fchaj« ***** In praznikov. iMu«d dailjr aacopt Sundaje aad Holldajt. u JUto K # • [ ETq—YKAB UT GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upramllkl prorforl! MI7 t. Uwnd«U Ava. Offtoo of Publieetion: M«T South Lawndal« Ava. TikfhoM, Eockwaii 4904 Cona li*ta Jo lS.0t - ^ tmi^TSn Chica**, Ul., petek, 28. oktobri (October 28), 1932. Accsptaa— fer afcaiilng at »pactal ratoTTpoIuSTri?^ aaciion ima, Aet of Oot^5H817raurtK>ri»«d on Juao 14, IMI. —»■——TTB^MMr— -— ———-— —S.--- •-•ilJrrriMaSHP"'----- " -n TT I. •—t 1*"-"—*MI1111" SuUcripUon 94.00 Ytrlr STBV.-—NUMBER 255 Bodočo delavsko vlado bo kontrolirala stranka ln ne obratno MacdonakUzcm je mrtev. Nova socialistična stranka v Angliji ' London. — Letošnje konferenca delavske stranke je pokazala, da se je angleško delavstvo mnogo naučilo ie bridkih izkušenj zadnje delavske vlade in predvsem od MacDonald-Snovvden - Thomaaovega izdaj-itva. Konferenca, ki je bila reprezentativna vsega angleškega delavstva, je pokazala, da je prebolela katastrofalen udarec »dnjega poraza in krenila daleč na levo. Najbolj značilna sklepa sta bila resolucija, s katero se je stranka izrekla proti krpanju kapitalizma in za socializiranje industrij kakor hitro pride delavstvo zopet v vlado in pa sklep, da bo bodoča delavska vlada podvržena stranki in ne stranka vladi, kot je bilo v MacDonaldo-vem slučaju. Resolucija, s katero je atran-ka začrtala nove smernice, se glasi: "Voditelji prihodnje delavske vlade in parlamentarne skupine so po narodni konferenci instruirani, da morajo takoj po prevzetju uradov predložiti definitivtne socialistične zakon ske načrte; stranka naj bo poražena ali se vzdrži na vladi na podlagi principov, v katere veruje." To je temeljna resolucija. Z njo v skladu so bile sprejete dodatne resolucije, s katerimi se stranka izreka za takojšnje podržavljeni e važnejših industrij in predvsem baričffle. Ražlhi oa* bori že dalj časa študirajo in pripravljajo zakonske osnutke za socializiranje industrij in re-organiziranje vsega družabnega sistema. In v tem smislu strankinega sklepa jih bo morala prihodnja delavska vlada takoj predložiti parlamentu, čeprav to pomeni njen takojšen poraz. Arthur Henderson, bivši zunanji minister, je skušal preprečiti sprejetje gornje resolucije. Poudaril je, da ni proti resoluciji kot taki, le s taktičnega stali&ča se mu vidi bolj umestno, da se prihodnji delavski vladi ne veže rok. Bil pa je skoraj soglasno poražen kljub njegovemu velikemu prestižu in paupa-»ju, ki ga uživa med delavstvom. Britsko delavstvo je Imelo preveč bridkih izkušenj s zadnjo vlado in delegatje niso hoteli Hendersona niti poelušati. stranka je prevzela odgovornost tudi za sestavo kabineta. Dozdaj, oziroma pod MacDonal-dovim vodstvom, ni pri tem imela nobene besede. On je izbral ministre po lastni volji Prihodnjič jih bo delavska stranka. Konferenca je tudi zaključila, da morajo biti miniatrl delavake Made odgovorni parlamentarni skupini, oziroma da večina delavskih poslancev določa vladne >n zakonodajne smernice. Konferenca je bila višek re-Vr>lt«< proti macdotoaldlzmu, kl i* v praksi pomenil konaervati-in toleriranje kapltallsma. Predsednik stranke GeorgeLe-than i«, v svojem otvoritvenem govoru rekel, "da tti M*II p0> lt" 'i- potrebe za eksistenco de-tranke, če nI prežeta a *>nalističnlml težnjami in ne za čim hitrejše ureeniče-nJ" *\ojih zahtev. Naša naloga t« i konferenci je, da povemo p*1'- da je ta velika apremem tnto, kar zahtevamo in da juno začrtamo pot, po kateri n»ni. ravamo to doeečl" lJo tO revolte proti maedonal d|zm" "O mnogo pripomogli eoci-ki so organizirani v ne-*v>sni delavaki stranki. Na is-konferenci pred nekaj te-J* večina zaključila, da