GLAS list slovenskih delavcev v Ameriki* largest Sftorenfcn Dnib fc> the United 75,000 TELEFON: OHelaea 3—1242 Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Offiot at New York, N. Y„ muter Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: OHelaea S—1242 No. 292. — Stev. 292. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 1 i 936—TOREK, 15. DF CEMBRA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. POSREDOVANJE NA SPANSKEM ZADELO OB ZAPREKE . t ______ ____ V enem mesecu se položaj ni bistveno izpremenil SKUPINA IRSKIH FAŠISTOV SE JE PRIDRUŽILA ARMADI VSTAŠKEGA GEN. FRANCA V&aka stranka zahteva brezpogojno predajo. — Fašisti so odmerili hrano. — Okoli Madrida le malo bojev. — Republikanci se utrjujejo v Madridu. — Za kurjavo rabijo v Madridu pohištva. DRUŽINSKA 2AL0IGRA SALAMAC, Španska, 1 4. decembra. — Španska državljanska vojna je že v 22. tednu in vojaška položaj je isti, kot onega dne, ko so fašisti zavzeli Vseučiliško »mesto pred enim mesecem. Vrhovni poveljnik fašistov general Francisco Franco ni povedal svojega mnenja glede angleške in francoske posredovalne ponudbe, toda nedolgo tega je general Franco izjavil, da fašistov nič drugega ne more zadovoljiti, kot polna predaja republikancev. In ker je tudi španska vlada izjavila, da more biti državljanska vojna končana samo s popolno predajo generala Franca, bo vse angleško in francosko prizadevanje splavalo po vodi. Vojaški opazovalci v bližnji bodočnosti ne pričakujejo nikakih večjih vojaških operacij. Ce so bili fašisti razočaram, ko Madrid ni tako naglo padel, kot so pričakovali, je to razočaranje sedaj izginilo in so prepričani, da mora pasti prej ali slej; kdaj, za nje ni tolike važnosti. Z ozirom na to kopljejo fašisti zakope in se pripravljajo na dolgo kampanjo. Fašisti so že uvedli špartansko varčevanje s hrano. Vsakega prvega in petnajstlega v mesecu bodo S panci jedli samo enkrat in bodo denar, ki si ga bodo s tem prihranili, po nemškem zgledu darovali za fašistično stvar. Po 15. decembru bodo časopisi v fašističnem o zemlju zmanjšani za 50 odstotkov. MADRID, Španska, 14. deecmbra. — Madrid ski listi zopet opozarjajo prebivalstvo, da je pripravljeno na napad generala Franca, toda šesta nedelja obleganja je potekla mirno in general Franco ni prav nič pokazal, da je pripravljen na zadnji napad. Poročila, ki prihajajo z druge strani fconte. celo zatrjujejo, da bo napad odložen več tednov. Madrid v resnici ne ve, kaj bi pričakoval, toda z vsakim dnem, ki poteče mirno, republikanci Madrid bolj utrjujejo in general Franco ga bo tem težje zavzel, čimdalje bo odlaševal z napadom. MADRID, Španska, 14. decembra. — V Madridu vlada oster mraz in živeža je pričelo primanjkovati. Gospodinje razbijajo pohištvo, da kuhajo in grejejo stanovanja. V nedeljo je bilo edino znamenje vojne grmenje vladnega velikega topa Felipe, ki je postavljen blizu Rosales. Drugače je bila fronta pred Madridom mirna. General Franco je najbrže opustil svoj načrt, da bi z naskokom zavzel Madrid in ga hoče mesto tega izstradati. V Madridu je še vedno okoli 300,000 žena in o-trok in vojaško poveljstvo je postavilo posebno komisijo, ki bo skrbela zato, da jih pošlje iz mesta proti vzhodu. GALWAY, Irska, 14. decembra. — Na Špansko se je odpeljalo 800 prostovoljcev, katere je zbral poveljnik irskih fašistov general Owen O*Duffy, in se kkJo borili na strani španskih fašistov. V nekaj tednih se bo odpeljalo še več prostovoljcev. Sin ubil očeta v prepiru. Sprla sta se zaradi mlajšega brata, — Zena se je vmešala v prepir. John Mcintosh, ki je star 21 let, je -v prepiru s ključem ubii svojega 59 let starega očeta Roberta, ki je bil zaposlen pri \VPA. Umor je bil izvršen v cčetavem stanovanju na Stein way St., v Astoriji na Long Islaindu, kjer je bil pozneje sin tudi aretiran. Sin je šele 21 ur po umoru telefoniral j>o ambulanco in zdravnik je očeta našel z razbito glavo 'v kleti poleg stopnic. Kot pravi policija, sta oče in sirn, ki je zaposlen ne nekem kegljišču v Astoriji, sedela v kuhinj i pri Ikozarcu piva. Med njima pa je prišlo do prepira ; rad i mlajšega, 20 let starega ?ina Aleksandra, ki je zaposlen :ia istem kegljišču kot John, ki ga -pa tedaj ni bilo doma. Mclntosheva žena, ki je bila tudi v kuhinji, je proti možu nekaj pripomnila, nakar je mož vstal in jo sunil z nogo. Žena je lBoža pograbila in ga poti snila skozi 'vrata na hodnik in mož se je branil. Medtem pa sin pograbi kiju« j hi gre za stariŠi. Na hodniku je oče zgrabil sina, toda sin je v " silobranu'' pričel očeta z monkevwrtmchem biti po glavi. Ko se je oče zgrudil, ga je po stopnicah vrgel v klet, 'kjer je še dve uri ležal težko ranjen, precfoio je umrl. BIVŠI KRALJ PRI R0TŠILDU Edvard je prišel na Rot-šildov grad v Avstriji. — Angleški škofje napadajo Edvarda. DUNAJ, Avstrija, 14. dec.— Na svojem potu v prostovoljno izgnanstvo je bivši angleški kralj Edvard, sedaj vojvoda Windsor, dospel z 'vlakom na Dunaj ter se je odpeljal na grad barona E-vgena Rotschil-da Enzešfeld, 25 milj južno od Dunaja. Na železniški pa-fcaji ni bil j nobenega zastopnika avsjtrij-s'ke vlade, pač pa ga je pričakal angleški iposlanik sir Watford Selby, ki je prijatelj vojvode Windsorja. LONDON, Anglija, 14. dec-. — Nadškof v Canterbury je pr radio ostro obsojal bivšega kralja Edvarda ter mu očital, da išče sreče na narifrj 4ci ni jv -soglasju s krščanskimi zakonskimi načeli. Nadškof je rekel, da se je kralj Edvard prostovoljno odpovedal prestolu in povedal svoj vzrok. Toda ta vzrok ni bil dovolj tektep, da je podrl vse upanje, ki je stavil vanj veis angleški naroki. Svoj govor je zaključil z besedami : "En 'kralj je šel. Bog bodi ž njim. Drugi kralj je prežel. Bog j;a blagoslovi, ga ščiti in varuj sedaj in vedno- ,f GRŠKA IMA SVOJEGA ZASTOPNIKA V ABESINUI RIM, Italija, 14. dec, — Grški diktator John Mextaxas je obvestil danes grškega vnanjge-ga ministra grofa Ciana, da je grška vlada imenovala nekega svojega podanika za komznla v Addis Ababi. >S tem je grška oficijelno