Politicen list za slovenski narod. JJjO, poŠti prejeman velja: Z» celo leto predplačan 1'» gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr T administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za_ četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvama". Oznanila (inserati) «e sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če sa tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Šemeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. i&tev. 31. v Irubli&ni, V torek 9. februvarija 1892. Imetnik XX. Državni zbor. Z Dunaja, 8. februvarija. Zavarovalnice proti ognju. Deželni glavar štajarski, grof Wurmbrand, redko kdaj pride v državni zbor, ali kadar pride, ima vedno kaj posebnega na srcu, in navadno se mu z ozirom na njegovo dostojanstvo tudi speče posebna pogača. Nismo s;cer prijatelji izjem in posebnih pravic ali privilegij, veudar pa iz srca pritrjujemo današnji izjemi. Predsednik je namreč v zadnji seji določil, da pride danes pred nadaljevanjem razprave o donavskem parobrodnem društvu v prvem branju na vrsto samostalni predlog grofa Wurmbranda gled^ vstanovitve posebnih deželnih zavarovalnic proti ognju. Reč se je razpravljala že večkrat v raznih deželnih zborih, tudi v deželnem zboru kranjskem, ali vse dotične razprave so zastonj, dokler nimamo posebnega državnega zakona, ki dovoljuje in vrejuje take zavarovalnice. To pa ravno namerava Wurm-brandov predlog, zato ga iz srca pozdravljamo.*) Posebno poročilo o tej zadevi pošlje „Slovencu" njegov dopisnik za gospodarske reči, jaz le omenjam, da je Wurmbrand danes v obširnem govoru vteme-ljeval svoj predlog, in kot glavna načela novega zakona poudarjal: 1. Da se dovolijo deželne zavarovalnice; 2. da mora vsakdo zavarovati svoje posestvo proti ognju; 3. da se zavarovanje monopolizira, to se pravi, da se mora vsakdo zavarovati pri deželni zavarovalnici; 4. da se deželnim zborom prepušča, ali hočejo vstanoviti deželne zavarovaluice ali ne, in sploh vse natančneje določbe o njih. Razven Wurm-branda so se bili o tej zadevi oglasili še poslanci dr. Gross, dr. Vašaty in Podlaszewski zoper, Kaiser in Rutovski pa za nasvetovani zakon. Sicer so pa tudi protigovorniki niso načeloma protiviii reči sami, ampak so le omenjali raznih pomislekov, kateri so pri vsaki reči, in zahtevali nekatere posebne ozire. Dr. Vašaty je n. pr. v prvi vrsti ugovarjal, da za to reč ni treba državnega zakona, ampak da je to zgolj deželna zadeva, v čemur se bistveno loči od večine *) Bil je že skrajni čas! Op. ured. svojih lastnih tovarišev, ki priznavajo, da je treb» najprej državnega zakona. Vsled obilnih govornikov se je reč dalje z&vlekla, kakor se je mislilo, kar je nekaterim nemškim liberalcem tako presedalo, ds je dr. D e m e I pred zadnjim govornikom predlagal, d* uaj se ta razprav» pretrga in nadaljuje obravnava o pogodbi z donavsko paro-brodno družbo. Temu nasvetu je odločno oporekal dr. Lueger, ki je imel kot prvi glavni govornik govoriti, češ, da je ura že tri iu da ue gre siliti njega, naj govori danes pred utrujeuimi poslušalci, drugemu govorniku in poročevalcu pa puščati čas, da prideta na vrsto še le jutri. Najprimernejši bi toraj bilo, da naj se pričeta razprava o zavarovalnicah danes dovrši, jutri pa nadaljuje razprava o pa-robrodni družbi. Poslanci so glasno pritrjevali Lue-gerju, kar je dr. Demelna pripravilo, da je umaknil svoj predlog. Govoril je toraj še Podlaszewski, potem sta se pa še zaradi nekaterih izrazov malo med seboj prepirala dr. M e. n g e r in Kaiser. Grof Wurmbrand je bil predlagal, da naj se njegov uasvet v posvetovanje in poročanje izroči gospodarskemu odseku, ker je to v istiai znamenita gospodarska zadeva. Dr. Gross in Rutovski pa sta predlagala poseben odsek 24 članov. Pred glasovanjem je umaknil Wurmbrand svoj predlog, vsled česar je bila sklenena izvolitev posebnega odseka, ki se voli v edni prihodnji seji. j - Borzne zadeve. Na vrsto je prišla postava o borznem davku, ki je bila potrjena tudi v tretjem branju, potem pa se je vršila volitev posebnega odseka za preiskavo borznih dogodkov dne 14. novembra 1. i., ki jih je prouzročil „Wiener Tagblatt" s svojo opazko o pogovoru presvetlega cesarja z načelnikom poljskega kluba, poslancem Javorskim. Izbrani so bili: Doktor Sl&ma, dr. Vašaty, dr. Russ, dr. baron Sommaruga, dr. Kopp, dr. vitez Jakscb, Mikolczy, dr. Avgust Weeber, dr. Götz, dr. vitez