is-»z delavake stranke, češ. da »še vedno dominirajo konser-V»t,vni .i.l.vski voditelji Kadj travieo do rabe hodnikov in druge privilegije. Meatnl kontrolor je izjavil, da davkoplačevalci dolgujejo mestu ln okrsju $200,000,000 na zaostalih d a vkik. Šestdeset odstotkov od te vsote dolgujejo veliki davkoplačevalci, ki laatujejo nebotičnike in trgovska poslopja v dewntownu. razgovorov so tesnejši stiki med,^ff0 ■ ■ ■ ■ Francijo, Rusijo in Japonsko.! Biro tudi poroča, da manj kot Te države naj bi tvorile enotno fronto v svrho protekclje svojih interesov na Daljnem vzhodu. Duhovnikova poveat o finančnih izgubah Chicago, 27, okt. — Rev. Jo-seph Abel, 72-letni katoliški duhovnik, je včeraj nastopil kot priča pred federalnim sodnikom C. B. Woodwardom ter izpovedal, da je izgubil pet tisoč dolarjev, svoj življenski prihranek, ko je H. O. Stone & Co., investicijske firma, bankrotirata. Duhovnik je bil vladna priča proti H. P. Norcottu, predsedniku propadle flrihe, in osmim drugim uradnikom, kl ao obtoženi, da so zlorabljali pošto v slepsr-ske namene. j Duhovnik je dejal, da je kupil bonde od te firme, ko ja prejel od nje okrožnico, ln tako izgubil denar. Firma je nsgtašala, da je denar v teh bondih varno naložen ln da mu bo nosil visoke o-bresti, kar pa se je izkazalo za neresnično. Trsat elektrike je izgubil bitko na sodišču Berila, 87. okt,. — Odlok vr Kovnega sodišča je napotil Brau-na, ki ga je Papen odstavil kot premijerja Prusije. da se je lare-kel ss kooperacijo s centralno vlado. Vrhovno sodišče js s svojim odlokom podprlo akcijo predsednika Hindenburga, ki je imeno- Brezposolni prispoli v nradmaftlia Londona paaMvoija Policija mobiltairana, da prapre-■čl morebitne nemire. Gladov-nI pohodnlkl p red ložo avoje zahtevo parlamentu liondon, 27. okt. Regularne ln reaervne policijsko čete so bile mobiUsirane ter čakajo na prihod armade brespoaelnih, ki namerava predložiti avoje sahte-ve parlamentu. Cil "gladovnih pohodnikpv." ki ae blišajo Londonu a vseh strani, je učinkovit proteat proti Uvajanju vladne odredbe, tki dotioča redukotjo podpojre brezposelnim. Prve skupine armade brespo-selnih so snoči prispele v predmestja Londona, kjer so prebile noč v šotorlščlh, katere so v naglici postavile. Danes sjutraj bodo nadaljevale svojo pot proti Londonu, kjsr nameravajo prirediti velike demonatraotje. Pričakuje aa, da ae bo demonstracij v Hyde parku udeležilo najmanj stotlsoč brezposelnih ds-lsvcev. , Policija bo koncentrirala svoje sile v bližini omenjenega parka. Mnenje prevladuje, da bodo komunisti tarablll situadjo bt skušali isavatt nsmlre. Oflolslne delavske organlsacl-je se na strinjajo a cilji pohod-nlkov. Kongres britekih strokovnih unij vodi drugačno kampanjo proti vladni odredbi, kl se nanaša oa redukcijo brespossl-Ursdnlki delav- Vikarji povzročili veliko v Novi Zelandiji Auckland, N. Z., 27. okt. Silni viharji, ki ao včeraj divjali v distriktu Warkworth, so napravili ogromno' materialno »kodo na poslopjih in na polju. Da-li ao viharji zahtevali tudi človeška žrtve, poročilo ne pove. polovica mestnega prebivalstva dežele lastuje svoje hiše. Leta 1BŠ0 je živelo 124B61,*49 strank v najetih stanovanjih in 10,608, 886 pa v avojih domovih, večina teh v zadolženih. - Proti "truatu hišnih posestnikov" v Waahlngtonu je bita debata v zadnjem zaaedanju kongresa. Senator Blatne Iz Wlscon-sina js urgira! senatno preiskavo stanovanjskih razmer v glavnem mestu, ker so vladni uslužbenci po njegovem mnenju preveč Izkoriščani. To Je razvidno tudi,iz poročila oenzusnega biroja. — ■ —..... Mooneyjeva mati odpotovala v Moskvo New York. ~ Mre. Mary Moo-ney, mati Toma Mooneyja, je te dni odpotovala is New Vorka proti Rusiji