priznala italijansko nadvlado v Abesiniji. Maša zadušnica za vpokojniin Gilibertom Potra-tom bo v »soboto (19. decem-'bra) ob osmih zjutraj v slo-\ eruski cerfcvi na Gsnji cesti v New Yoi*ku. NAROČITE Ste NA "GLaS NARODA". NAJVEČJI SI-O VENSKI DNEVNIK ^ DRŽavah POMANJKANJE ŽITA V NEMČIJI BERLIN, Nemčija, 14. dee. — Nemčija je pripravljena pričeti velik boj proti pomanjkanju kruha letošnjo zimo. Ker ji primanjkuje 1,000,000 pšenice, bo Nemčija najbrze sklenila trgovsko pogodbo s Kanado. Čez zimo potrebuje Nemčija 5,000,000 ton pšenice, v zalogah pa je ima samo ±.000,000 ton. V Nemčiji je tudi veliko pomanjkanje mesa in kmetje ho čejo z žitom rediti prašiče, toda-vlada jim to prepoveduje ter od njih zahteva, da ji izroče vse žito. MOHORJEVE KNJIGE smo poslali vsem, 'ki so jih naročili. V zalogi jih imamo še nekaj. Pet knjig med 'katerimi je »posebno zanimiva "Elektrika" — stane $1.50. KNJIGARNA "Glas Naroda" 21 West 18th St., New York OSTRA BESEDA PROTI LAŠKIM ČASNIKARJEM Pisatelj in urednik Setti-melli je proti vzdihovanju fašizma. — Časopisje ima za načelo idiotski optimizem. RIM, Italija, 14. dee. — V svojem najdrznejšem članku, ki je kdaj bil objavljen v fašist. Italiji, je pognani pisatelj in uretbiilk Emilio Settimelli oži-, gcxsal fašistično časopisje. Settimelli je na iprvi strani lista "II Riecio" ostro nastopil proti italijanskemu časopisju, češ, da je polno 'povzdigovanja in slavospevov na fašizem. Isti urednik, ki je leta 19ul tekom prepira med papažem in Mussolini jem glede katoliške rekel, da je papež kot Italijan, izdajalec in tla zasluži." da bi bil ustreljeni, sedaj piše: "Sodeč po večini italijanskega časopisja, je Italija svetel raj. To časopisje ima sam o eno načelo — idiotski optimizem. "Sodeč po tem časopisju, ni nobenega ministra in morebiti tudi nobenega podtajnika, kateremu ni niti treba odpreti ust, pa se vsuje nadenj cela 'vl-Lra in povodenj hvale in ipo vzdigavanja, kot bi štiristo viharjev drvilo po zraku. Nobenega uradnika ni, ki pride ali odhaja, da množica 'vsled gi-njenja ine bi za njim pretakala solz. Vsaka oseba se pokaže v svetniškem sijaju. Vsi so dostojanstveni, močni in iz njih puhti življenje. Celo ^star mož po skafkuje — kak pogled!" . Setimelli pravi, da to niso več časopisi in da se Italijani, ki od jutra tlo večera berejo same slavospeve, zvečer 'kar tresejo samega navdušopja. NAD STO STOLETNIKOV V CARIGRADU CARIGRAD, Turčija, 13. dec. — Uradno so dognali, da živi v Carigradu 110' oeeb, ki so stare nad sto let. njimi je 76 žensk. BERLIN, Nemčija, 1 4. decembra. -— Nemčija je odgovorila na anglesko-francosko povabilo za strožjo izvedbo nevtralne pogodbe in za posredovanje v španski državljanski vojni. Nemčija je jasno izrazila svoj dvom, da bi tako posredovanje pod sedanjimi razmerami imelo kak uspeh. Anglija in Francija sta 5. decembra skupno povabili evropske države, da zabranijo vsako pošiljanje orožja in prostovoljcev na Špansko. ŠPANSKI BEGUNCI MADRID, Španija, 13. dec. — Oblasti še veckio pošiljajo prebivalstva iz Madrida. Do sedaj je zapustilo mesto okoli 300,000 ljudi in prihodnje dni ]ih bo odšlo okoli 200,000. Madridski listi trdijo, da je general Franco doibil 6000 Nemcev ijn 2500 Italijamov, kar kaže, da mu primanjkuje vojakov. Listi tudi pravijo, da vsak nemški prostovoljec dobi najprej 1000 mark ($400) pozneje .pa 800 mark ($320) na mesec. List "J^ivemtar" pravi, da se delavci po gorskih krajih za fašistično bojno črto upirajo in prizadevajo fašistom velike preglavice. MAGIN0T0V0 ČRTO B0DQ PODALJŠALI Nemčija je nameravala skozi Švico vdariti na Francijo. — Utrjena bo francosko - švicarska meja. PARIZ, Francija, 14. dec. — Francoska tajna služba je našla senzacij onaln o listino, iz katere je razvidno, da je nemški generalni štab izdelal i. Med vladno armado in Cam? I sue-liangovo armado je v:-. prišlo do spopadov. Vlada je brzojavno sporočila maršalu Čangu, da je pripravljena razpravljati glede njegovih zahtev, ako talko j izpusti generala Čjang Kaj-šeka. Bojazen, da bi bil mogoč? general Čjang Kaj-sek ž< ustreljen, je bila pregnana, ko je maršal Čang Hsueh-liang brzo-javil v Nanking, da jamči za življenje svojega usjetniika. Kitajska vlada je odstavila r;:aršala Čanka Hseuh-liauga kot vrhovnega poveljmika p roti komunistične armade na severu. 15 KAZNENCEV BO OSMRČE-NIH V SING SINGU OSSINIiNG, N. Y., 13. dec-— Meseca januaT^ja bo usmrčo-ndi v državni kaznilnici v Si' -Singu petnajst mladih ljudi. Najprej se bodo -s. smrtjo spokorili za svoj zločin Salva-tore Seata, Dominick Zicco, Theodore Dionne, Eugene Bruno, Joseph Bologna in Sani Kimmel. Stari so od 19 do 31 iet. Na postaji nadcestne že< leznice «o napadli in ustrelili *i2letnega blagajnika Edwina Esposita. Nadalje bodo na vrsti: — Louis Lazar, Lawrence Jackson, Robert Taliaferro, "Went-worth Springer, Chester White, Obarles Ham, Frederick Flow-•er, Herbert Russell in Jo h a Fiorenza. ROJAKI, NAROČITE! SLOVENSKO - AMERIK A N-SKI KOLEDAR za leto 1937 Stane .................. 50c BLAZNIKOVA PRATIKA za leto 1937. Stane.........25a ŠTIRI KNJIGE VODNIKO-i VE DRUŽBE za leto 1937. — Stanejo ...............$1.50 Naročili smo tndi knjige MO. IIORJEVE DRUŽBE (stanejo $1.50) in ko jih dobimo, bomo objavili v listu. KNJIGARNA "Glas Nar^a'« 216 W. 18th Strehi , New York City .,--- - New York, Tuesday Dumber 15, 1936 1 ass THE LARGEST SWVmB DML1 IN VB3L "Glas Naroda" - i^K^ * \ (A Oorpontktt) Owned and PnbHphed fey 9L0VKNI0 PUBLISHING COMPANY Frank SakMr, President L Be eeto teto velja ee Kanado ........... pol ft£tj| Zi tetft 2etA eeeee**e flX» fUSO Za New York am. eete teto......fljOO Be pol teto....................ffcJBO Be Id!!■!■■>to a eeto teto......f7JQ0 Be pol leto....................|U0 Subscription Yearly f&00 Dopisi bres podplee In oiidooatl ee ne prloHaJeJo. Denar n«J *ee blagoroll potUJatl po Money Order. Pri spremembi kraje naročnikov, prosimo, de se tadi prejšnje MralifiCe nuntni, de i.'tre Je mj«^ naslovnika. Advertisement ob "Glas Nerade" Uhaje rsaki dan nedelj In prasnikOT "GLAS NARODA". 