Gregorčič!
Sadna razstava. — Včeraj je bik zaključena sadna razstava. Danes in jutri pa prodajajo sadje, katero je bilo razstavljeno, ali ga pospravlj.ijo, Kdor bi ne storil tega, smatra razstavni odbor, da je prepustil sadje njemu.
Demonstracije v Tržiča. — Da naši Furlani ne gledajo preveč z dobrim očesom onih iz Italije, to je stara reč. Kadar nanese slučaj, pa pokažejo tudi javno svojo nenaklonjenost Italijanom k kraljestva. Tako je bilo tudi sedaj po cesarskih slavnostih v Tržiču. Cele tolpe njih, na čelu z zastavami, so prehojevale mesto s krikom proti Italijanom h kraljestva in nekaterim drugim, ki jim niso nič kaj pri srcu. Redarji niso mogli napraviti reda, marveč so se demonstracije ponavljale par dnij po dnevi in po noči. Italijani iz kraljestva se niso čutili več varne, zato so se zatekli po pomoč do župana, kateri je končno izposloval iz Gradišča orožnike, da so naredili mir. To je pač značilno, da se branijo tistih privandranih italijanskih podanikov celo naši Furlani! Značilno je, pa tudi umevno, ker naši Italijani predpostavljajo one iz kraljestva domačinom, vslcd česar mora prihajati odpor v njihovih vrstah proli tujcem. Znano je tudi, da furlansko ljudstvo je zvesto avstrijsko, uočim se pa baš po italijanskih podanikih vsied upliva iz Gorice širi po Furlaniji irredentizem. O tem nam pričajo jasno na primer zadnji dogodki v Ajellu za časa usianovljanja podružnice »Lega
bi bilo to utegnilo nesrečno skončati. Rudečebradec je hotel k njemu že poslati cen turi j a s prijateljskim naročilom, naj si odpre žile.«
»Ti pa, Petronij, si se mu smejal.«
»Da — toda rajše nasprotno. Rekel sem mu, ako je Orfej znal s svojo pesmijo pomiriti divje zverine, da je tudi njegova slava enaka Orfejevi slavi, ker je znal s pesmijo zazibati v spanec Vespazijana. Rudeče-bradcu se je moči celo rogati, ako tiči v tem roganju nekako prilizovanje. Naša miiostljiva Augusta Poppeja zna to izvrstno.«
»Zares, takšni časi so«, odvrne Aulo. Manjkata mi dva zoba, ker mi ju je izbil kamen, vržen z roko Britanca, radi česar govorim nekako žvižgajo, vendar najsrečnejše dneve svojega življenja sem prebil v Britaniji.«
»Ker so bili to dnevi zmage«, doda Vinicij.
Toda Petronij v strahu, da bi ne začel stari vojskovodja praviti o davnih svojih bojih, je zasuknil brzo predmet razgovora. Rekel je, da so našli mrtvo volčje ščene z dvema glavama, in da je bsje pred kratkim treščilo ter strela poškodovala ogelni kamen v svetišču Lune, kar je nezaslišana stvar vsied tega, ker se je to zgodilo tako pozno v jeseni. Neki Kotto, kateri mu je to pripovedoval, je dodal k temu, da duhovniki tega svetišča napovedujejo vsled tega propad mesta ali vsaj nesrečo v kaki veliki hiši, ki bi se pa dala Je z nenavadnimi žrtvami še odvrniti.
Ko je Sul Aulo to pripovedovanje, je izrekel mnenje, da ni mogoče, ne upoštevati takšna znamenja. Da morejo biti bogovi razjarjeni radi prenapolnene razmere zločinov, v tem ni nič Čudnega, in v takšnem b!u-čaju bi bile prosilne žrtve popolnoma na svojem mestu.
Na to odvrne Petronij:
»Tvoja hiša, Plaucij, ni sicer prevelika, dasiravno j v njej stanuje velik človek; moja je zares večja za takega ničevnega lastnika, toda istotako je le mala. Toda ako pojde tu za nesrečo kake tako velike hiše, kakor je na primer ,domus transitoria', se pa že splača prinašati žrtve v ta namen, da se odvrne ta nesreča.«
Plaucij ni odgovoril na to vprašanje, katera previdnost je nekako bolestno taknila Petronija, kajti pri vsem svojem pomanjkanju čuta za razliko med dobrim in slabim ni bil nikdar ovaduh, in radi tega je bil razgovor ž njim popolnoma varen.
Radi tega spremeni znovič predmet razgovora ter jame hvaliti Plaucijevo stanovanje in dober vkus, ki vlada v tej hiši.
»Stara hiša je to«, odvrne Plaucij, *na kateri nisem spremenil ničesar od onega časa, kar sem jo podedoval.«
Z odstranitvijo preproge, ki je delila atrium od tablina, je bila hiša vseskozi odprta, tako, da je čez tablinum in nasledujoči peristitum ter nadaljno dvorano bilo moči videti na vrt, ki se ti je zdel kot nekaka svetla slika, udelana v temni okvir. Veseli otroški smeh je odmeval od ondot v atrium.
»Oh, poveljnik«, reče Petronij, »dovoli nam od blizu zaslišati veseli smeh, katerega se danes čuje tako malo.«
»Zelo rad«, odvrne Plaucij ter vstane. »To sta moj drobni Aulo ter Ligi j a, ki se igrata. Toda kar se smeha tiče, domišljam si, Petronij, da ga ne pogrešaš v življenju.