kot delegatlnja Med-narodne delavske obrambe, kl bo zastopala to organizacijo na kongrsau Mednarodna rdeče pomoči, ki se otvori v Moskvi 12 novembra. Z njo potujejo Carl Hacker, tajnik Medaarodne delavske o-bramber W!!lfam Taylor, zamorec ln dlatrlktni organizator, ter Miriam Brook*. kl so bili izvoljeni za delegate na konvenciji te organlsedje, ki ae Je vržila v Cleveland u. Kongresa Mednarodne rdeče pomoči se bodo udeležili delata- sko oblast. Zasno s tem je sodišče odločilo, da predsednik ni I mel legalne pravica Odstaviti premijerja Brauna In druge izvoljene uradnike. Braun nagleša v svoji isjsvi, ds js pripravljen sodelovati s Papenovlm režimom, da se tako konča konfusljs, ki je naatala v zvezi z odlokom vrhovnega sodišča. Konfusljs je neizogibne, s-ko bi funkcionirali dve vladi, to je, kenoelar Papen kot federalni [komisar, in Braun kot ustavno isvoljen premijer. Slednji trdi, da Je vrhovno sodišče s svojim odlokom jasno povedalo, da ni on kot premijer zanemarjal sve jih dolžnosti, kskor ja trdil Pe-pen, ko je nafprosil Hindenburga, naj mu poveri oblast diktatorja nad Prusijo. V svojem naznanilu, da je pri pravljen sodelovati a centralno vlado, Braun poudarja potrebo o-mejitve federalne oblasti nad Prusijo. Federalna vlada naj bl skrbela sa red in mir v državi, administracijah posli pa naj bodo v rokah premijerja ln članov njegovega kabineta, ti is 89 držav, v katerih obstoje poetojanke te organlsedje. Dla-kuzlrali bodo o načrtih boja pro-ti kapitalističnemu terorju in Imperialističnim vojnam. Pred lqžen bo tudi program, na katerem bo organizacija basirala svoje aktivnosti v prihodnjih dveh letih gJtaetJa. Voditelji pohoda so nasnanlll, da bodo poslali deputaoljo v par-lament, kjer bo predložila njihova sahteva, Jack MdOovem, taborit ln član parlamenta, je is-jsvil, da bo sadevo predložil poslancem in zahteval zaslišanj o, Cene šlt« padle na najnižjo točko Chicago, 27. okt — Cena pšenici Ja včeraj padla na člkaškl boni na 441* centa ss bušelj, na najniljo točko v spominu šl večlh ljudi. Cena ovsu le padla na 14% centa ss bušelj ln rši na 28 centov sa bušelj. To Je rekordni padec can v zgodovini člkaške borze. Cene šitu so bile nižja kot v dnevih panika 1.1896. Cene koruzi so psdle na stopnjo, da ne bo ostalo farmarju po odštetju prevosnlh ln drugih stroškov ničesar. Najvišja ponudba sa bušelj koruze Je bila 28 U cesta, Žitne borse v vseh krsjlh sveta sasnsmujejo padec cen žitu. V Calgaryju, Kanada, na primer ima žaganja višja cene kot ko-rusa ln farmarji rabijo koruzo ss kurivo. Isto delajo farmarji sradnosapadnlh državah. Farmarji v Iowi dobijo za bušelj koruse le sedem centov. Manila, t! okt. — Vrhovno filipinsko sodlftčs Je vAsraJ potr-dilo odlok nižjega sodišča, ki Je] obeodilo trideset komunistov ne večletni sgpar, ker so uprizarjali protivladne demonstradjein vodili prevratno agitacijo. Pred nižjim sodiščem je so itvUefc* t® mrhovine,? »gnije pri ilvtb . Klico ^imitM« ^ silo ph>ti poginil. toAb se ofk-ftljo 4c*DtUtlstični delavniki pd vseh delih *v<*a, ekdnomi, ntft njaki, vsak tfttttfei nasvet^l z druiUii sredstvi, toda Zlimi® - vse lipe fraze he ttlijo sls-tema, kl je bbsojen Ita Sfflvt, no-bena alta pa ne mete tatteli *r-jaka, ki se dvl* ha bbiorju tli napolnjuje srca vfch porisanih in zatiranih t novimi upi. Medlem ko govortkfeijo zastopali kapitalističnih vlad o razoraievanju in ^obor^evan^ aa se raivlja rapad a neoraejef« kislega soyralttika: nevednost In naidnjafttvo ter dvigijo ma-«e li nižin preti svetlobi ln novemu ti v! jen ju. Zato mora doneti glas borbe-H nega prolctariata kot|» poaavno aodnaga dne od as vera Bo Jtf*a. od v*oda do «ftMfc: Sedaj Je naA daa, sedaj j» *a! Dvignit* m