21« W. IStfa Street. New Telephone: CHelsea 3—1242 N. X. IT ALU A IN PROTIBOLJSEVISKA FRONTA Generalni direktor laškega uradnega gladila "Gioruale d' Italia \ ki navadno tolmači politiko Italijan, .zunanjega urada, je spinal za tuje liste članek o p noti komunistični fronti, v katerem utemeljuje italijanske simpatije za nemški protikomu-iiističini blolk, ki je našel te dni svoj nov zunanji izra*- v sklenitvi nemško-japonske zveze. Ker se Italija tej.zvozi uradno že ni pridružila, zaslužijo (ravdova izvajanja toliko večjo pozornost. Zanimiv je Gaydov poudarek, da je protikomiiinističina fronta izrazito defenzivnega značaja in da je bil taki defenzivni »zvezi položen prvi temelj ni 'kamen dejansko z dne 23. oktobra, kar vsi v diplomatskih krogih tolmačijo tako, da je Italija pripravljena sodelovati v protikomunistični akciji Nemčije le toliko čafsa, doklar ta zares ostane samo defanzivna. Morda je s tem prikrito podan odgovor, zaikaj se Italija doslej nemško-japonski zvezi formalno še ni pridružila. Gayda piše med drugim: V odnošajih z drugimi državami ni Italija nikoli postavljala v debato vprašanja njihovi h notranjih režimov. Tega stališča se je držala tudi nasproti rSovjetski uniji. Znano je, da se Italija mi udeležila nobene križarske vojne proti sovjetskemu režimu na strani takozvanih belih generalov (Wramgla,. Denikina in Judeniča), 'ki so jih •mnogo druge evropske države podpirale finančno in z vojnim materialom. Italija j«1 bila tudi prva velesila, 'ki je de jure priznala sovjetski režim. Navzlic temu pa se je formiranje skupne fronte pri komunizmu v defenzivne namene zdelo nujno potrebno, čini je znami kongres kominterne v avgustu lanskega leta odobril nt)v aiiačrt svetovne revolucije, po katerem naj bi se po vsem svetu ustvarilo sodelovanje takozvanih demokratičnih sil za pobijanje takozvanih avtoritativnih režimov, med katere je komin-terna javno vključila Italijo, Nemčijo in Japonsko. Že na tem kongresu kominterne je bil zamišljeni tudi po-vseg v Španijo. Zato mora biti »prva naloga svetovne politike in politike evropskega sodelovanja — omejitev komunističnega vpliva !v Evro-pi. Protikomunisrtična fropita ni niti najmanj naperjena proti Rusiji in njenem režimu, temveč hoče le odbijati komunistično vmešavanje v druge države in ideje pobijati z idejami. Prvi korak na tej poti je bilo italijanSkoHnemško priznanje Francove vlade v Španiji. Italija je (ta korak napravila zato, ker ne more dovoliti, da si ustvari komunizem v Sredozemlju — na španskem,teritoriju — novo politično in vojaško operacijsko ibazv.„ vojne DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLA VIJO Ža $ 2.55 $ 5.00 $ 7.20 $11.70 $23.00 $45.00 _____________ Din. _________... Din. HtMMIMM« OH)* -------------- Din, 100 200 300 500 Din. 1000 Din. 2000 V ITALIJO Za $ 6.50 ................... Lir 100 $ 12.25 .................... Lir 200 $ 30.00 .................... Ur 500 $ 57.00 .................... Lir 1000 $112.50 ............... Lir 2000 $167.50 .................... Ur 3000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVSŽENE SPREMEMBI OOB1AL1 DOLI Za izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih aH lirah dovoljujemo ie boljše poseje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo 41 5.— morale poslat!. » . -$15.— - " 5.75 ..$10.85 .416^- WM 46LH Prejemnik dobi t staran kraju lsplaOlo v dolarjih. NUJNA NAKAZILA BTSSCffHft PO CAHLK IITRS ZA PRISTOJBINO fLr-i SLOVENK PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" > NBW YORK, JN, Y. 4 * Prager Tagblatt'' objavlja uvodnik pod naslovom 11 Koli ko stanejo vojne?" v katerem prinaša silno zanimivo statistiko o premoženju, ki ga je človeštvo uporabilo za T'?"*no vojno uničevanja. Za Francijo so vojni izdatki V svetovni vojni dosegli 140 milijard zlatih frankov, od katerih odpade 59 milijard za izključno vojaške izdatke. Na eno leto odpade potemtakem 31 milijard zlatih frankov, na en dan 86 milijonov zlatih frankov. Leta 1913 je imela Francija državni proračun od 5 milijard frankov. I*4a 1918 pa so znašali dohodki 6.8 milijard izdatki pa so nara-«tli na 54 milijard frankov. Državni dolg pa se je od 38 milijard zvišal na 124 milijard. Za Anglijo veljajo naslednji podatki: Skopni vojni izdatki za vsa eta svetovne vojne dosegajo 115 milijard zlatih frankov, seveda po predvojni vrednosti, tako da gornji izdatek z ozirom na to, da so cene poskočile in je angleški denar ohranil svojo zlato vrednost, mimo lahko zvišamo na 200 milijard zlatih frankov. Anglija je morala' dohodninski davek zvišati od 6 odst. na 30 odst. Državni dohodki so od leta 1913 do leta 1918 narastli od 200 na 900 milijonov funtov, izdatki pa od 200 milijonov na; 2 in pol milijardi funtov. Državni dolg pa je narastel od 18 na 1?? milijard zlatih frankov. Za Nemčijo so na razpolago sledeče številke: Državni dolg je od leta 1913 na 1918 naras-tel od 5 na 105 milijard mark a'li skupno za 120 milijard zlatih mark.. Potemtakem se smejo stroški za vojno računati na 180 milijard zlatih frankov, kar znaša 25 frankov dnevno za vsakega vojaka pod orožjem. Po vojni se je izkazalo, da tako ogromni vojni dolgovi ni so za prenašati. Države so se hotele razbremeniti na ta način, da bi Nemčiji naprtile svoje vojne izdatka. Toda ta poskus se je ponesrečil. Nem či ja je plačala v reparai jah vsega skupaj 13 milijard zlatih frankov, kar je spričo ogromnih, zgoraj navedenih izdatkov le smešna odškodnina. Države so si končno pomagale s tem, da so enostavno uničile vsaka svojo valuto ter se tako otresle notranjega dolga. Nadalje so enostavno črtale vse medzvezne dolgove, s čemer je izginil dolg od 120 milijard zlaitih frankov. Franija je bila. dolžna Ameriki 30 milijard, Anglija 18 milijard, med*tem ko je bila Anglija dolžna Ameriki 47 mieli-jard, Francija pa je bila upnik Poljske, Jugoslavije itd za. 8 m-lijaird sflatih frankov. Države so svoje valute razvrednotile abaporedoma, in sicei Francija 1. 