»Življenje je za smeh — za to se tudi smejim«, odvrne Petronij, »tu pa smeh zveni drugače.«
»Petronij«, doda Vinicij, »se ne smeji po cele dneve — marveč rajše po noči.«
Tako se razgovarjiije so prekoračili po dolgosti hišo ter dospeli na vrt, kjer sta se igrala Ligi j a in mali Aulo z žogo, katero so sužnji, nalašč v ta namen odločeni, jspheristae' imenovani, pobirali s tal ter jo njima dajali v roke. Petronij pogleda v naglici Ligijo: mali Aulo, zagledavSi Vinicija, priteče, da ga pozdravi, a Vinicij se globoko prikloni lepi deklici z nekoliko razkodranimi lasmi, ki je stala z žogo v roki; bila je nekoliko zasopljena in zarudela.
Toda v vrtnem triclinu, ograjenem z bršljanom in vinsko trto, je sedela Pomponija Grecina. Sli so k njej, da jo pozdravijo. Petronij, dasiravno ni zahajal v Plaucijevo hišo, jo je vendar-le poznal; videl jo je pri Antistiji, hčerki Rubelija Plauta ter v hiši Sene-kovi in Polionovi. Ni se mogel otresti občudovanja, katero se ga je polaščevalo pri pogledu na njeno otožno, toda uljudno lice, na njeno plemenito postavo, gibanje in govorjenje.
Pomponija je do te mere begala njegov nazor v ženah, da je začutil, dasiravno pokvarjen skozi in skozi ter samozavesten, kakor nihče v vsem Rimu, do nje posebno spoštovanje ter izgubljal vrhu tega nekoliko poleg nje svojo samozavest.
Za to je sedaj, zahvaljuj^ jo za skrb za Vinicija, ponavljal kakor nehotč besedo: »domina4, katera mu nikdar ni prišla na misel, kadar se je na primer raz-
fovarjal s Kalvijo, Krispinillo, s Skribonijo, Valerijo, 'olino in z drugimi ženami velikega sveta. Pri svojem pozdravu in zahvali pa je tudi obžaloval, da je ni mdči srečati niti v eirku, niti v amfiteatru, na kar mu je ona odgovorila mirno, položivši svojo dlan na moževo dlan: »Starava se ter oba čimdalje bolj ljubiva domače zatišje.«
(Dalje pride.)
nazionale", in te demonstracije v Tržiču so obrnene proti osebam, o katerih sodi Furlan, da mu iztrebljajo iz srca domovinski čut na avstrijskih tleh ter mu vsajajo drugi od tam izza obmejne Idrije, To ni tako brez pomena, ko je začelo furlansko ljudstvo samo raz-krinkavati tiste, ki trosijo med nje zrno irre-deRtizma, katerega -nnš>HDbl&4L še „ vjsdno. nočejo videti!        «
Trobojnica, ki je visela v četrtek iz GaberSCekovega stanovanja, ni" dala miru nekaterim prenapetežem. Tako je nekdo v to-bakarni v Gosposki^uliei, ko je kupoval smodke, rekel, naj mu jih dajo* hitro, ker se mu mudi radi trobojnice »far revoluzion'". Pismunoša, ki nosi pisma po Gosposki ulici, pa se je izrazil: »cosa čredi che Gorizia e sciava, che impicca bandiere sciave". Temu pismonoši, ki je trd Lah ter ne zna slovenski in zbog tega ni sposoben za službovanje v Gorici, že pokažemo, kako se sme in kako se ne sme govorili, ker se pritožimo na poštno ravnateijsjvo v Trstu. Veliko veselje s trobojnico so imeli tudi komiji Del Pierovi, to je tisti, ki hodijo, kakor Hribar, okoli po slovenskem delu dežele, ponujat svojo robo, Slovencu ponujajo na prodaj svoje blago in mu je prodajajo zato, da se v Gorici lahko vesele, kadar se mora skriti slovenska zastava. Slovenci, pozor na take ljudi I Na sploh pa se ni zgodilo nič hudega. Da se pa hočejo obračati Italijani proti slovenski trobojnici v mestu, temu je kriva odredba politične oblasti, ki jo prepoveduje. Kdo vendar se je svoj čas kdaj obregnil ob slovensko zastavo v mestu? Nikdo! Kar na-krat je prišlo par italijanskim tnatadorjem na uru; da slovenska zastava ne sme vihrati v mestu, začela se je gonja proti njej prav po nepotrebi, in vsled tega je umevno, da se je začela tudi italijanska poulična sodrga obračati proti njej. Svoj čas ni bilo nikakcga vzroka, da ne bi smela viseti glede" na »javni mir in red*, marveč tak vzrok se je še le ustvaril bal s prepovedjo trobojnice l Toda naj že bo, kakor hoče, mi ne odnehamo od natega boja za žaljeno nafto trobojnico, marveč ga bomo nadaljevali in hočemo ga izbojevati tako, da bo nala slovenska za- j stava v Gorici na slovenskih tleh vihrala | tako svobodno, kakor je nekdaj S                     j
Sod poTzroMI vsled poka nesrečo, i
—   Miha Krasna iz Vipave je imel opravka pri sodu, ki je bil pred časom poln Špirita. Ko je sod vzdignil, ukaže svojemu 26-letneuiu bratu, naj vrže v sod gorečo žveplenko. Ostanki špiritovi in plin, ki se je v sodu polagoma napravil, je zagorel in raznesel sod s tako silo, da je omenjenega Krasno, ki je bil naslonjen na sod, vrglo 5 m od soda. Pri padcu si je zlomil levo roko in desno nogo.