Demel, grof Serenyi, dr. Gregorčič, dr. pl. Fuchs, Gasser, dr. grof Bel-credi, Stephanowicz, David vitez Abrahamowicz, vitez Benoö, grof Gutuchowski, vitez Javvorski, dr. vitez Madeyski, Kaiser, barou Horumzaki, doktor Žilček. Ker med njimi ni dr. Luegerja, ki je bil sprožil to reč, nasvetoval je, da naj bi bile odse-kove seje javne, to se pravi, da se jih sme udeleževati vsak poslanec. Ta predlog je obveljal brez vsakaterega ugovora. » Odsekove zadeve. Pred sklepom seje so prišle v razgovor razne odsekove zadeve. Najprej je odgovarjal dr. Brzoradu predsednik voli|naga odbora dr. Fanderlik na zadnjič stavljeno vprašanje, zakaj ne skliče nobene odsekove seje. Rekel je, da je to v prvi vrsti reč na-čelnikova; dr. Herbst je sicer precej v začetku tega leta nekaj obolel, ali ker ni vzel dopusta in tudi njemu ničesar ni sporočil, ni se hotel vtikati v njegove pravice. Danes pa je dobil odsekov načelnik dr. Herbst daljši odpust, zato stopi on sedaj v njegove pravice in hoče še te dni sklicati odsekovo sejo. Zatem je dr. Pattai vprašal načelnika gospodarskega odseka, poslanca Lupula, zakaj odsek ne reši Steiuwenderjevega predloga glede državnih j posojilnic. Lupul je odgovarjal, da se je reč izročila posebnemu poročevalcu, ki pa še ni sostavil svojega 1 poročila; tudi je imel odsek z raznimi obširnimi predlogi toliko opraviti, da se mu ne more očitati nobena malomarnost. Tretje vprašanje je veljalo načelniku budgetnega odseka, poslancu Plenerju, katerega je češki poslanec Adamek vprašal, zakaj odsek odklada rešitev brezštevilnih resolucij, ki so bile sprožene pri bud-getni razpravi. Plener je odgovarjal, da so nekatere resolucije rešene, nekatere potrebujejo še posebnih poizvedb, in še nekatere pridejo skoraj na vrsto. Plener je pri tej priliki očital Adameku, zakaj mu ni prej povedal, da ga hoče o tej zadevi vprašati, ker bi mu bil mogel morda jasneje odgovarjati. Adamek s tem odgovorom ni bil zadovoljen in je zlasti odločno oporekal proti temu, da ga je hotel Plener učiti dostojnosti, opozarjajoč ga, da v prejšnjih časih, ko levičarji še niso bili na vladui strani, tudi LISTEK, Konec. Obraz iz ogerske pustinje. I. Jasna zimska noč. Mesec plove visoko na sinjem nebu. Mrzlo je. Zemljo pokriva sneg, ki je vsled mraza skoro že zledenel. Nepregledna planjava je ta ogerska pustinja. Lepo jo je gledati vzlasti v zimskem času. Vse je tiho, vse tiho, kar še večjo dela pustinjo. Nobene žive stvari nikjer, nobene sence nikjer. Kar naenkrat se pokaže tam v daljavi nekaj črnega. Bil je človek. Možak, odet s strganim plaščem je bežal bos po snegu. Zmrzli sneg rezal mu je kakor ostre igle v njegove bose noge ter se barval s krvjo. Mraz vedno hujše pritiska; begun pa vedno bolj hiti. Dolga je že krvava sled za njim. Prsa se mu vedno silneje dvigajo. Zmanjkuje mu sape. Obstane, a kmalu zopet hiti dalje. Poskusi še neka-terekrati, naposled obnemore ter pade z obrazom na sneg in kmalu — zaspi. Mesec plove visoko na nebu. Nenadoma zdivja silen vihar, ki žumno drvi po pustinji in odnaša seboj vrhne plasti snega. Nebo se prepreže s črnimi oblaki in mesec ugasne. Poprej nebeški mir, sedaj peklenski roj, da je hreščala zmrzla zemlja . . . II. Vzbudil se je naš znanec. Vzbudil se je na mehkem mahovem ležišču. Okrog njega je vladal polumrak. Nad njim je razpenjal trohneli krov svoje suhe veje. Bila je za silo zgrajena koliba. Med vejevjem pa je divjal vihar in veje so prasketale in se vile, kakor da bi tej nenavadni sili ne mogle se ubraniti. „Kje sem ?" „Pri meni." Naš znanec na ležišču spregleda. Njemu nasproti je sedel tuj mož. Bil je dobro oblečen, držal je steklenico v roki. „Tu imaš! Pij, ker si truden I" In naš zuanec je pil, pil dolgo ter vlival vd-se novo življenje. „Ti si begun!" Naš znanec na postelji strepeta; strah ga prevzame, moči ga zapuščajo. Blede se mu glavi. Motnim očesom pogleda na svojega druga in reče slabotnim glasom: „Ti si me tedaj rešil smrti?" „Samo našel sem te. Koča moja bila je blizu." „Hvala ti lepa! Toda jaz moram naprej!" Iu vstajal je z ležišča. „Ostani in počivaj! Tu sem ne pridejo orožniki !" „Kako? Ti veš?" „Ti si ropar, znan kot strah v sosednjem kraju, Vem, da je za tvojo glavo razpisano veliko plačilo." „In ti me boš izdal, da zaslužiš ta denar?" reče bolnik, sklene roki, bega na okrog s svojimi očmi in mrzel pot prikaže se mu na čelu. „Ne boj se! Jaz te ne izdam. Nečem druzega