1926 za 80 odst. in oktobra 1936 za nadaljnih 6 odtet. Anglija in Amerika za 61 odst. od-nosno 59 odst. Nemčija pa je svojo valuto sploh uničila. Tem gornjim podatkom je treba prišteti sedaj še najnovejše številke o ogromnem vojaškem proračunu Japonske, ki dosega 3 milijarde 40 milijonov jenov, od Česar odpade 46 odst. izključno za vojaške namene. Vojska dobi v primeri z lanskim letom 720 milijonov jenov ve'% kot je dobila lani. Dopisi, Worcester, .V. I . Priloženo Vam pošiljam za podaljšanje naročnine za list Glas Naroda. Sicer sem se nekoliko zakasnil, pa upam, da •ni boste opmstili. Se bom potrudil. da bom v bodoče bolj točen, 'ker Glas Naroda mi je v splošnem zelo priljubljen, po-sobpio pa sedaj v dolgih zimskih večerih. Ako ne dobim lista en dan, se mi zdi ravnio ta ko kot bi mi nekaj posebnega manjkalo. Neka ženska iz New Yorka, katera se je tukaj mudila Čez poletje s svojim sinčkom na počitnicah, se je izrazila, kako je nam farmer jem prijetno v zimskih dtneh na farmi. Rekla ie: — Preplet, vam je pa že tako lnštno pozimi. Nobenega dela nimate, (pri peči sedite, pa mesene kl'Obase jeste, potem jih pa še s sajdrom zalivate. Žal. da ji moram na tem mestu povedati, da so jabolka le los zelo sla'bo obrodila in da moramo klobase zalivati samo z vodo. Sodi v kleteh ®o se raz-sušili, tako da ibo treba poklicati izvežbanega soda rja, da nam jih bo popravil za drugo jesen. Meni je sicer obljubil Charlie Kovač iz mesta New Yorka. da ako pridem k njemu, da mi ne bo treba iti žejen iz hiše. Mi je zelo žal, ker je mesto New fork tako daleč od tukaj. Vse-to ni ;za iti, posebnega za takega ne, če ga ima malo pod kapo., ker je vse ledeno. Želim vsem rojakom in rojakinjam vesele božične prazni ke iffL veselo novo leto. John NachJtigall. "GIjAŠ NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo ne PO«- Ijamo. -rrr VOJAŠKA SMRT V ZASEDI. Iz Indije poročajo, da je angleški vojaški oddelek v Vazi-ristanu padel v zasedo svojih sovražnikov ter je bilo pri tem ubitih 14 indskili vojakov ter 9 angleških, 66 pa ranjenih. Poznejše poročilo od 26. nov. jpa pravi: "V nekem boju v dolini Kaizo sta bila včeraj u-bita dva britanska častnika ter 15 indskih potruljerjev, 2 brit-ska vojaka in 70 indskih vojakov pa je bilo ranjenih/' U-radni H eu ter je v urad k temu kratkemu poročilu dodaje še sledeče: "Med plemenoma Raizora in Kel v Varizistanu so se začeli nemiri ter notranji prepiri in spori. Zato je vlada poklala tja vojaške oddelke, pa ne zato, da bi koga kaznovali. Toda -krvavi oravočasn~> Slovenk publishing ctf. 116 WEST 18th STREET NEW YORK, NI Y. 1. ■ . ' . i . ......... Kakor poročajo časopisi, .j«' španska vlada v francoski narodni banki naložila 7 milijard zlata, katero je odpeljala iz Španije. To novico sta brala seveda tudi dva francoska časnikarja od pariškega dnevnika "Journal", ki sta potem hotela svojim .bralcem (postreči z novico, kaj je treba storiti, preden moreš spraviti na varno 7 milijard zlata. Naglo sta prihitela pred blagajno francoske Narodne banke ter hitela, vsa zasopljena: "Prosim, prosim, gospod! Zlato bi rada naložila v vaši ban-ki!'^ "Oe je zlato francosko," je menil uradnik, '1 prohsim takoj, ker od 16. novembra dalje francoskega zlata ne bomo smeli več sprejemati." "Saj ni francosko zlato! Inozemsko je!" sta hitela zatrjevati oba časnikarja. "Aha! Ako je tako, se morate potruditi h g-lavnemu bla-gainiku." Tasnikarja sta takoj odhitela h glavnemu blagajniku. Za velikansko resno pisalno mizo je sedel ljubezniv gospod. "Zlato bi rada uvozila v Francijo?" se je smehljal gospod. '4Zakaj pa?" "Moj Bog!" sta stokala časnikarja, "če je preveč tega blaga, postane nadležno!" "Torej ga je večja količina?' "Da, precejšnja porcija ga je." Gospod glavni blagajnik se je zresnil: "Vsekakor se bomo morali držati postavnih določil. Vi boste morali dokazaiti, da je zlato res prišlo od zunaj in da je vaše. Jaz pa bom vaše zlato sprejel le, kadar bom za trdno vedel, kaj s to transakcijo prav za prav nameravate." "To vam bomo že poskrbeli. Vendai^pa bi vas prosili, da bi že vnaprej kot nekak predujem prevzeli nekaj zlata." "Ne,-gospod! Upravni svet . ^r-.la Priti tja kakor čk>vCka. -ki skušali demonstratives pohod,! *ta znala «aJti v Ameriki že da bi s tem podprli tiste dele j precej nhihajoče vire bogastva ter jih bogato izkoristiti v svoj |»rid. — To bodo zijali v Loki in v Zminen, kjer sem pred dvaj-.-etimi leti za hlapca služil. — J** pri|H>vedoval z veliko naslado, — to bodo zijali, ko bodo videli mojo karo m radio in ko jim bom svoje tavžente jtoka-zal. Te se ini bo zljubilo, bom kupil od gospodarja, ki sem um bil za hlapca, kmetijo, njega pa ra\ lilai>ca vdinjal, ker je že itak do ušes zadolžen. Njegova žena je vsa v Židi šumela, kadarkoli se je prestopila. S prstani, ki jih je imela na prstih desne roke, bi mogel plačati vse tri ali štiri morgi-če, ki pritiskajo na streho mojega pojnižnega in skromnega doma. Na parniku "Vulcania" sta najela razkošno kabino. Dan pred odplutjem, me je povabil: — Zgaga, pridi jutri zvečer ob osmih na parni'k. Od osmih do dvanajstih bo dovolj časa, da se Tx>mo malo pomeni- je sklenil, da že od prvega maj-nika ne ' • RIM, Italija, 14. dec. — Italijanski kralj Viktor Eananuel .ne zbolel za influqnco. Zdravniki pravijo, da bolezen ni nevarna. toda pomisliti je treba, da je kralj star že oseminšest-deset let. iiiiiiiiiiiiirj^iiiiiiiiiiiiinqp ^UNE, ki nameravajo iSlla razveseliti svojce v domovini za Božič s kakšnim denarnim darilom, opozarjamo, da je treba, poslati pošiljatev po kablu, če hočejo, da bo za praznike dostavljena. — Pristojbina za tabel zna-ša $1. m generalni tajnik ruske komuni-I stične stranke, ki je .predložil vseunijskemu kongresu novo ustavo za Unijo Sovjet- [ škili socijalističnih republik. I, K Potniški Oddelek "G las Naroda" 216 v&ak trikrat narahlo in dvakrait mo^rio potrkati, da se mu odpre. Kdor tega cahna ni poznal, ni imel vstopa. Šele tedaj se mi je zasvetilo v glavi, odkod je bivšemu hlajp. cu