Zakaj so privabili Purlane r (gorico? — Za proslavo 40U-letnice ni bilo med Italijani v Gorici nič pravega navdušenja. Kdor pozna merodajne kroge, se temu ne bo čudit. Zato ni bilo računati na kdo ve kako navdušene ,r«vviva*-kHcc, najemati in plačevati poulično sodrgo ob taki priliki, pa vendar ne gre! Treba je bilo zato pritegniti Furlane, češ, ti bodo reprezentovali »italianita." dežele, in njihovi ,evviva"-kliei po mestu bodo nado-ine čali vse tisto, česar ne bo ali bi moralo biti. Furlani so prišh in klicali so res »evviva" na vseh koncih in krajih mesta, in navdušenje »italijanske" Gorice je bilo — rešeno,!
Na umetniško razstavo v LJubljano!
—  Jutri v jutro se izvrši izlet Tržačanov v Ljubljano na umetniško razstavo. Cena za tje in nazaj v IL razr. je nepričakovano nizka, ker plačati bo le 5 K 50 vin. Odhod je določen točno za 5% zjutraj. Ista cena je določena za tiste, ki vstopijo na Nabre-žini ali v Sežani. — Podrobneje: vlak, ki se odpelje jutri ob 5. uri in pol zjutraj iz Trsta v Ljubljano, pride v Nabrežino ob 6.08, v Prosek ob 6J0, v Sežano ob 6.53 in v Oiva§o ob 7. uri 21 min. Na vseh tu imenovanih postajah se bo prodajalo listke po S gl. 75 nč. za tja in nazaj. Listke bo prodajal uradnik »Del. podp. društva* gosp. Mikota, ki se bo vozil v prvem vozu za strojem. Vlak bo postajal le toliko časa, da eventuelni izletniki vstopijo, zato naj bo vsakdo pripravljen na peronu dotičnega kolodvora. Povratek iz Ljubljane o polnoči.
.. Slovenska umetniška razstava t LJubljani. — »Seznam in imenik" 1. sloven. umetniške razstave je izšel že v četrti izdaji i ii obsega sedaj 188 točk. Obiskovalcev je bilo do srede 1874. Tudi nemško občinstvo prav mnogehrojno poseča razstavo. Jutri dospe s posebnim vlakom okoli 100 slovenskih gostov iz Trsta in okolice. Pripravlja se jim najlepši sprejem. 14. t. m. pa dospo štajerski Slovenci. Nadejati se je, da se obema vlakoma pridruži tudi večje število rojakov z Notranjske in z Dolenjske. 15. t. m. se razstava zaključi.
,La Bosnie-Herzegovlne a PExpo-sltion do Pariš 1900.« — Tako se imenuje knjiga, katera  nam je došla te dni iz
Pariza. Obsega natančni popis bosenskega paviljona na svetovni razstavi v Parizu ter vseh onih rečlj, ki so razstavljene v njem. Brošura je opremljena prav vkusno in elegantno, ter jo krasijo mnoge prav lepe umetniške ilustracije. Založil je knjigo Ad. Holz-hausen na Dunaju.
Telefonska, zveza med Gorico in Trstom se izvrši v kratkem. Ker ne bodo YSo*oSt(Jvali v"ttr'»vrho dosedanji prostori na glavni pošti, prenesč brzojavni urad v drugo nadstropje poštne palače in se tudi drugi prostori primerno razširijo.
Razpisana ustanova. — Ustanova po kanoniku,Čcrnetu v znesku 400 kron je razpisana. Ustanova je namenjena visokoSoleem, in sicer v prvi vrsti ustanovnikovim sorodnikom. V slučaju, da bi teh ne bilo, se ista odda jednemu prosilcev iz Tomaja, z Opčin, iz Povirja in Sežane. V slučaju pomanjkanja prosilcev iz teh krajev se odda ista jednemu prosilcu iz tržaške škofije.
Pošta za c. in kr. pomorščake v Kltaju. — Tržaška pošta bo odpošiljala pisma za vojne ladije: »Zenta", »Cesarica Marija Terezija", »Cesarica Elizabeta" in »Aspcrn" v Ce-fu in ob dnevih 2., G„ 13., 16., 20., 27. in 30. t. m, ob 8. uri 25 m. zjutraj. Za vojno ladijo »Leopold" v sueškem prekopu pa dne 3., 10. in" 17. t. m. o po-ludne s parnikom, ki pluje iz Trsta v Alek-sandrijo.