vi vil zatirani ia ponižani. tifsrsiksktoega Šloflka W bilo t!tl fcakor lokomotivo aa vrtilno pridobitev fcctfi bo ji rešljive probleme, klim (Dalje as I. strani.) Hooverjeve I«, da Je depreelja lo fltoo tem pfldol- !)MmiU Mom Order t piaao la d naročite Prooveto, list, U Je vala laatafais. Pojesmlle:—VseleJ kakor hitro kateri tok članov preneha biti člsn SNPJ ali So ao presoli pro« od drožine ln bo aahtoval aam troj list tednik, bol moral tisti član is dotičae droilno, kl jo tako akopno naročena na dumi Prosreto, to takoj sasnanltt uprarniftni lista, ta obonom doplačati dotiča ▼soto Mata Prosveta. Ako toga no store, tedaj a^a opravniitro railsl datom aa to vsoto naročnika. "X : obrt spadajoča dela Iva* Jani**: MOSVZT* Imigrant Janez Mihevc 4 JS^a .' " Bracika "Jovo, mlačev je pri kraju/* Je nagovoril tovariša, ki se je pretegoval na iiiču ter ae zadovoljno smehljal. 'Sneži, Kakor da v nebesih trgajo beraAke cai*." "Rea?" se je dalje amehljal Jovo, ki mu bela novica ni žla prav nič k srcu. Janez je prikimal z glavo: "In najmanj štiri dolarje nama je požrl ta sneg, kajti «e danes bi Ae bilo dela. Mari bi počakal že en dan, ta sneg " "Ej, kaj bi tožil," gs je tolažil Jov* kakor navadno vedno dobre volje. "Štiri dolarje več ali manj — obesita se ne bova zaradi tega. Vreme je vreme in bo ostalo vreme, pa ča ga *e bolj pregodrnjaš." "To Je že ree," Je potrdil Janez ter ae apu-stil na svoje ležišče. "Vprašanje pa je, kaj je nama storiti zdaj, ko je sneg ustavil mla-čev, kolikor M ie bilo končane?" "Well, Johp, s tem si ti pa ree nI treba beliti glave!" se je zasmejal Jovo. "Svoje cunje bova zbasala v kovčege in potem — hajd nazaj, odkoder sva prišls. Enostavno in preprosto, kajner i "V ReglnoT je poizvedoval Janes, ki se je zvesto ravnal po nasvetih izkušenejšega tova- -..... - J ■ • - ■ - -, -p-— "Seveda, Mislim tudi, da bo najbolje, če oataneva v JUgini vso zimo. Najbolje bl bilo, če bi se naa nekaj zbralo, da bi lahko vzeliv najem kakšno bajto ter si sami kuhali. Tako bl ae prav poceni prerinili skozi zimo, mnogo cenejša, kakor kjerkoli na vzhodu. Meso ni drago, moka ln krompir poceni — ni slaba ideja, a? Spomladi bova pa "trempala" na vzhod ter tako prihranila denar, kl bl ga drugače morata odšteti sa vosne listke. Kaj misliš, John? Ti ugaja?" ; . . ; : Janes ss je zamislil. Ko je odhajal na zapad, je bU trdno uverjen, da ae čez nekaj seeev vrne -n aeveda s psr stotaki v žepu. da namesto ftotakov Ima sedaj, ko je mlačev končana, borjh sedemdeset dolarjev. In česa vrne v Toronto, bo prišel tja jedva a štirimi dasetakl v žepu. Potovanje bo požrlo najmanj trideset dolarjev, čeprav ima kot sezonski farmakl delavec pravico do snižane vožnje; če bl moral plačati polno votnjo, bl njegov denar jedva sedoetovd za vlak in druge potne stroške. Seveda 1 bi rad šel nazaj, puategs zspsds Je že alt, ampak kaj bo počel v velemestu v«o božjo zimo s štiridesetimi dolarji? Deta bržkone ne bo ^logei dobiti čaa zimo in denarja mu bo ostalo Jedva za stanovanje; od zraka pa ae ne da živeti. In Zofija ga pričakuje! Toda poroka, ki aa Je obema videla takp blizu, ap skokoma oddaljuje ... Kaj more Janes sa to? Ni on kriv, ča nevidna roka prekriža vae njegove računa ln načrta, Jih rastrgs na koščke in vrže vetrovom v naročje! Saj bl se rad vrnil, takoj, a ktJ, ko pa mu razum svetuje, naj se oprime prijateljevega nasveta« Ls počakaj, Zofka, tja do pomladi... Bdi pa tedaj toliko bolj srečna in vesela ... "NI slaba Ideja, Jovo," ae Je končno odločil. "Jassem zato. Bal mi ns kaže dru«|če." Popoldne sta is bila v mestu ter m nastanita v goiobnjaku Imenovanem "hotel", kjer ata dobila sobo, dovolj veliko, da Je v nji stala železna