pripraviti ob zaslužek. Tega jaz nikdar nisem storil in tudi sedaj ne storim." Zopet sta obmolknila. Le vihar je divjal vedno strašneje in koča se je tresla in zibala, kakor čolnič sredi razburjenega morja. oni niso načelnikom razodevali, da jih hočejo o tej ali tej reči javno interpelirati. Dr. Pleuer se je oglasil še enkrat in se izgovarjal, da je on tudi prej vsakemu načelniku naprej napovedal nameravane interpelacije, ter se je v dokaz te trditve skliceval na bivšega načelnika legitimacijskega odseka grofa Salma, ki more potrditi, da mu je interpelacije glede nekaterih dalmatinskih volitev vselej prej nazuanjal. In tako so delali on in njegovi tovariši tudi pri drugih takih prilikah. To je deloma res, ali ravno tako opravičeno je bilo očitanje Adame-kovo, da si budgetni odsek brez potrebe naklada reči, ki prav za prav spadajo v druge odseke. Pred očmi je imel predlog Pininskega glede šolskih nadzornikov, ki si ga je prilastil budgetni odsek, dasi bi bil spadal v posebtn šolski odsek. Zopet danes je dobil budgetni odsek obširni predlog glede prometnih zgradb dunajskih, katere se zd3 Plenerju tako nujne, da je že za danes sklical odsekovo sejo, v kateri naj bi se volil poročevalec. Levičarji so se po naznanilu "N. Fr. Presse" neki dogovorili za poročevalca izbrati dr. Eussa; konservativni in poljski klub pa odločno oporekata naglici, s katero hočejo levičarji obravnavati to tolikanj važno zadevo, in njuni zastopniki v budgetnem odseku hočejo zahtevati, naj se odseku dovoli osem dnij za študiranje dotičnih predlogov, potem naj se vrši glavna razprava in še le po njeni dovršitvi naj se izbere poročevalec, ki se bo imel v svojem poročilu ozirati na zahteve, želje in načela odsekove večine. To je edino pravo in parlamentarno načelo, ker je zastonj ves trud in vse poročevalčevo delo, ako se večina izreče zoper njegove nasvete. Zdraviliške zbornice. (Izviren dopis.) Naloga zdravniške zbornice je, posvetovati se in sklepati v vseh zadevah, ki se tičejo vseh ko-ristij zdravniškega stanu, razvoja zdravstva in zdravstvenih naredb; v dotiko stopiti z zdravniki zborničnega okraja, kakor tudi z drugimi zdtavniškimi zbornicami, vlagati vloge na gosposko svojega okraja ter staviti postavnim potom predloge na c. kr. vlado. Nasprotno morajo zbornice na strokovna vprašanja političuih oblastev odgovarjati. — Zdravniška zbor-irca mora šteti najmanj 9 članov. Vsak član mora imeti svojega namestnika. V to svrho se razdeli celi volilni okraj v posamezne volilne skupine, ki obsegajo primerno jednako število volilcev. Zdravniki edne skupine volijo ednega člana zbornice in ed-nega namestnika po listkih, katere morajo vsi vo-lilci podpisati. Ta listek izroči se politični oblasti, ki vodi volitev, in ta predloži potem vse volilne listke deželni vladi. Volilno pravico ima sleherni praktični zdravnik, ki stanuje v dotični volilni skupini, in ki se ni iz-rečno praksi odpovedal, izvzemši c. kr. aktivne vojaške in c. kr. deželne zdravnike. člani, ki po obstoječih postavah nimajo ne aktivne, ne pasivne volilne pravice v občini, ne sinejo voliti, istotako ne, katerim je zdravniška zbornica odrekla to pravico, ali kateri so zaradi oma-deževanega poštenja v preiskavi. Zbornica voli za dobo treh let iz svoje stede predsedništvo. To obstoji iz predsednika, njenega namestnika in najmanj iu 3, in največ iz 7 članov. III. Pred nekoliko urami je ubežal. Bil je zopet v nevarnosti, a ubežal je vnovič. Toda kaj sedaj ? Ta revni človek, razpisano darilo in . . . vendar sliši: „Nečem druzega pripraviti ob zaslužek." A ta, ki je to rekel, tako mirno sedi poleg njega na umazani zemlji, ne gane se in gleda nepremično v gluho noč. „Torej ti me ne izdaš?" „Rekel sem ti že, da ne I Kajti ako bi tebe izdal, izdal bi tudi sebe . . ." Vihar pa |e zatulil, zaškripal je s trohnenim stropom kolibe. Boj je bil kratek. Koča je bila premagana. Padla je ter zagrebla v svojih podrtinah dva znana roparja iz sosedstva. Videla se nista v življenju nikoli, a umrla sta skupaj. Jeden je dvakrat' ubežal smrti, tretjič ni več mogel ubežati . . . Pretrgali so se zopet oblaki. Nebo se je zjasnilo. Mesec je zopet sijal na nebu. Pustinja se zopet lesketa v nepopisni krasoti tisočerih sneženih biserov .. . Vihar se je pomiril . .. Zopet: jasna zimska noči To je v glavnih potezah načrt organizacije zdravn ške zbornice. Oirimo se na našo ožjo domovino, kronovino