Slavnim županstvom naznanjamo, da smo rc.poslali te dni vprašalne pole za prihodnji letnik »Ročnega Kažipota" po Goriškem, Trstu in Istri. Pridjali smo franko-vani zavitek, v katerem naj se nam blagovoli doposlati izpolnjene vprašalne pole ter druge važne podatke, kateri se v vprašalnih polah w. nahajajo, in to čim prej, k večjemu pa do 10. t. m., ker točno vrejanje »Kažipota" traja mnogo časa. Kot protiuslugo pošljemo, kakor vsako leto, tudi letos vsem županstvom po en izvod »Kažipota* zastonj. Uljudno prosimo, da se slavna županstva odzovejo s točnimi in zanesljivimi podatki o svojih občinah ter po mogočnosti tudi popolnijo, kar v lanskem »Kažipotu" ni bilo popolno. To pripomore, da se ta ročna knjižica od leta do leta bolj prikupi na sploh vsakemu.
G s. trgovce tn obrtnike opozarjamo, da izide v naši tiskarni koncem decembra »Ročni kažipot* po Goriškem, Trstu in Istri, kateri sprejema oglase po jako zmernih cenah: cela stran 12 kron; pot strani 7 kron. Ta »Kažipot* dobe" naročniki »Soče* kot novoletno darilo; razun tega se jih mnogo tudi razproda ter tako med občinstvo jako razširi. Priporočamo gg. trgovcem in obrtnikom, da se poslužijo tega »Kažipota* za priporočanje svojih obrtnij in strok.
NtMjloh* (fluhost). ~ Bogala gospa, ozdravljena od naglube iti ušesnega brenčanju z umetnim ušesnim bobnilom dr.Nicbolsona, je darovala njegovemu zavodu 75,000 gld., da gluhi, nepremozni ljudje lahko zastonj vdobijo taka bohnila. Pisma je {toiujali na naslov: Št. 4660, zavod NkholHOun »Longeottf* (JsJinersbarv, London W.
Razgled po svetu.
Posvetovanje poljskega kluba. — Pod predsedstvom vit. Jaworskega se je vršilo te dni posvetovanje vseh poljskih deželnih in bivših državnih poslancev, na katerem se je sklenilo premeniti statut poljskega državnozborskega kluba tako, da bo v prihodnje tudi klubova manjšina smela v parlamentu zastopati svoje mnenje, dočim se je doslej morala brezpogojno pokoravati manjšini. Minister Pictak je pri tej priliki izstopil iz demokratične stranke, ker. je ta sprejeti predlog nasvotovala  brez   njegove vednosti.
.G los Naroda" o shodih t Trutno-vem. — Glede na shode v Trutnovem, katere smo označili zadnjič, piše poljski list »Glos Naroda" : »Predno je gospod laworski dovršil svoj veliki čin, razbitje desnice, so govorili Nemci jako skromno in plašno le o nemškem posredovalnem jeziku. Danes pa govore eeld zmerneje nemške stranke s ponosom in pred vsem o nemškem državnem jeziku kakor o temelnji zahtevi. To je zrcalo za politiko gospoda Jaworskega, da bodo tudi ubogi na duhu videli, kam moremo priti na »šimelnu" državnih potreb, h katerim se prišteva dandanes tudi najčudneje domišljaje in naj ne varneje poskuse vsakodobnih vlad, kakor da bi za naše medloglave politike poleg papeževe ekzistirala še kaka ministerska nezmotljivost. Gališkim volilcem je v dolžnost, da ne slede pozorno le temu, kar pripoveduje Ja\vorski v jokajočem tonu, ampak tudi temu, po čemer streme Nemci, s katerimi bi nas hoteli zvezati nekateri politiki naši*.
Tarif Stojalovrskcga. — V politiških krogih je vzbudil veliko veselost tarif, ki ga je razglasil Stojalowski za svojo stranko. Vsak, kdor hoče v imenu stranke kandidirati v državni zbor, mora plačati 300 gld.; kdor hoče v deželni zbor kandidirati, mora plačati 70 gld. Vsak poslanec mora nek« odstotke od dijet vplačati v blagajno stranke, a najlepše je, da mora nekaj plačati tudi tisti, ki iz stranke izstopi.
Zahtevo Trentincev — odklonjene. — Ministerski predsednik dr. K6rber je do-poslal baronu Malfattiju pismo, ki pomenja, da so zahteve trentinskih Italijanov po samoupravi odklonjene. Pismo izvaja, da tu ne gre za ustvarjenje narodnih  varstvenih od-
redeb v posamičnih, narodnost zadevajočih stvareh, ampak da Trentinci zahtevajo novo politiško tvorbo s posebno teritorijalno podlago. Vlada bi mogla pač — pravi g. KOrber — v posamičnih deželah pripoznati kakemu ozemlju poseben jezik, ali v nobeni deželi se ni zgodilo do zdaj, da bi iz narodnih ozirov zahtevali ločene teritorije interesov. V kolikor prihajajo v poštev čisto gospodarske stvari, pa ni izkljtfčefifl; da -se-v okvirju sedanje ustave zasnujejo naprave, s katerim bo ustreženo koristim italijanskih prebivalcev dežele.' —- S tem je dovolj jasno povedano, da sedanja vlada — kakor je sicer pripravljena dajati vse varstvo narodnim koristim Italijanov in ustrezati tudi njih gospodarskim potrebam — odklanja njih zahtevo po administrativnem ločenju južnega, italijanskega dela dežele od severnega, nemškega. Vprašanje je sedaj, kako taktiko uberejo Italijani v odgovor na ta vladini odgovor? Ali ostanejo pri taktiki abstinence, in ne bodo zahajali v deželni zbor, ali pa se oprimejo — kakor zahtevajo nekateri radikalneji življi med njimi — obstrukcijske taktike. — Radovedni smo, kake obraze bodo v tem poslednjem slučaju delali naši primorski Italijani. Na Dunaju so se pehali med onimi, ki so kar procejali zgražanje nad Čehi radi — obstrukcije; no, kaj porečejo potem o obstrukciji svojih lastnih soplemenjakov?! Obstrukcija Italijanov v deželnem zboru tirolskem utegno še povekšati diskrepanco med tirolskimi in našimi Italijani vzlasti v pogledu parlamentarne taktike v parlamentu na Dunaju.                                               »Edin."