poetelja ln kl Ju Je stala iO centov dnevno. To sicer nI mnogo, toda obema, Janeau kot Jovn, ee Je sdslo preveč; ker Ju Je hrana v restavrantih najmanj dolar dnevno, ata sačala hiteti, da bl čimprej organlslrala "komuno" Imlgrantov. £ Tri dni po prihoda v Refino ata sklicala u-stavni sestanek, katerega ae je udeležilo poleg njnju že troje Slovakov, dve Madjara, en Rus, dva Ukrajinca, eden Poljak, en Korožec ln dva Kočevarja, vsi lahkih žepov in v strahu pred pomanjkanjem. Javo je navzočim poljudno razložil namen in dU "komune" ter poeebno poudarjal prednosti, ki jih bodo deležni člani Itomune". Povedal Jim je, da je našel aieer zapuščeno hišo, ki pa je še v dobrem stanju in je v nji celo velika železna peč, v kuhinji pe štedilnik in jo lahke dobe za deset dolarjev mesečne najemnine. Glede postelj je že barantal z Zidom, ki je pripravljen preskrbeti šeet dvojnih postelj — seveda železnih in starih — za celih petnajst dolarjev in starih kocev, kolikor jih hočejo, po petdeeet centov kos. „ Nato je sledila debata, katere ao se udeležili vsi navzoči; končni rezultat aestanks je bil kako* aledi: Ustanovi se komuna imlgrantov v Regint Namen: zmanjšanje žlvljenaklh atroškov. Sredstva: skupen dom in skupns kuhinja. Število članov: omejeno na dvajset. Dolžnosti : skrbeti za rod ln čistočo v "koloniji", munl" načel j uije upravitelj, ki je obenem in tajnik te ustanove. Upravniku sModdl odbor trsk svetovalcev, Jd ima tudi nalogo, da pomaga vzdrževati rsd> disciplino med Člani "komune". Vsak član plača v skupno blagajno štkridaaet dolarjev in upravitelju se nalaga, da gleda na to, da bo a tem denarjem izvozil skosi sitno. j* s Za upravitelja je bil izvoljen s večino trinajstih glasov Jovo (proti je bil samo eden glas in to njegov) in akar is sledečih razlogov: ker mu je veČina zaupala na pošten obraz; petbk, 28. OKTOBB4 *Kje al 1woba, tljtera! Kari Da di Bracika nikoli imel o-te ta urikildTl! PrinesHpravka * žensko? A kdo bi to ve-koruzn, storKdel? In kaj je to? Kaj je tisto, Bracika je bil kolega Sepave- kar delajo moški ln ženske? ga Cesarja. V iatfl je. Vse, kar- To je bil torej drugi od teSkib koli ao mu naložili Kakor da je Svetoaarjovlh problemov, kl ao to nekaj M*>olj umljlvega na čakali svoje rešitve, svetu, pa aajsi ukaže kdorsibo- Ml Bradka imel kdaj žen Idi. Od Svetozarjevfcga deda do g]i ^ kdo w neki vedel. Nl-dekle in njenega fanta. Lice mu ga ni vkU1 z 4*^0. Babica je majhno atrnišče, lase prfpoveduje včaal v svoji ženski sena, obleka pa kdt natažč družbi, ko ao bile poprej napo-ptičje atrašilo. jjr i* dile otroke ven, o neki njegovi No> da, kaj le dela Bracika? j ljubezenski drami. Star je že in kmalu ga vrfej<* Te*ps*ovore M ofaroci vselej | med staro železa Tu prime ma- ^ijfal Izza vrat aH izpod pO-lo pa tam, prav da, pomaga gtelje. vood. Ree. Bracika mora pogo- Br&cikaa je kot zmerom ležal sto leteti,aa klicanje. Toda sa y Wevu pri ^vah. Njih cmaka- božjo voljo, kdo ne dela? Vsi de- njc enoiykno baončanje zele- lamo, za bož> voljo. Potem nlh muh ^ g^ju ga je uapeve- stari Asidreji v ičevi ao dobri lju- lo v dremavico. Krave so samol- dje, celo velikoddtf: živeli mu k]o mukale. Kata, katere veliko dajejo ln še obleko. Ob neddljah tek) p^^ p^ kravo, da mu stari Andrejevič daje po ka- ^ h vimeiUL fac^di mleko, ae je kšen zekaar. da gre malo med L^ Bracika je kadil pl-Ijudl" in da i>opije Jilce 1 po, iz katere ae je dvigal dim ^A ne več, Bracika, da mi ne ^^ flnlb gospodarjevih ci-prldeš pijan pred o«! gar NSianje Kattne zadnjice mu Bracika je kuriozum. Legen- je smedlo zavest. Leno zadovolj-daren Uk. Kadarkoli se pri sta~lgtvo mu je zaplalo po vaem te-rem Andvfjeviču zbere drufcba ^ pljunil Je skozi