kara, radio, razkošna kabi-pa, brezskrbno življenje v starem kraju in narjmanj petdeset tisoč ameriških dolarjev. V? T ——____i New York/Tuesday; *mm mmmmmm ;15V 1936 THE LJMWBSZ SWVETSV DULY IN VJ5M UVY DF. TERAMOND: ZAČASNO STANOVANJE Najmočnejša belina. Z lasmi, ki so se svetili v solneu kakor tekoče zlato, s plahimi očmi, srčkano elegantno potetavo in majhnimi nožica-mi, ki so stopicale tako pogum. no, je bila res lepa in očarljiva, morda najlepša ženska, kar jih je zdaj videl v Parizu. Kako jo je Ahdre Torgel spoznal? Na najvsakdajnejši način. V čakalni podzemeljske železnice. Galantno, kakor zmeraj, se je umaknil in ji ponudil svoj prostor. Takrat so se srečale njene oči z njegovimi. In glej. Kakor da bi se za trenutek srečala severni in južni magnetni tečaj, sta se našla. Andre Torgel je ljubil lepe dame in jih xnaf ceniti. Ker jih je znal ceniti, je znal tudi z njimi govoriti in ker. je znal z njimi govoriti so ga ceniie. Prišlo je kakor vselej Kratek sestanek, sentimentalni iz-prehod in flirt. Andre je spadal med najboljše boul evar ierjc, ki so jim cilj in šla sta ogledovat stanova ljubezen, dirke in gledališče, j nja. Resnici tla ljubo pa je tre Imel je svoj ložni sedež v ve-,ba omeniti, da* se nista lahko liki operi, bil je clan kluba v;odločila. Eno stanovanje je bi. IJongshanrpsa, imel je nekaj lo pretemno, drugo presvetlo, Kakor vse ženske, je bila ta di ona v nekaterih ozirih zelo iznajdljiva in takoj sta imela pravo sredstvo pri roki. Treba bi bilo v časnike poslati oglas in tistemu, ki bi dobil kaj primernega, obljubiti nagrado. 44Kakih dve sto frankov," je rekla ona. "Mislite, da se bo posrečilo?' }e vprašal kakor mož k\ se na vse razume, a vendar nikdar ne rita časnikov. 44Brez, dvoma," ji je uega, privlačnega In elegantnega, je bila kakor majhna ptiči-ca, ki si ves da", gladi perje in zna uživati brezakibno življenje. Možganov malo, a lep obraz. Gotovo je imela moža, a ono preveliko, to premajhno. Naposled je vendar rekla vsa vesela: "To je gnezdeče, ki sem o njem sanjala — da — prav tako —" Vse je imela, kar je želela. Barva pohištva ji je bila všeč, vzorec preprog je bil lep in celo okraj je bil pravi. Andre je bil malo začuden. ta se najbrž ni dosti brigal za-! Prav to stanovanje je bii:> po-njo. Ni bil ljubosumen in nad-j slednje, ki bi ga bil vzel, če bi ležen, puščal ji je popolno svo bodo. Ta dražestna stvarc?« je imela svoje nazore. Sicer ji ni bilo neprijetno, da je imela oboževalca in partner ji je bil brez dvoma všeč, tako da se skrite urice za razgovor ne bi bala, a vendar je stavila na pogoj, da se ne snideta na njegovem stanovanju. Prvič je ušla s poti čednosti — imela je torej dovolj vzrokov, da se paizi. On se je strinjal z njo. To j«1 sicer stvar otežkočilo, a Andre je kazal razumevanje za njeno previdnost. Potrebovala sta le"~se manjhne začalsno stanovanje, diskretno, mirno s potrebno udoflanodtjo. Kje bi dobila kaj primernega? on odločal. 4 Tako pusto se mu je zdelo, brez prave udobnosti in niti čisto ni bilo posebno. Vendar se je pokoril nični želji, "Najbolj storite, če greste takoj k gospodarju. Tako jima je nasvetovala hišnica, ki je komaj Čakala na obljubljeno nagrado. "Toda hitro morate iti, icrr sta razen vas vprnšrli že dve stranki za stanovanje." Hitro je skočil v avto. Gospodar, debel možak, je re kel brez ovinkov: "Vseeno mi je, kdo se vs«'li. Kdor prvi pride in plača, bo dobil sobo. Mesečno stane tiso? frankov. In najemnina se plačuje «a četrt leta naprej." "Ti^oe frankov za ta kabinet?" je premišljeval Andre in se čudil. "Vraga, mož se ra- Mlad Holandec Rouke Stob-fbe je iznašel posebno močno belo barvo, katero so na Ho-landskem začeli uporabljati za povečanje varnosti nočnega avtomobilskega prometa. ; Mladi Stobbe je nekdaj bil slaščičar ter je delal torte in sladko pecivo. To pa ga menda že ni dovolj zadovoljilo, zato se je lotil sobnega slikarstva Kot sobni slikar je nekoč od svojega mojstra dobil nalogo, naj z belo barvo dobro poslika strop neike sotbe. Stobbe je šel takoj na delo in se hotel po-, staviti. Zato je skušal z mešanjem barv napraviti tako belo barvo, kakršne doslej še niso poznali. Mešal je in kuhal vsakovrstne barve z veliko potrpežljivostjo. Ker je mož še precej trmast, ni odnehal. In res se mu je posrečilo, da je našel ta'ko belo barvo, ki je bila tako svetla, da so ga ljudje začudeno »spraševali, kaj bo počel na stropu s tako barvo. Toda Stobbejeva bela barva se na stropu ni obnesla, ker je bila tehnično slabo napravljena. To tudi ni čudno, ko je pa Stobbe bil prav za prav le iznčen slaščičar. Nekoč pa se je tSobbe seznanil z nekim Feliksom Mulder-jem, ki, je bil strokovnjak za barve. Ta se je začel zelo zanimati za prizadevanja mladega Stobbeja. Sklenila sta pogodbo ter začela skupaj mešati barve. In izkazalo se je, da je Stobbe imel prav, da je mogoče narediti belo barvo- ki je najbolj bela izmed belih. Nekega temnega jesenskega večera je po amsterdamskih u-licah vozil majheft avtomobil ter se ustavil zunaj nekje v predmestju. Iz njega so izstopili Feliks Mulder, Bouke Stobbe in. nekaj mož komisije. Mulder je prinesel iz voza veliko napisno talblo. To je bila navadna bela tabla, kakršne v Amsterdamu uporalbljajo za prometne napise na ulicah. Na to belo podlago je Mulde tam na licu mesta naslikal puščico s svojo belo barvo. Nato je odšel ter izginil s tablo v nočni temi. Nato so avtomobilove žaromete nastavili tja proti tabli, katero je Mulder odnesel 40 metrov daleč. V svitu žarometov pa je bela tabla o-.