Nadvojvoda Leopold Salvator je premeščen iz Zagreba na Dunaj, »ladjarski listi javljajo, da je to premeščenje posledica onega nadvojvodovega pozdrava Strossmajerju, radi katerega so Madjari naj vojvodo neusmiljeno prijemali. Za danes to bilježimo, dokler ne po-rečemo i »P. Lloydu* i ostalim madjarskim listom, ki na svoj način to izrabljajo proti Hrvatom: »Vaša današnja politika Avstriji ni manj nevarna od revolucije I. 1848*.
Oofiko-poljsko bratstvo. — Dne 4. t, m. so otvorili v Lvovu novo mestno gledališče. K slovesni otvoritvi so se peljali tudi praški župan dr. Srb, njegov namestnik Voitl in bivši drž. poslanec Brcznovskv, Lvovu so prinesli srebrn lovorov venec in adreso, v kateri se povdarja, naj venec Poljake spominja, da so s Čehi istega slovanskega pokolenja in da so Čehi ž njimi jedilih mislij. Oba naroda naj delujeta po geslu: »Za Vašo in našo prostost t* — Da bi se le tudi v politiki spominjali Poljaki te bratske vezi. Zadnji dogodki so žal pokazali, da poljski vodilni krogi slabo umevajo slovansko vzajemnost.
Važna vladlita odredba. — češki listi poročajo, da vlada je izdala odredbo, po kateri je prepovedano profesorjem in državnim uradnikom, sodelovati pri volitvah. Naredba je izdana, ali kako jo bodo izvajali? Prepričani smo, da ako se vtakne kak nemški profesor ali državni uradnik na Češkem ali pa kak laški v naših deželah v volitve, se mu ne zgodi nič hudega. Obratno pa bo, ako bi kak slovanski profesor ali državni uradnik na severu ali jugu se pečal z volitvami. Tega spravijo brzo v disciplinarno preiskavo! Naredba je prav očitno naperjena proti slovanskim profesorjem in uradnikom, da bi se jih lože karniflalo. Ne verjamemo vladi, da se ne bo vtikala v volitve, kakor je obljubila, ne verjamemo pa tudi da Nemci in Lahi v državnih službah bi stali povsem mirno nasproti volitvam. Odredba je zopet jeden tistih slovečih »kniflbv" naše vlade, s katerimi ščiplje Slovane, Nemce in Lahe pa lepo pusti tako, kakor pač že ona zna....
Ruski kružok t Trstu. — V »Edin.* Čitamo, da napravijo v Trstu ruski kružok. V to svrho vabijo dame in gospode v sredo dne 10. t. m. zvečer v »Slovansko Čitalnico" na razgovor.
Srbija. — Razkralj Milan je prišel nenadoma v Bukarešt, kjer je s svojim prihodom iznenadil ne Ic vladine kroge, ampak tudi svoje rojake, ki so za prihod izvedeli samo par ur prej. Milan ostane baje več dnij v rumunski prestolnici. Temu Milanovemu prihodu podajajo neko politično važnost, ker ima za koji dan prispeti v Bukarešt tudi raikraljica Natalija. Zadnji čas se namreč mnogo govori o tem, da se Milan in Natalija zopet, sporazumeta.
»in odrezal očetu glavo. —V občini Brdjani, v okraju Dvor hrvatske Banovine, se je primeril nenavaden slučaj grozne surovosti. Kmeta Vujanič, oče in sin, sta bila na semnju. Ko sta delala račun, sta se sprla, ker je namreč sin trdil, da ga je oče ogoljufal. Na to je oče sunil sina z nožem, sin pa je sunil očeta z nožem nazaj, ga umoril in mu konečno odrezal še glavo. V Banovini so umori sploh jako pogosti.
T Petrogradu je ruska carica osnovala društvo za gradbo delavskih stanovanj, da bo tako tudi delavec mogel bivati za malo novcev v zdravem stanovanju. Društvo ima že zdaj 1,034.365 rubljev kapitala. Vsekakor lep čin plemenite ruske carice!
Koliko stori RusMa za omiko! — V zadnjih letih je Rusija veliko storila za splošno omiko. Na Ruskem je sedaj 472 višjih dekliških šol; na Nemškem, Francoskem in Avstrijskem vkup pa. samo 302. Rusko izda vsako leto 7 milijonov rubljev za dekliške srednje šole.