zobe ln za-trgoveev, oficirjev ln uradiii-| Kati: kov, po nekaj steklenicah vin so Yselej poklicali Bradko,. '*Glejte, to je n* Bracika, go-l ,T "Gledam, pa Imaš skoro ena-spoda. E, ta vam ne ve, da jako zadnjico ko krava." zdaj vojna! Hahaha, goepoda? - "^gj&oja je, ni ža-tvoj mm Haben zie so etwaa schon er- "ARveda ni za nos. Naj, mar lebt? (BU že kaj takega dožive- mi je li?) In to živi tu, v inteligent- da ti ni mar? Da ti res ni hiši! Bracika, kdo Je naš ce- nl A bila je ^ mnogim zarr "Kako naj vem, gospodar?" "Kaj ne veš?" -Bracika gleda nemo, zmedeno na miso, polno jedil ln pljsč, Razne zanimivosti t in boljšim gospodom kot si tfr!" Bracika je pomcMknil in gledal v dim, kl se je nad njim izgubljal . . . (Konec prthodajič.t Srce ne d ceni strani V Poplar Bluffu, Mo., ao nedavno poklicali zdravnika za bolezni arca dr. Deihla k ainu družine Myhres. Fant je bil nekaj zbolel in njegovo atanje je za-btevalo zdravniškega veščaka., Pri tem je dr. Deibl videl in pregledal tudi domače dekletce, je zdravo kakor riba. Moral namreč napraviti veaelje njenemu bratu, ki je ležal v postelji in je zahte\ai. da na podoben način kakor njega preišče tudi sestrico. Pri tej preiskavi se je dr. Deibl nekaj čaaa zelo mučil, dokler ni moral naposled ugotoviti senzacije, da ima deklica "narobe" notranjost, t. j. srce na desni strani. Zdravnik je vzel otroka s seboj in ga je pokazal svojim tovarišem v St. Lonisu. Tam so deklico roentgenirali. Posnetki eo pokazali zdravnikom še druge presenetljive reči. Mala Myhre-aova hčerka nima samo srca na desni, ampalf tudi več drugih organov na nasprotni strani. Jetra ima na primer v levi polovici telesa, želodec pa ji je nekam čudno obrnjen in tudi ni na pravem mestu. TakSnega primera ameriški zdravniki doslej še niso imeli, čudijo se pa, da je deklica doslej zdrava in da nikoli ne toži o kakšnih bolečinah. knjižnica. Ban Marino j* f? vica ki izdaja lastne znamke in lastne nove, C ca ima milico, v kateri ■■ ■leta alužiti moški od lS.do^ifi •t*«*« v Nemčiji Neki nemški list piAe na*W nje o zasebnih strankarskih! madah, ki obstojijo v Nemčiji "Hitlerjeva zasebna vojski žteje po narodno socialistični! navedbah pol milijona mo i ■ publikanska "Državna zastavj preko milijona, konservativl "Jeklena čelada" se baha s pj drugim milijonom članov. Kdoi je pri zadnjih volilnih bojih« del naatopati te trume, ni " njimi opazil nobene razlike. N* ciji, konaervativci, republikant vai so paradirali enako strurr no, korakali z istim brezhibni! korakom in reagirali enako ne zmotljivo na povelja svojih v< dij. Vsem tiči poveljevanje ka kor veaelje do izvajanja poVe v krvi." ^^m Dva nova državna poglavarja v Marino, kjer živi nekaj na4 lSfiOO ljudi, da BiH bila pravkar Jz ljudovladice Ic^T J^ bU V Ka Hft d i Š68tnft J it bil dlftsv* HO nii IHHU jiuim/ aaa IJan in je dobro obvladal angleščino; ker aa Je gledt gogte' z razpetimi telovnl _ bjl v mestu Regini dobro spoznal; in ker je ki ln zaripHmi obrpl ter ne re-| ^ ^ A HOČE OR bil organizator tega gihsnjs. 1 ^J^ ^'A^katera°je na|e država?" I Angleški delavski dnevnik "Pa, Srbija menda vertdar",rDsJly Herald" poroča o nekem iztisne zmedeno B^afiks. ^ Ppaabnem gibanju nc AngJe-"Ha ha, gospodi oprostite, »em, ki ima cflj izvajati pasiv-todat; vainje veTneumen, ne no rezistenco pripUiw do-mumlU tbgAap%io, on rčs ne hodninskega davka "tako dolgo, ve, da živiTnS^ublJenl' Av- ^.Z^JISSSm^ stroogrskl. Z iSdiiico se še ni | koatki za (Aoroievanje. V odbor so bili izvoljeni: Janez, Madjar Januš in Rua Pavel, katerega ao boljševjki baje naučili marsičesa, kar bo "komuni" lahko v ko- Tri dni pozneje je "komuna" začeta poelova-t.i Pristopila sta ša dvs nova člana, da je Število Immunarjev" doseglo šestnajst ln blagajna šest sto in štirideset dolarjev — dovolj za vso zimo, kakor jih je zagotovil upravitelj. Zima ja neusmiljeno pritiskala in "komu-_jrjr so se držali večinoma v svoji "koloniji". Košuhov tnkp imeli in bres teh ni prijetno hoditi po mestnih uliesh pozimi in v sibirskem mrazu, doma je bilo pa toplo. Zato jim je po- la ie življenje dokaj enolično, ln bres posebnih, razburljivih prigod. Trikrat na dan ao jedH (že prvi mesec so ae ssčell val pomakni roditi), ostali čas, kolikor ga niso porabili pri cepanju drv ln snsženju sob, so pa puščali pri kartah (nedolžne Igro: durak, 66, črni Pe-tef ln pod.), nekateri ao čltali aH sa pomenko- ao stari domovini ln ugibali, kaj neki po-domači itd. Janez, kateremu ao ae karte do dobra zamerila ln kl mu nl bilo do pomen-kov o staram kraju, se je nsjvečkret pošteno dalfočssll. Jovo mu Je prinesel Is knjižnice knjig — toda človek ne more vedno Iti v knjigah. Jovo je bil čez dan skoro vedno zaposlen — torij je bilo treba poiakati kakega vozil nikoli. Pogost* je vozil do Snh taA^viMoin kri- k " kom) "hehehe, stal je kot pre-|»^i® jojne ali za priprave na plalnaS in t^o čvrsto, da ^ ^ ^ vrhovnemu ga nismo mogli spraviti nikamor, davčn^nu inšpektorju," pravi ga'ie etreaal Tolkel seU» ne morda zaradi tega, ker lenih, odakskoval in se bi ne hotela pwnagati svoji dojil movinl, saj rada plačam vsoto .«1». potni,nt«, .,. Smeh ga je po koli skoro dušil. la e>lrhs "Rod mora bHl", kl jo iaSLa pri NoUto v Beograda ia o kateri 0B30 pisali. AH Je starejši Bracika ali ša-pavi Cezar? To Je bU eden najtežjih, nareženlh Svetozarjevih problemov, a jasno mu ja bilo kot dan, da sta morala oba živeti že v času, ko so biU naaeljenl po semljl nenavadni brontosau-rusi ln dinasourusi Iz Zemljine o-troške dobe, katerih slike so ščeperile po sldovih njegovega razreda. Ali je bil Bracika sploh kdaj drugsčen, mlajll, lepši? Tega ne va nihče. Vaa svet ae ga apomln-ja aamo takšnega: beteinega, suhega, vaega nagrbančenega kot pleaniv krompir. Takšen, nogami, ki so ostro capljale kot britev s dvema krakoma, kl jim od zgoraj kima naproti šiljasta ptičja glava — je apadal v Inventar gospodaratva Andrejevi čovlh. Takšnega ao vel apomin-jejo. Takšnega ao podedovali Samo prababica — dokler je še života, sedeč v svoji posebni ko-čl a protonhnl tli In pljuvajoč lepo mirno v svet, kl ae jo tako izpremenil — aamo prababica Jo zapleteno in bran zveze pripovedovala. da ae sdavnaj. zdavnaj nekoč, ko je bita še deklica, nažll na ceati bolekaega fanta, da so ga vseli ns vos In Obdržali ia u-amlljenja v hiši. Prebabtfinr oči ao Mle erepe, kakor M videlo davnino bolj stvarno od tega. kar jo odej obdaja, toda Bvetosar nl mogel i*>gl«tatl aa njene oči la jjpl m srsdstva proti dotgočaaju. ni mogel akoai njeno naraaum-ljlvo momljanje zafledati sveta, sdavnaj mrtvega, ki pa živi edino še v njeni zavesM. Bracika Je ippadgš v inventar gospodariš^. Is ipmiUenja SO imsll pri sebi njagft ln depav* ga Cesarja. Zato pa sta moraU delati vas tisto, čssar nihče drugi nl,maral delati. Mogoče je bil Sepavl Cesar ndtfbč, ko je bl ta prababica še deklica, silen, močan žrebee, kl ga Ja pred vosom, polnim mladih žensk, lahko krotil aamo mo&l, pogumni fant Bradka" -t- je pogoeto pa-mislil Bvatosar, kar «1 nikoli mo-g« l apravlti Cesarjevih let v ae-gtasje s soologljo. Zdaj Je ~ a povoženo glavo ln aprednjhna nogama, nabreklima in rastegn-jenima kot "ecpaU", šepal pe dvorišču, po njivah, po ulicah — In vlačil. Mirno, ravnodušne, vaa lopo po vrati: sod aa vode; gnoj aa polje; deteljo za oatale konje. Stopal ja počasi, zamišljeno, previdno, prestavljal nage, s| v "copate", po potek, po rih je vlekel is tisoč-in tisočkrat — In vlačil. Prav tako je noafl na sedlastih ledjih Bvetoaarja la celo četo Svetoaarjevth prijateljev. Ničemur aa utrudil Ko ao nekega dne posadili na njegov hrbet enoletnega vnuka njegove goapodinje, ga je g»ei) mirno počaai, varno, ko^MŽnkarnaeijs minljivosti vaega. "Ts tebe no bo pride! Nlkol ne bož doktor. Niti advokati" ae napadali Bvetoaarja s vseh strani "Tudi ne maram MtlT Por , u Kočij až bom!" To ja bila Svetoaarjeva želja. Ko so odprta knjiga in začete užess, hehe, veste, on še nikoli " utrditev svetovnega mlru ali nl imel opravka z žensko. Po- *» » ^ f ^ mislite, on še nikol) ni delal ti- Podpr" brezposelni. Ali za obo-stega . . . Kaj ni to res kurio- ™*«venje oz. sp oh za vojne zum?" stvari davka ne plačam/ — Si- Starl Androjevič se Je ^fe^jfŽ^ Z^sfTs^ vo osiral okrog sebe, ponosen ns PWIki ^»u"Pf*na demonstraci-te svoj redki ekaemptar, kakor)i« I»otl oboroževanju in sa mir! bi ksssl gostom kakšno nenavadno vodeno figure v panoptiku-| mu ali kakšno posebno vrsto živali. Bil je sadovoljen ln sam sel prihaja vest, izvoljena nova zvena capitana čun državice Sen 4 milijone lir in publike ima 3600 arja, tako nti. Prora-ino znaša eetolnica re-prebivalcev. Privlačnost prestolnice je njena 160,000 zvezkov obaegajoča Zakonca v gledališču — Pravim ti, ta igra je vp vala name tako mogočno, da «en mislila, da sem izgubila dar go tvora. — Torej moraš še enkrat gledališče in jaz pojdem s boj. Strojepiska — Kakp, prosim, gospod fef Nisem razumela! — Zakaj pa tako razbijate pi stroju? — Moram, drugače me pa v» glas moti pri pisanju! • V šoli Učitelj: Povej mi, Mihec, kj leži Madeira. ■■■^H Mihec: V naši kleti na lev pri zidu, gospod učitelj. it--1 k fleae a* . _ f SNK U- —- naloge lež*le na mlsl, se je Sve- je najbolj smejal svojemu šal ji-tozar ukradel is aobe, gledal s vsmu pripovedovanju, ssnaaltno zvedavostjo v hlev, Bracika aa je prestopal na vas prsvaet ob konjevlh pokre- svojem mestu. £noj mu je curel| tih — ln Izmoledoval pri Brad-| po črni bradi, kakor se po plohi oblak Sir o ki JOi Id, da sme na Geaarju odjehatt| razlivajo na deteljo. Bracika ja v znak velike atmpatije dovolil Svetosar-ju, da je kodi, on pa aa je utrujen zleknll po detelji, se saatr-i msl v sinji stekleni avon nad se-boj, v nebo, in puščal tanek, bal (g avoje pipe, isredno sla-l oblak od natrpanih cigar, Jfh ja bU Bvetoaar ukradel TI oblaki so se raspužčali, a oni na steklenem zvonu ao o-1 staj al i in plnli dalje. Bvetoaar aa je tedaj znojil, | sopel ln saamhoval. A s vase Ijem: naj aa Bracika odpočije. On edini Je videl v Bradki ču-| dno bitje, skrivnostno kakor tisto podetraAJe s starino in tista stričeva omara, natrpana s predmeti, riebemi In starim denarjem CutM je do njega spoštovs-*Js "Bradka! Brs^i-kal Bro-ac-l d-kaaaP bradi, ki o potoki pO strniftču. NAROČNIKI POZOR! M, itss>, (SepU da vam je ta )s ker al ia SPKBJBMA V8A HM>v MUgBaBd ifHa « a - A._ mm^M « « ,------ atvaai tajniai m arggi aamapa ki, pri katerih lakk^ pietete n NirefalaaMedslite la SlbM la as pd Ma pa (Ui Clsal SNPJ lip Is laja HM aa lala.1 eisce pol M globoko , To ime je proletalo dvorišče tisočkrat ne dan. adaj la mrgodno. adaj• zbadljivo nestrpno, sdaj vriščavo in aa In veelej ss je la dna dvorišča kot Is nekega skrivnega kota stričevega predala pokasal Brala neobrit, g nosom in brado, ki Ma _ Me 17 J*, pd Mi H.7%. aa čla. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8J*-PJ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojaanila daje sodstvo tlakama \ » 'I tal i' t brado dotikal kotena: in Me I1JS. mi a S. N. P, po tnfonaatfe na L PRINTERY M574I So. Lamdale :aooT ill. cbica TAM m DOBE NA uljo tudi vsa u8tmena POJASNILA