«tala nevidna, le na novo nasil-Kakor se vidi, je mogoče naj kana puščica se je svetila skozi nočno temni no. Nato sta kmalu L. Ganghofer: 8T IMit H Grad Hubertus :: R o m a n :: "Morda ^e zadržana?" se je vprašal vznemirjen. Pisal ji je. Odgovora ni bilo. Ali je bolna! Morda jo je ljubosumni mož poslal na počitnice iz Pariza Ali jo je pekla vesi in jo v naslednjem trenutku zadržala, da je ni bilo. Ni je več videl. Ko je nekega v< čera pripovedoval to zgodbo v klubu, je vzkliknil poročnik Fohercou, ki je bil tudi velik prijatelj žensk: "ČSidno je to, kar pripovedujete. Meni se je zgodilo isto. Ali ni bilo vaši lepi svetlolaski ime Irena?" "Da!" "Ali ni bila tista soba v Rue Joules Janin 27, desno v pritličju?" "iSeveda!" "Torej moj dragi, padli ste v isto past kakor jaz. Gotovo nisva bila edina." V nekaj besedili je bilo vse pojasnjeno. Očarljive bitje z zlatimi lasmi in zapeljivimi očmi je bila zvira goljnfica, ki je svoj trik zelo spretno uporabljala. Neizprosni gospodar pa je bil njen moz, ki je z njeno pomočjo oddaial stanovanje za tako visoko ceno. Kakor hitro je bila čeirtelnn najemnina izplačana, je izgin;la in odšla na lov za novim tepcem. tak: način dosti zaslužiti. V nekaj letih celo ti >bro kmetijo To je tako jasno, da se čudim, da se še dobe dek'eta, ki se še •Sivo s klavirskim; urami ali pa sedijo v pisarnah ZIMA NA OCEANU r± Tasilo je zdaj vedel, komu velja gostobesedna [jeza njegovega očeta. Toda imel je tehtne vzroke, da se je ogibal vsakega resnega spora. Zato je menil, da je najboljše, Če se s kratko besedo opraviči zanadi svojega f'spregleda'* in gre nazaj v kočo. Toda x^rizora še ni bilo 'konec. Grofu Eggeju se je pač odprlo in jezno je robaritil naprej. Vili se je trudil, da bi očeha pomiril in tudi Fraiuce je skušal prepričati svojega gospoda, da stvar prav za prav -nič huda ni. Le Scliip-per pri tem prerekanju ni črlinil nobene besede- Poznal je svojega gospoda fool je, ko sinovi očeta, in bil uverjan. da ima grof Egge jelena s takšnim rogovjem raje živega, kakor da bi ga zadela krogla katerega drugega lovca. Tako je j mel še vedno upati, da bo dobil jelena kdaj sam na muho. Tako se je kreg pred hišo nehal šele, ko je prišla ponev cvrtja na mizo. Oim je grof Egge stopil v izbo, je že ovohal cigaretni dim. A memla mu je bilo oštevanja že dovolj, ošinii je Roberta samo srdito z očimi in zagnal klobuk /na posteljo. Ker pri mizi ni bilo dovolj prostora, sta morala France in Moser večerjati v kuhinji. Samo Schipper je smel prisesti k gospodom za mizo. Večerja se je začela med neprijetnim molkom. Tasilo se je najedel do :-ita. Vili se je silil, da bi požrl nekaj zalogajev, Robert je sedel s prekrižanima rokama, ne da bi se dotaknH žlice. "Zakaj ne ješ?" je vprašal grof Egge. "Hvala, papa, nisem lačen." "Ta'koooo ? Bolj bi razumel, če bi danes meni ne teknilo. A le počakaj, boš že še lačen. Ni i i grižljaja česa drugega se mi naj ne prikaže na mizo kot cvrtje. Kdor hoče z menoj loviti, be bo moral ponižati in jesti z menoj iz ene sklede. Schipper. ti odgovarjaš, da se ne bo vtihotapilo ničesar drugega." Vili in Robert sta se zlovofljno spogledala in spet je bilo tiho pri mizi. Grof Egge in Schipper sta izpraznila ponev. Ko je bila "pojedina' pri kraju in si je grof Egge natlačil pipico s knastrom najbolj dvomljivega vonja, se je izmuznil Vili za puškonoscem v kuhinjo in ga zaupljivo potrepljal po rami. "Schipperček, vendar »as ne boš izdajal, če bomo na podstrešju izpraznili steklenico 'vina in tako naprej." Schipper je nabral obraz v resne gube. "Prosim, gospod grof, delajte, kar vas je volja, a a jaz ne smem nič videti. In če vidim, bom moral javiti. Culi ste, kaj je ukazal gospod oče. Odgovoren sem. Videti ne smem nič." Vili je bil menda z odgovorom čisto zadovoljen in je poslal Moserja v drvarsko bajto, ki ni bila daleč, da bi prinesel prvo porcijo tihotapskega živeža in ga spravil v podstrešje na varno. Kb je stopil Vili spet v izbo, je z veselimi očmi pokimal Robertu i*n vprašal očeta: "Kje imaš pa citre, papa. Zelo sem se že veselil, da bi te čuJ igrati." "Tako? No, potem se veseli še kar naprej! ' je zarenčal grof Egge in se vrgel s pipo v zobeh na posteljo. "Danes sem ravjno pravšne volje, da bi vam tule brenkal." V izbo je prišel France in položil na mizo pred Tasila dve patroni. "Vašo puškico sem malo presnažil, go-pod grof." Obesil je orožje :.a cvek. "('isto po .nepotrebnem," se je oglasilo s postelje in "gospod grof? Če hočeš biti pri njem pri »lop otrok, moraš reči ."gospod doktor". To euje rajjsi r > France, ki se mu zrak v sobi menda ni zdol kaj varen, se je ročno izmuznil spet skozi vrata, d oči m je Tasilo dejal: "Motiš se, papa; jaz ne delam nobenega razločka med naslovi." "Tako' Pripovedovali so mi vendar da se bere na ščitku pri tvojem atanovapiju: Doktor E«rge — nič več. Ta'ko ti mora naguljeni doktor biti bolj po godu. ko prirojeni grof. "Zame pomeni eno toliko ko drugo. l>a dajem na mojih vratih prednost prvemu, je koncesija, ki jo dovoljujem svojemu poklicu. K meni prihajajo različni ljudje—" "Divji lovci posebno radi." "To se ne dogaja, a nič bi se ne čudil, če bi se. Uboga para. ki se je zatekel lansko zimo k meni po pomoč, je sodil popolnoma prav. da • oin cul in razumem o lovu toliko, kolikor je potrebno, da bom mogel prav dojeti strast, ki more porušiti mir cole družine in napraviti človeka za zločinca." O AL JE PRIDE ..... tf * '^f*1 V- v,-;; Veiifci parni k "Bremen" je zašel v vihar na oceanu ter se bori z velikimi valorvi na vožnji iz Evrope girm, kljubovati vsemu,, kar me loči od Tebe! Toda bojazljiva sem. Bilo bi . . ." Tukaj prenehajo vrste. Stara žeiia s tresočhni rokami obrne list; na drugi strani je bil prazen. Pa tudi tako je bilo dovolj, več kot dovdlj. Še enkrat prebere vse besede. Težak vzdih se dvigne iz njenih prsi in bridke solze žalijo njene oči. 44Moj ubogi otrok," stoka v muki. Nesramnica, nievred-liica, tako hvaležnost ima za njegovo brezmejno ljubezen." Od hiše ga je pregnala z lažjo in prevaro, da bi bila prosta. Sam pa je štel dneve in ure, da se vrne. Kaka vrnitev bo to?" V nekaj dneh se bo vrnil in tedaj mu bo morala njegova mati, edina prava prijateljica, potegniti obvezo z oči. Kako strašna bo morala biti podoba, ki jo bodo zagledale zaslepljene oči. Kako bo mogel prenesti, ko bo moral svojo ženo prekleti, obsoditi! Glava se ji skloni na prsi. Strta sedi stara žena na svojem stolu in v žepu stiska nesrečni list papirja. Niti za trenutek ji ne