Volitve na AngleSkem. — Na Angleškem se vrše volitve v državni zbor, kakor so omenili svoj čas. Do 3. t. m. je bilo izvoljenih 210 ministerskih in 75 opozicijskih pristašev. Ministerski so pridobili 7 novih mandatov, opozicijski pa 10. — Do 4. okt. je bil znan rezultat od več kakor jedne tretjine zastopnikov za angleški parlament; ta rezultat pa menja v bistvu razmerje strank. Izbrano je dosedaj 178 vladnih. pristašev (konservativcev in unionistov) in 54 opozi-cijonalcev (liberalcev), med njimi 19 Ircev, Vladina .stranka je vzela opoziciji 6, a ta vladini stranki sedem mandatov. Liberalci (opozicija) so pridobili Grantham, Gloncester, Hastings, Northampton, Swansea in Wolver-hampton. Unionisti so pridobili Leicester, Middlesborongh in. Stockton. Moramo se pa pri vsem tem ozirati na to, da je med dosedaj izbranimi zastopniki 152 takih, katerim opozicija niti ni postavila protikandidatov, ter so po angleškem zakonu takoj proglašeni kot izvoljeni. Moglo bi se torej vendar tekom daljnjih volitev zgoditi, da vzamejo liberalci konservativcem kak mandat več, kakor ti mislijo. To misel izreka tudi »Times", ko piše, da se ne nadeja, da bi se povečala ministerska večina.
Iz Pari™ t Rusijo po zrakoplova, — V pokrajino varšavsko je došel zrako-plovec, francoski grof Delavoux, ter se spustil z zrakoplovom blizu Brest-Knjavako na zemljo. Vzdignil se je iz Pariza 30. septembra in stopil zopet na zemljo 1. t. m., ne da bi se mu bila pripetila na dolgom potu najmanjša nesreča.
Črnagora. - Hrvatski listi iz Dalmacije pišejo, da je v Črnigori naštela velika beda. Zavoljo slabe letino je narod brez hrane in zaslužka ter se zaradi tega izseluje v sosedno Dalmacijo, da se tu vsaj preživi, h Rusije baje čaka narod pomoči, beda pa j« velika, in je težko vsem pomagati,
Razstavil ? Parizu. — Od odkritja svetovne razstave do danes je obiskalo isto 34 milijonov oseb, Upa se, da jo poseli do zaključka vsaj še 10 milijonov. Razstava leta 1889. je imela 28 milijonov obiskovalcev,
Anarhlstlško zaroto. — Iz Amerike je odpotoval anarhist — Italijan (samo ob sebi umevno) v Evropo t, namenom, da umori predsednika francoske republike Loubet-a. Istotako nameravajo anarhisti atentat na predsednika severoamoriških »Zjodinjonili držav*. V zadnjem času se je tudi pisalo o razkritju zarote proti belgijskemu kralju Leopoldu, toda ta vest se sedaj dementuje. Anarhisti v Pattersonu v Amerik! so st postavili za načelo propagando kraljemorstva, V posebni slavnostni Izdaj! svojega lista so natisnili Brescijev portret, ki ga proslavljajo čez vse mere.
Tatvina t Vatikana. - V Vatikanu so ukradli v uradu monsignorja Continija dosedaj še nepoznani zločinci različne vrednostne listine v skupnem znesku 400.000 lir, ki so bile lastnina kardinala Continija. Ta je rekel, da je bila v hranilnici tudi velika svota denarja v gotovini, katerega pa tatovi Ic sreči niso zapazili. — Pravi se, da je bil Vatikan obveščen že meseca julija preteklega leta, da se namerava velika tatvina v Vatikanu od strani delavcev, ki so bili uslužbeni pri zidarskem podjetju v papeževih palačah; z njimi sta bila sporazumljena baje tudi dva papeževa orožnika.
Dva velikanska parobroda. — V Stettinu na Nemškem, gradijo sedaj dva ogromna brzoplovna parobroda za severo-nemški ,Lloyd". To sta parobroda „Kron-princ ,Wilhelm" in »Kaiser Wilhelm II.W. Zadnji je 707 čevljev dolg, njegovi stroji imajo 38.000 konjskih sil, V jedni uri pre-plovi ta brod 24 morskih milj.
Najbogatejša nevesta na sveta bode hči amerikanskega miljarderja Rockefelierja, petrolejskega kralja, ki se nahaja sedaj iz -zdravstvenih ozirov na Dunaju. Svojemu bodočemu prinese 10 milijonov dolarjev v hišo. Akoravno je najbogatejša deklica, jo diči vendar ponižno vedenje in velika izobrazba, česar vsega se pri drugih bogatih nevestah, posebno amerikanskih, zaman išče. Vsa njena popotna prtljaga obstoja samo v dveh kovčegih; to je precej malenkostna prtljaga, ako pomislimo, da spremljajo veliko večino bogatinov cele gore najrazličnejšega blaga.