Kranjsko. Kako naj bi se razdelile volilne skupine in koliko članov naj bi bilo voliti v zborn'co? Na Kraniskem imamo okoli 60 upravičenih zdravnikov-volilcev. Mej temi zastopa mesto in okrajno glavarstvo bubljausko največje Število, to je 24. Za Kranisko bi zadostovalo najmanjše število članov, to je 9. Seveda bi se moralo tu ozir jemati na Ljubljano, ki šteje nad edno tretjino volilcev in katera bi morala voliti najmanj 3 člane. To je v kratkem akademična razprava zdravniških zbornic. Preidemo sedaj na praktično vprašanje, ki je za slovenske zdravnike istotako važno. Že enkrat je osnovalni narodni volilni odbor izdal oklic do sloveuskih zdravnikov, v katerem apelira na narodni čut slovenskih zdravnikov o priliki bodočih volitev. Mi se popolnoma strinjamo s temi nazori, da mora biti vodstvo narodno, da moramo na naši slovenski zemlji biti lastni gospodarji. Naj nastane še tak vrtfč v Izraelu, naj pišejo naši narodni nasprotniki že tako strupene člauke o „atentatu na nemštvo" itd, to nas ne sme vznemirjati, k večjemu nam more zvabiti ironičen smeh. Hodimo svojo pot naprej in dosegli bodemo smoter, katerega smo si stavili, naj nam še tako zapreke : stavijo. ■ Po božji in človeški postavi morajo imeti Slo- < venci na Slovenskem povsod, v vseh zastopih odlo- 1 čevalno večino, kakor jo imajo Nemci na svojih ; tleh. Ali morda hočemo iskati večine v Gradcu, na j Dunaju, v Celovcu? Ali bodo na Dunaju ali v drugih nemških mestih vprašali slovenske zdravnike, kaj naj nemška večiua ukrene? Ne! Diktirali bodo in ; slušati bodo morali Slovani v manjšini. Tako se j vedno godi, kjer imajo Nemci večino. Kjer so pa ! v manjšini iu se po naravi že itak pohlevni Slovan vzdrami ter zaveda svoje moči, takrat kriče Nemci : j To je atentat na nas, to je narodna pretiranost, i poglej svet, koliko trpimo pred temi nestrpnimi Slovani. Ne pomislijo pa, kako so leta in leta na Kranjskem krivično nadvladah nad Slovenci in kako I krivično postopajo še sedaj tam, kjer so Slovenci v manjšini. Naš boj ne gre proti poštenemu Nemcu. Ta se bo vedno zavedal, da ima tudi nemški narod svojo zgodovino probujenja in da mora pravičen biti proti narodu, ki hoče pretrgati spone, bi so ga desetletja težile. Mi ne sovražimo nemškega iezika, ali vsiljevati si ga ne damo. Naš boj gre proti tisti nemčurski kliki na Slovenskem, ki se rekrntira večinoma iz kukavic — Slovanov, in ki žive v dobrih službah, nas Slovence pa smatra kot nekako „inferijorno pleme", ' ki naj bi vedno služilo njenim namenom in gospo-doželjnosti. Ti mislijo, da so Slovenci vstvarjeni zaradi te peščice nemčurske, in ne zdi se jim vredno, akoravno žive desetletja v naši sredini, približati se slovenskemu življu. In ako skušaš tacega vsiljenega nemčurja postaviti pred vrata, ker si se naveličal njegove arogance iu neslanosti, doni ti od vseh j stranij nasproti: Nemštvo je v nevarnosti, to je atentat na nemštvo! Potem se pošiljajo mej svet vesti, kako so ubogi Nemci na Kranjskem zatirani in so Slovenci tako nesramni, da hočejo tudi v lastni svoji hiši gospodariti. Zal, mi sami smo vsled svoje po- ! pustljivosti zakrivili, da se nemčurstvo pri nas tako šopiri. Toda ni še prepozno! Narod se je prebudil in mi moremo našteti že lepe vspehe narodnega boja. Toda na polovici pota ne smemo ostati in nobene stvari za tako malenkostno smatrati, da bi ne prišla v ndrodne roke. Bridka izkušnja minolih let naj nas uči, kako moramo postopati. Takrat je bil n&rod slovenski v spono vkovan, in mislili so naši nemčurji, da ni mogoče teh spon raztrgati. Ali varali so se. Mi nismo imeli nobene protekcije, pač pa mnogo ovir in nasprotij. Kar smo dosegli, smo morali doseči, kajti probujajoči se narod stopa z elementarno silo na dan, to pa so baje naši nemčurčki pozabili. Sedaj pride zopet jedna nemčurska trdnjava pri nas iz ravnotežja. Kdor pozna razmere v društvu zdravnikov, sprevidi, da je to društvo pravo germa-nizacijsko gnezdo. Odborniki pristni „šulferajnovci", skrbe povsod, da bi to društvo ne dobilo slovenskega lica in da bi se kaka slovenska beseda v društvu ne izpregovorila. In to obliko bi sedaj radi dali naši zdravniški zbornici. Isti funkcijonarji naj bi se preselili iz zdravniškega društva v zbornico, in lepo na tihem naj bi dobil jako važen strokovnjaški zastop na Slovenskem — nemško lice. Iz same ljubezni do ljubega miru, iz same ljubezni do medicinske vedno- sti naj bi slovenski