pride misel, da bi bilo boljše, ko bi mu zamolčala. Takoj mora slišati, kako je bil varan. Ne občuti niti najmanjšega zadoščenja pri misli, da bo zaničevana smaha morala iz hiše. Pregloboika je bila skrt) za bridkost njenega sina, Z bolečo gotovostjo je bila pre-preprieana, da je ta nesramna žena uničila njegovo življenje v zvezi z izdajalskim prijateljem. Da je moral oba soditi, se ji je zdela resna potreba. Dolgo sodi zatopljena v grenko bolečino, ne da bi se ganila. Naenkrat pa skozi tišino zazvoni zvonec. Trudna vstane in pogleda na uro. Skoro je že devet. Najbrže je gospodična Skraba še enkrat prišla. Sicer je že prej, ko je občudovala Glitmo, .praznično ofole&o, voščila lahko roč; toda mogoče je še hotela kaj pokramljati. na oblast na tem otoku je bila mednarodno priznana še le 8 let kasneje, leta 1929. Otok je 54 km dolg ter blizu 15 km širok. Njegov vidni znak je ognjenik Beerenberg, ki je 2335 m visok ter ima žrelo 200 m široko. Sredi gore s pogledom na morje stoji norveška opazovalna postaja, katero so Norvežani tukaj zgradili takoj nato, ko so se polastili otoka. Ta postaja ima nalogo da tukaj opazuje vremenske razmere ter na podlagi svojih opazovanj potem svari kitolovce pred pretečo nevarnostjo, Če so na svojem nevarnem lovu zašli v te kraje. Posadka te vremenske opazovalnice stanuje v navadni koči, ki je narejena iz pločevine. samoti nič manj nevarna kakor pa v vroči afriški puščavi. Zato univerze v Oslu in Dront-heiniu izbirajo za to službo le take svoje znanstvenike, ki so telesno docela zdravi.. Vendar pa se dogaja, da še tako zdravega človeka v tisti strahotni samoti prime živčna bolezen. Konec letdtmjega ok t ob iti pa se je na tem samotnem otoku zgodilo, da ga je obiskal še hud potres. Ognjak Beerenberg je naenkrat začel delovati ter s svojimi podzemeljskimi silami stresati zemljo. Takoj za potresom pa je nastal velik vihar, ki je noč in dan divjal iuid otokom ter je bil sila nevaren. Toda niti vihar niti potres nista mogla uničiti vremenske opazovalnice na otoku, pač pa 'sta hudo prizadela živce onih treh mož, ki so tamkaj v samoti preživljali dneve in noči polne groze. Kakor sledi iz kratkega poročila voditelja dr. Pe-dersena. je njegov spremljevalec 23-letni Helge Hansen za- radi teh nevarnih grozot v tisti ledeni samoti zblaznel. Niti Pedersen niti tretji tovariš v tej samoti, 53 letni K vi ve Andersen, ki že 10 let živi na tistem otoku, ne moreta niti za hip pustiti tovariša samega v koči, ker bi mogel v njuni odsotnosti povzročiti kako nesrečo. Toda tudi skupno življenje v koči je pravi pekel, ker ne smeta po noči in po dnevu niti V.a hip zaspati, ker se boji ta, da bi ju blaznež v spanju ne umoril. Na koncu svojega žalostnega poročila brzojavija Pedersen: "Pridite hitro na pomoč! Nič več ne vzdržim. Tudi jaz sem že blizu blaznosti." Takoj, ko je prišla ta prošnja za pomo<\ po Norvežani storili-vse, da bi hitro poslali pomoč na otok. Na Islandiji je usidrana norveška ladja, ki je takoj dobila brzojavno povelje, naj takoj odplove na otok. Vendar pa je veliko vprašanje, ali se ji bo še pravočasno posrečilo prinesti pomoč, preden bodo zimski viharji in led preprečili dohod tja. SHIPPING NEWS Na parnikih, ki bo debel« tiskani, se vrše ▼ domovino izleti pod vodstvo« izkušenega spremljevalca. 16. decembra: Queen Mary v Cherbourg -6. decembra: Noruiaiidie v Havre r>. januar]?!: Champlain v Havre Berengaria v Cherbourg Euro pa v Bremen Manhattan v Havre 0. januarja: Saturnia t Trieste Ijufayette v Havre KI. januarja: Washington v Havre Aquitsrnin v Cherbourg ".5, januarja: Bremen v Bremen 16. januarja : Bex v (Jenoa Paris v Havre Fakir ji zborujejo. Med vsemi kongresi in shodi, ki so se vršili v zadnjih mesecih, je bil pač najzanimivejši sika tereni primeru to težnjo za rekordi morali poplačati s smrtjo. V zadnjem času je bilo tisti, ki se je zaključil pred ne-j več takšnih neuspehov, ki ^re- <> ----- ----«| ~ ———— - * i, m f|c u«itjc-u« J-ptvva, i mv . l^red vsem natančno pregleda mali salon, kjer se je "Tam prebivajo % skupaj trije možje. Edina njihova zveza s svetom je radio, po katerem dobivajo novice iz domovine in po katerem morejo tudi oddajati svoja kratka poročila domovini o sebi. Enkrat na leto jih pride obiskat tudi ladja, seveda, če je tako srečna, da se more preriti skozi ledene puščave, ki ločijo ta del sveta od živih ljudi. Ta ladja pripelje tem trem možem posadke vsako leto tudi živež in obleko. Vsaka tri leta pa ima jo ti možje pravico, da jih izmenjajo, da se lahko vrnejo v domovino. Življenje v teh krajih pa je ne crlede na veliko pomanjkanje, ki so ga deležni, polno trdot in strahot. Večna samota in večni molk jim uničujeta živce. Nekega dne se skoraj vsakemu dogodi, da ga poprime živčna groza, ki ni v ledeni koliko dnevi v Indiji. 400 naj znamenitejših indijskih fakir-jev se je zbralo v mestu Ma-liorju v državi Hajderabad, da bi se pogovorili o važnih vprašanjih svojega poklica. Hoteli so se tudi izkazati pred skeptičnimi gospodi iz Evrope. Ne da se namreč tajiti, da postaja položaj pravih fakir-jev zavoljo čedalja hujše konkurence s strffni fakirskih ma-začev čedalje slabši. Kakor povsod ie tudi v svetu nadnaravnega in čudežnega dosti poklicanih, a malo izvoljenih. Izvoljenci pa se branijo z rokami in nogami, da bi mazači kvarili ugled stanu. Tako je kongres sklenil, da bodo pravi fakirji začeli nastopati z najostrejšimi pripomočki proti nepoklicani konkurenci. Poročevalci so pri tem omenjali v prvi vrsti mlade ljudi, ki jim nedostaje potrebne moči in izkušnje, da bi mogli pravilno krmariti sile svoje volje. S posebno slastjo pa so: se vrgli ti kopitarji v zadnjih letih na to, da se dajejo živi pokopati. Na vsak način hočejo prekositi delo starih in priznanih mojstrov in so že v mar- nedostatne laži fakir- 20. januarja: Berengaria- v Cherbourg 22. januarja: Europa v Bremen 23. januarja: Conte di Savoia v Genoa Champiain v Havre 27. januarja: Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 2. februarja : Bremen v Bremen Berengaria v Cherbourg 0. februa rja: Paris v Havre Itex v Genoa .). februarja: Europa v Bremen 10. februarja: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre lli. februarja: Conic di Savoia v Genua 19. februarja: Bremen v Bremen JO. februarja: I le de France v Havre Saturnia v Trst ~4. februarja: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 26. februarja: Kuropa v Bremen i'7. februarja : Paris v IIa\re Ilex v Genoa Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem IIHIlinifUS SIŽHUŽIi A/lolItvenike (Dalje prihodnji) v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA v platno vez...............90 v fino usnje vez..........1J0 v najfinejše usnje vez .... L80 v najfinejše usnje trda vez 1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno vez.............. .90 v fino usnje vez..........1J»0 v najfinejše usnje ves____i JO KVIŠKU SRCA ▼ imitirano usnje vez.......60 ▼ usnje vez ......—......JJ0 ▼ fino usnje \ez..........1,— v najfinejše usnje vez ... . 1J5Q v najfinejše usnje trda ves L50 ▼ bel celluloid ve*.........1JW NEBESA NAŠ DOM t ponarejeno .............1.— ▼ najfinejše usnje vez. . ...L30 v najfinejše usnje trda vez. 1.60 Hrvatski molitveniki: UtjehaJ starosti, fina ves. (Slava Boru, a mir ljudem fina .LM najfinejSa vez.............1.60 Zvoniec nebeški, v platno.......80 fina vez. .................1,— Vlenac, najfinejSa vez.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.10 Cone Unto Me v platnice vezano .........30 v belo kost vezano.........35 Key of Heaven fino vezano ...............35 v usnje vezano............,70 v najfinejge usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRAeiLB) Ker of Heaven v celluloid vezano.........1J50 v celluloid najfinejSa vez. ..1.50 V fino usnje vezano.......1JS0 Catholic Pocket Manual: ▼ fino nanje vezano ......1.30 Ave Marta: v fino usnje vezano ......1.40 n KNJIGARNA "GLAS NARODA ti o samo na rova.š notranjo priprave stva. Kakor vidimo, gre tu v precejšnji meri za tradicionalni boj med "starimi" in "mladimi", v katerem stari po starem običaju odrekajo mladim vse sposobnosti in jih pripisujejo sebi. Da ute^rne biti res tako. je bilo najibolje razvidno iz te-pra, da so zborovalci na licu mesta podajali dokaze, da nikakor še ne spadajo med staro železo. Pokazali so eelo vrsto novovrstnih fakirskih umetnij. Neki čudodelnih iz Radžputane je na primer iz #olih dlani "izstreljeval" mlade riževe rastline v zrak. Niti kritična očesa njegovih kolegov niso mogla ugotoviti skrivnosti tega trika — če je šlo za trik. Najbolj čudovito delo pa je pokazal neki drugi konsrresist. Z bodalom se je dal zabiti k tlom, ne da bi nit i malo zmrdnil ali pokazal kakšen znak bolečine. Nobena kapljica krvi ni pritekla iz rane. V tem neudobnem položaju je mož prebil nekoliko dni in je z največjo pozornostjo sledil delu kongresa, se udeleževal debat in delal strokov-njaške medklice. Nekoliko nr potem, ko je končal svojo produkcijo, so ga videli spet zdravega in veselega med njegovimi prijatelji in učenci. S posebno straistjo so se obračali govorniki proti tistim fa-kirjem, ki delajo fakirski stroki nečast s tem, da izdajajo njene skrivnosti in dovoljujejo, da jih preiskujejo in opazujejo angleške ter ameriške študijske komisije. Po mnenju zboroval-cev je v?aka razlaga pogrešna, kajti neverni belokožci niso niti sposobni pravilno uporabljati svoje oči in pravilno sklepati iz tega, kar vidijo. S tako zva. nimi znanstvenimi metodami se fakirske umetnije ne dado razumeti, pa naj se zapadni učenjaki še tako trudijo. Kongres fakirjev je evropski znanosti zapovedal torej teko rekoč boj. za Važno potovanje. Kdor ie namenjen potovati v stari kraj ali dobiti kosa od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dat! najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre, "»to se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše strošk«. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesce. Pišite torej takoj za brezplačna navodila In zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do Irdaj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroSkov, Vas prosimo, da skušate naročnl-no pravočasne poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam aU jo pa plačajte našemu zastopniku ,v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. »1111«^ Pišite nam za cene voznih listov, reservacljo kabin ln pojasnila sa potovanj«. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Banan) 21« W. 18th St, New Mi CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Lansbin COLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. SaftlS Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. "ILLINOIS: Chicago. J. Bevčič, J. Lnkanicb Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero. ln IlUnois) Joliet, Mary Bamblcb La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Augnstln North Chicago, doe Zelene KANSAS: Girard in okolica, Joseph Mo£n!k Maryland Kitzxniller, Fr. Vodopivec MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisholm, Frank Gon2e Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povde Vlrglna, Frank Brvaticb MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBBASEA: Omaha, P. Broderick NEW YORK: Gowanda. Karl StrnMw Little Falls, OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Cbaa. Karl-linger. Jacob Resnik. John Slapnlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Krmfie Youngs town, Anton KikelJ OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Brougbton, Anton Ipavec / Conemaugh, J. Brezove« Coverdale in okolica, M. Rupnik Export, Louis SnpantM Vr Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math «»««■ Greensburg, Frank Novak ^ Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogafer, Pblllp Pro-_ gar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. St* Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis____ Dlamondviile, Joe Rolich Vsak zastopnik Izda potrdilo to, katero Je prejet ■vo- CPEAVA -GLAS NABQDA*