Vojna na kitajskem. — Rusi in Nemci so vzeli kitajsko pristanišče Scian-Hai-Kuan, sodelovale so tudi vojne ladije vseh veievlastij. — Ruski general Altamanoff je prepodil okoli 15.000 Kitajcev v bližini At-cijonsciana; udalo se je titdi mesto Badnue brez odpora ; 1500 Kitajcev je izročilo orožje. Istotako so Rusi vzeli Girin. Jako neverjetno je, da se .cesarica-vdova vrne v Peking in je skoraj nemogoče, da bi se cesar vrnil brez nje. Ako ostane cesarski dvor izven Pekinga in ako nadaljuje svoj beg proti Scian-ganfu, potem je propad kitajskega kraljestva gotova stvar. — V tem smislu je tudi obvestil Li-Hung-Čang cesarico s posebnim pismom, v katerem povdarja nevarnost splošne ugonobilve Kitajskega v slučaju nadaljnega odpora proti velevlastim; tudi bi potem zavezniki vdrli v pokrajino Sciansi. Učinek tega pisma je bil, da je cesarica degradovala princa Tuana ter ga dala zapreti pri kitajskem dvoru, ker se boji, da jej sicer pobegne. Ob enem je zaukazala glavnemu svojemu funkcijonarju, da odredi vse potrebno, 'da se truplu barona Kettelerja izkažejo naj-
višje časti, -r Znani noti nemškega ministra Buiowa se je pridružila sedaj tudi Amerika, ki popolnoma soglaša v tem, da se morajo vsi krivci kaznovati. Dne 1. t. m. je izdal Bulow drugo noto na vsa poslaništva, ki jo je izdal kot odgovor na edikt kitajskega cesarja. V tej noti svetuje, naj vse velevhsti pooblastijo svoje poslanike na Kitajskem, da poizvedo 1. ako je lista onih oseb, ki se morajo kaznovati in ki so navedene v ediktn, popolna in točna; 2. ako so kazni primerne in 3. na kak nafiin bi zamogle velevlasti paziti na to, da se kazni tudi v resnici izvedejo. — Ruski in amerikanski general sta formalno obvestila Walderseeja, da zapustita s svojimi Četami Peking, v mestu ostaneta le 2 bataljona Rusov in 1800 Ameri-kancev. — V Pekingu se delajo prigrave za sprejem Walderseeja; istega se vzdrži amerikanski poveljnik, ker je bil razžaljen s tem, da je moral v Tintsinu zapustiti s svojimi vojaki odločene mu vojaške prostore, ter jih prepustiti Nemcem. — Med Sangscianom in Scink-scinongom sta trCila skupaj dva vlaka, napolnjena z vojaki. Nekaj Rusov in Kitajcev je mrtvih. Ranjenih je veliko. — Avstrijska eskadra v kitajskem morju šteje okoli 1620 mož. Raznotero. — V Ljubljani je nastopila prvikrat na predvečer cesarjevega godu v 9redo nova mestna godba. —- Na Slivnici pri Cerknici je vslrelil g. Premrl orla, ki meri z razprostrtimi perutnicami 221 cm ter tehta 6 kilogramov. — V Celovcu so otvorili 3. t. m. zavod za idijote. — V Milanu se širi vročinska bolezen. V treh mesecih je oboleio okoli 400 oseb. — Na Dunaju so razpustili Češko politično društvo, v katerem je govoril znani govor urednik dr. ŽivnJ, ki je bil obsojen radi veleizdaje. — V rogaški Slatini je bilo do 1. t. m. 1953 strank z 2902 osebama; med temi iz inozemstva 105.
Hennebergova svila
•— le prislna, ako se vdobi direkno od mene -- črna, hela in barvana od 45 kr. do M gld. fio kr, irclcr. Vsakemu franko in carine prosto na dom. Vzorci z obratno poŠto.
G, Hertneberg1, tovarnar svile
(l)       (c. in kr. dvorni zalagate^)) w Curlhu.
Išče se služkinja.
Družina z dežele išče pridno in sposobno služkinjo, veščo slovenskega in nemškega jezika. Plača po zmožnosti 20 do 24 kron mesečno. — Naslov pov6 upravništvo našega lista.
Tovarna lanensga cvirna
Jos. lir. Langer
Past Bukowitz pr. Menstadt na Moravskem
priporoča svoj izdelek vbaljsn v trajni svetloba!! bar«! za ročno izdelovanje čipk dva-, Iti- in večkratno vseh številk in barv.
IN to M ili. mam
lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. - Ponudbe pod Ludwlg Osterrelcher, VIII Deutsche rasse 8 Bndapest
Išče se stanovanje zJčZl
kuhinjo, kletjo ali malo drvarnico. — Ponudbe na naše upravništvo.
nPraktiktmtH
14—16-letni deček, bivajoč v Gorici, se sprejme kot učenec v fotografskem ateljeju A. Jerkič v Gorici.
/
Lekarna
Cristofolelti t Gorici
Praw in edine želode kapljice
z znamko sv. Antona Fartovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico —         popije. Okrepi po-
store, da zgine v kratkem času
cmotisa in živofna lenost (mrtvost).
Te kapljice tudi store\ da človek
raji je.
Cena steklenici 30 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofolettl
Krčma *; najem   61* P$fcl PSOJMCa
s tremi prostori, dvoriščem za pivce ter sobami za prenočišče tik glavne in prometne ulice v mestu. — Naslov pove upravništvo.
Razpis službe.
Razpisuje se služba tajnika-or««-nista z letno plačo 1000 K, oziroma tajnika z letno plačo 80* K.
Zahteva se popolna izurjenost v tajništvu in znanje slovenskega jezika.
Županstva Komen.