zdravniki molčali, kakor da bi nemški gospodje sami imeli monopol vednosti in učenosti in bi bili slovenski zdravniki nezmožni delovati na tem polju. Kak vrišč je nastal, ko se je ustanovil „Pravnik", in kako lepo napreduje in tie razvija. Slovenski zdravniki že zdavnaj potrebujejo slovenske terminologije; kje in kako pa naj si jo narede, ako je zdravniško društvo v nemčurskih rokah in ako se to tudi zgodi z zdravniško zbornico. Tega ne smemo pustiti, ako je nam razvoj našega naroda na srcu, Principi is obsta! Tu ne sme veljati nobena popustljivost! Reforma juridičiiih študij. Govor poslanca dr. Ferjančiča v drž. zboru dne 28. januvarija 1882. Ker v generalni debati nesem prišel do besede, sem prisiljen marsikaj, kar sem nameraval povedati, opustiti, in omejiti se moram na stvari, katere povedati mi daje povod § 1. EJno stvar, ki ne spada strogo k § 1., pa se bode o njej razgovarjalo pr. § 4, naj mi bode dovoljeno že tukaj naglasiti. Ta stvar je, da predloga izločuje nemško državno in pravno zgodovino iz pravo- in državoznanskih študij in jo nadomešča z avstrijsko državno zgodovino. Tukaj nečem o tem govoriti, kar je že omenil glavni govornik proti predlogi, če tudi se ž njim sicer popolnoma strinjam. Tudi v slučaju, da nemško državno pravo nema večje znanstvene vrednosti, kakor je trdil ta govornik, jaz ne tajim vpliva vsake državne zgodovine na pravno izobraženje, tako tudi ne odrekam vpliva nemški državni in pravni zgodovini ne učenje nemškega prava. Zdi se mi pa, da se ta predmet vendar lahko opusti, ker vsak slušatelj že iz gimnazije o tem prinese seboj toliko znanja, da ne bode težko predavatelju nemškega prava na vseučilišču opozoriti na to iz nemške državne zgodovine, kar je potrebno za razumljenje posamičnih delov prava. Vse kaj druzega je pa pri avstrijskem pravu. V tem oziru daje gimnazija tako malo, da se iz nje le malo ali pa nič na vseučilišče seboj ne prinese. Dandanes je znanje javnega prava — in to se mora zlasti gojiti pri avstrijski državni zgodovini — take važnosti za vsakega olikanega Avstrijca, da mora za kandidate javne službe, na katerih kvalifikacijo se ozira § 1., stopiti avstrijska državna zgodovina namesto nemške državne in pravne zgodovine. Pa še neka druga okoliščina se meni zdi važna, kajti s tem se bodo avstrijska vseučilišča, dovolite mi izraz, „poavstrila" v taki meri, da se ne sme to prenizko ceniti. Tudi s tega stališča pritrjujem predlogi. Pritrjujem razdelitvi študij v tri in pet semestrov, katero določa § 2., kajti z umno omejitvijo pravnozgodovinskih študij na najpotrebnejše, dobil se bode čas za učne predmete, ki dobivajo od dne do dne več važnosti, za nauk o upravi in za mnoga znanstvena teženja, ki pospešujejo pojasnjenje soci-jalnega vprašanja. Te misli je izrazil tudi odsek v dveh resolucijah. Nemogoče bi pa bilo obdržati pravnozgodo-vinske študije v dosedanji meri, naj se tudi obdrži štiriletne vseučiliščne študije, in z vspehom potem dovršiti v zadnjih dveh letih vse navadne in novo-uvedene predmete. (Tako je! na desnici.) Drugo vprašanje je pa, če bodemo s takimi premembami dobili boljših juristov, in v tem oziru ne smemo gojiti prevelikega upanja. Z vseh stranij se zatrjuje, da se na tem, kar se je za dobro obneslo, ne bode dosti premenilo iu se tudi dosti premeniti ne sme. Ako se pa, kar se vtčkrat zgodi in se je že v tej visoki zbornici zgodilo, nam stavijo nemški ju-risti v vzgled, češ, da so mnogo boljši ' nego avstrijski, mislim, da ta sodba popolnoma ne velja. To ni povsem resnično, niti kar se tiče teorije, niti kar se tiče prakse, iu če jaz tudi — in nemško pravosodje mi ni popolnoma neznano — priznam, da se nemške sentencije odlikujejo z večjo stopinjo znanosti, pa temu ni krivo vseučilišče. Teorija brez prakse ne more vzgojiti dobrega jurista. (Prav res! na desnici.) To se je priznalo in vlada je sama predložila predlogo, katero sedaj obravnava pravni odsek in ta predloga določa, da se praksa mora tako vrediti, da se bode poleg teorije tudi praktično šolanje v taki meri gojilo, da dobimo zares dobre juriste. Dosedaj nemarno nobenih dotičnih določb. Prav kratki navod je pač v sodnijski instrukciji, ki določa, da se sodnijskemu načelniku prepušča, naj po svoji razsodnosti določi posel praktikantom, vendar pa se jim mora dajati tako delo, da se praktikantom •. Ob pol 10. uri zvečer je šla k njim gledat postrežnica in je našla vse v redu. Na vprašanje, če hoče še pozneje priti pogledat, so rekli, naj gre spat. Iu šla je. V nedeljo zjatraj ob s/46. uri pride v sobo in kako se prestraši, ko jih najde na tleh. Na nerazumljiv način so padli in ta padec jih je tako pretresel in oslabil, da niso mogli vstati, tako na tleh brez odeje so se prehladili. Popoludne je prišel zdravnik, ki je konštatir&l nevarno pljučnico. Dal je neko zdravilo in rekel: „Če bodo začeli kašljati, obrnilo se jim bo v 24 urah na bolje, sicer bodo prej ko v 24 urah umrli." Ob 3. uri zjutraj v ponedeljek zapazim ista nevarna znamenja. Ob 4. uri jih previdim; ob 8. uri so naredili testament pri polni zavednosti, ob 10. padejo v nezavednost in ob 12. uri so bih mrlič. Smrt gospoda dekana je pretresla vso trebanjsko župnijo. Kako so bili priljubljeni, kaže to, da je ljudstvo zagnalo glasen jok, ko sem jih povabil k pogrebu. Pogreb je bil veličasten. Vdeležilo se je ljudstva prav v obilnem Številu, ne samo iz trebanjske župnije, ampak tudi iz sosednih. Mil. gosp. prošt P. Urh so vodili sprevod. Po biljah stopijo mil. g. prošt na prižnico in govorijo v slovo svojemu staremu prijatelju skoraj 1 uro. V izvrstnem govoru so poudarjali, da je bil ranjki v resnici vrl duhovnik, pravi Slovenec in zvest Avstrijec, ker on 'se je vedno in povsod ravnal v mislih, besedah in dejanju po starem geslu: „Vse za vero, dom, cesarja." Po pridigi in „liberi" se začne premikati sprevod iz farne cerkve proti pokopališču. Prvi so šli šolski otroci z zastavo, potem gasilno društvo trebanjsko, na to 20 duhovnikov in nazadnje pred krsto mil. g. prošt. Zadnjo čast so blagemu pokojniku tudi izkazali visokorodni g. c. kr. okr. glavar vitez Franzl pl. Vesteneck in njegova preblagor. gospa, blago-rodni g g. uradniki trebanjski, si. gasilno društvo, g. župan z odborniki, pevci, cerkveni ključarji itd. Vsem srčna hvala 1 Dnevne novice. V Ljubljani, 9. februvarija. (Umrl) je sinoči ob 7,8. uri v Idriji g. dr. Grosi vodja tamošnjega okrajnega sodišča, za pljučnico. Kakor smo že dne 29. m. m. naznanili, hotel se je dne 24. januvarija zjutraj drsati na ledu, toda ko je stopil na led, padel je tako nesrečno, da je nogo izpahnil in ležal celo uro na ledu, predno ga je zaslišal neki mož in poklical ljudi, da so ga prenesli domov. Bržčas se je tedaj prehladil. Pokojni dr. Gros je bil neoženjen, v najlepših moških letih vrl in odkritosrčen narodnjak, izvrsten pevec ki je nekaj časa tudi vodil pevski zbor „Glasbene Matice". Služboval je prej v Ptuju in Ljubljani. N. v m. p. (Najvišje potrjenje) Presvetli cesar je potrdil izvolitev Aleksandra Nagy-ja županom mesta mariborskega. (OdliKovanje.) Presvetli cesar je podelil štajerskemu deželnemu odborniku dr. Jos. Schmidererju red železne krone tretje vrste in nadinženirju generalnega ravnateljstva avstrijskih železnic, Karolu Wurmbu, ki je nameščen kot ravnatelj štajerskega deželnega železničnega urada, naslov cesarskega svetovalca. (Poročil) se je minolo soboto g. R. P e r u š e k, c. kr. profesor na višji gimnaziji v Ljubljani, z go-spodičino Marico Rudeževo, hčerjo pokojnega vrlega rodoljuba Dragotina Rudeža. — V trnovski cerkvi v Ljubljani se je poročil g. Albert Sitsch, učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano, z gospodičino M. T r i 11 e r j e v o. (Osobna vest.) Avskultant Viktor vitez Froh-lichsthal je prideljen okrožnemu sodišču v Celju. (Premeščen) je nadporočnik in znani pisatelj g. Fridolin Kavčič od ljubljanskega k celovškemu brambovskemu polku. („Katoliška dražba" ima jutri v sredo ob Va7. uri zvečer občni zbor, h kateremu so uljudno povabljeni udje in tudi drugi prijatelji družbe. (Uinrl) je na svojem gradu pri Celovcu Jurij vitez Gutmannsthal-Benvenutti, sin lansko leto umrlega kranjskega deželnega poslanca ziteza Gutmannsthal», star 40 let. Zapustil je vdovo, hčer bivšega ministra barona Conrada, in ednega sina. (Iz Zagorja) ob Savi se nam piše: Poleg telovadnega in bralnega društva se namerava v Zagorju ob Savi vstanoviti tudi podružnica družb» sv, Cirila in Metoda, katere osnovalni odbor se bode volil r nedeljo dne 14. t. m. popoludne ob uri v prostorih gosp. M. Medveda. Posebaa vabila, se ne bodo razpošiljala. („Sveti Pavel",) To najnovejšo knjigo je pisatelj, mil. gospod knez ia škof dr. Napotnik, posvetil svojim duhovnim sobratom in drugim omi» kancem. (Občni zbor) gostilničarjev, kavarnarjev itd. bode dn4 16. februvarija ob '/,3. uri popoldne v magi-stratni dvorani. (Podpora.) Naučno ministerstvo je deželni rudarski šoli v Ljubnem na Gor. Štajerskem za leto 1892. dovolilo 2000 gld. podpore. (Klub slovenskih biciklistov „Ljubljana") priredi društveni večer, ki bode dne 13. febr. 1892 v dvoraui ljubljanske čitalnice s sodelovanjem vojaške godbe si. c, in kr. pešpolka baron Kuhn št. 17. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za osebo 1 gld. — Cisti dohodek je namenjen za zgradbo lastnega društvenega dirkališča. — Vspored : 1. pl, Zaje: Ouvertura k opereti „Mornarji na krov", svira vojaška godba. 2. Šalj ivo petje šestorice gorenjskih slaičkov. 3. Umetna telovadba na visokem kolesu, izvršuje g. M. Benčan. 4. Živa podoba: Štiriletnica slovenskega bicikliškega društva. 5. Šaljivo petje amerikanske šestorice izChicaga. 6. Cernj; „Venec slovenskih pesnij", svira vojaška godba. 7. Prizor iz bicikliškega življenja. Raznoterosti. — Zadnja sestra rajnega nemškega cesarja Viljema, velika vojvodiuja mekleiiburg-šverinska, je nevarno zbolela. One 23. januarija je bila stara 89 let. — Največji mož na svetu je nedavno umrl v Baltimoru v Ameriki. Bil je to zamore^, Kolonel Piket Nelson po imenu, visok 8 čevljev in 1 prst, težak 387 funtov. — Čudna zapuščina. Stari lord je imel mej drugimi tudi strežaja, ki je rad čez mero pil in si privoščil, tudi gospodove najboljše kapljice. Ko je bil lord na smrtni postelji, sklical je skupaj vse posle in vsakemu nekaj zapustil. Tudi strežaja ni pozabil ter mu rekel: „V omari tam v kotu ti nekaj zapustim, da bodeš mogel tudi po moji smrti piti , na moje zdravje." Komaj.lord umre, takoj gre strežaj • gledat v omaro, kajti pričakoval je lep kupček de- : narj8. V omari pa je bil eden sam — s lani k. j — V5dneb iz Queenstowna v Novi J o r k. Neka angleška družba misli si zgraditi Ia-dije, ki bodo v 5 dneh priplule iz Queenstowna v Novi Jork. Za to bodo potrebni stroji s 30.000 konjskih sil, torej dvakrat toliko, kakor jih imajo stroji sedanjih najhitrejših parnikov. Ce se pomisli, koliko bo naprava več stala iu koliko bo se porabilo več kuriva, moramo reči, da bode podjetje predrago. Gradec, 8. februvarija. Po odstopa barona Berga je izpraznjeno jedno mesto deželnega odbornika, za katero se poganja tudi poslanec Morre. Rim, 8. februvarija. Povodom obletnice papeža Pija IX. je papež v Sikstinski kapeli daroval sveto mašo. Kardinal Hohenlohe, najstarejši od Pija IX. imenovanih kardinalov, je daroval črno sveto mašo, katere se je udeležil papež. Sveti oče je primerno trden. Berolin, 8. februvarija. Komisija o ljudski šoli je sprejela prvi paragraf proti glasovom katoliškega središča z dostavkom poslanca Rickerta, da je ljudska šola pod državnim nadzorstvom. Stockholm, 8. februvarija. Kupčijski kolegij je izjavil, da je živina v vsi Nemčiji okužena na parkljih in gobcih. London, 9. februvarija. Prestolni govor bode naglašal najboljše razmere z vsemi državami in upanje, da bodo novi egiptovski j kedive gojil enako prijazne razmere do An-• glije, kakor njegov prednik. Prestolni govor j bode tudi naznanil postavni načrt o lokalni ; vladi na Irskem. Novi Jork, 8. februvarija. Doslej so dokazali; da je pri požaru hotela „Royal" pet ; oseb mrtvih; 80 oseb je ranjenih in 69 jih pogrešajo. Listnica uredništva: Gosp. dopisniku v Idriji: Seznam izžrebanih številk praške razstave morete zahtevati tam, kjer ste kupili srečke. Gotovo pa jih dobite v menjalnici g? J. C. Mayerja v Ljubljani. Gosp. St. K. na Dunaju: Vašega popravka ne objavimo, ker v dotičnem dopisu neste bili imenovani. Gosp. A v Celovcu: Hvala za poslano, toda potrpite! Gosp. x v Bledu: Tudi nam se zdi neumestno, da se g. Ž. iz Št. V. vtika v Vaše občinske stvari. On je pač prijatelj g. G. P. in mu skuša menda pripravljatj tla. Tujci. 7. februvarija. Pri Maliču: Pick in Fiirnberg, potovalca ; Weiman, z Dunaja. — Kroschel, trgovec, iz Gradca. — Kasti s hčerjo iz Plzna. — Lokar iz Gorice. — Arko iz Sp. Logatca, — Gotzman in baroninja, Tensen z Reke. Pri S/ona: Mauthner, vodja, z rodbino; Kadlizcek, Sternke, Vogler, Pauhl, Genosehok, Sturm, Jürgens, Marian, Seffner, Ram, Werner, Schiller, gledališki igral.-i; Kissling, tovarnar; Seyfert, Monschein, trgovca; Hoffman, potovalec, z Dunaja. — Pere, pristav, iz Kamnika. — Aney, Tedeschi in Kamenšek, zasebniki, iz Trsta. — dr. Schmidinger iz Kamnika. — Lukeschitz iz Gradca. Pri Juinem kolodvoru: Jesser iz Trsta. — Puchs" i z Istre. — Langhammer, trgoveo; Ruhla; Wasserman, nad zornik, iz Trsta. Pri bavarskem dvoru: Oražen, posestnik, iz Celja. Schwarz, vrednik, s sestro, z Dunaja. — Hafner, notarski kandidat, iz Rrda. Trem«n»k« »poročilo. C ai opazovanja 7T~u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. Stanju zrukoraera t mm w 7263 726 0 toplomera po Celziju 0 4 -0 4 Vfcter si. vzlT Vrara« oblačno 0 00 Srednja temperatura —1'9\ za 1'5° pod normalom. Stanje arstro-ogerske banke dne 7. februvarija 1892. (Rrzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 421,771.000 (— 225.000) Kovinski zaklad „ 246,475.000 (— 43.000) i Listnica „ 156.541.000 (— 5,066.000) j Lombard „ 27,475.000 (+ 867.000) Davka prosta bančna ! rezerva gld. 37,783.000 (+ 1,688 000) Službo išče 28 let star mladenič, lepega vedenja z dobrim spričevalom. Najrajši v mestu, sposoben je za vsako delo. Več pove uredništvo tega lista. gj 3—1 najboljše italijansko desert-no vino za slabotne, bolebne in okrevajoče. Steklenica 1 gld. Piccolljeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (1313) 5 ... Jffip P- Umrli s»: 4. februvarija. Karolina Moli, davkarjeva vdooa, 77 let, Kravja dolina 11, bronehitj«. 5. februvarija. Terezija Zadnikar, gostilničarjeva žen v 55 let, Pred Škofijo 19, plučni edem. — Jožef Babnik, umirov-ljeni železniški čuvaj, 72 let, sv. Petra cesta 8, influença. 6. februvarija. Jera Jekovc, mizarjeva žena, 58 let, Dunajska cesta 21, marasmus; — Ana Dobrave, delavka, 29 let, Prečne ulice 4, jetika. — Marija Selati, hišna posestnica, 55 let, Cerkvene ulice 15, vodenica. — Avgust Kobližek, kavaruarjev sin, 8 mesecev, Marije Terpzije cesta 14, bronchitis. V b olnišnici: 5. februvarija. Jožef Merhar,' delavec, 49 k t, jetika. — Gisela Šušt r, delavčeva hči, 5 let, škarlatica. Duhoven, ki gré v pokoj, bi rad dobil primerno, kolikor mogoče stalno službo na Slovenskem, a zunaj Koroškega. Hoditi more samo po ravnem nekatere minule daleč; drugače je zdrav, čvrst in prijatelj dt-ln. Pomaga lahko ua prižnici, v šoli, spo-vednici in pisarnici. Gré v farovž ali v podružnico. Več nové žnpnijstvo (farni urad) t G-orjah pri Zilskl Bistrici (Feistritz an der Gail, Karnten), kateremu naj se blagovoli pisat'. 85 3—2 W^rebaajc v pctelTf q ^ I praška loterija. | M Glavni dobitek M 0,000 Srerke n 1 gld. " priporoča Dunajska b o r z a. Dne 9. februvarija. Papirna renta 5%, 16% davka .... 94 gld 90 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 94 „ 35 Zlata renta 4%, davka prosta.....111 . 80 " Papirna renta 5%. davka prosta . . . . 103 05 " Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1041 Kred tne akcije, 160 gld........H06 " _ London, 10 funtov stri........118 " 25 * Napoleondor (20 fr.)................9 T 39 » Cesarski cekini....................5 59 " Nemških mark 100 ....... . . 57 " 90 " Dne 8. februvarija. zlata renta 4%.......108 gld. — Ogerska papirna renta 5%......102 „ 70 4 % državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 138 „ — 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 147 „ 30 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....182 „ 20 Zastavna pismaavstr.osr.zem. kred. banke 4% 96 „ 15 Zastavna pisma „ „ „ „ „4»/,% 100 „ 50 Kreditne srečke, 100 gld........185 „ — St. Genois srečke, 40 gld.......61 kr. Ljubljanske srečke, 20 gld.......22 Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......20 Salmove srečke, 40 gld........61 VVindischgraezove srečke, 20 gld.....57 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 360 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2890 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 92 Papirni rubelj....................1 Laških lir 100..........45 gld. 25 kr. ' n 50 „ n 50 " « 25 „ 15 Vin 65 imenjarnična delniška ,i.imivuit družba na Dunaju, J I., WolIzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razua naročila izvrši se najtočneje. Izdajatelj: Dr. Ivan Janei. Za ualagatije glavnic priporočamo: 4% galižke propinaoijske zadolžnioe. 4'/,% zastavna pisma peitanske ogerske komer- cljonalne banke. 4",% komunalne obveznice ogerske hipoteine banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. Odgovorni vrednik: Ignaij Žitnik. goldinarjev se dobi z jedno zemljiščnokreditno promeso it 1 gld. in SO kr. kolek. Žrebanje dné 15. februvarija. Tisk Katoliške Tiskarne v Ljubljani.