Redka prilika
gL 240 komadov za 3 marko. :Lg
1 elegantna ura s triletno garancijo z lepo verižico vred, 1 krasna cev za cigarete z jantarjem, 1 krasna kravalna i(da s Simil-lirilantom, I eleganten prstan z vdelanim dragim kamnom za pospmfc ali »lame, t krasna garnitura pumhov za zapestnico, ovratnic* in prša, 1 žepna pisalna priprava s ." predmeti, 1 par finih nogavic, 1 divn-j pariška broža za dame, I toaletno ogledalo v elui s linim glavnikom, 2i> predmetov za dopisovanje in več kot 200 komadov raznih predmetov, kateri no koristni in neizogibno potrebni p«>-nebno doma,
Y*ak« pr«w«.Mi |« Isktiučana; kar m ugaja, mmmmm tako) naša). Tri nakupu -J zavojev darujem lep žepni nožu- z tlvojnatiin rezilom! — Vdobiva se proti povzetju ali naprej po^imim zneskom pri
Brnst Buehbinder,
Krakovo, Poslfaeh B/60.
registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici
Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropja
v lastni hiši.
-------------«*•*•-------------
Hranilno   Tloge  se   sprejemajo   od vsakega* če tudi ni   član društva, in se obrestujejo po 4% %. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila  se  dajejo   samo članom, in sicer na  menjice   po  6%   m   na vknjižbe po 57«%. UradnjO vsaki dan ocl 9. do 12. ure tlopol. in od 2. do  3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K 1.400.000. Poštno-hran. račun štv. 337.315.
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srehr. drž. svetinjo ' Na Ivovski razstavi  s prvo reno  •    srebrno svetinjo '
"
n—n
Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-A,
v Pragi na Smlhovu
(Pralm-Smiehov) Vinohradska ulice rislo 8Hi se priporoma
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih In šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo pilpoioču-očih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zei6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
//avadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in nepoStni prosto.                                        '                            - 3
Poprave Izvršuj« po najnižjih cenab.
Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
t
3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo-lastno izdeiovalnieo umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrSuj« točno in solidno Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. cl.)               tiskarno črk na perilo.               (P. d.
Špedicijska poslovniki
Priporoča se toplo Slovencem v mestu in rojakom na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje. Ker ima
nove zaprte vozove
za prevažanje,
zagotavlja, da se blago nepoškodovano .dostavlja.
Vm*l>VTTV>V>TTTfTTVVVTVVTVVTTT
Anton Pečenko
Vrtan ul.ra H       GORICA priporoča
pristna bala In črn« vina iz vipavskih,    4§j furlanskih,
Vi.»
iiurdiin.
I
briških, dal matinsfcih itt tatarskih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po ž>hzni<i nu vm> krnje avhlro-opcrske uitiii.tthrj«' v sodih f»;l T.»; lil rov naprej. Na zahtevo jiomE/i tudi mzohc.
C«n« zmsrii« Po*tr«ftfe* poftt««*
vina in žganja.
Podpisani naznanjam p. n. občinstvu, da sem odprl podružnico g. Pel m Mmi-sstiltii, veleposestnika iz Umaga v Istri, zalogo pristnega
belega in črnega vina ter nrav-nega tropi novca
lin dchclo po jako nizki ceni.
Priporočam se za obila naročila z odličnim spoštovanjem
Ferdinand Žagar,
Gorica, na Komu hiš. žlev. 2."i.
Riccardo Brass
Gorica
zaloga vin in špirita na debelo.
Hira Vetturiiii štev. 11.
Domao:i, istrska in dalmatinska vina tor žganja prvo vrsto jm» ni/kili conah.
DRUŽBE SV.CIR11A IN METODA V LJUBtJANk
Tvarina ie najboljša cikorija.
ZAJUOCA
IV.aEBAČINU
V LJUBLJANI.
Cenjena gospodinj a!
Ne fcjte si Miljevati irt\\\ tzdetktv cikari), aipil
ziMevajte pivsai »ajliljii prirfevrt I prtvej Miri
ka»i, ti je fiifarija aii: „X*oa družbe se,
Cirila in Metoda v Ljubljani'i
Dobiva se povsod!
Glavna zalaga iri: IVMU JEBAClHU v ljubic
Uatancvtjana tvrdha lata 1836.
Ivap Drufovka v Gorici
na Travniku štev. 5. Tovarna nadpfatov Ozka ulica št 8. — Pilijalki v KoniM in Sežani.
Tovarniška zaloga usnja in podplatov
ter vseh potrodšrin  za oovljarjo, rnzliono^ti usnja   za sodl.-irjo, kip«^r<»vo;«>f tapotarjo itd.
feastna tovarna nadplaiov (§GhuhoborthctIg),
jermenov In oprav za vole.
Glavni zalagatelj
voščila (biksa) družbe sv. Cirila *>** + <> a^a-^a^^a^ in Metoda v Ljubljani.
Kupuje surove kože in loj po najvišjih  '*uevnUi cenah. HKF""'   Ceniki na zahtevo  zastonj  in   franko.
X^&^^4A^^^
^Krojaška zadruga54
vpisana zadruga   z   omajano   za vaz o  v  Gorici.
Gosposka ulica št. 7.
Velika zaloga manufakturnega blaga
Priporoča cenj. odjemaleeni svoje v obširni izberi dospelo novo sveže Mano za jesensko in zimsko dobo. zrn ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Chevlot, Kammgarn i. dr.
Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), 'Lawn Tcimis« i. dr. za ženske obleke.
Priporoča »zborno perilo, bombažasto in evirnasto, katero prejema iz prvili sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, m hribolazce itd. itd.
Ysc po najiii/jili in zadiijili ccnali broz podajanju.
Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste.